m PRIMORSKI DNEVNIK G L A S F L O OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE foo 3. stey. 592 - cena 6 lir - 4 jugollre - 2.50 din Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale TRST petek, 16. maja 1947 UREDNIŠTVO in UPRAVA. PIAZZA GOLDONI «.1-1. Tel St: Ur. 93806. 93808 Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo Ohranimo in pospešujmo našo industrijo, ki daje kruh širokim slojem ljudstva Svobodnega tržaškega ozemlja PROTI TRUMANOVI POLITIKI Ves napredni svet odločno napada Trumanovo brutalno politiko, ki gre po poti fašizma v 15‘ — Marcel Cachin piše Humaniie., da so delavci in v*itm&*? vae&a sveta zadovoljni z ttjt. *’ PrihaJajo iz Aten in San- je močna fašistična o-^ Protl demokratični armadi j,<0 * p0raz- Gete, ki jih plaču-Mhai* V**r*u3«Jo Amerikanci, »e 3ajo v defenzivi. Občudovanja ; l borci za svobodo in neodvis-iili . f1*1 Povsod iniciativo v avo-v( . ab- Edini uspeh Tsaldariso-. enzive je uničenje dežele in “tlenje ljudstva. vU*"‘ ®tranl »veta, na aever-kLi,vita*k®m zmaguj* junaški . narod, ki 8« že deset let Svobo,do-N» K tajskem ZDA uj*j° 'n plačujejo vojsko, »o-«ka 4 C° kitaS»ke?a ljudstva. Ljud-tunei,rmada ** j* maščevala v San-^ ‘n Sansiju, kar predstavlja ^Ten uspeh. Cankajškova voj-* 80 Američani oborožili a n«, ' ^^ernimi sredstvi, je da- v defenzivi. Jasno se tov opaža, do kakšnih uspe- ks v amer!ška dolarska politi- hi:2em °pi in Aziji, ki podipira fHkci‘' in mednarodno obeoJ“n°" Ta pcd'tika j* ie »edaj ha poraz. Bopba proti brutalni sili *^0b»no v . pov^jj “hutalna sila, ne podku-kjv,.?6 ne 150 moglo ničesar naši ^ i^eti odločni volj; narodov, •bibcd 1,0 tej svetovni vojni °i jn neodvisni. Proti tej »it: vj n0V' »e morajo aedi- Id SJ napr«dni elementi na avetu. ^^Ijtevala angleški sociali- Walla posl®neo Zilliacus in Henry ^Km ®e brezpogojno pridru- * hjihovi kampanji za mir, Bvši v° 'h demokracijo. tyilla' '^'Predsednik ZDA Henry dve . je v Chicagu izjavil, da je Itv* 1*1 ameriškega prebival- korn. ~fs*>r°lho Trumanovim nauke |n 0 P°trJujejo neštete brzojav-'hPreJ^!rofila, ki jih je dobil od organizacij, feig « j» razen tega omenil, da Grčiji namen predvsem *™eriški mornarici me ^ Petrolejskimi vseled v « Truman ni fašist, toda...» ^Associated Press® javlja, da je tajnik komunistične stranke ZDA Foster imel na velikem zborovanju v New Torku govor, v katerem je med drugim izjavil, da predstavlja ameriški imperializem glavno nevarnost za evropske demokratične države. V zvezi s_ svojim zadnjim potovanjem po Veliki Britaniji, Franciji, Poljski in drugih državah vzhodne Evrope je Foster izjavil, da vlade vzhodnih držav stalno napredujejo pri izgradnji sodalizima in je dodal, da objema ta pokret 170 milijonov ljudi. Izjavil je dalje, da bi tudi Nemčija krenila na to pot, če bi ji bila za to dana možnost. O politiki ZDA je Foster izjavil: Danes imamo v Beli hiš: malega človeka, zelo malega človeka, ali on ima velike ideje Wallstreeta za uveljavljanje imperialistične nadvlade v svetu. Ta človek predlaga, naj se ta nadvlada izvede pod političnimi gesli borbe proti tako imenovani komunistični nevarnosti. Predsednik Truman naravno ni fašist, ali njegova zunanja in notranja politika gre v tem pravcu. Zemljepisne meje s« ne delajo po okusu imperialistov Sofijski list «Otačeatveni front* cbjavlja članek, v katerem trdi, da imperialistični in reakcionarni krogi poskušajo izkoristiti Trumanovo doktrino, ki ima namen ohraniti privilegije reakcionarnim elementom v raznih državah pod plaščem neodvisnosti držav. Reakcionarni krogi zagotavljajo, da se ta politika ne sme ustaviti ob državnih mejah, temveč mora nastopiti povsod, kjer je potrebno podpreti protiljudske elemente. Bolgarska reakcija smatra, da so meje ZDA na Rodopih. Dalje list omenja: «Vsi narodi in tudi ameriški so zaskrbljeni v veliki večini zaradi delsvanja reakcionarjev v ZDA. Zavedajo se, da imperializem rodi fašizem, narodno in politično zatiranje, gospodarsko aužnost. rasno sovraštvo in nazadnjaštvo. Proti tem idejam so se zoperstavili narodi, ki zahtevajo mir in medsebojno spoštovanje. To je zelo važgo, ker so nekateri imperialisti že razdelili zemljepisne meje po svojem okusu. Kaj se skriva za ameriškim posojilom Bagdadski list »Slatalahali® piše pod naslovom «Kaj se skriva za ameriškim posojilom®, da ameriški kongres namerava a posojilom Grčiji in Turčiji uresničiti svoje gospodarsko prodiranje na Srednji vzhod s političnimi sredstvi, ki se ne omejujejo samo na Egipt. Posojila s« dajejo pod raznimi pogoji, posebno pod pogojem borbe proti komunizmu jn demokratičnim svoboščinam. V sporazumu z angleško imperialistično politiko podpirajo ZDA vse reakcionarne elemente po vsem svetu. Senatna komisija ZDA priporoča ratifikacijo pogodbe z Italijo Wash:ngton, 15. (AFP) — Senatna komisija za zunanje zadeve je danes priporočila ratifikacijo mirovne pogodbe z Italijo in satelitskimi državami. V priporočilu komisije senatu se poudarja, da vsota 360 milijonov dolarjev, ki Jih zahtevajo od Italije na račun reparacij, ni visoka, ker je razdeljena na sedemletne obroke. Poudarjajo, da je vsota mnogo nižja od 900 milijonov dolarjev, ki jih je Italija porabila za vojsko med 1937. in 1940. letom. Komisija je glasovala soglasno 2a ratifikacijo mirovne pogodbe. Smrtne obsodbe v Španiji Madrid, 15. (AFP) — Pred vojnim svetom v Madridu je javni tožilec zahteval smrtno obsodbo pro- bodo aretirali vsakogar, ki bo kr: Italijanska kriza Rim, 15. (AFP) — Jutri se bo šele zvedelo za osebo, kateri bo poverjeno pooblastilo za sestavo nove vlade. Menijo, da bo začasni predsednik republike De Nicola zaupal sestavo vlade enemu izmed predsednikov vlade pred prihodom fašističnega režima na oblast in sicer Orlandu, Njttiju ali pa Bo-nomiju. Največ izgledov za sestavo vlade ima Orlando. To potrjuje tudi poročilo, ki ga je dala demokr;stjan3ka stranka, kjer se odrekajo vodstvu vlade, da b: olajšala sestavo koalicijske vlade pod vodstvom neodvisne osebnosti. • General C!ay prepoveduje kritiziranje oblasti Frankfurt 15. (Tanjug) —Nane- kj tiskovni konferenci je poveljnik ameriškega zasedbenega področja v Nemčiji general Clay izjavil, da Izobrazba ljudskih množic v Jugoslaviji Petletni načrt bo Donolnoma odpravil nepismenost ter omogočil razširjenje znanosti In kulture med naišlrše liudske sloje z otvoritvijo novih šol in tečajev i ti trem »teroristom*. | tiziral oblasti zaradi slabe preskrbe. Beograd, 15. — Izobrazba širokih , sloji Pri izvajanju petletnega na-ljudskih množic v Jugoslaviji bo | črta se bodo te ustanove znatno igrala važno vlogo pri izvajanju \ razširile. Petletni načrt predvideva petletnega načrta. Petletni načrt predvideva popolno odpravo nepismenosti in številne ukrepe, ki bodo omogočili dostop znanosti in prosvete v najširše ljudske sloje. Z« danes omogočajo številni kulturni domovi, ljudske univerze, ljudske knjižnice in čitalnice, čitajniške skupine, številni tečaji za spopolnitev tehnične izobrazbe itd. širjenje osnovnih pojmov znanosti in kulture med širokimi ljudskimi Težave francoske vlade Komunistična stranka poziva kmete, naj oddajajo žito -Vlada ZDA izrablja položaj v Franciji v politične namene Pariz, 15. (AFP) — Za predsednikom Auriolom, ki je včeraj pozval kmete vse republike, naj zastavijo vse sile in oddajo državi čim večje količ.ne žita, je tudi ministrski predsednik Ramad-rr izdal podoben poziv in dejal da potrebuje sedaj Francija vsaj 5 do 6 milijonov kvintalov žita, da si lahko pripravi neobhotfno potrebno rezervo za uspešno preskrbo dežele s kruhom. Pozval je vse konstruktivne elemente in predvsem kmete, naj se združijo in naj takoj odgovorijo na ta poziv, ker »vsak dan brez kruha pomeni nov korak v propast.