đf^ ^QfCt Gorenjski časnik od leta 1947 ^ Prvi pbcdhodmi k tednik Gorenjic leta 1900 PETEK, 3. NOVEMBRA 2006 Leto UX, It. 88, cena 290 SIT, 19 HRK, i,2J EUR Odoovorka urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih ik ob petkih naklada: 22.000 izvodov a-^Ui.OREMJUlGIAN.SI Stebri Švicarska ekipa je na smučišču Stari vrh postavila stebre za novo šestsedežr)ico, vendar še brez gradbenega dovoljenja. BoJtian Bocatai Stari vrh • H rup h elikopteija je na praznično torkovo do- sedanja dvosedežnica 750, smučišča, ko bi imeli občini čas vožnje se bo zmanjiai z v rokah 90-odstoten lastniški delež. Poleg sedežnice so letos na novo uiedili in razši- 11 na pet minut. Montaža stebrov tia smu- poldne na smučišče Stari vrh čišču Stari vrh je potekala hi- rili smučišče v spodnjem privabil ogromno obiskoval* tro in brez večjih zapletov, delu, nova bo spodnja posta-cev. Helikopter s švicarsko dela pa je izvedlo švicarsko ja (s trgovino in gostinskim ekipo je postavil stebre za podjetje. Investicijo so zago- delom), regulirali so potok, novo šestsedežnico, ki pred- tovilliastniJd{kmetje,potret- pred sezono bo urejenih še stavlja največjo investicijo v jinski lastniški delež v Smu- nekaj drugih izboljšav. Če-turizem na Škofjeloškem, čarsko turističnem centru prav SCT Stari vrh za zdaj še Gre za skoraj milijardo tolar- Stari vrh imata občini Gore- ni uspelo pridobiti gradbenega dovoljenja, pričakuje, da bo do sezone vse nared. Lani lev vreden posel, ki bo v celo- nia vas-Poljane in Škofja ti zaključen do začetka smučarske sezone. Sedežnica bo Loka), sredstva so pridobili tudi z naslova lizinga. Zaradi so zabeležili rekordnih imela ogrevane sedeže, pre- večjih vlaganj obeh občin se 86.500 smučarjev v 107 peljala do 2400 smuČarjbv najbidoletazoiSspremeni- smučarskih dneh (17.000 na uro, medtem ko jih je do- la tudi lastniška struktura več kot leto prej). v Najbolj tesno v Tržiču in v Skofji Loki V trinajstih gorenjskih občinah bo 12. novembra potekal drugi krog županskih volitev. Raziskava javnega mnenja je bila narejena 28., 30. in 31. oktobra, kar pomeni, da rezultati ne odsevajo koalicij, kf so jih začeli objavljati danes. Marija Volčiak županski kandidati dosega- Kranju, kjer je Mohorja Bo- klicne številke izbrane na- ...................................... jo več kot polovično podpo- gataja podprla še SDS. Še ključno, upoštevali so soraz- Po pričakovanju bo izid ro. Težko je namreč verjeti, hitrejši so bili v Tržiču, kjer merno zastopanost klicev po posameznih gorenjskih občinah, kjer bo potekal županskih volitev zelo tesen da bi jih tekmeci, ki dosega- so fronto postavili že pred v Tržiču, kjer sta Pavel Ru- jo le 20- do 30-odstotno. še prazniki in se v naši napove- par in Borut Sajovic izenačena. Tudi v Škofji Loki, lahko prehiteli. Takšen izid di to že vidi. V Škofji Loki bo drugi krog lokalnih volitev, je mogoče napovedati na izid odvisen od podpore Za pridobitev 3.438 mnenj kjer Dušan Krajnik vztrajno Bledu, v Domžalah, Kranju, SDS, kar kaže med vsemi so poklicali 9.307 številk, nabira točke in se je pred Mengšu, Preddvoru, Radov- občinami največji, kar 18,7- oglasilo se je 5,008 ljudi. drugo župansko dirko po- Ijici, Žireh in v Žirovnici, odstoten delež tistih, ki se stavil ob bok Igorju Draks- Manj zanesljive so zmage lerju. Na tržiških in škofje- prvouviŠČenih v Gorenji loških voliščih torej lahko vasi, Gorjah in v Kamniku, za svojega favorita še niso odlomili. Podpora kandidatom je prikazana v grafih, v drobnem tisku je prikazano Šte- Javnomnenjsko raziskavo vilo sodelujočih in delež ti pričakujemo budne oči privržencev vseh kandidatov, saj bo pomemben vsak glas. Zmagovalci so bolj ali kjer so presenečenja vendarle Še možna. Na volilni je za Gorenjski glas spet izvedel Klicni center slepih iz stih, ki so sami od sebe dejali, da se volitev ne bodo ude- izid bodo namreč vplivale Škofje Loke. S pomočjo ra- ležili. koalicije, ki so jih začeli ob- ČunalniŠko podprtega tele- manj znani v občinah, kjer javljati danes. Pohiteli so v fonskega anketiranja so bile ► 2. stran J f. Gorenjska TUDI V SVICARSKIH FRANKIH 3761/06 i Udarna cena! .70 Kompresor Turbo Air 24/8 8 bsfQV, motorns moC 1,S IW / 2 KM, sesalns moC ccd. mVli. 2 manometra, kotel 241, vsrnostni ventil, manocnetei Uaka v kotlu, Eurn hitra vezava, oljni. 5L an. 7712367 PDOMfbavBHa 2. - 6. U. 200S v tmovskli caMiOBI Maribor. imiaM Kotier IH Kr^ SBsimmrManili/livMDIo fl^eiTwra lOOOUiA^m 88 i POLITIKA Podpri! bodo Sa}ovica, ne Ruparja TriiSki Socialni demokrati bodo v drugem krogu volitev župana podprif Boruta Sajovica. obenem pa $0 se javno opravičili zaradi trdčtve, da na^ bi Radio Corenc poročal o podpori stranke kandidatu Pavij Ruparlj. kar ri O res. 2 GORENJSKA V zahvalo je spekel vola Župdn občine Cericije Franc Čebul edini gorenjski župar>; ki je bi1 žefe tič izvoljen v prvem krogu. V 2ahva je v nedeljo za volivke in volivce pe vola. "Moram priznati, da sem volitvah 2elo resno ;emai v$e p ((kandidate in sem dopuščal tu( mo2no$! poraza." je dejal. KRONIKA Osip tožilcev v Kranju Okrožno drlavno tožilstvo v Kranju so v kratkem £asu zapustili štirje izkuSeni tožilci. Stane Boitjanii^ se je upokojil. Francka Slivnik je odSla v Radovljico. Duian Csipc^ in Anka Koza mernik p3 odhajata med odvetnike. Na zadnji razpfs pa naj bi se pn* javila le ena kandidatka. 10 SNOVANJA Janez Lotrič, gorenjski slavček Gorenjec in priznani muzikolog Franc Križnar }e napisal knjigo Portreti gorenjskih glasbenikov, kt bo izlla te dni. V njej so objavljeni zanimivi pogovori, med njimi tudi s tenoristom janezom Lotričem. 12-13 VREME Danes bo precg jasno, juiri in v ned^o pa veänoma sončno. Veter bo odahd. Jutra bodo hladna, čez dan pa bo topile, -5/8 juin: prtca jasno m cm O r ^ CS m f V 2 POLITIK äanica.2avri (S)g'gUis. si GORENJSKI GLAS petek, 3. novembra 2006 tesno v v • v • Trzicu m 4 stran Loki Franc Jdrić Tom až štd b» ne vem ne povem MENGEŠ 23,1 % 10,4 % 14.5 % ne bom velil • 13,9 skupaj sodelujočih N«201 52.0 % N=173 Janez Fatfar Davorina Pire ne vem ne povem nd bom vo^fl "12,3 skuoaj sode BLED 8.1 6,8 % N-253 26,8 % 56.3 % NS222 Miran Zad nikar PREDDVOR Vm s 50,5 % Franc Ekar ] 29,7 % ne vem 13,2% ne povem 1 6.6 % ne C>om volil" 10,8%; skupej sodelujoč ;lh N-102 Ns91 Toni Dragar Peter Verb !£ ne vem ne povem DOMŽALE 7,3% 9.1 % ne tom volil • 9,9 Skupaj sodelj}očih N»352 32.5 % 51.1 % N=317 Janko S. Stušek Andrej čufer ne vem ne povem RADOVLJICA 29,3 % 6,1 n« bom voLil » 11skupaj sodelujočih Ni«356 56,1 % Ns314 GORENJA VAS Joie Bogataj M»an čadež ne vem ne povem 9,3 % 7,1 % ne berri volil « 10.6 %; skuoaj sodeluiočin N«204 45.6 % 37,9 N»162 SKOFJA LOKA Igor Draksier | 1 38,7 % Dušan Krajnik | 1 35,2 % ne vem 18,7 % ne povem 7,4% ne bom volil • 12,7%; skup^ sode ujočih N»355 N3310 GORJE Peter Torkar Kri sil O g ris ne vem n 13,1 % ne povem 8.1 % ne bomvoNI • 5.7 %; skupaj sodelujočih N-tOS S 46,5 % 32,3 % Ns99 Pavei Rupar Borut Salovie ne vem ne povem TRŽIČ 11,0% 13.2% nebom volil • 9,6 %; skupaj soOolujoćih N-251 38.3 % 37.4 % N=227 KAMNIK Anton Tone Smolnikar Demeter Sa dni kar ne vem 6.8 % ne povem 9,1 % r» bom volil • 12,3 %; sKupai «JdeiujoCih 46.8 % 37,3 % N=308 ZIRI Bojan Starman B Martin Kopač 29,8 % ne vem 6,9 % ne povem 6,0 % ne Domvolii * 6.5 %; skupaj sodelujoči N"201 55,3 Na168 KRANJ Mohor Bogataj Damijan Pame ne vem 6,3®/ ne povem 4,5 % ne bom vo)i^" 11.3 V skupaj sodelujočih N"5ö6 31,8 % 57,4 % Ns493 ŽIROVNICA Leopold Pogačar Franc Pfajfar 25.0 % ne vem 10,9% ne povem 5.5% ne bomvohl- 15.2%; skupaj sodelujočih N-151 58,6% Ns128 4 f GORENJSKI GLAS petek, 3. novembra 2006 POLITIK info(gig-glas .si 3 Podprli so Sajovica, ne Ruparja Socialni demokrati 12 Tržiča v drugem krogu podpirajo županskega kandidata Boruta Sajovica. Pred prazniki zaplet z Radiem Gorenc zaradi napačno slišane informacije. Danica Zavki Žlebir Radiu Gorenc pa tudi niso Borutom Sajovicem, ki mu pogoltnili očitanih trditev, da očita, da je njegova družina sti, kar se da preveriti tudi na občinskih službah. Kosovi Tržič • Dan pred pravniki so so v petek, 27. oktobra, zve- neko sorodnico (goljufala za komisiji sem prijavü vse pre- Socialni demokrati iz Tržiča Čer objavili informacijo o dediščino, da je lastnik več možen je, tudi prej omenjeni sklicali novinarsko konfe- podpori SD Pavlu Ruparju. kmetifskih zemljišč in da je sadovnjak, ki sem ga kupil renco, na kateri so obvestili V izjavi za javnost so to zani- zanja zahteval spremembo na javni licitaciji prek sodiš- javnost o domnevni infor- kali in zahtevali opravičilo, namembnosti. Borul Saje vic ča. Njegova ocenjena vred- madji lokalnega Radia Go- odgovorili pa tudi na druge je o tem za Gorenjski glas nost je 2,34 milijona tolar- renc, Če5 da stranka SD pod- izjave strank SD m LDS gle- povedal: "Dediščina, ki jo jev, znesek, ki ga ruti ne bi pira županskega kandidata de Radia Gorenc, denimo, omenjate, ni moja zadeva, bilo treba prijavljati komisi-Pavla Ruparja. To je pred- da je ta že dvanajst let v ro- pač pa gre za zgodbo ženi- ji." Sajovic dodaja, da z ženo sednik S D Tržič Jure M^č ostro zanikal in zahteval od radia javno opravičilo. Ce kah Pavla Ruparja. Izjavi ja jo, nih staršev, ki se vleče že |anjo tudi nimata stanovanj da je 7S-odstotiu delež radia v rokah šestih fizičnih oseb z petnajst let. Ženina starša v Kranju ali Podnartu, kar sta še živa, kolikor vem, pa jima očitajo, pač pa ima bodo že podprli kakega kan- različnih koncev Slovenije, se dediščina deU šele po žena v Bistrici pri Tržiču zo- didata za župana, bo to Bo- Pavlu Ruparju pa ne lastniki smrti. Prepričan sem, da bo- bozdravstveno ordinacijo in rut Sajovic, o čemer je isto ne odgovorni urednik (na ra- sta svoji vnukinji, za katero poleg nje manjšo garsonje- popoldne razpravljalo pred- diu dela že trideset let in ga gre v tej zadevi, namenila ro, kar pa si v več letih trde- sedstvo stranke in podporo je "nastavila" Že prejšnja ob- delež, ki ji pripada. V zvezi s ga dela tudi zasluži. Kandi- tudi potrdilo. Socialni demo- last) niso nič bolj ali manj premoženjskimi zadevami dat za župana občine Tržič krati bodo z njegovo izvolit- naJdonjeni kot dnigim poli-vijo za župana Tržiča lažje in tičnim akterjem, (ure MegliČ pa naj povem, da imam Borut Sajovic še dodaja, da kmetijska zemljišča že tride- je ponosen na premoženje, v večjem obsegu uresničili se je za napačno informacijo sel let, saj sem doma s kme- pridobljeno v treh desetlet- lastni program, ki bo omo- že javno opravičil, gočil hitrejši razvoj Tržiča. Kot župan bo skupaj z ekipo sajovicu napovedovali vodil občino odgovorno, pre- premoženjsko afero tije. Imam hektar travnika, jih, saj dokazuje, da je dober 8000 kvadratnih metrov gospodar, to pa je lastnost, sadovnjaka in 3,5 hektara str- potrebna tudi za vodenje ob- mega gozda. Na nobenem čine. Pravi, da je premožen j- gledno in z visoko stopnjo demokracije, kjer bodo prioritete usmerjene k realizadji konkremih projektov. Na Pred prazniki pa se je medijih pojavila tudi "premoženjska afera" v zvezi z od teh zemljišč ni mogoča stanovanjska gradnja In tudi nisem dal nobene zahteve sko afero, ki mu jo pripisujejo, njegov protikandidat Pavel Rupar napovedoval že za spremembo namembno- dlje časa. Gospodarstvenik župana Radovljice Andrej Čufer: "Delo župana bom opravljal brezplačno." G. čufer» kako ocenjujete rezultat v zgledujemo po urejenih mestih prek prvem krogu volitev? meje, kj^ turizem pomeni veliko večji "Doseženega uspeha sem izredno ve- delež v gospodarstvu." sel. Rezultat prvega kroga ]e pokazal, da so ljudje spoznali, da so za razvoj Nam lahko predstavite nekaj kon- obćine potrebne spremembe. Poseda- kretnih rešitev glavnit) problemov? nie izkušnje so tudi pokazale, da so "Najprej moramo zagotoviti pnmeme in uspešne tiste občine, ki jih vodi župan cenovno dostopne lokacije za obrtno- z Izkušnjami Iz gospodarstva. Ob tej priložnosti se vsem volivkam in volivcem zahvaljujem za izkazano zaupanje/' podjetniške delavnice ter olajšave Tudi čakalna doba v domu starostnikov četnikom v gospodaf^tvu. Kot župan se je dolga kar dve leti. To je nesprejeraljl-bom zavzemal, da se v cer^tru Radoviji- vo in nehumano, Rešitev vidim v prenoće zgradi garažna hiša, uredi promet, sa z^uščer>ega nekdanjega doma Ma-Kje vidite kot uspešen podjetnik In zgradi nova avtobusna postaja ter uredi te/za Larigusa v Kamni Gorici, za kate- gospodarstvenik razvojne možnosti o bei ne? "Občina Radovljica lahko oosta/ie naj- in "ozm" Linhartov trg. V Radovljici rega že imam zagotovilo ministrstva, da ali Lescah bomo našli prostor tudi za mladinski hotel. bo podelilo koncesijo za ta dom. Kot župan bom povečal tudi oomoč stareism uspešnejša občina v Sloveniji. Rvi ko- V Lescah bomo pričeli urejati promet - na domu in jim stem omogočil, da bodo rak k temu je pospešeno razvijanje odprava zapornic, uredili bomo vaško lahko čim dlje ostali v domačem okolju." podjetništva in gospodarstva. S tem bi jedro in odprli zdravstveno postajo. V pridobili nova delovna mesta. Zaposli- Begunjah bomo postavili novo avtobus- Zakaj menite, da ste primernejši tev pomeni posamezniku socialno var- no postajo, podpri bom lokalni turizem kandidat za župana od p roti kan di« nost, kredrtno sposobnost, višji starv in re^ev prometa ter prometnih pove- data? dard in večjo kakovost žMjenja. Vse to zav. V Upniški dolini bomo s pomočjo "Ljudje me poznajo po tem, da sem pa je posledično povezano z reševa- evropskih sredstev obnovili infrastnjktu- povezovalen, vreden zaupanja in imam njem stanovanjskega probtema, pove- ro, vodovod in kanalizacijo z malo čistil-čanjem natalitete in vprašanjem pokoj- no napravo. Želim pospešiti ureditev ]e-nin. Višji standard pomeni občini več dra v Kropi, še prej pa se bom lotil ure- izkušnje. Svoje sposobnosti sem že dokazal z delom v Elanu in dolgoletnim delom v družinskem podjetju AKA kot prihodkov in lažje reševanje skupnih janja perečega problema ceste, ki je v samostojni podjetnik, problemov. V nasi občini je pomemben neposredni povezav) s kamnolomom. Občankam in občanom ponujam rea- del gospodarstva tudi turizem. Turizem Kar veliko krajev ima zelo slabe ces^e len razvojni pnDgram, s katerim bo občh ne samo zaradi odlične lege Radovtjh povezave, nima kabelskega televizij- na hitreje in uspešneje napredovala. ] ce, ampak zaradi celotnega okolja, kot skega omrežja in rekreacijskih površin, Funkcijo župana bom opravljal brez- |S0 urejenost mesta, vasi, cest, parklr- za kar se bom zavzemal, da se takoj pri- plačno, znesek v višini županovega bni-j nih mest, zelenih površin, lokalov, za- čne urejati. To je le nekaj točk iz moje- to osebnega dohodka bom namenjal sebnih nwijsih hotefov, turističnih kme- ga programa, poudarjam pa, da se bo štipendiranju študentov nase občine. S tij in seveda prijaznih ljudi. Tu se lahko celotna občina razvijala sorazmerno. ii Pete r Kolm a n škofja Loka Lista NIT "pribila" 16 tez na občinska vrata Po vzoru Martina Lutra so kandidati Neodvisne liste za Napredek In Tradicijo (NIT) županskega kandidata Dušana Krajnika na vrata stavbe, kjer ima prostore župan, na dan reformacije nalepili i6 programskih tez, ki bi jih moral upoS« tevati in spoštovati novi loški župan. "NajpomembnejŠa teza so nova delovna mesta, s (Jimer je povezano tudi vse drugo," je obrazložil Dušan Krajnik. Ob tem nas je seveda zanimalo, kako potekajo pogajanja s strankami glede pod-pore v drugem krogu. "Pogovori potekajo z vsemi, izjemi sta le SLS In NSi. Začeli so se tudi z SDS. Prepričan sem, da bomo prvfČ v škofji Loki imeli nepolitično koalicijo, ki bo de* lala v dobro občank in občanov." je pojasnil Krajnik. M. B. Tržič Poslanci SDS podpirajo Ruparjevo kandidaturo Jožef )erovšek, Miro Petek, Franc jazbec, Srečko Hvauc, Mi-lenko ZiherI in Rudi Veršnik, poslanci stranke SDS v državnem zboru» so včeraj prišli v Tržič in izrazili podporo svojemu strankarskemu in do nedavnega tudi poslanskemu kolegu Pavlu Ruparju. Občankam in občanom Tržiča so priporočili» da na volitvah 12. novembra glasujejo zanj. D. 2. M Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Marila Volč^ak NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE ježe Koinjek, Cveto Zaplotnik UREDNIŠTVO • UREDNIKI: Bo$t^n Bogataj, Alenka Brun, jgor Ksvčič, |ože KoŠnfok. Uria Petemei. Se^^n Saje, Wma SQn(Nnik. Cveto Zapbtnrk, Dank2 ZavH Žlebi r, Suzana P. Kovq6^ Žtdan Žarfi, Mateia Rant stalni sodebvd: Jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Matjaž CregonČ, Miha Naglih Milena MiUavda. Simon tubic, Maja 6ertoncelj, Igor OB U KOVNA ZASNOVA Jernej Stnta r, Tncikd TEHNIČNI UREDNIK Grega FOTOGRAFIjA Tina Doki, Gorazd Kavčič. Gorazd iinik LEKTORICA Ma rjcta Vozlič VODjA OGU\SN£GATRŽEN)A Mateja Žvižaj CORENJSKi GLAS je rvgistnrđn« bUgovnft in storitvena znamlis p«d ii. 9771961 pi' Uradu RS u intelektualno la&tnlno. U»Unovn«l| in i7daj9tel;: Cofenfski glas. Kranj / CHr^ctorit«; M^rij« Volčjak / Naslov; Zoisova 1. 