855^ 60100200 OSREDNJA RNJ^1NllCA koper PRiMU^okl DNEVNIK n Poštnina plačana v gotovim Abb. postale I grupo* Cena 200 lir Leto XXXIH. Št. 228 (9836) TRST, sobota, 1. oktobra 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel lzAajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tisJrat v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do L maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1P45 pa v osvobojenem Trstu, kjer ja izšla zadnja številka Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi Z ODLOČITVIJO SO SE SPRIJAZNILI TUDI SOCIALDEMOKRATI IN PLI V PONEDELJEK BO VLADA SKLEPALA Temeljni cilj vlade ODOBREN DRŽAVNI PRORAČUN ZA 1978 V < 0 ODLOŽITVI JESENSKIH VOLITEV Andreotti je narodi notranjemu ministru Cossigi, naj doseže ustrezen dogovor z ostalimi demokratičnimi strankami - De Carolis (KD) izsiljuje RIM — če sc kdo ne bo premis- | bo, dodal, da bi tega ne storil ša- lil v zadnjem trenutku, bo vlada na svoji izredni seji v ponedeljek sklenila odložitev upravnih volitev do spomladi, najkasneje do junija 1978. Kot znano bi jeseni morali glasovati skoraj štiri milijoni volivce!', predvsem v Trstu, Novari, Pavii in Viterhu. Pravega dogovora še niso sklenili, ker je' to naloga notranjega ministra Cossige, ki se bo srečal z voditelji drugih strank v prihodnjih dneh. Z odložitvijo volitev so se dejansko sprijaznili tudi socialdemokrati in liberalci, ki so bili najodločnej-ši nasprotniki tega ukrepa. Romi-ta, tajnik PSDI. je sporočil, da «sta-lišče socialdemokratov ostaja tisto, ki ga je objavilo vodstvo« ’ (torej nasprotovanje odložitvi), «vendar bo PSDI skrbno proučila vladni predlog«. Verjetno bo namreč Cossiga predložil strankam osnutek vladnega odloka, ki naj bi vseboval temeljne smernice smotrnejšega združevanja rokov upravnih volitev, ki bi bile enkrat letno ob določenem času in, na koncu, še «prehodni sktep« o odložitvi jesenskih. Kvečjemu bodo socialdemokrati glasovali proti osnutku, ko ga bo moral parlament ratificirati, vendar bo tedaj prepozno in bodo na to vsi pozabili. Podobne so izjave liberalnega tajnika Zanopeja, ki je dal razumeti, da se bo pet liberalnih poslancev ♦kvečjemu vzdržalo«. Velike stranke so, v glavnem, za dovoljne. Republikanski predsednik poslanske komisije za notranje zadeve Mammi je, na primer, izjavil, da 4Često ustvarjajo probleme, ki jih ni«. Tako «nekateri obdolžujejo druge, da skušajo z volitvami kaliti sodelovanje šestih strank, drugi pa spet upajo, da bo prebivalstvo nekaterih manjših mest odločalo o usodi zgodovinskega kompromisa. Vse sc mi zdi pretirano«, mo, če bi ga evodstvo stranke prisililo k disciplini«. S tem dejansko izsiljuje KD, naj sklepa na ravni vodstvenih organov, medtem ko je smisel vseh srečanj voditeljev stranke bil prav ta, da se odgovornost za odložitev volitev pripiše vladi. CANDIDA CiURZI RIM — Vlada bo morala na eni izmed |>rvih oktobrskih sej razpravljati tudi o datumu volitev za evropski parlament. Načelno bi volitve morale biti pomladi 1978. vendar se .stvar zapleta, ker bi sovpadale z odloženimi upravnimi volitvami. Republikanci in del demokristjanov zato predlagajo, naj bf volitve odložili za nekaj mesecev. Carter sprejel Kardelj? VVASH1NGTON - Ameriški predsednik Carter je v Beli hiši včeraj sprejel člana predsedstva Jugoslavije Edvarda Kardelja. V kratki Tanju- govi novici o tem je rečeno, da je Carter prisrčno pozdravil Kardelja in se mu zahvalil za pismo, ki ga je dobil od Tita. Izrekel je upanje, da bo jugoslovanski predsednik kmalu obiskal ZDA. Carter in Kardelj sta nato imela politične pogovore in o-bravnaVala mednarodna vprašanja ter dvostranske odnose in sodelovanje med državama. Drugih podrobnosti Tanjug v novici o srečanju Carter-Kardelj ni sporočil. Stranke sc še niso dogovorile o osnutku energetskega načrta RIM — Sestanek načelnikov par lamentarnih skupin šestih strank ♦.programskega sporazuma« ni o-brodil zaželenega kompromisa o vladnem energetskem načrtu in gradnji jedrskih central. Verjetno bodo pogajanja nadaljevali prve dni prihodnjega tedna in zato odložili glasovanje v parlamentu. KONČAN OBISK DELEGACIJE CK ZKS PRI DEŽELNI KPI V tovariških razgovorih poglobljeni ostaja boj z inflacijo enotni pogledi na aktualna vprašanja Morlino in Stammati zagotavljata, da prihodnje leto vlada ne bo več privijala davčnega vijaka RIM — Temeljni cilji italijanske vlade so troje' razvoj Juga, evropsko sodelovanje in družbena reorganizacija. Te pa je mogoče doseči samo s pravičnejšo porazdelitvijo dohodkov med državljani. Če je vlada dosegla uravnoveše nje gospodarskega ravnotežja z davčnim pritiskom, bo prihodnje leto mogoče obraniti sedanje stanje s krčenjem javnih stroškov. Davčnega vijaka vlada torej leta 1978 ne namerava privijati, pač pa bo skušala doseči pozitivne rezultate z razširitvijo investicijskih možnosti. Vsekakor ostaja glavna sovražnik italijanskega gospodarstva inflacija, ki zdaleč ni bila premagana. Nasprotno: relativno ravnotežje, ki je nastalo letos vsled vladnih u-krepov, se lahko v vsakem trenutku zruši, če vsi družbeni dejavniki ne bodo odgovorno spremljali razvoja in prispevali k ohranjevanju tega ravnotežja. Tako sta na včerajšnji vladni seji ministra za proračun Morlino in | zaklad Stammati orisala poročilo o predvidevanjih gospodarskega razvoja v prihodnjem letu in državni pro račun za 1978, ki ju je ministrski svet po obširni razpravi soglasno o-dobril. Državni proračun za leto 1978 iz kazuje 12.574 milijard deficita, kar pomeni skoraj 1200 milijard več kot letošnji. Vlada namreč računa, da bo v državne blagajne priteklo prihodnje leto 42.723 milijard lir (10.595 milijard več kot lani, kar gre pripisati letošnjim davčnim ukrepom). Poleg tega gre upoštevati še nekaj več kot 800 milijard posojil v tujini. Stroškov pa bo za nekaj več kot 60 tisoč milijard lir. Med temi je vračunanih tudi nad 2801 milijard lir, ki jih mora Italija vrniti tujim upnikom. Toliko o državnem proračunu. Na svoji seji je vlada sprejela tudi popravek k zakonu o zaposlovanju mladine, ki dopušča zaposlitev mladih ljudi tudi v podjetjih s tremi zaposlenimi, (st.s.) NniitiiiiiiiiiMMiiifiiiiimMiiiiHiiifiiiiiiiMMiiiiinniiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniimiiMiiiiiiiiimMiiiiiiinMiiiitiiiiiintiimiiiiMiiDiiiiiiiiKiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiii Tito odpotoval iz Zagreba Vodji obeh delegacij, Popit in CuIIaro, sta posebej poudarila važnost poosimske-ga obdobja tudi za končno ureditev vprašanj slovenske narodnostne skupnosti Hiii POSEG MILOŠA MINICA NA ZASEDANJU GENERALNE SKUPŠČINE OZN Spoštovanje načel neuvrščenosti pogoj za odpravo zastoja v procesu pomiritve Zaskrbljena analiza svetovnega položaja - Evropo ne more biti oaza miru in blaginje l osimskimi sporazumi spravljeni z dnevnega reda OZN nekateri delikatni problemi NEW. Y0RK — V splošno razpra-! mednarodnih odnosov. Zaceagnini je^vsekakor včeraj na- vo na 32. zasedanju generalne skup- I Pri razčlenjevanju mednarodnega .ir . -i • __2 jv ~ ;; u/.ii-vi* Vrlfiivanih nalomi včpra I daljeval svoja srečanja z voditelji lastne stranke, kjer je sklep o od ložitvi volitev izzval največ nasprotovanj. Tako se je tajnik KD srečal s sen. Bartolomejem, ni mu pa u-spelo govoriti s Piccolijem, ki je bil zadržan v Montecitoriu. Piccoli je verjetno imel precej o pravka s poslanci, ki so podpisali • i • _ -ii_.v.:i..: ,mlilnti sčine Združenih narodov je včeraj j položaja bi v zvezi z napredkom od posegel tudi vodja jugoslovanske de legacije, zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic. Najprej je spregovoril o poglavitnih vprašanjih tega zasedanja in pri tem omenil reševanje kriz in odpravljanje kriznih žarišč predvsem v Afriki in na Bliž-ijem vzhodu, napredek pri sprejetju izjavo proti odložitvi volitev. Teh j stvarnih ukrepov za razorožitev in • __i__; __- i__i. rif) >• vv-111 rio. muzMrania m*AKlamAi; In' cn riArflnirt. * je nekaj več kot 70, vendar mu dela največ skrbi Massimo De Carolis, ki je 'že izjavil, da bo s svojimi pristaši glasoval proti zakonskemu dekretu o «racionnlizaciji volitev«, ko bo vlada predložila osnutek zbornici, De Carolis je, resnici na lju- reševanje problemov, ki so poglavitni za vzpostavljanje nove mednarodne gospoda-ske ureditve. Po Miniče-vih besedah bi bilo iluzorno misliti, da je popuščanje napetosti, trajen mir in stabilnost mogoče zagotoviti brez napredka na teh glavnih smereh NA PROCESU V CATANZARU «Afera Giannettini» še vedno v ospredju nosov in krepitvijo sodelovanja v svetu se je Minic dotaknil tudi nedavnega Titovega potovanja v Sovjetsko zvezo, LDR Korejo in Kitajsko. Po Miničevih besedah je eden izmed pomembnih rezultatov teh Titovih obiskov še ena močna uveljavitev načel neodvisnosti, suverenosti, enakopravnosti in nevmašava-nja. Ta načela, ki so podlaga neuvrščenosti, so element miru in varnosti v svetu. Jugoslovanski zunanji minister je nato obširri > spregovoril o neuravnoteženosti pozitivnih tokov v svetu, o okrepljenih odporih, na katere zadevajo ti tokovi, o pritiskih, uporabi sile, kolonializmu in neokolonializmu ter sploh dominaciji. Očiten zastoj pri razvoju popuščanja in vse bolj izrazite težnje, da bi ta prioces še bolj zožili, postavljajo vprašanje, ali je svet na pragu oživljanja določenih Vidikov politike hladne vojne. Ob tej ugotovitvi pa je Min'č tudi podčrtal, da je treba pozdraviti sleherno znamenje, ki kaže. da tudi velike sile, tako kot druge članice ZN, začenjajo spoznavati, kam pelje- ta negativna usmeritev v procesu po- katerega ie hitro treba najti re šitve. Ob koncu svojega nošena v splošno razpravo jc jugoslovanski zunanji minister izjavil, da je njegova država gostiteljica sestanka o evropski varnosti in sodelovanju in da sc b«t zavzela, da bi ta sestanek sprejel ukrepe v skladu s celovitim Izvajanjem sklepne listine iz Helsinkov. Pri tem je opozr.dl tudi na preb'c me Sredozemlja in izrekel upanje, da bo beograjski sestanek temu namenil posebno pozornpst ob sodelovanju neevropskih sredozemskih držav. Očitno Evropa ne more biti oaza miru in blaginje ne oziraje se na razvoj v drugih delih sveta, ie sklenil Miloš Minic, (vb) BEOGRAD — Predsednik Tito je Po štiridnevnem bivanju včeraj odpotoval iz Zagreba. V hrvaškem glavnem mestu in večjih krajih ob železniški progi proti Beogradu ?o ga navdušeno pozdravile množice prebivalcev. Tito jc na železniški postaji šid izstopil iz «modrega vleka« in z. avtomobilom nadaljeval pot v Karadjordjevo. „ Neuvrščeni obsojaj« podporo ZDA Izraelu NK'vV YORK — Zunanji ministri neuvrščenih držav, ki se udeležujejo 32. rednega zasedanja generalne skupščine OZN, so izdelali skupni dokument, v katerem zahtevajo ostre ukrepe proti I-zrafelu. Obračajo se predvsem na ZDA in jih pozivajo «nai ukinejo svojo politično, vojaško in gospodarsko pomoč izraelski državi*. Diplomatski predstavniki neuvr ščenih. ki so se sestali na nobudo Delegacija CK ZKS na obisku pri pokrajinski federaciji KPI v Gorici OD DANES V BEOGRADU «Teden prijatelj$tva» med Italijo in SFRJ Kulturna prireditev spada v okvir manifestacij ob odprtju evropske konference o varnosti in sodelovanju V okviru kulturnih prireditev oh skorajš njem, odprtju beograjske konference o varnosti in sodelovanju v Evropi bo od danes dal ie v Beogradu *teden italijansko ■ iu-gos\ovanskegq prik!tetjstv,a»,. lome skupine iGruppo incovtro» ir Trsta, plesalci iz Ločnika- in kva MBHM % tet *Stel!a a'pina* iz Cordinonsa. Sirije, pozivajo obenem varnostni katerem bo dežela Furlanija - Ju svet naj pazljivo sledi položaju na lijsioa krajma uracmo preriši a v ,«-Bližnjem vzhodu, ki se venomer halvo ter prganmrala dve, olas-slabša. Edina možna rešitev, ozi- bem večera, ametmsko nrtredi-roma predpogoj za miroljubno re , tev m fotografsko razstavo. De šitev, pa je. po mnenju več kot ielno upravo bo v Bsoaradu za-o stotih držav, ki sc sklicujejo na val deželni oc.bomdc Mtzzau. trza načelo neuvrščenosti, vrnitev s Jko občino pa podžupan Ce,are. strani Izraelcev vseh zasedenih o-zemelj Arabcem in prepoznanje temeljnih pravic palestinskega naroda. Glasbena večera bosta danes v Osijeku in jutri v Zemunu Napo veaovalec ho filmski igralec Ivan Rassimov. nastopali pa bodo folk- pianist Silvio Donati. pevec Lu-renzo Pilat, tenorist Ruggero Bonna 'flino in .sopranistka Rita Lantieri. Predstavo bo oddaja, tud-i radio Beograd. V Beogradu bodo pripravili tudi razstavo del sedmih umetnikov iz naše dežele, in sicer Lojzeta Spacala. Giorgia Celibertija. Lu dana Ceschia, Mnrcella Masrhe-rinija, Cesare ia Mocchiuttiia Nina Perizija in Giuseppeja Zigai-na. Končno pa bodo pripravili še fotografsko razstavo fotografa Gio-vannija Edoarda Nogara Delegacija centralnega komiteja ZKS je včeraj obiskala Videm in Gorico, kjer je bila v spremstvu deželnega tajnika KPI Antonina Cuf-fara gost tamkajšnjih pokrajinskih federacij KPI. Po sestanku na sedežu videmske federacije se jc delegacija CK ZKS, ki jo je vodil predsednik CK ZKS France Popit sestala z občinskimi upravitelji v Codruipu in si ogledala vilo Manin, kjer s! a Popit in Cuflaro dala izjavi, ki ju dobesedno objavljamo: FRANCE POPITI Sedanj i obisk deželnemu komiteju komunistične partije Italije spada v vrsto obiskov, ki si ■jih izmenjujemo in na katerih se pogovarjamo o problemih, ki zanimajo obe partiji. Prav tako smo se tudi sedaj sestali zato. da izmeti'jam o nekatere naše poglede tako na mednarodna, kol na notranjepolitična vprašanja in moram reči. da smo si v teh pogledih zelo ali pa jjopolnoma blizu. Prav tako je bilo v naših razgovorih prisotno vprašanje položtija naše manjšine, pri čemer smo se mi predvsem zavzemali za to. da je tako. kot so znali italijanski komunisti najti skupni jezik s socialisti, s krščanskimi demokrati in drugimi progresivnimi silami. treba tudi našo narodno skupnost tretirali kot~enotno, kot samo- ; stojen subjekt v vrsti demokratičnih sil, ki so borijo za demokratično preobrazbo italijanske družbe. Mi smo ...................................i mm.miliiirt •■■■•»•■um mi..mm. ............mm.milmmmi m ....... 2 „aše Strani povedali kaj delamo O „ v pripravi za naše kongrese, pred PRED SEDEŽEM MSI V RIMSKI ČETRTI BALDUINA Proti političnim in vojaškim osebnostim, ki so nudile kritje neo-1pUMto5iaMtaičn'jTt^azpmT^mise-fašističnemu časnikarju, bi utegnili sprožiti nov sodni postopek j bej opozoril na pomen sklepov lanske vrhunske konference neu-„ ,. , ■ , •, vr ščenih v Colombu. Dejal je, da vesel bistvenih novosti. Bivši } mednarodne razmere sef varnostnega urada SID gen. , ... , .. . __, Aipmm„n m /aUlinčil svnm nri- ’ Podile trdnost jasnih in od- CATANZARO - Medtem ko se nadaljuje zasliševanje visokih vojaških predstavnikov, se ie pozornost opazovalcev premaknila iz sodne dvorane na sedež catanzar-skega državnega pravdništva, kjer se množijo sestanki in posvetovanja, ki doslej še niso privedli do konkretnih sklepov. Mnogi so napovedovali, da naj bi včeraj sklepali o morebitnem formalnem odprtju sodnega postopka proti bivšemu predsedniku vlade Rumorju, toda tega sklepa še ni bilo. Vse kaže, da sedanje delovanje državnega pravdništva ni namenjeno samo ugotavljanju morebitnega lažnega pričevanja, ki naj bi ga zakrivili Rumor ali druge oulitič-ne in vojaške osebnosti, ki' so še v zadnjih dneh zvrstile pred ca tanzarskim porotnim sodiščem; po vesteh, ki krožijo v Catanzaru. grč za mnogo več. Sodne oblasti u gotavljajo, na osnovi zapisnikov in sodnih aktov, ali obstajajo po-goji za odprtje postopka »roti o-sebam. ki so s svojim početjem omogočile pobeg agenta SID Gian-nettinija ter njegovo nemoteno bivanje v Španiji. Skratka, sodniki so prišli do zaključka, da predstavlja kritje, ki m ga nudili fašističnemu časnikarju Glannettiniju. prolizakontio dejanje, katerih krivce je treba sodno preganjati. Prav zaradi tega skušajo tako pikolovsko ugotavljati. ali so bile samo vojaške oblasti tiste, ki so dale potuho agen tu SID, ali pa so glavno odgovornost nosili politiki. Prav zato oa bo dokončni skico o morebitnem odprtju novega sodnega oostonka sprejet šele ob zaključku sedanje faze procesa v Catanzaru, se pra vi po zaslišanju vseh prič. ki so imele kakršnokoli zvezo z «afero Giannettini*. Proces v Catanzaru ni včeraj čevanje, nakar so zaslišali še polkovnika SID D'Orsija. (tm) RIM — Krogi, ki so blizu italijanski vladi, so včeraj pojasnili, da se Italija doslej uradno še ni izrekla o načrtu izdelave «nevtion-ske» bombe. O tem se jc res govorilo na seji posebnega odbora NATO, katere se jc udeležil tudi italijanski .-predstavnik, a si ie slednji pridržal nravico sporočiti Po oceni vloge Združenih narodov je Minic z zadovoljstvom izjavil, da jc Jugoslavija skupaj z Italijo ž osimskimi sporazumi spravila z dnevnega reda varnostnega sveta nekaj občutljivih vprašanj. V nadaljevanju razprave je razčlenil jugoslovanska stališča od najbolj žgočih mednarodnih problemov. Za razorožitev je Min.ič dejal, da je po mnenju Jugoslavije eden najpomembnejših problemov, za Misovski aktivisti streljali na demonstrante umorjen 20-Ietni pripadnik «Iotta continna» Laže ranjen priletni lastnik bencinske črpalke - Misovei že nekaj dni umetno povzročali napetost ob odprtju šolskega leta - Izjava župana Argana RIM — Nasilje neofašistov je sinoči terjalo še eno smrtno žrtev: misovski aktivisti so streljali proti levičarskim demonstrantom in ubili 20-lelnega simpatizerja «lotta conti-nua« NValterja Rossija. Pri streljanju je bil ranjen tudi lastnik bližnje bencinske črpalke, 68-letni Giiusep-pe Marcelli. Nekatere okoliščine tragične epi zode, ki je dozorela v ozračju na silja, ki so ga misovski aktivisti umetno ustvarili ob ponovnem (d-prtju šolskega leta, še niso povsem pojasnjene. Nekaj desetin pripari nikov «lolta continua« se je zbralo že v popoldanskih urah na Trgu Igea, kjer so dan prej misovski skrajneži streljali na mlade levičarje in laže ranili 19 letno dekle, študentko Ele-no Pacinelli. Manjše število levičarjev se je nato podalo v Ul. Galim-berti in se približalo misovski sekciji v Ul. Medaglie d’oro. Iz sekcije pa je nenadoma planila skupini ca misovskih aktivistov s samokresi v roki. Počil je prvi strel, ki je ranil prodajalca bencina, levičarski mladeniči pa so se razbežali. Toda neefašisti so očitno hoteli ♦kaznovali« politične nasprotnike: zato so se zapodili za njimi in še naprej streljali s samokresi. \Aal-ter Rossi je bil zadet v tilnik in se je zgrudil v mlaki krvi kakih 250 metrov daleč od misovskega sedeža. Šele tedaj so se misovei ustavili in se razbežali. Ranjencu So priskočili na pomoč nekateri a-genti javne varnosti, ki so imeli nalogo stražiti misovski sedež. Poklicali so rešilni avto. po krai- italijansko uradno stališče. .................................................... .....................................................................................ti..................................................."""" izpuščeni teroristi potujejo iz Tokia v Dako Neuravnovešenem preusmeril francosko letalo na progi Pariz-Lyon - Poseg policije rešil potnike TOKIO — S tokijskega letališča je odletelo posebno letalo j ponske družbe JAL, na katerem je šest teroristov in dva navadna zločinca, za katere je japonska vlada pristala, da jih osvobodi v zameno za izpustitev talcev* ki jih preusmeritelji imajo v DCt8, ki čaka na letališču v Daki, Na letalu, ki je sinoči odletelo iz Tokia in ki bo prispelo v Dako danes ob 7. uri, je tud: šest milijonov dolarjev. Japonske oblasti so imele dokajšnje težave, preden so zbrale šest milijonov . bankovcih po 100 dolarjev, saj so morali zaprositi nekater' ameriške banke, naj jim priskočijo na pomoč. Iz Tokia so odpotovali tud' podtajnik za prevoze I-šiji. podtajivk šefa kabineta Došo in pa predsednik letalske dru žbe JAL Asada.iki bi se^morali po gaiati s preusmeritelji. Slednji so zadnjič, ko so »topili v stik z bangladeškimi oblastmi, sporočili. da zadnji ultimat zapade nepreklicno ob 23. uri ,po italijanskem g i > irrv i>*» i r> ci I 1 je mnenje, da se bodo odpravili v Libijo, ki je že večkrat sprejela teroristične skupine. Obenem pa se času, zato jih bo treba prepričati, j ne ve, kaj porečejo teroristi na to, da počakajo na prihod letala, ki bo' u,,~ prispelo z osemurno zamudo. Tero- risti so v teku včerajšnjega dne iz pustili še nekaj oseb, da je trenutno v njihovih rokah 143 talcev. Sporočili so, da odslej ne bodo več izpustili nikogar, pa čeprav bi kdo zbolel. O-pozorili so tudi svoje sogovornike, naj se ne šalijo in naj ne zavlaču jejo, ter dejali, da so pripravljeni povzročiti še hujši pokol kot je bil oni na telavivskem letališču, kjer so teroristi prav tako bili pripadni ki samozvane japonske rdeče armade. Sedaj se že Dostavlja vprašanje,* kam bodo teroristi hoteli oditi, ko jim izročijo njihove tovariše ter šest' milijonov dolarjev. Prevladu da trije jetniki, za katere so zalite vali osvoboditev, niso hoteli oditi iz Japonske. Minister za pravosodje Fukuda ter njegov namestnik Šizaki sta izrazila namen, da odstopita in tako prevzameta odgovornost, ker sta na lastno pest sprožila oosto pek za osvoboditev teroristov in dveh navadnih zločincev. O njunem predlogu bodo vsekakor raz pravljali, ko se bo vsa zadeva za ktjučila. PARIZ — Po 8 urah napetosti se je na pariškem letališču zaključila pustolovščina pieusmerjene karavele, ki je letela na progi Pariz Lyon. Preusmerite!j Jacques Robert je bil že znan policiji, saj se je ♦proslavil« s celo vrsto podobnih podvigov, svojo zločinsko kariero pa je začel leta 1953 pri 19 letih, ko je umoril lastnega očeta. .Po napornih pogajanjih, potem ko je Robert zahteval, v zameno za izpustitev talcev (na letalu je bilo 99 potnikov), naj po radijskih postajah «Europe 1» in ♦Montecarlo* preberejo njegov «po litični« proglas, se je pustolovščina zaključila z vdorom policije na letalo. Pri lem je ročna bomba, ki jo je Robert imel v roki, eksplodirala in hudo ranila dve osebi, medtem ko je degolistični poslanec Lucien Neu-vvirth, ki se je vozil z letalom, zado-bil le lažje praske. Vsa zadeva se j.