PRIMC^SKI DNEVNIK “SVJSK" - Cena 35 lir Leto XVII. - Št. 242 (5016) TRST, četrtek 12. oktobra 1961 ompson bo nadaljeval pogajanja s SZ ennedy še vedno upa na mirno rešitev beh na- Pfipra- »vj KS* s* t ni apom Sovjetski ne, da se med poga- ' Poi^UsoveZane’ da se je >• I t iA», ,a*)sce. kar se o ?hodni Bcr-u'!1 in dr “hodnem me. Razgo- / kS Thi nadalievali / ft,P° nw°mPsonom v * tiskovnimi. — Predsednik Kennedy je na no- ? JNh m? onferenci izjavil, da prva faza pri- t «8} dai!°K0r-ov med ZDA in sz ° Berlinu in 'a i ]' ^dal j Jižnje§a upanja za rešitev tega vpra-& i? k SDro- i- raz’°vo! z Gromikom ne dopu-% ta S« bo * 1 kakršnekoli zaključke. Vsekakor pa i'. ? ie rešil na miren način. i iztovori , iz.iavil, _ ——r; r~ ... - t rP «.. ** Z Britanija ni naklonjena začet- ku pogajanj med Vzhodno in Zahodno Nemčijo, zlasti ne, kar se tiče zahdcfnih pravic do dostopa v Berlin. V Washingtonu se je sinoči poljski zunanji minister Ra-packi razgovarial z ameriškim državnim tajnikom Ruskom o Nemčiji jn Berlinu. Po. razgovoru je izjavil časnikarjem, da je po njegovem mnenju mogoče najti podlago za pogajanja med Vzhodom in Zahodom, «če obe strani želita u-rediti položaj v Evropi». Ra-packi je izjavil, da je bil njegov razgovor z Ruskom o svojem načrtu, ki ga je bil predložil pred nekaj leti in ki predvideva določitev nevtraliziranega pasu v Srednji Evropi v katerem ne bi bilo jedrskega orožja. Dodal je, da je zanj ta načrt še vedno važen. Verjetno sta o tem načrtu govorila tudi Gromiko in Kennedy v okviru morebit-)e rešitve SDora okoli Berlina in Nemčije. Kakor je znano, predlaga načrt, naj bi področje brez jedrskega orožja zajemalo Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Poljsko in Češkoslovaško. Zahodne države so leta 1956 ta načrt zavrnile. V poučenih krogih ,pa izjavljajo, da je Gromiko med razgovorom s Kennedyjem spet predlagal sporazum o tem načrtu, ko je Kennedy izjavil, da ZDA želijo priznati »zgodovinske in zakonite koristi drugih držav«, da se zagotovi varnost v Evropi. Zatrjuje se, da londonska vlada sedai znova skrbno proučuje poljski načrt. G Nemčiji in Berlinu sta davi govorila v Parizu tudi De Gaulle in zahodnonemški minister za gospodarstvo Er-hard. Francoski zunanji minister de Murville pa je imel daljši razgovor z zahodnonem-škim zunanjim ministrom von Brentanom. Zatrjuje se, da so govorili o vseh aktualnih prašanjih in še posebno o Ferlinu in o odnosih med Vzhodom in Zahodom. Zahodnoberlinski župan W. Brandt je poslal včeraj kanclerju Adenauerju poročilo^ o svojih razgovorih z ameriškimi politiki in o svojem telefonskem pogovoru s Kenne-c!yjem. Baje ni Brandt zavzel popolnoma negativnega stališča do načrta, naj bi nadzorstvo nad potmi, ki vežejo zahodni Berlin z Zahodno Evropo. poverili vzhodnonemškim in zahodnonemškim oblastem, toda edino kar se tiče »tehnične in praktične plati«. Zadeven sporazum pa ne bi smel vsebovati avtomatičnega priznanja V. Nemčije. Brandt je izjavil, da ta predlog ni nov in da temelji na predlogu, ki so ga leta 1959 sprožili nemški socialni demokrati med ženevsko konferenco zunanjih ministrov štirih velesil. Tedaj so socialdemokrati predlagali u-stanovitev vsenemškega u-pravnega odbora, ki bi imel nalogo urejevati tehnična vprašanja v zvezi z odnosi mnenju Jasno rešitev ^j>avnoy jzjavil- da cK*tv° ®> da je arrfe-,^krhljeno za-bP“pada. Dodal ’ vSemP “luiejo cb- Tabi;sredstvi- ki Se v3 Pripomnil «rožjen® “P8* da itf1 .' . J n« bo upo-ifp* tiče ^Kdnv^iil ?lta3.0keJ je te ■ da ni še no-«LR Kitaj-. Nav a Stii?.ri:lalplistvu , * ‘k> v Ženevi Cio “meriškimi ^ N ^ ho- ^ i#dj|fneral0sPoročil, 5 Saj^Wed Tay- u ,Son. da nr«. kVaSaioa^.0. na.i ZDA •• vj V0jaŠko po- uste, ki so SSi%« »k. “dloči ■snost ene bra-in svo- iNi”' L^?>ndan^iniste’- LM®*kvo Ji j Sov; nd°nu lv b!c Mifirajšn:i ,Sa av'lni la"om -«--- i«VPraL;meri glede i?a 'a>>- Dod<-il s vrni* je na Vu'* Včpr^v izjavil, iu:?,raJsnji raz. «pri- d“ J}. bliVa P°udaril je, ?nak narašča-nem- rešitev. ta)ge0 l2javil. da l5S^ 2^S?ivzinMac v ,vasni Vrnll j ^Sa ls>ho rasitv' JiUS^Pomnii Gromi- i n • ^ tv:,! 7 *u r«s-V za->0 m' l glede ■V’ Je Sitov ^enja’ da AlferiPo«Cgra bitl šenla’ da Gromi-,k>koQa. le treba treh°Vn° P“‘ 6 druga odpra- ge svetovne ah •^WSort^“st s°kV,jetska t VNln Pe ali klen'tvi Vpra- Pa nre- h Ns^fotniko anJa na mire odg°vo-mirovne po. ,fc\SS]>£® H ^ Prašai kl časni- t h16 'kta^al TjT1 “asni. h LjSčNanikn* se mu l! b^kocstališče Gm!!aStien<> aH*06niur“m>ko_ je tik bol; ,.bocem \ manJ Pni ’U sem r1"6! tu ,asmla in ZDA’ mi Rojstva rtrazu' SV^ev? Je A^t^npkaega ZU‘ še k°hfe med '• V«?*., 0 Berli i t ? t f ■le da-renci iz. Podlage Za P« se m' ^ ^K«j;voVi' iVtr*i»tska° 7 I,ondo. r t Otir ' da Veza še 6 >o Je treba V'tS ^odb,, B°dbo in S Sc'ij0POdpisala orn"- vendar K Daljem' no> Poudar-da Velika gačen kakor je sedaj«. V bonnskih vladnih krogih pripisujejo veliko važnost posvetovanju, ki jih bo imel ameriški poslanik Thompsom prihodnje dni v Moskvi s člani sovjetske vlade in ki bouu pomenili nadaljevanje sovjetsko ameriških posvetovanj. Še vedno težave pri pogajanjih o tajniku OZN NEW YORK, 11. — Med razgovori za določitev novega tajnika OZN so nastale naj-večje težave glede zastopstva Evrope v tainištvu. Kakor je znano, je bil načelno že do- mu tajniku pomaga skupina predstavnikov posameznih geografskih področij. V zvezi z Evropo so že omenjali kot morebitnega kandidata Italijana Spinellija. Toda sovjetska delegacija se ne strinja s tem, naj bi predstavništvo imglo geografski značaj, in vztraja pri političnem predstavništvu. Irski predstavnik Boland, ki drži zvezo med ameriško in sovjetsko delegacijo, je izjavil, da je Zorin pri svojem včerajšnjem razgovoru s Ste-vensonom ponovil tezo, da bi morali tajnik in njegovi pomočniki biti izraz političnega in ne geografskega predstavništva. Zastopati bi morali vzhodni in zahodni blok ter nevtralne države. Po mnenju Zorina bi lahko bilo pet ali tudi šest pomočnikov, toda po njegovem mnenju bi morale zahodni blok zastopati samo ZDA. Zahodnoevropske delegacije so zaprosile Bolanda, naj ameriškim in sovjetskim predstavnikom sporoči, 1. Predstavništvo mora biti geografsko in ne politično. 2. Zahodnoevropske države ne morejo sprejeti nobene formule geografskega predstavništva, če ne bodo udeleženi. Iz poročila Bolanda Izhaja, da se sovjetski in ameriški predstavniki načelno strinjajo o imenovanju Burmanca U Tanta za začasnega tajnika, toda so še velika nesoglasja glede vseh ostalih vprašanj (način izbire pomočnikov, njihova oblast itd.). Delegacija CGIL v Beogradu BEOGRAD, 11. — Danes popoldne je prispela v Beograd delegacija Generalne konfederacije dela Italije pod vodstvom generalnega tajnika A-gostina Novelle. Italijanski sindikalni funkcionarji, ki se bodo v Beogradu razgovorjali o razvoju sodelovanja med sindikalnima organizacijama I-talije in Jugoslavije, in bodo obiskali tudi nekatere delovne kolektive v Srbiji, Makedoniji in na Hrvaškem, vračajo s tem obisk Zvezi sindikatov Jugoslavije, katere delegacija je leta 1959 v jeseni obiskala Italijo. Nove čete ZDA pridejo v Evropo VVASHINGTON, 11. — Ameriški departman je sporočil, da je danes odredil, naj odide drugih 10.000 ameriških vojakov v Evropo. Odhodi se bodo začeli takoj. Pentagon pa je sporočil, da bodo novembra poklicali pod orožje drugih 20.000 mož. Kakor je znano, je Kennedy 25. julija zahteval od kongresa (in ta ga je pooblastil) naj dovoli zvišanje efektivnega števila ameriških vojakov pod orožjem za 217.000 mož, tako da bo pod orožjem skupno dva milijona 735.000 mož. sezen sporazum, naj zacasne- Diskusija v centralnem odboru o poročilu Nennija Oster napad Lelia Bassa in levice PSI na dosedanjo politiko^vodstva Levica ne nasprotuje krajevnim upravam levega centra, le v primeru Sicilije zahteva izstop socialistov iz deželne vlade - Razburljiva «atom-ska» debata v senatu - Nov atentat v bocenski pokrajini (Od našega dopisnika) RIM, 11. — Na zasedanju centralnega odbora PSI se je danes začela diskusija o poročilu tajnika stranke Nennija. Jacometti in Pieraccini sta podprla izvajanja voditelja PSI, Pieraccini pa je zlasti zavrnil izvajanja Bassa, ki je zagovarjal tezo, da je «levi center moč istovetiti samo z voljo neokapitalizmas>, in dejal, da ta teza temelji na «poj movanju demokristjanske stranke in katoliškega, sveta kot monolitno konservativne in nedostopne za pritisk političnih potreb*. Basso je v svojem posegu v diskusijo namreč zatrjeval, da pritisk v smeri levega centra izhaja iz spremenjenih družbenih pogojev, ki so potisnili KB k pozicijam levega centra in da se je PSI dejansko temu le podredil. «Vključitev PSI v večino vladajočega razreda — je nadaljeval Basso — je v korist tega razreda, ker mu jamči večjo stabilnost, ki ni podvržena izsiljevanju majhnih strank, hkrati pa razbija solidarnost delavcev in zato slabi odpor dežele proti oblasti monopolov. Cerkev sama se je z encikliko 'Mater et magistra' pridružila tem pozicijam, ne da bi se pri tem odpovedala svojim zahtevam in volji po dominaciji nad javnim življenjem.« V nadaljevanju je Basso zatrjeval. da se mora tudi KD podrediti temu pritisku, ker bi zaradi zavezništva z desnico izgubila glasove ria levici. »Sodelovanje PSI v večini, ki bi jo vodila KD, ne more spremeniti dejstva, da bi taka vlada bila izraz monopo- teoreličnega gledaišča nihče ne izključuje sodelovanja s KD, če le., tako .sodelovanje koristi razredni borbi; v sedanjem položaju pa, po mnenju Bassa, tako sodelovanje med PSI in KD ne bi koristilo razredni borbi; kar zadeva u-pravne odbore levega centra v Palermu, kakor tudi v Ro-vigu in drugih mestih pa, po mnenju Bassa, strankina večina ni spoštovala sklepov kongresa, ker se je v teh primerih dosegel sporazum z desnico KD. Basso je tudi zatrjeval, da pod pritiskom politike avtonomistične večine PSI posiaja postopno nekaj drugega, kar naj baje dokazujejo njena stališča v zunanji politiki. Basso je zaključil z zahtevo, da.se manjšini prizna pravica, da more izraziti svoja stališča v strankinem glasilu, da sodeluje v komisijah in da more vršiti nadzorstvo nad novimi člani stranke. Lizzadri ie v svojem govoru poudaril, da KD ne more u-resničiti programa, ki ga je Nenni navedel kot pogoj za zunanjo podporo socialistov vladi levega centra in zatrjeval, da je moč ta program uresničiti samo z »enotnostjo delavskega razreda«. Cattani je izrazil prepričanje, da bo prišlo do sodelovanja med socialisti in demokristjani, kljub temu, da ni moč predvideti, kako in kdaj l°v-» . . , , Basso je sicer priznal, da „ie'd 'obema delcma Nemčije. I politika levega centra ni v Zupan je poudaril, da je bil nasprotju s sklepi kongresa v položaj leta 1959 »povsem dru-1 Milanu, vendar je dejal, da s ........ m...... ....."i....................... Kuzbarijev načrt za ustanovitev «Medarabske zveze« arabskih držav Vlado v Siriji so priznale vlade LR Kitajske, Argentine in Španije KAIRO, 11. — Iz Madrida so sporočili, da je tudi španska vlada uradno priznala novo sirijsko vlado, iz Buenos Airesa pa je prišla vest, da je isto storila tudi vlada Argen-tine. Agencija «Nova Kitajska» je prav tako danes sporočila, da je novo vlado Sirije priznala tudi vlada Kitajske. Kairski radio je danes sporočil, da je prišlo dneh v nekaterih predelih oi-rije do demonstracij in da so bile v nekem mestu ubite tri osebe med spopadi policije z demonstranti. Hkrati pa so vladni organi v Damasku začeli z izgonom palestinskih beguncev in policija je baje aretirala več sirskih častnikov, ki so se pred kratkim^ vrnili v Damask, ter jih zasliševala, da bi zagotovila njihovo zvestobo novemu režimu. Tukajšnji radio je Prav tako sporočil, da se vlada ZAR ne bo uprla priznanju Sirije s strani arabskih držav, ker je mnenja, da bi tako priznanje olajšalo preiskavo Arabske lige tako kot je predložil Naser. . . , lz Damaska pa poročajo da je predsednik vlade Kuzbari pozval ljudftvo in. vse Arabce, naj uresničijo načrt, za u-stanovitev »Medarabske zveze«, da-bi se dosegla «arabs«a I tnotnost na podlagi • ustavne decentralizacije«. Njegov načrt sestoji iz 14 točk, od katerih so glavne sledeče; 1. Zveza bi morala sloneti na enakopravnosti vseh arabskih držav ob spoštovanju njihove individualne svobode in njihovih ustav. 2. Vsaka država bi ohranila svojo zakonodajno :n izvršne oblast ter suverenost tako deželno kot mednarodno. 3. Ustanovljen bi bil vrhovni zakonodajni svet z nalogo, da bi določil enotno politiko na področju gospodarstva, vojske, zunanje politike in kulture. 4. Ustanovil bi se tudi vrhovni izvršni svet, ki bi odobril dokončno vse tiste resolucije. ki bi jih sprejel vrhovni zakonodajni svet Zveze. 5. Vsaka država bi obdržala še nadalje svoje nacionalne vojske, istočasno pa bi se ustanovila enotna vojska pod skupnim poveljstvom, ki bi imela nalogo ščititi teritorialno ceiovitost Zveze, zavrniti s'eherni napad in osvobodit: zasedena ozemlja. 6. Zunanja pilitika zveze bi slonela na načelih miroljubne koeksistence, pozitivne nevtralnosti in nevezanosti. 7. Ustanovilo bi se tudi a-rabsko ustavno sodišče. Predsednik Kuzbari je končno pozval vse arabske vlade, 'naj čiriaprej skličejo svoje par- lamente, ki bi proučili predložena načela in bi se nato začela pogajanja za ustanovitev Medarabske zveze. se bo to ostvarilo v novi parlamentarni večini. Tako sodelovanje je po njegovem mnenju danes možno zaradi globoke spremembe v notranjem in mednarodnem položaju. Zmaga levice KD, je dodal Cattani, je flanes možna, ker se je ta levica uveljavila v vodstvu državnih gospodarskih ustanov in si je tako pridobila avtonomno oblast, s katero se more zoperstaviti tako privatnim kapitalističnim silam, kakor tudi cerkveni hierarhiji sami. Cattani je zaključil, da je moč predvideti nov sporazum o sožitju med ZDA in ZSSR in dodal, da socialistična stranka more aktivno podpirati proces revizije zahodne politike in splošno razorožitev, spričo katere bi postal nepotreben tako atlantski pakt, kakor tudi vsakršen drugi vojaški pakt. V poslanski zbornici so danes nadaljevali razpravo o proračunu ministrstva za zdravstvo, med katero je poslanec De Maria, ob stalnemu prekinjanju poslancev skrajne levice, govoril o nevarnostih radioaktivnosti v zvezi z sovjetskimi jedrskimi poskusi. Pri tem ,jj? citiral sovjetske pubiiRačije in japonske statistike, ki potrjujejo resno nevarnost jedrskih eksplozij za zdravje človeštva. V senatu so nadaljevali razpravo o proračunu pravosodnega ministrstva. V bocenski pokrajini, na periferiji Vipitena, je prišlo danes do novega atentata na omrežje visoke napetosti: podrli so daljnovod visoke napetosti družbe »Edison«. Zaradi tega so bili v Vipitenu brez električnega toka. V zvezi z atentatom so karabinjerji priprli nekatere osebe. Glavni odbor KD bodo verjetno sklicali za 23. t.m da bi določni datum prihodnjega kongresa stranke. A. P. razpravljal o možnosti sodelo vtnja na področju železniškega prometa. Aggrev je v imenu svoje vlade izrazil željo, us j bi jugoslovanska vlada dala na razpolago Gani tehnično pomoč, gradbene in strojne ir-ženirje in druge že’ezniške strokovnjake in sprejela gart ske strokovnjake. Nikolič je izrazil načelno pripravljenost jugoslovanske vlade, da p: maga. Konkreten sporazum sodelovanju bodo sklenili pozneje. Danes popoldne je člane ganske delegacije sprejel-predsednik republike maršal Tito. Brazilija RIO DE JANEIRO, 11. — Brazilski zunanji minister Santiago Dantas je na današnji tiskovni konferenci izja- 4 Politična tribuna o razorožitvi Oboroževanje stane letno 60 tisoč milijard lir Pet vodilnih italijanskih politikov je poudarilo, da razorožitev nikakor ni utopija RIM, 11. — Ne more se reči, da je bila sinočnja »politična tribuna« na televiziji na višini tako znanih vodilnih politikov — če izvzamemo Lombardija — kakršni so poleg piega še Alicata (KPI), Angelini (KD), Gaetano Martino (PLI) in Cavaliere (bivši monarhist in sedanji pripadnik »Rinnovamento sociale«). Razpravljali so o tem, ali je razorožitev utopija ali stvarnost in se po eni uri in pol diskusije, ki je v drugem delu zašla tudi v prepir, končno le zedinili, da je razorožitev dejansko možna, ker se v zadnjih tednih kažejo znaki, da bo polagoma vendarle moč pri pogajanjih za dosego razorožitve vendarle doseči na-piedek. Najbolj stvaren je bil socialistični poslanec Lombardi, ki je takole povzel tiste točke, ki so v tem vprašanju nesporne: 1. Vsako leto znašajo izdatki za oborožitev 60 tisoč milijard lir. 2. Če se bo oboroževanje nadaljevalo tako kot doslej, se bo verjetnost spopada vedno bolj večala, dokler ne bo spopaa ostal skoraj neizogiben. 3. Razorožitev ovira spor med prednostjo nadzorstva nad razorožitvijo in narobe; hkrati pa je vsaka metoda nadzorstva taka, da predstavlja mnogo manjše tveganje od tistega, ki ga predstavlja oboroževalna tekma. Lombardi je poudaril, da obstajajo tehnična sredstva, ki omogočajo učinkovitejšo kontrolo. Po njegovem mnenju torej razorožitev ni utopija. To trditev je podkrepil predvsem z dejstvom, da je 10. ma.ia leta 1955 že prišlo do podlage za sporazum, ker je tedaj Sovjetska zveza pristala na angleško - francoski predlog, katerega pa so zahodnjaki takoj nato umaknili. Zato je potrebno, da se oba bloka vrneta k tistemu duhu iz leta 1955 in da vse države, vključno Kitajska, pristanejo na sporazum, ki sta ga dosegla Zorin in Mac Cloy. V razpravi ki je tej izjavi sledila, je prišlo do besednega dvoboja in tudi prepiranja med Angelinijem ter Martinom po eni ter Alicato po drugi strani, ker bivši monarhist Cavaliere ni povedal nič zanimivega. Demokristjan Angelini je v glavnem podredi! možnost dosege razorožitve odstraniti nezaupanja med ZDA in SZ, do česar pa ne bo prišlo, dokler bodo obstajali »totalitarni režimi« ter pri tem povsem neumestno primerjal neko Leninovo izjavo iz leta 1906 z drugo še starejšo izjavo Bismarcka — da se vsa velika vprašanja lahko načrta. Končno je Martino poudaril tudi, da se vedno bolj čuti pritisk nevtralnih držav in da bo tudi zaradi tega do razorožitve moralo priti. Popovičevo predavanje v Milanu RIM, 11. — Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je prispel danes z ladjo «Leonardo da Vinci« iz New Yorka v Neapelj, kjer so ga pozdravili zastopniki _ jugoslovanskega veleposlaništva v Rimu. Koča Popovič je po kratkem zadržanju v Neaplju odpotoval v Milan, kjer bo predaval v petek v Inštitutu za proučevanje mednarodne politike o beograjski konferenci in o politiki izvenblo-kovskih držav. Kitajsko svarilo ZDA PEKING, 11. — Vrhovni poveljnik kitajske vojske_ Lo Jut Cing je posvaril ameriško vlado, naj ne pošlje amerikšth čet v Južni Vietnam ali v Laos. »Tak korak, je izjavil, general, bi spravil v nevarnost mir v Indokin; in Aziji.)) Minister za obrambo in podpredsednik vlade Lin Piao pa ški načrt za novo vojno razkrinkan. Kitajski zunanji minister Čen Ji je v intervjuju z dopisnikom agencije Reuter izjavil. da bi bila Kitajska pripravljena začeti pogajanja z ZDA na ravnj zunanjih ministrov, če bi pobuda prišla s strani ZDA. Predstavnik ameriškega državnega departmaja White je v zvezi s tem izjavil, da to «ni nič novega«: Trdil je, da bi v primeru pogajanj morala ta potekati, ((kakor bi hoteli Kitajci« Portugalske izgube v Angoli LEOPOLDVILLE, 11. — Sporočilo «Zveze ljudstev Angole«, ki vodi iz Leopoldvilla upor v portugalski koloniji, zatrjuje, da so od 15. marca do 15. septembra letos ubili v Angoli nad 3000 portugalskih vojakov. Sporočilo dodaja, da so čete «Zveze ljudstev Angole« sestrelile osem vojaških in tri civilna portugalska letala. Skoda, ki so jo prizadejali angolskemu gospodarstvu znaša 200 milijonov eskudov. V teh šestih mesecih borb so čete «ZLA» izgubile 1500 mož. vil, da Brazilija ne bo spre- ( rešujejo le s silo, kar bi lo-— -- gično pomenilo, da Lenino- vim pristašem pač ni moč nikoli zaupati. Tudi Martino, ki bi kot načelnik italijanske delegacije pri OZN, lahko povedal marsikaj zanimivega, tega ni storil, temveč je le zagovarjal ameriške teze. Na Alicato ve očitke da italijanska vlada ni ničesar storila za razorožitev, se je le pohvalil, da je tudi Italija so je izjavil, da bo vsak amerr ...................... i......... Včeraj se je začel kongres angleških konservativcev Delegati so odobrili zunanjo politiko vlade Lord Home je poročal o razgovorih z Gromikom - Danes bo poročal lord Heath je LONDON, 11. — Danes se v Brightonu začel kongres angleške konservativne stranke ob navzočnosti 5.000 delegatov. Na kongresu so odobrili resolucijo, ki odobrava zunanjo politiko vlade in njeno stališče glede zahodnega Berlina. Resolucija zavrača sovjetski načrt o »trojki, kar se tiče tajnika OZN, ter poziva britansko vlado, .naj nadaljuje napore za splošno in popolno razorožitev in za prepoved jedrskih poizkusov. Pred izglasovanjem resolucije je govoril zunanji minister lord Home. Izjavil je, da je Zahod »sedaj v boljšem položaju za začetek pogajanj s Sovjetsko zvezo o Berlinu«. »Toda primer pripravljalnih pogajanj, je dodal minister, nas uči, da moramo pokazati odločnost glede ohranitve te meljnih svoboščin.