4000 Ktani / Tel.* 04/201 42 OC, 04/201 42 13, e-mail, mfb^S'g'gli&'^i; "lali oglas) m esrriftniee! te .t 04/201 42 47 (spiefem na avtomats^m odzivntku 24 ur dnevno); uradne ur«: vsak delovna dan od 7. do 15 ure / Ccenr^ki gla» je poirednik, izhajđ oi lor^ih m peTkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne pritog«: Moja Cotenjska. Letopis CorcnI&ka («nkiat letno), Na potep In sed«m lokalnih pri' log / Tiik: SET, d d., Ljubljana f f^^ro^nJna: tu (1 EUR je 239, $4 SIT), Redni plačniki imajo 20% popusta, letni popusta; nata6>ind a tujine: 126 EUR prctoiunan» v tolarje po srednjem repoii«va od tekoče ilevilke časopisa do pifnega preklic«, ki vefja od zaćelka naslednjega o4>r2čunskega abdobia / Oglasne storirve. po ceniku; oelasno trtcnje: lel.: 94/ 201 4243, k \ 4 GORENJSKA info@g'glas.si GORENISKI GLAS petek, 3. novembra 2006 V Selcih nov poslovilni objekt Aktivnosti za razširitev pokopališča v Selcih so se začete že leta 1988, v nedeljo pa so odprli še poslovilni objekt. BoStTAN BoCATAf Seka • "PosloviJni objekt za- spodinjstev je plačalo 298 krajanov, polovičnega pa 9S. Aktivnosti za razširitev po- jema dve vežici in kuhinji, kopališča in izgradnjo pošlo- sanitarije in orodišče, med vi)nega objekta Selca so se vežicama pa je Še osrednja, začele Že leta 1988. Dve leti pokrita avla. Prebili smo tudi kasneje so odkupili zemljiS- pokopališki zid in uredili nov ča za nova grobna polja, prehod do poslovilnega ob- gradnja poslovnega objekta jekta, ki je tudi ograjen," o pa se je začela v letu 2003, gradnji objektov in ureditvi "Do sedaj so pokojniid ležali okolice pravi Andrej TuSek, na domu ali v vežicah v Že- predsednik krajevne skupno- leznikih, kar je bilo nerod- sti Selca. Vrednost investicije no," je po odprtju povedal znaia 57 milijonov tolarjev, predsednik pokopališkega ki so jo soßnancirali občina odbora Ciril Markdj. "Gradi- Železniki, KS in najemniki mo vse življenje, z izgradnjo grobnih polj (dodatnih 16 poslovilnega objekta pa smo milijonov tolarjev je bilo po- poskrbeli še za zadnjo posta- rabljenih za odkup zemljišč jo našega življenja," pa je po- že leta 1990). Na selško po- vedal domaČi župan Mihael kopališče gravitira skoraj Prevc. Na občini se zavedajo, 700 gospodinjstev krajevnih da bo treba vežice zgraditi skupnosti Selca, Dolenja vas, tudi v Sorid, Davči, Dražgo- Bukovica, Podlonk, PrtovČ, Šah in Zalem Logu, kjer pa Ševlje (občina Skofja Loka) še vedno velja tradicija, da in Podblica-Jamnik (občina Kranj), Celoten prispevek 20- pokojnik do pogreba leži na domu. Poslovilni objekt v Selcih je odprl župan Mihael Prevc, blagoslovil pa župnik Damijan Prošt. Kranjska Coaa Deveti Lavtižarjevi dnevi Pri Kulturno prosvetnem društvu jos)p Lavtižar Kranjska Gora zopet pripravljajo Lavtižarjeve dneve, letos že devete po vrsti. Pričeli so se že včeraj in bodo trajali do nedelje. Včeraj so tako obnovili tradicijo flmskih predstav v Ljudskem domu v Kranjski Gori in zavrteli romantično komedijo Kate in Leopold. Danes, v petek, bodo ob 17. uri v Kajžn-kovl hiši v Ratečah predstavili zbornik Avstrijsko-italljansko-slovenska tromeja, ob 19.30 pa bo v Ljudskem domu s predavanjem gostoval ekstremni kolesar jure RobIČ. Sobota bo posvečena gledališču. Ob 16. uri bo v Ljudskem domu gostovala otroška skupina s Koroške Bele z otroško predstavo Vesela igra o žalostni princesinjf, Zvečer ob 19.30. uri pa bo prav tako v Ljudskem domu gostoval Aleš Valič s komedijo Saše Pavček Al' en ai' dva. Deveti Lavtižarjevi dnevi se bodo zaključili v nedeljo s koncertom priznanega moškega okteta Oremus v cerkvi Svetega Duha v Ratečah. U. P. K^n) Obnovili cesto od llovke do Brda vlestna občina Kranj je v Krajevni skupnosti Kokrica prenovila cesto od llovke do Brda. Ob zaključku del bo danes ob 16. uri slovesnost na knžiŠČu na llovki. Odprtje bodo s pesmijo pospremili pevci skupine Kokrčan in mladi Instrumentalisti. S. K. vola Župan Cerkelj Franc Čebulj, ki je že četrtič zmagal v prvem krogu županskih volitev, je v nedeljo spekei vola. Srečanja se je udeležilo najmanj petsto občank in občanov. Simon Šubic Cerklje - CerkJjanski župan p Franc Čebulj je fenomen med gorenjskimi župani, saj je edini, ki mu je uspelo že štirikrat zmagati v prvem krogu volitev, če seveda upoštevamo občine iz prve volilne enote, kakršna velja na državnozborskih volitvah. Nakelski župan Ivan Štular je namreč moral iti drugi krog na prvih lokalnih volitvah leta 1994, Jožetu Bogataju (Gorenja vas-Polj ane), Pavlu Rupa r f u (Tržič) in Bojanu Starmanu (2iri) je spodletelo letos. Sicer pa je enako kot Čebulj uspešen tudi medvoški župan Stanislav Žagar, ki je prav tako že štirikrat svoje protikandidate porazil v prvem krogu. "Prvič sem zmagal kot kandidat pomladnih strank, na drugih volitvah mi je uspelo kot kandidatu SDS, no jemal vseh pet protikan- pobude in probleme. Te bilo je res velik, očitno v tretje sem verjetno zma- didatov m sem se pripravljal sem si zapisal in vsaj manj- imam res veliko podporo "Spekli smo blovola/' je poudaril cerkljanski župan Franc Čebulj, preden je zarezal v pečeno meso. gal, ker sem iz SDS izstopil, vsaj na drugi krog, sam pri še probleme se bo verjetno med občani. Ne samo na vo-tokrat pa so me najbrž vo- sebi pa sem dopuščal tudi dalo rešiti že v prihodnjem lirvah, tudi dejansko." j iivci nagradili zaradi uspeš- možnost, da na volitvah iz- letu," je povedal Čebulj. nega minulega dela," je če- gubim. Nazadnje se je poka- Prijateljskega srečanja. ocenil Čebulj. 'Tole srečanje je zares do- bulj razglabljal minulo ne- zalo, da sem ponudil dober kot ga je poimenoval, se je bra gesta, ljudje damiO precej deljo, ko se je skupaj z Listo In predvsem realen pro- kljub semnju, ki je minulo na to." mu je dejal eden od za razvoj vasi pod Krvavcem gram. K izvolitvi je zagotovo nedeljo potekal v Cerkljah, občanov. "Lepo je biti med pred športno dvorano v Cer- precej pomagalo tudi dej- po splošni oceni udeležilo prijatelji. " je v mikrofon po- kljah volivcem zahvalil z na stvo, da sem pred volitvami najmanj petsto občank in vedal novi (stari) župan obči- žaru pečenim biovolom in mladim vinom. tako kot vsakič obiskal vsa občanov, v največji meri kar ne Cerklje na Gorenjskem, večja središča v občini in se Čebuljevih ev. Vsak nato pa se pridružil domaČe- II Moram priznati, da sem pogovarjal z občani. Izvedel mu je želel seči v roko in če- mu ansamblu Trgovci in z na zadnjih volitvah zelo res- sem za marsikatere nove stitati. "Odziv na moje pova- njim zapel nekaj viž. V akcijo novim vozilom Kranjski poklicni gasilci bogatejši za novo specialno gasilsko vozilo, starejše so podarili PCD Golnik. Suzana P. Kovačič Kranj - Kranjski poklicni gasilci so dobili novo specialno gasilsko vozilo znamke Rosenbauer in so ga včeraj ob nekaj povabljenih gostih uradno predali svojemu namenu. "OdloČili smo se za večjo investicijo, saj je v tem vozilu nova tehnologija gašenja z lahko peno, ki je zelo učinkovita v urbanem okolju, na lesenih objektih, ostrešjih, na gospodarskih poslopjih, pa tudi v prometnih in v večjih železniških nesrečah. Vozilo bo sliižilo tudi za inter- vencijeprigozdnihpožarih," položaja vozila. Za vozilo so z veČino letos dodeljenega nemu gasilskemu društvu je povedal Vojko Artač, direk- odšteli 02 milijonov tolarjev, denarja ministrstva za Golnik, ki doslej gasilskega 9 5 u. tor Javnega zavoda Gasilsko sredstva so po Artačevih be- obrambo. vozila ni imelo. Župan Mo- reševalne službe Kranj. To je sedah zagotovili iz več virov; Ob tej priložnosti so 15 let hor Bg, )esenice: ŠDMH - FBC Loka Spiders 13 : 5 (5:2, 4:1,4:2), FBC Thunder - FBC Borovnica 5:14 (2 : 7,2: s, i: 2). FBC Žiri • ŠDMH 2 :13 (i: 5, i: 4 o: 4), FBC Galaks Alples - FBC Loka Spiders o: 5, b.b., Polycom Brlog - FBC Borovnica 1 : 20 (i : 5, o : 7, o : 8), FBC Thunder - FBC Žiri 19 : 6 (6 : 3, 5 :1.8 :2), V. S. KOŠARKA Liga UPC, Telemiach, 4. krog (vnaprej odigrani tekmi): "riglav - Geoplin Slovan 41 : 80 (30 : 60, 26 : 41,17 :15), HeNos Domžale - Alpos Šentjur 102 : 73 (71 : 59, 43 : 44, 20:16). J. M. SMUČARSKI SKOKI 3. Norčičev memorial, Pokal Cockta, absolutno: 1. Jernej Damjan, Ilirija, 267, 5 (109 m, 113,5 2, Rok Urbane, Triglav, 266,3 (107.5 3« PrirMOŽ Piki, Ljubno BTC, 255,6 (106 m, 108 m), 4- Primož Roglič, Zagorje, 254,4 (105 m, 108 m), 5, Primož Peterka, Triglav. 249,9 Oo5»5 ^r m), 6. Junj Tepeš, Dolomiti, 245,7 (102,5 ^06,5 m),. mladina: 1. Primož Roglič, 2. Jurij Tepei 3. Rok Mandf, Šmartno na Pohorju 225,1 (98 m, 101,5 Državno prvenstvo, cicibani do 9 let, Kranj, K14 m: 1. Urban Kline, Šmartno na Pohorju, 2. Urban Rogelj (Ilirija), 3 Vid Vrhovnik (Velenje), 4. Žiga Rekar, Alpina, 5.-6. )an Mihevc (Tržič - Trifix), 5,-6. Erna Klinec (Alpma). ' Pokal Codcta do 15 let, Kranj, K 50 m: 1. Peter P reve, Triglav, 2. Aleš Oblak, Planica, 3. Nace Šinkovec, Alpina,nordijska kombinacija: 1. Nace Šinkovec, 2. Peter Prevc, 3. Leon Pivk Pokal Cockta, do 14 fet, Kranj, K 50 m: 1. Rok justin. Stol, 2. Urban Gantar, Logatec, 3. Aleš Hlebanja, Planica, 4. Aljaž Vodan, Triglav, 5. Jan Hartman, Triglav ... V. S. ft * • A* i V 8 i'i/ ma.stano vnik ^g-glas. $i GORENJSKI GLAS petek, 3. novembra 2006 Vabila, prireditve Nogometni spored • V PrvilJgi Telekom bo vodilna ekipa Domžal v nedeljo gostovala pri zadnjeuvrSčenem Factorju. V 2. SNL ekipa Triglava Gorenjske v nedeljo odhaja na gostovanje k varju v IvanČno Gorico (tekma bo ob 14. uri)» ekipa Tinexa Šenčurja pa zadnjič v jesenskem delu tekmovanja igra doma. V nedeljo ob 14, uri se bo v Šenčurju pomerila z ekipo Mure 05. V 3. SNL - zahod so jutri» v soboto, z začetkom ob 14. uri, na sporedu tekme med ekipami Jesenic in Ihana, Kamnikom in Jadran Dekani ter Slovanom in Kalcer Vodotermom, ekipa Rolteka Dob pa ob uri gosti ekipo Brd. Tekme zadnjega jesenskega kola v 1. gorenjski ligi so na sporedu jutri, z začetkom ob 14. uri. Pari so: Visoko • Zarica, Kranjska Gora - Ločan,Velesovo- Sava, Naklo • Bohinj, Alpina Žiri • Šobec Lesce. Britof- Železniki. V, S. Tečaj za nogometne sodni1ikih - ŠD Ratitovec v letošnjem Šolskem letu znova organizira brezplačno vadbo za osnovnošolske otroke, ki poteka ob petkih od 14- ure naprej v telovadnic OŠ Železniki. Med 13.13 in 14. uro ob sredah in petkih pa poteka vadba za učence 2. in 3. razreda. Vse dodatne informacij dobite po telefonu 040/43S 561 (AleŠ Jensterle) oziroma na spletni strani ŠD Ratitovec z naslovom šd-ratitovec.com. V. S. Turnir v dvoranskem hokeju - Jutri je na sporedu 4. krog državnega pn/enstva v velikem floorballu. Turnir se bo ob n. uri začel v Horjulu, kjer bo najprej tekma Thunder - Borovnica, nato (ob 12.30) Žiri - Ljubljana in ob 13. uri Galaks Domel Marmor • Loka Spiders. V. S. Klubski dan skakalcev Triglava • Jutri, v soboto, bodo v skakalnem centru na Gorenji Savi pripravili zaključno prireditev ob So-letnici SK Triglava. Mladi skakalci se bodo pomerili na štirih skakalnicah, sledilo pa bo družabno srečanje tekmovalcev in staršev. V. S. ŠAH LjuagANA Odličen dosežek Mazija Ob odprtju novega šahovskega doma v Ljubljani je podjetje Ganamm v sodelovanju z ŠZ Slovenije organiziralo odprti pospešeni Šahovski turnir. Turnir se je začel v znamenju domžalskega mednarodnega mojstra Luka Leniča, ki je dosegel šest zaporednih zmag, vendar je zadnje tri partije praktično remizi» raj brez boja, kar je zadostovalo za samo' 2. mesto. Kljub porazu proti Leniču in zaostanku poldruge točke je srbski velemojster Robert MarkuŠ vse naslednje nasprotnike premagal in osvojil enako število točk kot Lenič, vendar je zaradi dodatnega kriterija postal zmagovalec turnirja. Na tretje mesto se je uvrstil Tadej Sakelšek (ŽŠK Maribor LANCom). Odličen četrti je bil kranjski mednarodni mojster Leon Mazi (ŠD Ptuj - Veplas Velenje), ki je zbrai 7,5 točke iz devetih srečanj, enako kot prvi tri|e uvrščeni. Odlično je nastopila tudi Vesna Rožič (ŠSTomo Zupan Kranj), ki je zmagala v posebni razvrstitvi Šahlstk. O. O. letih Deskar Rok Flander se je prejšnji konec tedna veselil prve uvrstitve na zmagovalni oder tekem za * svetovni poka Vilma Stanovnik Sisodek)valhjdispsibologom? ....................................... 'To ne, sem pa prebral nekaj SmKednik • Rok Flander, ki se je knjig na to temo. Zelo prav so že pred petnajstimi leti zapisal mi prišle poätnicevkrajih, kjer deskanju na snegu, si je v le- drugače gledajo na ži\djenje, na tih treniranja in tekmovanj Madagaskarju. Tam sem bil nabral veliko izkušenj. Letoš- poleti dva meseca in ob potovanja sezona pa se je zanj ven- nju tudi veliko surfet" darle začela brez težav s poškodbami, brez težav z opre- Zmaga na zadnji tekmi ti je mo in z veliko željo po uspe- u^ za mak). Zakaj? hu. Rok, ki je letos junija "Problem je bil v tem, da upihnil 27 svečk, pravi, da ne sem v zadnjem obdobju naredil precej treningov, tudi tik pred tekmo t^a veleslaloma. Po slalomski tekmi v Land- po naključju. Šesto in drugo mesto na začetku sezone sta gotovo več, graafu sem videl, da je v tem kot si si lahko ždel> "Vse okoliščine so se v tej sezoni očitno obrnile meni v i trenutku maio tekmovalcev, ki se mi lahko postavijo nasproti. Žal pa sem v veleslaio- Rok Flander je v točkovanju svetovnega pokala trenutno prid, pa naj gre za delo odbo- mu malce pozno dobil opre- tretji. ra v deskanju na snegu, ki mo, tako da sem zaradi bolj-nam je zagotovil pogoje, ki šega občutka potreboval več "Nisem človek, ki bi z velild- vanju počutil vsaj lako, kot se v jih potrebujemo, ali pa za treninga. Zato mislim, da sta mi apetiti planil po rezultatih, tem trenutku, ali še bolje." opremo in zdravje. Mislim bila ta poraz v finalu in drugo upam pa, da bom petnajst let tudi, da sem prišel v leta, ki mesto posledica preveč tre- dela in treningov seda j kronalz Kdo je sedaj boljši. Če se pome- so za ta šport najbolj ugodna, ningov. Žal je pač tako, prilož- res vrhunskimi rezultati, če- rita z E>eianom Koširjem? od 25 do 53. Takiat je za vsa- nosti pa bo še dosti in mislim, prav naj hkrati dodam, da sem "Vlelošnii sezoni se še nisva. kega tekmovalca v paralelnih da bom zmagovalcu Simonu vsa leta to delal s srcem, 2 uSt- tako da je to težko rečL Upam, disciplinah "top" obdobje. Poleg tega je za menoj uspešno poletje, pa naj gre za treninge tako na snegu kot na vodi." Schochu poraz v finalu lahko vrnil." da bo lepa priložnost za to prav na decembi^ domači tekmi v te sezone fonno Še stopnjevati, Kranjski Gori. Ne glede na to kom in mi ni bilo težko. )e pa res, da bo treba v nadaljevanju 7j»tuA\ odličnih voženj so želje Čeprav bom zelo vesel, če se kdo bo boljši, bi želel, da bi po usp^u gotovo povečale? bom na "botdu" tudi v nadalje- zmagal Slovenec. II Koblarjevi nagaja zdravje Nadaljnja kariera b?atlonke Andreje Koblar je pod velikim vprašajem. Telo ji ne dopušča intenzivnejših treningov. Mata Birtonceli Ramsau - Svetovni pokal v biatlonu se začne 29. novembra v Oestersundu na Švedskem. Tam pa ne bo 35-letne Tržičanke Andreje Koblar, ki bo takrat že vedela, ali bo zaradi zdravstvenih težav sploh lahko še tekmovala v letošnji zimi-Možno je celo, da je bila njena zadnja tekma v karieri marČevsko svetovno voja- ško prvenstvo. Uradno je še cije za vrnitev. razložila Andreja Koblar in dodala, da ji je bilo težko počivati, a se je spočila, saj se zaveda, da je na prvem mestu zdravje. Vendar pa tudi kontrola po počitku ni pokazala večjega napredka. "Nihče mi ne zna napovedati, koliko časa počitka bo telo Še potrebovalo. Nekateri pravijo eno leto, a če bom prisiljena izpustiti to sezono, je vprašanje, Če bom potem še imela dovolj motiva- Pn^akala vedno članica A reprezentance s posebnim statusom, kar pomeni, da se na sezono pripravlja sama, a dejstvo je, da ji zdravje že dlje časa ne dovoljuje resnejšega treninga. nasledr> vidim spremenile," še pravi. Se torej Andreja Koblar, ki je pod dekliškim priimkom Grašič dobila tri tekme za svetovni pokal, štirikrat je "Po koncu sezone sem bila druga in dvakrat tretja, znova začela trenirati. Mislila poslavlja? "Še vedno imam sem, da bo šlo, a sem se sla- upanje, o kakšni poslovilni bo poćutila, bila sem tako tekmi še ne razmišljam. Če utrujena, da sem komaj bo res piišlo do tega, mi bo preživela dan. Dala sem kri kar hudo. Že sedaj pogre-in stanje je zbudilo skrb. šam treninge. Vedno sem Bo Andreja Koblar še lahko tekmovala? Uvodni del sezone Predpisali so mi tri mesece govorila, da tudi ko bom je zanjo že izgubljen./foic Tif>iCWii počitka, razlog pa utruje- končala s kariero, bom še nost celega telesa, hormon- vedno v gibanju," je razloži- le trening na polno, nobene- ranje. Že lani se nisem več la, o vzrokih za slabo krvtio ga pravega poätka. K temu počutila hitre, a še kar misliš, sliko pa povedala: "Vsega je je vse skupaj dodal še porod da bo, dokler se res vse ne sistem se mi je povsem porušil. Telo mi je začelo mišice dobesedlo jesti, " je bilo očitno preveč. Toliko let in hkratno dojenje in treni- poruši. v GORENJSKI GLAS petek. 