- zaključila ob 20.30 z vdorom policije. Robert je v začetku včerajšnje pustolovščine lažje ranil stevardeso. ki ni bila dovolj hitra pri izvajanju njegovih ukazov. Žensko so takoj zatem, ko je letalo pristalo, prepeljali v letališko ambulanto. Nato so za nekaj časa ustavili ves promet na letališču, saj je zračni gusar zahteval, naj letalo takoj o-skrbijo z gorivom, v zameno pa naj bi izpustil petdeset potnikov, po ve cini žensk in otrok. Robert je pred tremi leti vdrl v televizijsko postajo «Teleluxemburg« in z ročno granato v roki (kasneje se je izkazalo, da ni resnična) sku šal prisiliti urednike, naj preberejo njegov' proglas. Pred časom je tudi grozil s samokresom popevkarju Johnn.vju Hallidayu in igralcu Luisu De Funesu. Obsodili so ga med drugim zaradi goljufije, 26. marca pa so ga spustUi na začasno svobodo. (it) šem čakanju na so naložili ra njenca na zasebni avtomobil in ga odpeljali v bolnišnico S. Spililo. kjer pa jev mladenič nekaj minut pozneje podlegel hudi runi. Ranjenega prodajalca bencina go odpeljali v neko drugo bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in ga kmalu nato odslovili. Policija .je takoj po streljanju preiskala misovski sedež v Ul. Medaglie d oro in identificirala kakih trideset misovskih aktivistov, ki so jim na kvesturi napravili poskus s parafinom, da bi ugotovili, ali je kdo od njih streljal. VVaTer Rossi se je ' začel aktivno ukvarjati s tiolitiko pred enim le- tom. ko je moral zaradi svojega le ličarskega prepričanja zapustiti |X)li-cijo. «Lotta continua« je po umoru objavila izjavo, v kateri obtožuje rimsko kvesturo in notranje ministrstvo, da sta dajala potuho misovskim skrajnežem, ki so se zbirali v zloglasnem sedežu četrti Balduina. Skrajno levičarska organizacija je tudi poudarila, da so fašisti že tri dni nemoteno streljali proti levičarskim aktivistom v različnih predelih Rima. Rimski župan Argan pa je na si nočnji seji občinskega sveta obžaloval, novi izbruh nasilja, do katerega je prišlo le nekaj dni potem, ko je država dokazala svojo demokratično zrelost. Rimski župan je s tem očitno mislil na shod v Bologni, ki je potekel brez hujših incidentov. Tudi Wal-ter Rossi se je skupaj s prijatelji u-deležil bolonjskega shoda ter se je šele predvčerajšnjim vrnil v Rim. Njegova tragična smrt je močno dvi-gnila politično temperaturo v prestolnici. V trenutku, ko poročamo, se večje skupine mladih kljub požgi uri zbirajo na kraju umora in na bližnjem Trgu Pompalozzi, kjer so napovedali protestno demonstracijo, (tm) vsem kaj delamo za uveljavitev delovnega človeka v temeljnih organizacijah združenega dela. oziroma u celotnem političnem sistemu. Tovariši komunisti iz Italije pa so nas obvestili o tem, kako se oni borijo za družbene in ekonomske spremembe v italijanski družbi. Mislim, da je vzdušje, o katerem so razgovori \ potekali, bi Id zelo prijateljsko, od- I prto in je prav gotovo prispevalo k t utrjevanju sožitja med obema državama. predvsem pa seveda tudi k ,skupnim pogledom med nami. jugoslovanskimi, in italijanskimi. komunisti. ANTONINO CUFFARO: Hvaležni> smo tovarišu Popitu, tovarišem v delegaciji, da so sprejeli naše vabilo za obisk v naši deželi. Da obisk prihaja v času po našem prvem deželnem kongresu in v novem obdobju odnosov med Italijo in Jugoslavijo po podpisu osimskih sporazumov, Prav zaradi tega je ta obisk izrednega pomena. Imeli smo široko izmenjavo mnenj in smo lahko ugotovili. da se ujemajo glede mnogih vprašanj, glede številnih problemov. To dolcazuje, da so nam stalni stiki, ki šmo jih v teh letih gojili, omogočili, da se naše analize in ocene u-jemajo. Nedvomno se zavzemamo za 'razvoj odnoscv med našima partijama, toda mislimo, da je naše rov--nanje v splošno korist našega prebivalstva. 1 ’ prav v tem okviru sma se lotili obravnavanja poosimskih prob?mov. Ta nova faza terja, da se ti odnosi še bolj utrdijo, da po stanejo še intenzivnejši, da se razširi sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo in med našimi narodi, da poudarimo, da vsek problem glede iz-' vajanja teh sporazumov terja tud. prisotnost ljudi s kulturnega in znan stvenega življenja, terja nepo^red no udeležbo našega prelhvalstva i> demokratičnih ustanov, ki ga pred stavijo jo. Jasno nam je, da je I. nova faza odprla pot k reševanji težavi.ih problemov, ki so vrsto le čakali na rešitev. In tovariš Popi je na specifičen način obravnava probleme slovenske narodnostne manjšine. Mi nismo samo neposred no angažirani, ampak si tudi priza' devamo, da Sw najde skupna pot me, demokratičnimi silami v Italiji, d. se preide od principov, za kater mislim, da jih danes vsi sprejemajo k dejanjem in konkretnemu uk rit panju. Želimo si. da bi sporohimi • kratkem glasu privedli do tega. d, bo pravica končne zagotovljenja na šim ljudem. VČERAJ V HOTELU ENALC POD NABREŽINO IZVAJANJE OSIMSKIH SPORAZUMOV ENA OSREDNJIH TEM KONGRESA KD Kongres se je pričel z dolgim poročilom pokrajinskega tajnika Daria Rinaldija, ki je podrobno analiziral politične in gospodarske probleme Trsta Pozornost tržaške .javnosti je v teh dneh v precejšnji meri usme rjena v to, kar se dogaja v hotelu ENALC ob nabrežinski obali, kjer se je včeraj pričel in se bo jutri zaključil XXXI. pokrajinski kongres KD. Kongres, ki bo o-cenil izbire dosedanjega tajništva ter določil smer izbir v prihodnjih letih. Uvod v kongres je bilo dolgo poročilo pokrajinskega tajnika Daria Rinaldija, ki je analiziral razne aspekte političnega dogajanja na mednarodni vsedržavni in krajevni ravni v zadnjih letih, povedal kakšno je bilo v zvezi z njimi zadržanje tako osrednjega kakor krajevnega vodstva stranke in nakazal zaključke, ki bi jih bilo treba s tem v zvezi sprejeti. Če je bilo predmet Rinaldiieve analize štiriletno obdobje od zadnjega, to je 30. pokrajinskega kongresa, potem izhaja iz njegovega izčrpnega poročila predvsem dejstvo, da smo prav v tem zadnjem obdobju zabeležili nekakšno zgodo-viisko prelomnico v družbenopolitičnih in gospodarskih odnosih v trm predelu sveta. To je prelomnica, ki jo predstavljajo osimski sporazumi med Italijo in Juaosla vi,jo in ki odpira nove možnosti za vsestranski dvig našega mesta in dežele. Ravno to je namreč izstopalo iz vsega Rinaldijevega poročila, in tako da je tudi obravnavanje številnih rtnigih problemov v bistvu pogojeval ravno osimski sp"razum. V tej optiki so zadobila razna vprašanja (Močene nove razsežnosti. Kot prirrrr lahko navedemo ravno vpra š-mje pravic sVivenske narodnostne skupnosti v naši deželi Sklicujoč se na besedila osimskih sporazumov je Rinaldi poudaril, da se vprašanje slovenske manjšine obravnava v drugačnem aspektu, da ta ni več odvisen od spreminjajočih se mednarodnih odnosov, temveč od uresničevanja demokratičnih principov šestega člena republiške ustave. Reševanje tega problema narekujejo skratka pravila demokracije, na katerih sloni italijanska država. Ta vprašanja bo treba torej na podlagi osimskih sporazumov reševati, je ' poudaril Rinaldi, in poleg tega še dodal, da je treba poenotiti obravnavanje problemov Slovencev, ki jih ne gre več ločevati na razne kategorije, kot je bilo doslej, to je na tržaške Slovence, ki jih je ščitil londonski sporazum, in druge v naši deželi, ki so bili prepuščeni le določbam ustave. Zasedanje kongresa se je pričelo z izvolitvijo senatorja Gtusta za delovnega predsednika kongresa. Le ta je nato pozdravil številne goste, med katerimi so bile delegacije KPI s tajnikom Rossettijem na čelu, PSI, ki jo je vodil Car-bone, PSD! z Bercctom, PLI z Vari-nom in SSk s Štoko. Prisotni so bili nadalje predstavn ki sindikatov Bur-lo. De Grassi in Fabricci, zveze in dustrijcev z Modianom, zveze trgovcev z Dei Rossijem in drugih. Rinaldi je v uvodu svojega poročila obravnaval najprej spremembe v svetu in v državi v teh zadnjih letih ter poudaril, kako so vplival'' ne le na politične in gospodarske izbire, temveč tudi na samo kulturno vedenje ljudi. Prav zato je izven stvarnosti vsakdo, ki misli vplivati na razvoj našega mesta, ne da bi upošteval teh premikov in teh spre memb. To m se) je Rinaldi podrob neje razvil pozneje, ko je obravnaval pojave proti osimske gonje in nastanka »meščanskih list*. Te pojave je ostro obsodil ter jih označil kot izraz zastarelega municipalizma, nacionalizma najslabše vrste in indi-pendentizma, to je preživele oblike, za vaterimi se skrivajo interesi sta rega oligarhičnega Trsta. Ko je analiziral politični položaj v Italiji od časov levosredinskega u-pravljanja d0 zadnjih političnih volitev in do danes, jo posvetil dobršen del svojega poročila tudi odnosom s strankami, predvsem s KPI. Ob tem je v bistvu potrdil stališča vsedržavnega vodstva stranke do zgodovinskega kompromisa, glede odnosov na krajevni ravni pa je dokaj kritično obravnaval dogajanje, ki je označevalo dolgotrajno bitko za pokrajinsko upravo. Potem ko je pozitivno ocenil programski sporazum med strankami ustavnega loka na deželni ravni je dejal, da bi podoben način sodelovanja lahko uvedli na krajevni ravni za reševanje nujnih in neodložljivih problemov. Odklonil pa je drugačne o-blike zavezništva s komunisti. Izvajanje osimskega sporazuma, ob katerem se odpirajo perspektive konstruktivnega soočenja s sosednjimi narodi in državami, umestitev proste industrijske cone na Krasu, ki odpira neslutene možnosti gospodarskega razvoja. ustvarjanje najširše deželne e-notnosti in premoščanje kampanili-zmov ter utrditev notranje strukture stranke, so bile najbolj poudarjene teme, o katerih se bo moral kongres izreči danes in jutri. Zahteva KPI po takojšnjim izvajanju zakona 30 Deželna svetovalska skupina KPI je ugotovila, da deželni odbor zavlačuje preko mere izvajanje zakona 30, ki se tiče obnovitvenih del na potresnem področju. Nadalje komunisti ugotavljajo, da postaja stanje v prizadetih krajih nevzdržno, zato zahtevajo takojšnje izvajanje zakona in vnašajo v zakon sam nekatere popravke, saj so določene stvari že preživele. Med drugim je treba takoj izvoliti in namestiti centralno interdisciplinarno komisijo, ugotoviti, kaj pravzaprav ljudje v posameznih krajih potrebujejo, zajamčiti vso finančno podporo, ki jo zakon predvideva, tudi s sodelovanjem drugih italijanskih dežel, itd. Deželni odbor mora glede programskega pristopa stalno spodbujati in se povezovati z organizacijami ip ustanpvaipi, ki cjelpjiejo in načrtujejo obnovo potresnega območja. Študentje zasedli licej «Dante» Študentje italijanskega znanstvenega liceja »Dante* so včeraj zasedli šolo. S tem hočejo podpreti upravičene zahteve ravnatelja, zavod skega sveta in staršev, da se prepreči razpršitev enega 2. razreda med ostale paralelke. Za zasedbo so se študentje odločili z ogromno večino. Petdeset družin bo verjetno moralo iz stolpnice Petdeset družin, ki stanuje, v stolp, niči v Ul. U'Annunzio, bo moralo verjetno zapustiti svoja stanovanja, ker so na hiši nastale razpoke. To je posledica del, ki jih opravljajo za podzemsko železnico in katere p-oga gre prav pod omenjeno osemnadstropno stavbo. Poleg tega se je tudi na pločni- • iHIIIIIHIMIIIIIHIIIIIIMIMIIflllllinilllllHIIIIMIIIIIinimlllllllMIIIIIIIHHIIHIMIIIIMIlMIMIMHinilllMIHIMIMII NA OPČINAH IN NA REPENTABItU Enotna zahteva po ureditvi vprašanj slovenskega šolstva Odločna obsodba fašističnih atentatov na spomenika v Bazovici in na Opčinah Te dni se je sestal področni šolski et za didaktično ravnateljstvo na pčinah. Med drugim je svet izgla-ival naslednjo izjavo: šolski svet protestira proti skle->m ministrstva za javno vzgojo, je potrdilo deželni predlog za izdelitev šolskih okrajev. Tudi to-•at je oblast prezrla enotne upra-čene zahteve vse slovenske jav->sti in vseh italijanskih demokratih sil. Šolski svet zahteva, naj šolsko irbništvo poskrbi za takojšnjo re-tev vseh problemov, ki so v zve-z delovanjem vrtca. Prav tako aj šolsko' skrbništvo poskrbi, da ido dodatne učiteljice, ki službu-jo v slovenskih oddelkih v našem avnateljstvu, obvladale slovenski zik. Šolski svet zahteva odprtje nove krije otroškega vrtca na Opčinah jer število otrok presega po zako i določeno število za vsako sek-jo. Svojo zahtevo utemeljuje z :;jstvom, da so na Opčinah prosto-za tretjo slovensko sekcijo in da i gospa Bennijevaj občinska odbor-ica za šolstvo, obljubila pozitivno ■šitev tega problema predstavnimi združenja staršev na Opčinah i da je isto ponovila na seji kon .ilta za vzhodni Kras dne 10. ju-ija 1976. Prosvetno društvo Kraški dom z epentabra, združenje staršev os-ovne šole ter starši s tega obmo- čja pa so nam poslali v objavo na slednjo protestno izjavo: — odbor prosvetnega društva Kraški dom z rtepenlabra in združenje staršev osnovne šole ter starši, zbrani na sestanku v sredo, 28. t.m., z ogorčenjem protestiramo proti odobritvi deželnega predloga o razdelitvi deželnega področja na šolske okraje s strani ministrstva za javno vzgojo. S tem, da je ministrstvo za javno vzgojo sprejelo predlog deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine, ne da bi upoštevalo predloge vse slovenske javnosti ter naprednih strank z u-stanovitvijo posebnega okrajjj, za naše šole, je še en dokaz diskrimi nacije do slovenske šole in naše narodnostne skupnosti. Apeliramo na vse slovenske ustanove ter na napredne demokratične sile v deželi, naj ponovno zahtevajo od pristojnih oblasti, da se ustanovi poseben o kraj za vse slovenske šole v deželi. Zbrani tudi z ogorčenjem obsojamo oskrunitev spomenikov žrtvam naci fašističnega nasilja v Bazovici in na Opčinah. S takimi podlimi dejanji skušajo fašistične sile v naši pokrajini skaliti mirno sožitje med tu živečima narodoma in sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo. Prepri čani smo, da peščica skrajnežev ne more in ne sme skaliti miru in razumevanja med, italijanskimi 'n slovenskimi državljani v deželi. Zahtevamo od oblasti, da krivce i izsledijo in upravično kaznujejo. ku blizu, stavbe odprla dvajset me trov dolga razpoka in že to nazorno kaže, da so stanovalci stolpnice v nevarnosti. Čeprav je svojčas inž. Crismani zahteval drugačno traso proge, do tega ni prišlo. Vsekakor se na mestu zaskrbljujočega pojava nahajajo tehniki, ki preučujejo, kaj bi se dalo storiti, da bi zagotovili ogroženi stolpnici potrebno stabilnost. V ZADNJEM TRENUTKU ZAGOTOVLJENA FINANČNA SREDSTVA S Puccinijevo opero «Turandot» začetek Verdijeve sezone 1977-78 Naslovno vlogo bo pela jugoslovanska sopranistka D. Mastilovi c - Na repertoarju 10 opernih del in en balet STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Včeraj dopoldne je podpredsednik deželnega odbora Stopper sprejel južnoafriškega konzula v Italiji Johna Millsa, ki je bil v spremstvu še drugih predstavnikov konzulata. Razgovor je tekel predvsem o tr govinskih odnosih med državami Južne Afrike in deželo Furlanijo-Julijsko krajino, v kateri je Trst najvažnejša postavka. Govorili so tudi o nadaljnjem sodelovanju na ekonomskem področju med našim pristaniščem in pristanišči Južne Afrike. S Puccinijevo opero »Turandot* se bo 27. oktobra začela sezona gledališča Verdi 1977/78. V naslovni vlogi bo nastopila jugoslovanska sopranistka Danica Mastilovič, ki velja danes za eno najboljših interpretk te izjemno zahtevne vloge v Evropi. Napoved o začetku sezone in predstavitev repertoarja je na včerajšnji tiskovni konferenci v Časnikarskem krožku podal ravnatelj gledališča prof. odv. Gianpaolo de Ferra skupno z občinskim odbornikom za kulturne dejavnosti Giorgiom Cesa-rejem in umetniškim direktorjem Raffaellom de Banfieldom. S tem so bili v poslednjem trenutku razpršeni temni oblaki, ki so se še do pred nekaj dnevi zgrinjali ne le nad novo sezono, temveč nad delovanjem gledališča sploh. Znatno finančno nakazilo za sezono je prišlo namreč šele pred štirimi dnevi, na pomoč pa je s sklepom svojega odbora prišla tudi tržaška občina z jamstvom za posojilo, kar je dejansko zblokiralo še do pred dnevi re- ZARADI NEREŠENIH VPRAŠANJ Osebje ONAIRC in šolniki zasedli šolsko skrbništvo Policija izgnala udeležence iz poslopja - Danes so oklicali stavko v podporo osebju vrtcev razpuščene ustanove alno grožnjo, da se zavesa na odru gledališča Verdi letos ne bi dvigni la. Dejstvo je namreč, kot je nazorno prikazal odbornik Cesare, ki je obenem tudi pooblaščeni predsednik gledališča, da temelji financiranje opernih gledališč v državi še vedno na kriterijih iz leta 1973, da prihaja jo nakazila z veliko zamudo (kar zmanjšuje njihovo realno vrednost) medtem ko že toliko časa pričakovana reforma celotnega gledališkega ustroja v državi stagnira. Odbornik Cesare je napovedal tudi skupno pobudo vseh treh tržaških gledališč — gledališča Verdi, Teatra Stabile in Stalnega slovenskega gledališča, da se na neki bolj organski način pre- _____________________a______v,______.._ mosti sedanje izredno kritično ob- \ coj začeli novo sezono. V galeriji zone obeta biti Bizetova opera »Lovci biserov* predvsem zaradi čudovitega mojstra tenorista Alfreda Krau-sa v glavni vlogi. Dirigent bo Gian-franco Mašini. Sezona se bo zaključila z Verdijevo operp »Luisa Miller* pod vodstvom Oliviera de Fabritiisa in s Katio Ricciarelli v naslovni vlogi. (j.k.) Dva naša mojstra v dveh vrhunskih galerijah Še dvt vrhunski galeriji bosta no- t,. M Šolniki na zasedenem skrbništvu Večkrat se sliši, da je šolsko o-sebje mlačno, da se premalo zavzema za svoje sindikalne pravice, a tokrat ne moremo tega govoriti za številno skupino osebja nekdanjih vrtcev ONAIRC in drugih šolnikov, ki so včeraj zjutraj zasedli sedež šolskega skrbništva. Ta odločitev j,; posledica večmesečnega izmikanja novega šolskega skrbnika, da bi se sestal s sindikalnimi predstav mki. Do tega sestanka pa bo sedaj moralo priti, saj so šolniki sklenili, da ostanejo na šolskem skrbni štvu dokler jih skrbnik ne sprejme, ali pa jih policija ne izžene iz poslopja Zahteve sindikalne konfederacije C GIL-CISL-UIL lahko strnemo v nekaj točkah, in sicer: zahteva, da se razjasni kaotični položaj šolskega skrbništva, poskrbi za odprtje 51 odsekov otroških vrtcev (ONAIRC), razjasnijo razlogi, zakaj ni osebje ONAIRC prejelo plače, opraviči prenatrpanost razredov obvezne šole, poskrbi s sredstvi in osebjem za vključevanje handikapiranih otrok v obvezno šolo in da se rešijo vsi problemi staleža šolskega osebja. O vsem