« Minister je izjavil, da je bil njegov razgovor z Gromikom težaven in da je skušal »prepričat) Gromika, da, če bi njegova vlada vztrajala pri namenu, da prepusti vzhodnonemški vladi vprašanja, ki se tičejo dostopa do zahodnega Berlina in statuta tega mesta, bi prišlo do spopada«. »Mi- rovala pri izdelavi zadnje-I slim, je pripomnil, da smo a ameriškega razorožitvei^t-ga • uspeli prepričati Gromika. aa Pred novim sporom za iraški petrolej BAGDAD, U. — Bagdadski radio je uradno sporočil, da so pogajanja med iraško vlado in petrolejskim konsorcijem propadla Poročilo dodaja, da bo Irak sprejel »zakonite ukrepe, da zaščiti interese ljudstva«. Uradno poročilo, ki ga je oddajal bagdadski radio, pravi, da je general Kasem predsedoval danes popoldne pet ur trajajoči seji, katere sta se u-deležili delegacija iraške vlade in delegacija petrolejskega konzorcija. «Kljub dolgim pogajanjem v zadnjem času so predstavniki konzorcija vztrajali pri odklanjanju iraških zahtev, pri tem takih, ki so bistvene važnosti. Odklonili so priznanje zakonitih pravic Iraka in sestanek se je končal brez uspeha. Zaradi tega ie iraška vlada mnenja, da ima dolžnost sprejeti1 zakonite ukrepe v korist ljudstva in to v skladu z zakoni, ne da bi prejudicirala razumne interese kortzofeija'.# •- J ' * Jcmcljanov odšel v Moskvo DUNAJ, 11. — Potem ko se je udeležil seje guvernerjev Mednarodne agencije za atomsko energijo, je prof. Jeme-ljanov, vodja sovjetske delegacije pri tej ustanovi, zapustil včeraj Dunaj in se vrača v domovino. Funkcionarjem agencije, ki so se od njega poslovil z »nasvidenje«, je Jemeljanov odvrnil «zbogom» in dejal, da se noče več vrniti na Dunaj; dodal pa je, da mora kot funkcionar storiti to, kar mu ukaže njegova vlada. Delegacija Gane pri Tilu BEOGRAD, IT. — V Beogradu so se danes nadaljevali razgovori o gospodarskem sodelovanju med Gano in Jugo slavijo. Nekateri člani delegacije, ki so istočasno člani parlamenta, so obiskali zvezno tajnico z.a socialno politiko Lidijo Sentjurčevo, pri ka- menila svoje zunanje politike, ki jo je vodila prejšnja vlada, predvsem kar zadeva načela neumešavanja in samoodločbe narodov. Kar zadeva stališče Brazilije glede Angole, je minister dejal, da »nočemo raniti portugalskega naroda, toda ne moremo zatajiti svojih protikolonialistič-r,ih čustev«. Dantas je še dodal, da Brazilija «fdrmalno obsoja sedanje sovjetske jedrske poskuse«... ' i lil mu Minimumi .................................................. nun...imunimi Stališče alžirske vlade do obnovitve pogajanj s Francijo Ben Bela in ostali zaprti ministri morajo biti udeleženi pri pogajanjih Posvetovanja vlade se nadaljujejo - Nadaljuje se dejavnost OflS v Alžiriji - Francoska sredozemska mornarica v alžirskih vodah TUNIS, 11. — Alžirska vlada nadaljuje posvetovanja, ki jih je začela v ponedeljek. V pooblaščenih krogih izjavljajo, da se ne pričakuje objava nobenega uradnega poročila. Po radiu »Alžirski republikanski glas« je ministrstvo za informacije alžirske vlade v svojem današnjem biltenu med drugim sporočilo: »Alžirska vlada je mnenja, da mora biti petorica alžirskih ministrov, ki so zaprti v Franciji, udeležena pri pogajanjih. To je načelno stališče, ki odraža mnenje vsega alžirskega ljudstva in vseh vojakov naše stvari, naj delujejo kjer koli ali pa če so v zaporih in v kolonialističnih taboriščih. Alžirsko ljudstvo in njegova vlada, imata dolžnost zahtevati njihovo osvoboditev in njihovo soodgovornost pri pogajanjih«. V Parizu se govori, da namerava francoska vlada v primeru obnovitve pogajanj z alžirsko vlado premestiti Ben Belo in ostale štiri ministre v kak hotel, kjer pa bi bili pod nadzorstvom policije. Ka- ____________ . __ kor je znano, zahteva gen. de teri so se zanimali za delav-1 Gaulle najprej ustavitev sn- sko samoupravo v podjetjih, I vražnosti v Alžiriji in šele za družbeno upravljanje v zdravstvenih in prosvetnih u-stmovah in za socialno zavarovanje. Clan ganske delegacije, ravnatelj železnic Agg-rey pa je obiskal generalnega ravnStčlja jugoslovanskih železnic - Nikoliča,^ s katerim je- potem bi izpustil Ben Belo in ostale alžirske ministre. Medtem pa še vedno veljajo diskriminacijski ukrepi proti Alžircem. ki živijo v Parizu 7.napo je, da velja za tg ADirce policijska ura- od 20.30- do 5.30. -Razen tega se morajo vse kavarne in druga zbirališča Alžircev zapreti ob 18.30. Ti ukrepi so izzvali številne proteste. Danes je 30 muslimanskih poslancev objavilo manifest, ki opozariši predsednika republike in predsednika vlade na obsojanja vreden položaj, v katerem so Alžirci, ki živijo v Franciji-Poslanci obsojajo diskriminacijske in rasistične ukrepe m dodajajo, da bi ti ukrepi iztegnili »zadati smrten udarec mirnemu sožitju v jutrišnji Alžiriji«. Danes je 6 francoskem zunanjem ministrstvu protestiral zaradi tega maroški poslaniK v Parizu. Zahteval je, naj maroški delavci v Franciji ne bodo podvrženi policijskim u-krepom. , Policijske oblasti so dane„ sporočile, da so avgusta i septembra ustavili 31 tisoč ljudi na cestnih blokih in po ulicah. 19.375 so Jih poslali v taborišče v Vincennesu V tem času SO zaplenili tudi mnogo orožja. V Alžiru je danes več tisoč policajev s pomočjo tankov in oklepnih avtomobilov obkolilo središče Alžira, kjer so skrbno preiskali vsa poslopja, ki imajo okna na Boulevard Duclos. Namen te operacije je bil iskati nekatere voditelje OAS. Policija je sporočila da so aretirali štiri Francoze, ki so obtoženi da so nedavno povzročili eksplozijo bomb'- v • Alžiru. drugih šest pa So aretirali, ker - pripadajo organizaciji OAS. Ultrasi so tudi danes nekaj po 13. uri oddajali na valovni dolžini alžirskega radia. Napovedovalec je med drugim izjavil, da se govori, da namerava generalna delegacija uporabiti ime OAS in pozvati Francoze, naj pridejo manifestirat v Forum. Dodal je, da bodo že opozorjeni, »ko bo prišel čas«. Ameriški list «New York Herald Tribune« piše danes, da namerava organizacija O AS v kratkem sporočiti sestavo svoje »vlade«, in to še pred začetkom francosko-alžir-skih pogajanj. List trdi, da bi hotela ta organizacija biti priznana kot «tret.ja sila«, ki naj bi predstavljala milijon Francozov v Alžiriji. V Oranu je bilo davi precej vrenja med domačim prebivalstvom. Večje skupine Alžircev so po ulicah vzklikale alžirski osvobodilni fronti. Francoska sredozemska mornarica bo v kratkem začela ob alžirski obali celo vrsto manevrov. Čeprav uradno zatrjujejo, da gre za »redne manevre« in da nimajo nič o-praviti s sedanjim položajem v Alžiriji, se v Alžiru vztrajno govori, da bodo nekatere vojne ladje v pripravljenosti za primer, da bi se ultrasi skušali polastiti oblasti v Alžiriji. Zatrjuje se. da bodo skušali izvršiti udar v Oranu namesto v Alžiru, kjer je po-licija odredila izredne vai-nostne ukrepe. do nekaj takega ne sme priti.« Na koncu je lord Home izrekel upanje, da bodo mogoča «privatna pogajanja« s Sovjetsko zvezo. Dejal je, da bodo taka pogajanja »bolj ugodna za mir«. Kar se tiče drugih mednarodnih vprašanj, je minister izjavil, da je optimist glede laoške krize, ker je prišlo do sporazuma o sestavi enotne vlade pod predsedstvom Suvane Fume. Glede Konga je lord Home dejal, da bi »edina mogoča rešitev« bila tista, o kateri bi se sporazumela Adula in Com-be, »edini osebnosti, ki lahko dosežeta ustavni sporazum«. Kar se tiče Združenih narodov, je lord Home zavrnil sovjetski načrt o «trojki» v taj-ništvu. Dalje je Lord Home izjavil, da namerava Velika Britanija ohraniti »dinamično vlogo v treh obrambnih zavezništvih, kjer je članica: NATO, SEAIO in CENTO«. Jutri bo na kongresu govoril pomočnik zunanjega ministra Heath, ki se je danes vrnil v London. Pred odhodom iz Pariza, kjer se je včeraj udeležil pogajanj za vstop Velike Britanije v skupno trzisce, se je Heath sestal s predstav-niki držav Commonvvealtha v Parizu in s predstavniki držav malega področja svobodne trgovine. Pred pdhodom iz Pariza je Heath izjavil, da je zadovoljen s svojimi razgovori z ministri šestih držav Zahodne Evrope in je dodal, da so bili ti razgovori «dober začetek« za prava pogajanja, ki se bodo začela v Bruslju. Danes je govoril tudi dosedanji minister za kolonije Jean Mac Zeod. Dejal je med drugim, da je Velika Britanija znižala »samo« na 23 milijonov število ljudi, ki živijo na ozemljih, ki so še vedno pod angleško oblastjo. Trdil je dalje, da je Velika Britanija po drugi svetovni vojni »dala« neodvisnost 600 milijonom oseb. Glede Konga je trdil, da je treba tamkajšnje dogodke, ((verjetno pripisati neprimerni pripravi in prehitremu procesu«. Vendar pa je dodal: ((Gledati pa morate tudi na Angolo, Alžirijo in Južno Afriko in upoštevati tragedije, ki lahko nastanejo, če se gre prepočasi.« Bahanje in hujskanje Liibkeja HAMBURG, 11. — Zahodnonemški predsednik Luebke je govoril danes častnikom in funkcionarjem vojne šole v Hamburgu. Izjavil je med drugim: «Vojaki Bundesweh- ra bi se utegnili nekega dne znajti pred nujnostjo, da se borijo proti svojim rojakom. To je vprašanje vesti, ki ga bodo lahko rešili samo tisti, ki so trdno prepričani o političnem idealu zahodnega sveta in ki so zato zvesti naši zvezni republiki. Vojaki morajo razumeti, da bi nastalo vprašanje, da se Nemci postavijo proti Nemcem, samo če bi prišlo do komunističnega napada, katerega namen bi bil nas popolnoma podjarmili.« Zatem se je Luebke pobahal, da je «najbolj aktiven odpor proti komunizmu prišel prav od - nemškega ijud* ■stva«. (Evropska gospodarska skupnost in nekdanje francoske posesti) Aranžmaji, na katerih temelji evropska gospodarska skupnost (EEZ), vsebujejo nekatere določbe, ki so v tesni zvezi z dezintegracijo kolonialnih posesti evropskih držav. Gre za status tako imenovanih čezmorskih ozemelj*, pridruženih evropski gospodarski skupnosti ali za način ureditve odnosov in njenimi kolonijami v rimskih pogodbah o ustanovitvi EEZ. Rimske pogodbe so bile nedvomno velik politični dogovor, v katerem so izvedli medsebojne poravnave, popuščanja in vskladi-tev interesov v zelo širokem obsegu. Ureditev problemov, ki so izvirali iz dejstva, da so imele ob ustanovitvi EEZ Francija, Belgija in Nizozemska kolonialne posesti in da jih Zahodna Nemčija, Italija in Luksemburg niso imeli, je bil samo eden, vendar po pomenu bistveni element tega sporazuma. Transakcija, v kateri sta bili Francija in Zahodna Nemčija poglavitna akterja, je bila v prenosu nekaterih pravic Francije kot velike kolonialne sile na druge članice EEZ, praktično predvsem na Zahodno Nemčijo, in v ustanovitvi skupnega sklada za razvoj čezmorskih ozemelj*, v katerem je bil zahodno-nemški finančni prispevek, ki je znašal skoraj 40 odstotkov skupnih sredstev, cena za pridobivanje ugodnosti. Koncesija, ki jo je Francija dala svojim partnerjem, je bila v tem, da se je učinek preferencialnih sistemov, ki so bili podlaga njenih trgovinskih zvez s kolonijami oziroma njenih privilegijev na tem področju nasproti tretjim državam — zdaj razširil tudi na druge članice skupnega trga. Ker je takšen položaj Francije v trgovini «s čezmorskimi ozemlji* temeljil na dejstvu, da so bila ta ozeml ja njene kolonije, lahko rečemo, da so druge članice skupnega trga s tem, ko so dobile enak ugodnejši položaj kakor Francija, prevzele v trgovini s temi deželami nase del «pravic in odgovornosti* kolonialne sile. Z drugimi besedami: Francija je omogočila svojim partnerjem iz EEZ, da so pridobili na trgih njenih kolonij skoraj enak položaj pri plasmaju svojih izdelkov, kapitala in kadrov in da so postali tako ^solastniki*, delničarji pri poslu, ki se imenuje misija kolonialne sile. Razprodaja pravic in odstop nekaterih pozicij svojim partnerjem iz EEZ se samo na videz kaže kot slabitev kolonialnega jarma, temelječega na izključni privilegiranosti metropole. Za čezmorska ozemlja* je to res bila relativna slabitev francoskih pozicij, vendar pa obenem tudi krepitev vpliva francoskih partnerjev, kar ni negacija, temveč prej potrditev in utrditev statusa gospodarske podrejenosti in izkoriščanja teh ozemelj. Za to uslugo ali enake pravice v kolonijah Francije, Belgije in Nizozemske so druge države razen u-godnosti na drugem področju plačale tudi v gotovini. Po določilih rimskih sporazumov je EEZ ustanovila skupni sklad za socialni in gospodarski razvoj čezmorskih ozemelj* s prispevkom po priloženi tabeli. Francija in Zahodna Nemčija vlagata v ta sklad skoro 80 odstotkov sredstev, in to na paritetni podlagi, kar priča, da je bila in je Zahodna Nemčija najbolj zainteresirana za to, da dobi prost dostop za plasma svojih izdelkov in kapitala na ozemlju francoskih kolonij. Uporaba sredstev iz tega sklada pomeni kolektivno finančno intervencijo EEZ v nerazvitih pridruženih državah, kar je nedvomno pomemben instrument spreminjanja bilateralne povezanosti kolonij z metropolo v njihovo multilateralno povezanost s skupnim trgom kot celoto. Sredstev iz sklada ni mogoče porabiti za finansiranje projektov, za katere bi se lahko zanimali zasebni investitorji. Z drugimi besedami, teh sredstev ni mogoče uporabiti za produktivno investiranje in jih bodo uporabljali samo za pospeševanje javnih služb ter storitev, ki olajšujejo ali pa ustvarjajo pogoje za razvoj aktivnosti zasebnih investitorjev na teh področjih. * Razen teh dejstev je pomembno ugotoviti še en faktor, ki opredeljuje status nerazvitih pridruženih držav EEZ. Rimske pogodbe določajo, da zajame odstranitev vseh carinskih ovir, ki je določena za šest evropskih članic EEZ v njihovi medsebojni trgovini, avtomatično tudi čezmorska ozemlja*, pri čemer pa ta, kakor polnopravne članice EEZ, obdržijo nasproti tretjim državam sorazmerno določeno višino carin in kontingentskih omejitev. Smisel teh določil je očitno v zelo trdnem povezovanju čezmorskih o-zemelj* s skupnim trgom in v odstranitvi morebitne konkurence tretjih dežel. Ne da bi obravnavali razne širše negativne vidike takšnega položaja pridruženih dežel, moramo o-pozoriti vsaj na dva poglavitna vidika. Močna konkurenca industrijsko zelo razvitih članic skupnega trga bo v teh deželah povsem onemogočila razvoj domače industrije (ali industrije, ki je v rokah domačinov), ker bo postajalo njihovo carinsko varstvo s časom čedalje manjše in slabše. Po drugi strani pa bo ohranitev relativno visokih carinskih omejitev nasproti tretjim deželam na skupno določeni stopnji onemogočila razvoj trgovinskih zvez z drugimi a-friškimi, pogosto tudi sosednjimi državami, ki niso povezane s skupnim trgom, kar bo prav tako škodljivo vplivalo na njihov gospodarski razvoj. Z drugimi besedami, pridruževanje čezmorskih oze-belj* skuonemu trgu trdne veže bivše ali sedanje koloniie k tej grupaciji ev-rooskih držav in us tvari a takšne pogoje, ki praktično onemogočajo proces dekolonizacije na področju gospodarskih odnosov. Politična evolucija na afriških tleh je v zadnjih letih samo nekoliko spremenila stanje. Kongo in skoro vse francoske koloni- * Od 350 milijonov dolarjev, vplačanih v sklad do konca letošnjega leta, so do sedaj odobrili samo približno 150 milijonov. je so si pridobile formalno politično samostojnost. Največ bivših francoskih kolonij je ostalo v Francoski skupnosti zato tudi v njihovih odnosih s skupnim trgom ni prišlo do bistvenih sprememb. Res je na nedavni konferenci v Strasbourgu 14 pridruženih afriških dežel zahtevalo, da se določijo za prodajo njihovih izdelkov v državah skupnega trga zajamčene cene in kontingenti blaga, kar opozarja na to, da se tudi v sedanjih odnosih afriške dežele prizadevajo zboljšati svoj položaj. To vprašanje je o-stalo odprto in ga konec prihodnjega leta, ko bo izteklo prvo petletno obdobje EEZ. Tedaj bodo razpravljali o podaljšanju in morebitnih spremembah v položaju pridruženih dežel. Vsekakor moramo ugotoviti, da bo odpor pridruženih članic skupnega trga naraščal sorazmerno s splošnim notranjim razvojem, dozorevanjem in krepitvijo težnje po večji samostojnosti. Status pridru-ženosti, ki so jim ga vsilili, ko so pile samo kolonialne posesti evropskih držav, in ki so ga obdržale tudi potem, ko so pridobile formalno neodvisnost, je tipičen primer neokolonializma in poskusov, da bi v novih in na videz sprejemljivih oblikah sodelovanja z bivšo metropolo ter njenimi partnerji ohranili bistvo stare kolonialne posesti. Nedavno, ko je Velika Britanija zaprosila za sprejem v EEZ, so posamezne države, ki so se uveljavile kot neodvisne, pa so obdržale intenzivne gospodarske odnose z Britanijo, kot na primer Gana, odločno reagirale in poudarile, da je zanje pristop k skupnemu trgu ob pogojih, k; zdaj veljajo, povsem nesprejemljiv. Zaradi tega je zanesljivo, da bo tudi morebitna vključitev Velike Britanije v skupni trg zaostrila problem ekonomskih odnosov med zahodnoevropskimi in neevropskimi državami, zbranimi o-krog EEZ, tako, da bo prišlo na dnevni red revidiranje teh odnosov zaradi večjega varstva ekonomskih interesov afriških dežel. ZDRAVKO MICIC pobegnil... Livio Giordano (na desni) je bil obsojen na dosmrtno ječo zaradi nekega umora. Pred dnevi se mu je pa posrečilo pobegniti iz zapora v Cuneu. Se isto noč je ukradel močan avto, s katerim je pobegnil proti francoski meji. Pravzaprav je bil že onstran meje, ne da bi niti vedel, in je privozil zopet na italijansko stran. Ko je slutil, da so mu kara-binjarji za petami, je pobegnil spet proti notranjosti, toda končno so ga le ujeli. Ko so ga zasačili, se ni prav nič upiral. «Saj bom tako ali tako spet pobegnil,« je dejal Dvojezičnost - ne in i Zadnjič sem po odhodu mladega gospoda, ki mi je izročil samo italijanske obrazce za ljudsko štetje, samega sebe prepričal, da tudi z njimi lahko opravim svojo ustavno dolžnost v slovenščini, če res nimajo slovenskih ali dvojezičnih, kakor je dejal. Drugi dan se je oglasil pri meni še mlajši in še prijaznejši gospod, ki živi te dni v samih številkah vseh dosedanjih ljudskih štetij v tej deželi. Ta je govoril samo slovenski. Zapisal si je številko mojega obrazca in ob moji tožbi, da slovenskih ali dvojezičnih obrazcev najbrž ni, potegnil iz žepa prelep slovenski obrazec zele barve. Ko sem to krasoto požiral z očmi, je pripomnil, da je to redkost in služi menda le tu in tam za ustne razlage. 