3. novembra 2006 (CIJ 9 dihala maratonci Na 11. Ljubljanskem maratonu je bila udeležba rekordna. Izkazali so se tudi Gorenjci: Kosmač zmagal na 2i kilometrov, Hrovat najboljši Slovenec na 42 kilometrov. Maia Bertonceli <^rejem in sprostim, da grem ske. Potem pa se je zaMo za- Čestital "jekleni" Lojze Ob-..............................................................................neobremenjen na start." Te- res. Dolga kolona tekačev se lak. Presenečenje je sledilo Ljubljana - Preteči Ljubljan- kači veliko dajo tudi na pre* je vila po Slovenski cesti, tudi na 3. mestu. Znova v d- ski maraton je za številne re- hrano. Ferlic je imel zjutraj spodbujali so jih številni gle- Iju Gorenjec, še mladinec, kreativce cilj, za katerega je zanj klasičen zajtrk: čaj. dva dalci ob progi, ki so na pri- slovenski reprezentant, spe- ^^ Športnih prireditvah vse pogosteje srečujemo tudi vse leto vredno trenirati. Sled- kosa kruha, med in domača hod pivega tekmovalca v cüj cialist za tek na 800 metrov, Andreja Sirclja, nji na maratonu tečejo pred- marmekda. vsem zase, tisti najboljši teka- ö pa pridejovželji po rekordu in zaslužku. Nedeljski program so začeli teka6 na deset V prvi vrsti temnopolti tekači morali počakati dobro uro in Vid Tršan 12 Valburge pri «'davnega sekretarja na Ministrstvu za finance, in Ivana sedem minut. Zanimivo je, Smledniku. Kot osmi je v cilj Si-niča, direktorja DURS. Oba da so se najboljši slovenski tekači odloČili za tek na 21 ki- pritekel Soričan Marko Pin- kilometrov, a Širceij je bil hitrejši. Njegov Čas 1:56:23, čas tar in kot u. najboljši iz eki- Da bo Sircelj spredaj, je bilo Simiču jas ti m ^^ ^ ^^ m A« A* lometrov, ki je štel za drtav- pe Gorenjskega glasa Janez §tartu. Razlog so tudi izkušnje, saj je Sircelj küometrov. Gorenjci smo že Tekmovalci so bili na štar- no prvenstvo. Proti pričako- Ferlic. Med ženskami je Va- ^«^tkrat pretekel že celo veliki maraton, poimaratonov pa takoj dobili prve stopničke. S tu razdeljeni po conah, razu- vanjem je prvič to lovoriko lerija Mrak iz Gorenje vasi P® pripravljal. Treniral 3. mestom jih je pritekel Bo- mljivo so büi v prvih vrstah osvojÜ Tone Kosmač iz Ho- motala priznati premoč le i« tri-do štirikrat tedensko m letos tekei že na kraškem rut Malava^ič iz Žirov, ki je sicer veČino proge vodil. Tek- tisti z najboljšimi prijavljeni- tavelj, ki je tekel osebrii re- Sonji Roman. Med deseterimi časi. "V prvi vrsti bodo kord (1:07:10), a zmaga je co je bik na devetem mestu maratonu, i PowrAnb&jW movaJci na 21 in 42 kilome- Kenijci. jaz bom startal za kljub uspehu kariere imela še KranjČanka Špela Novak, trov pa so se takrat Šele dobro njimi. Toliko pa moraš biti tudi nekaj grenkega prioku- Po dobrih dveh urah in 14 začeli ogrevati. Med njimi so bili tudi tekaÖ, katerih spon- pošten, da startaš tam, kamor sodiš. Med tekom bom sa, saj je za pol minute za- minutah je v cilj pritekel ostal za normo, ki bi ga uvr- zm^ovalec maratona na 42 zor je Časopis Gorenjski gbs. skuSai slediti Marku Pintarju stila v državno ekipo. Prvič kilometrov, Burundijec Joac« janež Ferlic, vodja ekipe, je bil malce nervozen: To pozitivna trema. Kot veČina iz iz Sorice," je taktiko razkril pa je prehitel Romana Kej- him Nshimirimana. Najbolj-Ferlic. Medtem je tekače za- žaria, s katerim skupaj creni- ši Slovenec je znova Gore- čela spodbujati skupina The stroj. Poseben je bil tudi rata že sedem let." Roman je na osmem kilometru začel njec, Boštjan Hrovat iz Begunj na 29. mestu (2:37:44). naše ekipe bom tekel na 21 kilometrov. Pričakujem Čas startni znak Zaradi 40. voja- popuščati in mi rekel, naj Kot edini iz ekipe Gorenj- okrog ure in Štirinajst ali pet- Škega svetovnega prvenstva v najst minut. Sedajle je najbolj maratonu je start naznanU grem naprej," je bil presrečen v cilju Kosmač, katere- skega glasa je v Času dobrih treh uj in pol veliki maraton pomembno, da se dobro strel iz topa Slovenske voj- mu je med prvimi za zmago pretekel Marjan LotriČ. Najboljši iz ekipe Gorenjskega glasa je bil Janez Ferlic kot 11. na 21 kilometrOV./Fei«:Aok«8ul»vct Popolna gorenjska zmaga tekačev treh generacij v pofmaratonu: Roman Kejžar, Tone Kosmač, Vid Tršan / po« antj buiov« ■M Na Ljubljanskem maratonu je na najdaljših preizkušnjah, na 21 in 42 kilometrov, teklo prek 3400 maratoncev. V ospredju sta tek začela tudi Tone Kosmač (Št. 2293) in Roman Kejžar {št 2134). /Fete: m^i» Bmonc^ij f Napolnite jadra! z lizingofTi Probanke r - priložnost, da sredstva papirjih sli vzajemnih skladfh . zastavite za sklenitev lizmga možnost doseganja donosov, ki lahko tudi prese9ajo stroike fizinga celovita reiitev za nakup nepremičnin v Republiki www. KNANC^W SKUPINA PROBANKE Ker si zcisltJŽUe hitipfvi asrec Odbojka Tekme Šestega kroga 1. državne odbojkarske lige v soboto.ji. novembra, ob 18. uri bo v Športni dvorani Planina v Krarvju tekina odbojkarskega državnega prvenstva molkih. Pomerila se bosta oba letošnja nova prvoligaša • OK L9-gatec in ekipa kraajskega Astec Triglava. Kot po navadi bo dogajanje rta parketu popestnia Plesna skupina Tinča. Slovenska športna revija NOVEMBER V osrednjih prtepevklli se preiMdvl|a]Q: - Majko Milič, Milenko A^movič. P»a Taj'nika;, Dawd Koražija, Sergeja Stefanisin, Tine Urnairt, Milko Djurovski, Luka Z^ožnik, Gregor Rudolf, Pavel Grašič, Janica Kostelić. Aleksander Vinokurov, Fernando Alonso, Michael St^iumacher, Kegljask] Idub Miroteks, Nogometni klub Bežigrad. •ŠKL NBA. ŠAH... Nova stirl kandidatko za MISS SPORTA SLOVENIJE 2007: Ana Ogrinc, Tanja Trobec, Alma Samardžič, \ Mafisa Žemva (www.miss^porta.si) Prestižna številka slovenske športno revile SPORT vas čaka pri vašem prodajalcu časopisov. (ns naslovr)lcI ie Marko Mlltč). Revijo ŠPORT iahko naročita na 0}/S4! 76 48 ail na e-spor1®slol,nat! a 4 10 I I o I si mo n,subic®g-gla $.5i GORENISKl GLAS petek, 3. novembra 2006 KRATKE NOVICE Brdo pri Kaan^u Gasile! ne organizirajo samo veselic Ob hipodromu na Brdu pri Kranju ]e minulo soboto poteka-o tekmovanje Združenja slovenskih poklic gasilcev, poimenovano Gasilska disciplina. Na težki fizični preizkušnji, ko morata gasilca v poln) opremi z dihalnim aparatom in masko na poligonu v paru premagati fizične ovire in prenašati velika bremena, so sodelovali poklicni gasilci iz Kranja, Ljubljane, Krškega, Celja, Novega mesta, jesenic, Save Tires in Heiiosa iz Domžal ter gostje iz Umaga in Opatije s sosednje Hrvaške. "Sposobnosti, ki jih moramo gasilci pokazati na tem tekmovanju, so potrebne tudi v realnih situacijah ob gašenju požarov. S takšnimi tekmovanji želimo gasilce predstaviti v drugačni sliki, saj nas večma ljudi povezuje le z gasilskimi veselicami," je pojasnil Matej Kejžar iz Gasilsko-reševalne službe Kranj, skupaj s sodelavcem Urošem Petričem tudi zmagovalec v katego od 31 do 40 et. V kategoriji nad 50 let je zmagal ljubljanski o 50 let gasi ca Albert UnetiČ in Dragov Novak s Krškega, do 30 let sta bila najspretnejša in najhitrejša pripadnika Gasilske brigade Ljubljana Dejan PeruŠek in Aljaž Vrhovec, v kategoriji gostov pa je slavila gasilska ekipa iz Umaga • Elvis Vi- anovich in Jurlina Roberto. S. par Milan KrsmanoviČ in Milan Robavs, od 41 Gasilski par je moral med drugim prenesti 70-ki I ogram sko lutko na 30-metrski razdalji. /roto:TinaDoki KRIPIINAL LjUeijANA Prodajal audi, čeprav ga sploh ni imel Ljubljanski policisti so nedavno prijeli 22-letnega Kranjčana brez stalnega prebivališča» ker naj bi izvedel dve goljufiji. Kot poroča policija, je na spletnih straneh in v Salomonovem Oglasniku v prodajo ponudil neobstoječ audi A4. Nasedla sta mu dva kupca. 32-letnf Črnomaljec je tako mlademu prevarantu za aro nakazal 750 tisoč tolarjev, tristo tisoč tolarjev predplačila pa mu je izročil tudi 49 letni kupec iz Slovenskih Konjic. Policija poziva tudi druge kupce, ki so morebiti nasedli prevarantu, naj goljufijo prijavijo na na* jbližji policijski postaji. Kot smo izvedeli, ima mladi Kranj- čan na grbi že veČ podobnih dejanj, kar je verjetno pripo- moglo k odločitvi preiskovalnega sodnika, da je zanj odred pripor. Stari vrh je proti smučanju: Pred kratkim je nekdo vlomil v gradbeni zabojnik deloviŠČa spodnje postaje žičnice smučišča na Starem vrhu. Odnesel je motorni žagi znamke Stihi, bencinski agregat, kotno brusiiko in vrtalni stroj znamke Iskra, vrtalna stroja znamke Bosch, vrtalni stroj znamke Black&Decker in drugo orodje. Z dejanjem je podjetje oškodoval na približno 750 tisoč to-arjev. S. S. Kranjska cow Kradel komunalcem Neznani storilec je nekaj noči nazaj s silo vlomil na gradbišče komunalne baze podjetja Komunala Kranjska Gora in odnesel za 2,5 milijona tolarjev orodja in gradbenih elementov. S. i. Okrožno državno tožilstvo v Kranju so v kratkem času zapustili štirje izkušeni tožilci: Stane Boštjančič se je upokojil, Francka Slivnik je odšla v Radovljico, Dušan Csipö in Anka Kozamernik pa med odvetnike. Simon Subic in je za vodjo ministru v ..................................................................imenovanje znova predJaga- Kranj • To jesen je Okrožno la Ireno Kuzmo. ki jo je Dr- državno tožilstvo v Kranju tavni tožilski svet sicer oce- izgubilo štiri prekaljene nil kot neprimerno kandi- žilce. Francka Slivnik je bila datko. Kot navaja Boštjančič, premeščena v radovljiški od- je Brezigarjeva to storila iz delek, Stane Boštjančič se je poliričnih nagibov, enako pred mesecem dni upokojil, kot je (tedaj kot pravosodna včeraj pa sta svoji odvetniški ministrica) to storila že ob pisarni odprla še dva izkuše- prvem imenovanju Kuzmo- na kranjska tožilca • Dušan ve za vodjo Okrožnega dr- Csipö in Anka Kozamernik. žavnega tožili^tva v Kranju. d Slane Boštjanftč je 20. oktobra na straneh Gorenjskega glasa v svoji Tožilski Ni čudno torej, da so se pojavile govorice, da je Csipö, ki je v kranjskem to- Dušan Csfp6 je po poldrugem desetletju tožilskega dela odšel med odvetnike. /^oio:rmaooki ta zgodbi opozoril, da so odno- žilstvu delal od leta 1991, iz si v kranjskem tožilstvu, ki protesU in zaradi užaljeno- kolegica Anka Kozamernik, nega tožilca delala v Radov-ga že šest let vodi Irena Kuz- sti iz tožaskih raje zaplul v je v preteklosti že bila od- Ijici. Pomočnik ODT pa po- ma, močno skrhani. Sep- odvetniške vode. Novopeče- vomica tembrsko imenovanje Kuz- ni odvetnik dogodke v zvezi move za vodjo kranjskih to- z imenovanjem vodj Okrožnega državnega tožilstva Kranj ni hotel komenti- trebuje le precej kilometri- žilcev mdi v prihodnjem obdobju je menda odnose samo §e pokvarilo. Spomni- rati, na dodatno vprašanje, mo: Državni tožilski svet je za najprimernejšega kandidata za vodjo tožilcev v Kranju ocenil Dušana Csipoja, vendar pa generalna državna tožilka Barbara Brezigar ni zakaj se mu je potem kar naenkrat zahotelo odvetniške toge, pa je odgovoril jedrnato: "Nisem užaljen, med odvetnike pa sem §el, ker želim biti in ostati neod- Kakorkoli že. kadrovska ne, preden mu je dovoljeno zasedba kranjskega tožil- delati samostojno. Kako na- stva je v tem trenutku zelo meravajo na kranjskem moralo žilstvu zapolniti kadrovsko luknjo, ki je nastala po nedavnem eksodusu tožilcev, menda na zadnji razpis za smo želeli povprašati tudi tožilca, s katerim so iskaU vodjo Ireno Kuzmo, ki pa je zamenjavo za upokojenega ta teden odsotna, kot so BoŠtjančiča, prijavila samo nam razložili na Okrožnem Vesna Primožič, ki je pred državnem tožilstvu v Kra- osiromaSena, kar skrbeti tudi Kuzmovo. Še posebej ob dejstvu, da se je upoštevala njegovega sklepa vi sen. Enake cilje ima tudi tem kot pomočnica držav- nju. Pogorelo petnajst milijonov Zaradi samovžiga trave sta v Zgornji Besnici pogorela gospodarski objekt In ostrešje stanovanjske hiše. Simon Subic Zgornja Besnica - Na domačiji pri Boštank v Zgornji Besnici v ponedeljek popoldne izbruhnil požar, ki je po nestrokovni oceni povzročil za vsaj 15 milijonov tolarjev, saj sta pogorela gospodarsko poslopje in ostrešje stanovanjske hiše. Kot poroča policija, je lastnik pred nekaj dnevi pospravil travo tretje košnje opazil, da se iz sredine poslopja širi dim, saj je priš-do samovžiga trave. Ogenj je lakoj pričel gasiti, vendar neuspešno, saj se je požar kmalu razširil na celotno gospodarsko poslopje, pozneje pa je rdeči petelin preskočil še na ostrešje stanovanjske hiše. Na srečo je bilo posredovanje poklicnih gasilcev iz Kranja ter prostovoljnih gasilcev iz Biten j in Besnice dovolj v gospodarsko poslopje. V Gospodarske poslopje je v celoti pogorelo, bivalne prostore učinkovito, da požar ni zajel ponedeljek okoli 13. ure je v stanovanjski hiši pa je gasilcem uspelo rešiti. 1 f«!». ti» dou tudi bivalnih prostorov. KRIPIINAL stilnih in drugih oblačil. Ukradena oblačila je spravil v prav tako ukradene športne torbe. Podjetje je oškodoval za približno šest milijonov tolarjev. Kranj Priskrbel s! je gume za zimo RAOOvgiCA Odpeljal dve toni bakra vleznani storilec je v noči na sredo s parkiranega osebnega avtomobila odvil vsa Štiri kolesa z zimskimi pnevmatiki. Neznani storilec je minuli konec tedna vlomil v skladiščne Lastnika vozila je oškodoval za približno 60 tisoč tolarjev. prostore podjetja na območju Radovljice In s pomočjo viličarja odpeljal okoli dve toni bakra. Lastnika je s tem oškodoval za približno dva milijona tolarjev. Kranj Naklo, Kranj Vloma v poslovna prostora Neznani storilec je prejinji četrtek vlomil v poslovne staro- oddrvel Z motorjem vanjski objekt na Glavni cesti v Naklem. Prilast I si je priročno blagajno z denarjem In zlatnino ter prenosni računalnik. Gmotna Ikoda znaša približno 6.3 milijona tolarjev. Isto noč je nekdo vlomil tudi v skladišče zasebnega podjetja v Savski Loki in odnesel večio količino zimske kolekcije tek- V ponedeljek popoldne je nekdo s parkirnega prostora v Kranju odpeljal motorno kolo suzuki RSXR z registrsko številko KR M3-38. Lastnika motornega kolesa je oškodoval za približno 2,5 milijona tolarjev. S. S. Priloga Gorenjskega glasa urednik: Mika.Naglič@^siol.nft Piti ali ne piti - to sploh ni vprašanje. Vprašanje je le, kaj, kako in koliko ga piti. Že stara ljudska pesem domneva, da je mogoče piti kulturno: Le po pameti ga pijmo! Ker pa temu ne verjamemo povsem, se pred skušnjavami martinovanjskega gašenja žeje priporočimo še resornemu patronu... Miha Naguč Praslovani naj hi na veliko pirovali, pirovanje pa se nma z martinovanje. Tudi zato ni nikakršnega razloga, da bi se mi, njihovi potoma, temu starodavnemu ral. "Pozdravljena mi, dolina odmaknjenosti in zaprtosti kmalu sprevideli, da je ta sta- potomci • od medicine pre-Šentflorjanska, v poldan- hribovske rovtarije. Še bolj rodavna poganska navada poznani za sebi neodgovor- azložimo najprej skem soncu žarela, v mese- temeljna pojma čini dremajoča; pozdravljeni tega besedovanja: vsi vi potepuhi ničvredni, s Imartinstvo in težkimi grehi obloženi, vi za- šentflorjanstvo. krknjeni župani, vi krivični Naglavni greh slovenskega dacarji in iblajtarji, vsi vi za- šentflorjanstva je razkril ne- služni rodoljubi, zvesti ču- srečni Ivan Cankar, ki je varji brezštevilnih svetinj in naše rodoljubne Čednosti čednosd doline šentflorjan- prikazal kot nečednosti in jih poimenoval po nič hudega slutečem ljudskem dobrotniku. Dolino lentflor- ske; čez hribe in doline po« zdravljeni!" gre seveda za našo pretirano dovzetnost za ožje poglede in drobne reči, ki imajo pri veČini prednost pred širokimi razgledi in velikimi temami, ki se odpirajo v procesih ti. gIobali2acije. In jih, kadar ne razumemo najbolje» radi pripišemo raznim "umetnikom" ali kar same- preveč trdovratna, da bi jo ne holesterolike, od promet- mogli odvaditi. Raje so jo le nekoliko obrzdali in ji nadeli krščansko ime: martinova- starodavnemu nih policistov pa za dnigim nevarne alkoholike • temu nje. Mi pa ji dodajmo Še ime za značaj tistih, Id radi mar- nagnjen] u odrekli. Ne, gre samo za to, da v tednu okoli ii. novem- tinujejo in ki se temu ne ka- bra, ko goduje sv. Martin, le- nijo odreči: Šmartinstvo. Šmartinstvo je druga ali pa tega počastimo zmerno in "po pameti". Kolikor je seve- kar prva slovenska rodoljub- da kaj takega sploh mogoče. mu Zlodeju. "Krivec" za na čednost, saj je še starejša Slovend smo ravno toliko In tako je od leta 1908, ko šentflorjanstvo pa naj bi bil od šentlojjanstva. Kaže se v šmartinci kot šentflorjand. je njen največji pisatelj obja- sv, Florijan, starodavni svet- tem, da se ga v Času, ko do- Svetega Florijana je imela jansko je povzdignil v sim- vil dramo Pohujšanje v bol. Ampak kakšen! V "sim- ni šentflorjanski, naše Šent- nik in zavetnik gasilcev, zori novo vino, neusmiljeno včasih vsaka hiša, marsikje ob tem se lahko vpraša- nažremo ali vsaj nekoliko