tem bodo razpravljali s skrbnikom, ki je končno obljubil, da bo danes ob 10. uri sprejel de legacijo. Otroške vrtnarice in drugi pa so si že uredili nočno dežurstvo. Udeležence zasedbe pa je kasneje policija izgnala iz poslopja. Danes bn zato stavka v podporo osebju ONAIRC. Ta zasedba predstavlja prvo dejanje sindikalnega boja za preprečitev dokončnega razsula mestnega šolstva. Izvoljen nov odbor društva za anatomijo Ob delih kongresa »Italijanskega društva za anatomijo*, ki je bil v Trstu, so izvolili nove člane predsedstva. Novi odbor je tako sestavljen: predsednik je prof. Enrico Aliara, tajnik prof. Giuseppe Carlo Balboni, blagajnik prof. Enrico Massart. Na slavnostni seji so tudi določili, da se bo naslednji kongres 0 anatomiji vršil v Cagliariju leta 1978. Predsednik tega kongresa Pa bo prof. Riva. Začetek delovanja pedagoškega odseka Na sedežu Sindikata slovenske šo le je bil včeraj sestanek, ki ga je organiziral pedagoški odsek in na katerem so, žal maloštevilni šolniki, začeli razpravo o spremembah na obvezni šoli ter o možnosti posodobi jan ja učnih ciljev, metod in vsebine. Predvsem so se dotaknili no vega načina ocenjevanja v osnov nih in srednjih šolah ter ugotovili, da bo potrebno širše posvetovanje. DRUGE VESTI . NA ZADNJI STRANI medtem pa pričakujejo, da bo ministrstvo za šolstvo čimprej poslalo ustrezne obrazce s slovenskim besedilom. Omenili so tudi reformo višjih srednjih šol ter poudarili, da bo spoznavanje reforme in njenih odsevov na slovensko šolstvo glavna naloga pedagoškega odseka v letošnjem šolskem letu, poleg posodabljanja učnih ciljev, metod in vsebine pouka, ker morajo šolniki sami prevzeti v roke svoje izpopolnjevanje. dobje in zagotovi tržaškim gledališčem, katerih dejavnost ob meji ima še poseben pomen, možnost normalnega poslovanja. Prav tako jasno pa je Cesare in za njim tudi ravnatelj prof. de Ferra, tudi povedal, da se sezona 1978/79 ne bo mogla začeti, če bo še vedno ostalo pri kriterijih financiranja iz leta 1973. Čeprav je zaradi finančne negotovosti lahko nastopilo na domačem in evropskem «opernem tržišču» z veliko zamudo, je umetniškemu vodstvu gledališča vendarle uspelo sestaviti bogat in kvaliteten repertoar in mnogimi odličnimi pevci, dirigenti, režiserji in scenografi. Na repertoarju je deset del, od katerih en balet. Slavnostni gala otvoritvi sezone s «Turandot» pod vodstvom dirigenta Fernanda Previtalija in z zasedbo, ki jamči za visoko kvalitetno pred-t stavo v novi postavitvi gledališča I Verdi, bo sledila Wagnerjeva opera »Leteči Holandec* z dirigentom Gustavom F. Kuhnom in pevci dunajske opere v glavnih vlogah. Nekateri med njimi so že z uspehom nastopali v Trstu (Rudolf Holtenau v Par-sifalu). Zanimiv bo tudi nastop tržaške sopranistke Nucci Condd. Kot 3. bo na vrsti Mascagnijeva opera »Iris*. Dirigirati bi jo moral Cavazzem, a je potem, ko je bilo z njim že vse dogovorjeno tudi glede solistov, dal odpoved. Zato bo dirigent Maurizio Arena, v glavnih vlogah pa bodo nastopali Olivia Stapp, Flaviano Labč, Leo Nucci in Antonio Zerbini. V prvi polovici januarja bo gostoval balet budimpeštanske opere z baletom v treh dejanjih Arama Ha-čaturjana «Spartacus», ki v Trstu še ni bil izvajan. Komično opero Wolf Ferrarija «Prebrisana vdova*, bo dirigiral stalni dirigent" Orkestra gledališča Verdi Gianfranco Mašini. V naslovni vlogi bo nastopila sopranistka Fiorella Pediconi, ki smo jo .spoznali med letošnjo operetno sezono in za katero bo ta nastop operni krst. Sledila bo Straussova opera «Elektra» v postavitvi gledališča Fe niče iz Benetk z dirigentom Aleian drom Albrechtom (v Trstu je že vodil Wagnerjev Somrak bogov) in z močno zasedbo nemških in italijanskih pevcev. Na prehodu od februarja v marec bosta na programu enodejanki »Glumači* Ruggera Leoncavallri in prvič v Trstu »Sedem pesrpi* Gian-frančesca Malipiera. Obe bo dirigiral Nino Sanzognn. Novost za Trst bo tudi izvedba Menottijeve opere »Poslednji divjak* pod vodstvom dirigenta G!acoma Zanija. Eden od umetniških vrhuncev se- Nezavestno dekle našli na terasi Včeraj ob 11.35 so sprejeli na oddelek za oživljanje 15-letno študentko Caterino Stefanutti iz Ul. delTE-remo 175/15. Zdravniki so ji ugotovili znake zadušitve in podoludbe po obrazu in na vratu. Progndfca je pridržana. Mati Antonia je le povedala, da jc hčerka ležala nezavestna na terasi. Preiskavo vodi komisariat javne varnosti iz Kolonje. iiMiiiiHiiiiimiiiiiiimmMiniiiiiiitiiiiiiimiiiiiiMiiinMiiiiMiiiiiiMiiitiimiiiiMttiiiiiniMiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiii NEZASLIŠANI UKREPI OBČINSKE UPRAVE Prva vaja OTROŠKEGA IN MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA «KRAŠKI SLAVČEK« iz Nabrežine bo v prostorih Glasbene matice v Nabrežini danes, 1. oktobra, ob 15. uri. Psihopedagoška šolska služba bo do skrajnosti okrnjena Odpustitev uslužbenca, ker je bil vpoklican k vojakom • Družinska posvetovalnica pri Valmauri še vedno ne posluje Včeraj je bila na sedežu občinskega urada za higieno tiskovna konferenca o raznih občinskih zdravstvenih' službah, ki trenutno preživljajo hudo krizo Osred-.nja točka je bila ukinitev zdrav štvene družbeno -( psihopedasoške šolske službe. Resnici na ljubo tržaška občina ni ukinila te službe, potrdila je le službeno razmerje 4 psihopedagoškim operaterjem od prejšnjih 21 in je tudi obljubila, da bo v bodoče sprejela še 11 o-peraterjev, a ne f redno zapo slitvijo. To pa praktično pomeni da letos ne bo v šolah psihopedagoške pomoči, kar bo negativno vplivalo na vključevanje handikapiranih otrok v šolsko stvarnost. O tem se .je razvila živahna raz prava, v katero so posegi1 starši in ravnatelj srednje šole «R Pitteri*. ki so vsi soglasno odso-dili ravnanje občinskega zdrav stvenega odborništva, ki je to nadvse pomembno družbeno službo u kinilo. Zjutraj so se sindikalni predstavniki sestali s tržaškim žu-nanom. Na konkretne predloge in zahteve pa je slednji dal le sploš ne odgovore. Poleg tega so na tiskovni kon ferenci obrazložili probleme dru žinske posvetovalnice v Valmauri, ki po «zaslugi» odborništva ne posluje, kljub temu, da so na razpolago prostori in usposobljeno o- sebje. Se bolj nedopusten pa je primer odpusta uslužbenca službe zdravstva na delu, ker je bil vpo klican k vojakom. Ob teh pro blemih so udeleženci prejeli šte- vilne izjave solidarnosti tovarniških svetov in šol. V popoldanskih urah so predstavniki šentjakobske rajonske kon zulte šli na občino, kjer pa jih je sprejel namesto župana odbornik Vascotto. Kljub temu so se seznanili s cilji občinskega odbora, ki namerava zadušiti psihopeda goško službo na šolah. Drugega izraza ne moremo rabiti, saj na- merava odbor sprejeti, tokrat v redno delovno razmerje, še na daljnih 8 psihopedagoških opera ter.iev. Skupno naj bi jih torej bilo 12, eden za vsako rajonsko konzulto. Na vsakega naj bi to rej odpadlo nad 2.001) šoloobveznih otrok. Ta pojasnila so prav ta ko nesprejemljiva, saj odbor u temeljuje to okrepitev z dejstvom, da bo občina zaposlila nekaj o-sebja v novih dveh občinskih o-troških jaslih in si ne more privoščiti številne psihopedagoške službe. «Forum» se bo po daljšem presledku predstavil občinstvu tržaški rojak prof. Edvard Zajec, ki je ob sodelovanju strokovnjaka Matije Hmeljaka pripravil več fvojih del, ki prav gotovo ne spadajo v okvir običajne ga slikarstva, kajti Zajec je ubral novo, povsem svojo pot na področju likovnega izražanja. V prav tako vrhunskem razstavišču, v galeriji Torbandena, pa se bo nocoj predstavil Zaran Mušič, torej tudi Slovenec, ki 'pa je že veliko let zdoma. Zoran Mušič se je rodil v Gorici, se s starši v dobi fašizma izselil v Maribor, med vojno je poglabljal svoje slikarske sposobnosti v Benetkah, kjer je po vojni tudi ostal, nato pa se preselil v Pariz, kjer že dve desetletji živi. Že nekajkrat je razstavljal v Trstu, pa tudi na ljubljanskem mednarodnem grafičnem bienalu. • Občinska uprava sporoča, da bo tržaški akvarij od danes, 1. oktobra, sprejemal obiskovalce le od torka do sobote, in sicer od 10. do 13. ure. Razna obvestila Narodna in študijska knjižnica obvešča, da bo 1. Slovenski deželni knjižničarski tečaj v prostorih študijske knjižnice od 7. do 18. novembra 1977 in ne 17. oktobra, kot je bilo prvotno objavljeno. Predavanja bodo dnevno od 14. do 18.30 (vključen polurni odmor. Kdor se želi prijaviti, naj čimprej pošlje prošnjo z navedbo osebnih podatkov in naslova Narodni in študijski knjižnici — 34133 Trst, Ul. Sv. Frančiška 20/1. Prva vaja otroškega in mladinske ga pevskega zbora «Kraški slavček* iz Nabrežine bo v prostorih Glasbene matice v Nabrežini danes, 1. oktobra, ob 15. uri. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 1. oktobra ’ SEVER Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 17.46. — Dolžina dneva 11.43. — Luna vzide ob 20.05 in zatone ob 10.02. Jutri, NEDELJA, 2. oktbbra MIRNA yreme včeraj: Najvišja temperatura 17,3 stopinje, najnižja 10,9, ob 13. uri 17,3 stopinje, zračni tlak 1026.3 mb rahlo pada, vlaga 61-odstotna, nebo 4/10 pooblačeno, veter 6 km na uro zahednik, morje skoraj mirno,' temperatura morja 17,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 30. septembra 1977 je v Trstu umrlo 11 ljudi. UMRLI SO: 77-letni Antonio Riva. 65-letni Enrico Lindi, 66-tetni Bruno Cossutti, 77-letna Laura Goria, 86-letna Maria Fontanot. 69-letni Ric-cardo leva. 74-letni Federico Del Zctto, 73-letna Angela Smotlak por. Giaccmini, 74-letni Ugo Pelizzola. 58-letni Giudo Nadissich, 70-letni Vit-torio Cattelani. RAZPISUJE ABONMA za sezono 1977-78 Vrsta abonma|ev v Trstu Red A (premierski) Red B (prva sobota po premieri) Red C (prva nedelja po premieri) ' Red D (mladinski v sredo) Red E (mladinski v če k) Red F (sindikalni — druga sobota po premieri) Red G (popoldanska predstava na dan praznika) Red H (mladinski) Red I (mladinski) Red J (mladinski) VPISOVANJE ABONENTOV DO 8. OKTOBRA V TRŽAŠKI KNJIGARNI, UL. SV. FRANČIŠKA 20, TEL. 732 487 STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom FRANČEK RUDOLF KOŽA MEGLE Igra v dveh dejanjih Scena Kostumi Glasba Režija Drago Turina Anja Dolenčeva Mojmir Sepe JOŽE BABIČ Danes, 1. oktobra, ob 20. uri Gledališča DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.311 do 20.301 Ul. Giulia 1. Ul. S. Giusto I, Ul. Epiloga 46, Ul. Mascagnj 2. (od 8.30 do 13 m od 16 do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20 30 dalje) Ul. Mazzini 43. Ul. Tor S. Piero 2. LEKARNE V OKOLIC) Roljunec: tel 228-124: Bazovica: tel 226 165: Opčine: tel. 211001: Prosek tel. 225-114: Božje polje Zgonik: tel 226 596: Nabrežina tel. 200-121: Se slian: tel. 209 197: žavlje; tel. 213 137. Milje: tel. 771-124. TEČAJI VALlil V MILANU DNE 30. 9. 1977 Ameriški dolar: debeli 877,50 drobni 857.— Funt šterling 1541,- Švicarski frank 371.— Francoski frank 177.50 Belgijski frank 24,10 Nemška marka 375.— Avstrijski šiling 52,50 Kanadski dolar 780.- Holandski florint 350.— Danska krona 135.— švedska krona 173.— Norveška krona 152.— Drahma: debeli 20,70 drobni 20,70 Dinar: debeli 41.- drobni 41.- VERDI Danes ob 18. uri začetek jesenske simfonične sezone v gledališču Verdi, Orkester gledališča Verdi bo pod vodstvom dirigenti Gianfranca Masinija in s sodelovanjem violinista Rodolfa Bopuccija izvajal 1. koncert za violino in orkester Nicoloja Pa-ganinija, uverturo iz Mozartove opere «čarobna piščal* in Koncert za orkester Bele Bartoka. Posebej znižane cene Pri blagajni gledališča (tel. 31948) se nadaljuje prodaja vstopnic. Pri gledališki blagajni so začeli obnavljati abonmaje za gledališko sezono 1977-78, ki se bo začela dne 27. oktobra s Puccinijevo opero »Turandot*. Obnavljanje starih abonmajev bo trajalo do 9. oktobra, nakar bodo prosta mesta na razpolago novim naročnikom. * • • TEATRO STABILE: dramska sezona 1977/78. Osem kuponov za 10 predstav v abonmaju. Vpisovanje abonmajev pri krožkih podjetij, združenj, sindikalnih organizacij in šol. Potrditev filmskih abonmajev do 5. oktobra pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2. BALETNA ŠOLA SSG V TRSTU Stalno slovensko gledališče vabi k vpisu v baletno šolo za sezono 1977-78. šolo bosta vodila priznana koreografa in baletna pedagoga Nada Križmančič in Janez Mejač, ki sta že v prejšnjih letih u-spešno zastavila delo v naši baletni šoli.' V baletno šolo se sprejemajo, poleg lanskoletnih učenk, kandidatke in kandidati od 6. leta starosti dalje. Pouk se bo pričel 10. oktobra. Vpisovanje do 6.( oktobra v upravi SSG v Kulturnem domu ob delavnikih od 8. do 14. ure. Prva vaja OTROŠKEGA IN MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA GLASBENE MATICE ki ga vodi Stojan Kuret, bo v Mali dvorani Kulturnega doma v ponedeljek, 3. oktobra, od 17. do 18. ure. Prosimo, da se zainteresirani udeležijo vaje. da se zmenimo za dokončen umik. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM m ENPAS od 22. do 7. ure: telef Št. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva po prazni ku. To velja za zavarovance INAM. INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. Kino Ariston 16.30—22.00 «La zingara di Alex». J. Lemon, Genevieve Buiold. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Mignon 16.00—22.00 «Super Kong in 3 dimensioni*. Barvni film. Nazionale 16.00 «Quella sporca ultima notte*. Ben Gazzara, Silvester Stal-lone. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Grattucielo 16.00 -AVagon-lits con o-irucidi*. Gene Wilder, Jill C!ayburgh. Barvni film. Excelsior 15.30 «11 prefetto di ferro*. Giuliano Gemma, Claudia Cardina- le. Barvni film. Fenice 16.00 »Airport 77». Barvni film. Eden 16.00 «Tre tigri contro tre tigri*. R. Pozzetto. C. Ponzoni, E. Monte-sano. D. Di Lažaro, P. Villaggio. Bit/. 15.30 «La spia che mi amava*. Roger Moore. Barbara Bach, Curt Jurgens. Barvni film. Filodrammatico 16.00—22.00 »Faccia-mo Tamore in allegria*. Prepovedan mladini |xxl 18. lotom. Cristallo 16.00 «La stanza del vesco-vo». Ugo Tognazzi, Ornella Muti. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Aurora 16.15 «Balordi e Co.» James Caan, Barvni film. Capitol 16.30 «11 mio primo uomo*. Ornella Muti. P. Coral. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 16.30 «Taxi girl*. Edvige Fenech. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ideale 16.30 «Foxtrot». Peter O Toole. Charlotte Rampling. Barvni film. Iinpcro 16.30 «11 ginecologo della mu-tua*. Renzo Montagnani. Prepovedan mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.30 «Italia a mano armata*. Maurizio Merli. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Astra 16.30 «Sturmtruppen». Renato Pozzetto, Lino Toffolo. Barvni film. Radio »Novecento* (atto II). Robert De Niro, Gerard Depardieu. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. . Volta (Milje) 17.00 «Due cuori e una cappella*. Renato Pozzetto, Agosti-na Belli, Aldo Maceione. Barvni film. Razstave Slikarska razstava Vinke Zakrajško-ve v NŠK bo odprta do 8. oktobra v uradnih urah knjižnice. Slike so tudi na prodaj — informacije v knjižnici. V tržaški občinski galeriji bo do 6 okfobra razstava najnovejših del tržaške slikarke Elettre Boveri-Baldini. V Kraški galeriji v Repim razstavljata slikar-samorastnik Konrad Peternelj in kipar Radomir Boškovič, galerija je odprta le ob nedeljah in praznikih z urnikom od 10. do 13. ure ter od 14. do 18. ure. V galeriji fcartesius razstavlja tržaški kipar in slikar Marcello Ma-scherini. . V galeriji Rossoni razstavlja slikar-ka-naivka Mihaela Velikonja. V galeriji La lanterna razstavlja akvarele graški slikar Peter Richard Oberhuber. V umetnostni galeriji Forum bodo danps, 1. oktobra, ob 1». uri, odprli razstavo izdelkov vizualne raziskave, ki jo je opravil Edvard Zajec v sodelovanju z Matijo Hmeljakom. V Nemškem kulturnem inštitutu bodo v ponedeljek ob 18. uri odprli razstavo del kiparja Stefana Baschie-' rata iz S. Angelo di Piove (Padova). Razstava bo odprta do 21. oktobra. '• V počastitev spomina Antona Pečarja darujeta Mara in Neva Ferjančič 5000 lir za Dijaško matico. Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ izreka Nevenki Pečar globoko sožalje ob smrti nonota Antona Pečarja. Oh težki izgubi moža in očeta Ric-carda Marca izreka Zveza demokratičnih žena iz Doline globoko sožalje ženi Mariji in hčerki Darici. MENJALNICA vseh tujih valut Mali oglasi NA POTI OD BRlsČIKOV DO OPČIN se je izgubil afganski hrt z dolgo belo dlako, visok 70 cm. Najditelj prejme 100.000 lir nagrade. Telefon 754571 (dom) • ali 793447 - 706996 (trgovina). Zapustil nas je naš dragi CVETKO STEFANI GEOMETER Pogreb bo danes, 1. oktobra, ob 15. uri iz hiše žalosti v cerkev. Žalostno vest sporočajo: žena, hčerki z družinama, mama, brat, sestre, svakinja in svaki, nečaki ter drugo sorodstvo Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Prosimo tihega sožalja. Sv. Križ, 1. oktobra 1977 GORIŠKI DNEVNIK AZIENDA CONSORZIALE TRASPORTI Obvešča, da dne 5. oktobra 1977 ob 12. uri, zapade rok za predložitev prošenj javnega natečaja za sprejem v službo 20 LINIJSKIH ŠOFERJEV Interesenti lahko dvignejo ustrezni razpis, z zahtevanimi pogoji od 7.30 do 13.30 vsak dan v uradu za osebje omenjenega podjetja, Ul. Bellini št. 1/d II. nadstr., soba št. 48, kjer bodo dobili ostala pojasnila STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU J REPERTOAR • za sezono 1977-78 V abonmaju | Oton Župančič VERONIKA DESENIŠKA (tragedija v petih dejanjih) j Ob stoletnici pesnikovega rojstva / Režija: JOŽE BABIČ i . Branislav Nušič OBLAST (komedija v dveh dejanjih) * ) Prvič v slovenščini integralno besedilo ) Prevod: MILAN JESIH Režija: MIROSLAV BELOVIČ i Aleksej Arbuzov | IRKUTSKA ZGODBA (igra v treh dejanjih) ( Prevod: MILE KLOPČIČ Režija: MARIJO URŠIČ Dariu Fo SEDMA - KRADI MALO MANJ (Settimn: ruba un po’ meno) ( (komedija v dveh dejanjih) ( Prevod: BORUT TREKMAN Režija: JOŽE BABIČ 1 *+* GOSTOVANJE DVEH GLEDALIŠKIH ANSAMBLOV IZ MATIČNE DOMOVINE ' *** GLASBENA KOMEDIJA Gostovanje gledališča Komedija iz Zagreba ) Izven abonmaja 1 Miroslav Košuta VITEZ NA OBISKU (mladinska igra) ( Krstna uprizoritev ) Režija: MARIJO URŠIČ i Iioie Čašuic VRTINEC (igra v dveh dejanjih) ( Prvič v slovenščini ) Prevedel: JANKO MODER Režija: LJUBIŠA GEORGIJEVSKI i Alvjero Negro BUNKER (komedija v dveh dejanjih) ( Prvič v narečju beneških Slovencev ( Prevod: BOŽO ZUANELLA ) Režija: JOŽE BABIČ ' 1 Poleg ponovitev nekaterih uspešnih predstav iz preteklih sezon < so v repertoarnem načrtu predvidena tudi nekatera druga gleda- , \ liska gostovanja iz Jugoslavije. Posebna dejavnost l ! UMETNIŠKI PROGRAM DELA BO IZPOPOLNJEN ŠE Z IZVEDBO POSEBNIH NASTOPOV SSG V ŠOLAH IN PROSVET-| NIH DRUŠTVIH. j Komunisti o položaju bolničarskih pomočnikov Tajništvo tržaške federacije KPI se je sestalo s predstavniki komunistične sekcije v bolnišnici ter komunističnimi svetovalci v bolnišniški u stanovi. Predmet razgovorov je bil položaj bolničarskih pomočnikov, ki še zmeraj niso deležni tistih pravic, za katere se že dolgo zavzemajo. Čeprav opravljajo izredno zahtevno in nehvaležno delo, so njihove pla če še vedno smešno nizi«. To pa zato. ker tega osebja niso prekvalificirali kot je treba. Trenutno je v tem položaju 360 bolničarskih pomočnikov. Komunisti obnavljajo ob tem zahtevo, ki so jo že večkrat iznesli skupno s sindikati, naj dežela, kateri so bile sedaj poverjene ustrezne pristojnosti, ukrepa, da se ta problem končno premakne z mrtve točke. NA SESTANKIH MED ZKS IN KPI V VIDMU IN GORICI Predlogi sindikatov o zasebnih šolah Zveza sindikatov šole CGIL-CISL-UIL je .na podlagi zadnje skupščine osebja zasebnih šol izdala poročilo o problemih tovrstnih zavodov v naši pokrajini. Osebje ne uživa nobene delovne gotovosti in je večkrat podvrženo zaposlitvi ena črno*. Reklamizirana Strokovnost ob pomanjkljivostih javnega šolstva temelji le na anahronističnih avtoritativnih in zaprtih težnjah teh šol. Zaradi tega zahtevajo sindikati nadzorstvo nad upraviianjem in didaktičnimi metodami. Obenem je treba doseči e-notno delovno pogodbo za vse osebje zasebnih šol. da ne bodo poedinci primorani mešetariti za službo in prejemke, kar končno omogoča dvojne in polovične