'Torej*, sem dejal, »moram svoj italijanski obrazec izpolniti v slovenščini, če se hočem poslužiti ustavne pra- vice, da uporabljam svoj u-stavno priznani jezik?* 'Ce človek ravna po ustavi, ne more pogrešiti*, se j c salomonsko namuznil. Zadeva me je črvičila ves dan. Ponoči sem gledal v sanjah morje belih in zelenih pol, ki so mi v divjem plesu frfrale pred očmi, ujeti pa nisem mogel nobene, da bi jo pripravil za popisovalca. Ni me več izpustila misel na bele slovenske ali dvojezične pole, ki jih morda ima urad za ljudsko štetje, kakor je že namignil popisovalec. V sredo jo malo pred dvanajsto mahnem naravnost na občino. Ze stojim pred občinskimi oboki. Pomislim na Mihca in Jakca nad sabo ki bosta kmalu dvanajstkrat zagnala kladivo. Gotovo bosta v kratkem po svoje kaj povedala o teh perečih vprašanjih. Tu sta še iz stare Avstrije, a duh jima je bister in mlad in presoja vse tako trezno, da ju je za- čel sam generaln^! zornostjo. Njm'a misar poslušati i živa podoba dan«-''''1’!, liiiiiiiiiiniiii im m i iii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii Po najkrajšem postopku na začasno svobodo Salvatore Gallo po odločbi kasacijskega sodišča V zapor pa so prepeljali Paola Galla, ki zatrjuje, da se je skrival zato, ker se je brata bal - V parlamentu razpravljajo o odpravi dosmrtne ječe RIM, 11. — Salvatore Gallo bo izpuščen na začasno svobodo. Predsednik I. oddelka kasacijskega sodišča dr. Vista je podpisal odredbo o začasni svobodi danes dopoldne, potem ko je glavni tožilec kasacijskega sodišča dr. Comuc-ci v sporazumu s perdsedni-kom Oggionijem ugotovil, da so podani pogoji za to odločitev. Do te odločitve je lahko prišlo šele davi, potem ko je odvetnik Lazzara z letalom prispel iz Catanie ter predložil kasaciji zapisnike zaslišanja ter dokumentacijo o prepoznanju Paola Galla, ki mu jih je izstavilo sodišče v Ca-taniji. Predsednik dr. Vista je poslal nujno brzojavko na prizivno sodišče v Cataniji, s katerim je sporočil, da je Sal-vatoreju Gallu dovoljeno začasna svoboda. Obenem je bilo o tem obveščeno tudi ravna- teljstvo tetene. kaznilnice na Ven- minmm.....mmmmmimmmmmmmmmmmimm mm ............ Pri treh letalskih nesrečah je bilo 21 smrtnih žrtev Ponesrečilo se je turistično letalo pri letališču Linate, britansko vojaško letalo v Libiji ter ameriški vojaški helikopter v Nemčiji STUTTGART, 11. — Neki helikopter vojske ZDA v Nemčiji je v zraku eksplodiral ter padel na tla v bližini bavarskega mesteca Hohenfelsa. Se-t oseb, med katerimi je en general, je izgubilo življenje. Oblasti ZDA so uvedle preiskavo, da bi ugotovile vzrok nesreče. NIKOZIJA, 11. — Poveljstvo RAF v Nikoziji je sporočilo, da je neko britansko letalo padlo na tla kmalu potem, ko se je dvignilo v El Ade-mu v Libiji. Letalo se je vnelo in pri tem je izgubilo življenje 13 britanskih vojakov, mnogo drugih pa je bilo ranjenih. Transportno letalo je peljalo skupino vojakov tehničnih enot britanske vojsice, ki so se vračali na Malto, potem ko so opravili neke vaje v Libiji. MILAN, 11. — Pri letališču Linate je padlo na tla neko turistično letalo. Do nesreče je prišlo, ko je hotelo letalo pristati. Ugotovljeno je bilo, da je bil davi letalski promet na letališču Linate ustavljen zaradi megle in se je obnovil šele ob 11.55. Ko se je pilot turističnega letala — bilo je to dvosedežno švicarsko letalo — približal letališču Lina-tc, je vzpostavil stik s kontrolnim stolpom. Od tu so mu odsvetovali pristanek, vendar pa se je pilot le začel spuščati. Letalo pa je izgubilo pravo smer ter z levim krilom zadelo v dimnik neke kmečke hiše. To je povzročilo, da je potem padlo na tla in se vnelo. Obe osebi, ki sta bili v letalu, sta skoraj zogleneli, tako da je bilo PRISPEVEK ZA SKLAD ZA RAZVOJ 1958 1959 1960 1961 1962 Skup- no (v milijonih dolarjev) Belgija 7,0 8.8 11,6 15,8 27,0 70,0 Francija 20,0 25,0 33,0 45,0 77,0 200,0 Zahodna Nemčija 20,0 25,0 33,0 45,0 77,0 200,0 Italija 4,0 5,0 6,6 9,0 15,4 40,0 Luksemburg 0,1 0,2 0,2 0,3 0,5 1,3 Nizozemska 7,0 8,8 11,6 15,8 27,0 70,0 Skupno vse države-članice 58,1 72,7 95,9 130,8 223,8 581,3 mogoče le po nekem dokumentu ugotoviti, da je bil m-lot letala Nemec Otto Krahn iz Hamburga. Imel je sicer tudi še dokument neke ženske: Inge Krahn. Vendar pa ni bilo mogoče ugotoviti, če je bila druga žrtev nesreče sploh ženska ali ne. Umrl je eden od bratov Marxov HOLLYWOOD, 11. — Chico Marx, eden izmed slavnih treh bratov Marxov, je danes umrl v Hollywoodu Imel je 70 let. Kdor je videi katerega od komičnih filmov teh treh bratov med obema vojnama, se bo spomnil, da je bil Chico tisti, ki je imel čop in je igral na klavir. Od ostalih dveh je bi’ Harpo nem (toda v zasebnem življenju zelo dobro govori), Groucho pa je bil «glava» tria. Chico se je v resnici imenoval Leonard in je bil najstarejši med vsemi tremi. m * • PISTOIA, 11. — Kolon Narciso Mati, je med oranjem obračal traktor ter pri tem povozil 3-letnega vnuka, ki se je neopazno približal. Otrok je izdihnil, ko so ga peljali v bolnišnico. Policija je ugotovila, da je ubogega Salvatora zaklal komaj 12 let stari Ignazio Mi-rabella, ki je izjavil, da zločina ni storil namenoma. Morilca je policija zaradi njegove mladoletnosti izpustila. «»------ MUNSTER, 11. — Umrl je grof Franz von Galen, ki je bi! eden izmed voditeljev nemške stranke »centrum«. Med drugim je bil aretiran ter zaprt v koncentracijskem taborišču po ponesrečenem a-tentatu na Hitlerja leta 1944. Bil te brat kardinala Clemen-sa Augusta von Galena, ki je škof v Muenstru, ter je pripadal neki starodavni vestfalski družini. Odvetnika Marotta in Lazzara sta še dopoldne odplula z dvema motornima čolnoma proti kaznilnici- Santo Stefana na Ventotene, da odpeljeta Salvatoreja Galla. Odvetnik Ungaro pa .je sporočil svojcem, da je izdana odldčitev, da se Salvatore izpusti na svobodo. Telegram kasacije je prispel na sodišče v Cataniji ob 16.20 in ob 16.40 so iz Catanie brzojavili na Ventotene, da se takoj izpusti Salvatore Gallo, če ni zaprt še za kaj drugega kot za bratomor, zaradi katerega je bil obsojen na dosmrtno ječo. Čeprav na sodišču v Cataniji v sredah in sobotah popoldne ne delajo, je vendar bilo za dane! določeno, da se ob 15.30 vrnejo na delo vsi, ki bi imeli kakorkoli opraviti s •primerom Gallo«, tako tudi urad za šifre za primer, da bi prispela kaka šifrirana brzojavka. V Cataniji so ubrali najhitrejšo pot, da so odločitev kasacijskega sodišča sporočili dalje na Ventotene. Glede besed v brzojavki • če ni zaprt še zaradi katerega drugega vzroka«, je treba pojasniti, da je bil Salvatore Gallo obsojen na nekaj mesecev zapora tudi zaradi tega, ker je hranil doma vojno orožje. Vendar je te mesece Gallo presedel že takrat, ko je čakal na proces. Tako so danes na sodišču v Cataniji preračunali, da se je začela dosmrtna ječa za Galla 16. mr ja 1955. Potemtakem Gallo ni presedel v ječi sedem let po nedolžnem, temveč «samo» 6 lot in 5 mesecev. Ta ugotovitev je važna zaradi možnosti, da Salvatore zahteva povrnitev škode zaradi sodne pomote, katere žrtev je postal. Ko sta odvetnika Lazzaro in Marotta prispela na Ventotene, sta zvedela, da Salvatora Galla še ne moreta odpeljati, ker se je polomil radijski most in zato ni bilo mogoče sprejeti telegrama sodišča iz Catanie. To je odvetnikoma potrdil ravnatelj kaznilnice, s katerim sta govorila po telefonu. Odvetnika sta i-mela namen, da bi jutri zjutraj ob 7. uri zopet odplula Dvanajstletni deček zabodel šestnajstletnega CATANIA, 11. — Pred o-semnajstimi dnevi šo 16-letne-ga Salvatora Mobilio in njegova dva tovariša pri igri napadli s kamenjem neki desetletni dečki, tako da je prišlo do medsebojnega obmetavanja s kamenjem. Salvatore je kmalu predlagal »premirje« in odšel k nasprotni skupini na • pogajanja«. Toda eden izmed »sovražnikov«, ki se je najprej s povsem nedolžnim obrazom približal, mu je nenadoma zabodel nož v prsi ter nato pobegnil skupaj z ostalimi pajdaši. Ranjenega dečka so takoj prenesli v neki zavod toda včeraj je nesrečnež umrl. A"na Maria Ferrero se bo poročila z Jeanom Sorelom. Sedaj sla obadva v Londonu, kjer sodelujeta pri nekem filmu skupno z Laurenceom Olivierom iz Anzia, toda v tem se je zvedelo, da je ob 19.20 odplul iz Gaete proti Ventotene motorni čoln finance, ki se bo vrnil v pristanišče Santa Maria na Gaeti proti 23. ali 24. uri. Ni znano, ali bodo Galla na Gaeti takoj izpustili, ali ga bodo še kje pridržali do jutra, ali pa ga bosta prevzela omenjena odvetnika. Medtem so pa v Ragusi na Siciliji Paola Galla, »živečega mrtveca« iz Avole, prepeljali v zapor. To so opravili zjutraj ob pol devetih in na način, ki je bil kolikor mogoče neopazen. Gallo je odšel iz vojašnice karabinjerjev pri nekem stranskem izhodu in odpeljal ga je civilni avtomobil; tudi podčastnik ter dva stražnika so bili v civilu. Proti Paolu Gallu bo vložena obtožba. Razumljivo je, da ne more ostati nekaznovan, ko je pustil brata toliko čr x v ječi zaradi »bratomora«. Vendar pa zakon ne navaja primera, pod katerega bi bilo mogoče preprosto spraviti primer bratov Gallo. V parlamentu pa prav sedaj razpravljalo pred pravosodno komisijo poslanske zbornice o zakonskem načrtu za ukinitev dosmrtne ječe. Nekateri poslanci se odločno zavzemajo za ukinitev omenjene kazni, medtem ko so drugi bolj o-prezni in se jim pri tem ne tako mudi. Salvatore Gallo bo šel prebivat k svojemu 22-letnemu sinu Concettu Paolu, mehaniku, ki stanuje v Testa del-l’Acqua, vasi občine Noto, 37 km od Siracuse. Mnogo ljudi iz te vasi se že nahaja v Si-racusi, da bi se srečali z ((nedolžnim*. To so predvsem kmečki ljudje, ki niso nikoli verjeli, da bi bil Salvatore Gallo kriv. Danes je prispel v Raguso tretji brat Salvatora, 60-letni Giuseppe, kmet, ki je karabinjerjem povedal, da je vedno moral miriti oba mlajša brata. Leta 1954 je Giuseppe po aretaciji Salvatora prodal nekaj zemlje, da je z izkupičkom plačal odvetnike, ki so v raznih procesih branili Salvatora. Ni pa mogel Giuseppe govoriti z bralom Paolom, ker so tega že davi odvedli v zapor. 2eno Paola Galla, ki se je davi spet vrnila na delo, so popoldne poklicali karabinjerji ter so jo zaslišali o nekaterih podrobnostih nenavadne zadeve. FORMIA, 11. — Salvatore Gallo je prispel z motornim čolnom finance «Tenente Angelini* ob 0,24 v Formio. Opolnoči je pa že prispela skupina časnikarjev, ki se je prej odpravila na Ventotene. Salva, tora je poleg časnikarjev in fotoreporterjev pričakovalo kakih 30 karabinjerjev. Čakala pa sta ga tudi oba odvetnika. Gallo je bil videti utrujen in njegovi spremljevalci so vpili, naj ga ne vznemirjajo, ker je mnogo trpel. Vendar pa so časnikarji, fotografi in filmsk' reporterji prebili kordon agentov, tako da so prišli do pomola v navtični šoli, kjer je motorni čoln pristal. Karabinjerji in financarji so jih skušali odvrniti, pa ni nič pomagalo. Ko je Gallo izstopil, je z odvetnikoma odšel proti avtu ((Lancia Appia* policije, ki ga je odpeljal na komisariat javne varnosti v Formiji. Ko je vstopil, so zaprli vrata poslopja. Časnikarji in fotografi so seveda ostali zunaj. To je bilo ob 0,42. Nekaj minut pozneje je tjakaj prispel odv. Lazzara, malo prej pa je njegov sodelavec povedal časnikarjem ih foto- grafom, da bo bivši zapornik imel jutri v Rimu tiskovno konferenco. Ob 1,05 je prispel v Formijo tudi odvetnik Marotta. Preden je vstopil v komisariat, je Marotta dejal, da so poslali na Ventotene motorni čoln finance, ki je prenesel ukaz o izpustitvi Galla. Zaradi okvare namreč ni bilo mogoče sprejeti brzojavke in tako je že kazalo, da bo moral Salvatore prebiti še eno noč na Ventotene. Kmalu po 1.20 je Salvatore Gallo zapustil komisariat javne varnosti. Preden je šel ven, se je ustavil v veži, kjer so ga fotografirali. Odgovoril je tudi na nekatera vprašanja časnikarjev. Zlasti je dejal, da ne ve za razlog, zaradi katerega se je njegov brat skrival sedem let. Dejal je tudi, da je mislil pač na ((norost* brata. Potem se je bivši zapornik odpeljal z nekim «1800», ki je najbrž last nekega prijatelja enega izmed odvetnikov Galla. glggSSg: Hostess (na desni) pojasnjuje delovanje svojevrstnega avtomata na letališču v New Yorku. Stroj premenja v dolarje katerokoli tujo valuto (iiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii Izreden dobitek na Angleškem 500 milijonov nsi športni stavi sta. Ce bi jo J(r je razčlenil, 1 gl nista le dvojez'^'^^ i kar trojezična LONDON, 11. — Izredna sreča je doletela dva britanska državljana. Danes se je namreč izvedelo, da sta ta dva skupaj zadela 320.000 šter-lingov (nad 500 milijonov lir) na športni stavi. Obadva sta hotela, da bi ostala anonimna. Eden od obeh, ki živi v severni Angliji v grofiji Lancashire, je zadel 176.259 šterlingov; uganil je osem neodločenih rezultatov. Drugi, iz Edimburga, pa je dobil 143.730 šterlingov. Skot je izjavil: «Vse, kar hočem, da se o meni ve, je to, da sem srednjih let ter oče štirih otrok. Na športni stavi sem dobil že dvakrat 2000 šterlingov, prvič 1, 1959, drugič pa leto pozneje.* Dostavil je še, da bo denar porabil za to, da zagotovi prihodnost žene in otrok. ((Večino pa bom kako naložil, vendar pa ne prej, dokler ne bom nabavil nove hiše. Vsekakor pa nimam namena, da bi prenehal delati.* Drugi dobitnik pa ni hotel dati nikakih izjav. najbolj natrpane ceste LONDON, 11. — V Vel,ki Britaniji je po eno vozilo na vsakih 35 m ceste, To poro- ča »Road Federation«, ki poudarja, da so britanske ce^te najbolj natrpane na svetu. Leta 1960 je bilo v obtoku v Veliki Britaniji 9.383.140 vozil, kar je za 5 milijonov več kot leta 1950. V ječi morajo pisati naloge COEUR D’ALENE (Idaho), 11. — Štiri gimnazijske dijake, ki so z anonimnim telefonskim sporočilom javili, da bo v šoli eksplodirala bomba, je sodišče za mladoletne obsodilo na kazen, po kateri morajo svoje dneve prebiti v šoli, naloge pa morajo pisati v ječi. To bo trajalo en mesec. Te štiri dijake so zatožili njihovi tovariši iz jeze, ker je bil ves razred kaznovan z enournim dodatnim učenjem, da bi se tako nadoknadilo, kar je bilo zamujenega v času, ko je bilo treba šolo popolnoma izprazniti, da je policija iskala bombo, ki je potem ni bilo. nekaj starih vin, še mnogo vet r skih, ostalo P“ 3^( jjš venska obrazec sredica- -°i v nju«em - ,* S i«*' itie Upei ie trdili, i Nemci lahko še precej avstn) tali jam bi £ talijani m w ^ dr o in ustroj N.jjjtif vanja i talijani11,, bi se ob tem slovenski Trst. Le kam sem *j' ne pospešim kor ^ pred nosom M 'J nem cez Usu ^i (Largo dei gr 0.K vo občinsko zg , zvem, da je ur jji nadstropju v dam tablico * .jjjii* to«, ki še m m> trkam in vstop stoje" Dre Stini »Peli »IR ilJi »le Jed tizii »jo ?°Sii % Silt večji sobi stoj ^ ^ dve gospodiču1 ^ t ^ ir ji. Cveto* u pirji in se mi vpro^‘ *Ali je tu kd°’ slovenski?* n materinščini- Cv» t/ V ie*Li kT ne k drugi, #f *lo di vstala, in *Č o mojem yPras, ji ■ »‘It' ta ga sami do gruče gosP0^^ j; t najdejo izhoda, Phi se spušča na toča se spet * ^ A Ija nekaj, da ^ «-en «Modulo sl°ve* > drugem deželne gjf . obrat’ y di1 > bi f* že se njen vedri in J*". jjf| K • Ah, obrazec bi «1 počakajte/. V Vrne se z , tim gospodom, , f s seboj čez ho no sobo. 4 It ,nor, prejšnji dan. jid.C » ski gospod, ' f r.(# ; i in takoj mi 3 J flft) Prešine ^ najst. srž., so tu nakopi ^ j « kladi duha, - te. kladi dunu, ^ dvojezično lJu d, ^vj Vprašujem se ne dajo sovalcem, to _ „ jonske obrazae flL stu, mkaj zakciJ ja1* J J poučujejo U n^’0 jt«Wj ^ J polnjevati ^ brazce, ko bi PR c, s slovenski^ vili nost mnogo mnogo drio* togo s«;,, b0ljeodfnf/, f ‘P« venski prem'- n da .tv j* je iasno, -poznajo pot^ vencev čir so slovenskj spravljeni in ^ tl da pa morda naši i P j rojaku < tisti ... vedeli o teh »" 6j|i bi P° čeprav koristni, kakor ^ J Ce popis°va P med raznašal ,n nimajo s sebin rOi mogoče, da MA moguc, da PA neuporabljen' -e f A se kdaj VoZ „,r1 malovreden P^-1' blaga po trg° Ako so te ...¥1 KUVAIT, 11. — Vse angleške čete so danes izpraznile Kuvait, njihove položaje pa su zasedle medarabskg čete Arabske lige. Ijene in A skega štetja ((,r» ( « Italiji prav 0^,1 pravilno v IVlinv [jfll/4'Vfl smislu v pf Jt določb. Vse ^ „i^ no negotove ^ nasprotnjo čHm K . __ |f, v jezičnosti d(j!, I osfe ' zičnost ne more P mirnega — ,0 tu živečima ^iij doma, ki leta\ijt ' v mh mejah ‘ JJ 110' n t‘'JJ našalec sa spomnil moj* venskem °^.r en be} prinesel ^ skega PreV°0t. . // sta. Hvala ji Obveljal0 JV bij1/,, vilno geslo- H-a' J «D v o J ■ t v z letalo«1 67.056 ^ / LET ALSK°, urj A je ;1 ,1 WAR°Ln Major Bob - raketo nov sveto' -j višino: '!• Jhorski dnevnik — 3 — 12. oktobra 1961 [ ČETRTKOVA ČRTICA aterina solza Angel Karalličev ^iflu/jesensk:i dež Je j Jttienimf r /ed obledelimi i&llsti.na vrtu. De-j sapenjaif, Jag°de so se ll ,n Pr°sojna koži- /=^k n mm K V^času so se sklanja-vrč, ki se je med odpadlo 'wia miario brepinje je * tali. ,a lastavička in ; cvetovi razbit <4 ■ dnu a- , tresla d; 0(i mraza in otož-. sestrice so odle- H 5 toplemu Jugu. Ha£a_Je bila tudi nje- Kdo in v. •tat deževni Sedaj grel v 1joSa5vni noci? Pustili mT? na vrtu, ker ni feieIhLleteti- v hlši’ tebu tnuo1 ~~ lastavica v ! račetkif a ,§nezdece, je ^ Požar * e^a izbruh- gneJareč ogel Je Pa‘ 10 1/, d° m ji osmodil - v "Mati jo je re-®tavičkQ •lem trenutku, ■taiiie i. je. omedlela od 11 J is leji, ° ie Prišla k se-* ^ 0a ,iv v uovem gnez-^ S®* in m pa ie čepela 5 Savn * b^eno pove-1 ^ vzletni- la ni rnogla | Htgtti, kajti krilo je l rutieet|®,minil°- Grozdje Ustili nnJ0 m temnelo, Sei!pkl so usihali. La-.'.ele zbirati na 1 penile -Zicah’ ki so- se !