258. številka.
Trst, v petek 16. septembra 1904.
■V Ithaja TMlt
Tudi ob sedel j ah ta praznikih) ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj.
"•«»■«»• ttevffa« se prodajajo po S aovt. (6 stotin*) • »icph tobakaraah ▼ Tmtn ta okolici, Ljubljani, Gorici, • Ji, Kranjr. Mariboru, Celovcu, Idriji, Št. Petru, Sefami,
Nabrežini. NoTemmestu itd. '*'»»• 1» aaročb* sprejema uprava liata „Edinost", ■ . Giorgio Galatti it. 18 — Urada« are ed 2 pep. tfe 8 zvečer! O giasooi 16 stotink na Trato petit; poslanice,osmrtnice! javne zahvale ta domafi ofriasi po pogodbi.
TELEFOK ttv. \\Wl'
Tečaj XXIX.
Glasil« pditičaega društva „Edinost" za Primorsko.
V *d1nomti je moči
Varofinina znaia
ca ime lete 24 kron, pol leta 12 ?ron, 3 mesece 6 krca Na aaročbe brez doposiane naročnice «3 oprava ne oc ii Vsi dopiBi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraekevatff
plana ae ne sprejemajo in rokopisi as na vračata« Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo Uiti.
UREDNIŠTVO: Giorgio Galatti 18. (Narodni dom).
Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN OODINA. Lasmi* koneorcij lista „Kdinost". — Natisnila tiskarna koncor'ili lista „Edinost" v Trstv, ulica Giorgio Galatti Stv. 18. PoStno-hranilnični račun št. 841.652.
Rusko-japonska vojna.
(Brzojavne vesti.)
Položaj Rusov pri Mukdenu nespremenjen.
TOKIO 14. (Reuterjev birc) Maršal Ojj ma je brzojavil, da je položaj Rusov v srmri proi Mukdenu nespremenjen. Število p ikopto h Rusov | o b tki pri Liaojangu
zašla 3100.
Mandžurija. — Namestnik Aleksejev.
LONDON 15. »Morniog Post« je zvedela 16 Šacgaja : Kitijska vltd * je imenovala posebno odposlanstvo, ki na) se z Japonsko ii Rmijo pogaja, di ee Mandžurija povrne K tajsk .
mestnik Aleksejev je doBpel v Muk-den. Rusko-kltajeka banka v Mukdenu je m j r!a. Rusi so pokosili ž to rkolo Tienlinga.
Baltiška eskadra.
PETROGRAD 15. (Ruska brzojavna agenture) Potrjuje se da ostane baltiška e <kadra, ki odpluje v Vztočno Asi jo, ntko-1 ko časa v Llbavi.
Japonci v Liaojangu.
LONDON 15. Kakor poroča »Itiuter-jev 1 iro« iz L aojanga, ostane japonska armada v Liaojangu ter popravlja mestove. Med zaplenjen mi predmeti ee nahajajo to-p vi, strelivo, vezovi, puške, plašči in druga obleka t?r krma.
Pcstrežniki rudecega križa ubiti od Japoncev.
PARIZ 15. »Mstn« je prejel od svojeg i poročevalca iz Č.fu sledečo brzojavko: Tukajšnji rmki generaloi konzul je prejel iz Port Arturja poročilo gospoda Balahetva, vi-eckega doet jan%tvenika carskega dvora in načelnika sanitetnega oddelka rus^e vojske v Vztcćai A z ji. Baiehov proBi, na j se objavi, da eo Japonci na člene i u Nečega križa večkrat streljal1', med tem ko eo isti pobireli p> boj pcu mrtve in ranjene vojake. Mnogo po-etrežnikov je bilo ub tih.
Ogorčenje je tem večje, ker so bila pri i japunsk.h mrličih najdena naznanila t skana v ruskem jeziku in podpisana od japonskega generala, v katerih eo bili Rusi naprcšeai, naj t« mrtvece, kopljejo.
PETROGRAD 15. Let
linga. V operacijah Japoncev je nastalo se- bami odbiti. Naše desno krilo in centrumsta majorja Orlova zasedel mečno pozicijo s fronto daj premirje Japonci so prodrli dosedaj le v tem času večkrat z bajoneti napadla japon obrnjeno proti jugu. Z dvema baterijama je kakih 10 kilometrov severno od Liaojanga. ske čete. Moralo se je pozvati na pomoč spe- j pričel streljati ca sovražnika, ki je stal neko-Tako ae glasi poročilo izdano v ruskem glav- cijalne in tudi obče reserve. Dne 31. avgu- 1 ko vrst proti jugu.
nem tabor u.	sta bo znatni oddelki Kurokijeve armade Angležka barka zadela na mino.
Namestnik Aleksejev.	i prekoračili reko Taitsiho ter prišli na desni NAGASAKI 15. Neka angležia barka
PETROGRAD 15. Iz Mukdena poro- breg.	je pr6d Port Ariurjem zadela na mino. Od
čaje: Namestnik Aleksejev je dospel Dne in 31. avgusta eo Japonci pod posadke se je rešila ena oseba, semkaj.	Kurokijem primerno slabo napadali naše levo	Ij; Port Arturja.
Poročilo Knropatkinovo O bojih pri kriio- tega ie zamoglo sklepati, da BO BEROLIN 15. Glasom poročil iz Port Liaojangu.	bile glavne sile Kurokijeve armade določene, Arturja ni bi j žiti tam nikake spremembe v po-
PETROGAD 15. (Ur.) Brzojavka generala Ha obkolijo naše levo krilo ter da tako pre- ložaju. List »Novi Kraj« od 8. poroča, da Kuropatkina na carja od 11. t. m. se glasi: tržejo naše zveze. Radt tega sem ukazal če- 8o ruski strelci napadli Japonce ter jih pre-Na podlagi poročil, ki sem jih prejel od po- tam naJ 86 umaknajo iz spred jjih pozicij na gDali iz njihovih utrdb pri vodovodni reduti eameznih armadnih zborov o bojih pri Liao- • Bv°j« glav ae poz c je ter sem koncentiral ter utrdbe razrušili
jangu od 26. avg. naprej, čast mi je sporo- zoatne ^ete proti Kurokijevi armadi, da ga	—
čati Vašemu Veličanstvu sledeče:	preženem nazaj k reki Taitsiho, katero je
Mandžur-ka armada je bila dne 26. mo6i na enem mestu prekoračiti. Ta ma-avgusta razvrščena v treh skupinah ; prva je never je bil izvršen z dobrim vspehom. Ne zesedla ozemlje med Pegconom in Ampingom bi nas bili Japonci nadlegovali, smo se na desnem krilu, centrum je stal pri Lian- pričeli umikati iz sprednjih pozicij, ki so nam Hilmi Paša in civilna aSenta odpotujeta jdtri diasianu, dcč:m je bilo levo krilo pri Ašan- že zato zelo dobro slnž le ker so nam omogo- iz Moaaatira v Sohln nekoliko dni potem šianu.	; čile da smo sovražnikajz velikimi izgubami osla- v Skoplje, kjer ostane dlje časa sedež
Istega dne s> pričeli Japonci ofenzivo bili/Vzlic temni noči se nam je posrečilo vee generalnega inšpektorat i in civilnih agencij, na celi fronti. V centrumu pri L'andiasianu naše čete, ki so bile namenjene za napad,	Knez Ferdinand,
so bili vsi sovražni napadi odbiti. Na levem »praviti dne 1. septembra na desni breg reke SOFIJA 15. V tukajšnjih političnih krilu se nam je po ljutem boju posrečilo ob- Taitsiho.	krogih je napravil sprejem kneza Ferdinanda
držati našo glavno pozicijo pri Ampingu,' Šele pr >ti večeru istega dne je sovraž- na Dunaia zel° "goden utis. toda Bovražnik se je polastil ene naših pozicij nik zasedel sprednje poz cije, ki smo jih mi	Kongres novinarjev,
ter je skušal obkoliti naše levo krilo tb do- zapustili ter pričel s topovi streljati naL:ao- DUNAJ 15. Kongres novinarjev je skle-lini Sanho.	jang. Sovražnik ni ničesar zaplenil.	n da 8e bo izvrš i prihodaji kongres novi-
Vse armadae zbore sem peljal na spred- j Za akcijo čet, ki so prešle njo pozicijo pri L a^jangu, in porabhši poziciji pri L andiasianu ia Ampingu, sem pri-dob 1 čas ter provzročil sovražniku velike izgube. Vs'ed gorat ga ozemlja na vztočni fronti in vsled slabih premočenih potov na južni fronti je bilo dvodnevno marširanje silno težavno. Pri tem j8 bilo
Brzojavne vesti.
Iz Makedonije.
CARIGRAD 15. Geueralni inšpektor
na
i
j .' norjev v Litihu. desni J
breg reke sem napravil sledeči načrt: Armada bi se imela razvrstiti med Sinkvantu-nom in višinami pri premogovnikih v Jantaju. Ta poslednji kraj naj bi s 3 batalijoni zasedel generalmajor Orlov. Za srednjo točko sem izbral pozicijo pri Sinkvantunu in armada.