zaposlitve. Jutri pri Rolondi blagoslovitev živali Tudi letos bo pri Rotondi tradicionalna blagoslovitev živali. Šte- vilni meščani iz mesta in kolice bodo jutri privedli s seboj domače živali ob 12.30. Zaradi predvidene masovne udeležbe je tržaški župan odredil za jutri začasno prepoved parkiranja na vsem področju Roton-de od 7. ure zjutraj do konca slovesnosti. Zaposlitev za 7 mladih pri Lloyd Adriatic« V zvezi s pobudami za premostitev problema mladinske nezaposlenosti se bo s prihodnjim tednom na sedežu tržaške zavarovalnice Lloyd Adriati-co zaposlilo sedem mladih diplomirancev, ki so zmagali na vsedržavnem javnem natečaju «Adriaclub I-talia». Njih imena so: M. Agapito, R. Gardossi, L. Gresti, F. Marchi, G. Radin, D. Samore in F. Stefani. Še enkrat poudarjena potreba po sodelovanju vseh faktorjev na obeh straneh državne meje Popit je v Gorici prikazal razvojne smeri jugoslovanskega samoupravnega sistema - Zastopniki KPI so v Vidmu poudarili važnost prisotnosti krajevnih činiteljev pri izvajanju osimskega sporazuma Drugi dan obiska delegacije CK ZKS v naši deželi, so gostje iz Slovenije in zastopniki deželnega komiteja KPI obiskali pokrajinski federaciji KPI v Vidmu in Gorici. Na sedežu federacije KPI v Vidmu je delegacijo iz Slovenije, ki jo vodi predsednik CK ZKS France Popit, v njej sta še Miha Ravnik in Ida Zajc, sprejel podtajnik federacije Renzo Toschi. Poleg njega so bili prisotni še drugi člani vodstva KPI, mod katerimi poslanec Mario Liz-zero. inž. Leopoldo Francovig in poslanec Arnaldo Baracetti. Deželno vodstvo KPI pa so zastopali tajnik Antonino Coffaro, senatorka Jelka Gerbec in deželni svetovalec Dušan Lovriha. Sestanku je prisostvoval tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko. V Vidmu sb v glavnem tamkajšnji komunisti obrazložili delegaciji CK ZKS svoje poglede na obmejno sodelovanje in na položaj v deželi. Poudarjeno je bilo. da so se prijateljski odnosi med Slovenci in Italijani ter Furlani trdno ustvarili v času partizanske borbe, poudarjeno je bi-lb tudi, da so se ti odnosi še utrdili lani po potresu, ko je pomoč, ki je prišla iz Slovenije in Jugoslavije, bila zares dobrodošla. Komunisti so v prvi vrsti angažirani ,v obnovi od potresa porušenih krajev. Državni zakon o obnovi je pozitiven, tud: ker daje precej kompetenc krajevnim upravam. Potrebno pa je najširše sodelovanje političnih strank. Posebno je bila poudarjena nujnost jugoslovansko-ilalijanskcga sodelovanja po podpisu osimskih sporazumov. Podpis teh sporazumov je odpravil marsikatero oviro za razvoj dobrososedskih odnosov na naši meji. • Naša dežela, so poudarili italijanski komunisti, mora dobiti medna rodno vlogo, v njej se morajo skladno razvijati industrija in kmttijstvo, treba je zares razvijati vse infrastrukture med Jugoslavijo in Italijo. Treba pa je, da Italija in Jugosla vija najdeta skupen jezik v načrtovanju in da se to zatem tudi izvaja. Ne sme priti do kontrapozicij med razvojnimi težnjami Furlanije - Julijske i rajine in Slovenije. Pri načrtovanju in tudi izvajanju tega sodelovanja in razvoja pa mora biti aktivno soudeženo prebivalstvo obmejnih krajev. V začetku sestanka so videmski komunisti izrazili tudi željo, da bi bile čimprej dejansko priznane na rodnostmupravice beneških Slovencev. Po pogovorih v Vidmu sta si dele- gaciji ogledali vilo Manin v Passa-rianu, kjer je prirejena raftava furlanskih umetnin, ki jih je uspelo rešiti iz raznih stavb na potresnem področju. Goste je sprejel ravnatelj videmskili muzejev prof. Aldo Rizzi, ki je tudi prikazal vlogo, ki jo imajo furlansk.. ljudska kultura in o-stale umetnine v vili Manin. Delegacija je bila tudi na županstvu v Codioipu, kjer jo je sprejel tamkajšnji žuoan Moroso. Popoldne je delegacija CK ZKS o-biškala goriško federacijo KPI, kjer jo je sprejelo več vidnih predstavnikov in veliko članstva. Med temi je bilo precej Slovencev. Prisotni so bili med drugimi senator Silvano Bacicchi in deželna svetovalca Spar-taco Za"zenon in Fulvio Bergomas. Tajnik federacije Tullio Paiza je prikazal položaj v naši pokrajini, kjer skupno živita slovensko in italijansko prebivalstvo, odprto politiko komunistov do reševanja vprašanj, spodarski položaj na Goriškem,.kjer je v zadnjem času prišlo do precejšnje krize. Komunisti so že na svojih dveh gosoodarskih konferencah, je dejal Paiza, p-edvideli tak položaj in dali smernice za odpravo težav tudi v sodelovanju na gospodarskem področju med obmejnimi kraji. Danes obstajajo dobri odnosi med krajevnimi upravami na obeh straneh meje, ti odnosi se morajo razširiti tudi na gospodarsko področje. Paiza je ob koncu svojega pozdravnega govora izrazil željo, da bi se še bolj razširili odnosi med partijama in tudi med sosednima narodoma. Predsednik CK ZKS France Popit je zatem obrazložil politiko jugoslovanskih komunistov do notranjih in mednarodnih vprašanj. Prikazal je jugoslovanski samoupravni sistem, ki se pozitivno razvija in za katerega razvoj prispevajo vsi delovni ljudje Jugoslavije. Bližnji kongresi zveze komunistov bodo dali novega zaleta razvoju samoupravljanja. France Popit je tudi izrazil zani rnanje, za vse. kar se dogaja v I-taliji, za srednjeročni gosoodarski načrt, ki ga je predložila KPI in za to. kar se dogaja v zamejstvu, ter poudaril, da je prav, da se v da- Skozi tespajalne naprave gre 30 milijonov telefonskih pogovorov med 15 milijoni telefonskih aparatov po 24 ur dnevna Čar in moč telefona: glas potuje, preleta gore in morja. Začudenje nad to močjo bo kmalu izginilo in telefon bo postal vsakdanja stvar. Do tega ne bi smelo priti. Telefon je namreč živčni sistem države: 80 milijonov kilometrov linij, 9.000 telefonskih pretvomiških postaj, na tisoče radijskin vez, 300.000 oseb, na tisoče milijard investicij. Telefon je glas vseh. Tudi tvoj. zanimajo Slovence, politično-go- našnji demokratični družbi v Italiji slovenska manjšina razvija kot subjekt dogajanja. Humanitarni pohod jutri v Lorniku Kulturna :n športna društva v Loč niku priredijo jutri 1. ločniški pohod. Začetek pohoda bo ob 9.30 in sicer iz Ulice Giulio Cesare v Ločni-ku, kjer bo tudi cilj. Pohod ne bo tekmovalnega značaja in se bo odvijal po 10 km dolg: progi skozi vaške ulice in po bližnjih poljih. Pravi namen pohoda pa je, da bi tekmovalci z lastno udeležbo finančno pomagali sovaščanu Giorgiu Visintiniju, ki bo moral zaradi težke operacije na ledvicah v Belgijo v specializirano bol nišnico. NA POBUDO KROŽKA «SATAEMIM> Jazzista Gaslini in Intra drevi v UGG v Gorici Gre za najbolj znana italijanska izvajalca jazz glasbe - Uvod v socialistična kulturna srečanja Kot uvod v ^socialistična sreča nja», ki se bodo odvijala v oktobru v Gorici na pobudo goriške PSI in kulturnega krožka tSalvemini*, bo drevi v dvorani UGG koncert jazz glasbe, na katerem nastopata dva najbolj znana italijanska izvajalca le glasbene zvrsti, pianista Giorgio Gaslini in Enrico Intra. Z njima na stopita dva jazz kvinteta, ki veljata v italijanskem in mednarodnem glas benem svetu med najmočnejšimi. Gaslini je v letih 1972 in 1973 poučeval jazz glasbo na konservatoriju sv. Cecilij ■ v Rimu, igral je skupno z znanimi jazzisti kot so D. El-lington. Miles Davis, Gecil Taglor, Mai Roach, Goto Barbieri, Don Cherry, Bill Evans, J. L. Ponty. Enrico Intra pa je zelo originalen glasbenik, ki išče vedno nov prijem s publiko, izven običajnega odnosa u-metnik-publika. Z njegovo pomoč jo stopa jazz glasba na univerze in v konservatorije. Nocojšnji koncert, pravijo strokov' iliiiiiiiiiiitMiiiiiimiiiiitiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiimnii m umu umi mi n imniiiiiiiiinitniiNiiuiiii IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA V S0V0DNJAH Dežela naj posreduje za ohranitev zaposlitve Soglasno sprejeta resolucija, naslovljena na deželo, za rešitev vprašanja ladjedelnic - Tovarniški svet: delavci, ki so v dopolnilni blagajni, se morajo redno zglasiti na delovnem mestu - V ponedeljek odprto sindikalno zborovanje Sovodeniski občinski svet je na izredni seji v četrtek zvečer qbrav naval eno samo vprašanje: zaskrbljujoč razplet položaja v tržiški ladjedelnici, kjer ie zaposlenih pri bližno štirideset občanov. Uvodoma je župan češču* pred stavil novega občinskega taurika dr. Dragota Tinto, ki je pred kratkim prevzel dolžnost, ter pojasnil, kako je prišlo do sklicanja izredne seje. Prejšnja nedeljo ga je namreč delegacija delavcev zanro sila za sestanek ter mu predočila zaskrbljujoče stanje v podjetju Ital cantieri .« Tržiču, kier bo r.edei.ika dalje 500 delavcev r.O- do STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE > ■ r* r ORGANIZIRA SEZONO V GORICI SKUPAJ S SLOVENSKO PKOSVETW »VEZO^N ZVEZO SLOVKN»Wti*"«ATOMSKE-PROSVETE V SODELOVANJU Z USTANOVO ZA KULTURNE IN UMETNIŠKE PRIREDITVE tEMAf) * ■■ ABONMA V GORICI ZA SEZONO 1977-78 Cene abonmajev za sedem predstav 1. sedeži (parter in balkon) II. sedeži (parter in balkon) Mladina 10.000 lir 7.000 lir 5.000 lir Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača 5.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 5 000 lir. VPISOVANJE ABONENTOV DO 15. OKTOBRA NA SEDEŽU SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE, UL. MALTA 2, TEL. 2195 TER V KATOLIŠKEM DOMU, DREVORED XX. SEPTEMBRA 85, TEL. 81 120. DOSEDANJI ABONENTI LAHKO OBNOVIJO ABONMA TUDI TELEFONSKO DO 5. OKTOBRA. ABONMAJI SE VPISUJEJO TUDI NA SEDEŽIH PROSVETNIH DRUŠTEV. MllllllltMmiilllllllllllllllllHIIMmHIflltltlMMIItMlllliMMilllllimiltHHMIIIIIHHIIMMHIIIUMtlHIIIIIMIIIItlMII S SINOČNJE OBČINSKE'SEJE V GOBICI VPRAŠANJE VRTCA V ŠTANDREŽU SPET V OBČINSKI SKUPŠČINI Svetovalec dr. Nanut (PSI) očital občini premajhno angažiranost Zupan meni, da so s šolskim avtobusom trenutno rešili vprašanje V prvem delu sinočnje seje občinskega sveta v Gorici, v času, določenem za razna vprašanja, je socialistični svetovalec dr. Vladimir Nanut zahteval od župana pojasnila, kako je z drugo sekcijo slovenskega otroškega vrtca v Štandrežu. Župan mu je odgovoril, da ni mogla občina sprejeti ustreznih sklepov, ker je bil do nedavnega vrtec v kompetenci ONAIRC in šele pred tednom dni je ta vrtec in še mnogo drugih prevzela državna uprava. Goriška občina, je dejal župan, daje sedaj na razpolago štandreškim otrokom šolski avtobus (ta bo pričel delovati že v ponedeljek, 3. oktobra, in bo v Štandrežu vsako jut ob 8.30), da jih popelje v drugo sekcijo občinskega slovenskega otroškega vrtca v Ul. Vittorio Veneto. Ta sekcija se od pre danes. Župan ie še dejal, da Bodo v teku leta preučili položaj v Štandrežu in skušali najti tako rešitev, ki bo starše zadovoljila. Svetovalec dr. Nanut ni bil docela zadovoljen s to tezo. Občinskemu odboru je očital, da se je za stvar pričel zanimati prepozno in da so tudi sklep za odprtje druge sekcije vrtca v Ul. Vittorio Veneto sprejeli ijele 29. avgusta in da je ta sklep postal polnoveljaven šele pred nekaj dnevi, potem ko se je šolsko le- Včeraj in danes so goriške prodajalne časopisov brez nekaterih dnevnikov zaradi stavke podjetja, ki časopise razpečava. Med manjkajočimi je tmli naš list, ki ga pa lahko vseeno kupite v kiosku na železniški postaji ali na upravi v Gorici Ul. 24 Maggio to že začelo. Omenjeni svetovalec je še zahteval, naj občinska uprava resno pristopi k reševanju tega vpra sanja, ki je zelo občuteno v štandrežu in naj ne ostanejo stvari le pri lepih besedah. s Tudi svetovalec KPI Chiarion je govoril o vprašanjih slovenskih šol iu menil, da bi bilo prav, da bi občina dala na razpolago šolski avtobus nekaterim otrokom, ki obisku jejo slovensko osnovno šolo v Ul. Vit torio Veneto, popoldne pa so na šolanju v Dijaškem domu na Svetogor-ski ulici. Komunistični svetovalec Zalateu pa je povedal, da se tudi' tovarni Safog obetajo hudi časi. Baje so zamudili neko važno naročilo in sedaj imajo v tovarni manj dela kot običajno. polnilni blagajni. Zaskrbljujoče je predvsem dejstvo, je poiasr.il župan, da za omenjene delavce, kakor najbrž, tudi za 1CC0 drueih, ne obstajajo nikakršna jamstva, da jih bodo po preteku določenega roka spel redno zaposlili. Poleg tega pa .je župan opozoril tudi na neugodne posledice, ki jih zmanjševanje dejavnosti v ladjedelnici utegne povzročiti v drugih .sektor jih. ki so posredno ali neposredno povezani z ladjedelništvom. Pojasnil je nadalje kako občina kot politično upravno telo nima možnosti, da bi konkretno vplivala na razplei krize, lahko na sprejme protestno resolucijo v podporo boju za ohranitev delovnih mest, s pozivom pristojnim oblastem da se končno odločijo za bolj resen pristop k reševanju težkih aosnn danskih -in-družbenih vprašanj. Žu 'bati' Češčut je predlagal, da občinski svet sprejme resolucijo, na ulovljeno na deželo z zahtevo da čimprej uspešno posreduje Dri o-rednii vladi za rešitev vprašanja 'ad.jcdclništva v državnem merilu. Pred glasovanjem je predstavnik manjšine opozoril na čudno zadržanje delavcev iz sovodenjske ob Čine, ki so zaposleni v ladjedel niči in to kljub zdo resnemu položaju. Tako se je nedeljskega njoki jazz glasbe, vomeni zares glas beni dogodek za Gorico. Koncert br v veliki dvorani UGG, pričel se bc ob 21. uri. Mordni ulov v Vipavi Kdo bi si mislil, da so še take rib« v reki Vipav\ kot jo je pretekli petel ujel Jadran štanta iz Mirna. Bržkon« je to največ ja ščuka, ki so jo v zad njih letih potegnili iz Vipave, saj j bila dolga 1 meter in tehtala 10.40 kg V Vipavi so ujeli tudi že težje ribe vendar so bile to karpi, k: so krajš in debelejši. Srečnega dne se } Štanta s čolnom odpravil ribarit. O pazil je, da se race na vodni gladi ni hitro umikajo, ko pridejo do dolo čenega mesta. Zaslutil je. da mor; biti tam nekaj in tja vrgel trnek. Ii res kmalu, okrog 12. ive mu je šču ka zagrabila, toda s tem še zdaleč n bila ujeta. Eno uro .je vlekla njega ii čoln in šele potem se je utrudila. Ta ko jo ie z mrežico' vendarle lahk potegnil v čoln. potem ko se je'pre že nekajkrat zbal. da mu bo ščuki ušla. Z velikim plenom, ki se m: morda ne bo posrečil nikoli več. s je radosten vračal domov :n se tu di postavil pred naš fotografski aua lat. Vesel on, pa tudi manjše ribe ki se jim ne bo treba več bati, da b končale v žrelu velike ščuke. Izvoljen odbor motnega sindikata policijskih agentov Pred nekaj dnevi so bile v sejn dvorani policijske vojašnice v Ulic sestanka z županom in člani občin sv. Klare v Gorici volitve zastopa skega sveta udeležila le približno j kov posameznih policijskih skupi polovica vseh tistih, ki so zapo ; v pokrajinski odbor enotnega sind Tatovi pri belem dnevu odnesli dva milijona Neznani tatovi so v sredo popoldne obiskali stanovanje goriškega trgovca Maria Miserija, v osmen nadstropju hiše v Ul. Tominz 18. Tatvino je lastnik odkril okoli 19. ure, ko se je vrnil iz trgovine. Takoj se je zavedal, da je nekdo v njegovi odsotnosti vdrl v stanovanje, saj so bila vhodna vrata s silo odprta, v notranjosti pa je manjkalo precej zlatnine in srebrnine v skup ni vrednosti okoli milijona in tristo-tisoč lir . ter okoli 700.000 lir gotovine. Delo agentov goriške kvestu re, ki jih je trgovec takoj obvestil o dogodku, je precej težavno, saj niso tatovi pustili za seboj nobenega prstnega odtisa ali kakega drugega sledu, ki bi olajšal delo preiskovalcem. sleni v Italcantieri. Kljub tem no mislekom pa so tudi svetovalci manjšine glasovali za osnutek resolucije, ki je bil tako soglasno odobren. Ob koncu seje so skic nili še. da sc bo predstavnik ob čine udeležil v ponedeljek, 3. oktobra, odprtega zborovanja v la djedelnici v Tržiču. S sprejemom protestne resolucije se ic sovo-denjska občina pridružila tist «m krajevnim upravam, ki so o.irlob ne dokumente že sprejele Dreišnje dni, ali bodo o njih razpravljale v prihodnjih. Kako pa se medtem razvija položaj v ladjedelnici? V četrtek so petstotim delavcem izročili Disma. Iz informacij, ki so nam jih posredovali nekateri delavci, izgloda, da so bili zaradi ukrepa 'najbolj prizadeti varilci, predvsem pa mla di delavci. Tovarniški svet je na zadnji seji razpravljal tudi o smernicah, kako na.j se delavci ravnajo v tem tež kem in odločilnem trenutku. V soglasju z Koordinacijskim odborom za ladjedelništvo, kajti sklep o d«v polnilni blagajni prizadene tudi 300 delavcev v ladjedelnici v Palermu m 400 v Benetkah, so sprpjeli odločitev, da se morajo delavci redno predstaviti na delovnem mestu. Svojo prisotnost bodo potrdili z vpisom v poseben register, bolni pa bodo morali svojo odsotnost o-pravičiti pred posebnim odborom. V obvestilu, ki so ga izdali 28. septembra, tovarniški svet opozar ja pred morebitnimi razprtijami ter poudarja, da si morajo biti delav ci svestni, da ima sindikalno giJ banje danes, boli kakor kdajkoli prej moč. da zaščiti zaposlitev. V sporočilu nadalje tovarniški svet opozarja, da v tem trenutku sindikalno gibanje nima namena s stavkovnimi akcijami motiti še tisto malo dejavnosti, razen v Dri merih, ko bodo taki ukrepi nujno potrebni. Da ne bi prišlo do diskrimina cije so se na seji dogovorili tudi, da velja dopolnilna blagajna za vse enako in je treba torej vanjo vpisati tudi sorazmerno število delegatov in sindikalnih aktivistov, kajti v tako pomembni sindikalni borbi ne more biti mesta za favo-ritizme. Do nadaljnjega je prepovedano nadurno delo, tudi ob sobotah, razen v izjemnih primerih, ko gre za opravila, ki jih ni mogoče urediti med tednom. V ponedeljek, ko bo v ladjedelnici zborovanje, ki se ga bodo udeležili tudi predstavniki občin, bodo delavcem dali nadaljnja navodil«. kata policijskih uslužbencev. Ta oc bor se opira y vsedržavnem meril na sindikalno federacijo CGIL-CI SL UIL. Na sestankih so izvolili 4 zastopnikov, istočasno so izvolili ti di delegate za deželno skupščino. Na Goriškem je v ta enotni sind kat policijskih agentov včlanjeni 86 odstotkov uslužbencev tega kor pusa. Ljubitelji nedeljskih pohodov včla njeni v društvo GMG se bodo tuc jutri udeležili dveh takih manifesta cij. Ena skupina se bo udeležila 1 km dolgega lobniškega humanitar nega pohoda, o katerem poročam« posebej, druga pa bo šla v Mania go (PN), kjer bo sodelovala na 4 km dolgem pohodu, ki ga prirejaj« pordenonski pešači. Odhod skupin« v Mariiago je predviden ob 8.30 iz pred telovadnice CONI na Rojcah. Kino (•tiri ca VERDI 16.45- 22.00 «Esorcista secon do: leretico*. L. Blair in' R. Burton CORSO 17.15—22.00 »Agente 007. 