•' ' : i. - ui v nize črnih bi-. °dhori Pravljale so se mali hčerki. Nekaj sem ji pozabila povedati, ko sem odhajala. Povej ji, da se m. srce trga od žalosti, ca sen-z mislimi vedno pri njej in da se bom vrnila... Kje je tvoja hčerkica? je vprašal veter. Pustila sem jo v r.azbhem viču na vrtu, kjer cvetelo vijoličaste astre Ko je lastavica to govorila, sem padla iz njenega očesa in veter me je odnesel s seboj po svetu. Letela sem na njegovih krilih devet dni in sedaj sem pristala tu. Strašno sem izmučena! Rada bi zaspala...» Lastavički je srce vztrepetalo. Dvignila je črno glavico še više, odprla kljunček in sprejela pod njegovo streho materino solzo. «Hvala mamica* je šepnila. Nato je spet zlezla v mehki puh in sladko zaspala. Solza jo je grela, kakor toplo materino naročje. (Prevedla JASNA KOSMINA) — Videš, Jakec, mene me jezi, ke nas t le rihta jo ledje, ke jem ni za nas prou neč mar jen ke se nečko poberejo. Je koker ke če be dau kašnemi kuhat kosilo, ke ne zna. Van kuha, kuha vse zažge, preveč osoli, razkuha rižt jen pole, kadar je vse frderbano, pesti jen gre. Ma ne pojej, kar je skuhan. Taku je tle z nami. Pridejo ani, pridejo drugi, rihtajo, komendirajo, vse vkep zafurajo, jen pole grejo, Jen zde j pej ranžirajte se! -— Mihec, govoriš ku raoži Prou taku je. Kadar aden kej komendira jen rihta, be mogu tudi uan provat vse ta slabo, tkar je uan zafurau jen ne nečko jet. Jen če je delau dobro jen se je za vseh kej pobul-šalo, nej godira tudi uan; ma če je vse frderbau, nej dela tudi uan pokoro za svoje falerje jen ne samo mi; če be blo taku, be narbrž vsak tudi bulše jen bol Drou regirou. Ne be naredu ku komisar tle naspruti. Pole, ke je vse zafurau. pole ke Trst (jen tudi Triještina) gre zmiri bol dol, se vsede lepu u auto jen gre. Jen za slovu nas še potolaže, de bo že bulše, de uan je gvišen. — E, vsak be mogu tisto župo, ke jo skuha, tudi sam pojest. Invece moremo "mi jest župo, ke jo kuhajo drugi Vidi, denmo reč, tudi tu štetje: u Rimi niso za tu štetje nobenga neč prašali; provinco neč, žepana neč jen Slovencou — se zna — tudi neč. —; Ma ne samo tu! Zepan je biu prfina pruti, de be nas šteli. Jen mi Slovenci smo bli tudi pruti. Ma u Rimi so trmasti jen se še zmiri mislejo: Roma-doma. Jen so nardili po svojem. — Jen tudi tu popisovanje ni u regoli ~ses paru-grafami od Združeneh na- rodou, ke be moglo bet. tašno štetje narjpno na drugo vižo. Ma u Rimi se požvižgajo na vse. — Ma jest še zmiri rečem, de tudi tu štetje ga delajo za nam škodet. Zatu ke uani nikoli ne grejo na glih, ma zmiri na okuli. Od spred so zmiri prjazni; prego de kua, prego de la, ma pole te nafarbajo. Jen glih taku mislejo tudi s tem štetjem. — Sm brou, de po zakoni moreš na vse, kar je vprašano na tisteh kartah, de moreš vse odgovort po pravici jen de se ne smeš zlagat. Jest be zde j rad znou, če tu vela tudi za tistb anajsto kolono, kamer ke prašava kaku govoriš doma. — Se zna, de moreš odgovort po pravici tudi na tisto. —* Alora če reč, da če aden govori doma po slovensko, de more tu tudi po pravici napisat jen de se ne smej zlagat jen reč de govori taljansko? — Kepej! Zakon je za vse glih jen je zmiri za pravico jen resnico. Kaku se moreš mislet, de be zakon podpirau laži. Jen po zakoni bo tudi štrafan, tisti, ke se /laže jen tudi tisti, ke be koga nagovarjau nej se zlaže. — Videš, jest poznam ane take, ke so taku — sej znaš — u Strahi jen ke be b ti prprauleni od straha se zlagat. —- Nečko reč’jem, de nej se rajše bojijo se zlagat. Zatu ke foršrifti so taki: napisat jen povedat samo po pravici jen zatu more vsak Slovenc napisnt, de govori doma po slovensko jen neč drgače. ZARADI SLABE ORGANIZACIJE USTREZNIH ORGANOV IN USTANOV Mnogo neizkoriščenih možnosti za lažji študij na univerzah Glede študijskih podpor iz državnih skladov smo v Italiji zelo zaostali Mnoge tuje štipendije pa ostanejo neizkoriščene ■ Poraja se nova zamisel Da je danes šolanje — z materialne plati — lažje, kot je bilo nekoč, je neizpodbitno. In to ne velja le za šolanje v socialističnih deželah, ki so glede tega že značilne, ampak tudi za dobršen del zahodnega sveta ter za komaj nastale dežele Afrike in Azije, pa čeprav se v slednjih iz razumljivih razlogov ne morejo kosati' z razvitim delom sveta. Kaže pa, da je glede tega pri nas — v Italiji — v primerjavi z razmerami v drugih razvitih državah zahodnega sveta, najslabše. Ni-kaka tajnost ni, da se pri nas vse šolstvo, še posebno višje, bori z velikimi finančnimi težavami. Toda materialna plat tepe tudi učečo se mladino, kajti če moremo pred milanskim vseučiliščem «Boc-coni* in tudi kje drugje videti tudi avtomobile vrste alfa romeo, ki so last visoko- ..................................... i......11 n 11111 n i n i n n 11111 ......Milini...........n i n 111111111111 n 11 n 11*.............. mn in nun ni luninim in ................................................................................................ PROBLEM, KI ZASKRBLJA KONSTRUKTORJE MODERNIH LETAL *** - " mati je ne- - n» „ , - s'jala svojo Aties nrtv,in ^ rekla; hoje !lhaJam° na Jug, * "e mn/1- ostaneš tukaj, leteti- v tem' boš leža: k'vejico -nastlala meh’ hijMr t Sto hrail°. IN k ie »«.dJa: Le poglej, ka- lačna, si Na vrtu je A Ig/3, ljubko povesila > 4® nad tvoj i^ttiladf- bodl žalost’ tHvaia k 116 vrnemo.* L&iš ,*ai?ica- da ta-2?» mait ie zag0' »,‘al.a m stisnila «5? pod materi- ISmaia.1. 'krila solze ^ 1». prišli so ža- rt^enski' A H*6 fi tlJ tla i iež~T5K1 dnevi, dro-ioJe Pršel. Astrin , na z°?ul- Kaplja je ,Aeia snit list in po- t robu vrča- CSila utrujena!* % ■ 0samljena la- d Prihajaš?* je ra- ^ilga PotS^la kapljo‘ h)aia. ni- ®,°lza sem.* *isna solza?* dvignila črno živ,, s°lza. Zgodba Je kratka. lasit1-dnevi ie u' 'ca sedia na / k' šsna solza?* je i«. velita , * ocuia iia /Ha j® la K,,J‘- 18.30: Sinje potovanje; 19.00: tSo ■ Sch el 18.30: Kmetijska oddaja; 20.00: Glas- Jk: ob2o.^nmidt: m nn- beni aibum; 21.00: Donizeiti- jeva opera «Ljubavni> napoj»; 23.20: Plesna glasba. II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Zabavna revija; 11.00: Glasba Za vas; ki delate; 14.00: Naši pevci; 14.40: Na vrsti so orkestri; 15.00: Odmevi na prireditve v svetu; 15.15: Miniaturni koncert; 16.00: Program ob štirih; 17.30: Koncert «v perne glasbe; 19.00: Filmske novosti- 21.30: Radijska ’gra Ezia d’Erica: «intervju»: 21.20: Harry Mancini in njegov orkester; 21.35: Podelitev mednarodnih nagrad Krištofa Co- 8LU’X 110o- "^?sba za »o- lumba: 22 30; Zanimivosti od Jti* JO: ; Otroški koti- vsepovsod. III. program W Salm ' st/ ° > Motivi. i0j>>; aiVi 20-00: Šport; a,r^ent: Sergej odmoru; Kozak in Po koncer- ‘n 'mlZT’ 23-00: , Trst ^n,>xa 14.20: „us ' Tti« Am>r°r,ret 15.00: Giorgii lM Trsta«; e° Tommasi. [°Per 7.15. Kasba; 7.00: 'v llU.oo'. r!?sba za uo-Prokn^roški koti-CH500: e?1'* in Wit-V'9: n Mala*fba po že- !'Vi>4(ii 4°: p/ Hena be-'5: m. ancoski 0rke- 11.00: Poje vokalni kvintet Lisinski; 11.15: Branje za vroče dni; 11.35: Sovjetska n poljska ’ zabavna glasba; 12.00: Pesmi iz Slovenije; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Kla- vir v ritmu; 12.40: Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.15- Obvestila in zabavna glasba; 13.30: Nekaj popular- nih melodij; 14.05: Godala m vokalni ansambli; 14.35: Naši poslušalci čestitajo; 15.40: Domače polke in valčki; 16.00: Godala in tipke; 16.20: Znani kvarteti iz oper; 17.15: Valčki Johanna Straussa; 17.30: Tu- ristična oddaja: 18.00: Jazz na koncertnem odru; 18.15: S sporedov Britanskega radia; 18.45- Poletni kulturni zapi- ski; 20.00: Četrtkov večer domačih pesmi; 20.45: Glasbena medigra; 20.50: Literarni ve- čer; 21.30: Iz sodobne hrvat-ske glasbe; 22.15: Plesna glasba; 22.30: Tadeusz Kassern: Sonatina za klavir; 23.05: Nočni akordi. Ital. televizija 17.00; Na svežem zraku; 18.00: Oddaja za analfabete; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Znanstvene zanimivosti; 19.05: M« <»asb ncoski ( *»>; ■*> željah; 'Shb.^.lO: ^»rtletno po- C oJš Sloven bav,,a glas-tn -e narodne; 17.00: Komorne skladbe skla- p.esmj na počitnicah; 20.00: datelja Mozarta; 18.00; Pregled: Kmetijska oddaja; 20.30: TV i i ^onci Pevci; 16.30: 'erfl 17.40: t. 18 308 °.°: Turi«!* tN v n; 19“/ Veliki Ptes-V 19 ierue ',*?■ PoJeta Ca-pr" Sl'vio Fran- ^Ko>tčha URL: 2215: \ nj^hrni . *lendersona; IL.,. koncert; 23.00: pr°yram » 5š: 8at0 h skladatelji: l2.; dru ' Glasben E' del Om- > album; Glasba; 18.30: Na programu sp Grossi, Petrassi in Vlad; 19.00: Nagon pri živalih, 19.la. Titaliianski družbeni razredi: Meščanski razred; 20.00: Vsako-večerni koncert; 21.30: Piran-dello, ki ga je treba še odkriti- 22.30: Na programu so Bach, Pergolesi, Havdn, Le-claire; 23.25: Prejeli smo, 23.40. Mala pesniška antologija. Slovenija 8 05: Jutranji glasbeni izlet po Hrvatski, Bosni in Sroiji; 8 40- Glasbena oddaja za cicibane- 8.55: Radijska šola za X stopnjo; 9.25. Pojo Los Paraguayos, Los 4 De R« . Ma.ya Xasablanca m Dalida, 10 15- Iz slovanskih oper; dnevnik s športnimi vestmi; 21.15: Campanile sera; 22.30: Izročitev mednarodnih nagrad iiKrištof Columbii in «Ni-coio Pag a n in iii; 2.3.00: Kako plavajo ribe; 23.25: TV dnevnik. Jug. televizija 10.00: TV v šoli: a) Mi na avtomobilski cesti; b) Male stvari — velike povesti; 18 00: Dobrodošli — oddaja za otroke: 18.45: Kratki film; 19.00: Cas ljudje in dogodki — reportaža; 20.00: TV dnevnik; 20.15: Dokumentarni film; 21.00: Prvič pred TV kame- ro — nastopajo novi pevci; 21.00: TV pošta; 21.30: Knjiga in portret. nikov. Naglo povečanje nezanesljivosti v letalskem prometu je prisililo strokovnjake, da so začeli ponovno raziskovati še ne pojasnjene vplive sončnih žarkov na letalske posadke. Dogodilo se je namreč že večkrat, da so direktni povzročitelji katastrof bile prav posadke letal, oziroma napačni manevri pilotov. «Moram se spustiti, neznosno vroče postaja!« — to so bile zadnje besede, ki so jih sprejeli na Zemlji iz štirimotornega «Costellatio-,,na», ki. se je z 72 .potniki in 5 člani posadke dvignil s chicaškega letališča v smeri proti Los Angelesu. Toda polet ni trajal niti trideset minut. Letalo se je zrušilo iz nepojasnjenih razlogov. Qd potnikov ni katastrofe preživel nihče. Niti danes še ni jasno zakaj je izkušeni pilot Filip Vots, človek velike prakse in z 8000 urami letenja, v drugi katastrofi, ki se je dogodila na Norveškem, povedel svoje letalo na zelo nevarno višino in lahkomiselno dopustil, da je zadelo v neki hrib. Rezultat: 39 mrtvih. Lahko bi navedli še celo vrsto letalskih nesreč, ki jih ni mogoče pojasniti s tehničnimi vzroki in ki jih je prav tako težko pojasniti s pogreškami sicer izkušenih posadk. Toda kot se pri cestnem prometu dogaja, da povzročajo šoferji zaradi utrujenosti prometne nesreče, ni nelogično predpostavljati, da se lahko podobne stvari dogajajo tudi v letalskem prometu. Letalski promet, ki postaja vedno gostejši, kljub vsem tehničnim pripomočkom, zahteva od posadke polno fizično kondicijo. Ce je organizem načet zaradi kakršnega koli razloga, pomeni to vedno tudi možnost nesreče. Sodobni letalski promet zahteva letenje v vedno večjih višinah. Reakcijska potniška letala so ekonomična lt če letijo v višinah nad 10.000 metrov. To velja še posebno za velike medcelinske proge. Francoski zdravnik dr. Jouen, strokovnjak za letalsko medicino, je izvršil poskuse na 136 članih raznih posadk rednega potniškega prometa na reakcijskih letalih. Rezultate svojih raziskovanj je objavil na mednarodnem kongresu strokovnjakov za letalsko medicino v Mexico Cityju. Ti rezultati dokazujejo, da se je doslej posvečalo premalo pozornosti spremembam, ki se vršijo v organizmu pilota, ki leti v velikih višinah. Opažene so bile spremembe v krvnih vodih, kar je imelo za posledico povečanje krvnega pritiska, nenormalno delovanje živčnega sistema in kopičenje utrujenosti. Vsi ti pojavi so lahko vzrok novih nesreč. Od kod take spremembe v organizmu članov posadk? Predpostavlja se, da so vzroki tega v doslej neraziskanem sončnem izžarevanju v velikih višinah. S tem vprašanjem so se v zadnjem času posebno u-kvarjali švedski strokovnjaki v observatoriju mesta Ki-runi. Kiruna je po svoji legi najprimernejši zaradi tega, ker leži nad polarnim krogom. Pogoji v atmosferi so enaki pogojem, ki vladajo na področjih mednarodnih zračnih poti med Evropo in Ameriko. Kaj so pokazala ta raziskovanja? Instrumenti za beleženje protonskih in gama žarkov, ki so direktno nevarni za organizem, so zabeležili v večjih višinah naglo povečanje intenzivnosti teh žarkov. Raziskovanja so se vršila nenehno s pomočjo z vodikom napolnjenih balonov, ki so jih spuščali v višino 40.000 metrov. Tako žareva-nje ni direktno za ljudi, ki so mu izpostavljeni le od časa do časa v daljših ča-kovnih razdobjih. Lahko pa je usodno za posadke potniških letal, ki stalno letajo. Posebno intenzivno izžarevanje je bilo zabeleženo v višinah med 15 in 30 tisoč metri. Po obstoječih načrtih letalskih družb bodo že leta 1967 uvedena v promet letala, katerih hitrost bo dvakrat večja od hitrosti zvoka. Predvidena višina leta za taka letala je okrog 20.000 metrov. To pa pomeni, da je ta višina prav v območju intenzivnega protonskega in gama izžarevanja. Strokovnjaki, ki so vršili t,f raziskovanja, zelo resno opozarjajo konstruktorje in graditelje nadzvočnih letal bodočnosti, da s temi pojavi računajo. Sodobna letala za potniški promet so usposobljena za višinske lete na ta način, da se v kabinah za potnike vzdržuje stalna temperatura in pritisk, ki vlada v višini 3000 metrov. Zaradi tega ni nevarnosti pred tako imenovanimi višinskimi motnjami, vendar pa take zaščitne mere še zdaleč ne zadoščajo za preprečenje vpliva sončnega izžarevanja Konstruktorji so pred dilemo: ali konstruirati letala, ki bodo letela nižje od ne- varnih območij, ali pa napraviti tako zaščito, ki bo resno preprečevala nevarne plive vseh vrst nevarnoh ža-revanj. Treba pa bo voditi tudi računa o izjavah pilotov reakcijskih potniških letal. Ti piloti se namreč po zaporednih poletih v velikih višinah pritožujejo zaradi u-trujenosti in nerazpoloženosti. Morda je rešitev v popolni avtomatizaciji vodenja letal v bodočnosti? Toda tudi to ima svoje probleme psihološkega značaja. Kako se bodo počutili potniki, ki bodo leteli v letalih brez pilota Položaj trenutno še ni kritičen in čas bo prav gotovo prinesel nove rešitve, ki bodo nudile več jamstva za varnost letalskega prometa. šolcev, je tudi res, da je neprimerno več onih visokošoi-cev, ki si morajo poiskati zaposlitev, da bi mogli študirati in ni redek visokošolec, ki dela in študija hkrati ne zmore in obesi, šolo na klin, pa čeprav ima za sabo že več let visokošolskega študija in je takorekoč že pred ciljem. Glede tega ni za našo ureditev in oblast pri najboljši volji nobenega opravičila. Ce najdejo bolj siromašne in in manj razvite dežele sredstva, da z njimi omogočijo študij vsaj tisti svoji mladini, ki ima do študija voljo, bi ga tem laže našla italijanska država in oblast na vseh stopnjah, toda pri nas je glede tega prepuščeno vse — času ali zasebniku, država in javna iniciativa pa sta bolj pasivna opazovalca. Saj je res, da je na italijanskih višjih srednjih šolah in na univerzah zelo veliko študentov in slušateljev, toda to nam glede materialne plati študija ne pove prav nič, ali relativno malo, saj živimo v dvajsetem stoletju in redek bo oče, ki ne bo pripravljen žrtvovati, kar mu je v moči, da bi svojemu otroku omogočil višjo izobrazbo in temu primerno nekoliko lažje ali bogatejše življenje, kot ga ima sam, posebno če njegov otrok kaže voljo do študija in u-strezno nadarjenost. Sicer pa smo tudi glede številčnosti šolajoče se mladine v primerjavi z mnogimi deželami, ki pridejo v poštev za primerjavo, precej zaostali. Glede tega sicer ne bomo navajali številk, bomo pa navedli dva druga zgovorna primera oziroma podatka: V bližnji prihodnosti bo prosvetno ministrstvo razpisalo iz lastnih sredstev natečaj za pet sto študijskih podpor v znesku enega milijona lir in teh pet sto štipendij se bo pridružilo dosedanjim reci in piši — 66 štipendijam, kolikor jih je to ministrstvo do sedaj podeljevalo. Vsega skupaj torej, komaj 566 študijskih podpor. V zamisli je zakonski osnutek, da bi država i/ lastnih sredstev dajala ali vsaj jamčila visokošolcem posojila za dokončanje študija. Posojila pa bi njih najemniki vrnili, ko bi po dokončanih šolah začeli kot zdravniki, odvetniki ali kar koli služiti. Res je, da bi takšna rešitev bila le polovičarska, bila pa bi vendarle korak naprej. Ce pa vemo, da gre komaj za zamisel zakonskega osnutka, medtem ko je ta praksa v nekaterih državah Severne Evrope že dolgo v rabi vidimo, da smo pri nas vedno — v zamudi. Mimogrede bomo dodali še en značilen podatek: Italijanske visoke šole so nekoč privabljale veliko tujih študentov. Sedaj pa smo tudi glede tega — na repu. Vtem ko je na vseh italijanskih visokih šolah vpisanih komaj štiri tisoč tujih študentov, jih je na univerzah majhne Avstrije vpisanih osem tisoč, na univerzah Zahodne Nemčije petindvajset tisoč, v ZDA pa kar 53 tisoč. Ponavljamo, da se pri vsej dobri volji glede reševanja materialne plati študija ne da najti opravičilo. In vendar bi mogli mnogi italijanski vi* sokošolci, ki se v dobi študija bore s finančnimi težavami, mnogo laže študirati, če bi izkoristili vse možnosti, ki so jim na razpolago. Krivda — pribijamo — ni njihova, vsaj v pretežni večini ne, pač pa na oblasteh ker te možnosti ne propagira in prikaže v zadostni meri. V Italiji je namreč veliko drugih študijskih podpor, ki jih dajo razne zasebne ustanove, toda za mnoge visokošolci iz teh ali o-nih razlogov ne vedo. Še več pa je tudi študijskih podpor, ki jih dajejo razne mednarodne ustanove in za katere italijanski morebitni koristnik ne ve. UNESCO n. pr. nudi 50.000 študijskih podpor, katerih del odpade tudi na Italijo. Kateri italijanski visokošolec ve za to možnost? Isto velja tudi za Odbor za obno- Italijansko' šolstvo preživlja ceio ’ vrsto težav, od programskih, do materialnih. Na sliki visokošolci pred vseučiliščem v Bologni, ki so ga lani zasedli v znak protesta proti brezbrižnosti oblasti m| Kostum ima dI prvo mesto v A 1 ---- še ve garderobi „ . i ui in gladko krilo. Jopica pri. njem, da je tak rob lahko dvo- Ker je lahko takšnih kostumih ni ravno jen in da je obrobljeno tudi klasičen, Športen in krojena, temveč sledi liniji te- krilo. V Imtji «Cnn:n-I» r , .. , . r lesa. Ne sme biti seveda tes- iantazijski, Cja more* ng mora postavo le na-mo uporabiti za vsa- kazati. Tak kostum svetujemo I I - ,. r\ vsem, ki nimajo preveč bo- KO prilOZnOSt ■ Uino- gate garderobe, ki pa bi jo aoča pa nam tudi želele prav s pomočjo kostu- 3 , . 1 L; ■■ ma obogatiti. To jim bo tudi Celo Vrsto kombinacij mogoče, saj bodo k takšnemu kostumu nosile različne blu- Kostim je in ostaja še vedno najbolj priljubljeno in najbolj praktično oblačilo. Ni je mode, ki ne bi tega dejstva upoštevala in ki ne bi prav kostumu določila v ženski garderobi prvo mesto. Zakaj je kostum tako praktično oblačilo, Odgovor ni težek, zato, ker nam nudi nešteto kombinacij ter nam daje možnost, da smo vedno in za vsako priložnost primerno oblečene. To je važno še predvsem za vse one, ki so zaposlene in ki morajo biti, kljub pomanjkanju časa, vedno v redu in lepo oblečene. Seveda pa išče tudi moda za kostume nove linije in nove kombinacije tako v barvah, kot v okraskih. Ce prelistamo zadnje modne revije lahko takoj opazimo, da so še vedno v modi klasični, pa tudi športni in fantazijski kostumi. Kakšni so klasični kostumi? Klasični kostumi so vedno iz enobarvnega blaga, gladko in 2e, ki bodo po potrebi športne. ali bolj elegantne. Večjo izbiro dajejo športni in fantazijski kostumi. Teh je v zadnjih modnih kolekcijah nič koliko in skoraj vsi so zelo lepi in efektni. Predvsem je pri teh kostumih zelo značilno blago, ki ni vec enobarvno, temveč je lahko karirasto in tiveedasto blago, ali pa je lahko še v drugačnem vzorcu. Jopice so kroje ne ravno ali pa tudi ne. Zelo različno krojena so pri teh kostumih krila, ki so letos zvončasta, godet, ali pa nagubana. K takemu krilu nosimo navadno enobarvno jopico, ali bluzo, k športni jopici pa tudi enobarvno, gladko krilo Posebnost letošnjih modelov je tudi linija jopic, ki zapenjajo na levi strani in ki imajo za okrasek eden ali dva žepa. Kostumi linije ((Chanel » so seveda nenadkrilpvi. Čeprav jih zasledimo v viod-nih kolekcijah vseh zadnjih let, so tudi letos na višku inuuuii/ncj/u 'nu9ui — I 7 » i b-nStU- »<» enostavno krojeni. Imajo Edina razlika pri povečini majhen ovratnik 2 I mih je morda le v tem, a ozkimi reverji. všite rokave J letos obrobljeni tu 1 z ■••iiiiii>i«iicia»iaiiiii««aiiaiiiii>iiiaii*iiiiiiianiai«Biiiiiaaiii>aaiiiiiat>****>tvaiii***«iiiiiiaiiiaiiiiiiiiiiiiiiviiii«iiiiiiia«iiiiiaiiiiiiiiiiiiiniiiiiataiifiiiiiiiiiii>iiiiiiiii*iiiii|i|iaill>l|i'i|,>>",>>lll,lll>l>l>1 __________________________________________ vaša sreča v ljubezni bo dobi- mm ......................................................................... jetna napetost, ki jo boste ublažili s svojim pravilnim nasto- OVEN (od 21.3. do 20.4.) V vašem delovnem okolju bo prišlo do večjega spora in vam bo poverjena naloga, da ga rešite Skušajte biti objektivni. BIK (od 2.1.4. do 20.5.) Zelo zanimiv predlog, ki ga boste sprejeli oberoč. Zavihati pa bo treba rokave. Podtikanja na račun ljubljene osebe, ki jim ne nasedajte. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Vaši kolegi nimajo za vas in za vaše želje razumevanja. Naj vas to preveč ne moti, ker ste na poti k uspehu. Majhna kriza v ljubezni. ROK (od 23.6. do 22.7.) Dan Do zelo ploden, pa čeprav tudi razgiban, V družini bo nepri- pom. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne bojte se tekmeca, pa čeprav je nevaren. S svojo sposobnostjo ga boste potisnili ob stran. Čaka vas zelo prijetno vabilo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ce boste pokazali več razumevanja 2a tuje žel'e, si boste s tem utrli lažjo pot v družbo. la še konkretnejšo obliko KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) S svojo iniciativnostjo boste daleč prišli in še več pridobili na ugledu. Prijateljstvo ali celo ljubezen, ki Pa ne bo popolno. VODNAR (Od 21.1. do 19.2.) Srečo boste imeli. Zato se lotite tudi bolj tveganih Poslov vendar pa ne preko vaših skrajnih možnosti. Srečne ure z ljub. ljeno osebo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Do-zikom, delajte z glavo. Z ljub' sedanji g uspehi ^ ^^jelik. TEHTNICA (od 23.9. do 2.3 10.) Vaši predstojniki ali sodelavci imajo v vas zaupanje, ki ga ne smete zapraviti. Večerne ure prebite danes doma. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Vsaka beseda odveč bi vam mogla škodovati. Namesto z je- Ijeno osebo boste delali načrte. STRELEC (od 23 U. do 20.12.) Ne rinite preda'eč, posebno ne preko meja svojih sposobnosti. bodo prišli mučni dnevi. To ve lja za gmotne zadeve ne velja pa za čustva. letos tudi večerni kostumi, ki so še prav posebno efektni, če imajo rob iz dragocenega blaga, ali umetnih okraskov. Barve blaga primerne za kostume so zelo različne. Medtem ko se pariška moda navdušuje predvsem za temne barve, so v italijanski mod i barve zelo pestre ter gredo od pastelnih pa do živordečih, zelenih in plavih barv. Ce hočete torej imeti lepo in praktično oblačilo, potem se odločite za kostum, ki ga boste nosile jeseni in to precej dolgo časa ter vam ne bo treba niti prehodnega jesenskega plašča. f Bognta večei na obleka iz sati-na okrašena z umetnimi biseri m drugimi kamni vo, za Rotary, Italijansko banko itd. itd. Nadalje imamo tu vrsto štipendij, ki jih daje Evropski svet, FAO, OEEC, NATO in druge tako ali drugače kvalificirane mednarodne ustanove. Na razpolago italijanskim visokošolcem je na desetine in desetine letnih štipendij, ki jim jih nudijo tudi razne države, kot n. pr. Ekvador, Taj-landija, Češkoslovaška, Bolgarija, Južna Afrika, Egipt, Indonezija, Iran, Portugalska, Kanada, Avstrija, Belgija, Finska, Švedska, Brazilija, Nizozemska, Poljska, Zah. Nemčija, Romunija, ZDA, Sovjetska zveza, Španija, Švica, Norveška, Turčija, Francija, Danska, Japonska, Velika Britanija, Indija, Jugoslavija, Irska, Islandija. Zanimivo je, da so bile vse štipendije, ki jih razpisuje za italijanske vi-sokošolce Sovjetska zveza izkoriščene. Isto velja za štipendije ZDA, toda na desetine, na stotine štipendij ostalih držav so ostale neizkoriščene, ker se nihče ni zanje zanimal. Navedli bomo še en konkreten primer, ki ne velja za visokošolce, pač pa a srednješolce. V ZDA obstaja «A-merican Field Service*. Je to zasebna ustanova, ki vsako leto sprejme okoli tri tisoč tujih študentov in jih za leto dni da v oskrbo kaki ameriški družini. Tu obiskuje štipendist deset mesecev ustrezno srednjo šolo, oziroma razred, nato pa v organizaciji u-stapove v dveh mesecih lahko obkroži ZDA vzdolž >n počez ne da bi mu bilo potrebno potrošiti en sam doiar iz lastnih sredstev. Poleg tega je v številnih državah tudi cela vrsta velikih zasebnih podjetij, ki razpisujejo študijske podpore za izpopolnjevanje ali za dokončanje študija tujih študentov. Za vse to pa mnogi, rekli bi pretežna večina italijanskih visokošoicev ne ve. Ne vedo pa iz enostavnega razloga, ker ni tu nobene centralne ustanove ali biroja, ki bi znal in hotel vse to strniti in omogočil italijanskim visokošolcem, da se ob vsaki priložnosti podrobno seznanijo z vsemi možnostmi gmotno lažjega študija, ki so mu na razpolago. Nekdo je rekel, da je treba potrkati na mnoga vrata, ker da se bo nekje odprlo. Dolžnost ustreznih o-b lasti in tudi študentovskih organizacij pa je, študentom , za ta vrata povedati. Vreme včeraj: najvišja temperatura 24, najnižja 16.1, ob 19. uri 20; zračni, tlak 1022.9 narašča, vlage 54 odst., veter 9 km severovzhodnik, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 21 stopinj. Tri. uš nevni Danes, ČETRTEK, «• okttW Maks $ Sonce vzide ob 6.17 in- ® 17.26. Dolžina dneva »• . Cj vzide ob 8.43 in zatoneMju, Jutri, PETEK, 13. »ktoW Edvard ^ Kriterij občevalnega jezika nasprotuje navodilom OZN Pri popisih prebivalstva države že nad sto let poizvedujejo tudi o narodnosti prebivalstva in se pri item poslužujejo različnih meril. Avstrija se je pri svojem prvem štetju ozirala na materni jezik. Enako so delale vse do prve svetovne vojne tudi Prusija, Ogrska in Švica. Velike zahodnoevropske države, ki večinoma obsegajo ozemlje enega samega naroda, so povpraševale po narodnosti, ki so jo često istovetili z državljanstvom. To merilo so pred prvo svetovno vojno rabile Španija, Francija, Anglija in Italija. Vendar je slednja že takrat enkrat odstopila od tega merila in to v zelo značilnih okolnostih. Pri popisu prebivalstva leta 1901 je namreč v Beneški Sloveniji, kjer je bilo slovensko prebivalstvo takrat že 35 let prisiljeno obiskovati italijanske šole in so v dveh vaseh govorili slovenski le še ljudje nad 30 •let, izvedla popis družin po občevalnem jeziku. Po prvi svetovni vojni se položaj ni dosti spremenil. Italija je pri edinem narodnostnem štetju v celoti sprejela staro avstrijsko merilo, republika Avstrija pa je pri šetju leta 1923 izboljšala svoje merilo, saj je povpraševala po jeziku, ki ga vprašani najbolj tekoče uporablja in v katerem običajno misli. Toda že pri naslednjem štetju leta 1934 so merilo zamenjali in sprejeli tako, k> močno spominja na naše sedanje. Jezikovna pripadnost se je določala po jeziku, v katerega kulturni krog se je prišteval vprašani. Določeno je bilo, da se jezikovna pripadnost določa izključno po občutku vprašanega in nikakor ne po kakršnih koli objektivnih znakih pokolenja, materinem jeziku, večji ali manjši spretnosti v rabi nekega jezika ali čem podobnem. Izrecno je bilo tudi ukazano, da se sme označiti le ena jezikovna pripadnost, kar pa po mnenju B. Grafenauerja v narodnostno mešanih krajih ni primerno, ker prispeva le k iz-krivljenju resnične podobe. Merilo, ki ga naše oblasti rabijo pri sedanjem popisu prebivalstva, ni nič boljše od omenjenega avstrijskega in vse napenjanje oblasti, da bi mu dale videz objektivnega merila, je že v naprej obsojeno ha neuspeh. Tudi če bi bilo res, da hočejo ugotoviti le, koliko prebivalcev govori v družini ta ali oni jezik, je merilo zgrešeno, ker so si vprašanje in navodila za odgovor v nasprotju in ustvarjajo zmedo. Predvsem je v primeru, da gre res za občevalni ^jezik 'zgrešeno to', da ni mogoče navesti več jezikov obenem. Precizacija, da ^gre za^ jezik, ki ga običajno' govorimo v družini, ne prinaša nobene jasnosti. Številnim družinam, ki se poslužujejo izmenično enega in drugega jezika, ne bo lahko’ določiti, kateri jezik je običajni. Saj so znani številni primeri, ko ljudje od stavka do stavka menjujejo pogovorni jezik. In tu bo verjetno obveljalo, kar bo nasvetoval popisovalec. Prav tako ni mogoče objektivno določiti običajni jezik žene, ki stanuje pri poročeni hčeri in govori s hčerjo običajno slovenski z zetom pa prav tako o-bičajno italijanski. Takih primerov pa bi lahko našteli iz vsakdanjega življenja nešteto. Določba, da lahko vsak polnoleten član katere koli skupnosti vpiše v 11. stolpec svoj običajni jezik, položaj samo še bolj zaplete in jemlje temu merilu vsako veljavo, ia-ko merilo ni niti zdaleč objektiven kriterij temveč navaden kompromis med dvema povsem različnima meriloma Tistega po materinem jeziku, ki je nujno individualno in onega po občevalnem jeziku, ki je prav tako nujnb kolektivno. s to določbo postane sedanje merilo neuporabno tudi za uradne namene, ker bodo individualni odgovori posameznih družinskih članov lahko pokazali različen občevalni jezik in bo s tem onemogočeno, da bi dobili objektivne o ob- čevalnem jeziku po družinam. Se manj pa je to merilo primerno za ugotavljanje narodnostne pripadnosti. Da bi dosegli enotnost pri popisih so Združeni narodi že kmalu po vojni dodelili Komisiji za prebivalstvo nalogo, da izdela osnovna navodila za ljudska štetja. Ta komisija je najprej temeljito pretresla mnenja strokovnjakov o posameznih popisnih metodah in izdelala osnutek mednarodnega pravilnika za popis prebivalstva. Ko je prejela še pripombe držav članic je na svojem tretjem zasedanju v Lake Successu od 10. do 25. maja 1948 določila dvanajst osnovnih postavk, ki naj jih vsebuje popisnica držav članic. Še istega leta je komisija v posebnem poročilu predložila svoje dosežke v pretres Ekonomsko-so-cialnemu svetu Združenih narodov. Ta je na svojem sedmem zasedanju (na 51. seji socialnega odbora 30. ju- lija in na 193. plenarni seji 10. avgusta leta 1948) soglasno odobril vseh dvanajst o-snovnih postavk. Seznam teh je bil skupno s poročilom sprejet med uradne akte sveta kot priloga A, dokument E-805. Od tedaj priporoča OZN državam članicam, da pri popisih zberejo naslednje podatke: 1. celotno število prebivalstva, 2, spol, 3. starost, 4. stan, 5. rojstni kraj, 6. državljanstvo, 7. materinski jezik, 8. izobrazba, 9. plodnost, 10. zaposlitev, 11. razmerje med mestnim in podeželskim prebivalstvom ter 12. število gospodinjstev in vezi med člani in glavarjem gospodinjstva. Kot članica OZN bi se Italija morala držati teh pravil in se jih večji del tudi drži. Zato dobimo ob primerjavi postavek mednarodnega pravilnika in vprašanj, ki jih imajo naše popisnice naslednjo sliko: Postavke OZN Italijanska popisnica ISTAT/CP/l-ter odsek stolpec 1. celotno število preb. III 1., 2. 2. spoj posameznikov III 4. 3. starost » III 6., 7., 8. 4. stan » III 5. 5. rojstni kraj III 9., 10. 6. državljanstvo III 15. 7. materinski jezik ? ? 8. izobrazba III 12., 13., 14. 9. plodnost VI A, B 10. zaposlitev IV 1. — 5. 11. mestno in podeželsko preb. I 2. 12. število gospodinjstev III 3. Kot je iz te razpredelnice jasno razvidno, je edina iz- I radna navodila za izpolnjevanje 11. stolpca. Za vsa osta- jema 7. postavka pravilnika i la vprašanja se oblastem ni- OZN, kjer so pristojne oblasti iz neznanega in nerazumljivega vzroka nadomestile materin jezik z občevalnim. Pri tem se moramo spomniti na nedavni popis prebivalstva v Jugoslaviji. Tam niso sprejeli le mednarodnega kriterija. temveč tudi njegovo razlago, ki pravi, da je materin jezik tisti, ki se ga je človek naučil v zgodni-, mladosti. Poleg tega pa so tamkajšnje oblasti osnovno vprašanje še razširile in poglobi-z vprašanjem o narodnosti. Pri teh jasno postavljenih vprašanjih ni možno nikakršno slepomišenje in odgovor lahko samo eden. Ko tako kritično pretresamo sedanji popis prebivalstva in njegovo merilo za u-gotavljanje jezikovne oziroma narodnostne pripadnosti, pa ne smemo prezreti naslednjega. Ni treba, da je člo-ek strokovnjak, pa že lahko na prvi pogled ugotovi vrsto tehničnih pomanjkljivosti, ki gotovo ne bodo pripomogle k večji objektivnosti zbranih podatkov. Bistvena pomanjkljivost je ta, da popisovalci, po nam znanih podatkih, ki se nanašajo na devet mestnih popisnih okolišev (številka 26 62, 64, 102, 127, 170, 214, 275, 295), spioh ne pove-kakšna so u- do prizadetim, .............................. ( N PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II, — Tel. 33 82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ- v t dnu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 iin, polletno 960 din, četrt-letno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo trža- škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ. ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarieva ulica 3-1, tel. 21-982. tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravm 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 3o lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst J. so zdela zadostna pojasnila na dnu popisnice in so izdale poseben list s podrobnejšimi navodili. Edino za vprašanje o občevalnem jeziku, ki je brez dvoma najboli kočljivo, ne dajo popisovalci nobenih navodil, ne pismenih ne ustnih. Kaj to pomeni, ko lahko določba o individualnosti odgovora v 11. stolpcu bistveno voliva na izid popisa, je jasno, Psihološko more vplivati na prebivalstvo še vrsta drugih činiteljev. Dejstvo, da je slovenski prevod znatno manjši od italijanskega izvirnika, močno spominja na določbo enega prvih fašističnih zakonov proti Slovencem in Hrvatom, ki pravi, da je dovoljeno pisati domača krajevna imena le za italijanskimi, in v oklepajih ter na vsak način z manjšimi črkami kot italijanska. To povsem materialno zapostavljanje slovenščine seveda ne bo moglo o-stati brez škodljivih posledic. Po odhodu dr. Palamare Včeral je prispel v Trst vladni komisar dr. Mazza j Predavanji prof, dr. Tavčarja v Barkovljah in v Gregorčičevi^^ Sijajen prikaz HAMLEU Na postaji so novega generalnega vladnega komisarja sprejeli predstavniki oblasti filM Stil Vladni gen. komisar dr. Mazza Italijanske oblasti so torej z zavrnitvijo navodil OZN, katere članica je Italija, zavrnile tudi edini objektivni kriterij za popis po narodnosti in s tem dokazale, da jim ni mar za objektivne podatke o številu Slovencev. SAMO PAHOR iiiiiiiiiiiiiiirniiiiii Pogajanja na uradu za delo Za Felszegy še niso dosegli sporazuma Stavka skupine uslužbencev Javnih skladišč Včeraj so se na uradu za delo sestali predstavniki kovinarjev s predstavnikom ravnateljstva Felszegy ter se začeli pogajati za rešitev spora, ki je nastal z napovedjo odpustov. Včerajšnji razgovori še niso privedli do nobenega pozitivnega rezultata, ker je predstavnik ravnateljstva še vedno vztrajal na tem, da se ukine oddelek za opremljanje ladij. Pristal je le na to, da 22 delavcev preusposobijo za dela pri ladijskih trupih. Ker se je medtem 26 delavcev, ki jim nameravajo odpustiti, prostovoljno izreklo za prekinitev delovnega razmerja, bi ostalo po izjavah zastopnika podjetja še 88 odpustov, katere pa nameravajo izvesti. Sindikalni predstvaniki so bili torej postavljeni pred dejstvo ukinitve oddelka za o-premljanje ladij in odpusta delavcev, čeprav v nekoliko manjšem številu. Spričo tega pač ni moglo priti do sporazuma in so odložili pogajanja na danes, ko se bodo ponovno srečali ob 10.30 na uradu za delo. Šoferji in uslužbenci, ki pečatijo vagone Javnih skladišč, so stavkali od 12. ure včeraj do 8. ure danes. Stavka je bila napovedana, ker je ravnateljstvo Javnih skladišč zavrnilo tem delavcem dodatne. doklado za nevarno delo. kot jo dobivajo vsi drugi u službenci, zaposleni pri železniški službi. Poleg tega so stavkajoči u-službenci sklenili, da bodo_ še naprej nadaljevali z odločno akcijo, dokler ne bo ravnateljstvo sprejelo njihove upravičene zahteve. Včeraj ob 7.55 je prispel z brzovlakom iz Rima v Trst novi vladni generalni komisar dr. Libero Mazza. Na postaji so ga sprejeli podprefekta dr. Capon in dr. Pasino, podžupan prof. Cumbat, kvestor dr. Pace, poveljnik karabinjerjev polk. Giglio in drugi. Po pozdravih in kratkem razgovoru z oblastmi se je dr. Mazza odpeljal na prefekturo, kjer se je na kratko zadržal z novinarji in dejal, da bo okrepil zveze z javnostjo, tako da vzpostavi čim tesnejši stik s prebivalstvom. Novi vladni generalni komisar se je rodil 16. marca 1910. leta v Pisi, v državno službo pa je stopil leta 1934. Med vojno je služil v vojni mornarici, po vojni pa je postal najprej podprefekt v Milanu, nato pa prefekt v For-liju. Kasneje je postal načelnik kabineta notranjega ministrstva in načelnik kabineta predsednika vlade Tarn-bronija. Po Tambronijevem padcu je postal geneialni inšpektor Sinoči je dal novi vladni komisar Radiu Trs-t intervju, ki se glasi: — Kakšni so Vaši prvi ptisi? —- Trst me je sprejel davi s krasnim sončnim dnem. To mi vzbuja upanje, da bo bodočnost lepa. — Ali ste že navezali prve stike? — Bolj kot pravim in resničnim stikom z mestnimi o-sebnostmi sem posvetil prvi dan svojega biuanja v Trstu stikom s svojimi neposrednimi sodelavci. Ti prvi stiki so bili pač nujni. Jutri bom opravil prvo uradno dolžnost: poklonil se bom padlim, za domovino. — Tržaške zadeve ste že prvič proučili v Rimu na visoki ravni? — Da, doletela me je čast, da me je v soboto sprejel predsednik republike, ki se je z menoj dolgo razgovorjal ,o vprašanjih Trsta in njegovega ozemlja. Naročil mi je tudi, naj prinesem tržaškemu prebivalstvu njegove najtoplejše pozdrave. Srečal sem se tudi z drugimi osebnostmi: s predsednikom vlade Fanjanijem, z ministrom Scelbo in z drugimi vladnimi osebnostmi. Lahko pravim, da se vsi vladni krogi živo zanimajo za vprašanja tega področja Z naše strani želimo vladnemu komisarju, da bi imel pri reševanju teh vprašanj obilo uspeha. Hkrati izrekamo željo in upanje, da bo pokazal več razumevanja za vprašanja naše manjšine kot njegov predhodnik ter mu zagotavljamo, da bomo z naše strani prispevali po svojih močeh da pride do čimboljšega sožitja med tukajšnjima narodnostima, ker je tudi eden izmed važnih pogojev za izboljšanje gospodarskega položaja. Upajmo torej, da nas delo novega komisarja ne bo razočaralo, saj se ljudje sodijo ravno po n,jem. [pričati dijake, naj zapustijo šole in gredo na ulico protestirat proti položitvi temeljnega kamna nove slovenske višje gimnazije pri Sv. Ivanu. V veliki večini primerov je fašistom poskus spodletel. Mala skupinica pa je kljub ;emu tvegala nepomembno demonstracijo. Organizirani razgrajači so prišli na Goldonijev trg ter se napotili po Kirzu. Vmes so se večkrat raztepli, toda nekaj jih je le pr šlo do Trga Riborgo. Policijski agenti, ki so b.li tam, so opazili med njimi nekai mladen-cev, ki so zelo vidno razgraiali. Posegli so vmes ter povabili tri izmed njih na kves:uro. Tako so se z nek.m policijskim agentom napotili proti kve -tu. ri 21-letni Ugo Faobri iz Ulice Foscolo 10, 15-letni Franco N. in 19-letni Manlio P. Med potjo je Ugo Fabhri sunil policaja v tr..buh in zbežal. Nekoliko pozneje so ga na podlagi osebnih podatkov pr jeli ter priprli Včeraj so polic jski or rani prijavili Fabbrija sodišču zaradi nasilja in o pora j roti javnemu funkcionarju ter zaradi sodelovanja pri nedovoljeni javni manifestaciji. Gsta-la dva mladeniču pa so p-.