* Tudi francoska komunistična stranka se je pridružila tej kampanji in pozvala kmete, naj pospešijo oddajo žita. Poziv se zaključuje z besedami: pomanjkanje kruha bi služilo kot izgovor tistim, ki hočejo izrabljati ljudsko nejevoljo, da bj tako omajali temelje demokratičnih ustanov in ogrožali republiko. Splošna delavska »veza je tudi *&VIN0VE izjave 0 Nemtiji, reparacijah in poljski meji sklenila, da bo sodelovala pri zbiranju žita. Izjavila pa je, da ne bo podpirala nobenih prisilnih ukrepov proti kmetom. Tako stališče je zavzela CGT tudi do zaplembe pariških mlinov in izjavila, da ne odobrava zaplembe, ki jo je vlada odredila in poslala celo vojaštvo, ki je nadomestilo stavkajoče delavce. Iz Pariza sicer javljajo, da bo stavka v mlinih jutri preneha- #i ra,. ’ • (AFP) — Na današ- ‘Pkinj. 'jj'1 ° Nemčiji v britanski r,*r Bevi.DPnicl i® zunanji tr.inl-A-ii« tZM-V1', da bo nemško **. *hht*valo še mnogo ča- 0 - . n 1,0 rešeno. i* dogovorih je Bt- ** žel L on *n*d tistimi, ^bfov 1^° l°čno držati teh do-^fel, / ^ reparacij j« Bevin I81*1 Nema- ,naklv je razdejala, da pa T^Hie •t-femeti za tem, da bo i* ®p‘r»cjj nosila res Nem- k> J*h j* ora > tr*k, j i 3* nato, da bi °**či politično :n *o-.INh ? •"bteost Nemčije v hi-fe*11 ne »h 3® P® el bi v,ralttirati na tak način. **>>» * kolektivna varnost Pogajanja za šti- 1 [4v-l, j Pogodbo o Nemčiji in . ko tv. bil ameriški načrt r!!’1, osnovo za tako po-1 Jbto to 3* upanje, da bo Valeni ^?°dbo skleniti na pri-• bf» v ‘»sedanju Sveta štirih, .Sled, ovoinbru. d«^?'^*ko'n9m*k* m*1» je ,, °btiej. 1 ® »e mora o stvari ■a* **!ai mform'rs-ti in da bo )«: K h>iijo je odpeto- 81obo£ J**"* delovnih pr«, prevzela- čeprav ^ **dsodk,. JU*°8lavl3° z ^ Pr:^r'inm (,V BeoeTa(1'U barn ■ fotografirati V Pacata,'LTtia ter n“ S 5* 2 ld81 "«• d* •* KAKO JE V TIRANI ‘n k»r zei »*»• - *.r k*io U3«. Jvt^, n»kasnics, Jim 'č* u n J**® r»»širili tudi pr»L 2«mumi. Kar Kv 'k- Ro ij"*1*'' n »obdela %cUi *,,1» v,^" • *■*<>-^»di bolj* ^"»od krasna bolj prisrčno sprejsli. Ce upoštevamo primitivno stanj« te dežele še pred nekoliko Isti, in da Je bila v vojru hudo raadejana. tedaj je to krepko ljudstvo doseglo zelo vslik napredek. Industrija ni rarvit*, toda zslo dobro se razvijajo ram« obrti m tudi delo na polju a« modernizira. V nekaterih krajih že obdelujejo zemljo b poljedelskimi stroji; tudi živinoreja dobro napreduje. Kar pa me je najbolj prevzelo, je velik" borba proti nepismenosti, ki je v Albaniji zelo razširjena m ld Je velika ovira za nopredek Povsod »o tečaji, povsod požrtvovalni mladinci poučujejo svoje repismen« tevsrlše in uspehi sc lo vidni. ... Tudi agrarna reforma J« splošna. Prej j« kakih ^130 ■družin bejov posedovalo »koraj že zemljo. Sedaj pa so to **ml1 razdelili med poljedelce. Prvega maje J« v 1W k«r mrgolelo ljudi; pr IU -povsod. Povorka j* trajal* nad dve url; bila Je P^vi mimohod vs«h delovnih in ustvarjalnih »ti nove Albanije. Mimo predsednika Hcdie so se vrstili ljudje vseh alojev in poklicev. Na čelu so šli udarniki. Rasni obrtniki in rokodelci so nosili svoje orodje in simbole dela. Videli smo potujočo delavnico, kmete v svojih tradicionalnih nošah, profesorje s študenti. Vse ljudstvo kaže veliko ljubezen do predsednika. Mnogi so pred tribuno izstopili iz povork« ter mu prinesli na tribuno darove, nato pa »e postavili poleg njega. Videli smo več ganljiv h prizorov, ki so pričali, kako s* je to zdravo ljudstvo oklenilo tega svojega sina, ki- ga vodi v lepšo bodočnost. Naslednjega dne »mo obiskali raene ustanove, kjer amo tudi opaaili velik napredek. Videli smo ustanove aa zaščito mater z modernimi napravami, bolnico, šol«, razstavo obrti z domačimi Igdelkt itd. Povsod, kamor »mo šli, sme videli mrzlični delo in c-bnovo. Doslej so popravili mnogo cest ta mostov, vae to a udar- niškim prostovoljnim delom; 1« prevoznih sredstev primanjkuj«. Sli smo si tudi ogledat petrolejske vrelce v Kučovo, kjer je zaposlenih 1500 delavcev. Vsi so zadovoljni. Sest mesecev so delali prostovoljno, da so obnovil! naprave, sedaj pa dobivajo do 13 frankov mezd«. Vprašal sem nekega delavca, koliko potroši za hrano. Dejal mi je, da mu j« treba za izdatno hrano 2 franka na dan. V Kučovi imajo delavci svoje menee, gledališče, igrišče, biblioteko in krožek. Kar načuditi se nismo mogli, kaj vs« »o ti de-lavei zgradili v tako kratkem času. Prisostvovali smo tudi Otvoritvi del na progi Elbasan-Drač. ki Jo bo »gradila mladina. Skupno z albanskimi amo videli tud! Ju-goelovansk« mladinske bataljone. V Tirana smo si ogledali tud! tobačno tovarno, kjer dela 60 žensk, ki dobivajo enako plačo kot mrški T"di v gledebšču smo bM*; ra predstavo je prišel tudi predsednik Hodža. Na odru »o nastopili vezan tudi z znanim zločincem Li-sakom. Po razpadu je pobegnil z ostalimi razbojniki v Avstrijo, kasneje se je zopet vrnil v Jugoslavijo, kjer je dobil pomoč za svoje proti, ljudsko delovanje od nadškofa Steplnca. Ker se Je ustrašil maščevanja hrvaškega ljudstva, je zopet pobegnil v Avstrijo in od tam v Italijo Seveda se je tam svobodno sprehajal. Zaradi točnih in dokazanih obtožb s strani jugoslovanskih oblasti, so bili zavezniki prisiljeni končno razni ljudje z dežele v svojih tradicionalnih nošah, ki pa ni»o bili prav nič v zadregi, čeprav je to bilo prvič v njihovem življenju. Obiskali smo tudi ra zri e obrtne delavnic«. Med mizarji smo naleteli na tri Italijane, ki so nam dejali, da prav dobro žive. V Tirani »mo se tudj »poznali s raznimi drugimi delegacijami že n« sprejemu, ki »o naon ga priredili na predvečer prvega maja. Seznanili »mo se s francosko, Jugoslovansko, madžarsko in rusko delegacijo. Da bi se popolnoma poučili o položaju, smo govorili z raznimi ljudmi. Dejalj »o nam, da so še ntkater« težkoče, da pa se položaj iz dneva v dan izboljšuje. Blago je še vedno na nakaznice, toda obroki zadostujejo. Tudi otroci delavcev lahko študirajo, ker jim gre na roko država. Kar pa j« napravilo na nas najgloblji vti«, j» navdušenje, zagon in novi duh, ki preveva vae to ljudstvo in ga j« popolnoma prekvasil; duh ustvarjanja, vza iemne pomoči, skupnega in načrtnega dela ter pripravljenosti na žrtve. Odšli »mo i* te male dežMe, p-* «r:črnil, da čeka albansko ljudstvo še lepa bodočnost.