tu<Ühlevinkozolec, sv. Mar- bol prelepe in oboževane do- lorjanstvo pojem. Pojem, v mo, ali so še kaka druga svet- napijemo. Ker je bÜo udele- tinu je v vseh slovenskih po- movine, v kateri ne žive prav katerem je zapopadena vsa niška in osebna imena, s ka- žencem teh čaščenj, ko so po krajinah posvečenih več kot dednostni ljudje". (Tako ga duhovna ozkost, ki jo pre- terimi bi lahko poimenovali njih spet prišli k sebi, morda sto cerkva! Res ljudska sta ta je razbral Cankarjev urednik moremo, in ki morda izhaja nekatere značilne lastnosti tudi malo nerodno in ker so svetnika, gasilca požarov in Dušan Moravec.) Vrh tega je tudi iz dejanske ozkosti ne- večjega števila ljudi aii kai jih njihovi diišni pastirji za* žeje; eden varuje pred og- našo širno dolino še ironizi- katerih dolin ter iz stoletne vsega ljudstva? Katera so naj- voljo tega poganskega na- njem, drugi je med drugim bolj pogosta slovenska ime- gnjenja gotovo tudi kaj oka- cenjeni vinski patron. Da se nagnjenju odrekli. Dvojna skušnjava na, je znano. Top Un imen rali, so skušali vse skupaj med Slovenci je po LeksLko- prekriti z imenom sv. Marti- mošt spremeni v vino, poskrbi vsako leto znova, ne va-nu imen faneza Kebra na- na, ki goduje rano v tem ruje pa pred napačno rabo slednji: Marija, Franc, lože, Času. češr ko pirujemo tudi vina. V vinskih skušnjavah Anton, Ivan, Janez, Ana, Alojz, Frančiška in Jožef. Vendar ta pogostost sama po martinujemo - častimo sv. Martina... je človek sam; eni jih prestanejo prav dobro, marsikdo Niko Kuret je v Praznič- jim podleže ... sebi še ne pomeni marijan- nem letu Slovencev naštel v stva, ftančiškanstva, jožefin- sedanjih in nekdanjih slo-stva, šentjanževstva ipd. Pač venskih deželah kar 121 žup-pa je po mojem ob šentflor- nijskih in podružničnih cerkva, posvečenih sv. Martinu. Več jih ima samo Marija (okrog 320) in približno enako veliko Martinov vrstnik janstvu mogoče ugotoviti vsaj še eno vsenarodno karakterno lastnost, ki ji recimo kar šmartinstvo. To sicer ni samo sloven- sv. Janez Krstnik. Okrog 70 ska posebnost-Ko je sv. Mar- od teh je farnih, kar znese tin (umrl 397) v četrtem sto« piav toliko šmartinskih far. letju po Kristusu širil novo Kaj to pomeni? Nič manj kot vero po sedanjih francoskih to, da je bilo ono staro no- deželah, so tam živeli po- vembrsko nagnjenje zelo tomci Keltov, ti pa so imeli razširjeno tudi med našimi navado, da so se ga na jesen, praslovanskimi predniki in ko so bili vsi pridelki pod streho in v sodih že novo nemara tudi med tistimi, ki so tu živeli še pred njihovim vino, temeljito nažrli. Kdaj prihodom. Praslovani naj bi pa se ga boš, če ne takrat, ko na veliko pirovali, pirovanje vidiš, da je zima pred vrati, ti pa se rima z martinovanje. pa na toplem in preskrbljen! Tudi zato ni nikakršnega Krščanski misijonarji so razloga, da bi se mi, njihovi 12 GORENISKI CUS petek, 3. novembra 2006 POGOVOR Snovarüa Te dni izide izjemno dragocena knjiga: Portreti gorenjskih glasbenikov. Napisal jo je dr, Franc Križnar, tudi sam Gorenjec in priznani muzikolog. Iz nje objavljamo njegov pogovor s tenoristom Janezom Lotričem, ki ima zgodovinsko vrednost, saj je nastal že leta 1992. Janez Lotrič / gorenjski avček Franc Križnar pomembna in zame tudi Ali je dovolj ponudb» ali O. Orta • Klasinc}, drugače vleček določene vloge, si ga važna; v različnih jezikih Imate za mednarodne na- pa ne. Konzultacije torej najprej ilustriram še s Sele važ zadnji uspeh na pre- imam na^tudirane, zato bi stope podpisane pogodbe ostajajo, da bi stalno pri ne- snetki. seveda, če le-ti obstaja-mieri OfTenbachovih Hoff* marsikatero od njili lahko za tri leta vnaprej, kot to ter» kem pedagogu še pel. se šo- jo (plošče, ki so dosegljive ti- mannovih pripovedk (Opera upošteval 2-krat, 3-krat ja mednarodno umetniško lal - lo pa ne. Tudi sam sti hip in tam, kjer in balet SNG v Ljubljani, ma- Med njimi pa so tudi kon- obnašanje? imam zato preizkušen si- očena vloga likrati tudi dole- rec 1992), kjer nastopate v certne izvedbe oper, koncer- "Ponudb je zaenkrat še stem, ki ga izvajam posred- tela ali pa me je recimo slu-zahtevni naslovni tenorski tantna, kantatna in oratorij- dovolj, pogodb pa za toliko no prek Viljema Telia Gio- čajno našla še nepripravijene-vlogi Hoffmanna, vas je uvt- ska vokalno-inštrumentalna vnaprej, kot navajate, ni- acchinija Rossinija oziroma ga nanjo), potem pa seveda stil med portrete gorenjskih deh. glasbenikov. Ali imate tudi II drugod težave v zvezi s pris> tno5t}o na domači glasbeni največ (pevsko in igralsko) rano. Tudi za evropsko-med- te vloge. Na ta način lahko mam podpisanih, ker imam glavne tenorske vloge Ar- takoj začnem z učenjem, pet-Še vedno veliko dela doma, nolda. Od takrat naprej se jem, poslušanjem, primerjavami različnih interpretacij določene Kje se trenutno najbolj in ki pa ni tako natančno plani- vedno vpevam s frazami iz Nasploh sceni? gibijete in tudi pojavljate na narodno kariero bi bil potem pojem / Era/, Lovra novo vlogo zelo hitro naštudi-"Mislim, da gre na bolje, odru: ali je to nekdanji jugo- moral ostati v nemškem Os- J u ranica in /Mehmed pašo/ ram in se jo tudi naučim. Ko Čeprav čutim tradicionalni mačehovski odnos Slovencev do Slovenca, ki želi in hoče ostati svobodni (umet- slovanski ali pa Čislo pravi nabnicku in od tam z mana- Sokolovića (v Zajčevem Ni- pa so vaje v določenem gleda- zahodnoevropski ^asbeni In kulturni prostor? "Da, da: Zagreb, Split, gerji (München, Stuttgart, Düsseldorf, Dunaj ... delovati.'' koli Subicu Zrinjskem), A. llšču že v teku, se na druge tako Chenierja, Hoffmanna interpretacije ne oziram več. nik). Lahko pa priznam, da Reka, mogoče je zdaj malo se kaj posebno za svojo po- več Ljubljane in tako na- Kakor sam vidiš, se redno Tu so potem še druge zahle-opevam na ekstremni te- ve: režiser, dirigent... moje Dnevno verjetno vadite, norski vlogi in v tem "fahu" nove predstave in predvsem pulamost, razen petja same-ga, res ne trudim preveč." prej. Predvsem načrti za pojete in Studirate nove vlo- (tenorskega) pevstva." naprej so zelo obetavni in ge, obnavljate repertoar. Ali jaz sam. Ta vloga potem (p)ostane moja in delo gre to me ie zlasti veseli: Riggo- imate tudi še stalnega peda- Kie pa sicer in nasploh naj* leto. pa Boheme, Cavaleria goga? Koga? Kakšen pa je pravzaprav naprej s vaš način Študija pevskih po sebi," več nastopate? Rusticana (v Mariboru). "Da, telefonsko sem še vlog? Ali so pri študiju novih II Poleg slovenskega in hr- Ero z onega sveta (v Zagre- vedno v stiku z vsemi svoji- "Vloge so v glavnem pred- vlog kakšne bistvene razlike. vaškega opernega ter kon- bu), Lucia Lanimermoorska mi že omenjenimi pevski- II certnega prostora so to naj- (Reka), Porin (Zagreb), več nemška gledališča, na novo pa se mi odpirajo še možnosti v Italiji," Ali se da od samostojnega prepevanja in gostovanj v svobodnem umetniškem po klicu pevca-tenorista tudi in vsaj spodobno živeti? Da. vendar moraš vedeti, da pojem na domačih odrih za manj kot za polovične mednarodne honorarje. Številke pa so poslovna skrivnost. Živeti se od lega da. Koliko pa je to življenje spodobno, ocenite sami. Ce bi pel v Nemčij i toliko kot v Sloveniji m na Hrvaškem, bi bil velik in bogat gospod." mi učiteljicami (K. Vidali, videne in vsaj vnaprej planirane, Ko dobim klavirski iz- recimo za različne operno- baletne hiše (doma in Morda je vaše uspehe iska- nju tenoristov, ab pa se v tem motim? "Eno In drugo je res: tenor- ''Ce bi pel v ti tudi v aJcutnem pomanjka- Nemčiji toliko kot v Sloveniji jev ni in operna gledališča doma in v svetu postavljajo m HQ repertoar prav po tenorskih zmožnostih. Morda pa se • riWUSkCyn, vsaj kar se moje vloge v tej . domači in tuji tenorski sceni bi bil velik m tiče-tudi kaj motite. Kot sem - J vam takoj odgovoril: drži eno bogat gospod ... in drugo. Morda bi se moral Morda hi se pisati Giovanni Lotna. II Koliko tenorskih vlog pa moral pisati imate natančno na repertoar- Giovanni lU; ii Okrog trideset jih je, lah-pa vam postrežem z vse- , . „ ko pa vam postrežem z vse-LotnCl. mi in ena je težja od druge, Tenorist janež Lotrič / »ow ihcoi If PinlM ÜS š GORENJSKI GLAS pelek, 3. novembra 2006 13 POGOVOR Snovawa tujini: Ljubljana. Maribor, polnem tako profesionalno ski) in tudi ta je, najmanj to- kompleksna vloga Era in začetku letošnjega maja "Jz ftlčSt hčŽi^H Zagreb...)? in enovito, ker sem pač Čisto liko kot pevska kriza, kriva tehnično zahtevna vloga Ar- (1992) pojem Era, potem "Na Hrvaškem in sploh sam za vse. Tudi odgovor- za stanje, kakršno pač je. nolda. Kljub temu A. Cheiii- (vmes) v Ljubljani koncertno y ffliv flCl pri nas se potrudim, da tja» nost za vse ie v tem primeru Morda so za vse to krivi tudi erja in Hofftnaiina ne pod- vlogo črtomirja v Tomče- ' ' na vaje, na oder pridem 2 morda večja. Morda gredo nekateri dirigenti?" naštudirano vlogo. Nekaj pripomb je lahko še od din« pevske vloge kdaj tudi prek normalnih zmogljivosti, cenjujem, to sta le dve vlogi v vem Krstu pri Savici, na za- XTUk vrsti mojih kreacij. Številnih Četku naslednjega leta pa sta Ali se tudJ sami kaj razda- gentov, odvisno tudi od kljub temu pa se zlepa ne jate v pedagoškem (pev tega. koliko se jim da delatL zgodi, da bi se pri svojem skem) delu? V tujini pa so najbolj togi tisti dirigenti, ki so v določenem gledališču stalno pevskem in manage rskem II Nid slučajno! Tudi časa in uspelih vlog, o katerih pa slovenska kritika ne ve skoraj nič. Takega Chenierja ali Hoffmarma ne bi bilo brez ena za ^o pred menoj še ^O üstholoski 9. Beethovnova Suniomja (z ^ Milanom Horvatom) in S. "fclux" Mahleneva Simfonija ("Sim- poslu zaplaniral, odpove- za vse to zaenkrat še ni: ob dal... V tem deJu moraš biti dejstvu, da sem morda nabriicku, brez Era v Zagre- Špaljem)." angažirani • so tam v služ- še vedno entuziast z vedno doma 20 dni v letu. Pred- bu, Kijevu in Leningradu, bi. Z dogovorjenim števi- viš j imi cilj L" tako lom vaj pač morajo predsta Ali ste pri angažmajih do- vo postaviti. Torej bi lahko vol) prodorni» poslovni, mor- delo neposlovnega učitelja. nja treme in nervoze na šte- zaključil, da je moida "balkanski" način študija predstav bolj kampanjski, hkrati pa verjetno zato tudi bolj sproščen v umetniškem da celo agresivni pri ponudbah? "Jaz se pravzaprav ästo vedno in samo pogovaj o pevstvu, ki je ves Čas (Rudolfa in Bachusa v Os- fonija tisočev" s Pavlom De- fnOZßH nahriirVii Hr#»7 Fra v Viior^. " J edino v naravi, kiji noben ij v • i /f ^ v ziv bog nic ne brez Edgarda v Karlsruheju) Kako pa sicer živite in po- pedagoško brez trdega dela, premagova- jete? "Kadar gostujem v Osi je- Sicer se pa s kolegi-pevci vilnih tekmovanjih in avdid- ku, se v Športnih copatah pogovariamo jah, pevske gotovosti ne bi sprehodim med korraorani nič ne ponujam. Tudi Čakati umetnostjo in pedagogiko- nolda v Rossinijevem Vilje- Splitu, se odpeljem v OmiS bilo brez že omenjenega Ar- v Kopačkem Ritu: če sem v fflQfg ]CCT IC ŽC rnlHa v Pn?nii^»v^»m Vllip. ^nMtii qp r»dtv»limt» v Omift ' J mi ni treba na vloge. Morda taki pevski muTellu z maestrom N. Ba- in se sprehajam ob tamJcajš- SCDTICI ZUSC ŽlVl pogledu, z določeno mero tudi to ni najboljše, vendar kolegi, ki o tem nočejo niti rezo v Splitu. Mogoče sem nji reki Cetini, ali pa se v svobode umetniškega (po)- tako, kot je, je. Tudi za dve govoriti niti poslušati, Po tudi sam kriv, da je vse to Splitu samem povzpnem na ustvarjanja. V tujini torej leti vnaprej si pri nas ni mo- drug le naredijo iz vsake vloge goče zagotoviti angažmajev, določeno povprečje, kaj več vendar dela - petja imam premalo znano slovenski Marjan. Na Reki se dvignem publiki, vendar se bojim, da na Risnjak ali Učko. Ko sem ne bi • kot že marsikdo - na- v Zagrebu, je zelo malo pa že ne. Vse ostalo je po- zadnji dve leti kar precej, dem, ki bi želeli delati z me- redil iz muhe slona in zbolel možnosti za stike z naravo. temtakem le tvoje individu- morda celo preveč. V tujini alno umetniško delo." finančna situacija ni rožnata noj in potem seveda mojemu umetniškemu imenu za "tenontisom". V Osnabriicku imam Čudo- Sem pa vsekakor vesel, da vit borov-smrekov gozd, po- ln gosta pokličejo največkrat dodati Še svoje ime. Teh pa se ob relativno pozitivni kri- krit z iglicami. Čudovit "re-Ali niste recimo prav na Šele, ko jim teče voda že kot formirani pevec ne po- tiki pridružujete tudi svojim lax". Z Ljubljane - se odpe- slovenskih glasbenih odrih v grlo." premalo prisotni? "To drži. Tudi v Mariboru trebujem. Pevski problemi ostalim kritiškim kolegom, Ijem v dolino Radovne ali v se pojavijo, ampak jih vedno ki so bili vsi po vrsti zadovolj- Vrata, Če imam pa več časa. Ali so podobne operno« rešujem sam! Morda bi mi ni z mojo zadnjo vlogo grem v Arboretum Volčji se po A. Chenierju ('9^9) bolj malo pojavljam. Tam sem namreč v tej vlogi ostal Čisto sam (brez altemadj naslovne in glavne tenorske vloge: pa brez zamere, kole- pevske krize, kot v zadnjem prišel prav nekdo, ki bi mi Ljubljani), za razliko od tiste- Potok. Ven» ven, iz mest be- Času v Ljubljani, tudi dru god> bil stalno na razpolago, da bi ga mariborskega Chenierja, žim; v tišino, mir, na zrak ... me sproti v različnih vlogah ki ste mi ga verjetno tudi vi To je potrebno tudi za psiho- II Podobno kot v Ljubljani in pogojih petja snemal. neupravičeno skritizirali. loški "relax", kar je za nas, je skoraj povsod. Vsaj pri nas Vendar je to za zdaj še ne- Morda se bom tudi na račun pevce še toliko važnejše. In je velik problem denar in mogoče." rutine in izkušenj zlasti Še moženieedinovnaravi,Jdji zalo skušajo (slovenska in gil), tako kot sedaj v Ljublja* ni v vlogi HofFmanna v hrvaška) operna gledališča Offenbachovih Hoffmarmo- Kot rojen Železnikar ste in terpretati vno dvigoval noben "živ bog" nič ne Mislim, da se umetnost more, ker je že sama zase vih pripovedkah. To je pa potem tisto, kar še tako trden ansambel s svojimi krpatj programe s temi an- prav gotovo "pravi" Gore- pevstva v posameznikovi ka- živi Bog. Vse to mi pomaga sambli, ki jih pač imajo. Kri* njec, čeprav zdaj s&lno živi- rieri nikoli ne konča. V prvih vzdrževati psihološko kondi-za je v tem, da bi vsaka operna hiša morala imeti v stal- te na Ptuju, delate pa tako re- obdobjih, ko vsak rešuje Še cijo in se izogibati stresom, koč "nikderdom ". Ali ste številne tehnične probleme, ki v petju in nastopanju tudi pevci organsko poveže z nem pevskem angažmaju kljub vsemu še vedno trden marsikdaj trpi interpretacija, so. In povsod tam, kamor nami gosti." najmanj dva tenorista moje- Gorenjec? Zato je verjetno pri vsakem odhajam iz mest poslušam ga "faha", potem pa krize ne 'To materi sem Štajerec, pevcu na začetku obdobje tišino narave. Nenazadnje Ali imate kol svobodni bi bilo, če se seveda vrnem h drugače pa le Goren j ec. Tam največje fizične in tehnične mi tudi moji trije otroci in umetni k-pevec, nevezan solist^tenorisl na določeno operno hišo, tudi še krilatici» da le tenorji kroji- sem preživel tudi vso mla- zmogljivosti, kjer se morda razumevajoča ter ponosna mo opemi repertoar marši- dosl; po vseh nravstvenih zapostavlja izraz, interpreta- žena Lidija pomagajo, da se mana katere operne hiše. Potem bi bili vskoki gostov res izjem« kriterijih pa sem vsekakor G oren' c (m arij i v, trden, gena (•€)? "Doma ne, Sam zase sem ni, redkejši, razumljeni kot vzdržljiv; op. avtorja). Morda tehnični problemi, ki pa jih najboljši manager. V tujini vrednejša umetniška dejanja pa je nekaj agentur, kjer sem uvrščen in prisoten, meni pa je dodatna pomoč še moja žena (na ptujskem stalnem naslovu in telefonu), ki v vsakem trenutku ve, kje sem dosegljiv." in seveda tudi drugače - boljše vrednotena." se tak še nisem izkazal pri pridobivanju Šolskih di- djo in kasneje zagotovo pri- včasih popolnoma izklopim, de do obdobja, ko se pojavijo kar sploh ni slabo za duševni mir in se posvetim samo njim. Še posebej. Če nam zdaj že rutinirani pevec zagotovo zna prikriti z močnej- uspe ukrasti Čas za pohod na plom, vendar sem na njihov Šim izrazorn. Največ pozor- Ratitovec, Jelovico ali na ka» račun izpeljal rdečo nit svo- nosti bom namenil angaž- terega od pohorskih smu- Ali imate kakšen poseben jega pevstva. Poleg petja vlog majem v Zagrebu, kjer že v čišč." • osebni pogled na krizo v ljubljanski Operi? "Če vam lahko na kratko se je pri meni že zelo ^odaj pokazala tudi eksistenčna Zakaj pa ne? "Pri nas na Slovenskem nuja, tako da sem za zaslu- Dr. FRANC KRIŽNAR je muzikolog, glasbeni esejist in to razložim, je vzrok temu žek pel že zelo zgodaj, mor- ja^tik, od leta 1992 novinar in urednik na Radiu Slovenija. xt račun resnejšega Rodil se je 20. novembra 1947 v Ljubljani, živi v ReteČah pri Skofji Loki. Diplomiral je 1978 na Filozofski fakulteti in doktoriral 1999 na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V letih 1976-8} je bil zaposlen pri Glasbeni mladini Slovenije naša slovenska nesposobnost, nevoščlj ivost. Morali študija." nobena operna hiša ni spo- bi odkriti sposobne ljudi v sobna plačati poleg mojega svojem glasbenem prostoru honorarja Še stroškov za In jim v vodenju ljubljanske ste pevska specifika? Sicer je pa lo tudi neke vr managerja. Sicer pa tudi pravega-profesionalnega managerja mi Slovenci Opere preprosto zaupati. V "Morda res. Toda mene na (v Ljubljani), nato do 1992 na Glasbeni šoli v Kranju {1984- tem bi marsikdaj morali pri- avdicijah in odrih še nihče ni gg ravnatelj}, odüej glasbeni urednik in novinar na Radiu peljati k nam tudi vrhunske vprašal po diplomah. sploh nimamo, tako, da je evropske pevce, režiserje in potemtakem laka odločitev dirigente, ki bi morda z ne- Slovenija. Piše glasbene kritike, eseje (svoj čas tudi v Po mariborskem A. Che- ^^enjskem glasu), objavil je več knjig: Anton Jobst. 