Riječ tucak dolazi još u nekoliko stihova: 73, 86, 115, 117, 120. U var i jant i iste pjesme pod br. 58. veli se za Vuka: Veče skide gospodsko odijelo I obuče prosjačke hal j ine (150—1). Njega rob in ja Kumri ja , ko j a ni po čemu ne može znati, da bi bio sužanj , pozdravl ja ri ječima: »Dobro dode, sužanj-nevol jniče! 167. D a l j e žena bana Zadranina veli: A došao sužanj u avliju Moliti se za Boga iednoga, Ne bi li mu štogod darivala; Kumra dode u zelenu bašču, Da odnese tucaku podjelu. 220—4 U današnjem našem književnom jeziku nema riječi tucak, pa je i u Ristič- Kangrginu »Srpskohrv.-nemačkom rečniku« imenica tucak u značenju »pro- sjak« označena kao zastarjela. Nekadašnju njezinu upotrebu dokazuje prezime lucakooič. No treba da spomenem jedan izuzetak; to je njezina upotreba u Maretiéevu pr i jevodu »Odiseje« (u 5. izdanju 1915). U »Odiseji« dolazi ne- koliko puta riječ ?ç U značenju »skitač, potukač, potucnja, prosjak«, a Maretič je prevodi našom ->tucak<, na pr.: 1 ja sam nekad bogat u obilnoj živio kuči, Zivio medu l judma, i tucaku d ' jel io često. 17, 419—20 Tucak na to se Ir razljutiv odgovori ovo. 18, 25 Kao što je Reljkovič riječ tucak uzeo u sekundarnem značenju »prosjak«, tako ju je i Maretič po kr ivoj etimologiji uzeo u značenju »potukač«, t. j. tucak je i n jemu »onaj koji se potuca«. Ni Maretič, ni pri je njega Daničič u »Kori- jenima«, nisu pitali, kako ;e imenica tucak, gen. tùcaka načinjena prema glagolu tuči, t. j. kako je dobila formant -ак: -ака, i kako stoji njezino с prema korijenu tuk-. Riječ tucak doista j e tuda, i to tu rška r i j eč tutsaq »ratni zarobljenik« prema glagolu tutmaq »uhvatiti, zorobiti« v. na pr. Redhouse, Turkish and English Lexicon, na str. 1251. g d j e se tome glagolu pod 4) meče značen je »to capture, to make prisoner«. Turški konsonantski skup ts da je u našem jeziku afr ikatu с kao na pr. u riječi jdcija »večernja molitva u muslimana« od tur. jatsy »lijeganje« prema glagolu jatmaq »lijegati, leči«. Kako su se odavno izmijenile druš tvene pr i l ike i državno u reden je , kad su ratni zarobljenici, zvani turskom riječju tùcaci, puštani, da bi iduči kao prosjači sastavili otkup, tako se i r i ječi tùcak moglo zaboravit i njezino osnovno značenje »zarobljenik«, te je na njegovo mjesto moglo doči popratno »prosjak«, a po kriooj etimologiji i »potukač« (t. j. skitač). Stjepan Ioiič C A N K A R J E V E L J U B L J A N S K E » I Z B E « Na obl ikovanje duševnosti posameznika in njegovih ž iv l jenjskih nazorov imajo socialne razmere in pogoji, v kater ih živi posebno v mladih letih, ko so na jg lob l j e in n a j t r a i n e j e vtisne spomin n a n j e v zavest, brez dvoma velik, če no odločilen vpliv. Med temi pogoji j e eden na jvažnejš ih njegovo stano- van j e in vsi tisti drobni činitelj i , ki mu omogočajo telesno ž iv l jenje , se pravi , osnovno okolje, v katerem se g ibl je in od katerega p re j ema pobude za razvoj ali ki ga ovira v njegovi rasti . Neugodne mater ia lne razmere, ka ter im j e bil izpostavljen Ivan Cankar zaradi svojega družbenega porekla, so ga navda j a l e s črnim obupom in pesi- mizmom, brž ko je z doma na Vrhniki nameri l svoj korak v svet. »Nikoli se nisem tako ma lokeda j smejal kakor v tistih mladih letih, ko j e tako zgodaj in tako neusmi l jeno planila name grenka k rušna skrb«, pravi v svoji črtici »Hoja v šolo«.1 Ce sicer po eni s t rani n. pr . v »Mojih izbah«2 z vesel jem po- zd rav l j a svoj duna j sk i kabinet pr i Löff ler jevih , ki mu j e bil prvi pravi dom, ter v mnogih »rožniških« črt icah slavi svoj drugi dom, ki ga