Liaojaog.
Miis ranje armade zapadno od železnice je bilo posebno t« žavne. Sovražnik je v znatni premoči napadel naše zadnje straže, ki so
na
da so Japonci po co5i napadli naše pozicije PsuJe na vse strani, kjer opaža ter zavzeli za nas zelo važni del pozicije severo-vztočno pri S.nkvantunu. Ker se je moral polk, ki je to pozicijo branil, umak*
ki eo padii blizo utrdb, po- , banju to prišle Birš. Vjedo
imeli ž njim vroče boje. Ob daljnem umika- niti, sem moral menjati načrt svoje akcije ter
okvirje, poslati pomoči
in v njihovo zašč.tr, so ostale zadnje straže ge-most c poroča iz C fu : Zastopnik rudečega i neralmajorja Ruikovskega dlje časa v svoji
poziciji, kakor bi bilo to potrebi. Ta odde-
kr ži v Port Arturju je priobčil, da streljajo JapoDoi na < sjb e rudecega križa, vsled č-i-Har je bil> žs več oseb ubitih. To nečuveno posopnje Japoncev provzioTa tem večjo razkačene Bt ker puščajo Japonci na bojiščih pri mrtvih japonskih vejakih li9tbe, z pro s »jof naj jih Ru+i pokopljejo.
Ruska glavna sila med Mukdenom in Tienlingom.
BEROLIN 15. Pokovn:k Gaedke je dne 14. t. m. poročal »Beri. Tageblattu« : Glavna ruska s la te naha a še južno ol Tien
PODLISTEK.
13
Mo „Hrvatstvo" slavno laže! — se „Hrvatstvo" slavno — namira!
»Hrvatstvo« je nov list na Hrvatskem, ki je jel izhajati pod pretvezo, da »pre-treba z veliko j naj Jjj napadla pozicije Japoncev, ki so se novi narod hrvatski v Kristu«, v reBnicl pa, težavo spraviti vse topništvo in ves tren r2zt9zale ob reki Taitsiho pri vasi Kvantun. da skži —. slavofolnemu Dunaju!! Nade-prek prelazov. Še ttžavneje je bilo marširati Ti napadi so pričeli dne 2. septembra. V Ja*o ee, da nas čitatelji umejo. Nameni, ki po ravnini ; pri srednji in levi koloni so je noči med 1. in 2. septembrom sporočil mi je jim služi ta list, se plastično zrcalijo že v posrečilo spraviti vee topništvo in ves tren v poveljnik armadnega zbora na desnem krilu, vsej njega desedanji taktiki. Proklinja in
kaj postane
slovanske zavesti in samozavesti.
Čitatelji posnajo list »Naša Soga«. Da smer temu listu ce more biti nasprotna ni veri, ni cerkvi, ni stanu svečenlškemu — za to nam jamčijo že imena in vta minolost onib mož, katerih glasilo je ta lisf. Vsaka beseda, vsaka črka v tem listu je živa priča, kako ima »Naša Sloga« vedno pred očmi versko-nravstveno vzgojo naroda. — Ali »Naša Sloga« je tudi poštano hrvatski in pošteno slovanski list. »Nsša Sloga« je list, ki ne krivi hrbtišča pred mogotci na Dunaju in odklanja nsjodlcčneje indnuvacjo, da bi pod pretvezo verskih koristi služila — krutemu germanizatoriČnemu in protislovanskemu zstemu!! To pa je »Hrvatstvu« slavnemu dovolj, da infamno in n'zaslišano perfidno obrekuje »Ntšo Slogo« kakur — piosimo, to so ipsisslma verba — : da »prinaša brezver-ska načela«, da je »uprav brezverska«, da
ba.
(---,---r----- ---erije v
Tem baterijam je bilo traba
neko
•i.
lek je imel težae izgube. Generalmajor Rut-kovski in podpolkovnik pl. R^aben sta bila ubita. Vzlic vsem naporom ia žrtvam so Be morale baterije umakniti.
Dne 20. avguata f-eai k oacentrlrd vso armado pri L:a<jangu. Ea armadai zbor je zasedel pozicijo na desnem bregu reke Tait
zaukazati, da se dne 2. septembra zopet vzame pozicija. Šs le pr.»ti večeru tega dne so bi i hribi pri vasi Sinkrantun in Samai zopet v naših rokah.
Okoli 6. ure zvečer je pričel napad na višine eevero-vztečno od Sinkvantuna. V početku bo bili naši naj adi brezvspešni, toda vzlic popolni lomi se je ljuti boj nadaljeval. Mi smo višine večkrat vzeli, a vsakikrat smo bili pr siljeni se umakait:. Ker so se po a-mezni oddelki vojske pomešali, je bilo težavno jim zapovedovati. Po opetovanih napadih s a
s;ho, neki drugi je nasedel poz cijo na levem I nam je konečno posrtč lo zavzeti d fiaitivno bregu ; dne 30. in 31. avgu:ta eo Japonci z pozicije, najs&rajnimi napori napadli naše sprednje pozicije, toda bili so povsod z groznimi z^u
Na levem krilu, v smeri jantajskih premogovnikov je istega dne oddelek general-
—	Ti ga poznaš ?... A morda tudi odobravaš njegovo postopanje ?
—	Ne, en ni razbojnik, ampak dober posestnik, ki ima zraven tega tudi pripravo za mlatenje.
—	Pripravo za mlatenje? — Scar-latti ?
—	Ne imecuje se Scarlatt".
—	Ampak ?
—	Vtlerijan
Ženile? Valerijam Kitasta
opiral Sacher-M&soch. — Frevel J. S. VII.
Valerijev obraz so oblile solze a to je bilo dovolj. Jeleca ga je privzdi-jnJ?, naslonila gi na croja razburjena prsa ter zajokala žajim skupaj.
Ni možno opieati, kako fctanje je bilo v tineki. Koščclki v hiši g. F., ko fe je dczaalo, da — Ah!... G.spa F. je Jelena izginola. (i-spa F. je padla neko- nezavest. likokrat1' v nezavest, a ko je prišla k sebi, j je začela kričati; g. F. pa se je samo sme- i hjil. — Evo, kaj imaš sedaj cd svo e po-' n žnost', vsemu temu si ti krivs. Jaz od ; s.oje strani želim Jeleni vsako srečo in jo! blago'lovljam.";
—	Ti ;o bli goslovljaš ? Morda zato, ker j a zbežala z razbojnikom, ki ga nikdo ne pozna, in s katerim sam Bog ve, kaj vsega je še ? !
—	Jaz ga poznam — se je g. F. veselil
svoje žece.
moj odgovor na kar je Groga potolažen zo-pit spravil »cilarco« v varen kraj. Po odpo-
Na vsaki ravnici smo se malce odpočili ter parkrat zaukali, da je odmevalo od nasprotnih sten. Kar je nekdo zauka, visoko1 čitku nadaljevali smo strmo pot tsr smo ob nad nami. Kedo je nesi tukaj? Radovedni 1 sedmih Brečno dospeli na »Travnik« kjer smo gledali na okolo. Ob robu visoke skale ; smo jo zavili na primorsko stran, v nemško | je stal ponosno ptuj turist, kakor divji kozel ' planinsko kočo. V koči nam je po&tregel | na kakem —občinskem pečatu. — Planinski Slovenec Bovčan ter nam pripravil prenočišče, pozdrav!	D_si utrujeni od da'jnega in strmega pota,
Mučit nas je pričela žeja in spomnili poseli smo pred kočo ter iz sinje v.šdve ob-Kohanski, vlastelin Bara- ®nao se, da imamo raznih »lekov«, katerimi Čudovali zahajajoče solne?. Okoli devete ure
j moremo žejo »panati«. Mej steklenicami, ki nas je spanec zazibal visoko pod Man-v »mo jih izlekli iz nahrbtnikov, odlikovala se gartom.
je najbolj »cilarea« voditelja Groge, napol- j Po noči smo začutil1', kako nas liže se-njena se slivovko. Izvlekel jo je previdno, verni jelen, t. j. : zeblo nas je. Stiskali smo in pogladil po Djej kakor da jc» hoče obrieat; se pod odejo, a Groga, p svetivš', da vidi, potem je potegnil z roko preko ustnic, ka-ikolmo je na uri, je ustal, zanetil ogenj, in zal nam v nasprotnih gorah to in ono, na pričel kuhati kavo. Počasi emo se skobacali P( nudili smo punčiki — ki se je že ne--kar se je obrnil v stran in začuli so se po-1 vsi iz postelj ter poeeli okolo ognja, dokler koliko manje plašno prikazovala iz-za mate-1 žirki, kakor bi se odmašila veha na polnem ni ntš »kuhar« nalil vsakemu porcijo »črnega.
je
padla vnovič (Z vrše tek.)
Izlet na Mangart.