1« spia che mi amava*. Roger Moore Barbara Bach. Barvni film. MODERNISSIMO 17.30 -22.00 ustanovili posebno komisijo ki saj zadevo prouči, seveda v ko-ikor bo to sploh možno. Raketa »atlas centaur* bi metala ponesti na določeno višino satelit »intelsat 4-A», ki bi se u-tavil nekje nad Indijskim ocea-sam. Satelit bi služil telefonskim n televizijskim potrebam kakih 10 dežel. Njegova izstrelitev spala v okvir načrtovane razširitve ;omercialnih telekomunikacij, ki ih ima v načrtu organ ization, v :ateri je združenih 98 držav. Predsinočnji ponesrečeni poskus io imel hujše posledice kot bi se delo. Ne gre le za izgubo rakete h satelita, pač pa v kompetentnih rogih pravijo, da bodo proučili 'es program. Pregledati bo treba 'amreč vso zadevo tudi v zvezi bližnjim zadevnim načrtom, kaj- 1 v novembru bi 'morali nad In-lijski ocean poslati še en satelit ste vrste in oba tovrstna sate-ita bi morala v začetku prihod-jega leta začeti redno delovati l zamenjati podobna umetna sa-jlita, ki delujeta že od začetka 975. leta. »Intelsat 4-A» je največji umet-i satelit za telekomunikacije tr-ovskega značaja. Visok je kakih metrov, v njegovi notranjosti i zelo bogat elektronski sistem, i omogoča hkratno povezavo 6 soč telefonskih linij in dveh bar-nih TV kanalov. Trenutno je razmeščenih okoli emlje deset satelitov, ki služi-> telekomunikacijskim potrebam ravzaprav jih deluje le pet ali »st, preostali pa služijo kot re-srva ali pa za izredne primere, dvorimo o telekomunikacijskih u-letnih satelitih, ne pa o umetnih ■rtelitih nasploh. Fukcionarji na Cape Canavera-I menijo, da ni povezave med ksplozijo nosilnih raket »delte* 1. septembra in »atlasa* predsi-očnjim. Poudarjajo tudi, da niso doslej niti pomislili na neko sabotažo. Kljub temu pa 'je nekdo rekel, da «ne moremo povsem izključiti možnosti sabotaže*. To je rekel George Page, ki vodi oddelek za »izgubljene satelite*, An-drevv Stofan, ki vodi oddelek nosilnih raket pa mend, da je prišlo do eksplozije «atlasa» zaradi okvare v motorju. Hkrati je tudi poudaril, da bodo prekinili vse izstrelitve s Cape Canaverala. da bi prej proučili poročilo, ki ga bo pripravila posebna preiskovalna komisija. Ko že govorimo o umetnih satelitih, bomo še nekaj dodali. Znanstveniki z oporišča v Pasadeni so povedali, da je «Viking 2» poslal na Zemljo več zanimivih podatkov. »Viking 2» je namreč eden izmed dveh vesoljskih robotov, ki proučujejo površino Marsa. «Viking 2» je »sporočil* na Zemljo marsikaj, v Pasadeno je posredoval tudi fotografijo površine Marsa, na kateri so znanstveniki opazili tudi ledene ploskve. Nocoj ob 20. uri Slovensko stalno gledališče v Trstu začne novo sezono s ponovitvijo igre v dveh dejanjih »Koža megle«, ki jo je napisal Franček Rudolf, režiral pa Jože Babič. UllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllliiiiiitillllliliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuillllllllllllllllllflllllMlIlIllllllllinilllllllllllllllllliiiiitiiiiiliiiiiiitlllllilllllilllllllilllliliiilllliiiiuUllimillllllllllllllllllllllll PONOVNO O FILMSKEM FESTIVALU V PESARU Štirideset let španskega filma Kot v vseh diktaturah je tudi španski film doživljal svojo krizo PESARO, septembra. — V prejšnjem poročilu smo pisali o novih filmih, ki jih je nudil letošnji festival v Pesaru. Že tam smo povedali, da je bil njegov osrednji del retrospektiva 40 let španskega filma, se pravi od začetka Francove diktature do njenega konca, s prvimi volitvami v tekočem letu. Pravzaprav je definicija «retrospektiva» neprimerna, ker je bil izbor filmov odločno pomaknjen proti zadnjim letom, da nam je več povedal o sedanjih smereh kinematografije in o verjetnih razvojih v bližnji prihodnosti, kot o njegovi dolgoletni zgodovini. Kot vse kinematografije pod fašističnimi diktaturami, je bila tudi španska v začetku, in sicer vet let (nekako do začetka 50.), razdvojena v dve glavni smeri: propagandni film in to, kar se ime- nuje eskapistični (predvsem komedijski) | film. Šele v začetku 50 let nastopijo avtorji (v Španiji sta to predvsem Berlanga in Bardem), ki uvajajo protikonformistične teme, seveda kolikor jim je to dovoljeno. Tudi v fašistični Italiji je bilo podobno, z nastopom predhodnikov neorealizma. In prav tu se je zadnja leta razvila ostra kritično - zgodovinska debata: do pred kratkim je namreč kritika iskala v italijanskem filmu 30. - 40. let le predhodnike povojnega filma, le tendenčno protifašistična ali vsaj afašistična dela, veliko večino tedanje proizvodnje pa je prezirala. Zadnja leta smo se zavedali da filma ni mogoče študirati le na podlagi zavestnih opredelitev, da je včasih eskapistični ali celo propagandno - reakcionarni film zanimivejši za razumevanje družbe, v ka- limiti i Hliniti i m rtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiH’«iiMui timi Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) -Preden sprejmete neko odločitev, skušajte izkoristiti izkušnje. Prijeten sestanek s prijatelji. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) — Dan bo naporen, toda uspešen. Pazite, da se v svoji častihlepnosti ne zaletite in s tem ogrozite prijateljstvo. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) — Za rešitev neke naloge si skušajte pridobiti solidnejšo podporo. Rešili boste družinsko vprašanje. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) — Nekdo vam bo pomagal pri izvajanju načrta. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) - Ne opustite tega, kar ste že začeli. Podvojite svoje napore za dosego uspeha. Obvladujte strasti. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) - — Vprašajte za nasvete koga, ki je bolj podkovan v vaših zadevah. Sklenili boste nova prijateljstva. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) — Pripnite §yojfi- načrte vestno in v pravem času. Danes imate vse možnosti, da rešite neko zadevo. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) — Dokajšnje težave za vse, ki se ukvarjajo s skupinskim delom. Viharne okoliščine v čustvih. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12) — Ne izgubljajte dragocenega časa, vaši interesi zahtevajo pripravljenost. Mimo vzdušje v družini. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) — Ugoden trenutek za solidno u-veljavitev. Spreminjajoče se razpoloženje in negotovost. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) — Administrativne težkoče zavirajo vaš delovni polet. Ogibajte se prevelikih izdatkov. , RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) - Solidna prijateljstva vam bodo o-mogočila izvedbo drznih načrtov. Prijeten večer. V ZDA BI TO VPRAŠANJE ŽE MORALI REŠITI iŠE EN PRIMER SMRTNE OBSODBE KO SE OBLAST IGRA Z ŽRTVIJO TALLAHASSEE (Florida) -Edružene države se nikakor ne norejo znajti v zmešnjavi o izvajanju najhujše kazni, o izvajanju smrtne obsodbe. Pravza-jrav problem ni le ameriški, ker mamo ludi drugod po svetu ele-le tega podobne težave in proti-ilovja. Na svetu se spoprijema-a dve diametralni tendenci. Na pni strani imamo (večino) ljudi, d se poteguje , za dokončno uki-litev smrtne kazni. Na drugi itrani pa imamo spet ljudi, ki jii radi ponovno uvedli smrtno ob-iodbo tudi v deželah, kjer ie bila ie ukinjena. To pa zaradi dejstva, da je na svetu vedno več criminala in to onega hudega kri-ninala. kjer na veliko teče kri. ljudje, ki se ukvarjajo s socio-prijo, pa vedo povedati, da izdajanje smrtne obsodbe prav nič le zaleže, kajti tudi v deželah, :jer so ponovno uvedli smrtno cazen, se kriminal mrvoži Združene države Severne Amerike pa so glede tega v še večji legotovosti. Posamezne njihove -.vezne države imajo svojo zako-lodajo in večina ameriških zve-;nih držav ne izvaja več smrt-le obsodbe Še več, na predlog ikupine senatorjev bi naj v vseh tmeriških zveznih državah smrt-io obsodbo in kazen ukinili. In ;er se ta zadeva vleče že dolgo et. je po ameriških zaporih ve-iko obsojencev, ki že dolgo ča-tajo na izvedbo smrtne obsodbe jli na spremenitev te obsodbe na josmrtno ječo. Glede tega pa imamo dve izie-ni. Okrajni sodnik v Tallahassee-u William Stafford je potrdil ve-javnost > smrtne obsodbe v Flo-•idi in hkrati določil, da naj lohna Spenkelinka umorijo naj- kasneje do prihodnjega petka To se pravi, da bi mogli Johna Spenkelinka, te dni postaviti na električno stolico v kraju Starke v Floridi. Kot smo v začetku rekli. .je to le den izmed primerov, •v katerih se ne znajdejo ZDA, kajti sodstvo pravi, da bi obsojenec moral na električno stolico. eksekutivna oblast, guverner, pa meni, da .je treba zadevo še odložiti in o njej razmisliti. V kolikor bi Spenkelinka zares spravili do petka opoldne na električno- stolico, bi ta usmrtitev bila druga usmrtitev v letošnjem letu, kajti v januarju so v nekem zaporu države Utah umorili obsojenca Garryja Gilmoreja, o katerem je bilo pred časom toliko 'govora. kajU Garry Gilmore je sam prosil, naj bi ga umorili, ker je rekel, da .je bolje takoj ali na nitro končati življenje kot pa trohneti v zaporu do smrti, pa čeprav je znano, da se v ZDA v določenih primerih dosmrtne kazni spremenijo praktično v zaporne kazni, ki trajajo deset let. Pretekli teden je Spenkelinkov odvetnik Andreiv Graham v smislu splošnega javnega mnenja predložil višjim sodnim oblastem in eksekutivni upravi Floride «re-kurs*. ki se ne tiče le njegovega varovalca Spenkelinka, nač pa vseh tistih, ki so - obsojeni na smrt in ki čakajo na izvedbo smrtne obsodbe. Odvetnik Graham se postavlja sploh proti iz-javanju smrtne obsodbe na Floridi. Pri tem pa je mož ubral v Ameriki bolj malo učinkovit argument, pa čeprav bi isti argument mogel kje drugje veljati. Andrevv Graham pravi, da je te mnopolti Američan, ki umori belopoltega človeka, v večji nevar- nosti, da konča na električni stolici kot pa belopolti Američan, ki umori temnopoltega sodržavljana. O tem ne bomo dvomili, to dokazuje dosedanja praksa, toda primer Spenkelinka je povsem drugačen. Spenkelink je belopolti Američan, star 28 let, ki je 4. februarja 1973. leta v nekem motelu umoril sodržavljana Josepha Szymankiewicza iz Ohia, ki je bil tudi bele polti, kot dokazuje tudi njegovo ime, saj je očitno, da gre za človeka poljskega porekla. Kaže, da je šlo v tem primeru za osebno obračunavanje dveh ljudi, ki sta se spoznala v zaporu, kajti Spenkelink je za ta umor pobegnil iz zapora, Sz.vman-kievvicz pa se je prav tako skrival pred polici.jskimi oblastmi, ker so ga sicer izpustili iz zapora. vendar pa bi se ne smel umakniti iz svojega kraja, ker je bil pod policijskim nadzorstvom Na utemeljevanje odvetnika Grahama o razliki med temno poltimi in belopoltimi državljani tudi na tem področju .je okrajni sodnik Stafford odgovoril, da so ti argumenti šibki in da v primeru obsojenca Spenkelinka nič ne pomenijo Toda rekli smo že da je guverner Floride Spenke-linku že zagotovil nekaj dni življenja, ker je ukazal izvedbo smrtne obsodbe odložiti. Okrajni sodnik je v konkretnem primeru sicer najvišja sodna oblast, toda guverner je tisti, ki mora ukaz o izvedbi smrtne obsodbe potrditi in podpisati. Guverner oa je, kot smo rekli, na potovanju po Evropi, kamor je odšel na pogajanja z evropskimi poslovnimi ljudmi, da bi se trgovinska iz-. menjava med Evropo in Florido povečala. teri nastane, kot napredno opredeljena «izjema». Verjetno je v Španiji ta problematika šele na začetku. Kar je tudi razumljivo, saj gre očitno za študij »a posteriorh: dokler je diktatura še m oblasti, njegovi nasprotniki seveda upravičeno iščejo to, kar se ji najjasneje upira. Zdelo se nam je, da je vsekakor to problematiko najzanimiveje za španski film uvedel prav mapred-ni» režiser Luis Garcia Berlanga, in sicer na seminarju, ki se je v Pesaru razvijal ob retrospektivi. Medtem ko je njegov bivši sodelavec, nato pa samostojni režiser Juan Antonio Bardem ponavljal stare misli o španskem filmu, je Berlanga izrazil zanimivo hipotezo: napredni režiserji v 50. letih (torej' tudi on sam) so morda zanemarili tradicijo šponskega filma ter se preveč zgledovali n.pr. po ital. neorealizmu. Želeli bi, da bi Berlanga to hipotezo preveril v svojih nadaljnjih filmihIn to čeprav so se nam _ njegovi filmi iz 50. in iz začetka 60. ‘ let zdeli11 lrtiy"l"i'lobrrm nivoju. Bardem pa menda namerava nadaljevati s filmi, ki naj posredujejo np izrazit način napredno družbeno zavest, ne da bi sam iskal zavest lastnih filmskih operacij. Njegov■ najnovejši film, «El puente», je tako komedija, ki na klišejski način posnema razne ital. zglede (predvsem Scolove filme), ■prav tako kot se je v 50. letih zgledoval po Antonioniju ali po neorealizmu, v 60. letih pa, ko ga je diktatura prisilila na komercialno proizvodnjo, ni zmogel v njej nikakršnega razmišljanja o klišejih. Omenili smo «tradicijo» španskega filma, o kateri govori Berlanga, ki še posebej poudarja, da ni mogoče govoriti o «frankističnem» filmu, ker da je film pod Francom vse podedoval od španskega republikanskega^ filma v 30. letih. Za kakšno tradicijo pa gre? Žal nam retrospektiva v Pesaru ni veliko pomagala. Videli smo namreč nekaj slabih, retoričnih propagandnih filmov. Primer zase je religiozni propagandistični film Rafaela Gila «La guerra de Dios* (1953), z akademsko režijo, a z zanimivim scenarijem. Kaj pa glede eskapističnega filma/ Komediji Nevilla (1945) in Lucie (1954), ki smo ju lahko gledali, nista bogve kaj, žal pa ni bilo nobene melodrame, ki je pa verjetno v španski kot v vseh o-stalih kinematografijah druga plat komedijskega žanra. Izbor je bil torej precej nesrečen, kar se tiče prvih let in sploh kar se tiče komercialnega nivoja španskega filma. Saj ni bilo n.pr. niti enčga filma pevskih in otroških zvezd, ki so bile najbolj uveljavljene pred špansko publiko: mislimo na Saro Montiel, Pablita Calva (*Marcellino»), doselita, Marisol itd. V nadaljnjih letih pa niti ene grozljivke (n.pr. režiserja Jesusa Franca), ki so prav tako pomembne za produkcijski ustroj 60. let. Kljub temu pa bi radi napravili študijsko hipotezo. Vtis imamo, da bi bilo treba študirati kot enotni pojav vse kinematografije v španskem (kastiljanskem) jeziku, torej predvsem špansko, mehiško in argentinsko, z dodatkom hollywood-ske proizvodnje v španščini. Vtis, ki ga imamo, da se pri vseh njih filmski žanri s težavo individualizirajo in da je jezikovna, verbalna komponenta (vključno petje) osrednja, nas spodbuja k tej hipotezi. Zanimivo je n.pr., da je veliki španski režiser L uis Buhuel, ki je skoraj vedno delal v pregnanstvu, našel dober leren v mehiškem filmu, za katerega je realiziral nekaj izrazito žanrskih filmov. Na drugem nivoju pa je argentinski, pred nedavnim umrli režiser melodram Amadori večkrat deloval v Španiji. Če «reidemo k prvim nzjemam* 50. let, je najzanimivejša ugotovitev, da se je neorealizem najprej uveljavil v cfilmu režima», J. A. Nievesa Conda «Surcos» (1951). Predvsem pa se ie tu uveljavila komedija, po zaslugi Berlanga, in tudi v nadaljnjih letih bo komedija teren najboljših filmov, kot ie delo režiserja r igralca Fernanda Ferman Gomeza «El ertraho viaje» (1963) ter španski začetki Italijana Marca Ferrarija. Pridemo tako do pojava «nove-ga španskega ]ilma» 60. in 70. let. Večkrat se je ta zgledoval po francoskem novem valu, ludi na zelo imitacijski način. Ta smer španskega filma nam je dala več' razočaranj kot zadoščenj. Zelo so nas razočarali filmi Carlosa Sau-re, katerega boljše delo je «Cria cuervos. ..». Barcelonska šola je dala precej površne avantgardne rezultate; malo zanimivejša sta le Pera Portabelle «Umbracle» (1971), v katerem nastopa Christopher Lee (povrača se torej odnos z grozljivko), in Gonzala Suareza «Ditiram-bo» (1967), v katerem nastopa kar. . . Helenio ilerrera v vlogi samega sebe. Med ostalimi filmi lahko zabeležimo še Bisilia Martina Patina «Nueve carlas a Bertam (1965) in Juana de Armihana «El amor del capitan Brandov. Dodait, bi,lahko še film, ki ga ni bilo v Pesaru; pred nedavnim pa je prišel na ifmhdfUmn ska platna: Jaima .Gamina <«Las-largas vacaciones del 36» (Le lun-ghe vacanze del 36, 1976), morda prvi španski film o državljanski vojni s stališča republikancev. Predvsem pa moramo zabeležiti dva filma, pravi mojstrovini. Mislimo na že znano mojstrovino Victor-ja Ericeja «El espiritu de colmena» (1973), ki se tudi nanaša na grozljivko in ki mu omenjeni Armiha-nov film precej dolguje. Žal ta film še ni. odkupljen za naša platna. E-rice je poleg njega režiral, nekaj let prej, le epizode za omnibus -film, potem pa še ničesar. Drugi film je Jaimeja Chavarrija delo «El desencanto» (1976), presunljiva uporaba dokumentarca, ki se razvije v pravi esej o družini, s čemer pa še pridobi na emocionalni sili. SERGIJ GRMEK Iz umetnostnih galerij Brkinska « stvarnost v slikah V. Zakrajškove Predstavljanje slovenskih likovnikov se je iz Gregorčičeve dvo rane tokrat preneslo v nove prostore Narodne in študijske knjižnice v Ulici sv. Frančiša. kjer so priredili razstavo oljnatih slik Vinke Zakrajškove iz brkinskih Prelož. Pobuda in izbira razstav-Ijalca za to razstavo izvira iz spoznanja, da je potrebno večje seznanjanje občinstva s problemi Brkinov, ki niso doživeli tiste obnove, kot so jo doživeli drugi kraji za bližnjo mejo. Zakrajškovi moramo biti hvaležni, da je v svoji skromnosti imela pogum razstavljati v umetniško tako zahtevnem mestu, kakršen je Trst. Zakaj se je za to odločila, nam pove bežen ogled razstave, kjer so vse slike uglašene na raznolikost socialno-gospodar-skih raziher Brkinov. Zatorej jih ne smemo ocenjevati' z merilom tržaških razstav. Slikarstvo Zakrajškove je kot samorasla poljska cvetica. Če so nekateri prijeli ' za pero... da bi opozorili na stiske in težave, ki tarejo Brkine, je ta še mlada Preložanka prijela za čopič in paleto in nam skoro dokumentarno prikazala žalostne plati teh sicer v pokrajinskem pogledu krasnih krajev. Zato se bolj kot v redkih pokrajinah te razstave brkinska motivika kaže v notranjščinah propadajočih kmečkih domačij. Pred nami se vrste mračne sobe, kjer se je na posteljo zrušilo kamenje razpadajočega okna, zapuščene lope s kmečkim orodjem, materina soba. ki sameva s šivalnim strojem, v očetovi sobi pa zeva praznina, v veži je invalidski voziček za zaprtimi vrati, plesišče je pusto m prazno in kaže. da mladina zapušča vasi. Le v kuhinji ie še posodje v redu in to priča da je vendarle treba živeti. To so mračni prostori, vendar vanje prodira povsod od nekod topel sončni žarek, torej upanje, da se bo vanje morda vendarle vselil človek. Bolj veselih barv. a ne vsebine so vrtovi, kier propadajo drevesa znamenitih brkinskih jabolk. Zakrajškova le pristen samouk, ni oa naivka, ker to že ne more biti zaradi motivike slik Če bi ji' kakorkoli pomagali, da bi se povzpela na višjo umetniško raven, bi zagotovo pomagal: tudi Brkinom, da se postavijo vštric z naprednejšimi obmejnimi kraji. MILKO BAMBIČ Slikarski ex tempore v Fregoni V kraju Fregona pri Vittoriu Venetu bodo danes in jutri imeli veliko ex tempore slikarsko tekmovanje. ki bo po vsej verjetnosti privabilo veHko mojstrov čopiča, kajti krajevna Pro Loco in razne druge i ustanove ter podjetja so dala ‘na razpolago veliko sredstev, saj znaša prva na grada pol milijona lir. druga, tretja in četrta po 400. 300 in 200 tisoč, nakar sledi še sedem nadaljnjih nagrad ' po 100 tisoč lir. tako da bo žirija lahko nagradila večje število tekmecev. ŽirPo tega ex tempore tekmovanja pa sestavljajo tudi trije Tržačani in sicer Bambič. Milič in Flebus. El 18 El |2 Es! SOBOTA, 1. OKTOBRA 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Argumenti, vzgojna oddaja 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 18.00 Montegrotto Terme: Kolesarstvo 18.15 Južna Amerika, glasbena oddaja 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Posebna oddaja iz parlamenta 19.20 Mama na štirih kolesih, film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Iz gledališča Sistiana v Rimu: XIII. MEDNARODNA REVIJA LAHKE GLASBE KA 1 - Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drug) kanal 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Vzgoja in dežele, vzgojna oddaja Poklicno oblikovanje 18.15 Naslednji...! — glasbena oddaja 19.10 Izžrebanje loterije 19.15 DRIBBLING, športne vesti Vremenska napoved 19.45 Dnevnik 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 EDVARD VII., VVALEŠKI PRINC, 13. nadalj. in konec 21.35 GEORGY, ZBUDI SE - angleški film Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.00 Čudoviti svet muca File-mona 8.15 A. Ingovič: UDARNA BRIGADA, serija 8.30 Modri plašček, otroška serija 9.00 Dogodivščine morskega konjička, serija 9.15 ASTMA — 1. del oddaje iz cikla Sodobna medicina 9.35 Cesta in mi 9.45 Partizanska tiskarna «Slove-nija»„ oddaja iz cikla Čas, ki živi . 10.15 A. Tišma: OD PET DO SEDEM, drama 11.10 Jugoslovanski trim test 17.35 Obzornik 17.55 Jakec in čarovnika, risanka 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 19.50 Tedenski zunanjepolitični ko mentar 20.00 KDO SI, GALLUS — glasbe na oddaja 20.40 Moda za vas 20.50 POVEČAVA, film 22.45 DNEVNIK Koper 19.30 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK' . 20.35 Na založni klopi: Zgodilo se je na Beverlp Hillsu, 2. del 21.15 Zgodovina italijanskega odporniškega gibanja, 1. del 22.05 Kreolska Venera, film ZagreD 18.45 Prijatelji glasbe 20.00 Humoristična oddaja 20.25 VOHLJAČ, film 22.25 DNEVNIK 22.40 Zabavno - glasbena oddaja ŠVICA 16.00 Programi za mladino 18.05 Glasbena oddaja 20.45 SOSEDOVA TRAVA JE VEDNO BOLJ ZELENA, film TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05 in 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Nekoč je bilo; 9.40 Koncert sredi jutra; 10.05 in 11.35 Predpoldanski omnibus; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Glasbeni almanah; 14.10 Tekmujte s Petrom; 15.35 Iz Beethovnovih del; 17.05 Mi in glasba; 18.05 «Neizpeta podoknica*, radijska i-gra; 18.45 Vera in naš čas. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30. 