-jo-vili sodišču samo zaradi slednjega prekrška. Menimo, da ta ukren noh-c.jskih oblasti 'e.o zgovorno dokazuje, ca oblast razpolaga z vsemi sredstvi, la prepreči, če hoče, vse prot:;,ovenske izbruhe itai-janskih šovinistov. Ce bi take ukrep uveljavili preteklega februarja, tedaj ne bi prišlo uo tistih obsojanja vrednih dogodkov, ki smo iih morali zabeležiti. Poziv za podatke za turistično publikacijo Pokrajinska turistična ustanova obvešča, da- bodo v kratkem pričeli tiskati publikacijo ((Turistične informacije« za leto 1962, ki bo tokrat še posebno bogata in tiskana v lepši grafični obliki. V to publikacijo bodo vključili tudi seznam vseh prireditev, ki lahko pritegnejo turiste. Zato u-stanova poziva vse ustanove, združenja, odbore in zasebnike, ki nameravajo v prihodnjem letu organizirati take prireditve, da o tem obveste pokrajinsko turistično ustanovo v Ul. S. Nicolo 6 do 20. t.m. Gre za pomembno pobudo, da se pritegne v Trst tuje turiste, saj bodo le na tak način lahko pravočasno obveščeni o vseh športnih, glasbenih, kulturnih in podobnih prireditvah, Novi brzi vlak Trst-Dunaj Prihodnjo sezono bodo odprli novo direktno železniško progo Trst-Dunaj, ki bo šla skozi Ljubljano, Maribor in Gradec. Novi brzi vlak se bo imenoval «Miramare» in bo prevozil razdaljo med Trstom :r Dunajem v 10 urah. Z Dunaja bo vlak odpotoval ob 12.45 in bo prispel v Trst ob 22.45; iz Trsta pa bo odpotoval ob 7 in bo prispel na Dunaj ob 17. pred sobotno Med predavanjem sta nastopila tudi igralca Stane Starešinič (llamlet) in Miranda Caharija (Ofelija) Zamisel, prikazati posamezna gledališka dela pred njih premiero s primernim predavanjem, ki naj osvetli tako delo z vseh plati, je gotovo ne samo hvale vredna, temveč tudi zelo koristna. Prof. dr. Josip Tavčar je pred bližajočo se premiero Shakespearovega Hamleta v ponedeljek v Barkovljah in včeraj v Gregorčičevi dvorani na zelo dostopen način podal tako rekoč vse, kar je■ gledalcu potrebno za dobro razumevanje Hamleta. Svoja izvajanja je predavatelj strnil v zaključek, da se Hamletovemu liku danes vsi — občinstvo in igralci, bralci in kritiki, režiserji in scenografi — približujemo z velikim spoštovanjem. Za kraljice Elizabete je bilo seveda drugače. Rekli bi celo, da je bil Hamlet za Shakespearove sodobnike le malo v skladu z renesančno miselnostjo. Izpadel je morda celo nekoliko groteskno. Danes pa je Hamlet mit in kot vsi miti ima tisočero obrazov, tisočero pomenov in tisočero svečenikov, ki se na vse načine trudijo, da bi njihovo božanstvo postalo čedalje manj razumljivo in človeško. Na njem je opaziti kulturne skorje vseh zgodovinskih dob, skozi katere je rastel. Tako je bil Hamlet po Goethejevem plemenita, čista in etična narava, ki pade v boju za uresničitev naloge, kateri ne more biti kos. Tako je bil po Schlege-lovem simbol pomanjkanja odločnosti. Tako je bil po Cole-ridgejevem intelektualec, ki mu misel onemogoča dejanje. iiimiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiliiiliinimimiiiiiiiiiimiiiiilimiiiiimiiiiii iiimmimiiimiimmmimmml ...................... Sestanek odbora za tržaško gospodarstvo V ponedeljek, 16. t. m. se_bo ponovno sestal tržaški občinski svet. Županstvo je že razdelilo dnevni red zasedanja, k: vsebuje običajna županova sporočila, vprašanja svetovalcev, vrsto sklepov, ki jih mora sprejeti občinski svet, drugo vrsto sklepov, ki jih je že sprejel v imenu občinskega sveta za časa počitnic občinski odbor in ki jih mora odobriti še občinski svet, seznam sklepov, ki jih je sprejel občinski odbor, za katere je sam pristojen, številne sklepe upravnega sveta Acegata in kar 24 raznih resolucij in interpelacij. Kot smo že pisali, se bo začela razprava o občinskem regulacijskem načrtu in o proračunu za leto 1962. Ti dve točki dnevnega reda bosta vze-pač največ časa. Nadalje bo- Trije fašistični razgrajači prijavljeni sodišču Danes ob 18. uri se na sedežu Nove Delavske zbornice v Ul. Pondares 8 sestane odbor za obrambo tržaškega gospodarstva. Na dnevnem redu sta položaj v ladjedelnici Fel-szegy in položaj v ladjedelstvu sploh ter gospodarske posledice spora med SADE in SEL-VEG ter Acegatom. V našem listu smo pred dnevi obširno pisali, 'kako je pro-padel zadnji poskus ital Janških šovinistov, da bi spravili na ulice večje število dijakov italijanskih srednjih šol. Kdorkoli je zasledoval potek dogodkov na tržaških ulicah pre. tekle sobote zjutraj, se je lahko na svoje oči prepričal, da so fašistični agenti in podrepniki skušali do zadnjega pre- * V ponedeljek seja občinskega sveta Razprava o Številnih sklepih ki jih je sprejel ob£. odbor Izvolitev predstavnikov občine v razne ustanove - Regulacijski načrt in proračun do izvolili enega namestnika odbornika, predstavnika občine v upravni svet ECA, dva predstavnika občine v proti-tuberkulozno ustanovo «S. Mo-diano« in predstavnika občine glavni svet tržaškega vele- sejma. Drugi sklepi se tičejo pri- spevka občine državnemu u-metnostnemu zavodu v znesku 5 milijonov lir, raznih popravljalnih del, raztegnitve davčnih olajšav na obrtnike in kmetovalce, imenovanja upravnega sveta občinske potrošne ustanove, stroškov tožbe med občino in Selvegom, plačila o-skrbovalnine revnih bolnikov v bolnišnici za kronigpe bolezni, spremembe pravilnika o higieni itd. Poslednja točka je zelo važna, saj bodo spremenili higienski pravilnik tako, da bodo trgovine s samopostrežbo Delavskih zadrug lahko zopet prodajale mleko. Tudi med sklepi, ki jih je sprejel občinski odbor za časa počitnic in ki jih mora sedaj občinski svet pjtrditi, je precej važnih. Med drugimi so tudi naslednji: zgraditev osnovne šole v novem naselju INA-Casa pri Sv. Alojziju za 140 milijonov lir, nadzidava navtične šole za 12 milijonov, nakup neke parcele v Rocolu za 16 milijonov in pol lir, zgraditev občinsce izpostave v naselju San Borgio, nakup zemljišča v Škorklji 1II1IIIIIHIMIIIIHIMIIIIIIIIII11I1IIIHIIIIIII Hill irillHIIIlIlltMIlllllllllll MII ■■■■llllltllllllllllllliaillllll Huda prometna nesreča Tovornik povozil žensko do smrti Sinoči ob 21.15 je umrla v splošni bolnišnici 79-letna Ernesta Benvenuti vd. Sessich iz Ul. dei Fabbri 1, ki jo je ob 10,30 povozil neki tovornik na vogalu ulic SS. Martiri in Cia-mician. Pokojna Benvenutijeva je hotela prečkati na omehjenem križišču ulico, ko je privozil mimo tovornik TS 44870, ki ga je upravljal 36-letni Giuseppe Rapisarda, ki je bil namenjen proti Trgu sv. Lucije. Šofer je skušat sicer preprečiti nesrečo s tem, da je krepko pritisnil na zhvore, toda vse to mu ni nič pomagalo. Težki tovornik je podrl priletno žensko na tla ter jo hudo poškodoval. Ročna torbica, ki jo je Benvenutijeva država v rokah, je zaradi udarca zletela več metrov proč. Šofer Rapisarda in nekateri mimoidoči so ji priskočili na pomoč ter jo položili na bližnji pločnik. Takoj so telefonirali na RK od koder je pri-brzel rešilni avto. Benvenuti-jevo so tako prepeljali v bolnišnico v zelo hudem stanju. Službujoči zdravnik ji je ugotovil zlom leve roke in leve stegnenice ter razne rane in podplutbe na obrazu. za zgraditev industrijske šole «Volta», za kar je predvidenih 139 milijonov in pol izdatka, obnovitvena dem v šoli «E. De Amicis» za 10.400.000 iir, prenovitev palače «Mudel-lo» za 26 milijonov, zgraditev nove osnovne šnle na Opčibah za 120 milijonov, zgraditev ceste med ulicam i Marchesetti m Eremo za 28.500.000 lir, popravilo cest in pločinkov v mestu za 10 milijonov itd Sem spada tudi vrsta sklepov Acegata, ki se tičejo raznih del, javne razsvetljave, nakupov itd. Med najbolj važnimi sta sklep o 50 milijonih izdatka za razne nove napeljave' in sklep o nakupu avtobusov za skupno 227 milijonov lir. Občinski svet bo razpravljaj tudi o sklepu, da prevzame občina v lastno upravo openski tramvaj, o 50 milijonin posojila pri Tržaški hranilnici za vzdrževalna dela v raznih občinskih poslopjih, o nakupu uniform za novi zbor mestnih redarjev za 35 mili-jcnov lir, o nakupu opreme z h šolo na Rotondi za 16 milijonov lir itd. Kot vidimo, je dnevni red precej obširen. Za sedaj bodo seje vsak ponedeljek toč-r.o ob 19. uri, če pa bo treba, bodo sklicali seje tudi druge dni v tednu. Povečanje števila sej je pričakovati predvsem, ko bodo razpravljali o proračunu. m n n mn m n mn n i OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI ll\ POROKE Dne 11. oktobra 1961 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 58-letnj Libero Mi-chelucci, 60-letna Ana Krasovac por. Pezzer. 57-letni Guido Mo-nego, 60-letna Marija Kovačič por. Zerjul, 75-letni Carlo Orlan. dini, 52-letni Mario Bisoffi, 50-letna Regina Nider por. Rumor, 55-letna Carla Ianesich por. Riu-sin, 48-letni Bruno Nalli, Claudia Tamburin, stara 2 dni. Tako je bil pozneje po Brad-leyjevem pogumen bojevnik in razgledan učenjak s poudarjenim nagnjenjem k domotožju. Tako je bil končno po Wilsom Knightovem nič manj kot simbol zla, umskega in telesnega razpadanja ter smrti, medtem ko naj bi bil kralj Klavdij njeaovo nasprotje, to je simbol vseh pozitivnih sil, ki hočejo življenje za vsako ceno. Kdo ima prav? Najbrž vsi. Prav vtem je namreč veličina Hamletovega lika. Predstavljamo si ga lahko na razne načine. Kdor ga skuša tolmačiti v luči enega samega monologa, je prav gotovo na napačni poti in prav tako na napačni poti je, kdor skuša dati enotnost njegovi osebnosti. Zadel bi morda samo tisti igralec, ki bi podal njegov lik v skladu s trenutnim razpoloženjem posameznih prizorov in bi prepustil ugibanja o Hamletovi duševnosti občinstvu. Odrska fikcija terja logiko dejanj in doslednost duševnega razvoja. V tem se seveda razlikuje od življenja. Ker pa je Hamlet tudi v dramaturškem pogledu popolno delo, sledi, da je največji u-speli poskus, ki ga je kdaj dramatik napravil, da presadi življenje na oder, ne da bi se ob tem moral odpovedati ne pravilom iracionalnosti, ki so značilna za življenje, ne pravilom logike in doslednosti, ki so značilna za gledališko u-metnost. Hamletova tragedija je torej enostavno tragedija človeka, ki stalno niha med plemenitostjo in podlostjo, med dejanjem in kontempla-cijo, med surovostjo in nežnostjo, med maščevalnostjo in prizanesljivostjo ter med ljubeznijo in sovraštvom. S Hamletom je hotel Shakespeare prikazati tragedijo povprečnega človeka, to je človeka, ki ga usoda ni izbrala — in takih je ogromna večina — da odigra v življenju kako posebno vlogo, ampak, se z njim poigrava kot bi hotela preizkusiti vso svojo muhavo razposajenost. Tako ni preprostega človeka, ki ne bi razumel Hamletovega človeškega vprašanja, pa čeprav nič ne ve o elizabetinski renesansi in o njenih družbenih razmerah. Prav tako je iispeh te Shakespearove tragedije v sodobnem času v glavnem pripisati dejstvu, da je povprečen človek prišel do popolnega izraza šele v našem stoletju in da je ta povprečni človek nagonsko, odkril v Harn-letu sebi sorodno dušo. Zgodovina Hamletovih uprizoritev je najzanesljivejše merilo za estetske značilnosti kulturnih obdobij od Shakespearovega časa pa do današnjih dni in je res prava škoda, da segajo naši spomini na tem področju samo do romantične dobe. Hamlet, ki ga za Slovensko gledališče v Trstu pripravlja režiser Jože Babič, se naslanja nh izročilo le, kolikor je io izročilo v zadnjem času zapustilo stoletno romantično statičnost in se dinamično povezalo z duhom našega časa. Za. to bo povedal marsikaj novega našemu občinstvu. Prepričani smo, da bo to novo ugajalo, saj govori neposredno sodobni občutljivosti. Bili smo zaskrbljeni, kako bodo sprejeli Barkovljani predavanje prof. dr. Josipa Tavčarja o Hamletu, ker smo se zavedali, da spada tako predavanje med dobro podkovane poslušalce, a motili smo se, kajti predavatelj je obdeloval to težko snov tako lepo in v taki obliki, da so se po predavanju skoraj vsi izrazili, kako je bilo tako predavanje potrebno, ko bodo šli k premieri ali h kaki drugi predstavi temeljito pripravljeni. Predavatelj, katerega poznamo iz njegovih predavanj na slovenskem radiu, ubere tak da a način predavanj. , dostopna vsakomur. bilo tako tudi v bf dokazuje buren aP (k? je žel prof. dr. ^ ob koncu svojeQa v ^ Ta aplavz se je J. ^ val, ko je V Starešinič v vf j, t1] v znanem monoloff .J P. simfonično-zbo -Ke| ; z udeležbo trza,., moničnega «G. Tartini« m čpgtra V zb°rJW Čila j te in Sirite PRIMORSKI DNEVNIK «Y_r. Idil*«*" , jj rio Bugamelh, j^rscJ tf{ dil pevovodja r0sy;|, sporedu so: j ra. fl. Poroka«, ne in foi*Iu.‘„ raznih avtor,^nilo1*1 , ((Sveta noc«, j,or (fir, za recitacijo, j^a ster, verzi ,ua- arf1! Recitira rPdn)‘,JF Trstu. Pri osre nad»1J Pasaži Protti s - daj a vstopnic- J, > SSft NOČNA ^ S Barbo-CarnieJ.^a Dflj Ul. ca leno. Ul- E’ .“' era1 Benussi, 'jC' "I Ciliny^ nerva, Trg. sVj^i (■ vasini, Trg Na postaji so novega vladnega generalnega komisarja sprejeli predstavniki oblasti Danes v «ARC0BALEN0» vam predstavlja J D.D.L. S.pA. UGOTOGNAZZ' •rtA' * - 'k SV * 4 17 v. k IL FiMUl GE0RGESVVILS0N mireihe eRftNEiti stefaniasiinoreiii • giamricotedescbi • eisa vazzoier LllC flf sA Do IS. oktobra so prepovedane vse Izkaznice In brezplačni l*s* A Iz sodnih dvoran Zakrivil je hudo cestno nesrečo Nepriporočljiva prijateljica ^3Sdr'*dde’ ki mu stVU nri,?, Edel' le v SV°J- 10 včprl no^ga sodišča sodi-Rcmann p potnemu Benitu tssta!" £ataganu iz Ul. Me-lena) ki • (Spodnja Magda- 11 iL 1® bil obtožen, da rsdiiski prilastil trazintorski V fi sprejemnik. Pretor ? letos ie tržaški krive«, spoznal Catapana za fcesepB ga obsodil na 4 globe pZ.aP°ra in 20.000 lir PoPelnom»Z1Vf„i sodniki pa s? njo razsnrtk sprememh preJs- llu A j .°> ln S1®er v smi- grešil Catt3an^e’ ki ga ie za' OoeoHol ’ n* kaznivo, ie morai ’ zaradi katerega se no. «. f* zagovarjati Catapa-ni, nht„. odigral v juliju la-Sa ijn enec je prišel neke-vllie . . v urad Itala Soma-1J Poznal3 \Sta se ze del j ča-cu *-,? al ler Ponudil znan-gn®avill'Z1S-orski sprejemnik, tat ltnm odštel za apa- dotnov v ter odnesel 1,1 Po'skn-es Veoer je poslu-ilednjeA0cno glssbo, toda na-»Ploh m j Jutra sprejemnik iel J) nQ. * Samovilla je tal, )jer atapanu ter protesti-ien , je prodal pokvar- il anaJe.mnik- Catapano je cu> da A v ter obljubil znan->tega ,jga bo popravil. Od ti- ^ VsaknPa, ^ za ni'm izg’" k ptii aa sled. Oškodovanec °blastem ?®devo policijskim sledile m so Catapana iz- Jtjavil’ a zaslišanju je ta 15.000 ’i: a Je bil potrosil zaradi cest- ratj air>. ker je moral pla- Pr * * * borala sodniki ktna oaza.g°varjati tudi S* 692 V S,ecoli tožena r Zenska se je 32- iz Stra-„ . je bila ob- Terižie’Q a Je ukradla zlato ia vterlA obeskom, ki je bi-jjnrijj v-a- ?5.00o lir, 18-let.ni Pni Sni. strni Visintin Sal*n“oUni Visintin iz Ul. ijjeva m j Tatvino je Seco-aria 1n • zagrešila 4. fe- Srja i . zagrešila 4. fe-°.0vaniu fr1?1! *n sicer v sta-|Sženn "'snitinijeve, kjer je binica tedaj podna- -T ■ “ je Liuild. ua n„ ‘istega popoldne ve-‘a šivalnem stroju. V ufej? trdila' da °!ehe 3fiu .s° bile samo štiri aa. nier,= Slcer Marija Kristi-? Sanfi ma?‘ ter sestri Sežanski A3 in Alma. V po- {Uisti- Urn Vi Ti/to-ii, OnrTf odšla je Marija ie' nU.51a v bar «Aprilia», a » službena. Zveče ""n. obema Ulm,, pa sestrama Se- ""‘"hiiiiiiiiiimiiiihiiimhmi K i k jsp;"ale S klet O ?Sarta:us» 14.00 17 50 m 21 45 URlas techmcolor, Kirk Jeag Sin, Daurence Olivier e 15Arnoris. Peter Ustinov, 'tnor n *D°n Camillo, mon-CerviasBol>>. Fernandel, Oi- Sio,V.m ■jV>. lg-00 «Zeleni lokostre- ‘»oovi!'0 16 00 «NavaroneJevi *>ck astrnancolor. Grego- CR -t!> 16-°0 tf‘stii,o eac|t Hawv° 20,45 <, da se končno izvede (a točka italijanske ustave. «»------- Navodila za popis prebivalstva Rako je treba izpolniti popisno polo za družine Popisne pole so samo v italijanščini, ker oblasti še vedno nočejo uvesti dvojezičnosti za eno ali več oseb. Kot Včeraj ob 18.30 so pripeljan v civilno bolnišnico v Gorico 32-letnega Gualtiera Biona lz' ko že prepričali, so obrazci Tudi na Goriškem je v polnem teku postopek za popis prebivalstva in za popis trgovskih, industrijskih in drugih podjetij. Od posameznih občin pooblaščeni popisovalci so že razdelili vsem prizadetim popisne pole, katere bodo morali družinski člani izpolniti po stanju v noči od sobote 14. na nedeljo 15. oktobra, trgovska in industrijska podjetja pa po stanju dne 16. oktobra. Kot so se naši čitatelji lah- Romansa. Pri delu je po nesreči padel z nekega trama in pri padcu dobil poškodbe na glavi in pretres možganov. V bolnišnici so ga pridržali za 8 dni. popisnih pol prirejeni samo v italijanščini in organizatorji tudi v tem pogle'du niso upoštevali, da živino na Goriškem številni Slovenci, ki bi morali biti po določilih ustave e- Včeraj nekaj po 11. uri so z avtom Zelenega križa odpeljali v civilno bolnišnico v Gorici 53-letno Paolino Miliavez iz Gorice, Ul. Formica 44. Ko je šla po Ul. Rabatta, ji je nenadoma postalo slabo, da je padla po tleh. Sporočilo kmetijskega nadzorništva Prispevki za razvoj živinoreje so na razpolago živinorejcem Prizadeti naj čimprej napravijo prošnjo na posebnem obrazcu na kmetijsko nadzorništvo Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Gorici opozarja živinorejce, da so na razpolago sredstva, ki so bila določena po zakonu od 8. avgusta 1957 št. 777 za goriško pokrajino za nakup živine, živinorejskih naprav in krme. Zgoraj navedeni prispevki dajo možnost prizadetim, ki bi radi okrepili svojo živinorejo, da dobijo posojilo za celoten znesek, ki je potreben za nakup, pod pogojem, da imajo potrebne tehnične rekvizite, ki jih upravičujejo za prejem takega posojila. Prizadeti živinorejci naj napravijo prošnjo na posebnem obrazcu, ki ga lahko dobijo pri pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu v Gorici, Ul. Du-ca d’Aosta 113, ali pa pri nje- N ^BVKMrii,A ] f6 50 vr SpDT. v torek 24 2o 3Q fedn| občni zbor '%i°b Ur^u v Gregorčičevi • -*eppa 9-i Trst, 1)1. Bat- Jr«#t Srerim 1 a *osPodinjske ~ štedilnike k*1?0 »»reče plln' elektrlko ko f**®e •„ peG na premog p,ln in elek-#l|0» ? 