* Flushing Meadcvvs, 15. (AFP) — Danes je bilo zadnje zasedanje Izredne skupščine OZN. Na tem zasedanju je skupščina odobrila anketno komisijo za Palestino, ki jo sestavlja 11 držav. Komisija bo poročala na prihodnjem zasedanju skupščine, ki bo v septembru. Kakor smo že poročali, je na včerajšnji seji sovjetski delegat Gromiko predlagal, da j* Sovjetska zveza naklonjena neodvisni ln demokratični arabsko - židovsk' državi. Ce bi pa to ne bilo mogoče, predlaga Sovjetska zveza, naj bi Palestino razdelili na arabsko ln Židovsko državo. V Tel Avivu so te izjave napravile globok vtis. Zidovski listi poudarjajo, da ja to zgodovinska izjava, in pripcvmnjajo, da prvikrat kak aovjetsk. predstavnik priznava židovske zahteve. Levičarski tisk igraža veliko navdušenje, pa tudi desničarski list. so zadovoljni z onim delom, ki govori o pomoči, ki naj bi »e takoj dala Zidom v koncentracijskih taboriščih v Evropi. Anketna komisija bo imela široko oblast in bo lahko poizvedovala o vseh vprašanjiih, ki »o v »vezi s palestinskim vprašanjem. Določila bo sama postopek delovanja. Izvedla bo preiskavo v Palestini i« povsod drugod, kjer bi to imela za koristno. Sprejela in preučila bo tudi ustmena in pismena pričevanja. Upoštevati bo morala tudi interese islama, Židov* stva in krščanstva, V svojem poročilu, ki ga mora predati vsaj do I. septembra tega leta, bo stavila tud* predloge za primerno rešitev vprašanja. Clam te komisije so Češkoslovaška. Jugoslavija, Švedska, Nizozemska. Indija, Iran, Guatemala, Peru, Uruguaj, Kanada in Avstralija. Iz Jeruzalema poročajo, da je to noč prišlo do več napadov ra palestinske železnice. Trije mostovi so zleteli v zrak. V bližini Haife se Je iztiril vlak. ki je vozil 800 delavcev, ki delajo za vojsko. Na nekaterih progah so našli več min i-n ena teh je eksplodirala ter ranila vlakovodjo. Zaradi eksplozčje min »o bili ranjeni tud-, štirje angleški vojaki. Neko uradno poročilo javlja, da bodo v vsej Palestini uvedli posebna preka sodišča. Izredna sodišča bodo začela delovati 19. t. m. Poziv grških žena ' Washington, 15. (AFP) — Parlament ZDA je odobril končni načrt pomoči Grčiji in Turčiji v višini 400 milijonov dolarjev. Zakonski načrt Je bil poslan senatu, ki ga je tudi odobril m poslal na podpis predsedniku Trumanu. Grški vladni politični svet Je preučil predlog 30. poslancev, ki zahtevajo ukinitev komunistične stranke m sklenil, da ga odloži na nedoločen čas. Orške žene so poslale antifašističnemu odboru sovjetskih žena prošnjo, da bi podprle vzpostavitev de-mokraeije x Grčiji. Ameriška pomoč, pravijo grške žene. povzroča novo trpjjenje m rsadejanje v Grčiji, Olika ženg pralno S svoji H- soluciji, da doživljajo meščani Aten i«ta grozodejstva kakor pod nacistično okupacijo. Grški policisti preiskujejo cele mestne okraje m so aretirali preko 600 oseb. Mednarodna ženska demokratična zveza j« prosil* glavnega tajnika OZN, da bi OZN jaščitlla pravice grškega ljudstva. Madžarska imovina v Nemčiji in Avstriji Budimpešta, 15. (Tanjug) — Namestnik voditelja zavezniške nadzorstven« komisij« general Svirldov je sporočil madžarskemu finančnemu ministru, da so zaključili vračanje madžarske i-movine s sovjetskega okupacijskega področja v Avstriji in da bodo sedaj začeli z vračanjem madžarske imovine s sovjetskega okupacijskega področja v Nemčiji. Ameriški Jugoslovani se spominjajo svoje domovine Beograd, 15. (Tanjug) — V kratkem se bo vrnila iz Jugoslavije v ZDA skupina Jugoslovanskih izseljencev, ki je pr.šla v Jugoslavijo pred šestimi meseci kot delegacija na vseslovanskem kongresu, V tej skupini je predstavnik laškega odbora Martin Zorič, predstavnik hercegovskega odbora Božo Gales in Anton Majnarič. Na potovanju po Jugoslaviji so jih sprejeli najvišji državni funkcionarji. Martin Zorič je izjavil, da so od prihoda s Jugoslavijo opazili velike spremembe. Dodal Je, da ameriške reakcionarne klike vršijo neutrudljivo propagando proti Jugoslaviji, pripovedujejo o njej celo vrsto laži, posebno da v Jugoslaviji ni svobode. Zorič je omenil, da so ameriški Slovani potovali po vsej Jugoslaviji ter ugotovili, da v nobeni deželi, ki so jo preje obiskali, ne obstoji taka svoboda, kakor jo uživajo jugoslovanski narodi. Ngjvečji vtis po obisku pr; maršalu Titu je napravila na ameriške goste jugoslovanska mladina v svojem poletu za obnovo domovine. Ameriški Slovani so izrazili prepričanje. da bodo Jugoslovani uresničili petletni načrt. Zorič je končno izjavil, da Jugoslovanski izseljenci v Ameriki v veliki večini pomagajo I zbiranjem materialne pomoči svojim bratbm v domovini, kt so žrtvovali vse v borbi proti okupatorju. Ogorčenje v Braziliji zaradi prepovedi KP Rio de Janelro, 15. (Tass) — Brazilsko javno mnenje je vedno bolj ogorčeno zaradi prepovedi delova-nja komunistične stranke. Brazilsko ljudstvo neprenehoma protestira preko svojih predstavnikov v parlamentu in ustavodajni skupščini. Ukrep« vlade obsojajo vse na-predne stranke. Med drugimi so protestirale tudi napredne stranke iz Peruja. V. LONDON. — Zvedelo se j«, da j« 30.600 Poljakov v Londonu prosilo vizum z« povrnitev v domovino. Drugih 8.000 Poljakov je prosilo vizum na poljskem konzulatu v Glas-go-nru. Zinka Kunc v Beogradu Beograd, 15. (Tanjug) — V Beograd je prispela znamenita Jugoslovanka in primadona «Metror<>-litarn opere v New Yorku Zinka Kunc. Njena popularnost v svetu je največji dokaz njenih visokih umetniških vrlin. Prispela je v Ju-goslayijo prvič po osvobodilni vojni, a med vojno je t tujini pomagala materialno in moralno jugoslovanskemu ljudstvu v borbi proti okupatorju. V Jugoslaviji bo ostala do septembra in bo imela vrsto koncertov za delavce in vojake. Obiskala bo tudi mladince na mladinski progi Samac-Sarajevo- Nastopila bo v raznih opernih komadih v gledališčih. Stanje dljaštva v ZSSR Moskva, 15. — Tass javlja, da bo leto« izšlo iz sovjetskih višjih šol preko 100.000 specialistov vseh »trok. Prihodnje leto se bo v te šole vpisalo okrog 197.500 dijakov. Med njimi bo 18.700 dijakov obiskovalo univerzitetne tečaje. Na univerze v ukrajinski republiki se bo prihodnje leto vpisalo 14 tieoč študentov iz balkanskih držav. ■ 1 I .».V,!)1, » i —Ib. Kratrl vi sti Svojevrstna razstava v Pragi Praga, 15. (AFP) ~ Ob priliki razstave, ki je popolnoma svojevrstna, bodo ZSSR. ZDA. Jugoslavija in Velika Britanija pr.kazale 19. maja v štirih raznih tovarnah v Prag; svoje načine dela m politično uspehe socialnega skrbstva. Mednarodni velesejem v Plovdivu Sofija, 15. (LCZ) — Na trgovinskem ministrstvu v naglici končujejo s pripravami za organizacijo mednarodnega velesejma v Plovdivu. Zanimanje za ta velesejem je v inozemstvu aelo veliko. Svoja sodelovanj« so prijavil« že naslednje države: Sovjetska zveza, Jugoslavija, Poljska in Albanija. Svečanosti predaje knjig, ki se je pretvorila v manifestacijo fran-cosko-jugoslovanskega prijateljstva, J« prisostvoval francoski veleposlanik v Beogradu Jean Favart ter številne osebnosti francoskih in jugoslovanskih univerz. Rešiti skušajo nacistične zločince Rim, 15. (Tass) — List »Momente* komentira izjav«, ki jih je dal tisku poveljnik 8. angleške armade v Italiji general Lee a ozirom na obBodbo Kesselringa, ki jo general Lee smatra za krivično, takole: »Angleške oblasti poskušajo sistematično rešiti glavne odgovorne krivce za nemška zver* stva v Italiji. Preteklo ja že več mesecev, ko ata bila general Mak-kensen in Maeltzer obsojena na smrt, toda oba sta še vedno živa. Sedaj je na vrsti Kesselrlng.