j e imel na Rožniku dobrih sedem let, pa se po drugi s t rani z vso b r idkos t jo in grenkos t jo spominja svojih d i jaških izb, ki so mu bile le pos ta je na t rnovem križevem potu n jegove mladosti in v ka ter ih j e bil deležen vseh tegob neure jen ih soci- alnih razmer . V svojih d i jaških letih j e bil namreč okusil vse dobrote tako imenovanega »posteljaša«, kakor so v osemdesetih in devetdesetih letih pre- teklega s to le t ja tudi u radno imenovali v L j u b l j a n i stanovalce, oz. prenoče- valce, na jveč revne š tudente s podežel ja , ki so pač stalno bivali na določenem s tanovanju , niso pa tam pre jemal i hrane. Iskati so si jo morali pri raznih »dobrotnikih« ali redkih cenenih d i jaških menzah, kakor j e bila »Ljudska kuhin ja« v Streliški ulici, v kater i so za neznaten denar ali morda zas tonj dobivali toliko jedi , da niso poginili od gladu; na jvečk ra t pa so ostali brez za j t r ka , kosila ali večer je . To j e bil tisti naš d i jaški proletar iat , ka te rega starši niso zmogli stroškov za vzdrževan je in š tudi j nada r j en ih svoj ih otrok v mestnih šolah. Nazorno sliko takega š tudenta je Cankar ob svojem vzgledu podal v črtici »Desetica«, v ka ter i j e z vso pre t res l j ivos t jo popisal svo je do- ž i v l j a j e iz dobe, ko j e obiskoval t r e t j i razred l j u b l j a n s k e realke. Kar se C a n k a r j e v i h l j ub l j ansk ih d i jaških s t anovan j tiče, n a v a j a j o u r a d n e šolske vpisnice v a rh ivu bivše rea lke na današn j i I. gimnazij i v L j u b l j a n i t r i naslove: za šolsko leto 1888/89 St. Peters t rasse 13 (danes Šentpetrska cesta 11), za šolska leta 1889/90, 1890/91 in 1891/92 Burgstallgasse 15 (danes Gradišče 13, hiša, v ka ter i j e bila nekoč gostilna »pri Lovšinu« na voglu Gradišča in Gre- gorčičeve ulice) in za šolska leta 1892/93, 1893/94, 1894/95 Floriansgasse 32 (danes F lo r i j anska ulica 24). F r a n P e t r e v svoji š tudi j i 8 n a v a j a samo prvi in t r e t j i naslov po u radn ih vpisnicah in po starem, predpot resnem š te t ju hišnih številk brez te pripombe, ka r bi današn jega Canka r j evega biografa utegnilo zavesti v zmoto. De j ansko pa j e bila stvar s pisatel jevimi di jaškimi bivališči nekoliko drugačna. Njegov b ra t Karlo Canka r p r ipovedu je v svojem spomin- skem članku »Stric Simen«,4 da j e bival Cankar »nekoliko prvih mesecev svojega šolanja v Ljubl jan i« pri stricu Simonu, t akra tnem uradnem slugu pri o k r a j n e m glavarstvu za l j ub l j ansko okolico n e k j e na Vodnikovem trgu v zgradbi tega glavarstva. S tem novim podatkom je po jasn jeno d o g a j a n j e črt ice »Stric Simen«, ki se j e dosle j zdela napisana po fantazi j i . Navedeno s t anovan je j e bilo na Vodnikovem trgu štev. 5, kar p o t r j u j e j o podatki l jud- skega š te t j a z dne 31. dec. 1900,5 ki naš tevajo med stanovalci hiše Simona C a n k a r j a , pr ise l jenega v L jub l j ano 1888 (in ne ok. 1885, kakor omen ja po spominu Karlo Cankar) , njegovo drugo ženo Mari jo, ro j . 7. apr . 1852 v Bohinj- ski Bistrici, in hčerko Mari jo iz prvega zakona, roj . 8. septembra 1863. Popisna pola, ki jo j e izpolnil stric Šimen sam, označuje tudi n jegovo miselnost, ki j e bi la v narodnostnem smislu docela v naspro t ju z miselnostjo n jegovega polbra ta Jožeta, Canka r j evega očeta: vse podatke j e vpisal v nemščini in v gotici in celo svoje ime j e podpisal v nemškem pravopisu — Zanker . Za občevalni jezik j e na prvem mestu navedel nemški, kar j e potem nekdo naknadno prečrtal , in šele na drugem mestu slovenskega. Hiša j e bila last c. kr . f inančnega e r a r j a in ne o k r a j n e g a glavarstva. Vsi ostali podatki soglašajo. 