21.30, Poročila; 7.00 in 7.45 Glasba za dobro jutro; 8.32 Hi-fi magazine; 9.15 Elizabetine pravljice; 9.32 Plošče: 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Glasbeni portret; 10.32 Sprint glasba; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, Kirn; 11.32 Mini juke-box; 11.45 Popevke; 12.05 Glasba po željah; 14.00 19.20 Večerni programi; 20.00 SG AP, popevke; 21.05 Manon, opera; 23.10 Lahko noč. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 18.30, 19.30, 22.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Oni drugi dan; 8.45 Glasba in nasveti za poletje; 9.32 Izredna izdaja, glasbena oddaja; 10.12 Program s Cochijem in Renatom; 11.32 Neapeljski pesniki in glasbeniki; 12.45 Radiotrionfo; 13.40 Valčki, polke in mazurke; 15.00 Zbori iz vsega sveta; 15.45 Ena opera na enkrat; 16.33 Opereta včeraj in danes; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.55 Living; 20.00 Simfonični koncert; 22.00 Drobec satire; 22.45 Francoske pesmi. SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00, 22.00, 23.00 Poročila; 5.15, Darjes za vas; 6.20 Rekreacija; Narečna ^odtlbjlš!’''14.15‘'t?lasbetla' 'g.gj) Dobro jutro, otroci!; 7.20 Be-T" ' J - sdda na današnji dan; 8.00 »Odgovoren sem -esamo svoji partiji*; 8.45 Iz naših studiev; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Mladina poje; 10.40 Turistični napotki; 11.03 Sedem dni na radiu; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli domači napevi; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam. . 14.05 Iz dela glasbene mladine Slovenije; 14.25 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji; 15.30 Glasbeni in-termezzo; 15.45 S knjižnega trga 16.00 »Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Gremo v kino; 19.20 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča; 20.00 Sobotna glasbena panorama; 21.30 Oddaja za naše izseljence; 23.05 - 00.05 S pesmijo v novi teden; 0.30 Zvoki iz naših krajev; 1.03 Kalejdoskop zabavnih melodij; 2.03 Nočno popotovanje; 3.03 Glasbena skrinja. oddaja; 14.33 Plošče LP tedna 15.00 Glasbarizmeuvrščenih držav 15.45 Par besed; 16.00 Pismo iz. . . 16.05 Orkester Casadei; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Vročih sto kilovatov; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo; 19.32 Glasbeni vveekend; 22.00 in 22. 45 Plesna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 15.00, 18.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 in 7.20 Glasbeno prebujenje; 8.40 Včeraj v parlamentu;'!).50 Resna glasba; 9.00 Vi in jaz; 10.30 Lahka glasba; 11.00 Petindvajset in jih izkaže; 12.05 Drugi zvok; 13.00 Show down; 14.30 Glasbeni spored; 15.05 Pogovori o energiji; 15.45 Zelena črta; 16.30 Konec tedna; 17.15 Izžrebanje loterije; 17.20 Zlata doba; 18.05 «Začarana noč*, radijska igra; 18.45 Glasbeni interval; ........................................................n,umil, ANDREJ ŠAVLI: VRSTA SKOZI ČAS Obrazi koprsko-goriške generacije slovenskih učiteljev (1875- 1909- 1919) vm. France Bevk (1890 - 1970) V koprsko-goriški učiteljski »Vrsti* vsekakor vodi France Bevk, ki je pravcati fenomen v slovenski književnosti polpretekle dobe: pesnik, novelist, romanopisec, dramatik, mladinski pisec, esejist, urednik, publicist, novinar — veliki ustvarjalni talent, nedosežen fabulist in pripovedovalec, ki je nad šest desetletij tkal svoj bogat opus in ši pridobil ime naj-plodovitejšega slovenskega pisatelja. Zajemal je iz narave in iz sveta, v katerem se je pojavil in rastel. Slikal je, kar je doživljal sam in kar je doživljalo njegovo ljudstvo: boj za kruh in obstanek, ponižanja, krivice, žrtvovanja, pa pogum in upor proti nasilju, raznarodovanju, borbo za svobodno življenje ljudi in narodov. Zvestoba in predanost svojim pisateljskim idealom ga je vodila štirikrat skozi daljše ječe, skozi/ dve konfinaciji in internacijo, po dolgem in po čez sj je z verigami na rokah ogledoval apeninski polotok. Po-zlomu fašizma, v septembru leta 1943, so se mu končno odprla vrata ječe. odšel je naravnost v" partizane Začelo se je njegovo politično življenje: bil je predsednik pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko primorje in Trst, po vojni je opravljal številne politične funkcije in hkrati, vse do smrti, pisateljeval - France Bevk je najbolj tipičen predstavnik. Primorske med Slo- venci, med drugimi jugoslovanskimi narodi in v svetu. Prevedli so mnogo njegovih del in v mnoge jezike, tako v srbohrvatski (70 knjig), makedonskj (11 knjig), slovaški (6 knjig), češki, poljski, bolgarski, ruski, nemški (8 knjig)_, madžarski (4 knjige), italijanski (4 knjige), albanski (5 knjig). turski (2 knjigi), danski, angleški, japonski, litovski in tadžiski jezik. Izšel je iz bajtarske hiše v Zakojci pri Bukovem na Tolminskem, pokopan je na solkanskem pokopališču, nad strugo Soče, prav sredi prelepe Goriške Po končani osnovni šoli na Bukovem je nil najprej trgovski vajenec v Kranju, komaj 17 let star je prišel na pripravnico v Podgoro pri Gorici, nalo na učiteljišče v Koper iti z učiteljiščem vred v Gorico, kjer je maturiral leta 1913. Učiteljeval je na Cerkljanskem, najprej v Orehku, nato v Novakih, leta 1917 je moral kot vojak na vzhodno fronto. Življenje ga je po končani prvi vojni zvabilo iz učilnice na širša narodova življenjska področja. Sprejel je poklic pisatelja, in to v najbolj nevarnem slovenskem prostoru in času. Po krajšem časnikar jevanju v Ljubljani se je vrnil v Gorico, kjer je vztrajal za vsako ceno ter pisal in pisal. Bevkovo pisateljsko delo pomeni Slovencem bogastvo, ki bo naprej živelo z njimi. Utegnilo bi se pa zgoditi, da bi začeli pozabljati na še prav posebno poslanstvo, ki ga je opravilo Bevkovo pisateljevanje med primorskimi Slovenci v fašističnem obdobju, ko je bila slovenščina obsojena na smrt, ko se je grozeče tanjšala slovenska knjiga in so njeni smrtni sovražniki že u-pali na zmago. Toda, če »smo prebili trikrat sedem let, prebili trikrat sedem suhih let, prestali trikrat sedem pustih paš, prepasli trikrat sedem suhih krav.» je bila to v veliki meri tudi zasluga pisatelja Franceta Bevka. Edmond Čibej (1861 - 1954) Doma, je bil od Slokarjev blizu Ajdovščine, učiteljišče je obiskoval v Kopru, kjer je maturiral leta 1881. Učiteljeval je v Bra- niku, Bujah, v Vipavskem Križu, nazadnje na Dolu nad Ajdovšči-, no polnih 28 let, vse do upokojitve. Povsod se je močno angažiral v delu za splošne ljudske koristi in napredek. Prirejal je izobraževalne tečaje za odrasle, izposloval je gradnjo ceste Ajdovščina - Predmeja. Po upokojitvi leta 1915 je bil mnogo let župan v Lokavcu, organiziral je gradnjo petih vaških vodovodov. V znanstvenem svetu si je Čibej pridobil velik ugled kot širokopotezni zbiralec rudnin in okamenin. Delal je v povezavi z muzeji v Pragi in na Dunaju, kamor je pošiljal zbirke naših rudnin in kamenin v zameno za mineralije iz drugih krajev in dežel. Tako je pri nas sprožil akcijo za organizacijo šolskih rudninskih zbirk. Tudi kot upokojenec je imel na domu v Slokarjih bogat rudninski muzej, ki je sedaj na osnovni šoli v Ajdovščini. Čibej je bil velik ljubitelj in zaščitnik nardve. Mnogo se je ukvarjal z gojitvenim lovom. V Lovcu je rad objavljal humoristične lovske štorije. Prav gotovo je bil na Vipavskem prvi smučar. Takrat so poznali smučarski šport v širšem pomenu samo Norvežani in Švedi. Čibej si je naročil smuči iz same Norveške. Čibej je prispeval zelo viden delež k napredku in blaginji ljudi in krajev, kjer je živel in delal. Na Vipavskem se še poznajo sledovi njegovega dela, v spominu ljudi še živi lik tega delavnega človeka. v. ODBOJKA NA EVROPSKEM PRVENSTVU Danes Italija z Bolgarijo Jugoslavija pa s ČSSR Potegovali se bosla za uvrstitev od 5. do 8. mesta HELSINKI — Prvi del desetega e' ropskega odbojkarskega prvenstva Je končan. V moški konkurenci bodo ’ jf1.8'6 v lupini za podelitev treh °lajn Sovjetska zveza, svetovni in I 0 impijski prvak iz Montrea’a. Polj-| sk®' Romunija in Madžarska, če so S prve tri reprezentance po pričakova-| nJih med najboljšimi, pa kaj takega j ne moremo trditi za Madžarsko. Za J a velik uspeh Madžarov pa' gre rrfe-; momno največja zasluga veteranu Bu-J 2eku. | Italijani so izredno dobro pričeli Prvenstvo in so bili že na pragu ve-i >kega uspeha. Dvema zaporednima ; zmakania sta sledila dva poraza, naj-I PreJ z Madžari in potem še usoden Iln nepričakovan s Francijo. Francozi f tu v Helsinkih, po več kot dese-I 'n letih, prvič premagali Italijane Jih tako izločili iz velikega finala, zadnjem srečanju pa so Italijani r°y* *en> nadigrali Jugoslovane in iz-“»vali prestižno zmago, ki pa nima nobenega praktičnega pomena. .'^knslovanski odbojkarji so zapravili j kratno priložnbst za osvojitev ene-! ®a. lznied visokih mest v Evropi. S Prikazano igro Pa resnično ni bilo | .08°če doseči kaj več kot igranje v up'ni za vrstni red od petega do jfmega mesta, skupaj z Italijo, če-oslovaško in Bolgarijo. Že prvo, (če-n)rav zmagovito) srečanje s Francijo J ^talo kaj prida dobrega konca. a'o sta prišla na vrsto poraza z I, ®| rsko in Romunijo. Po dobri igri I m -0ma^‘n' s° se ponujale še realne I 23 osvojitev drugega mesta P°n Pogojem, da seveda premagajo niijo. Italije niso premagali, ampak živeli pravo katastrofo. , , 'sti skupini bosta igrali tudi rnski raprezentanci Italije in Jugo-I ‘ av*je, toda za vrstni red od deve-I ega do dvanajstega mesta. Za Ju-i koslavij0 (0 ni nobeno presenečenje, *■;> bila v izredno težki skupini. , Pjsnke pa so izgubile odločilno I ^anje z nasprotnicami Zvezne re-| Publike Nemčije. DANAŠNJI SPORED M Moški “ELSINKI - od 1. do 4. mesta Homunija - Poljska Delovanje ZSŠDI Seznam igralcev, ki bodo gosto-. al> na Ravnali na Koroškem 1. 1 oktobra je naslednji: NAMIZNI TENIS Zenske: Sonja Milič, Dragica i , v*ažina, Neva Rebula, Silvana esnaver. Moški; Edvard Marušič, David "•iičič, Darko Pahor, Edi Tence. odbojka genske: Vida Legiša, Mira Gr-f i„ ’ .s°nja Pernarčič, Ingrid Ka-n, Marija Glavina, Dragica Hro-Marina Trenta, Elviana J, , Denis Daneu, Nadja Ru-l^še Titjana ^r‘ssan' in Nadja Moškj. Božič Grilanc, Miran i, .lr an' Bruno Milič, Lucijan Mi-> Jordan Rebula, Jože Bitežnik, Marušič. Rado Milič, Stano i?n, Igor Milič. nogomet Andrej Kažem, Paolo Grizonič; 4. Zonta, Igor Smotlak, Darko vi a .ar. Zdravko Skupek, Igor, Ed-iin V Marko Kralj, Robert Serafi. ’ Marino Dottori, Franko Sošol, : 1,. rJan Bevčar, Lucijan Frandn-i jL’, Marjo Adamič, Vasilij Štoka, ŠAH CUPin' ris^p0 ^Hlpovič, Drago Bajc, Bo-Ani ?Nan’ Dav Bitežnik, Drago tol Un'*’ Hilarij Sosič, Egon Per- •.Hdhod avtobusa bo pred Foro Piano v Trstu točno ob 6.30; miJn°va*c' naj bodo na mestu 15 vu‘ P'.pi- * o besi jan pride avtobus ob 6.40, v ”°nerdob ob 6.50 in ob 7. uri °rico na Travnik. Madžarska - Sovjetska zveza OULU — od 5. do 8. mesta Italija - Bolgarija Jugoslavija - češkoslovaška TURKU od 9. do 12. mesta Francija - Nizozemska Finska - NDR Ženske TAMPERE — od 1. do 4. mesta NDR - Madžarska Poljska - Sovjetska zveza KOTKA — od 5. do 8. mesta Bolgarija - Romunija ZRN - češkoslovaška LAHTI — od 9. do 12. mesta Italija - Nizozemska Finska - Jugoslavija Furlanič NOGOMET V L AMATERSKI LIGI Primorje bo v tretjem kolu nastopilo na tujem igrišču V 2. AL bo večina naših ekip igrala pred svojim občinstvom - Jutri start tudi v 3. amaterski ligi 1. AMATERSKA LIGA Jutri bodo odigrali pare tretjega kola, v katerem bo edini naš predstavnik, proseško Primorje, igralo v gosteh. S. CANZ1AN — PRIMORJE Proseča ni so v prvenstvu odlično startali, kar gotovo ni predvideval niti najbolj optimističen navijač. V dveh tekmah je Primorje namreč zbralo tri točke in posebno preseneča zmaga nad Portualejem. Ker v vrstah Primorja ni prišlo do poškodb verjetno ne bo sprememb v postavi. Ponavadi moštva, ki zmaga ne menjajo. Tega načela se bo gotovo držal jutri trener Giovan- lllllllllinfimtIIIIIIIIIIIIIMIItllllHIIMIItlllllllMIHtlirlltlllliniimilltllllllllllllHIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIMIIIII BOKS V NEW YORKU E. Shavers odšel iz ringa poražen Ali ga je premagal po točkah NEW YORK — Niti gologlavi Ear-nie Shavers ni uspel odvzeti svetovnega naslova težke kategorije Mu-hammadu Aliju. Tudi on je moral poražen z ringa, čeprav je pred dvobojem napovedoval, da mu zmaga ne more uiti. To je bila že 55. Alijeva zmaga nasploh in 19. v dvobojih za svetovni naslov. Vsi trije sodniki (eden od treh je bila ženska, kar je prvič v zgodovini boksa v dvobojih za SP težke kategorije) so mu dosodili zmago, vendar pa je številna publika svetovnega prvaka izžvižgala, čeprav je večino krogov zaključil v svojo korist in je njegova zmaga povsem zaslužena. Publika je verjetno hotela pokazati, da Alijeva popularnost počasi pada, saj je že preveč časa absolutni boksarski p-otagonist in so se ga ljudje počasi naveličali. Ali je tokrat opravil enega svojih najboljših nastopov. Čeprav je že 35-leten, je posebno v zadnjih krogih boksal najbolje in svojega nasprotnika 'skoraj'podrl na tla. Bil pa je tudi zelo zahteven dvoboj, saj fie je Shavers nanj - zelo dobro pripravil in pokazal, da gotovo spada med najboljše boksarje težke kategorije. Shavers je tako utrpel svoj šesti poraz, medtem ko je doslej 54-krat zmagal (52-krat s k.o.). V PRIJATELJSKI TEKMI Obilica košev na Konlovclu Bor — Kontovel 139:139 (43:42, 82:84) BOR: Škerl 1, Devetak 2, Kosovel, Gerdol 14, Vassallo 21, Lokar 20, De Walderstein, Švara 37, Furlan, Bembi 4, Pečar 40, Cej. KONTOVEL: Ukmar M. 13, Sedmak 30, Emili 34, Daneu R. 51, Pu-pis, Della Schiava M., Slavec 2, Terčon 1, Štoka, Daneu D., Škrinjar, Gulii 8. V četrtek sta naraščajniški ekipi Bora in Kontovela odigrali crevan-šo» tekme, ki je bila na Kontovelu. Tokrat je bilo srečanje veliko bolj razburljivo, saj je igra v prvem dvoboju bila enosmerna in so Kon-tovelci stalno polnili koš «plavih». V četrtek pa je bil izid tekme zelo neodločen in prednost ni znašala več kot šest pik, tako da se je srečanje končalo z izenačenjem. Igra je bila vsekakor jjelo agresivna in včasih tudi groba, tako da sta trenerja morala stalno miriti svoje igralce. Ta je značilnost derbija, četudi prijateljskega. V vrstah Kontovela so bili najboljši R. Daneu, Emili in Sedmak; slednja sta bila izredno točna pri metu od daleč. Pri Boru so se izkazali Švara in Pečar (pravi duši Borovega protinapada), Gerdol, Vassallo in Lokar, ki je dodeljeval dragocene žoge svojim soigralcem. fp NOGOMET V POKALNIH TEKMOVANJIH Jugoslovanom žreb v glavnem ni bil naklonjen ZORICH — Včeraj so v tem kraju opravili žreb drugega kola e-vropskih nogometnih pokalov. Medtem ko je bil za italijanske klube na splošno ugoden, niso imele jugoslovanske enajsterice veliko sreče. V pokalu prvakov se bo Juventus v osmini finala srečel z ekipo Glen-toran iz severne, Irske. Italijani bi ne smeli imeti nobenih težav za uvrstitev v četrtfinale, saj jim je žreb določil najšibkejšo enajsterico od tistih, ki so se uvrstile v osmino finala. Zelo težka pa bo naloga beograjske Crvene zvezde, ki se bo tokrat spoprijela z Borussio iz. Moenchengladbacha, ki spada v o-žji krog favoritov za končno zmago. Beograjčani bodo prvo srečanje odigrali na domačem igrišču, povratno pa v gosteh. V pokalu pokalnih prvakov je Milan že izpadel, splitski Hajduk pa se bo spoprijel, najprej v gosteh, nato pred domačim občinstvom, z madžarsko enajsterico Diosgyor Žreb je bil za Spličane še kar ugoden, saj niso madžarske ekipe, vsaj sedaj, nepremostljive ovire. V pokalu UEFA se bosta v šestnajstini finala spoprijela zagrebški Dinamo in Torino. Prvo tekmo bodo odigrali v Zagrebu, povratno pa v Turinu. Obe srečanji bi morali biti precej izenačeni, zato je gotovo, da bosta zelo nrpeti. še zadnja preostala italijanska ek>pa, Lazio, se bo v tem drugem kolu pomerila s francosko enajsterico Lens. Tudi to src Čanje bo precej izenačeno, vendar pa bi moral imeti Lazio več možno sti, da se uvrsti v osmino finala. Določili so tudi datume tega 2. kola: najprej se bodo moštva srečala IS. oktobra, povratna srečanja pa bodo 2. novembra. nini, ki se dobro zaveda, da gostovanje ne bo lahka ovira. Domačini so prejšnjo nedeljo nerodno klonili proti Mossi. V prvem kolu pa so doma s pičlim izidom premagali Muggesano. Za Primorje bi ena točka predstavljala že lep uspeh, čeprav vsi vedo, da iztrgati S. Can-zianu drma točko ne bo lahko. Zato v primeru poraza Prosečani ne bi dramatizirali. Vendar po dveh uspešnih nastopih navijači menijo, da «v tretje gre rado». 2. AMATERSKA LIGA V jutrišnjem tretjem kolu igra od naših ekip le Gaja v gosteh, medtem ko Breg, Primorec in Zarja bodo spet igrali pred domačim ob-Tinstvom. BREG — FLAMINIO Nedeljska zmaga proti Pol. Opici-ni je vlila Brežanom novih moči. Zato vsi z optimizmom gledajo na jutrišnji nastop Brega, ki sprejema v goste trdoživo ekipo Flaminia. Tržačani so vedno trd oreh za vsako ekipo, saj je v vrstah Flaminia nekaj izkušenih nogometašev, ki znajo zavlačevati igro, posebno pa ko je potrebno znajo z moško oziroma trdo igro, spraviti na kolena vsakega nasprotnika. Prav ti lastnosti sta najboljše orožje predstavnikov Flaminia, katerega se bodo gotove poslužili tudi jutri. Zato je poglavitno za Brežane, da ohranijo mirne živce, predvsem pa da skušajo prebiti obrambo Flaminia takoj v začetnih udarcih. PRIMOREC — CAMPANELLE Po dveh remijih Trebenci odločno jurišajo na zmago .Pozabiti vsekakor ne smemo, da predstavniki Campanell, čeprav so (kot Trebenci) novinci 2. AL, so v zadnjih dveh nastopih osvojili kar štiri točke. Zato imajo jutri Trebenci izredno priložnost, da pokažejo svojo moč. Res je sicer, da trener Kralj ne bo mogel jutri računati na M. Kralja I., ki je zaradi nedeljske poškodbe še vedno v bolnišnici; vsekakor je Sosič ^pripravljen in drugih sprememb ne bi smelo biti. Torej ima Primorec dve točki že v žepu? ZARJA - OPICINA Ker sta ekipi brez točk se obeta jutrišnji dvoboj v Bazovici precej oster, saj bo borba za točke prav gotovo zelo napeta. Če smo spodrsljaje Zarje skoraj predvidevali (u-poštevajoč dejstvo, da so imeli «rde-če-beli» v^tem" začetnem delu precej poškodovanih nogometašev in so zato> morali na igrišče v okrnjeni postavi) pa presenečata zaporedna poraza Opicine. Openci so startali med favoriti tega prvenstva, vendar dosedanji izidi so te možnosti znatno znižali. Ker pa se je Zarja predstavila za to prvenstvo brez problemov in strahu pred izpadom, je razumljivo, da morata ekipi danes pokazati kakšna je njuna realna moč. Iz tega lahko sklepamo, da je skoraj nemogo če predvideti izid. saj je v tem dvoboiu možen vsak rezultat. S. M1RCO - GAJA Gaja gre v goste k S. Marcu, ki na domačih tleh računa na celoten izkupiček. Po porazu proti Op. Supercaffe na Gaja tokrat ne sme razočarati, kajti spodrsljaj bi moralno precej vplival na «ze-leno . rumene*, ki so si letos za stavili za cilj obstanek v ligi. Za dosego tega pa morajo gajevci oo-sebno paziti, ko igrajo Droti ekipam, kot .je na primer S. Marco. ki se je lani rešil izpada Drav zadnjo nedeljo, saj je pozitiven izid proti ekipam. \ki se Drav ta ko borijo proti izpadu, toliko važ nejši. Zato Kozinovi varovanci bodo- gotovo naredili vse, da bi ne prišli domov praznih rok. V ostalih tekmah predvidevamo remi med Op. Supercaffe in Ro-sartdro. zmago Libertasa nad Zau lami, delitev točk med Edero in Ed. Adriatico ter zmago Costalun-ge nad Aurisino. 