* A PARIZ. — Britanski vojni mini-' Francoski dar Jugoslaviji Beograd, 15. (AFP) — Dane* aju-traj »o izročili beograjski univerzi 20.000 manstvenih • knjig, ki lih Je darovala francoska yiaUa Jugova- ] ^ pnepei v I'anz na osebnem letalu maršala Montgo- TV* 1 m«ryja- PRIMORSKI DNEVNIK _ 2 _ Kako ..spoštujejo" določbe o zaščiti manjšin Na mirovni konferenci se je Italija obvezalo, da bo spoštovala narodnostne pravice manjšin in ji nudila vso možnost svobodnega razvoja. Člen is mirovne pogodbe z Italijo pravi: e/talija bo poskrbela, da bodo vse osebe spadajoče pod njeno zakonodajo uživale vse človečanske pravice in osnovne svoboščine, vštevši svobodo misli, tiska, veroizpovedi, mnenja in združevanja, ne glede na razliko plemena, spola, jezika ali veroizpovedih. Take obveze je sprejela Italija na mirovni konferenci. 16. maja TRŽAŠKI DNEVNIK Seja MOS-a za Trst Toda italijanska vlada in njeni organi že sedaj kažejo, kako mislijo držati sprejete obveze. Zgovoren primer se je pripetil pred nedavnim v zapadni Benečiji v vasi Sedlišče. Vaščani so praznovali 1. maj in ob tej priliki prepevali slovenske pesmi in vzklikali prvomajska gesla v slovenskem jeziku. Takoj drugi dan so prišli karabinerji in aretirali 9 vaščanov. Izpustili so jih šele na intervencijo vaščanov, toda zahtevali so od njih obljubo, da ne bodo prepevali več v slovenskem jeziku. To je eden izmed primerov, kako italijanske oblasti nastopajo proti Slovencem. Za dogodek ni odgovoren italijanski narod, temveč je odgovorna italijanska vlada, ki dopušča, da njeni organi zatirajo slovensko manjšino. S tem kršijo najosnovnejša načela in obveznosti, ki so jih sprejeli na mirovni konferenci, hkrati pa to dokazuje, da se vladni organi še vedno poslužujejo metod stare fašistične Italije. Italijanska vlada tudi dovolju•i je, da italijanski reakcionarni tisk prinaša tedenciozne in izmišljene vesti, kako je italijanska manjšina v Jugoslaviji zatirana. Resnica je pa drugačna! Jugoslavija spoštuje sprejete obveze in nudi italijanski manjšini vso svobodo in zaščito. Naj navedemo le en primer: jugoslovanski šovinist, ki je na Reki izpadel proti nekemu Italijanu, je bil obsojen na S mesecev. Izpadi italijanskih karabiner-jev proti Slovencem pa seveda ne morejo poslabšati dobrih odnosov med italijanskim in slovenskim ljudstvom. Slovenski in italijanski narod hočeta živeti v mirnem sožitju, nacionalno mržnjo netijo le imperialisti in njihovi hlapci. Prav zaradi tega se bo slovensko in italijansko ljudstvo še tesneje združilo v borbi proti sovražnikom miru'in mirnega sožitja med Slovenci in Italijani. Zborovanje Zveze antifašistične mladine V zobato, 17. t, m., ob 17. utj bo zborovanj« Zveze antifašistične mladino v kulturnem krožku Tomažič. Na dnevnem redu Je politično poročilo, poročilo o n. brigadi za mladinsko progo, o proslavi svetovnega mladinskega festivala, tekmovanje delavske mladine In ureditev izkazu ie Zveze. Zborovanj« se bo nadaljevalo v nedeljo. Razpravljali bodo o »»premem bah od zadnjega zborovanja v novembru. Od takrat smo prisostvovali mmogitn več ali manj važnim dogodkom, od katerih je bil največji prvomajska proslava, ki je pokazala, da je volja po združitvi vedno močnejša in zajema vedno iirše kroge med mladino. Zborovalci bodo morali na tej oodlagi določiti smernice za bodoče delo tržaške mladine. Obnovimo industrijo in dajmo dela tržaškemu delavstvu V sredo 14. t. m. se je sestal MOS na redni seji. Svetnik tov. Montanari je v svojem poročilu opozoril na važnost obnove tržaške industrije, ki je temeljne važnosti za gospodarski razvoj mesta m delovnih množic. Ako se bomo gospodarsko tesno naslonili na zaledje, nam bo to lahko dobavilo surovine m hkrati bomo lahko tja prodajah svoje industrijske izdelke. S tem da bi imeli v svojem zaledju dobavitelja in potrošnika, bi se lahko rešili mednarodnih imperialističnih vplivov. Ker je z gospodarstvom Trsta povezano denarno vprašanje, in ker bodo v kratkem ratificirane mirovne pogodbe, je naloga Osvobodilnega sveta, da čim bolj globoko zajame to vprašanje. Vendar so nekateri znaki, ki kažejo, da se odločilni krogi ne zanimajo za to vprašanje, ali pa se temu upirajo, ker hočejo zavreti obnovo in s tem izboljšanje gospodarskega položaja delavnega ljudstva in srednjega sloja. Proti tem pojavom mora Osvobodilni svet odločno nastopiti. Govornik je izčrpno analiziral vprašanje tovarne olja Gasiini. Zavezniška bombardiranja so poškodovala 75% skladišč, medtem ko so bili stroji poškodovani za 20 do 30%. Vendar so škodo že delno popravili. Čistilnica je skoraj nepoškodovana In bi lahko z malenkostnimi popravili takoj začela delovati. Normalna produkcija olja znaša letno 60.000 ton. Vrednost tega znaša preko 13 milijard lir, kar predstavlja važen doprinos k tržaškemu gospodarstvu. Poleg jedilnega olja pridobiva tovarna še laneno olje. maščobne kisline in. ostale kemične in farmacevtske izdelke. Sedaj pa tovarna le životari, ker se upravitelji sploh ne zanimajo zanjo. Nasprotno, povečati hočejo tovarno v Tržiču na škodo tržaške. Sedanje životarjenje upravičujejo z izgovori, da ni oljnatih semen, da primanjkujejo devize, in da je otežkočena prodaja izdelkov. Jasno je, da sta tega krivi: uprava in ZVU, ker ta ne dovoli uvoza tujih deviz in oljnatih semen. Medtem tovarna slabi ln po- sledice tega pa čuti delavstvo in tržaško gospodarstvo. Ze pri sedanjem stanju bi lahko tovarna dosegla 50% predvojne produkcije. Toda industrijci obnove nočejo, raje imajo brezposelnost, ker hočejo s tem prisiliti delavstvo v emigracijo m tako oslabiti demokratično fronto. Ker do tega ne sme priti, je naloga Osvobodilnega sveta, da takoj poseže pri merodajnih oblasteh, katerih naloga je braniti naše interese. Bodoča uprava STO-ja, bo morala med ostalimi vprašanji naše industrije tudi to vprašanje rešiti in v kal; zatreti kateri koli reakcionaren poskus, ki bi hotel ustvariti brezposelnost in lakoto med delavnimi množicami. Po obširni debati je na predlog tov. Gustinčiča Osvobodilni svet poslal v znak solidarnosti pozdravne brzojavke španskim delavcem. Tov. KODRIČ MARIČKA, mandrijerka pri Sv. Ani je darovala v sklad za gradnjo Slovenskega narodnega gledališča v Trstu 50.000 lir Naj bo tov. Kodričeva za zgled vsem zavednim tržaškim Slovencem! Sindikalne volitve Danes zjutraj ob 9. uri bodo volili v združeni sindikat pri družbi «Male železnice*. Popoldne ob 15. uri pa bodo volitve pri družbi «Gondrand». Delavci, udeležite