1990; - brez managerja. narav- kaj produkcije tudi našo iz- nierju (1989) ste zdaj morda Slovenska gfasba y narodnoosi^obodilnem boju, 1992; Sto nost idealna. vajalsko raven dvignili na ev- v HofTmannovih pripoved- slovenskih skladateljev, Sodobni glasbeni ustvajjtüci, 1997; V tujini pa moraš biti član ropsko. Vse to je možno, saj kah peli svojo največjo vlogo Sto slovenskih glasbenikov, 2002; Živeti z ^bo /skupaj z določene negiasbene skupi- imamo Slovenci sami v tuji- In vaše lovstvo gre tudi po jgorjem Deklevo/, 2006: Zvonimir Ciglič-biti ustvarjalec, ne, ki te potem plasira na* ni nekaj izjemno kvalitetnih tej premieri in raarčevsko« prej, pa ne samo zaradi nji- pevk: M. Upovšek» A. Pusar -hovih sposobnosti, želja ali )erič ... i(riza je tudi v vode- aprilskih ponovitvah gotovo Še navzgor? 2006 ... Od leta 2005 je (kot soustanovitelj) tudi predstojnik novega Inštituta glasbenoinformadjskih znanosti potreb, pač pa že spet zaradi nju ljubljanske in m ari bor- "Na repertoarju imam ab- Centra za mUrdiscipiiname in multidiscipliname raziskave svojih interesov. Morda tudi ske Opere že nekaj desetletij solutno zahtevnejše vloge od inštitdije Univerze v Mariboru (ICIZpri CIMRS UM). zalo vse tole svoje pevstvo (s krajšimi svetiimi prebli- HofTmannovih pripovedk: Bog. }y 14 GORENJSKI GIAS petek, 3. novembra 2006 KULTURA MESTA Snovatva z razcvetom supermarketov in trgovskih parkov smo zapustili mestne trge, ki so bili (in so še) vedno kraji javnih zbiranj, razprav ipd. To vlogo vse bolj prevzemajo velika nakupovalna središča, tudi pri nas se imenujejo "mesto" - City park. nian avnega prostora mestu M m a Stfitmar organi2drali mladi s projektom .............................................................................TEMP.kijev paricu za Ijubijan- Sobota popoldne. Sprehod sko filozofeko fakulteto pripra-skozi katerokoli večje sloven- vü svojevrsten spektakel 2 grafi-sko mesto je, kot bi se spreha- tiranjem sten, glasbo in lese-jal skozi mesto duhov. Trgovi- nim paviljonom. Kmalu je slone zaprte, samevajoči gostin- dil obisk polidje, Id so jo pokli-ski lokali in nekaj zbranih tu- cali okoliški prebivalci zaradi ristov, Kje so meščani in meš« glasnosti prireditve. Emil Jur- Čanke? Le dva ali tri kilometre can, eden od organizatorjev ak- 12 središča mesta pa se v naku- dje, je ob obisku varuhov reda povalnih "parkih" tare ljudi, povedai, da se javni prostor mladih in starih, trgovine in lo- jemlje vse bolj le kot ostanek kali so odprli vse do poznega zasebnega sektorja. Parki po- Zaskrbljujoče je večera. stajajo vrtički, na katerih raste "Zlitje nakupovanja in zaba- solata. Mesto je denadonalizi- prCuVSefTl tOf ve, ta ga ponujajo supertrgovi- rano, vmes pa nastajajo degra- ne in tigovski tematski parki, dirana območja, kot nekdanja dCl tneStCl j^ ustvarQo c^romno sivo ob- tovarna Rog. Javni prostor po- , močje psevdojavn^ zasebne- slajajo nakupovalni centri; takš- UtflirajO, ga prostora. Politika, polidja, na izguba javnc^ prostora. Id sodalni delavd in celo verski je bistvena za politično sfero, pa da m več vodite! ji vsi po vrsti ugotavlja jo, pomeni preračun^rvo upravlja- mestu kot v naravni divjini na sadili sadike. Pokazali so jasno, vi asfalta, vrednega 240 milijo-, da so nakupovalna si«iiSča po- nje življenja v korist zasebnega podeždjij in ob morju. V tem Česa zbiranja ljudi stala modemi javni t^. Edina kapitala, je svojo misel zaključil duliu se je najbolj gledališki gozd. da so nakupovalna si«iiSča po- nje življenja v korist zasebnega podeždjij in ob morju. V tem Česa si Želijo - pod asfaltom nov fiuitov, s čimer naj bi ljudem prihranili šest minut avtomobilske vožnje. Ker se mesto ni zmenilo za os tra lokalna na- oblika govora, ki je tukaj do- lurcan. med RTS-ovimi triki zgodil, ko na javnih brodoSla, je trženje in sorodno RTS vse od leta 1995 napada je deset tisoč ljudi zasedlo Lfta 1993 se )enaQaremonl Roadu, mirni londonski ulid. površinah, ki se vse bolj spreminjajo polroSniSko brbljanje," pravi v Živahne ulice, glavna križišča donsko Sestpasovnico M41. ki je bila predvidena za rušenje sprotovanja novi cesti, se je za- svoji knjigi No Logo antigloba-listka Naomi K^ein. Vrnite nam ulice in trge in celo avtocestne odseke, ter E)va Öovdca, oblečena v kame- zaradi nove hitre ceste Mii, za deve lotila skupina umetnikov na njih uprizarja spontano zbi- valska oblačila, sta sedela devet ta dd Četrti zavzela skupina ak- in poskušala onemogoÖti deb ranje IjudL Gruča navideznih metrov visoko na gradbeni tivističnih umetnikov. Pri grad- buldožerjev. Akdje so se lotili naključnih ljudi v trenutku konstnikdji, prekriti z orjaško nji hitre ceste je moralo pro- tako. da so Claremont Road spremeni prometno arterijo v ponjavo. Polidja, ki je stala v metno ministrstvo podreti 350 spremenili v živo kiparsko , Po vzoru gibanja zahodnoev- igrišče, jezik in taktiko radikal- bližini, ni imela pojma, da so hiš, preseliti več tisoč ljudi, po- utrdbo, Na ulice so potegnili V parkirne ropskih skupin RTS {R£darm ne ekobgije so prenesli v urta- pod ponjavo gverilski vrtnarji s sekati eno od zadnjih iondon- kavče in fotelje, na drevesa so the 5fređs) ali Vrnite nam ulice no džunglo ter zahtevali neko- pnevmatičnimi kladivi, ki so v skih gozdnih obmoöj in opu- obesili televizorje, na sredo uli- prostore. so se maja 2005 v Ljubljani mercializirani prostor tako v avtocesto vrtali luknje in vanje stošiti skupnost s šestimi paso- ce so narisali šahovnice. Internet je povsod z nami 16 Računalnik in iaz Robert gušnn Hodim po Ljubljani in v pa r- rože, zelenje in drevesa ter vmes ku zagledam fania, ve^etnoŠtu- postai^ili pisalne mize z raču- denia, ki sedi na klopci v zek- nalniVi Ves prostor je obdan nem parku, u središču mesta, s steklenimi stenami in stropom. Dan je lep. za ta letni čas prijđ- Po letu dni opazovanja in no topel in sončen. V narodu sprem^anja rezultatov so ugoto- drii računalnik, tak prenosni, vili, daje storilnost delavcev, iti monitor, trdi tiifflc, procesor, Hitn disketna spomin, CD/DVD pogon, zvočniki, modem, mreina kartica, tipkovnica. Z njim lahko delamo tako, koi da bi imeli pred seboj običajni osebni računalnik. Ima to študentov in poslovrteiev tiče. je pretok ljudi rtajve^i m potre- enota. Končno pa nam tudi doma zav- ba po mtemetu velika. Ti od- dajniki sevajo svoj signal nekje v dometu do 1 kilotneter. seveda zame bistveno manj prostora, pa Še vseh kablov je občutno manj. S prenosnikom lahko dosto- Če vmes ni nobenih ovir. V zaporno tudi do intemeta. V več- prtih prostorih je signal običaj- inipnmerovza dostop do inter- no om^'en na do 200 metrov. m besno tipka po tipkovniä. Z so delali v t^ pisarni, vi^a za prednost, da je bistveno manjši neta prenosnik i koristijo b rez Vedno hitrejši tempo življe- skoraj tretjino od tistih, ki so de- in lažji. Prenosniki tehtajo ne- žični dostop. Angfe.vnr 1 nMa nrrt«trtra «šnr^minia. m«tn-In Icpt «srt «rpHiVa mp. ravnavamo kot novipr^hlikp iav- \ & / tem dc^odkom in akdjam je staro, drvi proti fiktivnemu pa- tom in Času oblikujemo ljudje skupno osvobajanje. Osvobaja- noju v upanju, da bodo prvi spedfiäie oblike javnega proš- nje se sicer lahko moralizira, vendar se mi to ne zdi smisel- na isti način kot nekdaj \ilice in lige. To so na novo odkrila nje ceste od avtomobilov, stav- vstopili v hipemiaiket s simbo- tora. Kaj je normalno in kaj ne, no. Ta središča imajo, kot reče- socialna prizorišča in prostori be za skvoterje, zaloge hrane ličnim naslovom Češke sanje. je odvisno od naših kulturnih no, svojo pomembno funkdjo za uprizarjanje različriih pri- za brezdomce, trei kot prostori zadnjih petih letih je na Če- pričakovanj in ni nekaj objdc so učinkovitejša. Ostala bodo reditev, ki so sorazmerno var- toliko časa, dokler bodo opravljala svojo funkcijo» ne glede na , kako bolj nostalgično usmeneni ljudje, ki se jim kol- ni, priviačno urejeni in udobni, vsaj pri nas mnogo bolj privlačni in uporabni za različne družbene skupine od ca po dobrih starih časih majli- slabo opremljenih in pogosto nih trgovinic, to vrednotijo. V zanemarjenih ter s prome- nakupovalnih središčih je veliko mladih ljudi, ker so mladi tom onesnaženih (tradicionalnih) javnih prostorov, bolj dovzetni za vsakovrstne Skratka, skupni (povezovalni) novotarije nasploh. Ker so na- prostori nakupovalnih središč kupovalna središča na obrobju pomenijo dejansko razširitev mesta, zagotavljajo bolj ano- in obogatitev območja javnih nimno druženje, daleč stran prostorov sodobnega postin-od nadzora odraslih. In ker so dustrijskega mesta, kot so de- mladi ljudje nasploh bolj dm- nimo različni tematski parki, žabni, ta središča pa so ustvar- počivališča, avtocesta, letališča jena prav za druženje ob po- in drugo. Kranjska perjad 57 IZ STARIH ČASOV Miha Naguć Valvasor ima v Slavi tudi po dcigo, ma rvtč kot popotnik i le na dan; in to traja dva najst ali ^\j€Znadavom Drobna pajad kratek čas. Sem spada bukač ali Stirinaßt dni. V enem krddujih in tuje ptice na Kranjska. V bobnarica. ki je Črna kakor vm- je po več sto. Lete iako visoko, da nJem opiše tr(je vr^ pUc: tiste, ki na:patudipoveiikostijijeenaka jih z ostrim popedom komaj tu ziv^o stalno, k knUek Čas ali ... Cesto pridejo k nam fu/e ptke. opaziš. Pri letu vedno vpijgo in pa naše kraje na ^jih dol^h H jim po femrtjjko pravijo p^- imajo tale rtd: eden leti sptdaj, zračnih poteh le pnMjo. "Drob- mi. kar pomeni čeike ptice. Ptom drugi za njim. tvoreč obrnjeno ne letavine ima Kranjska veliko, tako se jai^a led vr^ majhnih stožčasto obliko, podobno veUke- med njo prenekaierega ljubke^ tujih ptic. ki jim pravijo mrtvaSie mu latinskemu V. ki rui rye^ovi pevca, na primer Sojarua, liŠČka. ptice. Dalje vidL^ pernate tujke ali spodnjilonici leti vodit^." Sänkavca, drozgß, kosa, čižka, tuje ptičice, ki vedr\o z ^votrese- In zdaj berite, kar sledi. "Če slavca, penico, vseh vrst sinice in jo in ki se na Kranjskem imenu- opazijo kmečki fan^e in pasätji driige take. Poleg tegfi skač^o tod jtjo čudežne ptice." In nazadnje oblak žetjavav v takem letalskem okrog razne druge ptičice, na- so tu k "prehodne ptice". "Pojav- redu, govore ali vpijgo: 'Či&goio- mreč vrabec, grilček. kalin, dlesk, ljc^o,se tudi razne ptice, ki samo bar,pou napr^,pounaz^,var^, stmad. kraljič, stržek. taščica in lete skozi ruišo deželo, jeseni lete da te vouk ne ujg! Le okule, le k mnogi drugi. V na?i deželi na IaS», rut pomlad 2 okule, le okule!' Čiče jepokvarje- gnezd^o k druge znane ptice, ka- n. pr. diije gosi. ki prcnočujgo in na beseda njen pomen mi je ne- Žerjav (C rus gru s), ki se pre m i ka brez h id ra v I f ke. kor lastovice, ki odlete na zimo iz počivajo med ljuhljano in Vrhni- zrum. Colobar pomeni goloba... dežele, škorci, mak brinovke. pa- ko. Prav tako žerjavi, ki kakor S takim govorjenjem in vpitjem napačno slišal i« zato napačno jo: "Sučte. sučte kolobar, pd na- stirice. gdia, petelina, kukavice divje ^ prenočujgo vedruj blizu se pastitji infanhe obrnejo tri- razlaga; 'čiče' je suče. 'golobar' m še drugß." Ljubljane: eden sedi ves Čas na krat naokoli in z začudenjem pa kolobar..." Štrtkeljje v Sfo- zaj, pol naprej! Glejte, da vas wifc ne vje, le okoV, le okoV!" Te naj bi bile po Valvasorju drevesu in straži, drugi P^ opaziš, da se žeijavi takoj pome- venskih mrodnih pesm ih (/ V, Tudi ta pesmica ima razlago 'ptice pevke". Skdijo "ti^e ptice v vsi skupaj po močvirju. Vsako šajo in da iz zmešnjave ne more- ft. 8011) zapisal štajersko pesem, (Davorina Trstenjaka); "Hitro deželi"Priiete še različne tuje leto jih leti po mnogo tisoč skozi jo tako kmalu priti vred..." Pre- ki jo pojo ali kriče jar\tiä, košev letite, žetjavi. da vas zima ne ptice v dezeh. ki pa ne ostango deželo, i^aisih po Štiri ali pet jat vajaičev komentar. " Valvasor je jeseni žerjavi vjužne kraje vrača- ujame." i6 GORENJSKI GLAS petek, 3. novembra 2006 USODE Snovanja Kolikor jih bo Bog dal Tako smo bili vaj eni Milena Miklavčič O SO [o sestre spraševale, kdo je oče, sama pa se je vmiia nazaj na rnero posluha poženi) tako si ga opruJa na hrbet in ga Ker so prenekateri imeli v sinove kot hčere in Čeprav prinesla v sobo, kjer sta se glavi bolj doto kot ljubezen, kmetijo. Po 2. sv. vojru je bil splav so ga morali ubogati, so potem imcia roiiti. Zjutraj ga se je velikokrat zgodilo, da so kazniv, toda kljub temu je imeli vsi po vrsti srečen za- je po isti poti nesla iz sobe. se Čez noČ ogreli za kakšno ni nobeni izdala, bilo veliko primerov, ko je kon. kaj je počel njihov prišlo do tako imenovanih brat Šele ko je čez kriminalnih splavov. Stanje Nekega pravila, koliko sta morala biti stara ženin in KosejezaČeladebeliti, sose drugo, ki je imeia več pod vsi čudili. Nikomur niti na palcem. kraj pameti ni padlo, da bi Tudi Matija in Slavka sta več let umrla za tuberkulozo, se je umirilo, ko je država nevesta, tudi včasih ni bilo. lahko bilo kaj narobe. Ko se imela že vse dogovorjeno za je na smrtni postelji svoje uvedla posebne komisije, ki V družinah, kjer je bilo več je zaročenec vmil domov, je poroko. Le vina še ni biJo do- grehe zaupala eni izmed ne- so potem odločale, kateri deklet, je veljalo pravilo, da Čakinj, ki ji je potem tudi za- ženski se dovoli splav in ka- se je morala najprej oddati starejša hči. Če ni Šlo po Sele ko je pustila svoj delež na kmetiji teri ne. ni več maral, ker je bila že uitimana. volj pri hiši. Pa se odločita bodoči zet in tast da se poni in skromno pohištvo. Za dekle, ki so služile na 1 večjih kmetijah, in so zano- zanosila, se je začela zavedati sile z gospodarjem ali do« , J mačimi sinovi, je na sploš- j.............._________ ___g,.......