1 Koledar Družbe sv. Mohor ja za 1.1922, 58. 3 CZS XIX., 221. a Dr . Fr . Pet re , Rod in mladost Ivana C a n k a r j a . L j u b l j a n a 1947, 122. 4 Karlo Cankar , Stric Simen. Slavistična r ev i j a 1948, 269—70 5 Naznanilnica za popis prebivals tva in na jvažne j š ih domačih koristnih ži- val i po s tan ju dno 31. dec. 1900. Mestni arhiv, mapa 37. N e k a j dni po novem letu 1889 j e stric Šimen, kakor pr ipoveduje Karlo C a n k a r , zapodil prvošolca Ivana iz s tanovanja . Ta se je nato ves sestradan in p remr l zatekel domov na Vrhniko, toda že nas lednjega dne se j e vrnil v L jub- l j ano z mater jo , ki mu j e našla s tanovanje na Po l janskem nasipu 13 pri trzin- ski slamnikarici Ani Marješičevi. Prvo vest o tem C a n k a r j e v e m s tanovanju j e zabeležil Strmiški,0 ki piše: »Stanoval sem di jaček na Pol janskem nasipu štev. 14 v L jub l j an i v seda j že podrt i Romovi hiši pri teti Anki, znani d i jaški mater i in sicer v pr i t l ič ju; Canlcar, n e k a j mla jš i od mene, pa v drugem nad- s t rop ju pr i dolgi, kot t r ska suhi gospodinji , ka te re ime sem pa že pozabil. P r i š tudentih j e bila znana kot zelo huda ženščina in šepetalo se je, da j e ozmerja la , da, celo pre tep la .starino' Levstika, ki je bolehen, nadložen in - siten, tudi tam stanoval.«7 Ker ima Pol janski nasip od 1876, ko se j e v L jub- l jan i uvedlo š te t j e hiš po soda in l iha številkah, samo soda številke, bo t o r e j pravi lna številka 14 in ne 13, kakor z a t r j u j e Karlo Cankar . Danes stoji na tistem mestu dvonadstropna nova hiša s štev. 10, ki j e z adn ja ob Ljubl jan ic i p red Rdečo hišo, ter j e u m a k n j e n a z n jo na isto črto. D i j a ška gospodinja Ana Marješ ič se j e po podatkih l judskega š te t ja 31. decembra 1890s rodila 11. avgusta 1850 v Sv. Valpurgi pri Smledniku na Gorenjskem. Bila j e samska in j e poleg di jakov na s tanovanju imela pr i sebi še mater Ano iz Trzina, ki j e pomagala pr i gospodinjstvu, nedoletno nečakin jo in nečaka. Po pr ipovedovanju še živih prič, t akra tnega t re t ješolca Josipa Bučar ja , p ro fesor ja v pokoju (8. marca 1950), in t akra tnega šestošolca Ivana Frole ta (9. marca 1950), ki sta stanovala v pr i t l ič ju iste hiše pri d i jaški mater i Ani Hinner, »gospe Pl ivarjevi«, ka tero j e Cankar tako plastično opisal in karak ter iz i ra l v »Blagih dušah«9 in še ka sne j e v črtici »Amalija«10, j e bila Ana Marješičeva tip t ak ra tne d i j aške gospodinje: stroga, pobožnjaška in jezična. Večkrat j e p r i h a j a l a v pr i t l ič je k Ani Hinner jev i na razgovor. Med drugim j e tam pripovedovala, da ima na s tanovanju d i j aka , ki tiči samo v k n j i g a h in j e žeto sam svoj ; ta d i jak , Ivan Cankar , j e čisto v redu fant, samo napako ima, da moči postel jo. Po besedah istih pr ič se Cankar ni dosti družil z d i j ak i vrstniki v hiši, dasi j e imel tam celo ro j aka z Vrhnike, Antona šuš ter - šiča, kasnejšega trgovca v Ljubljani. Sostanovalci so ga imeli za čudaka in celo fi l istra, ka j t i vedno so ga videli s kn j igo v roki. Ze na stopnicah in nato na poti v šolo j e bral , posebno nemške reklamke. Imel j e večkrat vnete in k rmež l j ave oči, tako da ga Ivan Frole v že navedenem fe l j tonu »Reminiscence« sploh imenuje Krmežl javčka. Ves čas, ko j e obiskoval prvi razred realke, j e moral ob nede l jah hoditi za svojo pobožnjaško gospodinjo k f rančiškanom »držat prostor« že eno uro pred pričetkom popoldanskega »nauka«. Ko je nato prišla