3. AMATERSKA LIGA Jutri bo v naši deželi startalo tudi to prvenstvo, za katerega se je prijavilo 154 ekip, katere .je deželni odbor nogometne zveze razdelil v 13 skupin. Na Tržaškem bosta igrali dve .skupini (27 ekip). Obe naši ekipi, Vesna in Kras, bosta igrali v skupini N. Vesna bo prvo tekmo igrala pred domačim občinstvom. Križani sprejmejo v goste novoustanovljeno ekipo Afi - Siat. «Plavi» ne bi smeli imeti velikih problemov, saj odločno jurišajo na prestop v višjo ligo in zato ne smejo zamu eliti nobene prilike Težji start čaka Kras. ki gre v goste k ekipi Roianese ia. ki je lani bila med protagonisti prvenstva in si je zapravila prestop v višjo ligo šele v zaključnem delu. Ker so Tržačani letos nekoliko o-jačili ekipo, je razumljivo, da bo naloga za Kras, ki je v glavnem o-hranil ustroj moštva, precej naporna. B R. DOMAČI ŠPORT Foggia - Bologna X Lazio - Juventus 2 Milan - Vicenza 1 Napoli - Genoa 1 Perugia - Fiorentina X Pescara - Roma 1 Torino - Intcr 1 Verona - Atalanta 1 Bari - Rimini 1 Cagliari - Varese X Pistoiese - Palermo 1 Empoli - Siena X Catania - Reggina X X 2 X X 2 X * 1. — prvi drugi 2. — prvi • drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi X 2 1 2 2 X 1 X 1 2 1 2 DAN KS SOBOTA, L oklobra 1977 NOGOMEI KADETI 15.30 v Trebčah Primorec - Opicina Supercaffe « w * 15.30 v Dolini Breg - Čampi Elisi • • • 15.30 v Trstu, Ul. Flavia Ponziana - Primorje CICIBANI 15.00 v Čarboli Campanelle - Primorje RAZNI ŠPORTI SREČANJE ZAMEJSKIH ŠPORTNIKOV 15.30 na Ravnah Sodeluje tudi ZSŠDI JUTRI NEDELJA, 2. oktobra 1977 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Škocjanu S. Canzian - Primorje iMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMMiiiiiitiiMtiMiiiiiiiiMiiiiii*** ••••*•••••* ******* ********************************* KOLESARSTVO V organizaciji KK Adria V 3. AL NA GORIŠKEM Sovodnje računajo na uspešno prvenstvo Sovodnje bodo odigrale svojo prvo letošnjo prvenstveno tekmo 3. nogometne amaterske lige na tujem igrišču proti Brazzaneseju. Tekma bo v Krminu, ker Brazza-nese še nima lastnega igrišča. Kako bodo Sovodnje startale bomo videli prav v nedeljo, ko bodo nastopile proti tej močni ekipi, ki se je letos ojačila z nekaj novimi igralci. Če bodo So-vodenjci zaigrali tako, kot so v nedeljo v Mirnu, ko so bili izredno borbeni in so startali na vsako žogo, se bodo prav gotovo dobro odrezali. Po odhodu Giannija Marsona moštvo ni zanemarjalo treningov in se je ob Brunu Marsonu nrav dobro znašlo. Zato upamo, da bo to prvenstvo za Sovodnje uspešno, čeprav bodo nastopali večinoma le domači igralci. Bruno Marson sklicuje za nedeljo ob 13.30 na stalnem zbirališču vse igralce, ki so trenutno na raffl°l9^?,Y(^K„„ .(V.r,.,., n tWnmr»n \ | .vil) lu .VK» ^4 |4tY4t| i Jutri predzadnja letošnja dirka Na 75 km dolgi progi bo nastopilo tudi šest podlonjerskih veteranov Lonjersko kolesarsko društvo A dria bo jutri priredilo, s 'startom in ciljem z Zgoniku, predzadnjo letošnjo dirko za dodelitev naslova prvaka veteranov s Tržaškega. Potem ko so bile prve tri izvedbe tega tekmovanja, ki se letos odvija že tretjič zaporedoma, spomladi, bosta zadnja dva nastopa jutri in v nedeljo. Lonjerski prireditelji so sklenili speljati tekmovalno stezo za «5. pokal Adrie* po kraški planoti, tudi zaradi tega, ker je tekmovalne sezone praktično že konec in je bilo treba izbrati položnejšo progo, tudi glede na dejstvo, da nimajo nastopajoči več možnosti pripravljati se kot doslej. Proga pa bo naslednja: start ob 9.13 v Zgoniku, nato trikratna vožnja od Gabrovca preko Križa, Ses-ljana, Mavhinj, Šempolaja, Gabrov- Danes in jutri turnir na Školjetu rn,kar >*' KOŠARKA OB 10-LETNICI POLETA Jutri na Opčinah mladinski turnir Udeležili se ga bodo Bor, Kontovel, Dom in Polet Jutri bo v prosvetnem domu na Opčinah košarkarski turnir za mladince v okviru proslav 10-let’iice ustanovitve openskega športnega društva Polet. Turnirja se bodo u deležih, poleg Poleta seveda, še Bor, Kontovel in Dam (Gorica). Turnir bo služil kot priprava za bodoče mladinsko prvenstvo, ki se bo pričelo sredi oktobra in se ga bodo udeležile tudi zgoraj nave dene slovenske ekipe Govoriti o favoritih na tem gotovo zelo zanimivem turnirju, je nemogoče, saj sa vsa moštvu znat no pomlajena v primeru z lanskim letom. Treba je tudi povedati, da so se štiri Borovi igralci, ki so lani igrali za Kontovel, povrnil’ v matično društvo, tako da so sile sedaj precej izenačene in trenutno menimo, da je v srečanjih med slovenskimi zamejskimi mladin* skimi ekipami možen prav vsak i-zid. Prav zato bo turnir zelo zanimiv in bo služil kot važna pregledana točka za vse trenerje Turnir se bo odvijal pa sledečem urniku: 9.30 Bor — Kontovel 11.90 Polet - Dom 15.00 finale za 3. mesto 16.30 finale za 1. mesto Sledilo bo nagrajevanje. SERGIJ TAVČAR NAMIZNI TENIS V prvem kolu namiznoteniškega tekmovanja za evropsko superligo so dosegli še naslednje izide: SZ - ČSSR 4:3 Madžarska - švedska 1:6 Francija - Anglija 4:3 Kot je znano, je v Ptuju Jugoslavija premagala Nizozemsko s 5:2. žili zadnja dva kilometra proti Zgo niku, kjer bo cilj 75 km dolge proge. Domači, lonjerski kolesarji, nimajo več velikih možnosti za osvojitev končne zmage, imajo pa velike 'možnosti, da se uveljavijo na jutrišnji «etapi». Nastopili bodo Bo nanno, Macarol, Marušič, Santoni, Ferluga, Verginella, med njimi so nekateri odlični sprinterji, ki lahko odločijo dirko v svojo korist v primeru skupinskega prihoda na cilj. P. R. KOŠARKA TROFEJA RAPOTEZ trofejo «Andrea Rapotez*, katerega prireja GS Scoglifetto na igrišču v Ul. dello Scoglio 195. Turnirja se bodo udeleževale štiri peterke, spored pa bo tak: Danes 15.00 Inter 1904 - Servolana 16.00 Hurlingham - Scoglietto Jutri 9.30 tekma za 3. mesto 11.00 tekma za 1. mesto MOTOKROS ZA RAZRED 250 CCM Julri mednarodna dirka na Tinjanu V slikovitem naravnem okolju na Tinjanu bo v nedeljo, 2. oktobra ob 13.30 pomembna mednarodna športna prireditev. V motokrosu za razred 250 ccm se bodo pomerili najboljši domači tekmovalci ter domala vsa tuja elita. Od domačih favoritov naj omenimo predvsem Lena Šoštariča, od tujih pa predvsem, Avstrijca VValterja Leitgeba, Čehoslovaka Miroslava Halma, Nemca Rudolfa Huberja ter Italijana Guida Vertematija. Koprčane ča bosta zastopala Bertok in Gril. Razen tega bo na sporedu tudi državno prvenstvo v kategoriji motorjev do 50 ccm. Favorit je Božo Štukelj iz Črnomlja, medtem ko si Koprčani največ obetajo od. Rajka Markoviča. 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v'Dolini Breg - Flaminio • » • 15.00 v Trebčah Primorec; - Campanelle 15.00 v Ribiškem naselju S. Marco - Goja # # * 15.00 v Bazovici Zarja - Opicina « « • 15.00 v Vilešah Villesse - Juventina 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Križu Vesna - Afi Siat » * • 15.00 na Opčinah Roianese - Kras • * * 15.00 v Gorici, Ul. Baiamontl Audax - Mladost « » • 15.00 v Krminu Brazzanese - Sovodnje NARAŠČAJNIKI 9.30 v Štandrežu-Juventina - Como # # • 13.15 v Dolini Breg - Costaiunga * * • 14.15 pri Dom ju C.mio - Primer je > NAJMLAJŠI 12.30 v Trstu, Sv. Sergij Inter S. Sergio - Zarja i • * • 15.45 pri Domju Do mi o - Primorje ZAČETNIK! 13.30 v Trstu, Campanelle Chiarbcla B - Gaja • * * 13.15 pri Domju Domin - Primorje • • » 11.45 na Proseku Kras - Soncini A « • • 11.00 v Moš’ Mossa - Juventina KOŠARKA 10-LETNICA ŠD POLET MLADINCI 9.30 na Opčinah Bor - Kontovel • # • 11.00 na Opčinah Dom - Polet • * * 15.00 na Opčinah Finale za 3. mesi o • * # 16.30 na Opčinah Finale za 1 mesto KOLESARSTVO 5. POKAL ADRIE VETERANI 9.15 v Zgoniku Nastopa tudi Adria RAZNI ŠPORTI SREČANJE ZAMEJSKIH ŠPORTNIKOV 9.30 na Ravnah Sodeluje tudi ZSŠDI Športno društvo DOM - Gorica in Komisija za dnraščajočo mladino pri SKGZ obvešča vse roditelje otrok, ki obiskujejo slovenske vrtce in osnovne šole v Gorici in okolici, da se pričnejo redne telovadne ure v ponedeljek, 3.10.1977 in sicer po sledečem razporedu: PREDŠOLSKI OTROCI: vsak ponedeljek in četrtek od 15. do 16. ure. OSNOVNOŠOLSKI OTROCI: vsak ponedeljek in četrtek od 16. do 17. ure. FOLKLORA: vsak petek od 15. do 16. ure. Vadba bo v prosvetni dvorani na Korzu Verdi št. 13. Starši, ki iz katerega koli vzro ka še niso vpisali svojih otrok, lahko to store, če želijo, pri led nih telovadnih urah. STARŠI - SKRBITE ZA ZDRAVO RAST SVOJIH OTROK! SPK ČUPA sporoča, da bo danes, 1. oktobra, v -gostilni »Bella riva» v Brojnici družabni večer t nagrajevanjem zmagovalcev društvenih regat. Pričetek ob 20. uri. Kitajski 20. U dnevnik V tako prisrčnem vzdušju smo si pred zgradbo, kjer * nas gostili, ogledali še lov na konje z lasom. Kljub udemu mrazu smo z zanimanjem gledali to folklorno ■^rvano prireditev, ki je tako preprosta in drzna, pa ^rati lepa, da nas je morala očarati, fcetudi je bilo 30 °Pinj pod ničlo. Od revolucionarne brigade smo se poslovili popoldne | Se v naslednjih štirih urah vožnje precej manj pre-irni vračali v Hohehote. Ceste kar ni hotelo biti ko-ec- Med potjo smo se ustavili še trni nekem kmetu, 1 *ivi v svoji hiši. Je sicer član brigade, toda od nje-ega sedeža je oddaljen več deset kilometrov. Z dru-redi brigadne in svoje živali. Sprejela nas je vsa na: oče, mati, cela kopica otrok in starejših so- 'uži kinikov. Stali so pred zgradbama, ki sta njihovi in ki ‘ )u menda zgradili sami s pomočjo brigade in dr-lVe- V njih, tako so rekli, živijo, »boreč se zoper 'ban-3 štirih’, za ideale Mao Ce-tunga in za komunizem.« Naš obisk je bil seveda na-avUen vnaprej. Gostitelji * tt&pekli mongolskih slaščic. Sedeli smo na pogradih, kjer spijo, si ogledovali družinske fotografije, ki so visele po stenah poleg slike Mao Ce tunga in Ču En laja. Pogovarjali smo se o otrocih, o tem, kje so že kdaj bili, kaj želijo postati, in zdelo se mi je tako, kot bi se pogovarjali kje na deželi z našimi ljudmi. Nič bistveno različnega ni bilo v tem, čeprav morda malo več nezaupanja pred tujci, ki jih ljudje tu le redko vidijo. Njihov standard je vidno višji od tistega pred revolucijo in nobenega dvoma ni, da so s sedanjimi razmerami bolj kot ne lahko zadovoljni. Ne glede na to, da niso nikoli potovali kam drugam razen po ozemlju brigade, da tudi Hohehote še niso videli, da skorajda nimajo nobene možnosti, da bi kdaj zapustili te kraje, to stepo in ta način življenja, je vendarle nesporno, da PfSrf I - . riVt, »M MONGOLSKI GOSTITELJ S PREVAJALCEM — Iz tnongolščine Je bilo treba prevajati v kitajščino, iz kitajščine v srbohrvaščino (predsednik revolucionarnega komiteja brigade sredi stepe je tretje a leve). Foto: M. G. je njihovo življenje vser^boljše in da so sami svoji gospodarji, da delajo tako rekoč zase in da — če nič drugega ne — njihovega dela nihče privatno ne izkorišča, nihče jih ne zapostavlja, nikomur niso služabniki. Vabili so nas, naj še ostanemo, naj ne odhajamo tako hitro, naj z njimi večerjamo in spoznamo, kako živi kitajski človek. Prav radi bi to storili, čeprav nam je bilo vseh novih znanstev in spoznanj za ta dan dovolj in četudi se nas je — morda ravno zato, ker nam je mao taj počasi sicer, a vendarle začel hromiti duha in telo — lotevala prijetna utrujenost zadovoljnih ljudi. 10. MAREC Za «bando štirih» je bila disciplina pri delu buržoazno načelo Odpeljali so nas v veliko tekstilno tovarno. Sprejel nas je predsednik tovarniškega revolucionarnega komiteja z dvema namestnikoma Tovarna je bila zgrajena 1961. leta. Proizvaja volneno blago. V njej je zaposlenih 3.000 delavcev, od tega 18 odstotkov pripadnikov manjšin; 65 odstotkov je žensk. Petdeset odstotkov delavcev biva v tovarniških stanovanjih. Vsak delavec ima pra- vico do petih kvadratnih metrov stanovanjske površine. Tovarna ima otroški vrtec, restavracijo, ambulanto, o-snovno šolo in srednjo šolo. Vsi administrativni delavci delajo strnjeno sto dni na leto v proizvodnji, poleg tega pa v tej tovarni delajo vsi, ki sicer niso fizični delavci, fizično še vsak teden po en dan. Tovarna deluje tako, kot od nje zahteva plansko gospodarstvo. Delajo po planu, za katerega pripravi predlog tovarna, višja vodstva pa ga sprejmejo, popravijo ali zavrnejo. V zadnjem času se je proizvodnja pove- čala za 11 odstotkov. Vse to nam pojasnijo takoj na začetku. Nato nam razložijo plačilni sistem, a ker ne razumem prav dobro, kakšni so kriteriji' za nagrajevanje, se odločim, da bom v kaki drugi tovarni, ki jo bomo še obiskali, ta sistem posebej proučil. - Na rast proizvodnje, poudarjajo, blagodejno vplivala boj zoper «bando štirih« , in samokritika, ki je zajela ves kolektiv. Privržencev *bande štirih« seveda tudi tu ni bilo veliko, imeli pa so, kot so nam povedali, politični in ideološki vpliv. Očitali so delavcem, da se bore le za proizvodnjo, ne pa za partijsko linijo. Ko je vodstvo zahtevalo disciplino, so mu očitali tudi, da .je tehnokratsko, in govorili, da je disciplina buržoazno načelo. V tovarni je 300 članov partije, 24 so jih sprejeli letos. Partija je torej kadrovska; za zdaj nimajo namena, da bi bolj na široko sprejemali nove člane. Ko smo zapuščali administrativne prostore — tudi tu so nas sprejeli v enako opremljeni sprejemnici kot povsod drugod — zagledamo skupino delavk, ki tečejo k orožju, s katerim naj bi delavci branili tovarno pred agresorjem. V tovapni je namreč velika enota ljudske milice. Imajo osem protiletalskih topov, puške za vse in drugo orožje, kot pravijo, v skladu z enotnim planom obrambe, 'ki ga je izdelal revolucionarni komite okraja. Ogledali smo si proizvodne prostore. V velikih tovarniških dvoranah, kjer dela ogromno delavk, so nas takoj, ko smo stopili, pozdravili. Delavke so vstale in nam zaploskale. Tudi mi smo se ustavili pred njimi in jim odzdravili s pldskanjem. Sprva smo se počutili nekoliko nelagodno ob tolikšni pozornosti, a smo se |i hitro privadili, (ako da smo začeli v zadnji hali ploskati prej, preden so nam zaploskale delavke. Tu smo tudi prvič videli oblike moralnega nagrajevanja. Ponekod je nad glavo delavk visela rdeča zastavica, znamenje, da gre za udarnico, za delavko, ki je dosegla v ideološkem in proizvodnem delu posebno dobre rezultate. Nekaterim izmed teh delavk smo čestitali. Smehljale so se nam, nam odzdravljale in nekaj govorile v svojem jeziku. ' ’ . # V Občinski praznik Idrije - Občinski praznik Idrije - Občinski praznik Idrije - Občinski praznik Idrije - Občin Z RAZGOVORA S PREDSEDNIKOM^ SKUPŠČINE OBČINE IDRIJE CVETOM_ SULGAJEM ' » Občani idrijske občine ne štedijo z napori ki so potrebni za hiter gospodarski preporod Kriza rudnika živega srebra glavni razlog za splošno družbenogospodarsko krizo v občini - Bogati programi industrijskega preusmerjanja, sad družbenih dogovorov, pogoj za premostitev težav Nekako v času kn je Krištof Kolumb odkrival Ameriko, so v idrijski grapi odkrili bogato ožilje živosrebrne rude. Od tedaj (kmalu bo mimo pol tisočletja) so ti kraji živeli predvsem od življenja rudnika. Ko se oziramo v strma pobočja, po katerih se vzpenjajo nasmejane hišice, se nam zdi, da veje iz njihovega nasmeha duh rudnika. Ko slikamo za znamenitostmi in karakterističnimi kotički Idrije, se nam m vsakem koraku kažejo sledovi rudarskega življenja in dela. In ko govorimo z ljudmi, je iz vsake njihove besede čutiti rudarsko navezanost, ponos in skrb. Obvezna etava našega obiska v.Idriji je zato predvsem rudnik. Ustavimo se pred nizkim poslopjem, najbrž glavnim vhrxlom v podzemlje, nad katerim se dviga visok stolp z rdečo zvezdo na vrhu. Ob njem miruje vrsta zarjavelih vozičkov na tračnicah. V gornjem desnem kotu prednje stene pa se je bila naredila široka in dolga razpoka. Je to mar od lanskega potresa? cPotres je le dopolnil to, kar je opravil čas*, je odgovor delavca iz skupinice, ki nam je prijazno odsvetovala, da bi to fotografirali. «Najhujši potres za naš rudnik pa ne prihaja iz razbesnelih zemeljskih globin ...» je še dodal eden od redkih preostalih rudarjev in odšel za svojimi opravki. Prav dobro smo razumeli njegov namig. Po petih stoletjih je idrijski rudnik v agoniji. Cene živega srebra na svetovnem tržišču so padle takorekoč «na tla*, proizvodnja pa tudi nekaj stane in je ob takšnih pogojih gospodarsko pogubna. Ktiza rudnika pomeni tudi krizo Idrije in, njene občine. S petnajstega ujesta na lestvici republiške stopnje razvitosti, na kateri je bila pred petnajstimi leti po družbenem proizvodu na prebivalca, je idrijska občina danes zdrknila na 43. mesto. Poraz je boleč. Treba bo velikih naporov za gospodarski preporod. Z napori pa Idrijčani in drugi prebivalci idrijske občine ne štedijo. To smo lahko razbrali tudi iz besed predsednika občinske skupščine Cveta Šulgaja. Priložnost za razgovor je idrijski občinski praznik, ki ga jutri proslavljajo s slavnostno občinsko sejo in drugimi manifestacijami, predvsem pa s pregledom dosedanjega dela in načrtov za naprej. postavilo svojo prvo halo in pripravlja drugo. Projekt idrijskega gospodarstva je, da bi okrog 95 milijard starih dinarjev naložb zagotovilo o-krog 1.000 novih delovnih kar pomeni nadomestilo za izpad delavcev iz rudnika, v katerem je sedaj zaposlenih še 360 delavcev, po sanacijskem programu pa jih bo na konzervaciji delalo največ 200. Glede vseslovenske solidarnosti je treba poudariti, da smo tik pred podpisom samoupravnega sporazuma, ki je praktično pogodba med bančnimi organizacijami, da bodo na- Računamo. da bomo s tem projektom dosegli letno stopnjo rasti 8 do 9 odst. v povprečju, čeprav bodo rezultati vidni šele leta 1978 ali 1980. Ena od temeljnih usmeritev piana je, da moramo doseči republiško stopnjo razvitosti, na kateri smo nekoč že bili. Pomembno mesto in vlogo imata nedvomno tudi kmetijstvo in obrt. Pri tem gre omeniti idrijske čipke, ki slovijo v svetu. Kmetijstvo bi se moralo predvsem specializirati v živinoreji in prede- Kakšno je bilo to delo od NOIf naprej in kakšni so sedaj cilji? Odgovarja predsednik Cveto Šulgaj. »Idrija proslavlja občinski praznik v spomin na ustanovitev Vojkove brigade, ki je nastala prav v teh k a jih in v katei1 se je borilo največ Idrijčanov in drugih prebivalcev idrijske občine. Številni spomeniki pričajo o tistih časih in o tem. da je na večjem delu občine deloval štab enote IX. Občina Idrija Površina ozemlja: 425 km1 Število prebivalcev: 17.197 (31. 3. 1975) Urbaniziranost prebivalcev (1971): podeželsko: 10.318 (59,8%) mestno 6.933 (40,2%) Število zaposlenih (1974): 5.868 (34,1%) Gostota naseljenosti (1975): 40,5 prebivalca na km2 Deipž kmečkega prebivalstva (1971): 17% bružbeni proizvod na zaposlenega (1974): 79.514 din Družbeni proizvod na prebivalca (1974): 22.335 din Delež družbenega proizvoda občine v družbenem proizvodu SRS (1973): 0,62% Delež zaposlenih v vhčini v številu zaposlenih v SRS (1972): 0,79% korpusa. Med temi so bolnici F'ra nja in Pavla, prva partizanska tiskarna itd. To so temeljna izhodišča za praznovanje občinskega praznika, saj je Vojkova brigada dala pomemben delež za osvoboditev in pri dviganju revohc.onarne zavesti vsega prebivalstva v teh krajih. Ta revolucionarna izhodišča pa dajejo ravno i-drijski občini svojstven pečat. Svojstven pečat v smislu, da je že od nek daj delavsko središče, saj so že le ta 1907 ravno v Idriji izdali prvi komunistični manifest. Zato je v teh krajih še posebno prisotna delavska revolucionarna tradicija, ki je dajala ton vsemu dosedanjemu razvoju. Vendar to ob povsem drugačnih go spodarskih osnovah, kot jih imamo danes. Poudariti je treba, da smo po osvoboditvi podedovali rudnik živega srebra in lesno gospodarstvo, ki sta bila poleg kmetijstva temeljni gospodarski dejavnosti ter nosilca gospodarskega razvoja za prvo in tudi drugo petletko. Zanimiv je ob tem prehod iz primarne v sekundar no proizvodnjo, za katero danes u gotavljamo. da daje praktično 90 od stotkov novoustvarjene vrednosti ali dohodka. Seveda je ta odnos re lativen, ker je kriza rudnika, ki je še pred petimi leti dajal okrog 40 do 45 odstotkov nove vrednosti v celotni strukturi idrijskega gospodarstva, prinesla izgubo devet milijard starih dinarjev. Ob teh izhodiščih, kftnifpamO' na eni strani p.eobrazbo primarne indu strije v sekundarno in ko na drugi stran usiha oziroma, je popolnoma usahnila proizvodnja rudnika živega srebra pomeni vse to velik socialni preokret v razvoju idrijske občine. To smo tudi predvidevali in napisali v družbenem planu, vendar je prišel z dosti večjo ostrino na dan, kot je bilo pričakovati. Danes smo lahko ob globoki krizi rudnika prišli na dan s programi in jih ponudili kot alternativo rudniku. Ob tem ne morem mimo vse slovenske solidarnosti, kj se je razvijala v dveh smereh. Na eni strani ob pomoči rudarjem, ko so doživljali največ o krizo (jugoslovanska družba je tedai podarila okrog 17 milijard starih dinarjev sredstev za pokrivanje izgube), po drugi strani pa z družbenim dogovorom (in danes smo tik pred realizacijo), da bo zagotovljenih okrog l.