^___________.s, svojega ^Tßrlfl» no veljalo, da se niso zateka- Včasih je bilo največ pri- niso dovolili vzeti tiste, za že vse napečeno in kupljeno bilo težko. Kljub temu da , , le k splavu. Marsikatera je ložnosti za srečanja med DILO jo je preveč namreč upala, da bo z roj- mladimi ob najrazličnejJiih Preden se oženiš, pošlji ušesa med ljudi (ljudska modrost) Fant in dekle z dveh veli- odpravita na Dolenjsko, tem vrsmem redu, tudi kih žirovskih kmetij sta se Tam se je fant zagledal v go-ostale niso imele pravice do imela oženiti. Vendar je stilničarjevo hčer in takoj sta možitve. Nekateri fantje so fant dekletu, tik pred poro- se dogovorila, da se vzameta, prav tako ostali samski do ko sporočil, da se bo oženil čeprav sta se Šele prvič vide-poznih let, ker jim doma z drugo. Pri njej pa so imeli la. Ker je bil zal fant, to ni katero so se ogreu. Ko sta se mlada dva zaro- za slavce. Zanimivo je, da je mu je nesojeni tast zagrozil, lista, ki jo je potem vzel, da ga bo ubil, če ga dobi v stvom otroka dobila pri hiši kmečkih opravilih (košnja, čila in je potem naneslo, da svoji nesojeni predhodnici roke. ni nič pomagalo. Ostal SVClttl, uCl ul več pravic, toda ti upi so se žetev, mlačev, pri preji, ko je moral fant oditi v vojsko poravnala vse račune, ki jih je kar na Dolenjskem, oče pa prej kot ne izkazali za jalove. so trli lan ...). Plesi so bili v glavnem le podnevi, mladi kroži zgodba o neki dekli, ki pa so bili dokaj sramežljivi ali za zaslužkom, je bila je imela s pripravo na ohcet. dolžnost staršev, da pazijo na dekle. Toda nekatera so koga rkol i Med ljudmi pa še zmeraj . kroži zgodba o neki dekli, ki ^___________,________,___________________________ ____ — ,_________________ vprašala za ji je sam gospodar (ker se je in se niso upali kaj prida bila zaljubljene v drugega. tom, katerega so ubiU na bal svoje oblastne Žene) pre- ogovanati drug drugega. Milan se je bil ogrel za dekle, ki je imelo otroka s fan- se je sam in Še brez vina vrnil domov. Mojo mamo je sram, da se več kot dve leti ni Tudi Mara se je, medtem Sorški froriti. Bila je dobra pokazala iz hiše," je povedal nasuet. Z skrbel posebne recnijc, W bi Pogosto so bili starši tisti, ki ko zaročenca ni bilo doma, in poštena, vendar je bil za sin nesojene neveste, Rajko. , ^ J, . pripomogle, da bi prišlo do so določali, s kom se bo kdo zagledala v drugega. Ker pa Milanove starše otrok preve-navadnO žlico si splava. To se ni zgodilo, se poročil. V večini primerov, so starši pazili nanjo, med lika ovira. Čeprav je bil doje pa reva z zvarkom zastru- ' zlasti med bolj bogatimi, so drugim je morala celo spati bra partija, se ni hotel poro- "Potem je sosedu na porodu umrla žena in že Čez ne- je skušala pila in so jo morali odpeljati ■ • v Ljubljano v bolnišnico. se kar sami med seboj dogovorili. Da ne bi delali krivi- mesecev. kakšna iionija, v sobi, v katero se je prišlo , Čiti. Na skrivaj je hodil k sta se s Slavko vzela. Lahko skozi spalnico staršev, je na- svoji izbranki in še tisti me- rečem, da je bil njun zakon zelo srečen in harmoničen. pOitiagatl m Tam se je zanjo zavzel eden ce, je treba priznati, da so zadnje našla način, da se je sec, ko mu je oče prepisal , . J izmed zdravnikov, ki ni mo- nekateri imeli nos za to, kdo s svojim ljubčkom sestajala: kmetijo, se je z njo tudi po- Še na stara leta, ko sla bila že spraviti otroka gel imeti otrok. Baje jo je sodi skupaj in kdo ne. Tako ker je bila močnejše posta« ročU. Star je bil že Čez 50 let, vsa betežna iz sebe. vzel k sebi in ko je rodila, je otroka pustila pri njem, je bil med obema vojnama ve, se je vsak večer, ko sta toda vseeno so se jima rodj-znan kmet, ki je z veliko starša zaspala, splazila ven, li še trije otroci. )o )e zmera) pobožal po roki, ko je odšel od doma." Med sosedi 10 SLOVENCI ZA MEJAMI jože Košnjek No S uhi (Neuha w j, dobri ^t (Motschuhblick). Oktet Suha njegovi zasl ugi spoznaval i v deset kilometrov od Pliberka je hilgostiulj inje zapel k uvod- skoraj vseh delih Avstrije, v (Bleiburg), na skrajni vzhodni meji dvojezičnega ozenylja na ne pesmi, nato pa so nastopile številne slovenske in nemške Ukrajini, na Švedskem, na Češkem, v Italiji, v Ameriki in v Koroškem, blizu m^e s Slove- kulturne skupine, s katerimi Avstraliji. S prepevanjem v nijo, kjer je na apstrysti strani oktet ie dolgo sodeluje. Skoraj nemščini in drugih jezikih, labot (Lavamued), na sloven- tri ure trajajoči program pa je skupno petnajstih, in s sodelo- ski pa Dravograd, je bilo preteklo soboto zvečer praznično. povezoval Danilo Katz. Oktetu, v katerem so začeli vanjem z nemškimi zbori m kulturnimi skupinami je vdiko Okt^ 5uHđ, ena najbolj zna - na pob udo glasbenega etnologa prispeval k jez ikovnemu m na- nih m nt^kakovostnejŠih pev- dr. Berteja Logarja prepevati rodnostnemu sožitju v občini skih skupin na Koroškem in takratni za pe^e nadarjeni uči- innaKoroŠketn.OktetSuhaje tudi v Avstriji, je doma začel telji in študente, so izrekli na prejelleta evropskonagra- praznovanje zyletnice dehva- sobotnem praznovanju ŠUvUne do za ljudsko umetnost, Št^il- nja. Najprej je bila v domači pohvale in zahvale, med dru- ni posamezniki in ustanove po- Pevci Okteta Suha (od leve) Pavel Olip, Pepej Krop, )okej si^i cerkvi maša, ki stajo da- gim tudi župan Suhe Cahard magajo oktetu. Dvema so se v Logar, Sigi Kotier, Branko Kotier, Lenart Katz in Franc Opet- rovala domači župnik Simon V^sotschnig (v rnrniäni in slo- soboto pos^^ zx^hvalili: lastni- nik (zaradi bolezni manjka Simon Trlesntg) z lastnico Wwtt« in dekan msgr- Ivan venščini), predsednika Kričan- d suškega gradu Ei4 Liaunig suSkega gradu Evo Llaunig in županom Suhe Cerhardom Olip. Maševala sta v zahvalo ske kulturne zveze in Slovenske za srečo, ki jo je i md oktet v le- prosvetne zveze dr, Janko Zer- za izjemno razumevanje za kulturno daavnost v kraju, saj Visotschnigom. / p«®: j «^«»e^ delovanja, za vse dobro, kar zer in dr. Avgust Bmmnik ter v gradu omogoča izvedbo vsa- mon Triesnig, druga tenorista Jan. Oktet bo imel slavnostni mu je bilo dano, in v spomin podpredsednik manjšinskega koletnega pevskega jestivala Jok^'Logar in Pavel Olip, prva koncert danes v kultuniem na pokojne jvo/a pevcev i n pri- sosveta pri zvez nem ka nclerju S uha, ter Micki m Št^nu basista Lenari Katz i n Fraru dom u v Pli berk u, slavn ost n i jatelje. Pri maši so prepevali ter predsednik kulturnega druš- Skubl. lastnikoma gostišča Mo- tudi jubilanti. tva Srce Dobrla wis Ši^n Kra- čulablik, ki skrbita za oblaäla koncert pa ho v soboto, 2. de- cembra, ob 10.20 prav tako v praznovanje seje nadaljeva- mer. Oktet v 25 letih delovanja h v polni dvorani znanega suškega gost išča Moču lahl ik ni ohranjal slovenske pesmi le pevcev. Oktet Suha, v katerem pojejo Opetnik ter druga basista Sigi m Branko Kotier, ni samo zaradi pesmi povezan s Slovenijo. PUberku. Slavnostni govornik Že od leta 19S9 naprqje njegov ho avstrijski veleposlanik v Slo- na Korošketn. ampak so jo po prva tenorista Pepej Krop in Si- umetni vodja Mat€vž Fah- veniji dr. Valentin Inzko. GORENJSKI GLAS petek. 5. novembra 2006 17 KULTURA SOLI Snovama Pouk imamo v učilnicah in kabinetih, maše v cerkvah, športne igre na igrišču in v telovadnici, politiko v parlamentu ... Gledališke šolske predstave, koncerte šolskega pevskega zbora, plesne in literarne nastope pa bi mora i imeti v šolski kulturni dvorani. In ne v telovadnici! Tone Partliič (odlomke iz igric» koncert, ii- privrženosti, saj so vajeni, da zdrav duh v zdravem telesu? samo apatično migajo z ra- ........................ terami nastop, redtadjo, lut- se v športnih dvoranah navi- Kaj z izbirnim predmetom meni, Češ pri nas je pač tako eprav so mnenja kovno predstavo) in v 99 od- ja in vpije ali žvižga kot na gledališke vzgoje? Kje se naj ... In primeme pogoje si za- 0 delovanju dr. stotkih odpeljejo nastopajoče tekmah, ne pa kulturno plo- predstavi eden ali več pev- služi tudi pesnik, pevec, igra- Slavka Gabra, in občinstvo v telovadnice, ska. Prav tako ni niČ manj skih zborov? Kje je sploh na lec, ki ga povabijo na Šolo ... prejšnjega šolske- pod košarkarske koSe in neprimerno gledati, kako šolah prostor, kjer se laliko Pa ne gre le za nastope. Gre ga ministra, pač spodvihane kroge ali plezal- ima cela gledališka skupina mladi ali stari ustvarjalec za trideset ali Štirideset različna, mu naj- ne vrvi ali pa v tako iinenova- en ali dva mikrofona, ki si ga skoncentrira? Na nekaterih ustvarialnih vaj, ko je potre- brž nihče ne mote odreči ve- ne večnamenske prostore, ki na odru ponujajo, recimo šolah to rešujejo z obiski ben mir in koncentradja. Še like zasluge, da je znal v parlamentu pridobiti somišljenike za tako imenovani šolski tolar, iz katerega je bilo zvečine služijo tudi za šolsko jedilnico- V teh prostorih seveda ni zaves, garderob, odrov, reflektorjev, da bi Rdeča kapica volku, volk ba- bližnjih dvoran v kulturnih sploh lahko kje poslušamo ti- bici in babica lovcu, da prere- domovih. Toda, žal tam ne že volčji trebuh. Učitelji in morejo vaditi, navadno ni-otroci javno sploh ne znajo majo v takem prostoru niti šino, tihe stavke ali pianissi-me inštrumentov? Trdno sem prepričan in nanovo zgrajenih, obnovile- učend ali pa gostje ustrezno govoriti brez mikrofonov, id generalke in že nastopajo. In zavzemam se, da bi morale nih in dograjenih veČ sto no- in kulturno nastopili, ponavadi od časa do Čas a pre- zvečine so ti naši kulturni biti gledališke ali glasbene vih Sol in telovadnic, ki so Za vsak gledališld ali kon- sunljivo zacvilijo. Hudo je (ali še zadružni) domovi po dvorane eden od pogojev za sČASoma postale tudi telovad- certni prostor je značilno, da gledati tudi gledališke prizor- vaseh v takem stanju, da je verifikadjo posamezne Šole. na središča mnogih lokalnih pač mora biti en del dvorane čke, kjer tri Četrtine dvorane kultuia osramočena. Saj je Saj vendar moramo spodbu- Športnih društev ali rekrea- privzdignjen, ali oder ali se- igralcev ne vidi in ne sliši... na primer na Senovem, ali jati ustvarjalnost, kajti prav tivcev. Dandanes je pravi uži- deži za gledalce in poslušal- Telovadnice so pač namenje- Sevnid, ali Polzeli, celo v Tr- med temi učenci so bodoči tek obiskati šolo, si ogledati ce, da se dobro vidi in sliši, ne telovadbi in športnim ig- stu „. to izvedljivo, a to so vse umetniki» saj so zmeraj bili novosti, obiskati v glavnem Še veČ, mora biti tudi zavesa ram, ne pa deklicam, ki igra- izjeme. No, na šolah sem in bojo, razen če jih ne misli- odlične šolske knjižnice in, ali pa vsaj možnost zatemnit- )o na primer na flavto, deČku, kot rečeno, telovadnice. Na zelo veliko in skoraj ne-odpustljlvo težavo pa naletimo, če bi si ladi na šoli ogle- ve prostora in možnost primeme razsvetljave. Mora biti seveda taka dvorana vsaj malo akustična. Če se komu ki bere lasmo pesem, ali pi- pravo kulturno dvorano našel le na osnovni žoli Preži- mo ukiniti in vse prenesti le na področje športa. A tudi vsi satelju, ki pride kot gost pri- hov Voranc v Ljubljani in se- ostali otroci na Šoli so poten-povedovat zgodbo, A tudi veda na Drugi gimnaziji v dalna kasnejša kulturna pu- dali kulturno prireditev, otro- zdijo te zahteve previsoke in ško igrico, nastope glasbeni- smešne, naj zatrdim, da ni kov, Id jih je zaradi obiskova- nič manj tragikomično gle-nja glasbenih šol med učend zelo veliko. Sam sem v zad- dati plesne skupine, ki jih je po šolah kar precej, kako v skupne jedilnice, kjer diši po enolončnicah ali fJetili osliča in se sliši ropot posode iz kuhinje, ne morejo nadomestiti dvorane... Mariboru. A to so izjeme iz- blika, ki mora ločiti med gle- jem! danjem dramskega prizor- Ustvarjalni otrod imajo čka in navijanjem na košar- pravico, če jih že "zvlečemo" karski tekmi. Pouk imamo v v javni rustop, da se jih vidi, učilnicah in kabinetih, maše Nisem proti telesni vzgoji da se jih sliši, da se z zatem- v cerkvah, športne igre na Ob VSČlfl "jih letih obiskal vsaj sto isti ravnini 2 ^edald plešejo ali telovadnicam, bile so nuj- nitvijo ali kako drugače umi- igrišču in v telovadnid, poU- osnovnih in nekaj srednjih ali pa se valjajo po tleh in vse ne. Včasih imajo na Šolah ri in skoncentrira občinstvo, tiko v parlamentu ... Po ce- ZadoVOljstVU nad zvečine ob podelitvi bral- to lahko spremlja le prva vr- tudi dve telovadnici- V večjih Čudim se, da mnogi učitelji lem svetu je tako! In gledali- nih značk ali ob kulturnem sta gledalcev. Na koncu sicer trenirajo košarko in v poseb- glasbe, gledališke vzgoje, re- ško šolsko predstavo bi mo- pVßflOVljßnitni cdi prazniku. Včasih otroci pri- vsi divje ploskajo in žvižgajo, nih borilne športe. Za zdravo žiserji, glasbeniki pristajajo rali imeti v šolski gledališki m 1 ^^ «« 9 * 9 I * « I % novimi šolami in telovadnicami se moramo zavedati, da imajo naše šole eno veliko ne le napako ali pomanjkljivost, pač pa rano: Nimajo ustreznega prostora za kulturo! pravijo kulturni program ne iz po red nos ti, ampak iz telo, več kot odlično. Kaj pa na an tikul turne pogoje, da dvorani. Koncert šolskega pevskega zbora v glasbeni dvorani, ki pa je seveda lahko ista kot gledališka. Prav tako ples. Literarni nastopi Ob vsem zadovoljstvu nad prenovljenimi ali novimi šolami in telovadnicami se moramo zavedati, da imajo te naše šole eno veliko ne le napako ali pomanjkljivost, pač pa rano: Nimajo ustreznega prostora za vadbo in predstavljanje umetniških dogodkov, ki so stvar ustvarjalnega duhal Samo ne redte, da je ob vsem denarju, ki je šel za kabinete, telovadnice, opremo teh nekaj praktika-blov, zaves, reflektorjev, stolov prevelik strošek. Ne one- mogočimo kulturnega Koncert v osnovni šole Križe ustvarjanja na šolah s tem, da tej manifestadji Človekove ustvarjalnosti ne damo njej primernega prostora. 'i» I 8 COREN|SKI CIAS petek, 3. novembra 2006 STRIP Snovanja "Iztok Sitarje razpet med Ljubljano In Beogradom. Poletja preživlja v Fiesi. V prostem času riše stripe," pod njegovim avtoportretom preberemo v novem albumu stripov Glave. Dober poznava dolgoletni sodelavec Gorenjskega glasa in avtor Jake Pokore. tudi Glave Iztok Sitar, avtor stripov Slovencev "Najbolj me zanimajo stripi z Igor Kavčič v politično aktualne teme. val, naj "pišejo tako, da se bo ..............................................................................Njegova družbena angažira- Slovenec videl v knjigi kot v "Že kot otroka so ga privla- nost v ustvarjanju ni presah- ogledalu". Dosledno se dr- Čile ženske noge in čevlji. nila do danes, saj so Gla»« že ž^m tega nasveta in tako se v Glavah lahko vidi celotna sloga pri puncah zanimali samo zbirke, ki jo je poimenoval venska družba. Naslov zbirke df^zhcyXO^ Tudi, ko je spolno dozorel so njegov četrti album v okviru politično tematiko^ čevlji. Zato je težko kakšno Svobodna Slovenija. dobu. Potem si je preko kata- Svobodna Slovenija p je aso-Ce je bil Sitanev strip v de- dacija na državo in družbo, Lavrič z Rdečim Clave uvrstil uveljavljen stri J • povski avtor Iztok Sitar. Po alarmom m ____c.... tako obležali v avtorjevem predalu. "Konec preteklega leta sem pospravljal po ateljeju in spet naletel nanje. Se enkiat sem jih prebral, zdeli so se mi fajn in Škoda bi bilo. če ne bi nadaljeval. Potreboval sem le še rdečo nit. da jih bom lahko objavil v knjigi. Tako sem vse protagoniste povezal med seboj s ponavljajočimi se sliäcami in zadeva je lahko šla naprej." Strip se začne s Slikarjem in konča s Sosedo. Najprej je pravljica (Nekoč je živel ...> in kot laka se tudi konča, ko se človek kot v pravljici spreme- njegovem prvem stripu Spar- mi, političnimi in drugimi ske doline. "Lahko bi dejal. ter tako dobil svojevrsten pre- ni v drevo. A vsekakor ne gre okoliščinami. Tako se je v al- da v Glavah nastopajo pretež- rez slovenske družbe, tako le za dolgo zgodbo 2 začel- Začelje že ^^ga naročal ženske ćevlje. vetdesetih z Bučmanovimi kakršna bi lahko bila. Brez Ampak to ni büo to ...," bese- prežet z ljubezenskimi dc^o- naštetih pojavov." Zoran Smilja nie dilo dodatno pojasnjuje sliči' divŠČinami, tudi s spolnostjo Zdi se. da je petdeset jr T * ^^ ^ stripu 2 zgodbo o feti5i- in intimnimi medčloveškimi zgodb prav toliko različnih S liarCuakerSlf stu. pravzaprav gre le za eno odnosi, je erotiki vtem tisoč- "glav" rezultat tistega, kai bi J J, J . od petdesetih enostranskih letju dodal novo dimenzijo. utegnili videti pod možgan-naaOyCVai iztok zgodb, W jih je v svojo novo V "stripovsko posteljo" je za- sko skorjo povprečnega Slo- zbirko stripov z naslovom peljal tudi aktualno dnižbe- venca» Slovenceljna, kot se je pred leti slikovito izrazila še ena znana prebivalka Poljan- no OKOije, z vserm zan) značilnimi verskimi, kulturni- Naslovnica albuma stripov Clave Novimi časi... Kaže, daje to paj z najnovejšim izdal še de- bumu Cml možje, bck kosti no Slovenceljni. Izbiral sem set stripovskih albumov. Če (1999) lotil klera, v 4000 jih po poklicih (direktor, poš-je bil prvenec edinstven v (2001) obravnava slovensko tar ...), po telesnih značilno-svoji lücovni podobi, h kateri desničarsko usmerjeno poli- stih (grbavec, slepec), po spolni usmerjenosti (peder, lezbijka), po narodnosti se Sitar kasneje ni vračal, so tiko, v Zgodbi o Bogu (2004) bili naslednji štirje albumi je na praznih listih izpovedal da se lahko v Glavah prepozna vsak in ne samo mojih petdeset znancev." Posamezne zgodbe so na zanimiv način povezane med seboj, saj vsak naslednji kom. vrhom in koncem, Gla- vt namreč lahko začnemo brati na kateri koli strani, ne glede na to, katera od petdesetih zgodb nas pritegne prva. Avtorjevo sporočilo je priljubljena tema moje generacije, večinoma zbirke stripovskih svoj odnos do tega, Glave pa (Ukrajinka, Cigan), po zna- enostranski strip med Šesti- jasno: proč z nestrpnostjo do Sicer va s Strivi zgodbic o družini Bučmano- so ogledalo, ki ga je avtor na- Čajskih lastnostih (^uba, na- mi sličicami vsebuje tudi eno drugačnih. Sitarju gre pri- ^ ' i vih, ki so izhajale tudi v čas- stavil celotni družbi, v kateri kladaČ) in po rodbinskem r^^ t,^-.