v cerkev, j e moral do konca cerkvenega opravi la stati poleg n je . N e k a j podrobnosti iz C a n k a r j e v e g a ž iv l j en ja v času, ko j e bival pr i Marješičevi , v sebu je tudi pismo nekdan jega n jenega n a j e m n i k a Vinka Lavriča, župnika na Brdu pri Lukovici, z dne 18. novembra 1949. Naslovljeno j e na akademskega s l ikar ja Miho Maleša, ki nam ga j e dal blagohotno na razpolago. V n j e m pisec poroča, kako mu j e gospodinja pripovedovala o C a n k a r j u d i j aku , da j e zmerom n a p r e j in n a p r e j risal in da je moral spati na »gavgah«, kakor so imenovali njegovo zložljivo postel jo (Feldbett), ki jo j e bilo laže nositi z j u t r a j na sonce, kadar je bilo to potrebno. Pogostokrat ga j e obiskovala mati, drobna, suhotna ženica, kakor o tem tudi sam pr ipoveduje : »Hodil sem v prvo šolo v mestu; vsak mesec aH še bo l j pogosto so prišli mati, da so mi prinesli pošito in oprano perilo in da so 6 Psevdonim železniškega uradn ika Ivana Froleta, ki že 20 let živi upo- kojen v L jub l j an i kot uprav i te l j hiše na Tržaški cesti štev. 11. 7 Strniiški, Reminiscence. Mariborski delavec štev. 147, 2. jul . 1919. e Naznanilnica za popis p r e b i v a l s t v a . . . po s tan ju z dne 31. decembra 1890. Mestni arhiv, mapa 7. " »Blage duše!« Spisal Stefan Smuk. »Slovenec« 25.-27. jul. 1896. 10 Amali ja . Spisal Anton L. »Slovenec« 3. jun. 1898. io 145 oskrbe l i še mnogo drugih s tvar i j . Hrano sem imel skromno in tudi za s tana- rino in obleko mi j e hodila p r ece j trda.«11 Canka r j e v t e j hiši kot »posteljaš« stanoval nekako do konca šolskega leta 1888/89. Zato pač ne bo držala t rdi tev po spominu pisatel jevega b ra t a Karla, ko pravi : »Na tem s tanovanju j e ostal Ivan do velikih počitnic 1892.«12 V drugem šolskem letu 1889/90 se j e namreč s k u p a j z gospodinjo preseli l v Gradišče 15 (zdaj 13) hkra t i z dve leti s tare jšo učenko Terezi jo Makuc iz Solkana, »posteljašem«, kakor j e bil on, in ki se j e omen jene pr iče še dobro spomin ja jo s Po l janskega nasipa, ko so j i naga j a l e s pačen jem n jenega imena. S tanovanje j e bilo v hiši Andre j a Crneta , ki j e imel v pr i t l ič ju gostilno in b r a n j a r i j o , in j e sestojalo iz dveh sob in k u h i n j e v I. nads t rop ju z velikim, odprt im mostovžem na dvoriščni strani. C a n k a r j e v o s tanovanje v t e j hiši j e dokazano ne samo z vpisnico na realki, temveč tudi z vpisom njegovih po- datkov v popisnih polah l judskega š t e t j a z dne 31. decembra 1890.13 Tu nas tane vprašan je , kako j e s C a n k a r j e v i m s tanovanjem na Sentpetrski cesti 13 (zdaj 11), ki j e navedeno kot n jegovo bivališče v prvem šolskem letu 1888/89 v realčnih vpisnicah, in edino tam. Časovno bi za to priš la v poštev samo doba od prvih dni 1889 do konca šolskega leta 1888/89, ker j e za drugo šolsko leto navedeno že s tanovanje v Gradišču. Vse še žive priče s Pol janskega nasipa se ne spominja jo , da bi se bila Ana Marješič, ki j e n a j m a n j od 1885 tam stanovala, pa j e navedena v u radn ih vpisnicah tudi kot C a n k a r j e v a go- spodin ja na Sentpetrski cesti, t j a k d a j koli preseli la. Spomin na C a n k a r j a j e ostal vsem tem pričam izredno živ, bil bi pa nemogoč v taki meri, ko bi bil Canka r stanoval na Po l j anskem nasipu le n e k a j mesecev, nato pa morda p rav zadn ja dva ali tr i mesece na Sentpetrski cesti, seveda, če vrhu tega še po- mislimo, da j e p isa te l jev razrednik izpolnil n jegovo vpisnico šele na k r a j u šolskega leta, kar pa ni ver je tno . P rav tako malo ve r j e tno j e