se volitev! Za pravo demokracijo na STO-ju V nedeljo bodo tajne volitve v SIAU v istrskem okrožju. Manifestacija za mir, bratstvo in gospodarsko neodvisnost Preskrba Vrnitev odrezkov za mleko. Danes naj vse mlekarne vrnejo odrezke za izhlapelo mleko občinskemu prehranjevalnemu uradu. V tistem delu Istre, ki bo tvoril del STO-ja, je zopet vse živo. Društva. krožki, celo družine v njihovem zasebnem življenju, vse je zajelo delo v pripravah za volitve SIAU, ki se bodo vršile v nedeljo 18 t. m. širom vsega okrožja. Zaman so bile vse spletke reakcionarnih elementov, ki so hoteli za neresničnimi vestmi in neštetimi klevetami sejati razdor in zmešnjavo v demokratske vrste. Dejstva so odkrila vso moralno in politično revščino teh krogov, katerih maloštevilčnost in nepomembnost je prišla do izraza predvsem pri prvomajskih proslavah v Trstu. Zato so sedaj vsi, delavci, kmetje in intelektualci, ki so še bolj jasno videla, kdo je njihov pravi sovražnik. skrenili, še bolj okrepiti demokratične vrste in se strnjeno združiti okoli SIAU-ja. Zato bodo vsi tisti, ki si želijo pravilne gospodarske ureditve našega ozemlja, ki si lik Prireditev v Boliuncu V nedeljo, 11. t- m., se je vršila v Boljuncu prosvetna prireditev na prostem. Spored so otvorila požrtvovalna domača dekleta z igro c Ječa se je odprla*, pri kateri smo ugotovili, da se tovarišice lotijo svoje naloge z vso resnostjo in da je med njimi nekaj pravih talentov. Priporočal bi jim le, da v prihodnje pazijo na primerne obleke in šminkanje. Za tem so nam tovarišice predvajale ob spremljevanju harmonike preoej posrečeno simbolično sliko. Godba «Rinaldi» je med točkami izvajala nekaj koncertnih skladb, med njimi tudi fantazijo iz »Prodane neveste*. V drugemu delu programa so nastopili zbori iz Bo-1 junca, Ricmanj, Kolonkovca in Sv. M. Magdalene. Pri zbornih je bilo opaziti prav zaznaven napredek. Videlo se je, da se posamezni pevovodje niso zadovoljili samo s tem, da pesem «gre», temveč so skladbe izdelovali tudi v potanko- Istrska mladina bo odločno podprla ljudsko oblast in poglabljala slovensko-italijansko bratstvo Pri pripravah na volitve v odbore SIAU tudi istrska mladina noč* zaostajati saj ze v polni meri zaveda odgovornih nalog, ki jo čakajo v zvezd z .novo nastalim položajem. Ni še minil niti mesec dni od prve okrožne konference v Izoli, že se je mladina ponovno zbrala, to pot v Ljudskem domu v Kopru. Konferenca se je vršila pod geslom: Živele prve volitve v SIAU! Tov. tajnik je v politično organizacijskem referatu poudaril važne naloge, ki jih bo morala mladina uresničiti. Mladina bo z vsemi moč- FIZKULTURA Finale okrožnega prvenstva Rojan-Primorje P. 4:1 (0:1) Včeraj sta se na igrišču Ponzia-ne pomeril; v tekmi za finale okrožnega prvenstva en&jstorici Rojana in proseškega Primorja. Enajsterica Primorje P Je v drugem polčasu, kakor se vidi tudi po rezultatu, popolnoma odpovedala in si prav začetniško pustila natresti 4 gole, potem ko je imela takorekoč že dobljeno tekmo. Krivdo za poraz nosi nedvomno v veliki meri o-hramba, predvsem leva stran, po kateri so RoJančani prodirali. Proseča ni so imeli najboljše igralce v Ukmarju H, Kreziču in Borisu. Tudi Pirjevec ni zatajil, vendar pa nosi na svoji grbi drugi gol. Pri Rojanu so bili najboljši Svorenič H., Sartori in Martellani, V prvem polčasu je igra več ali manj valovala iz enega polja v drugo, vendar pa je bilo opaziti premoč Primorja P, ki Je pa ni znal izkoristiti več, kot z enim golom v 28’ po Praslju, ki ga je center desnega krila z volej udarcem pretvoril v neubranljivi gol. Nosilec vseh akcij napada je leva zveza Kretič, ki pa je pred golom premalo odločen. V tem delu Je levji delež nosil na ayojih ramenih srednji krilec Ukmar n., ki ga je dobro podpiral tudi desna krilec Pieri. Desni krilec in branilca pa so že v prvem polčasu dali slutiti, da pri njih nekaj ni v redu. V drugem polčasu so se Rojan-čanl s polno paro vrgli v borbo po golu. V 15’ je Sartori s krasnim strelom v levi kot izenačil. Ze 10’ kesneje so iz kota po Martelan'ju zabili drugi gol. v 35’ po Sartoriju tretjega in v 40’ četrtega z avtogolom Ukmarja II., ki je spremenil amer Mosetljevega strela. Rojan: Rumetz, Svorenič I., Rosin, Marassi, Svorenič n., Mislej, Brus. Martelani, Sartori, Mosettl, Sulčač. Primorje'P: Pirjevec, Ukmar L. Husu, Pien, Ukmar H., Timeus, Boris Tomjon, Praselj, Kretič, Tor-bellt. Rerais v Izoli in zmaga Gaalinija Za pokrajinsko prvenstvo je bila y Izoli odigrana tekma med enajsterico iz Milj in Izole. Tekma se je končala neodločeno 2:2. V Trstu n« igušču Ponziane pa Je bila odigrana tekma med Gasli-nijem in Tržičem, ki se j-e končala z zmago Tržačanov 2:1. Rezultat pa ne odgovarja igri in so si Tržičani zaslužili vsaj neodločen rezultat. Somatski igralci košarke so se vrnili v domovino. Iz Prage, kjer so osvojili evropsko prvenstvo, so se pred nekaj dnevi sovjetski košarkarji vrnili v domovino. Poleg pokala za moštvo Je vsak igralec sovjetske reprezentance prejel medaljo z napisom: »Prvak Evrope za leta 1947». Tekme v hockcgu na travi. V Parizu je moška ekipa Belgije premagala francosko ekipo z rezultatom 1:0, tekma med ženskima reprezentancama pa se je končala neodločeno 2:2. V Pragi je češkoslovaška reprezentanca premagala avstrijsko Z rezultatom 2:1. mi podprla ljudsko oblast, saj ji je nudila šole, namestila domače učitelje, večerne tečaje. Ta oblast razpisuje 18. t. m. volitve, na katerih bo istrsko ljudstvo svobodno volilo svoje predstavnike. Mladina bo storila vse, da bo ta dan dan zmage, kakor je bil prvi maj. Referatu je sledila živahna diskusija, v katero so posegli številni mladinci, nato pa so izvolili nov rajonski odbor. Končno Je mladina sprejela več važnih sklepov z obljubo, da jih čimprej uresniči. Združila bo v mladinsko fronto vso delavsko, kmečko in učečo se mladino, utrjevala bratstvo med Slovenci in Italijani, razkrinkavala razne razbijače te enotnosti. Pospeševala bo kultumo-prosvetno delo. ustanavljala kulturna društva, šole, večerne tečaj«. Čuvala bo pridobitve narodno-oavobodilne borbe, branila in utrjevala ljudsko oblast, branila agrarno reformo ter pomagala, da se bodo kmetje gospodarsko razvijali in dvigali. Pospeševala bo delovanje zadirug ter se borila, za uvedbo dvojezičnosti na STO-ju. Nato so razdelili nagrade med mladinske krajevne odbore, ki so se posebno odlikovali v svetovnem mladinskem tednu. Prvo nagrado 20 knjig in brošur so dobile Puče. drugo Babiči, tretjo Tinjan, četrto Vanganel. Preklic V zvezi z našim dopisom iz Sv. Antona pri Kopru z dne 15. n. in 14. III 1947., se je po dobljenih informacijah izkazalo, da odvetnik Della Savla ni poizkušal pregnati in tudi n; pregnal Cahove družine s posestva, niti ni postopal oderuško napram omenjeni družini. Res Je, da se odvetniku Della Savia ne more očitati ničesar neposten°ga ali nečastnega. sti, posebno v pogledu dinamike. Nekateri so pokazali, da se znajo z razumevanjem in tudi z uspehom lotiti težjih skladb. Le