1 pl«llu. Po- 1 na dom. _ Telefon iščemo. r Ui o 7“ lauciiio. RiO- 7^7j • Maurlzio 13, te- b|lžintTANOVA|NJI 1 j, “Hni v-sinji ln vr- V3 rniii,*a Per'igino pro-1 • do n "Jonov. Tel 47-623 Samomor priletnega moškega Nekaj čez 13. uro včeraj popoldne se je priletni moški, 74-letni Henrik Smon, ki je stanoval v Ul. d’Azeglio 3 vrgel s 6. nadstropja poslopja, kjer je bival. Padel je na cementni tlak na notranjem dvorišču ter je bil pri priči mrtev. Zdi se, da si je Smon vzel življenje, ker je bil precej hu; do bolan. Posebno je trpel, ker ni mogel skoraj več hoditi. Okoli desete ure zjutraj ga je neka soseda srečala, ko je s prvega nadstropja, kjer je bival šel po stopnicah navzgor proti terasi, ki pokriva poslopje Dejal ji je, da bi se hotel naužiti svežega zraka. Na terasi je ostal do trenutka, ko je napravil usodni korak. Vse kaže, da so mu samomor narekovale zdravstvene prilike, ker ni sicer trpel nobenega pomanjkanja in potrebne nege v družini. Ob 15. uri so prepeljali pokojnikovo truplo v splošno bolnišnico, kje« Je na razpolago sodnijskim oblastem. Razgovor s cestarjem Ferdinandom Simšičem pri Sovodnjah Na cesti je vedno dovolj dela: enkrat jo posipajo, drugič pometajo Kadar je brezvetrje, se prah ne zgane s ceste po ves dan Sovodenjska pokrajinska cesta je čestokrat predmet razgovorov, najsi bo med Sovo-denjoi samimi, ki se vozijo po njej, kakor tudi med tistimi, ki so jih opravki pripravili do tega, da so se peljali po njej. Naj je vožnja po njej takšna ali drugačna, spremljana z večjim ali manjšim tresenjem, večjim ali manjšim prahom, enkrat je te vožnje konec, pa naj bo le-ta na začetku asfalta v Standrežu ali pa na asfaltu »pri kamnu« v Sovodnjah. Toda za cestarja Friderika Simšiča iz Pevme, ki dela na njej po osem ur na dan, ta cesta nima ne konca ne kraja. Kolikokrat jo je že premeril s kraja v kraj, koliko ur je prebil na njej, pa še to in ono smo hoteli izvedeti, ko smo se prejšnji dan, še pred zadnjim dežjem, ustavili pri njem. «Kdo ve kolikokrat sem jo že prehodil,« nam je odgovoril; toda to mu ni delalo skrbi. Bolj ga je mučil prah, ki ga dvigajo vozila. Ce hočemo povedati po pravici, smo ga bra, ki jih povzročajo vozila. takoj razumeli, zakaj tudi nam je že silil v nosnice, čeprav smo se ustavili komaj za nekaj minut. Povedal nam je, da je najbolj neznosno, kadar vlada brezvetrje. Takrat stoji prah Ce hočemo biti objektivni, ka že sovodenjska cesta — takšna kot je sedaj — bolj malo reber, pa tudi udarnih jam, ki se pojavljajo zlasti ob deževnih dneh, ni videti. Vse to je pripisati pridnosti našega ce- nalik megli nad cesto in se : starja, ki se zaveda svoje na- ne zgane z nje od ranega jutra do poznega večera. Vse naokoli je belo, kot da bi bilo posuto s smukcem. Delati v takšnih razmerah prav gotovo ni ne prijetno ne zdravo. Tisti dan smo ga dobili z metlo v roki. Pometal je cesto, toda ne morena zaradi tega, ker je bila nasmetena; ne, metla se rabi na cesti za povsem druge namene: na sredo je pometal droben pesek m prah, ki ga vozila zmečejo h kraju. Navadno je na tem odseku ceste zaposlen sam, kadar pa prične deževati, mu pošljejo pomoč s cestnega odseka Rubije-Zagraj, kjer delajo, še tri cestarje. Takrat posipajo ceste z gruščem, da zakrijejo udarne jame in re- nep0*abV*jJ;Ld*nes 12. t. m. z začetkom ob 18. uri ki vam priporočamo, da Sl ** ogledate. Kom ZVONI (Per chi suonu la campana) GARy COOPER in INGRID BERGMAN mmsigst Cestar Ferdinand Simšič iz Pe vme dela na pokrajinski cesti Standrež- Sovodnje in skrbi, da bi bila ta važna prometna žila, o kateri se toliko govori in piše, čimbolj urejena. Kritike na njen račun se bodo polegle šele takrat, ko jo bodo aslal tirali loge in napravi, kar je v njegovi moči, da bi bili vozniki čimmanj hudi nanj in seveda tudi na vse tiste, ki za cesto skrbijo. Nekaj na tej cesti pa le ni na mestu, in to je tisti konček pri železniški čuvajnici v Standrežu, kjer je vedno polno lukenj in zares velikih reber, ki povzročajo ((šibkim želodcem« vrtoglavico, kadar se vozijo čeznje. Napeljali smo pogovor na to vprašanje in izvedeli zanimivo dejstvo: tisti konček ceste, dolg morda kakšnih 100 metrov, ali pa še manj, spada pod upravo gori-ške občine, ki zanj skoraj nič ne skrbi. Pokrajinski cestar pa tudi nima dolžnosti (niti pravice!), da bi na njej zapravljal čas in material, zato je cesta luknjičasta, kadar dežuje pa polna mlak. Cesta Standrež-Sovodnje spada, kaikor vsi vedo, pod pokrajinsko upravo, toda vzdržuje jo gradbeno podjetje Postir, ki je sklenilo pogodbo z ustanovo. Pred dnevi je pokrajinski tehnični urad poslal na to cesto geometra, ki je zakoličil sedanjo traso, da bi pozneje vnesli vanjo potrebne spremembe. Cesta bo široka 7,5 metra v vsej svoji dolžini, se pravi tudi v Sovodnjah, kjer jo bodo prav tako razširili, da bi še promet po njej laže odvijal. f Vesti iz Krmina Ker se bliža praznik vseh mrtvih, poziva krminsko županstvo vse prizadete, naj o-čistijo grobove svojih dragih na krminskem pokopališču do 31. oktobra ker pozneje to ne bo več dovoljeno zaradi splošne čistke na pokopališču. # # # Po naredbi županstva je do 20. oktobra prepovedano prodajati novo vino za dire>ktno potrošnjo ter uporaba sladkega in drugega koncentriranega mošta za mešanje z navadnim vinom boljše vrste. Kršitelji bodo kaznovani z globo po obstoječih predpisih. govi podružnici v Ronkah. Prošnje bodo sprejete v poštev po vrstnem redu kakor bodo dospele, do popolnega izčrpanja razpoložljivega denarja. Živinska razstava v Mariami Razstava živine šekaste furlanske pasme, ki bi se morala že prejšnji mesec vršiti v Marianu, pa so jo zdravstveni organi odložili zaradi nevarnosti slinavke na poznejši čas, bo v soboto 13. oktobra od 9. do 12. ure, na razstavnem prostoru v Ul. Roma. Razstavo organizira pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo skupaj s pokrajinsko zvezo rejcev goveje živine. To je že tretja razstava te vrste živine na področju krminsko-gra-diščanskega okoliša. Nagraditev najboljše živine bo ob 11.30 ob prisotnosti vidnejših predstavnikov pokrajinskih oblasti. Seja pokrajinsk. odbora INAM Proučitev zdravniške službe in drugih problemov Pokrajinski odbor bolniške blagajne (INAM) je na svoji zadnji seji, ki jo je imel pred dnevi pod predsedstvom Ezia Bottegara, najprej proučil nove olajšave za zavarovance in težave, ki so nastale v zvezi z uvedbo proste izbire zdravnika tudi na Goriškem. Z zadovoljstvom so odborniki vzeli na znanje pospešeno otvoritev ambulatorija za injekcije v mišice v Panzanu. s čimer je Tržič dosegal tri am-bulatorije, kjer zavarovanci lahko dobijo take injekcije brezplačno (v centru mesta, ambulatorij Solvay in sedaj še v Panzanu). Odbor je obravnaval tudi možnost, da bi zdravniki proste izbire določili tudi večerni urnik za sprejem in pregled zavarovancev. Na ta način bi omogočili delavcem in uradnikom, da bi se lahko po končanem dnevnem delu podvrgli splošnemu zdravniškemu pregledu, ne da bi bilo zato potrebno tako so proučili tudi težave, ki so nastale za nekatere zavarovance, ker se je njihov zdravnik preselil drugam in jim je sedaj predaleč. Prav tako so odborniki proučili prošnjo prebivalcev Mar-tinščine in Zdravščine, o kateri je bilo govora že na prejšnjih sejah. Zavarovanci teh dveh krajev, zlasti uslužbenci pri INTES, ki tukaj prebivajo, bi imeli radi v tem kraju zdravnika proste izbire m ambulatorij; to vprašanje bi bilo treba z nekaj dobre volje rešiti, tudi če pomeni za zdravnika, ki bi hodil v Zdravščino, večjo izgubo časa. Ob zaključku so obravnavali tudi poviačilo stroškov zavarovancem, ki so se podvrgli psammatoterapič-nemu zdravljenju. nakopravni z drugimi držav-1 nico Ijani. Da bi našim ljudem o-J stranske prostore štejemo hod-lajšali izpolnitev popisne po- le, ki jo je treba imeti pri, pravljeno za vrnitev od 18. t.m. dalje ko jo bo prišel iskat tisti popisovalec, ki jo je prinesel, navajamo tu spodaj nekaj navodil, kako jo je treba izpolniti. Obenem o-pozarjamo da kdor bi bil v dvomu glede pravilne izpolnitve in odgovoru na posamezna vprašanja lahko počaka na popisovalca in bo ta po podatkih, ki mu jih bo dal poglavar družine sam izpolnil popisno polo. V prvi vrsti moramo poudariti, da popisne pole na Goriškem nimajo vprašanja glede občevalnega jezika ali kakršnega koli drugega vprašanja, ki bi bilo v odnosu z narodnostjo. Tako vprašanje imajo samo na popisnih polah na tržaškem ozemlju, ne pa na Goriškem in v videmski pokrajini. Kar se popisne pole same tiče, mora sekcijo I. (splošni podatki) izpolniti popisovalec sam. V sekciji II., ki govori o stanovanju mora izpolniti podatke in odgovoriti na vprašanja samo družina, na katero je stanovanje pisano. Družina ki stanuje skupaj v istem stanovanju pa bo to sekcijo pustila neizpolnjeno. Za stanovanje smatramo vse sobe in stranske prostore, ki služijo za družinsko uporabo. Kot neprimerna stanovanja pa je treba vpisati barake, jame in druge podobne prostore, čeprav živi v njih družina, ali pa so bili prvotno namenjeni drugi uporabi, kot na primer za skladišča, urade itd. Na vprašanje v kakšni obliki uživa družina stanovanje (ali je njena last, v najemu, podnajemu itd.) je treba vpisati stanovanja na odkup kot last družine. Na vprašanje št. V. glede stanovanjskih prostorov moramo odgovoriti tako, da ločimo med «sobami» in »pritiklinami«. Sobe so prostori v stanovanju, ki prejemajo dnevno luč preko okna ali steklenih vrat ter ?o tako veliki, da lahko služijo za spal- mn timi umu timu m intimnimi umil n iiiimumii ii iimii hi uiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii S seje pokrajinskega odbora Pregledali so stanje pokrajinskih cest Nagradili so živinozdravnike, ki sodelujejo pri zatiranju tuberkuloze in bruceloze pri goveji živini Na , začetku torkove seje pokrajinskega odbora je predsednik dr. Chientaroli poročal o ogledu, ki ga je napravil skupaj z odbornikom za javna dela in nekaterimi uradniki pokrajinskega tehničnega urada na pokrajinskih cestah, s posebnim ozirom na tiste, ki so bile občinsve, pa so v zadnjem času prišle pod pokrajinsko upravo. Dodal je, da je na vseh cestah ugotovil izboljšanje prejšnjega stanja, tudi tam, kjer še niso tlakovane, odnosno asfaltirane. Pri tem ogledu je lahko na mestu proučil dejanski položaj glede na dokončno ureditev posameznih cest. Glede ceste od mosta pri Villessah do Rude in Cervi-gnana, na kateri so dela zastala in je bilo o tem govora tudi na zadnji seji pokrajinskega sveta, je predsednik govoril z gospodarjem podjetja Mattirolli, ki je vzelo v zakup ta dela. Ugotovil je, da je bila prekinitev del potrebna, da izgubljati delovne ure. Prav 1 se utrdijo nasipi in podobno, mu ............. Ker se je naveličal življenja Slaroeli skočil skozi okno in so ubil Včeraj okrog 11. ure so poklicali avto Zelenega, križa v mestno hiralnico ECA v Ulici Baiamonti 22, kjer je skočil skozi okno iz prvega nadstropja in si pri tem prizadejal težke poškodbe 64-letni Karel Gorjanc, ki je zadnje čase živel v tej hiralnici. Ko so ga pripeljali v civilno bolnišnico, So zdravniki ugotovili, da si je mož pri padcu zlomil levo in desno nogo ter hrbtenico in da je imel tudi številne druge poškodbe na o-brazu ter po telesu. Zato so ga takoj podvrgli operaciji, po kateri pa je kmalu umrl zaradi krvavenja možganov. Ko so ga pripeljali v bolnico, je bil starček še pri polni zavesti in je izjavil, da je nalašč skočil skozi okno z namenom, da bi se ubil, ker se je naveličal življenja. GORIŠKI NOGOMET Sovodenjci igrajo v nedeljo v Marianu V nedeljo 15. t.m. se bo začelo nogometno tekmovanje tudi v II. kategoriji diletantov na Goriškem, v kateri igra tudi ekipa iz Sovodenj. Sovodenjski nogometaši so se ?a to tekmovanje skrbno pripravili pod vodstvom svojega trenerja Marija Kovačiča ter bodo nastopili z nekaterimi spremembami v postavi, kot smo je bili navajeni lani. Svojo prvo tekmo V nedeljo bodo odigrali zunaj doma, v Marianu. Domači navijači pričakujejo, da se bodo naši nogometaši tudi na tem igrišču dobro izkazali,, Mattirolli je zagotovil, da bodo v najkrajšem času zopet začeli z delom in ga zaključili do sredine novembra. Pri svojem nadaljnjem delu so odborniki odobrili načrt za uvedbo zdravljenja zob v zavodu «Duca d’Aosta» v Gradiški, sprejeli so tudi ukrepe v korist nezakonskih otrok. Sklenili so nadalje, da bodo zaposlili lovskega čuvaja ter odobrili nekatere koncesije za obcestno reklamo, toda pod pogojem, da bo nameščena tako, da ne bo kvarila lepega videza m ne bo škodila pregledno, sti ceste. Odobrili so nakup televizijskega sprejemnika za pokrajinski zavod za najmlajše. Na šolskem področju so odborniki odobrili prispevek naše pokrajine v višini 2.5 milijona lir za štipendijo «odv. Angelo Culot«, ki jo bo dopol. nila tržaška univerza ter bo služila za štipendiranje enega visokošolca naše pokrajine. Izplačali so številne odškodnine tistim živinorejcem, ki so zaklali svojo živino zaradi o-bolelosti za tuberkulozo ali brucelozo. Izplačali so tudi nagrado živinozdravnikom za njihovo sodelovanje pri zatiranju teh bolezni. Z lambreto v kolesarja Včeraj okrog 18. ure se je peljal 20-Ietni Aldo Medeot iz Lovrenca s svojo lambreto po eesti skozi Mošo, kjer je trčil v 53-ietnega kolesarja Secon-da Vecchietta iz Morara. Pri trčenju sta se oba poškodovala. Poklicali so avto Zelenega križa, ki je oba ponesrečenca odpeljal v civilno bolnišnic.) v Gorico. Zdravniki so ugotovili, da si je Vecchiet pri padcu zlomil levo nogo lei se poškodoval tudi na desni nogi in drugod po telesu. Pridržali so ga na zdravljenju za 30 dni. Medeot pa se je ranil na glavi in udaril nad desnim sencem. Tudi njega so pridržali na zdravljenju za 10 dni. nike, vhodne veže, stranišča, kopalnice in shrambe. Kar Se kuhinje tiče' smatramo kot tako prostor, kjer je nameščen štedilnik in voda za pomivanje posode. Kleti, podstrešja, garaže in druge podobne prostore, ki so ločeni od stanovanja ne vpišemo kot stanovanjske prostore pod to rubriko. Kar se tiče uporabe posameznih sob v stanovanju je treba ločiti sobe z mešano uporabo. Taka soba je na primer pri krojaču, ki’ jo rabi za delavnico in za dnevno sobo ali spalnico istočasno. Pri instalacijah v stanovanju je treba navesti, če isto razpolaga s pitno vodo, kopalnico, straniščem, električno ali plinsko napeljavo in napravo za ogrevanje. Kar se tiče napeljave pitne vode in stranišča je treba navesti, če se nahajajo v stanovanju samem ali zunaj njega. V tem drugem primeru je treba navesti če so te naprave samo na razpolago članov družine, ali tudi drugim družinam. Izven stanovanja so taki prostori ne samo kadar so na dvorišču ali na vrtu poleg hiše, ampak tudi, kadar so v hiši sami na hodniku ali v veži, ki ni sestavni del stanovanja samega. Na vprašanje glede kopalnice se odgovori samo s pre-črtanjem odgovarjajočega četverokotnika, kadar je v stanovanju kopalnica s kadjo ali prho. Pri vprašanju glede elektrike in plina je treba odgovoriti pritrdilno, vselej kadar obstaja v stanovanju taka napeljava, tudi če iz kakršnegakoli vzroka nima priključka na zunanje omrežje. Kar se ogrevalnih naprav tiče, pa je treba pomniti naslednje: a) centralna naprava za o-grevanje je tista, ki ima o-grevalni kotel izven stanovanja in posebne naprave po katerih prihaja v stanovanja voda ali segreti zrak ter služi tako ogrevanje za več stanovanj; i b) avtonomna ogrevalna naprava je tista, ki ima ogrevalni kotel samo za eno stanovanje in služi za ogrevanje istega (v izrednem primeru lahko tudi za sosednje stanovanje); c) ne smatramo za samostojno ogrevalno napravo peči in podobne ogrevalne naprave, tudi če z njimi ogrevamo celotno stanovanje. Za »začasno stanovanje« je treba smatrati tisto, v katerem družina živi le začasno (na letovišču, ob koncu tedna itd.) in kadar ima družina še drugo stanovanje, v katerem navadno živi. Ce se drujina ob popisu nahaja v takem »začasnem stanovanju«, mora prečrtati četverokotnik pri taki oznaki. V posebni rubriki je treba navesti tudi družine, ki bivajo skupaj z lastnikom stanovanja v istem stanovanju. Nesreča voznika Včeraj zvečer se je 40-letni Jacuzzi Gioacchino iz Tržiča peljal z nekim kmečkim vozem iz Devina, ko je nenadoma iz neznanih vzrokov pa-oel na tla. Takoj so ga prepeljali v tržiško bolnišnico, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. Mož je zadobil lesne poškodbe na hrbtenici. Orožniki iz Devina se zanimajo za zadevo. UIIUUIUIIUUIIIUUIIIIUIIIUUIIIUIIUUUUUIIII OD VČERAJ DO DANES PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1 C KINO v con im CORSO. 17.15: «Lopovi spijo v miru«, D. Murray in C. Wood. Ameriški črnobeli film. VERDI. 16.30: ((Ekspres Bon- go«, L. Harey in S. Lynz. Ci-nemascope, ameriški črnobeli film. Mladini pod 10. letom vstop prepovedan. V1TTOR1A. 17.30: «Udarec v tilnik«, J. Mayniel in B. Lier. Francoski črnobeli film. CENTRALE. 17.00: ((Indijanske meje«. J. David in N. Hand-ley. Ameriški črnobeli film. - «»--- dezuhna lekarna Danes ves dan m ponočj je odprta v Gorici lekarna KUER. NER, Korzo Italia št. 10, tel. 25-76. a«----- TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 24 stopinj ob 15.10, najnižjo 8,8 stopinje ob 4.50. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 64 odstotkov. HAIlOVl IN IMCIMMtVHI Ki) Za DIJAŠKI DOM sta darovala Vladimir Klanjšček 25 kg jabolk in Avgust Stekar 35 kg jaboljk, oba iz Steverjana. Naj.lepša hvala! Odločilna tekma za pokal velesejemskih mest 1960-61 Roma-Birmingham 2:0 Cola sta v drugem polčasu dosegla Lojacono in Pestrin RIM, 11. — Ob koncu leta dni trajajočega turnirja za pokal velesejemskih mest 1360-61 je Roma nocoj prišla z zrnago nad angleškim moštvom Birmingham z 2:0 do trofeje. Pokal je po končani tekmi izročil zmagovalnemu moštvu predsednik evropske no- - gometne zveze in istočasno piedsednik organizacijskega odbora tega turnirja Sir Stan-ley Rous. Današnjo zmago so si Rimljani zaslužili ne samo ker so dosegli dva gola z Lojaco-r.om in Pestrinom, temveč tudi zaradi premoči na igrišču. Prečka angleškega gola ie celo odbila žogo, ki je bila namenjena v mrežo, ko je bil vratar brez vsake pomoči in vrhu tega ni sodnik prisodil domačemu moštvu zasluženo en e j st met rovko. Čeprav igra ni bila na pričakovani višini, kar je popolnoma razumljivo zaradi živčnosti na obeh straneh, je bila vseeno hitra in živahna. Roma je prišla do zmage po za- iiiililiiiiim umili m iiamii imunimi milimi! POKAL 1961—62 Inter 2 Koeln 0 MILAN, 11. — Kljub zmagi z 2:0 nad Koelnom se Interju ni posrečilo priti v nadaljnje ikolo turnirja za pokal velesejemskih mest 1961-62. Ker se je prva tekma končala v korist Nemcev s 4:2. je sedaj stanje v golih neodločeno. Potrebna bo torej tretja tekma. Za današnjo zmago se mora Inter zahvaliti odličnemu Sua-rezu. ki je bil najboljši mož na igrišču in je tudi strelec obeh golov. Španec -je že v 6’ prvega polčasa povedel Inter v vodstvo, v drugem pa je rezultat povečal iz enajstmetrovke na 2:0. PRIJATELJSKI NOGOMET r.tenchester-Torino 4:3 MANCHESTER, 11. — Današnja prijateljska tekma med moštvom Manchester City in Torinom se je končala z zmago domačinov s 4:3 (2:1). Za domačine so bili uspešni Do-bing in Kennedy ter Hayes in Jerry Baker, medtem ko je za goste dosegel vse tri gole tu-rinski srednji napadalec Anglež Joe Baker. ♦ * * ANTWERPEN, 11. — V prijateljski tekmi je lizbonska Benfica premagala moštvo Antwerpena 3:1 (2:0). * * * LAUSANNE. 11. — Švicarska nogometna reprezentanca je danes premagala maroško 8:1 (2:0). * * * BRISTOL, 11. — Moštvo angleške nogometne lige je premagalo Irsko 5:2 (3:0). * * * BOLOGNA, 11.' — Vodstvo nogometnega kluba Bologna je predlagalo češkoslovaškemu iz K’adna dva datuma za odigra-nje polfinalnih srečanj za Mi-tr-pa Cup. Prvo srečanje bi moralo biti 1. novembra v Bologni, povratno pa 15. novembra na Češkem. Tenis za Davisov pokal Izžrebani pari za Italija-ZDA RIM, 11. — Danes so izžrebali pare za medeonsko finalno srečanje za Davisov pokal med Italijo in ZDA. Žrebanje je dalo naslednje izide: V petek 13. t. m. Gardini (It.) - Douglas (ZDA) Reed (ZDA)-Pietrangeli (It.) V soboto Igra parov. Postavi bodo javili šele tik pred začetkom srečanja. V nedeljo Pietrangeli (Italija) - Douglas (ZDA) Gardini (It.)