tudi, da bi bila C a n k a r j e v a gospodinja v k ra tkem razdobju na jveč 6 mesecev dvakra t me- n j a l a s tanovanje . Iz vsega tega lahko sklepamo, da j e zabeležba Šentpet rske ceste 13 kot C a n k a r j e v e g a s tanovanja pisna pomota v realčni vpisnici ali pa rezul ta t napačne navedbe malega C a n k a r j a , ki se v mestu še ni dobro spoznal. »Posteljaš« Ivan Cankar j e na s tanovanju v Gradišču 13 vse do konca šolskega leta 1891/92 doživljal t iste težke duševne depres i je sredi s k r a j n e g a p o m a n j k a n j a in gladu, ki j ih popisu je v »Desetici« in črtici »Hoja v šolo«. Kakor j e razvidno iz popisnih pol l judskega š te t j a z dne 31. decembra 1890, se j e tam tudi prvič spoznal z gledališkim igralcem Antonom C e r a r j e m - Danilom, ki j e stanoval s svojo ženo Avgusto v istem nads t ropju v s a j v šol- skem letu 1890/91 in s ka te r ima so ga dva j se t let ka sne j e družile tesne pri- j a t e l j ske zveze. Zadn ja tri leta svojega rednega šo lan ja na l j ub l j ansk i realki (V. do VII. razreda) j e Canka r hkra t i s svojim bra tom Karlom bival v F lor i janski ulici štev. 32 (zdaj štev. 24) pri k ro jaškem mojs t ru Antonu Repovšu. Rojen 27. apri lu 1845 v Šent janžu na Dolenjskem, j e ta imel tri sinove, vse mla j še od Can- k a r j a , kater ih na j s ta re j š i , Fr ider ik , j e bil kasne je uči te l j in nato šolski upra- v i te l j v L jub l j an i . S tanovanje j e v povesti »Na klancu« verno popisano: »V hišo se j e šlo po široki veži in p reko dvorišča, po stopnicah in potem po dolgem mostovžu, ki j e visel ob zidu vse okoli dvorišča in se j e stresal, če j e človek t rdo stopal.«14 Ž iv l jen jske okoliščine, znača je in odnose med l judmi je Cankur v povesti p rece j svobodno prenaredi l , d e j a n j e samo pa prestavi l za štiri leta nazaj . Pr i novem gospodar ju se j e pisate l j d o k a j sprostil . Med drugim si je, petošolec, omislil celo f lober tovko in se ka r na s tanovanju uri l v stre- 11 Josip Marin, Spomini na mojo mater . Vrtec 1898, 165. " Karlo Cankar , Stric Šimen. Slavistična rev i ja 1948, 270. " Naznanilnica za popis p r e b i v a l s t v a . . . po . s tan ju z dne 31. dec. 1890. Mestni arhiv, mapa 7. 14 CZS V. 199. l janju . 1 5 Ins t ru i ra i j e m la j š e d i j ake v matemat ik i in začel nastopati v javnosti . Razen pesnen ja se j e u k v a r j a l tudi z dramatiko. Bil j e v peti šoli, ko j e na- pisal dramo, ki pa po neuspelem poizkusu pri Borštniku, da bi jo spravil na oder, ni končala v peči šent f lor i janskega s tanovanja , kakor meni Karlo Cankar,1 6 ampak j e prišla v last na j s t a r e j š emu Repovševemu sinu, učitelj išč- niku Fr ider iku , ki jo j e potem kazal svojim znancem. Bil j e to p r e c e j za je ten rokopis, ki ga j e pa kasne j e Repovš izgubil.17 Po l j ub l j anskem potresu 1895 j e Cankar stanoval n e k a j časa v zasilnem s tanovanju na Ledini s k u p a j z Dragot inom Kettejem, k j e r j e menda nalezel celo gar je , zaradi ka ter ih j e moral v začasno bolnico, ki j e imela svoje pa- vi l jone na prostoru med sedanjo Dalmatinovo in Pražakovo ulico. Bival j e nato tudi v Vodmatu na Friškovcu štev. 86, v Megličevi hiši,18 za ka tero pa ni jasno, ali j e identična s tistim vodmatskim s tanovanjem, ki ga opisu je Radivoj Peter l in-Petruška: 1 9 »Po l j ub l j anskem potresu sta s tanovala Kette in Cankar v Vodmatu, v neki podstrešni, vedno mrzli sobi. Ako j e Cankar k e d a j skočil hitro s postel je, je vsele j treščil z glavo ob strop. Nekega dne smo se srečali na Sv. Pe t r a cesti in povabila' sta me, n a j j ih obiščem. S težavo sem našel n j i j u stanovanje.