škoda, da se je na prostem marsikaj lepega izgubilo. Mikrofoni so sicer res ojačili zvočnost, so pa obenem pokvarili lepoto zvonkih in čistih glasov. Za zaključek so vsi štirje zbori zapeli pod vodstvom Draga Petarosa fizkultumo koračnico in pod vodstvom Draga Žerjala Rozinovo «Part ižansko* Obe pesmi sta prav lepo izzveneli. Zatem se je razvila po sosednih gostilnah prosta zabava, na plesišču je pa rajala mladina. V. ILIRSKA BISTRICA Zavedajoč ®e pomembnosti dneva zmage je prebivalstvo skupno z vojsko priredilo na predvečer povorko z baklado. Po končani povorki se je vršila v kino-dvoram akademija, kjer sta uvodne govore imela tov. Valenčič in v imenu JA komandant tukajšnjega garnizona. Nato je sledila podelitev odlikovanj zaslužnim oficirjem, katere je odlikovala bratska Poljska. Sledile so razne recitacijske in pevske točke, a za zaključek so igrali trodejanko »Novi život*. Naslednjega dne so predstavniki oblasti, sindikalnih podružnic in ostalih masovnih organizacij prisostvovali prisegi novo vpoklicanih borcev JA V času deflleja je ljudstvo pozdravljalo nove borca, vzklikalo slavni Jugoslovanski armadi in maršalu Titu. Podkrižnik Milan DEKANI Spominu Ivana Cankarja. Ob veliki udeležbi vaščanov in vojakov Ja se je vršila proslava našega velikega pisatelja Ivan Cankarja. Kot uvod je pevski zbor zapel «Selja-ško*. nakar je tov. prof. Makovec orisala življenje tega velikega Slovenca jasno in prepričevalno. Za zaključek je zbor zapel več priložnostnih pesmi. Dvorana sama je bila okrašena z zelenjem, zastavami ter pomembnejšimi Cankarjevim: Izreki, a na častnem mestu je bila postavljena njegova slika. Stogaus Ivanka Priprave v Šmarjah Dna 10. t m. smo imeli v Šmarjah masovni predvolivni sestanek SIAU-je. Tovariš Primožič z okraja je govoril o pomenu volitev, ki bodo 18. t. m. Ljudstvo je z navdu- šenjem sprejelo navodila in sesta- vilo načrt. Mladina bo organizirala štafeto, ki 'bo vsake pol ure obveščala rajonsko volivno komisijo o poteku volitev in udeležbi. V naši vas! je 562 elanov SIAU-je. Med ljudstvom vlada veliko navdušenje za volitve. Volivce bodo spremljali na volišče z godbo, transparenti in zastavami. Zaključili bomo volitve s kratko prireditvijo, petjem in godbo. Vsi in vse za volitve SIAU-je! Priprave v Gažonu. — Volivna kampanja je zbudila med prebivalstvom veliko zanimanj« ter se temeljito pripravljajo za ta važn! do-| godek V SIAU je vpisanih 254 članov. Tudi tisti, ki so do sedaj stali ob strani, ker niso imeli zaupanja v organizacijo, se sedaj pripravljajo in vpisujejo med člane SIAU-ja. Stoletnik bo volil V Marez’gah 2:n v skromni h’ši-ei tovariš Skergat Anton, ki bo kmalu izpolnil sto let. Ko je od sina izvedel, da bodo v kratkem volitve, je prosil, naj bi tudi njemu dali izkaznico SIAU-ja, da bo lahko volil. Obiskali smo tovariša na njegovem domu, da se z njim pomenimo. Na vprašanje, kako misli o današnjem času, nam je odgovoril: «Ko sem bil jaz mlad, nismo imeli nobenih pravic. Takrat so le gospodje komandirali xn imeli vso oblast v rokah. Kmetje in delavci pa smo bil. zapuščeni. Tudi če sem bil reven, sem bil zmeraj Slovenec :n bom kot tak tudi umrl. Sinu sem povedal, da me bo peljal na volišče. Z drugim ne morem več pomagati, ker sem preslab, volil pa bom. Vem, kaj pomeni bit! trpin in suženj, zato pa bom dal svoj glas za našo — svobodno, ljudsko oblasti* želijo mirnega in bratskega sožitja vsega prebivalstva m spoštovanja vseh treh tu živečih narodnosti v nedeljo pr.pomogli, da se utrdi prava demokracija in da se izvede program SIAU-ja. Kako bodo volili Ju gospodarilo zavezo! GROPADA Prebivalci iz vasi Gropada pri Trstu pozivamo vse demokratično ljudstvo Trsta in tržaškega ozemlja, da sodeluje z odločno borbo proti fašističnim teror .stom. Mi vsi, delavci in kmetje, se bomo borili proti vsem tistim ki bi nas hoteli ovirati pri delu za dosego trajnega in mirnega sošitja na Svobodnem tržaškem ozemlju. Sledi 176 podpisov. LOŽE PRI SENOŽEČAH Vaška mladina je v tromesečnem tekmovanju veliko pomagaia pri setveni kampanji kakor tudi pri obnovitvenih delih. Vrednost njenega prostovoljnega dela ob zaključku tekmovanja znaša 12.900 lir. Sklenila pa je, da bo z delom nadaljevala, da prekorači tudi predkongresni načrt in tako doprinese svoj delež k uspehom, ki jih bo zabeležil III. kongres LMS. Protest zaradi izzivanja civilne policije v Campori 11. t m. je okoli 19. ure vdrlo v dvorano Ljudskega doma v Campori (Milje), kjer se je vršila pionirska kulturna prireditev, nekaj agentov civilne policije ter pričelo med otroci ;n ženskami streljati v zrak, kar je, razumljivo, povzročilo panako. Ljudstvo tega kraja je vložilo pri ZVU oster protest. Zahtevajo da oblast v bodoče prepreči take nastope, ker v nasprotnem slučaju, če se bo to ponovilo, nočejo odgovarjati za kakršne koli posledice. Okrožna skupščina SIAU je na svoj: seji 10. aprila sklenila, da se izvedejo svobodne in tajne volitve. Imenovali so okrožno volivno komisijo. ki bo volitve tehnično pripravila. V skladu z množ.čnimi organizacijam; je imenovala okrajne volivne komisije, in te so na množičnih sestankih izbrale krajevne komisije. Člani volivnih komisij ne morejo kandidirati v kraju, kjer vršijo kontrolo. Za krajevne odbore bodo komisije predložile od pet do sedem kandidatov po krajevnih potrebah. Obenem bodo predložili i-mena za okrajne zastopnike, katerih število bo sorazmerno s članstvom SIAU-ja Seznami kandidatov so na vpogled občinstvu. Vsak član ima pravico voliti m biti izvoljen ter dodati k predlaganim imenom še imena drugih kand datov. Vsak volivec bo dobil posebno glasovnico z imeni. S križcem pol »g imena bo volivec v posebni kabini zaznamoval tiste, katere želi izvoliti. Izvoljeni okra jim odposlanci bodo izvorii okrajni odbor. Odposlanci vseh okrajev bodo izvolili okrožne odposlance. ki bodo izvolili okrožni izvršni odbor. Vsakdo, ki mu ni vseeno, kako se bo uredilo življenje in delo na ozemlju STO-ja, mora postat: član SIAU-ja in se udeležiti teh volitev, da bomo izbrali v odbore res samo najboljše in najmožnejše med nami. Dne 13. t m. je višji zavezniški častnik polk. Bowman izročil 51 ključev vojnim oškodovancem v Štanjelu. Ob tej priliki je bila skromna slovesnost, kateri je prisostvovalo več zavezniških častnikov in vsi oškodovanci. Nič čudnega, da so se za ta dan svečano pripravili domačini, saj so si zaslužili, da so jim zavezniki v priznanje za velik delež v skupni borbi proti nacifašizmu, obnovili raz-mšene domove. Tudi na slavolok v vas.s so hoteli Stanjelci dati narodno in sovjetsko zastavo poleg angleške in amerikanske. Toda prehitel jih je gospod guverner iz Komna, ki jim je kratkomalo dejal: «Tu gospodarijo zavezniki*. Na pripombo vaškega tajnika, ki mu je dokazoval, da so se ljudje borili pod tema dvema zastavama na zavezniški strani, mu je guverner zopet zabrusil, da jih lahko Izobesijo na zasebnih stanovanjih. Vseeno so ljudje izobesili zastavo na vaški drog, toda tudi to je sam guverner potegnil dol. To je domačine upravičeno ozlovoljilo. Potem ko so si po tolikšnem trpljenju priborili to pravico, da lahko razobesijo svojo narodno zastavo, jim to pravico krati gospod komenski guverner. Ali je to nagrada za borbo, v kateri je dalo naše ljudstvo toliko žrtev za skupno zmago? Ljudje so bili silno nezadovoljni, saj jim je tako guverner pokvaril praznik in prijetno razpoloženje. ru 5 članov, Delavska zborElc* 2. Na strokovni skupščini ES 44 delegatov, Delavska -r.ica 23. Pri občinskih ustoff* v Miljah so dobili ES 3 čl«1* odboru, Delavska zbornica id člane. Na strokovni skupš®j_ 2 delegata in Delavska zb0' tudi 2. ''y;u Kljub lažnivi propagandi * vetam, ki jih trosi Delavska1 niča med delavstvom, pr:ha.