Spisal Z. Kevc. (Dalje.)
rinega krila — vsaki par novcev, na kar sam je starka, videča, da smo Slovenci, izrekla »Buk u onaj !< — Mi pa smo plezali dalje po poti, ki je b:la eem ter tja tako strma, da tem ee malo ne z brado kamepja.
sodu: lok-lok, lok lok. — Ko je prenehal, Še par »glažkov« opojne pijače — (»roga je menjkala je najmanje četrtina tekočine v | zopet prav pošteno obdelaval svojo cilarco poldrugiliterni steklenic'. Videči, da sem se — in pričelo se je plezanje proti vrhu strmu nasmejal, pogledal me je začudjeco in mega velikana. Zeblo pa je, kakor pri nas dotikal j rekel : »Gspud muau je dobr«. »Seveda, tu mest ca decembra.
i v gorah služi s ivovka mesto vode«, bil je	(Pride še.)
»se ne sramuje izpostavljati zasmehu vse ono, kar je katoliku sveto*, da to, kar p še o glagolici, »je bolj heretično, nego katoliško« itd. —, kar je takih nesramnih laži in klevet, ki končna :zzvensva;o v gorostasno trditev, ki more pr ti iz peresa le lakaju elavci'jbne in germanofilske propagande v naših kra :h, v trditev: da ima nemški škof Nag! več srca za ta bedni narod, nego-li vsi krićači okolo »Naše Sloge« !
Kdor pozna može, ki so ckolo »Naše Sloge«, bo umel vso gorostasnost, vso nehotično nesramnost te insvite! Tudi političen nasprotnik, tudi Človek, k se 119 strinja z vsem, kar p še »Naša Slogi«, ne nap še kaj tacega, ako ima le mrvico pošten a in res-nicoljubja v eelr. Tako lopovstvo more zagrešiti le oni, ki je prodal tujintstvu svoje sile, svojo veet, svoje prepričanje samega sebe Vsega, in bi hot*I raii tega prodati tudi — narcd ntš.
— ek. v »H.vatstvu« slavnem zaključuje svoje klevete in icfamije s pozivom do du hovšeine, naj da listu »Naši Si'ga* zopet tisto smer, v kateri ji je bil zasnoval pokojni biskup Dobri 1 a. . Mi se prijemljemo za glavo, ker ce moremo umeti, kako ee taki ljudje drznejo sklicevati na jednega Dobrilo ?! Na to nečuveno pitfinecijo vsem ntm blagoslovljenega sprmina pokojnega Dobrile odgovorimo v drugem posebnem č.anku. — A odgovorimo — na to naj se le pripravijo drzni zlorabi-telj i in I sir.fikatorji velikega imena velikega Stros=mgyerja — tako, da bo šumelo po ušesih njih n ss komu drugemu.
Zivljeaje je polno kontrastov. Vsaki hip prehaja neposredno iz resnega v smešno. Z jekleno doslednostjo menjavajo v knjigi življenja resne, žalostne, in vesele, zabavne strani. Pol tragedija, pol komedija je to človeško življenje. In dobro je tak'-, da se mora človek tako rekoč naravnost iz joka ven — smejat". F u rti maši na Hrvatskem so gotovo ve:ere3en, žalosten in poguben pojav. Sovraž-n k Slovanstva pozna slabosti Slovanov. Ker nas ne more dovolj hitro udusiLi se svojo močjo, doste. hoče cilj izkoriščanjem naših hib. On ve, da emo mi mehak les. Zato zabija klice v naša jedinstvo, v našo skupnost. Sosebao, ko je videl, da se je jela celiti krvaveči rana, ki je provzroČila ž5 toliko kla, rana, ki je hrvatsko-srb ^ki razdor, zaal je sovražnik prirediti tako, da je »katcl čan-stvo« stopilo v njegovo službo, ki že ejrebe neusmiljeno po na pol zaceljeni rani ! Z;toje ona struja, v katere imenu govori in — laže »Hrvatstvo« Blavno, m-jžalostneji in najne-varneji pojav v naro inem življenj u avstrijskih Jugoslovanov.
In vendar smo Be te dnij v žiloiti no t reč: to narodno herostratstvo najnovejh »katolikov c na Hrvatskem, morali nebote zasmejati tako rekoč iz joka ven, ko smo videli, kako se znajo ti »preporoditelji« na reda Hrvatskega tudi — blamirati ! — Uredništvo »Hrvat-tva* slavnega ;e prejelo na ogled češki mesečnik »Nov v život«. Mer da iz samega	da vedo tudi na Češkem
za »Hrvatstva« s.avnega neslavno ekzistenco, je napisalo uredništvo notico pilno hvale »Novemu životu«, češ, ra prinaša obilico lepih ftvari. Zaključ lo pa je »Hrvatstvo slavno« s priporočilom tega mesečnika vsem prijateljem češ:e literature.
Se iaj pa slušijie! Isti »No\ v Život« prinaša tu<l sodbo o »Hrvatstvu« tlavntm, ki se glasi tako le :
»Ta časopis »Hrvatstvo« je obskuren, vedno konservativen, brez pogleda na življenje, na svet, brez zmisla kulturnega. Njegov program je od mizernih najmizerneji«.
Tako umeje torej »Hrvatstvo« slavno na eni -trani nerodno stvar u h.jati, na drugi pa sebe — baanirat ! !
nil;, da jim bo Jo Angleži aktivni pomočniki ; mesto pomoči pa jim Angleži nudijo črna prerokovanja.
Dines je prilika, da napišemo par po-datfcov o baltiškem bredovju. Nič ni znano še, katero pot ubere to brodovje v vztočno Azijo. Trojna je pot, ki jo more ubrati..
Ali bo plula okolo Evrope v Srednje-zemsko morje in skozi sueški kanal ; ali ob zapadni obali Afrike, mimo »Rta dobre nade« v Indijski ocean; ali pa po Atlantskem cceanu okolo južne Amerike v Tihi ocean. Prva pot meri kakih 12.500 morskih milj in bi bila najkrajša. Zahtevala bi kakih 50 daij, lako, da bi brodovje moglo dospeti na bo jišSe že v prvi polovici novembra. Pot okolo Air.ke bi merila 06OO morskih milj več in bi vožnja trajala kaka dva tedna več. Pot okolo južne amerike pa bi zahtevala *<200 morskih milj več, nego pot skozi sueški kanal in t'.mu primerno bi trajala vožnja približno mesec dnij več. Poleg premoga, ki ga bodo vozile vojne ladije same, bodo morali drugi posebni parniki voziti ogromno množino 51.583 tonelat kurilnega materijala. — Zelo verjetno je, da ubere baltiško brodovje pot sk;-zi sutški kanal.
Ako se bo Port Artur držal, dokler dospe to brodovje v vztočno-azijske vode, nastopi tolika sprememba v razmerju moči na morju, da je pričakovati skoro z gotovostjo, da tudi gospodstvo na morju preide v reske
seveda, vse iz »najzanesljivejega virfc«. Dcčim ' Belaju čast in čim več vrednih od sne hočejo vedeti nekateri, da se princ Hohen- malcev! lohe že ptipravlja za preselitev v Trst, trde
drugi, da je njegovo imenovanje zietirano, Dežeinozborske volitve na Stajarskem.
ker ni mogel ali ni hotel vsprejeti nekaterih j Na Spodnjem Stajarskem so kandidatje pogojev, ki mu jih je stavil ministerski pred- \ v novi kuriji:
sednik dr. Korber. Vsporedno s temi vestmi se govori, da utegne postati tržaškim name-
V mariborskem volilnem okraju : kandidat Slovencev Fran Thaler, posestnik
stnikom sedanji dvorni svetnik S3h\varz. — v Št. Ilju ; kandidat krščanskih eocijalcev Spljetskemu »Jedinstvu« pa poročajo sled- Ivan Lopič, župnik v Murecku; kandidat njič, da pride v Trst dosedanji namestnik v nemške ljudske stranke Albert Stiger, vele-
Zadru, baron Handel,	ker je postal v Dalmaciji nemožen.
Dunajska »Neue	Freie Presse« prinaša
dopis iz Trsta, ki ni	druzega, nego zbirka
industrijalec v Slovenski Bistrici in kandidat socijalnih demokratov Julij Hilari, kovinski delavec v Gradcu.
V ptujskem volilnem okraju : kandidat
rekriminacij in — želja tržaške goepodovalne Slovencev dr. Friderik P 1 o j, državni stranke na adreso bodočega namestnika. Te poslanec ; kandidat »Štajerčeve« stranke ve-želje se vrhovatijo v klasičnem zaključku: i lepcsestnik Wrat?chko in kandidat socijalnih »Novi namestnik najde tu miroljubno, de- j demokratov delavec Vidmar iz Maribora, lavno prebivalstvo, ki noče nič druzega, nego J V celjskem volilnem okraju: kandidat da more braniti svojo narodnost pred vsakim Slovencev Ferdo Ros, župan v Trbov-napadom«. j ljah in kandidat socijalnih demokratov dela-Ali ste čuli tržaški glas iz dunajske 1 vec Mlakar iz Trbovelj. V tem okraju si trobente?! Kdo bi bil mislil,, da je možno nemškutarji ne upajo postaviti kandidata, odpraviti irredento na toli jednostaven na-,--
Srbija.