« V Vodmatu se j e C a n k a r j u zelo slabo godilo.20 Jeseni 1897 j e stanoval v Streliški ulici štev. 14 (zdaj štev. 18), a nas ledn je leto spet v Vodmatu do svojega odhoda v P u l j in nato na D u n a j . Samo še Kette j e z n j i m delil podobno usodo in otepal prav tako revščino, ko j e zaradi p o m a n j k a n j a denarnih sredstev tako pogostoma men java l bivališča. Kadar se j e Canka r kasne je v prvih letih po 1900 vračal z Dunaja, j e menda po več tednov sta- noval tudi v stari cukra rn i p r i »krušni mater i slovenske moderne«, Poloni Kalanovi.21 Mudil se j e tudi na s tanovanju svoje te te Mar i j e v Križevniški ulici štev. 11 /III (bivša gostilna »pri Vitezu«) od konca oktobra 1903 do začetka f e b r u a r j a 1904, ko j e zaradi uprizori tve d rame »Kral j na Betajnovi« prišel v Ljubljano.2 2 Na to s tanovanje se n a j b r ž nanaša tudi negotovi spomin Franca Ločniškarja.2 3 30. marca 1907 se j e Cankar zaradi kand id i r an ja na socialistični listi pri državnozborskih volitvah preseli l z D u n a j a začasno v L jub l j ano . N e k a j dni j e prebival v hotelu »Iliriji«, nato pa j e bil s k o r a j tri mesece gost Etbina Kris tana in n jegove žene Ade na n junem s tanovanju na Cesti na južno želez- nico štev. 26 (zdaj Masarykova cesta štev. 44), k j e r j e med volivnim bo jem napisal v z d a j že podrt i vr tni lopi svojo na jbo l j šo in na j s lavne j šo novelo »Hlapec J e rne j in n jegova pravica«. Napisal jo j e na osnovi resničnega do- f odka, ki ga j e v t e j hiši doživel in kakor nam to živo opisu je Etbin Kristan.24 mes j e v sa j v zadnj i t r e t j in i ap r i l a stanoval pri družini inžen i r ja Štebi ja na sedanj i Gosposvetski cesti štev. 6 (zdaj p rede lana hiša, v ka ter i j e res tavrac i ja »Slavija«, biv. Slamič).25 Pr i Etbinu Kristanu j e Cankar bival tudi še decembra 1907 (od 18. decembra 1907 do začetka j a n u a r j a 1908), ko j e prišel v L jub l j ano na preiniero svoje farse »Pohu j šan je v dolini šentf lor janski«, in n e k a j mese- cev v drugi polovici leta 1908. Po svoji vrnitvi iz Sa ra jeva sredi novembra 1909 se jo Canka r udomil v hotelu Tivoli ju, k j e r j e imel sobo v mansardi JS Slovenija 4. jan . 1935. » CZS IV. 339. 17 Sporočilo Antona Mahkote, uč i te l ja v p. v L jub l j an i (20. III. 1950). » CP I. 19. 19 J štev. 290, 11. dec. 1921. 20 CP III. 357. 81 J štev. 280, 27. nov. 1921. 22 Obisk 1940, 102; CP II. 416. 23 Mladika 1921, 16. 2* E. Kristan, Je rne jevo rojstvo. C a n k a r j e v glasnik 1937—38, štev. 12, 4—5. 26 C P III. 42. to* 1 4 7 II. nadstropja,2 0 a zadrževal se j e n a j r a j š i in na jveč v tako imenovani »kmečki sobi« v družbi literatov, s l ikar jev , igralcev in n j ihovih znancev ter živel tam pravo bohemsko ž iv l jenje . Sočno sliko tega ž iv l j en ja poda ja v svojih spominih n a n j dr . Avgust Reisman,27 ki ga j e tam kot d i jak večkrat obiskal. Nazadn je j e Canka r našel svoj drugi dom na Zgornjem Rožniku, kamor se je začetek apr i la 1910 preselil k s tar im znancem iz družine Franzotovih, ki j ih j e poznal še iz d i jašk ih let. Na Rožniku j e ostal dobrih sedem let. To b ivan je je pre t rga l samo takra t , ko j e preživel od 8. novembra 1910 do 6. m a j a 1911 nekak- šen odmor pr i Sv. Troj ic i v Slovenskih goricah, kamor ga j e povabil p r i j a t e l j dr. Alojz Kraigher , nato takrat , ko j e poleti ( jun i ja in ju l i ja ) 1912 prebil n e k a j tednov na Krasu, v Bazovici in Sežani, in mesec avgust istega leta v K r a n j s k i gori kot gost