^ a-. a^xU^^xA* se ne da ^^^^ Dnevnik. Leta 1998 se z smo priča tudi pojavom, kot deblu (sin, sestra)," razlaga zgodbo Ženska, ki se ljubi z so različni nacionalizmi, Šo- Sitar in dodaja: "Zanimivo Spremiyyatl sveta, *naČkom v vsebinskem smis- vinizmi, homofobije, kseno- je, da so vse osebe resnične sliko 12 predhodnega. Gre za rdečo nit, povezuje posamezne like? Sitar je strip začel risati že leta 2000 za kul- ziiati, da je v stripih duhovit a hkrati do družbe dovolj kritičen, na trenutke precej oster, Lahko bi dejal, da v avtor- ju na neki način ponovno fobije, nestrpnosti do druga- (moji prijatelji in znanci tumo stran ča.snika Delo. Na- skem pogumu v zadnjih le-lankO pa opozoriš ^^ ^ koreninam, album če mislečih ... Na vprašanje, iz Poljanske doline, Škofje risal je prvih pet med seboj tih pri svojem delu postaja Matilda naslednje leto pa je od kod ideja za ta strip, Sitar Loke, Ljubljane in Beograda), nepovezanih stripov {Bejba, vse bolj ustvarjalno svobo-na razne zadnjj v seriji za mJajše bral- odgovaria: "Fran Levstik je v medtem ko so vse zgodbe iz- Slepec, Dohtar, Skin in Če- den. Ne glede na to, da za , ^^ ce, saj se z drugim albumom Popotovanju od Litije do Cate^ mišljene. Dogajanje sem po- flu). Kasneje v Delu s serijo nepravilnosti. Se isto leto usmeri predvsem žo mlajšim kolegom sveto- stavil v prestolnico in okolico niso nadaljevali in ti stripi so stripovske avtorje pri nas rožice ravno ne cveto. Izdajalske misli SEDMICA Marjcta Smoxjjikas v torek je slovenska d rzava, Cukjat iju izroči / i peticijo. s Toda to je primemo za naroda Najmanj, kar lahko sloven- meznih ustvarjalcev pisane torej tudi vlada in minister za katero več kot sedemnajst tisoč z večmilijonskimi nakladami, skt narod od aklualncgfi vlad- slovenske besede pa niso nič kulturo dr. Vas ko S i moni ti, za in tt rtsira n i h drža vlja no v NiČsl na stopnja b i se spodobila, nega predsedn ika Janeza Jan- man izdajalske n iti subvena - počastila Primoža Trubarja, zahteva ničelno stopnjo davka tako bi bilo tudi prav." še in finančnega ministra dr. je, kijih minister za kulturo protestantskega nabožnega pi- na dodano vrednost za knjige^ satelja in začetnika slovenske Časopise in revije. Kajpada sem peticijo podpi- Andreja Bajuka pričakuje ponuja kot optimalno reiitev, sala tudi sama. Zato, kerje za zahteva, je, da optimistične saj so te praviloma vedno poli-Med podpisniki peticije so moje pojme Jezik, ki se trajno ruipovedi o prihodnji gospodar' tične, Ce niso politične, so pa književnosti. S Katekizmom i n Abeceda rijem nas je Tru bar številni uredni Slovenä. Direk- ma nifest ira v pisa ni oz i roma sk i rasti ne nameravata graditi prijateljske. že v /domnevno temačnem) tor celjske Mohorjeve družbe knjižni obliki, za obstoj Slo- na pogorišču slovenske identite- Se pravi, na aktualni vladi srednjem veku umestil med ev- Jože Faganel svojo zahtevo venstva in naše identitete po- te. Povedano drugače, vlada je. da popravi napake ali. čc ropsko knjižno elito in na^o rrtentira: "Pomembno se mi membnejši kot, denimo, pre- mora z Evropsko zvezo nemu- hočete, brezbrižnost prejšnjih kult u mo iden titeto izročil veČ- zdi, da je slovenska k njiga te- vzem sk upne evropske valu te, doma začeti nova pogajanja, v in začne z EZ nova poza- rtojri. Ironija usode, če se tako melj r\arodr\e identitete, zaradi izrozim, je, da so Štiristo štiri- njeJe nastaia sfemisi^fl drŽava, saj Je evro v zgodovinskem kontekstu tako rekoč muha katerih bo izhajala z ničelne Janja o ničelni davčni stopnji stopnje davka na knjige. Direk- na knjige, časopise in revije. inpetdeset let po izidu prve slo- zato je njena naloga, da Jo va- enodnevnica. Tega bi se moral tiva, ki jo je Slovenija pred vsto- V nasprotnem primeru bo venske tiskane knjige in teden ruje za naslednje generaäje in zavedati tudi minister za pom v EZ podpisala, ničelne vladna ekipa Janeza Janše dni pred državnim praznikom jo reši vseh bremen. V času so- kulturo ter vladnega predsed- stopnje namreč ne dovoljuje. predstavniki Strokovnega cializmaje bila knjiga oproŠČe- nika in finančnega ministra Miselnost, daje založništvo sokriva za umiranje Sloven-na obroke. Domnevna združenja založnikov in knji- na prometnega davka, nato pa prepričati, da podpreta ničelno na tako majhnem Jezikovnem cvetoča gospodarska rast ne hi gotržcev Slovenije predsedniku državnega zbora Fra nce tu so jo z idgo o tem. da je knjiga p rodajni an ikel, obdavčili. stopnjo davka na pisano s/o-vensko besedo. trgu, kot je slovenski, dobi^ko- bila v tem primeru nobena nosno, je izdajalska. Do posa- olajševalna okoliščina. GORENJSKI GL\S petek. 3. novembra 2006 EKONOMIJ k 1 stefa n .za m (3)g-giös, si 19 Elanov cilj je milijon parov smuči Letos so v Elanu Izdelali za petino več smuči, z avtomatizacijo proizvodnje pa naj bi do leta 2009 dosegli proizvodnjo milijon parov smuči letno. ŠTtFAN Žargi Koliko parov smuči pa ste hodnje leto s prek 800 tisoč vne znamke sproža vpra§a- ....................................... izdelali v celoH v letošnjem pari smuči dramatično pove- nje. ali je že resnično pravi Begunje • Kljub veliki negoto' letu? ' '' ' 1 • -» ' » « • m čali proizvodn)o. Z vlagan)i čas za prodajo Elana. vosti, ki j o pomenijo hipoteke "Letos smo izdelali vsega letosinvptihodnjemletu-ta nad Elanovimi nepremični- skupaj 650 tisoč parov smu- so ocenjena na 6»i milijona Kaj bi načrtovani milijon nami, pa se ta begunjska Či, kar je za petino več kot evrov, bomo namreč avtoma- parov smuči letno predstav- družba s svojimi izdelki in lani in rekord v vsej zgodovi- tizirali proizvodnjo in več Ijalvsvetu? inovacijami očitno vrača v ni Elana, Od tega jih je 350 ti- smuči izdelali z istim števi- "Približno Četrtino vse sve-družbo najboljših v svoji pa- soč pod blagovno znamko lom zaposlenih. Drugače je v tovne proizvodnje. Pri tem nogi, kar potrjuje tudi zani- Elan. Po številu bo torej polo- Elan Marine, kjer gradimo načrtujemo tako rast blago-manje tujcev za njen nakup, vica smuä pod lastno blago- novo halo za proizvodnjo ve- vne znamke Elan, kot tudi proizvodnje za druge znamke • ohranili bi razmerje pol-pol' Pred pol leta ste razkrili strategijo graditve blagovne znamke. Se uresničuje? "Vsekakor- Projekt smuči Speedwave, ki je bil najpomembnejši gradnik pri tem, kaže, da je vsaj v prvem letu uspel bolje, kot smo pričakovali/' V kolikšni meri lahko nere* šeno vprašanje hipotek na Elanove nepremičnine ovira vaš razvoj? "Hipoteke so vsekakor veliko tveganje za lastnike in za nas, ki organiziramo proizvodnjo in razvoj. Neugoden Tokrat smo se pogovarjali z vno znamko, vendar pa po lildh jadrnic in tam načrtuje- razvoj pravdnih postopkov Matjažem šarabonom, pred- vrednosti te smuči predstav- mo zaposliti 28 novih debv- lahko povzroči izgubo nepre-sednikom uprave Eiana, d o. Ijajo dve tretjini vrednosti iz- cev. Sicer pa je naš dlj orga- nučnin v Begunjah, ki bi lah- o., družbe, ki se ukvarja z delanih smuči. Povprečna zimskim progra mom. prodajna cena smuči Elan je nizirati največjo proizvodnjo smuči na svetu na enem me- ko pomenila celo konec proizvodnje. Kot odgovorna bistveno višja od cene smuä, stu, to je milijon parov na uprava sicer imamo izdelane Elan je v letošnjem letu dobil Id so izdelane za druge bla- ieto, kar naj bi dosegli v letili načrte selitve za primer ne- za novo serijo smuči Speed- govne znamke." wave več pomembnih pri- 2008, 2000. II gativnega izhoda teh postopkov, vendar je jasno, da bi znanj. Te smuä so bile raz-. Sledijo lem proizvodnim Pred mesecem je v javnosti bilo to ekonomsko povsem glašene za smuči leta na naj* večjem svetovnem športnem sejmu SIPO v Münchnu, pred dobrim tednom pa ste prejeli tudi nagrado na sejmu uspehom tudi poslovni rezultati? zelo odmevala ponudba nizozemske multinacionalke neopravičljivo. Ocenjeni stroški selitve obeh delov - "Prav pred nekaj dnevi Head za prevzem Elana, zimskega in navtičnegapro- smo o fx>slovanju v treh Četrtinah leta in o oceni do kon- Lastniki so se odloČili, da grama, znašajo 42 milijonov opravijo skrben pregled in evrov, pri čemer je proizvod- inovacij HevrekaloS v Ljub* ca leta poročali nadzornemu se šele nato odločajo, kako nih lokacij v Evropi Že več Ijani. Kaj vam lo pomeni? svetu. Če se ne zgodi kaj dra- "Na prejeta priznanja smo matičnega - da bi se na pri- naprej. Vaš komentar? "Res so se lastniki odločili kot preveč. Lokacija v Begunjah je glede na oddaljenosti vsekakor ponosni in si jih šte- mer tako vreme, kot ga ima- za skrben pregled, vendar kupcev dobra, naša največja jemo v čast. Vendar, kot sem mo, nadaijevalo še en mesec, kaže pripomniti, da v lastni vrednost pa so znanje in veš- že rekel ob prejemu nagrade kar bi pomenilo, da ne bi do- režiji in ne s strani ponudni- Čine ljudi. Imamo dva scena- na Hevreki, nagrada iie po- bili ponaročil - bo naše pošlo- ka za prevzem. Pripravljene rija: selitev v bližnjo okolico meni nič, če je ne spravimo vanje v skladu z načrti ali so ponudbe za izvajalce pre- ali selitev daleč, morda v ju- uspešno na trg. celo nekaj nad tem. Zaradi S smučmi Speedwave smo spremembe računovodskih na trgu prvo leto, pri čemer standardov bilance z lanskim ^eda in čakamo na odloÖtev lastrükov. Za upravo Elana in mene govzhodno Evropo ali celo na Daljni vzhod." smo po naročilih trgovcev letom niso primerljive, lahko osebno je, bolj kot to, kdo je V Elanu je bilo tudi pri vo- pripravili za prodajo 30 tisoč pa rečem, da bo dobiček, lani lastnik, pomemben odnos parov, o katerih je treba pri- ga je bilo za dobro milijardo do vizije in strategije razvoja pomniti, da spadajo v visok tolarjev, približno enak." cenovm razred. To je nedvo- trmo precejšen uspeh, ki pa bo potrjen šele takrat, ko bodo smuči dejansko prodane. Šele takrat bo dokazano. Ste za povečano proizvod-njo tudi dodatno zaposlovali? podjetja. Elan potrebuje lastnika, ki bo podpiral upravo pri doseganju ciljev sprejete strategije. Ker ta predvideva den ju kar nekaj zamenjav in sprememb. Je položaj pri vodenju stabiliziran? "Mislim da. Na zimskem delu smo postavili ekipo zelo mladih, motiviranih in am- veliko razširitev proizvodnje bidoznih ljudi, ki so priprav Ko smo pripravljali strate- - povprečno po 15 odstotkov v Ijeni delati s tempom, ki ga da nam je uspelo z novo teh- gijo za obdobje 2006 do prihodnjih petih letih-potre- zahtevajo cilji, ki smo si jih nologijo prepričati končne 2010, smo temeljito analizi- bujemo ne le moralno oporo, zadali. S 43 leti sem daleč uporabnike. Prvi prodajni re- rali proizvodnjo. Od leta pač pa tudi dodaten kapital, najstarejši v tej ekipi. Zave- zultati, ki prihajajo z južne aooi je Elan podvojil število Želimo si lastnika, ki pozna damo se, da je smučarska panoga izredno majhna, saj je vrednost prodaje celotne saj so vse smuä po poročilih od tega 480 v smučarskem osemodstotni donos, kar je smučarske opreme na svetu trgovcev prodali v manj kot delu, približno }00 v navtič- za našo panogo maksimum, le 1,5 milijarde evrov. Nujna enem mesecu. Prodaja v Ev- nem delu, drugi pa v tako je za finančne vlagatelje pre- je velika fleksibilnost, zaporo pi, Ameriki in na Japon- imenovanih skupnih služ- malo, za poznavalce pa je po- slene imamo tudi tujce, ki skem se Šele začenja, odločil- bah. V zimskem delu pove- membna blagovna znamka, nam prinašajo internacionalna bosta prihodnja dva mese- Čanega zaposlovanja ne načr- katere vrednosti pa ni v bi- no miselnost in dobro po- , Iqer je sezona prak- zaposlenih, saj je danes v Be- panogo, ki ne pričakuje krat-tično končana, so zelo dobri, gunjah zaposlenih 950 ljudi, koročnih donosov. Le pet- do ca. II tujemo, čeprav bomo že pri- lancah. Prav graditev blago- znavanje tujih trgov," Primerjava različnih ponudb Ko se potrošniki odločajo za najem posojila, pogosto niso seznanjeni s pravicami in obveznostmi. cv^to Zaplotkik stroške, ki izjemoma niso zajeti v EOM, pogoje plačila ter Kranj - Slovenci so vse bolj določbo o prasid do predčas- zadolženi. Po podatkih urada nega odplačila posojila in o za makroekonomske analize odstopu od pogodbe. Posoji- in razvoj so v letošnjih prvih lojemalec lahko v petih dneh osmih mesecih najeli skoraj po sklenitvi pc^odbe brez ob- za 178 milijard tolarjev poso- razložitve odstopi od pogod- jil ali slabo tretjino več kot v be, če kredita še ni začel upo- enakem lanskem obdobju, rahljati, posojilo pa lahko Potrošniki se pogosto odlo- tudi kadarkoli predčasno od- Čajo za najem posojila na hi- plača brez dodatnih stroškov, tro, nepremišljeno in ne da z izjemo stroškov za izdelavo bi primerjali več ponudb, to obračuna. Posojilodajalec ne pa lahko privede tudi do prevelike zadolženosti oz. do sme zahtevati od potrošnika, da posojilo zavaruje z blanko pretirane obremenitve dru- menico, čekom ali na kak žinskega proračuna. drug podoben način. Pri po- Evropska unija je v okviru sojilih, ki jih potrošnik ne informativne kampanje najame v banki, je efektivna "Pravice imate! Uveljavite obrestna mera lahko največ jih!" pred nedavnim pripra- dvakrat višja od povprečne vila pogovor o potrošniških bančne EOM. In kaj Še svetu- posojilih, ki se ga je udeležil jejo v zvezi potrošnikov? Po- tudi evropski komisar dr. Ja- trošniki naj pred podpisom nez Potočnik, Na pogovoru pogodbe primerjajo različne so ugotavljali, da je zakono- ponudbe, pozorno preberejo daja lahko učinkovita zašdta pogodbo in preverijo, ali vse- le, če potrošniki dobro po- buje vse potrebne podatke, znajo svoje pravice in vedo. Če jih ne vsebuje, jo še vecbio na kaj morajo biti pozorni lahko razdrejo v roku enega pri sklepanju kreditnih po- meseca od prvega plačila godb. obroka. Nikoli naj ne podpi- Katero posojilo je najugod- .sujejo neizpolnjenih obraz- nejše, potrošnik lahko ugoto- cev, pogodb in dokumentov, vi le s primerjavo efektivne Če ne morejo več redno od- obresme mere (EOM). ki po- plačevati obrokov, naj o tem leg obresti vključuje še dnige obvestijo upnika in predlaga- stroške posojila. Kreditna po- jo začasno znižanje višine godba mora vsebovati zne- obroka ali začasno prekinitev sek posojila, višino EOM, odplačevanja posojila. Kran) Višji limit in posojilo za dijake in študente v Novi Ljubljanski banki (NL6) so za Študente in polnoletne dijake zvišali osnovni limit na študentskem računu. Študenti tretjega letnika ga lahko pridobijo 50 tisoč tolarjev, Študentje četrtega in višjih letnikov 60 tisoč, absolventi in podiplomski študenti 80 tisoč tolarjev, slednji lahko zaprosijo tudi za višji izredni limit v višini trikratnika rednih prejemkov. Študenti tn polnoletni dijaki lahko od septembra dalje tudi najamejo namensko devizno posojilo za Študij, Študenti višjih letnikov pa tudi višj: gotovinski NLB Študentski kredit. Kredit za študij je namenjen za plačilo Šolnine, nakup literature, stroške bivanja In strokovne ekskurzije. Študentski kredit znaša do 500 tisoč tolarjev, brez zavarovanja pa do 200 tisoč- Študentje tretjih in višjih letnikov ga lahko najamejo do enega milijona tolarjev, brez zavarovanja pa do 500 tisoč tolarjev. C. Z. 89.8 91.1 96.3 Gorenjski prijnlcli RADIO SORA Radio Son d.u.u.. Kapucinski trg A, 4220 Škofja Loka, te).: 04/506 50 50, faxr 04/506 50 60, e-mail: mfo@radio-&ora.5i HI^NdNlCA ION 0.0 A na niz|a prouuiia s ? 9 4 f f t 20 KMETIJSTVO cveto.zaplot nik @g'gUis. si GORENjSKl GlAS petek, 3. novembra 2006 Nezadovoljstvo davčno reformo Sprejeta davčna zakonodaja je za večino zavezancev ugodna, kmetijstva pa ne razbremenjuje, menijo v Kmetijsko gozdarski zbornici. Matjaž Gregorič Ljubljana • V Kmetijsko gozdarski zbornici Slove ni ie hodka naj bi v obdobju od 2007 do 2013 v obdavčitev tako letno zapadlo še 34,5 milijarde tolarjev neposred- (KGZS) so nezadovoljni s nih pbäl in 9,7 milijarde to-sprejetimi davčnimi zakoni, larjev plačil za območja z ki jih je sprejel državni zbor» omejenimi dejavniJd. Izrazi-saj po njihovem mnenju ne to neugodna ostaja obdavä-rešujejo bistvenih težav pri tev oljkarjev, V prehodnem obdavčevanju kmetijstva, po- obdobju do uvedbe katasti-leg tega pa konkretne pri- ske kulture oljčnih nasadov pombe v postopku spreje- zakon kot davčno osnovo man ja da včne zakonodaj e, ki določa katastrski dohodek jih je pripravila zbornica, plantažnih sadovnjakov, poni so bile upoštevane v zados- večan za dvainpoLkrat, kate-tni meri- Pri tem omenjajo remu se prišteje še povprečni bistveno zahtevo, naj bodo znesek subvencij na hektar. plačila iz naslova ukrepov Prav tako ni bila upošteva- kmetijske poliäke in drugih na zahteva Kmetijsko goz-državnih pomoči izvzeta 12 darske zbornice, naj se in- obdavätve, namesto tega za- tenzivno vrtnarstvo obravna- kon namreč predvideva ob- va kot osnovna kmeti j ska de-davčitev katastrskega dohodka. ki pa vključuje tudi druge dohodke. V prehodnem obdobju za določitev katastrskega dohodka po novi metodologiji zakon kot davčno Glede na to, da zakon pri osnovni kmetijski dejavnosti iz obdavčitve sicer izvzema investicijske podpore, ukinja pa možnost investicijske osnovo predvideva katastrski olajšave, ne podpira razvoj- dohodek, povečan za povpre- nih potreb in prestruktuiira- Čni znesek subvencij na hek- nja slovenskega kmetijstva, tar. Poleg katastrskega do- še menijo v KGZS. ljubljana Subvencije bo izplačevala Deželna banka Slovenije Deželna banka Slovenije je bila izbrana za izvajanje nakazi upravičencem, ki imajo račune pri poslovnih bankah oziroma kreditno hranilnih službah v iru izplačevanja subvencij tz naslova ukrepov kmetijske politike za leto 2006 in naravnih nesreč. Na razpis Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja so se prijavile Deželna banka Slovenije, NLB in Banka Koper. M. C. Pri Kadivčevih v Hrastju ima kisanje zelja in repe že skoraj 50-letno tradicijo. Vsako leto pridelajo približno 90 ton zelja in 40 ton repe. ranih letih uvedel njegov oče Marijan. "Čez Čas feto nekoli- Ana Hartman bil tako dober pridelek. Za ....................................... razliko od lani, ko je bila repa Hrastje - Po besedah gospo- izjemno iskana, saj zaradi daija Roberta