* bolj do izraza premoč Eno' linj5 dikatov. Tudi po bankah, vah in manjših podjetjih, ® je Delavska zbornica do*1 ^ da bo dobila, če ne absoluta® močno zmago, ji počasi^ ** Zof* kujejo tla pod nogami, --•j v banki d’America in V_UIJ Ooavstvo im Enotnim silikatom Neuradni izidi zadnjih sindikalnih volitev so naslednji: V umobolnici so dobili ES v tovarniškem odboru 2 člana, delegatov na strokovni skupščini 10. Delavska zbornica je dobila v tovarniškem odboru 3 člane, v strokovni skupščini 10 delegatov. V banki D’America, so dobili ES 1 člana v tovarniškem odboru, v strokovni skupščini nobenega. Delavska zbornica v tov. odboru 4 člane, na strokovni skupščini 2 delegata. V Uvi so dobili ES v tovarniškem odtoo- DNEVNA KRONIKA Morski volk v tržaških vodah Včeraj zjutraj so ribiči zagledali v morju med starim svetilnikom In Barkovljami okrog 6 metrov dolgega morskega volka. Takoj so obvestili pristaniško poveljstvo in vsa dbrežna kopališča. Verjetno gire za kakšnega sorodnika onega morskega volka, ki so ga pred par dnevi v Barkovljah ubili. Iz petega nadstropja je skočil Jarak Srečko, 30 let star m doma iz Tarčenta, ki stanuje v ul. Ros-setti 17, je skočil skozi okno iz svojega stanovanja v petem nadstropju ter bil na mestu mrtev. Prepeljali so ga v mrtvašnico v til. Pleti, kjer je na razpolago oblastem. Vzrok samomora ni znan. Jeep so ukradli Iz garaže v vili Lupo v ul. Placi-do 4, so prejšnjo noč med 2. in 3. uro ukradlji neznanci jeep sive barve, ki je bil last angleške mornariške baze. Vlom, ki se ni posrečil Policija je aretirala Romana in Maria Scodellaro ter Celestina in Maria Žerjal y trenutku, ko so poskušali vlomiti v garažo v ulici Sottoripa št. 2. Zaradi pomanjkanja časa, vlomilci niso napravili mnogo škode. Policija jih je spravila v zapor. 100 dolarjev so mu izmaknili Ameriški mornar z ladje «Maca-lerster*. Paul B. Basnes je prijavil policaji, da mu je nekdo izmaknil ;z njegove čekovne knjižice ček za 100 dolarjev. Vojaška policija je poleg drugega uvedla preiskavo tudi na ladji sami, da bi odkrila zmikavta. Sporočila in Opozorilo gostinskim obratom • Odbor za sindikalni sporazum vabi vse lastnike hotelov, restavracij, gostiln, barov, kavarn in sličnih lokalov, naj tekom tega tedna pošljejo seznam v&eh uslužbencev v treh izvodih na Enotne sindikate, via Imbriani štev. 5 ali na Delavsko zbornico, ul. Duca d’Aost,a 12. Ti seznami bodo služili pri sindikalnih volitvah. Strokovni odbor za sindikalni sporazum opozarja lastnike, da so po zakonu obvezani to storiti. ALEKSANDER BECK; 110 VOLOKOLAMSKA CESTA Njegov prijetni, malce robati obraz se je za hipec ispremenil: mišice na licih »o ae napele, okamenele so. Stisnil ae je, da b* z ostrim gibom vstal, toda zdaj aem ga jaz pograbil za roko. Ne, nsčem izgubiti zdaj ie Tolstunova. Prišel sem bh že k sebi, ponovno sem poeta] kom bat. Prejšnje občutje je v meni postalo še ostrejše: vsi do poslednjega so, kot se mi Je zdelo, izpod očesa gledali vame. Borci so bili kajpada opazili: kombat je hotel vstati in ni vstal; starejši politruk je hotel Vstati in ni vstal. Podzavestni občutek, ki je zmerom lasten starešini v času borbe, mi Je govoril: moj neuspeli poskus, da bi vstal, je zmedel dudo vojaka. Ce se Je poskušal dvigniti kombat, pa se ni dvignil — pomeni, da se ni treba dvigniti. Starešina mora vedeti, da v borbi vsi lovijo sleherno njegovo besedo, sleherno r.jcgovo kretnjo, sleherni izraz obraza ter da to učinkuje na vse; mora vedeti, da ni upravljanje v borbi samo upravljanje z ognjem al4 prestrojevanjem vojakov, marveč tudi uprav Ijanje z duhom borcev. Ze sem se bil osvestil. Seveda ni zadeva kombata, da vodi četo v borbo a hladnim orožjem. Spomnil sem se vsega, česar so nas bili učili, spomnil sem se zakletvo Panfilova: «N« smeš se vojskovali s prsi pehote... Čuvaj vojaka. Čuvaj ga z dejanjem, z ognjem...* Pripovedujem vam zdaj na dolgo, podrobno, toda tam, na bojnem polju, so bile to samo sekunde. In v teh sekundah sem se jaz, kakor tudi ml vsi, učil vojskovali me, učil sam mt tudi .od) sovražnik«. Vzkliknil sem: — Nagli ogenj v mitraljezce! Puškomitraljezi — z dolgimi rafali v mitraljezce! Stlačite Jih v zemljo! Borci so razumeli. Zdaj so začele naše krogle žvižgati nad gla vami Nemcev, ki so streljali. Eden od naših puškomitraljezov se Je nahajal v bližini. Tudi oh /je bil utihnil, ko sem bil ukazal Bur* naševu: «Vodl!» Zdaj je borec poleg puškocnitraljeza z naglico nameščal novi šaržer. Tolstunov se je naglo odplazil tja. Borci eo mrzlično streljali. Evo, delovati je začel tudi ta puškomdtraljez. Aha — nemški mitraljezci so polegli, pritajili se, skrili se za ščit}. Aha — tam smo nekoga zadeli. Eden od mitraljezov je umolknil, nehal j« bljuvati dolgi, ostri plamen. AU pa morda menjujejo tam pas s patronami. Ne, pod kroglami ni to tako enostavne... Toda... Prežal sem na trenutek, da bi dal povelje, toda nisem uspel. Nad strelsko vrsto je zagrmel srditi vzklik Tolatunova: — Komunarji! Ne samo komunistom — marveč tudi vsem ostalim je bil namerjen ta poziv. Videli smo: Tolstunov se je dvignil s pušk6mitraJ Ijezon. in je stekel, ko si je porinil kopito v želodec, streljajoč in vzklikajoč v teku. V tretje so nad bojnim poljem zadonele iste besed« — v tretje ge je razlegel srditi in strastni poziv: — Za domovino! Za Stalina! Ura-a-a-a! Glas Tolstunova e« Je izgubil v vzklikanju ostalih grl. Borci so planili kvišku. S srditim krikom, z obrazi, ki so bili spačeni od razjarjenoati, so udarili na sovražnika, da bi se srečali z njim s prsi ob prsi, ter prehiteli Tolstunova. Uspelo mi Je, da sem videl, kako se je v zamahu dvignilo veliko kopito puškomitraljeaa. ki je karakteristično po svoji obliki. — Ko Je Tolstunov izstrelil vse krogle, j« pograbil za vročo oev ter dv.gnil nad seboj težko kopito kot motiko. (A* nadaijufoi Dijaška prireditev v Bazovici Dijaki in dijakinje slovenskega Dijaškega doma y Trstu priredijo s sodelovanjem pionirskega zbora iz Skednja v nedeljo. 