Iz Belegagrada poročajo, da je v Srbiji namreč,^da nič ne govori, katero prebivat- j Kdlj na dnevnem redu vprašanje radi novih
topov. Ko se je tukaj izvedelo, da 6ta Romunija in Bolgarija naročile nove topove, so začeli merodajni krogi tudi tukaj prem sijevati, kako da bi spopolniii srbsko topništvo.
čin?!" Samo v jednem pogledu je sicer izborni recept nekoliko pomanjkljiv; v tem
stvo v Trstu je to, ki noče druzega, nego, da brani svojo narodnost pred napadi: ali italijansko, ali — slovensko?!
roke. Ce pa balt sko brodovje pride prepozno, ji Italijanski politik 0 Istri tit Dalmaciji. Za to vprašanje se zanima sam kralj Pttsr,
si poišče zatočišča kje v Malajiskem arliipelu (v vodah med vztočno Aeijo in Avstralijo),
gorijo tiste množine poročil, ki se porajajo v glavab razgretih evrooskih japjnotilov. Angležka sodba o ruskem topništvu.
Z Dunsja javlja dopisnik »Peterb. Vje- j izlasti pa prestolonaslednik Jurij. Na vojnem domosti«, daje nedavno neki ugledni itali- ministerstvu ee pa nahajajo pred alternativo, kjer počaka ugodne letne dobe in eventuvelco jan9ki politik izjavil, da ne bo Italija nikoli j Najeeneje bi bilo, ako bi dali predelati se da-tudi nadaljnja ojačenja. Japonofiiski listi so zahtevala, da se jej pripojita Istra inDalma^nje topove s:stema Debange v brzostrelne sicer trdili ta dni, da se baltiško brodovje, cijaj ker bi v tem 8iufaju „avstalo v Italiji ; topove, kar bi izvršila tovarna v St. Cha-ako Port Artur pade pred prihodom tega mešanje s S ovani in bi tako dobila na vrat mondu in bi stalo skupno G milijonov fran-brodovja v vztočno Azijo, hitro zopet povrne | slovansko vprašanje. Še manje da teži Itdija kov. Mnogo kompetentnih o?eb je pa proti v Evropo. To ni verjetno in spada v kate- za Trstom, v katerem živi nekoliko tisoč temu, da bi se dalo popraviti stare topove.
" Italijanov, ki vspevajo dobro le radi tega, Resnica je, da s 6 milijoni bi se zamoglo ker je Trst avstrijska trgovska luka ter pre- nabaviti le 80 novih brzo^trelnih topov, dohaja skozi nj hove roke ves promet Avstr je, čim se zamore z istim ttreskom spremeniti Iz Londona pišejo, da spada med naj- kar jim prinaša milijone dobička. -t krat toliko starih topov v brzostrelne. bolje opise bitke pri Liaojangu, oni, ki gaje Ako bi prišel Trat v roke Italije, bi ve* Vprašanje glede tipov ni še rešeno, a ne poslal dopisnik londonskega libta »Standard«, avstrijski izvoz in uvoz prehajal preko druge more se rešitev več dolgo odleš-.ti. Vsa stvar je Ta op s je b i sicer oipos'an brzojavnim po- jn te<jaj bi zadela Trst osoda Benetk, odvisna tudi od novega posojila, ki ga najme tom dne 1. septembra, a je radi številnih to trgovina bi se zaustavila popolnoma in Srbija. Novo posojilo ima v prvi vrsti služiti depeš na brzojavnem uradu dospel v London j mesto bi izgubilo značaj trgovske luke. Itali- za gradnjo novih železnic, a porabi se tudi še le prad p^r dnevi. janj da stremijo samo za tem, da se pravice Za spopolnecje topništva. Sicer ima vlada Dopisnik je izjavil, da Be je že v pri- njihovih eonarodnjakov v teh provincijah ne se na razpolaganje 12 milijocov dinarjev četku bitke poiazala premoč ruskega kršijo in glavno je, d a T r s t ne pride domače hipotekarne banke, katere je skuu-topništva. Ru->ki topovi so izborno v roke N e m 5 i j e. To bi smatrali Itali- ščina določila za gradDjo novih železnic. Te streljali. Na vsak japonaki strel so Rusi točno j£nj za cagu3 belli. Druga stvar je pa s Tri- milijone lahko sedaj vlada porabi v drnge odgovarjali. Pozneje so Rusi radi pomanjklji- j dentom in južnctirolsko pokrajino. Ista je svrhe, ako dobi v inozemstvu večje po3oji)e. v h izvestij pričeli pravočaanc inicijativo v neposredno naBtavek Italije in prebivalstvo te _
vztočni smeri.	pokrajine je izključno italjansko, ki je v	DfObllC ])<>litiČllfc VOsti
Ko je rusko topništvo ob.treljavalo Ku-	ozk; zvez[ z domovioo. Tridtnta se na odreko	, .	..."
... ,	-ji	• . a	,	. -	Bunarski emir ie, kakor prro-
rokijevo topništvo, se je zdelo neverjetno, da	Itj-lnani nikdar. Ne oziraje se na zvezo z v . . T , , , ^	,	'
. . . , ,,	1 - 1 u * -u	.	.	. * .	,	caio iz Ja;te, daroval 2U 000 rubljev. da se
bi fctaie človeške roke pri rufkih topovih.	Avstrijo, da zahteva javno mnenie soglasno,! J . , . „ , . ,	. ,
**	"	tinfa nnr 1 tu in tre i Čai q tc 1 ca nr\ na vitru a r n
Dobro je bilo videti tri japonske baterije, ki ^a ee Trident pripoji Italiji. Ko se Italija
ustanovi tamkaj šola, ki ee bo nazivala po
Vojna.
TK^T. dne 15. septembra I9i:4.
Danes je poseben, izreden pomemben dan : odkar traja tđ ljuti bjj na skrajnem Vztoku je današnji menda prvi dan, ko smo oetali — v ttregem smislu te tejede — brez nikakega sporočila z boj šča. Do hipa,, ko pišemo te vrste, nismo prejeli nijedne vesti o kakih dogodsih v Mandžuriji in iz-pred Port Arturja. Vojne operacije kakor da to popolnoma zaustavljene. Zato je čitati po listih večinoma !e retrospektivna poročila ia rt fleksije o bojih pri L aojangu. Z ugibanji za bodočnost se najpridneje bavijo angležki listi. A veleznačilno je, da je večina teh poročil jako pes mistično nadahnens. Japonci so me-
«. 1	1 ,1, -T. 4 t	, , . ' . . ...	prestolonasledniku Altkreiu.
so Streljale na rus«e utrdbe, loia Jspocci gospodarsko ojači, pozovejo lrredentisti vso	r	TT	' .	,
j >	-	»„ , •.® 1	... ;. .. , .	KnezHerbertBismarck, p)n
se ve? daa tratili svoje srapnele, ne da bi bib i državo na boj in tedaj se jim odzovejo tudi
provzročili kako škod .	najtrezniji Italijani.
Umikauje ruske armade.
Londonski >Dai;y Telegraph« poroča, da
m.
pokojnega nemškega kancelarja umira v svo-
.... T ...	jem gradu Friedrichsrub, blizo Altone. Zlrtv-
O aapiracijah Italijanov na lrentin in . . , ..... ,	.
, „ ...	mki so konstat rali, da ima raka na jetrih,
o šansah za uresničenje istih nočemo ugibati. ■	TT ,, . ,
,,,, ,T . .. T • m	Vstaja v uragvaju. V južno-
ie bilo dne 6. in t. m. v Mukdenu še Vprašan-e Dalmacije, Istre in I rsta pa se	. . . , ... . - - j.. * .