(H delovnih mest. Kako pa naj bi potekala ta industrijska preusmeritev? Kaj pravzaprav predvidevajo ti novi programi? Predloženo je bilo osem programov, od katerih je. najmočnejši program podjetja «Gostol» iz Nove Gorice, to je strojne tovarne, ki bo vložila 25 milijard starih dinarjev in zaposlila 250 delavcev. Ta program je že pred bančnimi organizacijami, da se odobrijo ustrezna sredstva. Drugi je program podjetja ETA. ki predvideva prav tako zaposlitev 250 delavcev in 25 milijard starih dinarjev naložb. Sledi podjetje »Slovenijales* s 14 mliiiardami raložb in 100 delovnimi mesti: nato podjetje «Li-pa» iz Ajdovščine, ki predvideva 5 do 6 milijard starih dinarjev naložb in zaposlitev okrog 100 delavcev. Program podjetja «Kolektor» predvideva naložbo od 5 do 6 milijard in zaposlitev 600 delavcev. Naložba pod jetja «Iskra» naj bi znašala okrog 8 miiijard. zaposlilo pa naj bi se 100 delavcev. Program je predložilo tudi podjetje IMP, ki je v Godoviču že Delni pogied na rudnik kazale 150 milijard v te namene. Skratka proces je ob splošni solidarnosti stekel, prehajamo v fazo tako da bi morale «besede in črke po stati meso» in bi morale tovarne zrasti iz zemlje. Prva bo zrasla v Godoviču (IMP), sledile pa bodo še druge po vsej dolini Idrijce. lavi proizvodov, tako da bi število živine povečali od 7.060 na 103100 glav. obenem pa je v načrtu gradnja obratov za- predelavo mleka v Cerknem in mesa v Idriji. Na področju mal obrti je o pazen realen porast, vendar jg še j vedno premajhen. Čipkarstvo je v Kako pa mislile reševal, te proble ! fagnaeiji ohranjamo pa čipkarsko tne z urbanističnega vidika? Moram reči, da je ena od determi nant idrijskega • razvoja determinanta prostora in človeka. Zato ker smo v grapi, se je treba racionalno vprašati, kako in kje se bomo razmestili. Zato smo v družbenem planu sprejeli odločitve, ki segajo tja do leta 2000, glede prostorske pozidave, to je plan za stanovanjske in industrijske objekte. Objekte za rekreacijo in drugo. Rezultat tega je, da odpiramo neke vrste industrijsko cono v Godcv'ču. Dru-i delernTnajoči fak- šolo in s tem tradicije te obrti. Glavni razlogi za stagnacijo na tem področju so previsoke cene in premajhen zaslužek. Nadalje je treba doseči prest"uk-turacijo nekaterih industrijskih vej, predv,- um konfekcije Imeli smo tri tovarne, ki naj bi jih do leta 1980, razen ene. preusmerili v bolj donosne dejavnosti, kot so električna, strojna in lesna industrijska dejavnost. Glede na svojo geografsko lego je imela Idrija najbrž težave s prevozi. tor je človek, s katerim smo se zelo I Kako gledate na la problem? resno spopadli v zadnjem obdobju, 1 Problem prevozov je bil za idrijsko ko smo ugotavljali, da je bil nega- gospodarstvo vselej omejitveni fak-tivni migracijski faktor 5, kar po- tor. Na tem področju so na eni stra-meni, da se je 5 od 1.000 prebival- ! ni zelo dolgoročni projekti, ki v bi cev odselilo. Ko smo delali analizo,1 stvu niso odvisni od nas, to je pred-smo ugotovili, da se je izselila pred | vsem gradnja ali negradnja prekopa. vsem mlajša delovna sila. da so odhajali najbolj perspektivni ljudje. Zato smo se odločili postaviti popu lacijske «čepe», kot jim pravimo, ki hi dvigovali proizvodno raven in zadržali ljudi. Tisto ki je pa za nas najbolj opre jemljivo je cestna povezava. Po do govoru z republiško skupnostjo za ce.-ie bomo do 'eta 1980 investirali v rekonstrukcijo cest okrog 7 milijard starih dinarjev, kar bi pomeni- lo odpravo največjih pol iških grl predvsem na relaciji skozi Zalo in pa ureditev nekaterih cestnih odsekov proti Ledinam, proti Škofji Loki in s tem bi odprli Idriji okno v svet. Glede prevozov bi še to omenil, da smo s rejel: sklep, da do leta 1980 pripravimo ustrezno dokumentacijo za izgradnjo plinovoda, ki bi odpravil veliko onesnaženje v Idriji in pa olajšal preskrbo s tem gorivom. Plinovod bo šel skozi Kalce in po letu 1980 bi se nanj priključilo tudi Idrijsko. Kako pa je s socialnimi problemi? Sedanja gospodarska kriza najbrž vpliva tudi na to področje? Na področju negospodarskih dejavnosti smo dosegli nekaj zelo pomembnih premikov, ki kažejo na visoko zrelost naših občanov, kljub temu, da so preživljali gospodarsko krizo zaradi odpada rudnika. Izglasovali smo namreč tretji samoprispevek za izgradnjo zdravstvenega doma in osnovne šole. Referendum je uspel s 75 odstotki, kar je praktično za 50 odst. več kot ob obeh prejšnjih referendumih. S prihodnjim letom bi se morala pričeti gradnja teh objektov. Prav tako smo letos odprli Dom upokojencev, gradita pa se tudi nova pošta in bai. Pred kratkim smo odprli tudi hotel v Cerknem in gostinski objekt pri bolnici Franji. Na tem področju smo skratka uspeli mobilizirati vsa hotenja v konkretne oblike, upamo pa, da bo to tudi v prihodnje. Načrti namreč niso majhni, saj bo gradnja zdravstvenega doma zahtevala 4 milijarde gradnja šole pa 5 milijard starih dinarjev, kar ni majhen zalogaj, če pomislimo, da znaša to kar 20 odst. enoletnega narodnega dohodka občine. To je precej, čeprav se sicer to razporedi na več let. Letos bomo dosegli okrog 180 milijard celotnega družbenega produkta, kar zagotavlja neko štartno osnovo za pričakovane investicije in zaposlovanje. Moram reči, da smo bili lani ob rudniku v veliki krizi, saj je padla akumulacija v vsej občini od 10 na A milijarde, če pa odštejemo rudnik, smo delali celo z izgubo. Letos se- je to nekoliko izboljšalo in beležimo 5 milijard ostanka, a je vseeno za polovico manj kot leta 1975. S temi naložbami računamo, da bomo te težave po vsebini bistveno odpravili. Kakšen pa je položaj in kakšne so perspektive v turizmu v teh krajih? Turizem ima na našem območju neke posebnosti. Po eni strani je turizem neposredne okolice, to se pravi turizem, ki ga vežemo z novimi objekti od Cerknega do Črnega vrha, z značilnostmi dopustniškega turizma pač, na drugi strani pa kot druga značilnost tako menovani partizanski turizem, čeprav ni to pravi izraz zanj. To je turizem, ki je vezan na znamenite kraje iz NOB. Ogled Bolnice Franje je na primer dosegel 50 do 60 tisoč obiskovalcev letno. Če bi to kombinirali * ostalim turizmom, bi dosegli več stacionarnega turizma. V dolgoročnem načrtu, v dogovoru z gostinskimi delavci, je tudi postavka, da bi v turistično ponudbo vključili objekte za rekreacijo in razne športe, kot recimo konjski šport, kolesarstvo in drugo, a je tudi to odvisno od nadaljnjega razvoja gospodarstva. Najbrž je ena od možnih oblik lega razvoja tudi kmečki turizem? Kmečki turizem je pri nas še v povojih. V zadnjem času smo šli v preusmeritev kmetij, to je v spe cializacijo in prehod iz tradicional nega kmetijskega dela. ko je kmetovalec delal samo za svoje potrebe Ta specializacija je živinoreja. Do slej je bilo preusmerjenih okrog 200 kmetij. Ta koncept pa je omogočil, da smo dosegli takšen stalež živine, ki je izredno bogat za naše razme re, in da je ustvaril osnovo za po časno preusmerjanje še v kmečki turizem. Kakih 7 ali 8 kmetij je že usposobljenih in se že aktivno ukvarja s tem. Seveda bo treba še ustrezno rešiti tudi njihov družbeni status. Ob občinskih praznikih je marsikje navada, da predajajo svojim namenom razne objekte. Ali je tako tudi pri vas? Prav je, da ob občinskem prazniku občane ponovno seznanimo z zastavljenimi cilji in da povemo, da poteka proslavljanje predvsem z delovnim ozadjem. Navedel sem že nekaj objektov, ki smo jih v tem zadnjem času predali ali jih bomo predali skupnosti. S povezovanjem gospodarskih interesnih skupnosti nam je na primer uspelo odpreti cesto v Police, ki ni imela doslej ne ceste ne električne napeljave. To je bila edina vas v občini, ki še ni imela ceste in elektrike. Za vas (30 hiš) odpira napeljava ceste in elektrike možnost za razvoj živinoreje. Ali je lanski potres prizadel tudi vašo občino? Ja, na to sem skoraj pozabil. Lahko rečemo, da smo v obdobju zadnjih dveh, treh let doživeli tri ekonomske katastrofe. Ena je kriza rudnika, ki je proizvedel 20 miiijard izgube v treh letih. Druga je žled, ali polede-nitev gozdov, ki je bila novembra 1975 in ki je povzročila 6 do 8 milijard škode in tretja katastrofa sta bila lanska dva potresna sunka, ki sta povzročila 36 milijard škode na družbenih in gospodarskih objektih. Potres je prizadel del Idrije, Bukovo, Zakojco in Cerkljansko. Po takšnih udarcih je torej nujno potrebna mobilizacija vseh sil, pri čemer seveda ne gre brez pomoči tudi vse Slovenije.. Ravno ob tem pa se kaže uresničevanje načela družbenega dogovarjanja. Kot predsednik skupščine imate skratka z vsem tem veliko odgovornosti in veliko dela. Mislim, da mi ni dolgčas. Zapisal D. Kalc SKUPŠČINA OBČINE IDRIJA DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE čestitajo vsem delovnim organizacijam in občanom ob prazniku občine Idrija Tovarna kolektorjev 65280 IDFJ3JA Vojkova št. 10 Čestitamo vsem občanom k občinskemu prazniku ! Soško gozdno gospodarstvo Tolmin TOZD GOZDARSTVO IDRIJA in OBRAT ZA KOOPERACIJO Iskreno čestitamo ob prazniku občine Idrija ! Chd£iifegK% TOZD «PROMET» Idrija / TOZD «TRANSPORT» Cerkno OB OBČINSKEM PRAZNIKU ISKRENO ČESTITAMO VSEM POSLOVNIM SODELAVCEM IN OBČANOM OBČINE IDRIJA Opravljamo vse vrste prevozov v tuzemskem in mednarodnem prometu. Nudimo usluge v delavnicah za tovorna vozila in servisu osebnih vozil MERCATOR TOZD ILIRIJA Ob občinskem prazniku Vam iskreno čestita in Vas vabi na obisk: — UDOBNE SOBE — KVALITETNA HRANA — ZIMSKI ŠPORT — KEGLJIŠČE — IZLETI V OKOLICO Nasvidenje! Teleks: 31574 Telefon: 065/77-013 ra INDUSTRIJSKO MONTAŽNO PODJETJE LJUBLJANA 30 LET Tovarna instalacijske opreme 65280 IDRIJA - Vojkova 4 PROIZVAJA: Vse elemente za ventilacijske, toplozračne in klimatske naprave - Po naročilu sanitarne vozle, tlačne posode, toplotne aparate, instalacijske bloke ski praznik Idrije - Občinski praznik Idrije - Občinski praznik Idrije - Občinski praznik Idrije - Občinski NEKAJ ZCOmiHSKIH /Jlf ZEMLJEPISNIH PtBATKOV Nastanek Idrije tesno povezan z najdbo živosrebrne rude Zanimiva flora ■ V občini se stikata alpski in dinarski svet ■ Terenske in gospodarske razmere dopuščajo obstoj samo treh večjih dolinskih naselij Početki Idrije segajo v čas najdbe 'vosrebrne rude konec 15. stoletja, prva je Idrija spadala pod tolmin-SK°, od leta 1607 pod domberško gospostvo. V 17. stol. je postala Idrija kasneje pa mesto. Leta 1850 so One tudi prve občinske volitve. Kapitalistično izkoriščanje rudarjev je Uo vedno zelo veliko in že v 16. tol. poročajo viri o protestih de-avstva. Rudarji so zelo trpeli zara-i neurejenih higienskih razmer v tprih, posebno pa jih je prizadela ®vosrebrna zastrupitev živčnega sj-“toina. Revolucionarno leto 1848 jim i prine.do domala nobenih izbolj-av; V 90. letih prejšnjega stoletja Je razvilo močno delavsko giba-J*j' Leta 1895 ustanovljena socialdemokratska stranka je ustanovila De-vsko'konsumno društvo ter zgra-'!a mbn v Podroteji. Glavni pobud-t. . je bil Anton Kristan, ki je v toriji izdajal od 1903 do 1908 list in tiskal socialistične propa-ve u-e brošure, me^ njimi prvi slo-nski prevod Komunističnega ma-nnesta 1. 1908. Leta 1911 je bil tu c.'"ien prvi socialistični župan na Venskem, Ivan Štravs. Po p^ svetovni vojni so se ru-.'Ji povezali z delavskim giba-jem v Italiji. Ko je bila leta 1921 ®n°vljena Komunistična partija, v mnog> Pristašev, nn - l no g^anje m«* drugo voj-r Je našlo v delavstvu odlično o-3 Mestni odbor OF je bil usta-iTJS‘ 22- n- 1942 v W‘žnjih Sta-; J1, L*o kapitulacije Italije je odha-, a v partizane zlasti mladina, po-n to je sledil množični odhod. V .Posrednj blit:ni je operirala Voj-a. ^eta. Prebivalci so borce pod- pirali raznim materialom; poseb Fra S° z ni'm zalagali bolnišnici su anJ° in Pavlo ter partizansko ti-D, J710 Slovenijo. Dne 5. 1. 1944 so Vnrt ara vtirli v rudnik in uničili zrail16 ČTPa;ke' 20. 2. so pognali v . * idrijsko elektrarno. Marca 1945 mo, urvator bombardiral središče „ f9 ter uničil vrsto hiš in župno i: k®v- Tu stoji zdaj spomenik pad-to borcem. Idrijska občina v sedanjem obse-nastala 1. 1959 po pridružitvi MedJ ukinJene cerkljanske občine. . obema vojnama je pripadalo plx ,0Zernlje provinci Gorici v Italiji, siti .prvo vojno pa deloma Kranj-Kji’ oeloma Goriški. Takrat so tu vrh pk&ne Idrija, Cerkno in Črni k-.'..planja občina obsega dve po-sta Jlni’ Idrijsko in Cerkljansko, ki SkjL uPravno združeni iz gospodarna raz'ogov. Idrijsko zajema zgor-Pad l>°rečie Idrijce, medtem ko pri-Bf,aa P^kljanskemu povodje njene-Pritoka Cerknice. par ,°bčini se stikata alpski in di-ra?lit .SVet. ki pa se bistveno ne Vse Kuieta. ker pokrivajo domala s,, 0Zejnlje kredni apnenci. Ker pa tu ka dinarskih tleh bolj čisti, so g0 pojavi bolj pogostni. Mno- Ziru^toembnejša je v geološkem o-ker zriamenita idrijska prelomnica, rudnu? "jej privrele na površje IjaniiJ16' v območju Škofelj na Cerk-lini „ertl bakrna ruda, v Idrijski kot-ti k ,lnabarit, ki ga izkorišča rud-^z'vega srebra. dooi]^9ske 'n gospodarske razmere '■‘ODuJa . 1 5wKvuaisAC la&uicic doliL?a,i° obstoj samo treh večjih dri jeSicih naselij, Idrije, Spodnje I-Bih h 'u ^erkna, ki stoje v razširje* ikjer • »ab- Vendar je dolinsko dno, fe (Je torija. L®*40 tesno, da se mo-Bih h»tod Širiti mesto le po obrob-Sta,Otovih in vzdolž Idrijce. V o-So i?1 s°. v tesni dolini reke, kjer i Zgolj Pičle obdelovalne površine, , Ve ^ toajhna razložena naselja. Pra-tah Jnjene vasi stoje le na plano-Zoi0 ,Jar so pogoji za kmetovanje Velikih s Pričo slabe rodnosti in ‘B strmin. Spomenik padlim v NOB v Idriji 30 LET CERKLJANSKE TOVARNE ETA Iz skromnega obrtnega podjetja se je razvila močna industrija Današnja tovarna se je razvila iz delavnice Rempod - Ponos socialistične graditve in razvoja samoupravljanja na Cerkljanskem Okrajni ljudski odbor Idrije je 30. novembra 1947 ustanovil radio elek-tro mehanično podjetje «REMPOD» Cerkno. Ustanovitveno odločbo so podpisali: Rajko Troha, poverjenik za gospodarstvo, Ivan Humar, tajnik, in Jože Primožič - Miklavž, predsednik OLO Idrija. To obrtno podjetje je bilo ustanovljeno predvsem za elektrifikacijo podeželja, za popravilo radijskih aparatov in raznih gospodinjskih strojev, kolikor jih je v tistem času sploh bilo. Za prvega direktorja je OLO Idrija imenoval Tomaža Štruklja iz Cerkna. Prvo večje delo, ki ga je to podjetje opravilo, še preden je bilo u-radno registrirano, je bila elektrifikacija Zakojce, rojstne vasi Franceta Bevka. Cerkljanska je bila takrat gospodarsko izčrpana in še zelo zaostala. Obnovitvena zadruga Cerkno se je s svojimi člani trudila, da bi čim-prej in čimbolje izvršila obnovo med NOB požganih in porušenih stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Tako se je v tistem času na Cerkljanskem, kot po vsej Jugoslaviji, na ruševinah starega začelo rojevati novo življenje. Pridni, delovni in iznajdljivi ljudje, kot so bili in so še na Cerkljanskem, niso zaostajali za drugimi kraji. KRATEK PREGLED PR0SVETN0KULTURNEGA DELOVANJA Bogata kulturna tradicija se zliva v današnji čas Gostovanja poklicnih slovenskih gledališč - Dejavnost Mestnega muzeja, galerije in knjižnice - Porast šolske populacije Zadnje čase se v idrijski občini počasi a vztrajno gradijo novi objekti, ki so -namenjeni šoli in te|es-nokulturn m dejavnostim. Tudi kulturna dejavnost je v tej slovenski občini .precej razgibana, vendar primanjkuje finančnih sredstev, da bi ta oblika družbenega življenja v polni meri_ oživela. Leta 1975 so v Idriji zgradili novi otroški vrtec, ki je v veliki meri pripoipogel k povečanju deleža predšolske populacije. Osnovno šolstvo je v občini organizirano v štirih matičnih popolnih osnovnih šolah (Idrija, Cerkno, Spodnja Idrija, Črni vrh) z 12 podružnicam tdo 4. raz:eda). Tudi srednje šolstvo se je v zad nj:h letih razvilo, tako da sta trenutno v občini dve popolni srednji šoli (gimnazija — 221 dijakov in vzgojiteljska šola — 230 dijakov), dva dislocirana razreda srednje tehniške šole (32 dijakov) ter poklicno administratvna šola (33 dijakov), ki vpisuje gojence vsako drugo leto. V sklopu šolskega centra deluje tudi čipkarska šola in glasbena šola, ki opravljata svojo dejavnost (187 gojencev) v prostorih idrijskega gradu. Kulturna dejavnost v občini je precej razgibana. Oživljena je amaterska gledališka dejavnost, večkrat imajo tudi gostovanja slovenskih poklicnih gledališč med temi tudi SSG iz Trsta. Sedem krajevnih skupnost razpolaga z dvoranami za tovrstno aktivnost. trnovSKI maraton Organizacijski komite 65280 IDRIJA, Vodnikova 2, telefon 065-71-090 V centru občine so še štirje drugi kulturni objekti: kinematograf, galerija, muzej ~ž " več oddelki ter knj:žnica, ki ima podružnico v Cerknem. Mestni muzej je tesno povezan z ureditvijo gradu. V poslopju so poleg tehničnega oddelka, petrografsko mineraloškega, etnografskega, zbirke NOV,, še spominske sobe posvečene rojakom - umetnikom: Nikolaju Pirnatu, Zorku Prelovcu in Francetu Bevku. Muzej skrbi poleg tega za spomeniška objekta iz NOV, bolnico Franjo in tiskamo Slovenijo ter naravovarstveni prirodoslovni muzej v naravi Divje jezero. V galeriji je sedaj razstava o i- kovne razstave. S slikarstvom se bavita dva že priznana idrijska u-metnlfctf1 FAnčb 'Goštiša in akademski srka” Rafko' Terpin. Včasih so irpel' tudi'.'|slikarske kolonije, ki pa danes mirujejo prav zato, ker je vloženih manj finančnih sredstev za kulturo. Po ostalih krajevnih skupnostih pa te dejavnosti sploh niso razvite. Za telesnokulturno dejavnost je v občini 35 objektov, ki pa so razporejeni le v šestih krajevnih skupnostih. Zdravstveno varstvo v občini vršijo tri ustanove: Notranjski zdravstveni dom - zdravstveni okoliš 1 drija, Psihiatrična bolnica fokrog 450 pacientov) in Lekarna Idrija z lekar- drijskem rudniku, drugače imajo li- niško postajo v Cerknem. Le kdo bi si bil upal takrat misliti, da se bo iz tega, za lokalne potrebe ustanovljenega obrtnega podjetja REMPOD razvila tako velika in močna gospodarska organizacija, kot je današnja ETA, ki daje kruha ljudem Cerkljanske ter bližnji in daljni okolici. Ta tovarna je resnično ponos socialistične graditve in razvoja samoupravljanja na Cerk ljanskem in tudi občine Idrija. Tu so vidni sadovi samoupravljanja, ki je vir napredka in blagostanja na Cerkljanskem. Cerkljanska — tako kakor mnoga območja Slovenija in Jugoslavije — dož v.ja zadnja tri desetletja v svoji družbeni in gospodarski sestavi spremembe, kakršne se prej niso razvile niti v dvesto in več letih. Cerkljanska je bila stoletja tipična kmečka (»krajina. Ljudje so bili prepuščeni svoji iznajdljivosti in borbi za obstanek. Kasneje tudi kapital ni našel interesa za kakršnekoli investicije na Cerkljanskem. Šele geopolitični vojaški interesi so si izbrali Cerkno za postojanko, kar pa ni bistveno vplivalo na socialno strukturo kraja. Življenjski standard prebivalstva je bi' nizek, ni se premikal nikamor. Ekonomska nuja je stalno razseije-vala ljudi po vsem svetu. Po drugi svetovni vojni se je tudi na Cerkljanskem začela Razvijati skromna obrtna dejavnost, predhodnik današnje industrije. Z njo so prihajali tudi premiki v socialni strukturi prebivalstva. Po osvoboditvi so prav tovariši iz te partizanske tehnične sekcije s petnajstimi ljudmi začeli s prerokovano elektrifikacijo cerkljanskih vasi. Takrat so predstavljali tri električni stroji neprecenljivo bogastvo za začetek novega življenja. Skratka, takiat je opravljal REMTOD za Primorsko važno gospodarsko nalogo — vzdrževal in obnavljal je v celoti e-lektrične stroje, pisalne in računske stroje ter medicinsko opremo. Poslovanje je bilo. tako uspešno, da je zajemalo v letu 1954 še del Gorenjske in Notranjske. , Obrtna delavnica REMPOD, ki je prednica, današnja tovarijf E(TA, je šg 'v letu 19a0 zaposlovala le 16 de- ?56 '/e >$SŽii»0 cfcto intenzivnega,_____- Ljudje z vse večjim zaupanjem soremljamo novo rojeno industrijo, ki že daje slutiti, da je napočil čas, ki g! je človek teh krajev pričakoval tako dolgo. Spoznal je, da je dočakal rezultate dolgoletnega boja in upora proti okupatorjem, da vse žrtve in trpljenje med NOB na Cerkljanskem nisp bile zaman. Spoznal je še pekaj: nanredek lahko pričakuje le ob lastnem delu in pogojih, ki mu jih prinaša samoupravna socialistična družba. Proizvodi tovarne ETA so kmalu do~s