18. t m., ob 16. uri na dvorišču gostilne »Pošta* v Bazovici akademijo- z deklamacijami. godbo, petjem m telovadbo. Pobirali bodo prostovoljne prispevke za Dijaško matico. Občni zbor ZPPD na Kucljn Vsa primorska planinska društva so vabljena, da s« s svojimi odposlanci udeležijo poslednjega občne-za zbora ZPPD na Kuclju v nedeljo 18. t. m. dopoldne. prosvetno društvom Skednju vabi vse člane in prBatelje na II. redni občni zbor. ki se bo vršil v četrtek 22. maja ob 20.30 v dvorani bivšega Gospodarskega društva v Skednju. Na dnevnem redu je poročilo o delu preteklega leta, sprememba pravil m volitve. Enotni sindikati Zel. pogodbeni nameščenci. Jutri 17. t. m. ob 19. uri bo v ul. Imbrta-ni 5, zborovanje pogodbenikov pri železnici v Trstu, za člane in nečlane Enotnih sindikatov. Na dnevnem redu je poročilo o delovanju udruženja. načrt za ureditev pogodb na STO-ju in slučajnosti. Lesna industrija. Danes 16. t. m. ob 19. uri bo odborova seja. Sindikat za umetnost. Danes 16. t. m ob 16.30 bo slikarska lekcija v študiju Manzini v ul. Garibaldi 2. Oblačilna industrija. Člani nadzorstvenih odborov in zaupniki imajo danes 16. t. m. ob 19. uri sejo v ul imbriani 5. Vratarji. Strokovni OSS poziva upravnike in lastnike hiš, da naj pošljejo na Enotne sindikate ali na Delavsko zbornico seznam svojih nameščencev. Tl seznami morajo biti v treh izvodih in podpisani, ker služijo v volilne namene. Zalogo orožja so našli V neki jami v bližini Standreža pri Gorici ne daleč od Soče so našli večjo množino streliva, k: je verjetno ostalo tam še od nemškega umika. Med drugim je bilo: 582 nabojev protiletalskih granat po 200 mm, 68 protitankovskih po 75 mrh, 998 za možnar, kalibra 45, 3 bombe za možnar tipa «Breda», 1 ročna granata srbskega tipa, 800 gr tritola, 511 nabojev za možnar 45 mm in več drugih vrst streliva. Pobiralci min iz Gorice so vse strelivo odnesi; in popolnoma izpraznili jamo. SLOVENCI, SKRBITE ZA SVOJEGA DIJAKA! DARUJTE ZA DIJAŠKO MATICO! nici številni člani Delavske r.jce glasovali za Enotne in tako izrazili svoje *aU,p^jj pravemu strokovnemu 314‘ Sedaj po prvem mesecu voPH bilo izvoljenih skupno 508 i — i. i ^^i.., A i n■ tov na strokovni skupščin*, je 276 članov Enotnih sin • in 232 članov Delavske zborni Pravilno obdelovanje m Trda skorja, ki je sedaj njivah, ovira rastline Prl. ovira dohod zraka h koren obenem preko razpok sk«1 nja iz zemlje ogromna koli® J, ge. Pomanjkanje vlage Pa,Te , da so poleti kulturne rastl®^, podvržene suši, da hirajo in se končno posuše. Vzrok suši pa ni samo V kanju padavin v poletnih ®. ^ Veliko je krivo temu, da n* , tje v poletnem času nepra^A na jo s skladiščem vode, ki ® rastline preskrbele v jesen3 zimskem času Ogromno količino vlage up#, di plevel in rastline zaje* -dalW mah. trnje in drugo bodi 1 rastline se bujno razvijajo ^ čun kulturnih rastlin ter n£■ * jo samo vodo, temveč oben®®^ jo iz zemlje različne hrani® brez katerih kulturne rast ^ morejo živeti. Skorja, ki .f® ( pomladi ob dežju in šth njivah ter plevel, ki , raste ng naših njivah in tr*j sta največja sovražnika i* a odaj * turnih rastlin. One že zgo ladi, ko so kulturne majhne in zelo občutljive, tisto najpotrebnejše, kar ra*”' svojo pravilno rast potrebUJ4 Kaj nam je torej storiti Vzeti moramo v roke z®1 ■leznf tu»: bolje lesene grablje, lahko biramo med železno travnj* , njivsko brano. Z njimii jji opleti ;n pobranati travnik® . ve. S tem orodjem uničuje® še * vsem plevel, poleg tega mo zemljo in obenem un; ,A njivah in travnikih razpo .• skorjo. S tem načinom se zemljišče s tanko plastjo kot nekaka odeja brani nje vlage iz zemlje. Ta g°r t M zemlje ima isti učinek, k*® IA slama, s katero pokrivaj® povrtnino, da obvarujej® t Požar v središču mesta Sinoči okrog 19.30 je izbruhnil v mizarski delavnici Lorenzi, v ul. XX. Septembra št. 53 požar. Poklicali so ognjegasce, ki so ogenj kmalu pogasili. Uničenih je bilo več kosov izgotovljenega in polizgotovlje-nega pohištva. Lorenzi ima okrog 300.000 lir škod«, ki pa ni zavarovana. Tihotapci cigaret Zaradi tihotapljenja monopolnega blaga je . bil prijavljen sodnim oblastem Maestra Giovanni iz Sv. Danjela v Furlaniji. Na cesti Krmin-Brazza.no ga Je 9. maja policija našla v nezakoniti posesti 5400 cigaret «F:b». Ze 28. januarja letos je bil Maestra prijavljen zaradi tihotapljenja 16 kg toskanskih cigar. V Garibaldijevi ulici so včeraj policijski organi prijeli 33-letnega Tisca Giovannija iz Neaplja, ker so pri njem našli dva večja zavoja ameriških cigaret, kar je odkrita kršitev zavez, razglasa št 1. pred prehudim soncem f! preprečijo, da se zemlja Pr posuši. Ko«' Vokalno-instrumentalni v Verdiju (Trst) Koncertno sezono bodo J? j v soboto zvečer z vokalu1 p strumentainim koncertom, m: bosta izvedla gledališki orvJ(> gledališki pevski zbor, s njem ostalih gledaliških kov. fAf Občinstvo bo slišalo, ^ Verdija, Wagnerja, Ross®*- scagnija in Schuberta. - ?®r. Program pripravljata r Apollomo in Robe n o Vstopnice so že v predp gledališki blagajni. Kadilski s no** Z bombo se je ranil V tržaško bolnico so včeraj pripeljali 8-letnega Ivota Cemac iz Popetre (Marezige), ki Je imel poškodbe na vratu. Oče. ki ga je spremjal. Je povedal, da se Je deček igral z bombo blizu hiše m jo sprožil. Pn eksploziji so ga drobci granate ranili V bolnici bo ostal okrog dva tedna. MLADINA KUPUJ SVOJ LIST «GLAS MLADIH*! Avto so operirali Iz garaže v ulici Catullo 13, ki je last Maria Ravbarja so prejšnjo noč tatovi odpeljali avto Fiat 500, ki Je vreden okrog pol milijona lir. Nekaj ur pozneje so našli avto v ulici Jacopo Cavalli, toda brez koles, ki so jih tatovi odnesli s seboj. Hud padec z lestve V Lipici pri Bazovici Je Just Kovačič, 53 let star možak, doma iz Sv. Lucije, pn svojem delu padel z lestve, z višine štirih metrov. Pri padcu mu je posnelo kožo z glave in si Je pretresel možgane. Prepeljali so ga v tržaško bolnico, na drugi kirurški oddelek. Njegovo stanje Je precej resno. v petek, 16. maj* TRST H. 11.30 Skladbe roman dateljev; 12 kulturno pf^-e* 12.15 slovenske pesmi; tiska; 13.15 jazz glasba; ., poldanski koncert; 14 J1 17.30 plesna glasba: 18.„51». ■ jeve skladbe: 18.30 sl<>vf »• J badur: 18.45 vaški kvint® s.>; komorni zbor; 20 oP®J, ,5 # 2015 dekliška oddaja: 2U.Zt'r, glasba; 21 simfonični konv. > nos iz Ljubljane): 23 P® sba; 23.35 polnočna glas® • KINOPREOSTA^ ROSSETTI. 15.30: «Ta «®SV zen*, Merle Oberon. . m Charles Korvin. . FILODRAMMATICO. ostane na kosilu*, ’ Sheridan, M, Wolley. „(,!!',, ITALIA 15.30: »PcslefibVTr. Deana Durbin, Franco ) V1ALE. 16.00: *RokovnJaI>/ rich March, FrfV>®*BCfl k' ■ IMPERO. 16.00: «Cvetks.T/ sem vtrgal*. Charles ^ Joan Fontaine. 0 CINE DEL MARE. l6'W' j pot*. fs ti«f NABREŽINI danes: festival*. DAROVI IN PRIS***^ & Za pmomajsk vala družina Debenjak i* ,j 3.500 lir in družina K®° Ane 1.000 liri* ^ ----------------------------- Odg. urednik DUŠAN Tisk Stabilimento Tip- Člani ZPP bodo priredili v NEDELJO, 18. MAJA, ,VI JAVEN PLES v PLISKO rti J Igfala bo godba iz Sv. Križa. Vablj**^^ Vremensko poročilo Tržaška vremenska postaja Je izdal* včeraj naslednje poročilo: barometer 761,20, temperatura 17.8, i 24.8. 17.8. vlaga 72%, nebo oblačno, l morje mirno, Umperatoura morske j vod« J.7.50, i pom