1 I /i v , o 1 v- i	ameriški republiki ee vrse ze dlje časa hoji
40.000 Rusov, ki so pričakoval; povelia, da dotika d r^ktao nsse kože. btaliec na katero	, . , , . - v , • o j -
_, , _ 1 , 1 .....	med ustaši in vladnimi četam'. Sedaj poro
marš.ra;o proti Hi.rb.nu. l>:uga trmida z se postavi.a ta itarjaneki pjlitik izlasti glede	w . . , ,	, rT
J r 0 '	cajo iz M« ntevidea, glavnega mesta Urag-
vajskegp, da je poveljnik ustsšev, Saraiva,
pade!. Voditelji narodne stranke so priobčili
municijo in zalegami ja ža t d šla. Rusi se Trsta. On prepušča tržaške Italijan3 Avstriji, j nočejo boriti pri Mukdsau, ampak Š3 le pri le kakor gospodarske parazite, ki naj pobirajo Tienlmgu. J.pjnci da krmijo zelo slabo (??) avstrijske milijone, moralno pa naj se čutijo svoje konje: na tisoče jih je že obolelo.	poden ke Italije. In za to taj jih avstrijska
Kuski listi O Tojni.	(država še nagradi s tem, da jim zajamči VEe
Znani vojni poročevalec Xem:rovič Dc n-' zahtevaLe »pravice«, pod temer je seveda čenko je brzojavit listu »Ruskoje Slovo« iz j razumeti absolutno gospodstvo italijanskega Mukdena sledeče: »Naša armada se je umak- j življa v teh pokrajinah. Priznati trebi?, daje nila v p polnem redu, ne da bi pri tem imtla to etališ5e jako... praktično. A vsa nesreča izgub. Število ranjencev je bilo veliko, vendar Slovanov v teh obmorskih pokraj-ntii je so rušeči križ, sanitetni oddeiai in vojaški ravno ta, da avstrijski vladni zistem od ne-zdravn ki dovršdi svoje težavno delo. Le kdaj prnkt čno uveljavlja to stališče praktič-
prevažanje ranjencev na dvokolnicah je bilo mučno«. iJančenko ceni število ranjencev, ki jih je oskrboval rudeČi križ cd 30. avg. do 4. sept. na 12 300 mtž.
Neka brzojavka iz Mukdena od 9. t. m ,1 ki jo je prejel list >Novoje Vremja«, por-Čd, da je v noči od 8. na 9. t. m. bil v Mukdenu viher z groznimi nalivi, kakoršajib se ni bilo do sedaj. — Vse nižine so bile pod vodo. Četa, ki so prenočile na planem, so bile pre močene do kože. Slaba pota so zadrževala napredovanje južae in zapadce sovražne ar* made.
nega italijanskega politika.
Sprememba ia namestnistvn v Trstu.
Vprt sanje, kdo bo naslednik grefa Goi'-ssu na vodstvu važnega tržaškfga na mestnistva, stoji v tem hipu v znamenju splošne desorijentacije. Nikdo ne ve ničeaar
pravo glagolice.
Velevažnim člankom profesorja cerkvenega prava na veeučil šču v Zagrebu, d.ra F. Belajr, kateri članek smo omenili že očaraj, bavi se vse novinstvo, hrvatsko in tujerodno. Soglasna sedba je, da je to silen udarec vsem neprijateljem glagol ce. Praska »Politik« je celo tega mnenja, da jez besedo dr. Belaja to za narod hrvatski pereče vprašanje avtoritativno rešeno. Milo nam je, da je tudi »Agramer Tagblatt« spregovoril o Belajevem članku ne samo v istem zmislu kakor mi, ampak skoro istimi besedami. Onemu delu svtčeništva hrvatskega, v katerega mozeg in kosti ni prodrl furtimaški duh, služi v neizmerno čast, da je med rjim takih učenih mi ž, ki v odločilnem času brrs vsa-
izjavo, da bo ista vzlic smrti Saraivaja nadaljevala hoj.
Domače vesti.
pozitivnega. Vtlc temu, ali, prav za prav, oega czira na »gori« ravno zato ae širijo najrazličneje testi — resnico in pravico.
Veroučiteljem na idrijBii mestni realki ja imenovan g. Andrej Plečnik.
Dela na novi železnici si prid« ogledat proti koncu tega meaecji kakih 25 dijakov s politehnike v Pragi pod vodstvom dveh prefesorjev. Celo progo obidejo peš. Dne 28. t. m. doBpejo v Gorico, odkoder krenejo v Trst.
Črta ulica Conti-Il >.f in tržaškega tramvaja. Na tej črti nameravajo prirej.ti nekaj novih izog bal.šč. V ta namen se bo vršil komisijonalen ogled dne 20. septemhra in ee komisija snide ob 9. uri predpoludne na trgu pred bolnišnico. Komisiji bo predsedoval namestn štveni svetovalec Alojaij Fa-biam. Interesenti morejo predložiti komisiji avoje eventuvelce prigovore proti načriu.
Židovske nesramnosti. Prejeli smo: Te dni ima čifuta M* ve rja trobilo, zopet masten grižjej. Kakor ste sporočili je hil te dni na cesti, ki vodi z Opčin v Sežano, ubit neki italijanski delavec.
Med ti-oči delavcev, ki Blužijo vsakdanji kruh na novi železa ški progi, je gotovo možki nastopajo za dobrih in slabih ljudij. Ako {a pomisl
' da je med eno ogromno mncž'co de'avcev :
Slovencev, Hrvatov, Srbov, Italijanov, Nemcev in se drugih narodnosti, in ako pomislimo, da so laški delavci povsnli iznevidjeni, radi arogantnega vedenju in drugih sUbih lastnosti, Be nam re bo zdelo čulno, ako je tudi na tej novi železniški progi precej napet) razmerje med Lahi od ene, in med vsemi o talimi delavci od druge strani.
Tmore in p bojetva obsojamo, kakor jih obsoja sleherni civilizovani človek. Mi obsojamo tudi vsako drugo nasilstvo, ker smo sovražniki slehernega prot zakonitega čing. Nikdar pa ne sramotimo vs ga narwda radi grdih čico7, ki so jih storili posamičnik'. Res je sicer, da mi povodom raznih zločinov posebno opozarjamo ca regn cole. Ali tu ne mislimo naroda ital jinikega, ampak ravno te pr eeljence, ki so obsovražljeni povsodi, kamor prihajajo, ker je med njimi toliko zares sila nevarnih elementov. A kako deia »Piccolo« ? To židovsko glasilo, ki vedno povdarja svojo camišljeno tisočletno civiliza cijo, napada radi om:njenega zločina : Kra-sevce, S.ovenee, Hrvate, Crnogorce, Slovake in spit h vsa. kar je slovanskega!
Xač n napadai-ja je naravnost nesramen, vreden t sočletne — bruture, te pa oluan h ljudi, za kakoršne ee slutijo > Pjccolovcic ! Posebno »piko« ima ta nesramna cunja ca Črnogorce, da-si eo ti reveži u*or ?mernc8ti in trezanst ! Vse, vae je »barbaro« : obrazi, obleke, značaji in ob ča i ! Mi, ki pszmmo zlobo židovskih camorristov, vemo, da oai ne pišejo proti Črnogorcem radi dogodivšega ee zločina, glede katerega se n;ti še ne ve gotovo, kedo je oni, ki ga jj z*rši!. Ž d m gre le zato, da odpravijo it naš.h krajev Črnogorca — ker nočejo (Židje namreč), da bi ti reveži zasedali mesta, ki jih cam >rra hoče dajati le svojim miJjer csm iz Icsl je ! To je torej vzrok, da ee je Ž d tako srdito zagnal z vso svojo zlobo rjivuo v Črnogorce ! Tudi dalmatinski Hrvatje bo Židou na potu in sicer zato, ker prodajajo bod alf, a in — ustnike ! To je beda-t), to ni n kak vejaven razlog. Bodala in tudi drugo orožje te lahko kupuje vpj*ki dan in to v sleherni trg vini železa ! S cer pa bo bodalca največ v navadi pri Lahih, ki jih irrajo tudi sedej na K~asu
—	vkljub opetovan m preiskavam !
Žid m okolo »Pi cola« boli povtdino, da n8j se zeganjaj j v S ovanstvo, toda vedo nt}, da pride tudi zanje dan obračuna, a v ta dan jim Slovani zalagajo v obraz vse njih židevske infamnosti !
Nesramen regnieolo. Sinoči je redela v gostilni »Krnsumneea društva« v Rojanu družba domačinov. YT tem je dr šel v s jfco človek, kateremu se je takoj videlo, da je regnicolo. Mož je sel k bližnji miz ia slovenska družba f-e ni nimalo zmen.la zan'. Hkratu pa ;e regnicolo (-ieve la po italijansk ) zaklical od sv^je mi?e slovenski družbi: »Ali e tate »Picc 1 « ! Vidite, kakovi m-ičeniki sio nci Italijani v Avstriji! V »Pocolu« je opisan", tam č tsjte, da l>os e vedeli, kako nas progeDjajo n pr. na Opčinah !«
Da si j« bila slovenska diužba skrajno cz'ovoj ni radi take drznosti regnicola, ga je vecdar eden iz diužbe vpraš 1, da Ji je on ca O.čiDah? Italijan je dal na to ta le velezotčiini o Igovor : »Ne, jaz nisem na Opčinfch, ampak — čitam v »P.ceolu«!!« Na nad&i nje vprašanje, kdo da proganja Italijane, je odgovor 1 : »šli m< stri di ščavi !c
—	To pa je b lo preveč za niš) družl o ter je i«ta odljčno rea^ ia a proti takemu intimnemu izzivanju. Videči ta vihar, je regnicolo razburjeno vstal in fer čal, da naj vedo, da se |.o njfgivih ž le.h prettka ta.ijan^ka kri, in jel — nekaj iskati po žepih. Toda malo časa je brskal po žepih, kajti jeden družbe ga je ugrabil z roko ter ga stisnil n mu pošteno stresel njegovo »italijansko kri«. M*j trm je krčmar pozval re darie, ki ho drznega izzivača odveli na in spektoret!