dr. H. Tume, d a l j e tisti čas, ko j e bil en teden (12. do 19. septembra 1913) zaradi p r edavan j a »Slovenci in Jugoslovani« zaprt na l jub- l j anskem sodišču in nato od 23. avgusta do 9. oktobra 1914 interniran na l j u b ; l j anskem Gradu, in nazadn je takra t , ko je moral sredi novembra 1915 obleči vojaško sukn jo in oditi v Judenburg. Po dobrem mesecu vojaškega službo- v a n j a (do 27. decembra 1915), ki ga j e deloma preživel v vojaški bolnici v St. Michaelu nad Leobnom,28 se j e vrni l n a z a j v rožniško samoto. Po svoji vrnitvi v L jub l j ano j e večkrat os ta ja l čez noč v mestu, kadar se j e zapoznil, in j e prenočil pr i kal kem znancu ali v hotelu. Ponočno v r a č a n j e na Rožnik j e bilo z a n j nepr i je tno ne samo zaradi velike oddaljenost i od mesta, marveč tudi zato, ker je bil na samotnem potu izpostavljen zavratnim napadom neznancev, ka r se mu j e že p r e j nekoč pripetilo, n. pr. 30. septembra 1913 zvečer, ko ga j e tak lopov napadel in celo ranil po obrazu.29 Dasi j e bilo b ivan je na Rožniku z a n j nepr ik ladno in so se trudil i zlasti p redzadn j i dve vojni leti 1916—17 njegovi znanci, v prvi vrsti n jegov b ra t ra - nec Izidor Cankar , da bi ga spravili od tam v mesto na p r imerne j še s tanovanje , vendar ni z lahka zapustil p r i l j ub l j enega Tuskula.30 Na njegovo odločitev, da mu le dâ slovo, j e morda v p rece j šn j i meri vplivalo surovo, s svinčnikom pi- sano, nedat i rano in nepodpisano pismo, oh ran jeno v njegovi zapuščini. V n j e m pisec, ve r j e tno eden izmed Franzotovih sinov, zahteva, da n a j plača dolg, ki da si ga j e le z lažmi in hinavstvom nakopal- Avgusta 1917 se je Ivan Canka r v »Unionu« po n a k l j u č j u spoznal z dr. Josipom Puntar jem, 3 1 pri ka terem j e še istega dne prenočeval . Го j e bilo na s tanovanju pri gospodinji Uršuli Arkovi, vdovi po železničarskem upokojencu, v Škof j i ulici štev. 9, na ka terem i' e os ta ja l še nada l j e tako, da j e delil sobo v I. nads t ropju z dr. P u n t a r j e m in :asneje še s Fr. Ježem, ki j e tudi prišel stanovat v to »jamo razbojnikov«, kakor so jo imenovali zaradi svojih imen. Tu j e Cankar v glavnem prebival nad eno leto. Vmes j e prenočeval še pri drugih znancih, kakor n. pr. jeseni 1917 z Mutijo Mulešičem cclo v dr. Krekovi vili v Pr isojni ulici štev. 8-32 V tem času, ko j e zapustil Rožnik nekako začetek septembra 1917, se j e celo hvalil, da j e kakor k ra l j , ker da ima na razpolago ka r tri stanovunjn.3 3 Pr i tem j e morda poleg Škof j e ulice menil n a j b r ž tudi s tanovanje pri Rohrmnnnovih na Sentpetrski cesti štev. 28, k j e r je n e k a j časa stanoval po odhodu z Rožnika.3* Zanimivo je, da Canka r svojega naslova v Škofj i ulici sploh n a j b r ž niti pri- javi l ni in da celo na l j ub l j ansk i policiji niso vedeli zanj , kakor kaže vabilo 20 Šopek C a n k a r j e v i h pisem iz Slovenskih goric na Rožnik. Lj. 1943, 11. 27 Dr . Avgust Reisman, Pri Ivanu C a n k a r j u . Tabor (Mb) 25. dec. 1921; isti, Na sprehodu z Ivanom C a n k a r j e m . KolCD 1941,' 70—72. 28 Neobjav l jen in nedat i ran dopis Ivana C a n k a r j a Juli Vovkovi. (NUK) 29 Gl. Z a r j a štev. 698, 2. okt. 1913. 30 Prim, črtico »Ob selitvi«. CZS XX. 244-53. 31 Dr . Josip Puntar , Ivnn Cunkar . DS 1920, 33. 32 Mat i ja Mulešič, Ivan Cankar . Luč (Zgb) 1919, 188. 33 Gustav Strniša, Popotnik (Spomin na Ivanu Cunkar ja ) . J štev. 103, 3. m a j a 1922. 