-Reed (ZDA) Vse tri dni bo televizija prenašala potek srečanj in sicer v petek in v nedeljo z začetkom ob 14, v soboto pa ob 14.30. slugi odlične igre Angelilla, Lejacona in drugih. Birmingham se ie izkazal po odlični obrambi, po elastičnosti v sredini igrišča ter tudi po izredni igri desne zveze in krila. V prvem polčasu so Angleži fcoteli s hitrimi in nevarnimi protinapadi presenetiti Rimljane, ki pa so budno pazili in so zaključili prvi polčas brez gola. Po prvem golu, ki ga je v 11’ drugega polčasa dosegel Lojacono, so Angleži zapravili dve odlični piiložnosti, s katerima bi izenačili in celo prišli v vodstvo, kar bi brez dvoma popolnoma spremenilo nadaljnji potek igre.. Takoj v začetku je Roma dvakrat nevarno ogrožala vrata gostov, toda njihov vratar je znal vedno pravočasno nastopiti, Po 5 minutah igre s i Angleži prešli v napad in c, hov najboljši mož Hellav, je poklical vratarja Rome r delo. V 11’ so imeli Rimljani prvo priložnost, da pridejo do gola. Lojacono je odlično predložil žogo Manfrediniju, ki pa je okleval in je nato poslal usnje visoko preko vrat v out. Po obojestranskih brezuspešnih napadih je igra izgubila na živahnosti in je postala precej groba. Moštvi sta bili precej enakovredni, le tu pa tam se je Angležem posrečilo prevzeti vajeti igre v svoje roke. Kljub temu so imeli Rimljarti več prilik za uspeh, toda posebno Manfre-dini je v 40’ zapravil odlično priložnost, zaradi česar se je prvi del srečanja zaključil brez zgoditka. Čeprav so bile sile tudi v drugem polčasu enakovredne, je Roma končno le prodrla skozi zid gostov: Orlando je žogo poslal Lojaconu, ki jo je s peto predložil Manfrediniju. Ta mu je žogo takoj vrnil in Lojacono, čeprav sta ga dva nasprotnika ovirala, je presenetil vratarja, ki je ho- tel v zadnjem trenutku poseči v borbo. To je bilo v 11’. Angleži so takoj ostro odgovorili, toda vratar Rome je bil vedno na mestu in je vse nevarne žoge odbil. Po nenevarnem strelu Angelilla, je Man-fredini v 21’ preigral tri nasprotnike in je silovito streljal proti mreži. Žoga je prišla do Menichellija. Ta jo je prisebno poslal v vrata, toda prav na beli črti je bek Far-mer ustavil žogo z roko. Jasno je bilo, da gre za enajstmetrovko, toda sodnik prekrška ni videl. Po tem dogodku se je Birmingham opomogel in je dvakrat zapravil priložnost za dosego gola. Angleži so ponovno prepustili pobudo domačinom, ki so v 46’ z uspehom zaključil nevarno akcijo Angelillo - Lojacono - Manfre-dini. Slednji je poslal žogo Pestrinu, ki je z močnim strelom zadal odpornim gostom odločilen udarec. Pokal velesejemskih mest je tako ostal v Italiji. VATERPOLO V TURINU Jugoslavija dvakrat zmagovita TURIN, 11. — Jugoslovija je v zadnjih dveh dneh mednarodnega turnirja v vaterpolu dosegla dva pomembna uspeha. Včeraj je premagala A reprezentanco Italije 4:3, danes pa se je privoščila tudi italijanske B reprezentance z rezultatom, ki jasno napoveduje premoč gostov. To -labem »"•-vem polčasu, ko so si Italijani izsilili neodločen izid, so Jugoslovani prešli v napad in še šestkrat pretresli mrežo domačinov. V nocojšnji tekmi pa je Italija A klonila tudi Madžarom s 6:5. Na čelu začasne lestvice je Madžarska, katero lahko izpodrine le Jugoslavija pod pogojem seveda, da jo jutri premaga. Rezultati zadnjih srečanj so naslednji: Jugoslaviia - Italija (1:1, 1:2, 1:0, 1:0) Jugoslavija - Italija (1:1, 2:0, 2:0, 2:0) Madžarska - Italija i (1:0, 3:1, 2:2, 0:2) A 4:3 B 7:1 A 6:5 21. kolesarska dirka po Laziu Mladi Bruno Mealli zmagal na cilju v nemoteno Fiuggiju Uspešna vožnja mladih kolesarjev in podrejena vloga «asovi PIUGGI, 11. — Zares lepa dirka, ki so jo danes kole- i je na predlog Partizana, naj sarji prevozili po Laziu. Lepa predvsem zaradi borbenosti vseh udeležencev in zaradi hitrega ritma med številnimi begi, ki so pripomogli Brunu Mealliju, da je prišel do cilja 15” pred Fontano in celo 2’40” pred Baffijem, Tonolijem, Cri-biorijem, Brugnanijem, Azzi-nijem in Contijem. Glavno vlogo so na letošnji 21. kolesarski dirki po Laziu odigrali mladi udeleženci, ki so se izkazali po svežini sil. Poleg zmagovalca Meallija je treba pohvaliti še Tonolija, ki je po osvojitvi naslova amaterskega prvaka prešel pred tednom dni med profesionalne kolesarje. Na seznamu prvih manjka presenetljivi Zancana-ro, ki pa je moral zaradi nesrečnega padca odstopiti. Razočarali pa so znani «asi»: Gaul je moral zaradi želodčnih krčev odstopiti, Daems je I igral zelo podrejeno vlogo, • tllMIMIIIIIIllllllllltllllMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIliniMllllllllllllllllllMllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllltllillllllllllllllllMIIIIMlilll V nedeljo kvalifikacijska tekma za svetovno nogometno prvenstvo z Izraelom Cela vrsta tujcev v napadu italijanske reprezentance Altafini ali Angelillo v vlogi srednjega napadalca?, RIM, 11. — V krogih igralcev, ki se pripravljajo na pot v Izrael, kjer bo morala Italija v nedeljo nastopili v okviru turnirja za kvalifikacijo v finale svetovnega nogometnega prvenstva, vlada veselo razpoloženje in tudi opt.mizem. Popolnoma razumljivo, saj ima Italija danes, posebno po zaslugi «oriun- dov», zelo dobro reprezentanco, kateri mlado in neizkušeno izraelsko moštvo ne bi smelo ovirati poti v Čile. Vsi igralci, ki pridejo v poštev za sestavo reprezen- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Šport man leta za nogometaše Fiorentina s Hamrinom dohitela beneško moštvo V B ligi Cappellaro in Alessandria na vrhu lestvice MILAN, 10. — Z dvema goloma ki ju je dosegel v devetem kolu nogometnega prvenstva A lige, je Hamrin pripomogel Fiorentini, da je prišla iz 4. na 1. mesto lestvice za dodelitev nagrade Petrocaltex - Sportman leta najboljšemu strelcu in najbolj učinkovitemu klubu. Hamrin je tako dohitel Raffina, ki je do nedelje prevladoval na vrhu razpredelnice skupno z Ve- HAMRIN nezio. V B ligi je Alessandria s Cappellarom še vedno prva, medtem ko se je Pro Patria po zaslugi Muzzia vsidrala na drugo mesto. Lestvici za strelce obeh prvenstev sta naslednji: A LIGA 1. Fiorentina (Hamrin) količnik 0,88 (8 golov v 9 tekmah) Venezia (Raffin) količnik 0,88 (8 golov v 9 tekmah) 3. Atalanta (Olivieri) količnik 0,83 (5 golov v 6 tekmah) Roma (Manfredini) količnik 0,83 (5 golov v 6 tekmah) 5. Torino (Law) količ. 0,77 (7 golov v 9 tekmah) 6. Milan (Greaves) količ. 0,75 (6 golov v 8 tekmah) 7. Inter (Hitchens) količnik 0,66 (6 golov v 9 tekmah) Mantova (Sormani) količnik 0,66 (6 golov v 9 tekmah). B LIGA 1. Alessandria (Cappellaro) količnik 1 (6 golov v 6 tekmah) 2. Pro Patria (Muzzio) količnik 0,80 (4 goli v 5 tekmah) 3. Messina (Ciccolo) količnik 0,66 (4 goli v 6 tekmah) 4. Catanzaro (Rambone), Ge-noa (Firmani), Reggiana (Ca-talani), Reggiana (Volpi) vsi s količnikom 0,60 (3 goli v 5 tekmah). tance, so že nekaj dni v Rimu, kjer se pripravljajo pod vodstvom tehničnega komisarja Ferrarija. Ta sicer nima posebnih skrbi. Sicer dvomov za sestavo najboljše reprezentance ne manjka. Predvsem še ni gotovo, če bo lahko -poslal na igrišče v Tel Avivu rahlo poškodovanega Castellettija, ki bi moral predstavljati steber obrambe. Sicer je Robotti pripravljen, da ga zamenja, toda Ferrari daje prednost Castellettiju, zaradi česar z zaskrbljenostjo zasleduje terapijo, kateri so podvrgli močnega beka Fiorentine z edinim upanjem, da ga do nedelje pripravijo za uspešen nastop. Več ali manj podoben dvom obstaja tudi v napadalni vrsti. Ta se imenuje Angelillo ali Altafini v vodstvu napada. Ferrari je sicer bolj naklonjen srednjemu napadalcu Milana, pa čeprav mu je žal, da ne more uporabiti tudi muhastega, a dobrega Angelilla. Bo našel rešitev? Nekateri menijo, da jo ima že v glavi. To se pravi, da bi bil Altafini vodja napada, Angelillo pa bi igral na desnem krilu. Ta rešitev problema, ki zaradi zadostnih dobrih igralcev, ne bi smel obstajati, so nekateri že ostro kritizirali. Angelillo namreč ni vajen i-gre na krilu, a igralec Rome je že izjavil, da bi bil pripravljen igrati tudi na tem mestu, samo da bi lahko oblekel majico državne reprezentance. Po vtisih sodeč je Giovanni Ferrari trenutno prepričan, da sta Mora in Corso vsekakor boljša na krilu kot bi bil Angelillo, Sicer bo o tem še premislil danes med tekmo za pokal velesejemskih mest 1&61-62 med Romo in Birminghamom. V domačem moštvu bodo namreč igrali Kar trije državni reprezentanci in sicer Losi, Lojacono, in Angelillo. Od današnjega nastopa bo torej odvisna Angelillova udeležba na srečanju z izraelsko reprezentanco, ki bo v nedeljo. Danes so imeli državni reprezentanti trening, ki je trajal poldrugo uro. Po polurnem tekanju in razgibalnC vajah je trener razdelil vse: dvanajst prisotnih igralcev v dve ekipi po šest, ki sta se med seboj spoprijeli v ležerni trening tekmi. Po konča- nem treningu je tehnični komisar Ferrari izjavil, da bo postava reprezentance objavljena v uradnem poročilu, ki ga bo izdala nogometna zveza. Zelo verjetno bodo Italijani nastopili v Tel Avivu v naslednji postavi: Buffon; Losi, Castelletti; Bolchi (Emoli), Maldini, Trapattoni; Mora, Lojacono, Altafini (Angelillo) Sivori in Corso. Italijanski igralci bodo odpotovali v Tel Aviv jutri popoldne. Vodstvo RAI javlja, da tekme ne bodo prenašali po televiziji. Potek pa bodo oddajali po radiu, medtem ko ni izključeno, da bodo fil mani potek iger prikazali po televiziji v nedeljskih večernih urah. OBVESTILO SZ BOR V četrtek odpade redni trening odbojke za moške člane. Trening bo v soboto ob 14. uri za vse člane prve ekipe in še posebej za naslednje ju-niorje: Vitez, Škrinjar, S. in W. Veljak, Drasič, Pertot in Orel. Trening za dekleta pa bo v nedeljo od 10. ure dalje. kar lahko rečemo tudi o italijanskem prvaku Arturu Sab-badinu. Več se je pričakovalo od Massignana, Batistinija in drugih, toda ti so zaostali tako kot je zaostal Bahamon-tes, ki je sterilno napadal le na vzponih. Pohvale vreden je predvsem Hoevenaers, ki je pravzaprav začetnik odločilne akcije. Kolesar je po letečem cilju v Cassinu zbežal skupno z Meallijem in Zancanarom, toda utrujenost ga je proti koncu dirke izločila iz borbe za zmago. 92 kolesarjev se je že takoj pognalo s precejšnjo hitrostjo v borbo. Razni begi so pripomogli, da so udeleženci dirke prevozili prvih 48 km v I uri. Do prednosti ni mogel nihče priti, ker je glavnina na vsak napad odgovorila s protinapadom. Na vzponu Castelforte sta Badni in Zancanaro potegnila, toda njun poskus ni rodil uspeha. Šele v Cassinu je Belgijec Hoevenaers sprožil napad ter se sam spustil proti cilju. Samotna vožnja mu ni prijala, zaradi česar je raje počakal na nekatere kolesarje, s katerimi je nato nadaljeval pot. Na vzponu Atine so Massignan, Bahamontes, As-sirelli in Zancanaro skušali zbežati in se spustiti v zasledovanje prvih. Beg pa se je šele po spustu posrečil le Zan-canaru, ki se je skupno z Meallijem pridružil Hoeve-naersu, medtem ko so sopotniki slednjega med potjo polagoma iz raznih razlogov zaostali. V ozadju so organizirali napad, toda brez uspeha. Na napornem vzponu proti Arcinazzu je Mealli močneje pritisnil na pedale, da bi si zagotovil gorsko nagrado, s čimer je presenetil tako Belgijca kot Zancanara. Mladi kolesar je nato nadaljeval sam pot in je tudi nemoteno prišel do prve pomembne zmage v svojem prvem letu udejstvovanja med profesionalnimi kolesarji. Vrstni red na cilju je naslednji: 1. MEALLI BRUNO (Bian-chi), ki je prevozil 260,9 km v 7 urah 5’ s povprečno hitrostjo 37.589 km na uro. 2. Fontana Renzo (Legnano) z zaost. 15”. 3. Baffi Pierino (Fides) z zaost. 2'40” 4. Tonoli Gaudenzio (Philco). 5. Cribiori Franco (Legnano), 6. Brugnani, 7. Azzini, 8. Conti, 9. Dante 2’50”, 10. Hoevenaers 4’4-0”, 11. Zanchi, 12. Adorni 5’42”, 13. Bruni 8’30”, 14. Battistini, 15. Massignan itd. NOGOMET Še nobenega sporazuma za Partizan-Juventus BEOGRAD, 11. — Vodstvo italijanskega prvaka Juventus se prva tekma za pokal evropskih prvakov odigra 25. oktobra v Beogradu, druga pa 18. novembra v Milanu, odgovorila, da ji predlog ne odgovarja in s svoje strani predložila, naj bo prva tekma 8. novembra v Beogradu, druga pa 15. novembra v Turinu. Partizanu ti termini ne odgovarjajo. Končni sklep o tem pa je odvisen od sklepa nogometne zveze Jugoslavije, ker je znano, da bo jugoslov. reprezentanca 19. novembra igrala v Zagrebu z reprezentanco Avstrije. Po sklepu komisije za sestavo državne reprezentance pa morajo biti vsi kandidati za državno moštvo že 14. novembra v Zagrebu. BOKS RIM, 11. — Danes je iz Fiu-rricina odpotovala z letalom 10-članska italijanska amaterska boksarska reprezentanca, ki bo v petek nastopila proti ekipi Irske. niuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiMi!!iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiimiiiiMiiiiiililiiiimiitiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiii!iiiiiiiiiii|ll,lll>11 V košarkarski zvezi prvi znaki prebujenja Razpored te na mednarodnem področji Januarja prihodnjega leta dvoje srečanj med italijansko in jugoslovansko reprezentanco RIM, 11. — Pred dnevi se je po poletnem odmoru prvič rali vskladiti z mecin; ^ sestal izvršni odbor italijanske košarkarske zveze.^Na prvi katerega bodo prouči ^ točki sporeda je bila proučitev položaja v zvezi z začet- stanku predstavnikov^^ kom državnega prvenstva tako za moške kot za ženske karskih zvez, ki bo ekipe. Odbor je potrdil vse prijave tudi tistih klubov, ki so jih poslali po določenem roku. To velja predvsem za prvenstvo prve moške lige in delno tudi za ženski turnir. Odbor bo moral poiskati še nekaj ekip, s katerimi bo lahko pripravil načrt za tekmovanje, ki bo potekalo v treh skupinah. Zaradi teh tehničnih zaprek, so morali začetek turnirja preložiti od 22. t.m. do 5. novembra. Tudi za moško A ligo so potrdili zakasnele prijave in so pripustili k prvenstvu vse štiri ekipe ki bi morale izpasti iz te skupine. Zaradi tega se bo prvenstva 1961-1962 udeležilo namesto 40 kar 44 moštev. V zvezi s tem problemom je zvezni svet poveril nalogo izvršnemu, da prouči možnost nastopa le 40 ekip, kar pa bi veljalo za prvenstvo 1962-1963. Nadalje so med sestankom V Z nedeljskega srečanja v namiznem tenisu PD Cankar — PD Barkovlje: Ščuka - Gregorič in Vitez - Morel j v igri parov v Casablanci. proučili razpored mednarodnega udejstvovanja, tako za moške kot za ženske reprezentance. V glavnih obrisih bi bil ta naslednji: MOŠKA A REPREZENTNCA 21. januarja 1962. leta: Italija - Francija ali Italija -Belgija 26. in 28 januarja dvoje srečanj med Jugoslavijo in Italijo maja 1962. leta ena ali dve tekmi med Italijo in argentinsko reprezentanco od 1. do 15. maja 1962: udeležba na IV. svetovnem prvenstvu 1963. leta bi morala italijanska reprezentanca oditi na turnejo po ZDA, za katero se vodstvo pogaja z Amateur Athletic Union, dalje bi se morala, udeležiti 13. evropskega prvenstva in IV. sredozemskih iger. MOŠKA MLADINSKA REPREZENTANCA aprila 1962. leta: udeležba na prvem mednarodnem turnirju za mladinske ekipe, ki bi moral biti vsaki dve leti. Turpir bi moral biti v organizaciji italijanske košarkarske zveze. ZENSKA A REPREZENTANCA od 23. do 30. septembra 1962. leta: VIII. ev opsko prvenstvo v Mulhouseju 22. ali 23. decembra 1962. leta: Italija - Poljska. Za to srečanje so pogajanja že v teku. Košarkarska zveza proučuje možnost organizacije ene ali več tekem, ki bi jih ženska reprezentanca odigrala med januarjem in evropskim prvenstvom. Za mladinsko žensko reprezentanco pa imajo v načrtu turnejo po Evropi. Ta razpored seveda še ni dokončen, ker ga bodo mo- KOŠARKA V JUGOSL* Ženske Raditičk^3 državne prvakinj Po večletnih naP°rlia.i šarkarice beograjsk^S ničkega letos dokonc jp jile naslov državneg3 Na obeh finalnih tur a v Zagrebu in v Beo‘- ^ niso izgubile nobene < kar pomeni, da je ® pjirf speb povsem zasluze • .^e je bila vrsta šestnajs drž. prvaka Crvene je p* ekipa ljubljanske O. jetr je zasedla zadnje mesto za zagrebško KONČNA LEST^.jH-j —V.*ž5 »—' jtiest skif Crv. zvezda Jugomontaža 01ympia Pokal velesejem Včeraj izžrdj razpored I- k se je \ RIM, 11. — Da"etur stal upravni odbor . meS loU pokal velesejemsK eg3 br je izžrebal Pa« P‘ja- W letošnjega tekmo nje je daio nasled Skupina A ... i - IRAKLIS (GrcUa) J, SAD (Jug.) , ifl MTK (Madz.) -(Nem.) jt v Skupina B „].) * SHEFFIELD (Anb $ MA (It.) ) ' BARCELONA (SP-MO (Jug.) # Skupina C . , 1)1”' ESPANOL (SP-l # GHAM (Angl.) j8 F,)' Zmagovalec srec^p (J (Švica) - BEOGRA HIBERNIAN (Ang1-' „(1' Skupina D m-HA^ JjA EART MlDLOTH^s^ ska a) proti zmagi(-,ELM v V INTER (It.) - a) ' I.AUSANNE lsv LENCIA (Sp.) 5 IVAM CAIKAB | uri lilattsit *♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ //. Fanny .to je oblekla kratko belo krilo, z velikimi pisanimi rožami pisano ozko jopico s širokimi belimi rokavi; na glavo je la velik in širok slamnik, z rožami na zapognjenih krajcih z dvema modrima trakoma, ki sta ji padala na rame. Take sedla in on jo je slikal. Sedela je do mraka in mu je gle- la ves čas v obraz, v lepe rjave oči, ki so jo božale z mehki- i pogledi. Koder temnih las mu je ležal na čelu, ki je bilo ko mirno in čisto, kakor iz belega kamna. Njegove ustnice bile vzbočene, ali komaj kapljica krvi jo je bila v njin, taito , se skoro niso razločevale od obraza. KadaT se je ozrl nanjo velikimi in resnimi očmi, je Francka strepetala-zajokala bi vdanosti in pokleknila bi predenj in, če bi jo sunil stran, drsala po kolenih k njemu in bi mu poljubila roko od lanosti in hvaležnosti.... Dovršil je obraz in je stopil predenj — ni ga spoznal; tudi iraz je gledal nanj z očmi vdanega in plašnega otroka. Pre-rašil se je in se je ozrl na Francko — ugledal je razkavo iko, ki je ležala mirno na kolenu, zvesta in dobra roka, ali tako raskava in neokretna. To ni bila Fanny — Fanny je imela roko drobno in belo, če se je dotaknila z njo njegovega obraza, mu je bilo, kakor da ga je pobožal lahen topel veter. Stal je pred njo in njegove oči so bile nemirne. «Ti nisi Fanny!» Cul je svoj glas in se je stresel. Stopil je k njej in se je sklonil k prestrašenemu obrazu in se je zasmejal. «Ne jezi se nad mano, Fanny glej, zunaj že skoro prihaja jesen in jeseni je moje pregrešno srce najbolj nemirno... Ne jezi se nad mano, Fanny, in oprosti mi, kadar te razžalim » Francka je čutila gorkoto njegovega lica in ni razumela njegovih besed, slišala je samo njegov glas, ki je bil tako mehak in blag, da jo je božal kakor z ljubeznivo roko. Mračilo se je, slike na stenah so se potapljale v sence in iz senc so stopali beli ženski obrazi, ki so gledali nanju z velikimi temnimi očmi. Francko je bilo skoro strah te tihe neznane družbe in tako sta se vračala skozi velike mračne sobe po dolgih mostovžih in po terasi dol na vrt. Težak vonj se je vzdigal iz tisočerih kelihov, legal jima je na prsi, na srce, in oberna je bilo tako sladko, tako nerazumljivo trudno m otožno; sedla sta na klop, čisto tesno telo ob telo in sta zatisnila oči. Zdramila sta se šele, ko so pozno na večer zaškripala vrata in so se začuli na pesku koraki, ki so prihajali bliže in so polagoma utihnili v daljavi... Slika je ostala nedovršena — samo bel, neizmerno nežen obrazek je gledal iz nje in z očmi vdanega in plašnega otroka; rok ni bilo. — Vihar je prišel popoldne; na vrtu, v gozdu je stokalo in vzdihovalo, veje so se lomile. In ko se je na večer zvedrilo, so bila razmočena tla vse naokoli pokrita z listjem; pod orehom na dvorišču je ležalo par ubitih vrabcev. Tako je nastopila jesen. Francka je šla zvečer po klancu navzgor; kamnita in mestoma ilovnata steza je bila spolzka; kamenje je bilo gladko, umito, v ilovico so se vdirale noge. Tla so' bila pokrita z oklest-jem, z nezrelimi orehi, z mokrim listjem. Od drevja so pada- le debele kaplje — padale so tako trdo z lista na list, kakor da bi tolkli vodebi ob debla. Prišla je v dolino — tam je bilo hladno in vlažno. Voda je bila narasla, segala je visoko do brega in umazani rumeni valovi so pljuskali skoro v visoko travo med vrbami. Klopi so bile črne in mokre, pesek na poti je bil razbit, razmetan na kupe. Francki je bilo mraz in bala se je — samotno je bilo tod in strahovi so gledali nanjo ter so čakali noči, da bi prišli bliže. Zmerom dalje je šla, počasi in plašno, kakor da bi se plazila po temnem mostovžu v gluhi noči. Cisto blizu so že strmele pečine v neizmerno višino, v kotu je stala kapelica Matere božje in pozlačena svetilka se je lesketala motno, kakor vešča v mraku. Zapihal je veter, drevje se je treslo, pripogibalo, mrzle kaplje so padale Francki na obraz, na roke in zadrgetala je. Vrnila se je po poti, koder sta se zmerom izprehajala; postala je časih in je poslušala — voda je šumela, drevje se je stresalo, samota vse naokoli. Sedla je na klop, kjer sta zmerom sedela; klop je bila mokra in kapalo je neprestano dol-Stisnila je roke med kolena in je sedela sključena; v lica ji je bilo mraz, velika žalost ji je legala na srce. Zašuštelo je časih nad njo, kaplje so se ji usule na lase in iz oči so padale solze na kolena. «Kod hodiš tako dolgo?* je prosila s plašnim in tihim glasom, da bi ga ne razžalila, in poslušala je, če ji ni odgovoril : «Oprosti, Fanny, če sem te bil razžalil.* — Samo voda je pljuskala ob breg. «Kaj sem ti storila, da stojiš od daleč in gledaš, kako te pričakujem? Vsa vdana sem ti, glej, in prosim te oproščenja za greh, ki ga nisem storila! Oprosti mi, da te ljubim, in pridi!* Ustnice so se premikale, ali besede, njej sami komaj razumljive, so ostale v srcu. Zazdelo se ji je, da so se oglasili koraki na pesku, in skoro je že čutila gorkoto roke, ki ji je legala ljubeznivo in nalahko okoli vratu- — Nič se ni zganilo na poti, samo nad njo je zašuštelo in mrzle kaplje so se ,ii usule na lase in na goli vrat. «Pridi!» je zaklicala in vedela Je komaj, koga Legla je noč in lepota prejšnjih večerov je ugašala, =