Pa Š3 na redarstveni oblasti je ostal mož nesramen, k* r je odurno zahteval od eloventkin prič, n8j govore italijanski ! A najzan miveje je, da je hotel, naj ga kar iz puste zato, ker bi trpel škodo, ker je — izgnan iz Tr?ts. To je že v šek nesramnosti.
Pripominjamo le šj : Bog ne daj, da bi ee bi:o to zgodilo le Četrt ure poprej, ko je b la v krčmi družba bolj — g. rk:h, ki nimajo navtde mirto pos ušati ža'jeoja svoje narodnost'. Padalo bi bilo po regnicolu, da bi bilo joj. a »Piccolo« bi bil kričal zopet o preganjanju in slovenski surovosti.
»selica čita lile* ▼ VJpati. V do
poln 1 o Ž3 priebčenega poročila smo prejeli Se :
Omeniti je, da je na veselici yipavske čitalnice nastopil tamburaški zbor ljubljanskega dijaštva, kateri je žel obSo pohvalo, o čemer so pričali gromoviti aplauzi! Vsa čast zavednemu in požrtvovalnemu 'dijaštvu, v prvi vrsti njihovemu požrtvovalnemu voditelju, g. Hermanu !
—= Sivorjev = Pevsko društvo »Zvonimir« t Ro-
colu vabi na obletno veselico s plesom,
Zecchini. Ta poslednji'je namreč prvi zaslišal toženca ()rlanda, takoj po dogodku.
Zastopnik državnega pravdništva dr. Minio, je F°dp;ral obtožbo, trdć, da je Orlando kriv zločina težke telesne poškodbe ter je zahteva), da sodišče strogo kaznuje toženca in da ga obsodi tuli v izgon iz avstrijske države.
Branitelj odv. dr. Stanič je pa izpodbijal trditve svojega nasprotnika ter tfokazoval,
petjem, godbo, deklamacijo in šaljivo pošto, I da ni čudo, če je Orlando reagira), ker ki jo priredi v nedeljo, dne 18. septembra' provociran prvič po nesramnej pisavi v
na lepo odičenem dvorišču gospe Prašelj-nove v Rocolu.
»Gazzettinu« o njemu in o društvu, katerega je člen, a drugič — neposredno pred njego-
Vspored : 1. Parma: »Mladi vojaki«, vim činom — ,ker ga je \Verk prijel na godba. 2. I. Bieiovarsc : »Z vo bije srca ulici za vrat. Pjsava lista »Gazzett no«, da naša«, mešan zbor. 3. Komzak : »Valček«, je naravnost nesramna in tzka, da se »Gaz-godba. 4. K. Vrgrič : »Brambovska«, možki. zettim « ne more prištevati novinstvu. — zbor. 5. Zadružil: »S;nfonija«, godbs. 6. E. Slednjič je dokazal nepobitni, da se Orlan-Adamič : »V gordu«, mešan zbor. 7. N. N. : dov čin more smatrati k večjemu prestopkom »Mornarjeva pesem in molitev«, godbe. S. proti varnosti življenja, storjenega potom A. Aškerc: »Anka«, deklancuje g.ea Tončka prekoračenja silobrana.
Zainik. 9. Tušek : »Spomladanski ptiček«,' Soiilče je pa tudi raz3odilo v tam Brni-godba. 10. pl. Zaje : »ZrinjBko Frankopanka«, slu ter je Orlanda oprostilo obt žbe zločina mežki zbor. 11. S:rau=s : »Vencc §lov. me- težke telesne poškodbe in ga obsodilo radi lodij«, godba. 12. A. Fo.Bter: »Ah, ni li prestopka proti varnosti življenja, storjenega zemljica krasna !«, mešan zbor. 13. N. N. : potom prekoračenja silobrana na li tednov
Egiptski podkralj. V torek zvečer je dospel iz Pariza na Dunaj egiptski poikra j Abbas Hilmi.
Bančni sluga poneveril 235.000 kron.
Pri dunajski podružnici praške osrednje banke nemških hranilnic je bančni sluga Ant^n Jenner minoli torek poneveril 235.000 kron in pobegnil.
»Sokolski poLod«, godba.
Med veselico zapora. Glede Janez Werkovih znhtev za
deluje šaljiva pošta. — Po veselici svobodna odškodnino, je pa njemu prep>i3tilo, naj na-zabava in ples v dvorani. — Petje bo vodil stopi glede istih sodne korake.
društveni pevovodja g. Kralj. — Na veselici in k plesu bo svirala godba iz sv. M.
Orlando je bil izpuščen na svjbodo. Zapustila moža ter mu pobrala de*
Borzna poročila dne 15. septembra.
Tržaška borza. * Napoleoni K 19.03—19.05, angležke lira K — do —.—, London kratek termin K 239.65 240.— Francija K 91.90—95.10, Italija Iv 94 90 — 95.10 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K. 117.30—117.55, nemški bankovci K —.— —.— avstrijska ednotna renta K 99.15 — 99.45, ogrska kronska renta K 97.— 97.30, italijanska renta t-. 1023/4 103:/4 kreditne akcije K tioi.— — b6t>.— državne železuice H 613.— — 645 — Lombard« K 8,S.— 8950, Lloydove akciie k 710.— — 746.—
Srečke: Tisa Iv 323.--327—, .vredit K 462.—
do 472. Bodenkredit 1830 K 310 — 320 —. Br> denkredit 1889 K 297.— 307.—, Turške K 13:i — do 135.— Srbske —.— do —.—.
Dunajska oorza ob 2. urt popol
Državni dolg v papirja
„v srebru Avstrijska renta v zlatu
„ n v kronah 4 Avst. investicijska renta 31/,0/, Ogrska renta v zlatu 4% „ „ v kronah 4°/, „ renta 3'/, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Latr.
100 državnih mark 20 mark 20 frankov
včeraj	danes
luo.io	100.15
100.10	100.10
119.20	119.25
99.311	99.30
90.90	90 90
118 93	118.95
92.10	97.25
t»S.75	8t$. 75
1611—	1611. -
	(>52. tir
239 ti V	J 19.65
1 i7.32l/.	117.
23.4«	2U3
19.03	19.02
95.—	95.10
n:y4	11.34
Magdalene. — Začetek veselice točno ob 4. nar. Predvčerajšnjim predpoludne je doala uri popol u ine. Po dovršene n razporedu ples tukajšnjej redarstveni oblasti brzojavka iz [^^raki1 cekini do 2. ure popjlunoči. — Vstopnina na Dorna \Vatra v Bukovim, da je od tsm po- j	Parižka In londonska borza,
veselico 40 st't. (20 nvP.); k nleau možki "begnila neka Jjaipina Suhar, zapustivša svo-	Pariz. (Sklep.) — francozka renta 99.lo
1 K (50 nvf.), ženske G0 8tot. (:i0 nv6.)	j.*, soproga, katerem« je pa prej	I ^^^"SŠS^SSlfcSr^^mi^^sK.
Ker je čisti dobiček namenjen v pokri-	800 kron. Josipina da je vzela ceboj malo	Pariz. (Sklep.) Avstrijske državre železni
tje društvenih etroškov, se s hvaležno	hčerko, a spremlja da jo na potovanju njen |
sprejemaio preplavila.	ljubimec David Uatjaaovicz. Sledil je opis 90 ogrska 4°/0 zlata renta 1G0.85, Linderbar
V slučaju alabega vre^eu. aa veselic,	obeh o8tb. Policija je ». podlagi tc brao I ^S^JSS^oe"^ --^cij.1'^o
prenese na nedeljo pozneje.	javke odredila posebno pažnjo na kolodvorih , Tinto 14.01. Trdua.
Veselico s plesom priredijo Ajdovski °beh žeiezaic.
Predvčerajšnjim popoludne ob ;"). uri in
fantje v ned.l o, dne 18. septembra v dvorani g. F. Bratila. K ple?u Ud svirala ve teranska godi.a iz Prvač ne.
Na vtliko udeležoo ulju In? vab!
odbor.