3« CP III. 263. z dne 11. marca 1918, s kater im ga j e »ministerialna komisija« klicala na za- sl išanje. Naslovljeno j e namreč še vedno na Rožnik in šele drugo vabilo z dne 14. marca 1918 j e prišlo na pravi naslov. Ver je tno j e Cankar ob t e j pri l iki morda na opomin polici je pr i jav i l to svoje s tanovanje 20. marca 1918, kakor priča izpisek iz zglaševalnih pol [štev. 20 (400)] v »Popisnicah« na l j ub l j anskem magistratu, ki si ga j e napravi l F ran Vesel dne 5. j u l i j a 1930.35 Po odhodu dr . P u n t a r j a v Trst septembra 1918 se j e nato nas lednjega meseca selil tudi Cankar in prišel 4. oktobra stanovat k Lujizi Ravn ika r j ev i na Kongresni trg štev. 5. Ta j e bila »uradniška sirota«, doma iz Vipave, in se je preživl ja la z o d d a j a n j e m s tanovanja podnajemnikom. Novo s tanovanje je bilo v I. nad- s t ropju »na vodo«, gledano od Ljubl janice , kamor se j e prišlo skozi pr i t l ič je s Kongresnega trga. V t e j hiši se j e Ivan Cankar 29. oktobra 1918 zvečer po- nesrečil, ko j e padel po stopnicah, ki vodijo navzdol na ma jhno dvorišče. To deli t r ak t hiše, ki stoji ob Kongresnem trgu, od t rakta , ki stoji ob Ljubl janic i , v ka terem je Cankar stanoval. Ker se j e pobil na ti lniku, so ga odpel ja l i v kirurgični oddelek bolnišnice, od koder so ga 18. novembra odpustili kot zdra- vega. Po odhodu iz bolnišnice j e stanoval pri Rohrmannovih do 25. novembra, ko j e moral vnovič v bolnišnico. To pot v interni oddelek v sobo štev. 25 v I. nadst ropju , k j e r j e 11. decembra 1918 umrl . Ta kra tki pregled Cankarjevih bivališč v Ljubl jani je resničen odsev nje- govih neurejenih gmotnih razmer, k i mu niso dovoljevale, da bi se nekje ustalil in si ustvaril mirno zatočišče. Večno menjavanje s tanovanj je tudi v njegovem literarnem delu zapustilo svoje sledove: tisti njegov neprijetni občutek, da ni nikjer doma, občutek »popotništva«, ki se ga ni iznebil vse do konca svojega življenja. France Dobroooljc H K O R E S P O N D E N C I T R U B A R - B U L L I N G E R Truba r j evo nag iban je k cvingli janstvu se na joč i tne je kaže v njegovih dopisih Heinrichu Bul l inger ju (1504—1575), Zwingli jevemu nasledniku, ki je nudal ieval , izvedel in utrdi l reformaci jo v Zürichu. Dos le j so bila znana 4 T r u b a r j e v a pisma temu re fo rma to r ju (15. sept. 1555, 15. marca 1557, 10. ju - l i ja 1557, 20. dec. 1557, gl. Elze, Trubers Briefe 19—34), eno se je z gotovostjo suponiralo (ок. 8. nov. 1557, gl. prav tam 34). Ne glede na vrzeli, ki so za T r u b a r j e v a pisma očitne, zlasti med 15. sept. 1555 in 13. marcem 1557, pa smo docela pogrešali Bul l inger jevih pisem. Dve novi pismi, izmed n j ih eno Bullin- gerjevo, podrobne je osve t l ju je ta r azmer j e med slovenskim in švicarskim re- formator jem, posebej pa še pr ispevata k poznan ju T r u b a r j e v e g a ž iv l jen ja in dela. Izvedel sem zan ju na podlagi podlistka »Die Bullinger-Briefsammlung« v Neue Zürcher Zeitung št. 2061 z dne 1. dec. 1944, ki poroča, da so dokončno uredili zbirko Bul l inger jevih pisem. P r e g l e d k o r e s p o n d e n c e Truba r — Bul l inger ju 13. sept. 1555 (Elze, T ruber s Briefe 19) IBullinger — T r u b a r j u sept. (?) 1557 (ni olir., gl. Tr . Br. 22)] T r u b a r — Bul l inger ju 13. marca 1557 (Tr. Br. 22) T ruba r — Bul l inger ju 10. jul . 1557 (Tr. Br. 29) Bullinger — Trubarju 10. okt. 1557 (objavl jeno tu niže) |Trubar — Bul l inger ju ok. 8. nov. 1557 (ni ohr., gl. Tr. Br. 54)] T r u b a r — Bul l inger ju 20. dec. 1557 (Tr. Br. 32) [Bullinger — T r u b a r j u apr . 1558 (ni ohr., gl. v niže ob jav l j enem Tru- ba r j evem pismu)] T r u b a r — Bull inger ju 1. febr . 1559 (objavl jeno tu niže). 35 Vesclova mapa (NUK).