Kazprava Werk Orlando. Včeraj aaje vršila na dež3lncm sod:š5u kazenska razp:aia tudi D03ila rukah mal° deklico. Fuakci-
Tržna poročila 15. septembra. Budimpešta Pšenica za oktober 10 2i do ,10.27; ia auril 10.64 do 10.65 Rž za oktober 7.64 pol, ko jd pr šel v Tr?t vlak z Duraja, ki ! dl	za aprii 8.04 do 8.05 Ovea za okt v 6
ima zicto = Bud mpe5to, je pa pol cijski' do 6.80^ »pril 7.14 do 7.15 Koruza mseptembs:
. .. . „	y - 7.14 do 7.16, za maj 7.21 do «.22.
oficijsl Schabl vide' izstopiti iz vlaka moža
,	. , . 1 • i	. , ,	Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos goo
in zeno, čij'h runanj >8t J6 Lila povsem taka, average ZH 8ept9mber 36:: „ za dec. 37za marec
kakor ona opisna v brzojavki. Žena je pa 3«za maj 3b1 a vzdržano. Kava Rio navadna r	)oco 37—3!s, navadna reelna 39-42, navada» dobr*
proti 18-letnem'j Ferruccio Orlando, doma iz Vidma v Iiaiij t radi težka telesne paskodbr.
jonar je pristopil k njima ter ju povabil v urad. Po par vprašanjih je takoj spoznal, da
' Čitatelji se gotovo še spominjajo te stvari : ni zwoLil ter da sta onadva Josipina Su-Bilo je 28. julija zvečer, v debi zadnj h de- har in David Uitjanovicz. Žena je imela pri
43—4 4
Hamburg. (Sklep ) Sladkor zi 9 ep i 21 10, z^ oktober 21.^5, it d^c. 2160, za januvar 2155. z\ maj 2190, it avgust 22.20. Mlačao. — Vreme: oblačno.
ci 1 a d k o r tuzemaki. Centrifugalpile, proaipin j
! K 66.50 do 68.00, za september K---do —
monstracij. Janez AVer k, lastnik lista »li Hebi še 360 krOD' katere jej je funkcijonar marec-avg. 66.50 do 68.-. Goncasać ia Melispil-
1 Gazzettno«, je šel po ulici delle Torri. Po uplenil ter potem dal odvesti oba v zapor, ^^arfe-^	K ~~
j istej ulici bo š i 18 letni Orlando in njegava 1 ^elel Je videti svet. Včeraj popoludne,	' London> sladkor iz repe surov 105/M Sb.
prijatelja Comisso in Pulin, vsi trije členi z vlakom, ki prihaja c,b 5. uri m., se je Java 11.4V, fch. Mlačno.
j društva >Lega patriottica dela Gioventu pripeljal v Tr*t 14-letni Viljem Birnbaum,; ^	L "m^ce^.i^:'i^noV.
diima z Dui8j*. Izjtopivši iz vlaka se je febru7ar 16.50 (mirno.) — Plenica za tekofii m?-
1 j	• t	,	, 7axpl ( r rati okr p■ ne vede kam bi se	za okt-	za "ovember-decamber
slednjimi in Janezom \\ erkom.	v tem zacel rz rau OE1 &» ne veae» £am 01 He
konfliktu je udaril Orlando Werka a palico obrDil- Xekemu retiarju se Je njegovo vede- - ^ megec Z0A
ista »Ii Gaz- n'e zt^e 0 feUa»l,*vo ter ga je vprašal, od kod 31.20, za noven
triestina«. Nastal je konflikt mej temi pokam bi
23.ab.Ta no ?emoer-febr. 23.85. (mirno). Moka za te-c 30.60 za okt. 30 8^, za 110/. -december
ni plavi tako da ae ie lastnik listi »11 Gaz n'e zaeo fcUUiljlvo ter ga je vprauai, ou kou oi.zo, november-tebruvar 3l.6'> (mirno) Kepičao p> glavi ta ko, na ae je lastniK lista »ll Vjaz- •	J	» J r _	, , . olje za tekoći me=jec \H:Ab, za oktobir 49.2o,
aettino« zgrudil brez zavesti, a s prebito lo- da l,n9ei 1U ki4J- Užcek mu Je Poveda" : za nov.- december 49.50 zi januvar-april 50.50
l	.1	1 j • u-i a « • ^	da ie 1 rišel z Duoaia a ni dal iasneera od-; (mirno. 1 Sairit za tekoči me.sec 46.—, za okt. 44.—
i banjo na tla. OJando je bil takoj aretovan. aa Je 1	8	a n . ,J . g , L nov.-december 42 50 za januvar april 4l.2'>
Državno pravdništv.) ga ie t.žiloradi zle čina P<,vora na vpr.šmje: po kaj da je prišei. | (trdno)> Siadkor surov 88° uao nov 26--26\
ttl„n0 r»nat^rJKo	f ™	Vele* tega a« )* redar spremil k pol cijskemu . (mirno), be: za tekoči mesec 29 «/4 za okt. 29 -lH
težke telesne poškodbe. Die o. t. m. je bila "	» & J	• j - .	j i za okt.-ian. 301/' z. januvar - april 30T/8 (mirno) n-
začela tozadevna razprava na deželnem sodi- chi]Jalu S haH-u, in temu je deček povedat, finiraii b2-62V, Vreme: oblačno, šču, a je bila odgodjena radi tega, ker ae ni da Je pt>['egoil iz očetovske hiše s hvale-moglo zaelišat: Janeza Werka kakor pričo, vrednim namenom, da si ogleda svet. Poli-j
ker je bil odsoten i* Trsta. No, rasprava sa ozkemu fankcijonarja se je pa zielo, da če ,	.
ie vršila včeraj.	j Je ** hvalevreden dečkov namen, ni pa tako ilfi fll^Ca »fl ^g* IfiVI IWillZI
' Orlando je priznal, da je udaril Werka1 h-le,redno d.j-tvo, d, je hotel potovati j s palicn, a to da j9 storil le v silobranu, ker,bl.ez Zetovega dovoljenja. Vprašal ga je se, . ga jj namreč Weik napadel, ga prijel za' da ll ma kaJ	Pri sebi» a deček ttU ;
Tovarna poMdtva
vrat in zamahnil dvakrat po njem h palico, |je povedal, iia n ma niti novčiča.
ne da bi ga bil zade', ker se mu je umaknil. Sicer j« Orlando na včerajšoji razpravi povedal d.bes.dao vte, kakor na razpravi dne .'». eept?inbr<i.
Janez \Verk je pa—zaslišan kakor priča — izjavil, da so ga OrJando, ComRso in Pulin zavratno napadli. Cjmis^o in Pulin da sta ga prjela v^ak za eno roko, a Orlando, ki je b:l za njegovim hrbtom, je zamahnil a palico nad njim. A prej, nego ga je Orlando udaril, se je on (\Verk) iztrgal iz rok C> misiii in Pulinu ttr zamahnil s palico nad Orlandom. Orlando sa je njegovemu u latcu ognil a potem udaril njega (Werka) s palico po čelu s tako silo, da je izgubil zavest. Za rano, ki mu jo j« cadula Orlandova palica, je trpel 50 dni. Na predsednikovo vprašanje, da li tahtsva odškodnino, je Werk podal sledeči račun :
Za f>0 dni, ki nisem mogel delati, veak dan po 10 kron .... K 500.— Za pretrpljene bolečine	„ o00.—
Za zdravniško negovanje	„ 150.—
Za zdravila........r. 50.—
Skupaj K 1000.—
Za tem so bili zas išani kakor prifie Comisso, Pulio in polic.jski koncipist dr.
Dečka bo dejali začasno pod ključ a obenem so takoj bizajavnim potjm obvestili
ulica Tesa št. 52.
(v laatni hiSi.)
ZALOGA:
A.
I
Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se n! beti nikake konkureae*.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tac i
Razne vesti. j
Statistika. Ni Hrvat9kem se je meseca i po posebnih načrtih, junija t. 1. rodilo 6873 živih otrok, mrtvih 137. I Tustrovan oenlk bresplafino !■ fraako
Serravallo-vo železnato kina vino
za bolehne otroke in rekonvalescente.
h
li B
Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačige organizem. THf
Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh
slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti.
Odlikovano s 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000
zdravniškimi spričevali.
I. SERRAVALLO
-Zrst. =
I
\T 1
..Naroduem Domu
odda v naj en lepo w<mp> «W1 SOb > S hrano. X as lov pove up. -Edin." | f
stare in nove ima na predaj Fran Budau Paduina 21 (pri tleh).
v Trstu, ul
Prodajalko
z dobrimi referencami ve*e<> italijanake^a in neruskega \f-zika. išfc neki z doga obl^'? Trstu l*-totam *e sprejme tudi eno šiviljo. Nas ov; ■ ove uprava »Edinosti .
fTi
PRODflJHLNICfl JESTU1N
= Ivan Gnot =

TRST — ulica Giulia 33 — Kava, sladkor, testenina, moke
TRST
L
najboljših mlinov, okajeno moso.
Vedno sme tono. loiiniresčne cene.
le. 1
Vinske stiskalnice in valerji
prve Trst«* se dobivajo pri tvrd k i
Živicidr.(Schiv tz&C.)
Trgovinska u ica 2
kjer so odda tudi r 'lika neprcnobnlua stiskalnica na kolesih, eventuvelno tudi v najem
Tovarna kisa
jjrusehina & }{rovath
Trst — Ri^a Orumula — Trst.
Zaloga vinskega kisa in različnih specijalnih kisov.
- Kontur'i i ip cene. -

Otuopilo se je velikansko skladišče ALL'UNIVERSO 31
= Trg Carlo Goldoni 1. =
Bogat i/J>or raznovrstnih površnih sukenj (paletot, ulster) in obleke za in ozke. dečke lil otroke.
Veliti ioMi Haga i z ta n inozamstili tovaru. — Naročbs po meri litro in točno.
Govori se alovenski.	Najugodnejše cene
I©
m
®
Ivan Natale
=- ulica Stadion 10 -—
ima v zalogi najpopolneje priprmc za lie-pregorijivo luž na plin, kajti z istimi se pribrani 40"^ porabe. ^^^^^^
Mrežice „Duple*", ki gore 2000 ur.
= Pripadle i.
Tomasoni Ulisse — Trst
slikar-dekoratćr.
^orejema del"» na deželi. — l>=koracije snh s papirjem. Slikarje ho1> in nniusov v vs-h °logih in na vae načine Ponarejen les irj mramor. Har^nnje po-i-tva. podov itd. — Vse po zmernih eensh točno in Litro — Delavnica: ul. TJgro Foscolo 21.
Otvorila se je nova prodajalnica
ulica Barriera veccVia 19
»-jer >© na fzbero /.Inta in srebrn"! ure za možke in ženske, kakor tudi zidne ure.
. prafe se izvršujejo i največja nitančnostio z 2-let. jamstvom.
— Budilnice od gid. 1.50 z 2-!et. jamstvom.
^nton gucker l fcrSo Jtaslingcr
zaprisežena sodna eenilea ter
urarja južne železnice.
IVAN JANČAR
tehnitni koncesijonirani zobozdravnik v Trstu, ul. Torrente 32 II. n.
delavnica za umetna zobovje. Izvršuje popolno zobovje i ž kaučuka ali zlata po francozkem pe^tavu. Poprave v 2 urah. Cene zmerne. Sprejema od 8 — 6. pop.
V Vv v^	y VV Srvnr
"i* "1"	"f 'f" 'l* "I"	"J" 't' "P"
V kratkem se otvori prodajalnica z manifakturnim blagom
Severij Lockmer
na trsu sv. Jakoba (i>red eerkvijo)
z velikim izborom drobnarij, pla-tenine, kotenine, fuštanja. srajc, zapestnic, kravat, kakor tudi bombaža, volne in predmetov za ženska ročna dela.
oooooooooooooooo
Anton Skerl
mehanik
Piazza dele Legna 10. (hiša Caccia).
Gramofoni, fonografi, plošče in c.:-'indri za gedbo v velikem izboru.
Internacijonalna godba in petje
Vse po cenah, da se ni bati konkurencf. Specijeliteta:
Priprave za točenje piva.
NB. V olajšanje nakupovanja se proda jajo Vri predmeti tudi na mesečne obroke.
x Nova trgovina z železjem S
g	= FRAN BALLIS =	g
TKST = ulica Barriera vecliia št. 27 = TRST ||
^ _ —===-*==— ^
X V Bogat izbor kmetijskega orodja, kuhinjske posode, X	brusnih kamnjev itd. itd.
^ Se priporoča cenjenemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi.
<XXXXXXXXX%X*QOCXIXXXXXXXXXXXXXXX&
KONSTANTIN RUBINIK
Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanje in čiščenje svetilk na plin ob času selitve. Neprekosljire plinove mrežic*. — Vsakovrstni pripadkl za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj.
■ Velik salon plaščev za gospe ■
FERRUCCIO JESS -—^
—== TRST — ulica Cavana 12 — TRST =—
Bogat izbor jopic zadnje novosti izvirnega ======= modela iz Pariza, Berolina in Dunaja.
q Guerino Mareon, ul. Tivarnella 3.
~ Priporoča svojo zalogo oglja in drv,
ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Pošiljanje na dom. Telefon št. 1GG4.
Jicljan Salvatort
ornament, kamnoseški mojster. Delavnica spominskih kamnov in marmorja za pohištvo. Trst, ulica Farneto 37.
S>oji k svojim !
Podpisani priporoča svojo zalogo Oglja, drva, premoga in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muha, ulica Čuvana (uhod ulica Cavazzeni štev. 3).
Drogerija
GUSTAV MARCO
ulica (sililia st. 20.
Droge, barve, pokostj, petrolej, cepiči, ščetke, mila, parfumi itd. itd. Zaloga šip in steklenin.
L.iB5sr«e5r33C5aisiri
Velika izbera.
Jfajnižje cene.
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
Josip Stantić
Zalacratelj kr. redarstTene straže, e. fcr. £-larne^si carin-ske^a urada in skladišč, e. kr. priv. Uovd. oroj, e. kr. linanene straže t Trstu, Kopru in Pnlju.
TRST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospođef gospe in otroke.
- . i
Prodaja najboljše voščilo (biks)
'f! fredin
Cene nizke Postrežba točna.
\
Združeno avstrijsko parobrodno delničarsko društvo trst. (Avstro-Amerikanska proga), trst.
Nova redna, hitra in direktna služba za blago in potnike
mej Trstom in Novim Jorkom.
Hitri iu Hegantoi novi brzopar >b od
bhh GERTT
65C0 ton. odpluje dne 8. oktobra v Nori I'ork.
Potnina znaša III. razred K 180.—, II. razred K 250.—, I. razred K 300.—.
Potrežba in hrana (vsak dan svež kruh in meso) dobro vino, zdr*viiskn službe. Parniki so elekirieno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu.
Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva m spedicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Telefono it. 847. - Via đella Stazione Št. 17. - Telefono št. 847.
Filijalke v PULI, GORICI, REKi in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
=( Pošiljale prcdiEto?, ii se jemljejo na potovanje in prevažanje Naga na u prnge. )—
Sprejema se tudi pohištvo in druge pedmete v shrambo v lastna za to pripravljen-* skladišča. M" Edini tržaški zavod za — VARIIM-PI FANFR" ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PREPKOO "VflUUm UL™Cn ■
Točna postrežba, in nizke cene.
RUDOLF MADDALSNA
ul. Uiro Koscolo II (vogal ul. Parini)
ZaloianoveiaiflstareiapMštva.
= posamezno priložnostno pohištvo. =
Bogat izbor spalnih in cbedovalnih sob, podob v okvirjih, zrcal itd.
Poštene rene.	:
liazprodiija!
Po nečuveno nizki ceni se dobi za samo
Z g\L ©S 2IČ.
krasna garnitura obstoječa iz
14 krasnih dragocenih predmeta
in sicer :
1 lira od niklja, Anker remont, (na željo tu<l posrebr.) z lepo ) a/.ivzljanim pokrnvom točn^ urejena s letnim jamstvom in škatljico I krasna gol.iin ali nikliasta okropaa verižica
s f>rive?oro. Parižki siftem. I goldin igla, za kravate z imitir. briljanti. 1 par gumbov za maušete, znamka »Garantiec. 1 garnitura (5 komadov) gumbov za srajce iu ovratnike.
; I par uhanov iz pristnega srebra, uradno j punci r. 1 ci ldin prstan s krasnim kamenon.
1 žapno ogledalo v etviju.
Vseli 14 krasnih in vrednostnih pred-( metov z uro Anker-liemont. vred pošilja le | za 2 gld. 95 nč. S povzetjem ali po miprej | poslanem denarju, tvrdka
BRUDER HURV3Z
Krakovo - Stradom IT. - K rakovo
Neodgovarjjijoče sprejmem v 8 dneh nazaj in povrnem denar, vsled česar nima kupec nikakega rizika.
Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih dragocenosti brezplačno in franko.
Razprodajalci in agenti se sprejemajo.
Vsak kupec vdobi v dar brezplačno krasni £epm album s 15 razglednicami mesta Krakove
Prodajalnica jestvin in koionijal, napoljskih in tuzemskih testenin, olja, kisa in mila
Ivan Počkaj v Trstu
ul. Petronio 2, vogal ul. Settefontane.
Zaloga moke, žita, otrobov na i^bero.
> yyyyyvyyyyyv w y
^LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA- v LJUBLJANI
Podružnica v Celovcu.
Kupuje in prodaja
tam vrste not, natanih plac m, prijoritet, koa obligacij, uećk, dainic, valnt, novcev in daviš.
frcmtfi izdaja k Teaksme
Polno vplačam akcijski kapital K 1,000,000
Ztmajtva in Mkomptnje
■fatbsn« vndiOftM papirje Ia vnovčuje upale - ■ ■ -- -	kupona.	--
Dajo prtdnjme na vred. papirje. Zavaruje srećke proti kurznl
== izgubi---:
Vtnkuluje In dlvlnkuiuje vojadRe tenitnlnske kavcije.
im iirtim mmmdo. IH	flT Mor^ia amroćila.
Podružnica v Spljetn
Denarne vloge vsprejema H
V tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim | obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do < —	= dne vzdiga.	—.. ■ . — |
Promet a Čeki in nakaanioami.