Kadivca je losa- prevelike količine dežja ni kanje zelja in repe na kmetijo v lila, je letos ravno obratno. Repe kot surovine je letos pre- več in ji zaradi tega cena ko opustil, saj so bile v osem- pada." pravi Kadivec in doda-desetih letih zelo zanimive ja, da doslej še niso imeli te-druge dejavnosti; denimo žav s prodajo. Pri Kadivčevih krompir je bil tedaj precej do- je močno razvita maJoproda- . nosen. A so se trgi v državah ja, saj kar 40 odstotkov kisle-bivše lugoslavije z osamosvo- ga zelja in repe prodajo doma, jitvijo zaprli in takrat smo z ostalim pa zalagajo okoliške spet začeli povečevati količino gjosiste in trgovine. Cene je nasajenega zelja in repe. Živi- Robert oznaäl kot dokaj do- Robert Kadivec ob zeljnatih glavah. Svežega zelja prodajo no smo prav tako imeli, ven- bre. Grosisti za kil(^ram kis- 30 do 40 ton. dar smo se pred 15 leti, tudi lega zelja odžtejejo med 80 in zaradi pomanjkanja zemlje, 90 tolarjev, za kilogram kisle nate liste, kar zavira rast. tično celo leto. "Prve sadike odločiii za usmeritev v zele- repe pa od 90 do uo tolarjev. Držati se moramo kolobarja, sejemo že januarja, pod "po- sicer pride do golšavosti ka- krivko" ga sadimo že konec piisnic, korenine se odebelijo marca, s pospravljanjem za-in ne srkajo hrane iz zemlje, s čnemo že maja in končamo tem pa zavirajo rast. V za- novembra. Ko je zelje enkrat dnjem času je zelo razširjena bolezen listnata gniloba. Nadležne so tudi vrane, ki iz njadarstvo," je na kratko po- jasnü mladi, 28-letni gospo- Listnata gniloba zelo dar, ki je pred šestimi leti od razširjena očeta prevzel lanetijo in začel voditi pridelavo zelja in repe. KadivČevi pridelujejo pet Še pred tem pa je pri rosnih sort zelja na dwh hektarih po-17 letih Robert, ki je po izobra- vrSine, Večino so že pospravi- nastrgano in skisano, pa nas pozimi čaka še pakiranje in razvažanje po trgovinah," zbi vrtnar, odpri svojo vrtnari- ]1. ta čas je na njivi le še zim- zemlje vlečejo sadike, pa ne- je Kadivec pojasnil postopek, j o in je bil tedaj na jmlajši pod- ska sorta, ki ima 150 dni ras- katere uši..." je naštel Kadivec Tudi sama predelava je do- jetnik v Kranju in okolid, ne dobe, namenjena pa je in nadaljeval: "Kljub števil- j zahtevna, je Še dodal. Za gorenjske razmere so skladiščenju in sveži uporabi, nim sovražnikom pa smo Predpisi predvidevajo sodo-Kadivčevi srednje velikimi Poleg tega imajo še varaždin» zelo omejeni glede Škroplje- bno opremljeno kisamo. "K pridelovalci zelja. Kot je j>ove- sko zelje, ki je primemo za dal, že desedetje pridelajo pri- vlaganje za kisle glave. Dve bližno 90 ton svežega zelja in sorti sta, kot dodaja Kadivec, no določena škropiva in ter- 40 ton repe, iz česar nadalje primerni za ribanje, poleg mine, v katerih jih lahko upo- pridobijo 70 ton kislega zelja tega pa pridelujejo še poseb- rabimo. Če bi analize pokaza- li 25 ton. Zelje s trakov "leti" in 30 ton kisle repe, nekaj pri- no holandsko sorto zelja za le. da nismo upoštevali pred- v tri bazene, ki skupaj sprej- nja, saj integrirana pridelava sreči strganje zelja poteka zelenjave predvideva natanč- motorno in tako sploh ni dolgotrajno. Zadnjič smo ga denimo v šestih urah nariba- delka pa prodajo surovega, kisle glave, ki jih sami viaga j o. pisov, bi bili kaznovani Tudi letos je kljub ekstrem- Sama pridelava zelja je precej nim vremenskim razmeram zahtevna, saj nanj prežijo Šte-približno tako. "Zaradi sušne- vilni Škodljivci- Velik problem gapoletjasmosicermislili.da je divjad, ki rada poje srednji bo manjkalo pridelka, a sta bila avgust in september pre- del sadike, kar povzroči defor-miranost glave. "Nadležna mejo 80 ton naribanega zelja. Zelje se ponavadi kalira za 30 odstotkov od svežega do kislega in je potem količina toliko manjša," je dejal in Pri opravilih pomagajo vsi dodal Še, da v prihodnje naj-domači, sicer pa je, kot pravi verjetneje ne bodo povečeva- 25 ton zelja nastrgali v šestih urah cej bogata s padavinami in je mušica bolhač "pika" v zdj« Kadivec, z zeljem delo prak« li pridelave zelja. ZDAJ BREZ VSTOPNE PROVIZIJE; NFO Novi trgi in NFD Energija Varcujte v vzajennnih skladih NFD Poskrbite danes za varen in stabilen jutri Varčujte v vzajemnih skUdih NFD in hkrdt« ptemenitite vložena sredstva, ki jih potrebujete 2a finančno neodvisnost» šolanje svojih otrok ali ndkup večjih dobrin. Širok izbor regijskih in panoznih skladov NFD vam nudi možnost donosnega varč e va nj a: NFD Evro/Amerika. NFD Obvezniški. NFD Zdravstvo. NFD Finance, NFD IT NFD Azija/Oceanija. NFD Energija alf NFD Novi trgi. Z varčevanjem v vzajemnih skladih NFD boste korak za korakom bUžje stabilni prihodnosti. NFD VZAJEMNI SKLADI NACIONAl>iA RNAVČNA DRUŽBA vaša prava finančna orientacija www.nfd.si 7i 080 26 33 9RliOO«. 4 » «« f^l i, 1M U tliiM NfD nfo f umt. nf ß ^^ nfo Hro ff, HfV if^ un n^MMl «HM«« K^ UVI ^ ^^ Wwyiebiagi ^»p^fcia ^oiw iv* is MVIM^^M^ i^Mdi dAe (>p' o<111 ? t T f GORENJSKI GLAS petek, 3. novembra 2006 NIMIVOSTI 21 Cbvek Kar je v svetu znanstvene fantastike in literature 19. stoletja pomenilo ime Julesa Verna, je v strogih znanstvenih krogih pomenilo ime Slovenca Hermana Potočnika v dvajsetih letih minulega stoletja. Črt Kanoni ^ I ga doživljajo astronavti na vesoljskiJi plovilih. Za simulacijo daljšega bivanja v takem okolju so vpeljali metodo mirovanja v ležečem položaju. Številne raziskave so že dokazale, da so fiziološke spremembe, kot nastanek osteoporoze, zmanjšana mišična masa in izgiiba tkivnega tonusa, zelo podobne spremembam, ki jih opažajo pri astronavtih, ko se vračajo Od leve dr. Igor Mekjavič, dr. Dušan Pe^č in dr. Rado Pišot ^ vesolja nazaj na zemljo. Breztežnostno stanje zagoto- Braun je v Potočnikovem najprimernejša za raziskave, seznanjali s kadrovskim in- vo povzroča določene Škod-delu videl osnovne principe pri katerih želijo ugotoviti formacijskim sistemom in I j ive spremembe v člove-načel vesoljskega potovanja vplive daljšega bivanja v organizacijo kadrov v taki škem organizmu, sta se stri- V knjigi z naslovom Problem vožnje po vesolju (Das Problem der Befahrung des Weltraums), ki je izšla leta J929 v Berlinu, se je Potočnik na delo podpisal z nadimkom Noordung, Ameriški geostacionami telekomunikacijski sateUt SYKCON je leta 1963 zavzel natančno tak položaj, kot ga je izračunal prav Herman Potočnik. Slavni konstruktor Werner von in to komentiral: "Oddaljenost geostacioname točke v breztežnostnem stanju na določene fiziološke sisteme. ustanovi, kot je NASA. Zani- njala dr. Prampero kot dr. miv mož je profesor Petrač! PetraČ, Trenutno so raziska- vesolju od Zemlje je leta Dr. Pišot je ob obisku minis- Človek bi pomislil, da je vsa ve na zemlji osredotočene v 1939 z zavidljivo natančnost- tra Erjavca izrazil prizadeva- silna energija vesolja, ki jo razumevanje vzrokov, je de- jo določil stotnik avstrijske nja inštituta za navezavo sti- poklicno odkriva in vnaša v jal di Prampero. Dr. Petrač vojske Herman Potočnik ..." kov z ESA (Evropsko vesolj- svoja raziskovalna dela, v JPL- pa je pritrdil besedam aka- ter dodal, da je bilo Potočni- sko agendjo), saj naša država ju skoncentrirana v njem kot demskega kolege z lastnimi kovo delo zgodovinska pre- kot ne članica težko prodre v "mala pritlikavka", ki bo zdaj izkušnjami o tem, kako Člo« lomnica pri razvoju vesoljske znanstvene sfere, kjer se ro- zdaj eksplodirala. Govori z veški možgani ne dojemajo raketne tehnologije. Torej je prav Herman Potočnik Noordung {so)avtor geostad-onamega umetnega satelita in vesoljske postaje na brez-težnostni kroinici okrog Zemlje. V globaliziranem svetu, v katerem sta hitrost in dostopnost do informadj danes jevajo projekti za zi, m 22. stoletje. gesto rok. Jasno, razumljivo vsakomur. Visoko znanstve- spremembe v drugačnem mediju in da se je koordina- Pa smo spet pri Slovencu, no latovščino najbrž hrani za dje potrebno sproti učiti. Prof. dr. Dušanu PetraČu, ki posebne primere. Sicer pa so je Američanom in NASI dokazal, da je hlajenje, oredvi- njegove misli in predavanja navadnim smrtnikom tako S projektom želijo ugotoviti vpliv daljšega bivanja v breztežnostnem stanju - ra- đeno za uporabo v infrarde- plastična, kot da smo vsi as- zJskavo so opravili tako, da je čem astronomskem satelitu, trofizild in nam je odkrivanje 10 prostovoljcev neprekinje- napačno zastavljeno, zato je sam našel ustrezno rešitev in vesolja enako razumljivo kot no ležalo v posteljah zaprte- ključnega pomena za uspeh, preprečil katastrofo okoli prebiranje solate na trgu. Vodilni znanstvenik pri ga oddelka bolnišnice Valdoltra dober mesec dni. Do- se je tudi vodilna država na ^oo milijonov dolarjev vred- NASI se je tako po spletu ločili so tudi moduJ za mer-področju vesoljske tehnolo- nega satelita. Dr. PetraČ ra- okoliščin znašel na predsta- jenje sprememb v strukturi ziskuje in načrtuje tudi opre- vitvi projekta, ki ga razvijala gladkih mišic s posebno memo in postopke za uporabo v mlada, zagnana raziskovalca todo vaskularae raztegljivo- gije ZDA morala podrediti novim svetovnim trendom. Vse več tujega znanja in teh- breztežnostih razmerah. Po v okviru raziskovalnega pro- sti, na katero so postali po-nologij vključujejo v vesolj- končaru gimnaziji v Kranju jekta Vpliv simiilirane brez- zomi pri pilotih supersonič-ske programe, predvsem v ti- in študiju fizike v Ljubljani je težnosti na človeški organi- nih letal, ki so v skrajnih me- stega, najsmelejšega izmed podiplomski študij opravil vseh, kako pripraviti človeka, da bo njegov organizem "prenesel" potovanje na Mars. na UCLA (University of California Los Angeles) ter predaval na številnih univerzah zem, finančno pa ga je podprlo tudi ministrstvo za obrambo. Projekt torej, ki ga prof. Petrač pozna, ni pa ve- jali vzdržljivosti (nad 5 g) po pristanku tarnali zaradi boleče roke. Pred tremi leti je Znan- južne Kalifornije, le vodja del, kot je dejal sam, da razis- stveno-raziskovalno središče Univerza na Primorskem enega najzahtevnejših oddel- kave na tem področju pote- (ZRS) Koper postalo temelj- no jedro, nekakšen raziskovalni inkubator Univerze na in Inštitut za Kineziološke kov na Jet Propulsion Labo- kajo tudi pri nas. Doktorje- raziskave - IKARUS sta že ratory-u (JPL) v Passadeni. ma Mekjaviču in Pišotu je v spomladi ministru za Sodeloval je pri razvoju in- veliko oporo prof. dr. Pietro Primorskem. Danes deluje v obrambo Republike Sloveni- frardečega astronomskega di Prampero, spedalist fizio- okviru ZRS Že sedem inšti- je Karlu Erjavcu predstavila satelita, mikrogravitaciji in logije z medicinske fakultete tutov, med katerimi j« tudi raziskovalni projekt z našlo- breztežnosti na raketnih po- univeree v Udinah, ki že vr- Inštitut za Kineziološke ra- vom Vpliv simulirane brez- letih, vesoljskem taksiju sto let proučuje fiziološke fe- ziskave, ki se je lotiJ pohval- težnosti na Človeški organizem ali na kratko "Bed rest". Vodji projekta, dekan Peda- (Shuttle) in mnogih drugih plovilih. nomene pn aoveku. Pišot je na predstavitvi dejal da na nega projekta, ki bo Sloveniji zagotovo malce bolj odprl Profesorja Petrača najbrž zemlji ni mogoče sijnulirati vrata v svet evropske vesolj- goške fakultete Univerze na ne bi nikdar spoznal. Če me z breztežnosmega stanja, kot ske agencije. njim ne bi seznani] nekdanji dekan Fakultete za organiza- Primorskem in predstojnik inštituta za kineziološke raz* iskave-IKARUS dr. RadoPi- djske vede v Kranju, prof dr. šot in dr. Igor Mekjavič z In- Jože Florjančič, ki je dr. Pet- štituta Jožef Stefan sta pro- rača pritegnil k delu v ka- jekt predstavila v ortopedski drovskem laboratoriju FOV, bolnišnid Valdoltra, ki je še da se bodo v prihodnje tudi slušatelji te fakultete lahko Pa smo spet pri Siovencu. Prof. dr. Dušanu Petiaču, ki je Američanom in NASI dokazal, da je hlajenje» predvideno za uporabo v infrardečem astronomskem satditu, napačno zastavljeno, zato je sam našel ustrezno rešitev in preprečil katastrofo okoli 200 milijonov dolarjev vrednega satelita. Združeni) proti raku boju Od 3. do 5. novembra bo v Ljubljani mednarodni kongres z motom Združeni v boju proti raku. predsednika države, bo sode- ....................................... loval tudi komisar Janez Po- V Sloveniji bo na pobudo točnik, med gosti pa bo tudi evroposlanca in soustanovite- Vadav Havel, Id je - tako kot Ija iiadstranskarske asodadje Lojze Peterle • sam preživel MAC - evroposland v boju raka. Kongres pa je tudi po-proti raku» Lojzeta Peterleta memben korak pri pripravah kongres, katerega osnovni na- na predsedovanje EU. men je organizirati se za zmanjševanje pomanjkljivo- y Sloveniji sti in neenakosti pri prepreče- vanju raka, zdravljenju in pre- Po uradni statistiki v Slove- živetfu onkoloških bolnikov v niji je petdeset tisoč bolnikov državah Srednje in Jugovz- ozdravljenih raka; kar je lep Lojze Peterle hodne Evrope. Kongres je namenjen tudi spodbujanju politične rezultat, vendarle pa Še ne optimalen- Še vedno je veliko e in spodbujanju rakastih obolenj prepozno od- državnih programov za zgodnje odkrivanje raka. To so bile kritih, kar ugotavlja tudi poročilo o slovenskem zdravstve- tudi vsebine prvih dveh kon- nem sistemu, pripravljeno za gresov - pred tremi leti v Parizu in lani v Varšavi, Toda te- EU. Slovenija je sicer na 12. mestu - pred Veliko Britanijo, Za enake pravice bolnikov 2 rakotn žave onkoloških bolnikov so v Grčijo, Portugalsko in Irsko Srednji in JV Evropi še vedno in je prva v skupiiu zadnjih priključenih danicToda slabše ima rezultate pri odkriva-in zdravljenju nekaterih oblik raka in \mirlj ivosti zaradi raka, še zlasti na debelem Pojavljanje raka je v JV Ev- črevesu. Imamo pa enega naj-ropi večje kot v "stari" Evro- starejših registrov v Evropi, pi, eiiako velja za stopnjo saj deluje že od leta 1950 in je preživetja. Delež BDP za ce- vir informadj tudi za obliko- lotne stroške zdravstvenih vanje prihodnje strategije re- storitev je v JV Evropi in v dr- ševanja problemov na podro- žavah kandidatkah martjši Čju onkologije. Kongres v kot v EU. Nepovezane so ak- Ljubljani je za Slovenijo tudi tivnosti za ozaveščanje prebivalstva in nezadostni so pomemben korak pri pripravah na predsednikovanje EU. ukrepi za preprečevanje te boleaii. Ker so tudi napovedi yabiio na Kongresni trg dokaj črne, saj Svetovna zdravstvena organizadja ocenjuje, da bo v Evropi zaradi staranja prebivalstva rak do- Zakl^uček tega pomembnega dogodka bo v nedeljo, 5. novembra. Simboličen shod segel epidemične razsežno- idej, pobud, izkušenj v boju sti, so nujni takojšnji integri- proti raku bo na Ijubljan-rani ukrepi. Taki pa so tudi skem Kongresnem trgu, kjer cilji tega kongresa. bodo o svojih zgodbah spre- Zato bodo na kongresu so- govorili ozdravljeni bolniki, ddovali - poleg najuglednejših nastopali bodo priznani pev- evropskih strokovnjakov s po- d, tam bodo rudi naši šport- dročja medidne in predstavni- niki, dani Zveze onkoloških kov onkoloških bolnikov, tudi bolnikov Slovenije, stojnice z visoki politiki - od ministrov zdravo hrano, dani društva za zdravje v posameznih drža- Preporod, pa Še in še bi lah- vah Srednje in JV Evrope do ko naštevali. Slovenja bo tako predstavnikov političnega živ- simbolično demonstrirala jenja EU. Na kongresu, ki po- slogan kongresa Združeni v teka pod pokroviteljstvom boju proti raku. KiCt 22 HALO-HALO, KAŽIPOT info (§>g-glas, S i GORENJSKI GLAS petek, 3. novembra 2006 HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 'J «Diavo 5pff|effi«mo po W, i\\ osebnoloisovi 1 lANEZ ROZMAN S.P. • ROZMAN BUS, LANCOVO 91, 4240 RADOVLJICA. TEL.: 04/53.15.249 Nakupovalni izlel' Madžarske toplice 6. n. • 12.11.. 16.11. • 19. n., 23. n, • 26. n.; Trst 14. n; Lenti 25. n.; Aruona 26. Palmanova in tovarna čokolade 30. 11. LidI 23. 11. Osvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Novembrski semenj Kranj • Turistično društvo Kranj prireja jutri, v soboto» Novembrski semenj. Prireditev bo potekala v starem delu mesta Kranja, na GJavnem trgu pri vodnjaku, od 8. do 13. ure. Za otroke v knjižnicah Jesenice - Občinska knjižnica Jesenice, otroški oddelek, vabi na naslednje dejavnosti za otroke: v ponedeljek, 6. novembra, od 16. do 17.30 • obešanke Iz gumijaste pene torek, torek, 7. novembra, od 14. do 15.30 • magnetki, od 16. do 19. ure pa na angleške urice; v sredo^ 8. novembra, od 16. do 17.30 - prstne lutke; v četrtek, 9, novembra, od 15. do 16.30 - podstavek za svinčnike, ob 17. uri • ura pravljic; v petek, 10. novembra, pa bo od 16. do 17.30 na sporedu delavnica po-barvajmo steklenice. Koroška Bela • V knjižnici na Koroški Beli bo ustvarjalna delavnica v torek, 7. novembra, od 15. do 16.30. Hrušica • V knjižnici na HruŠici bo ustvarjalna delavnica v sredo, 8. novembra, od 16. do 17.30. Lavtižarjevi dnevi Reteče • V okviru Lavtižarjevih dni, ki jih pripravlja Kulturno 4 prosvetno društvo josip Lavtižar Kranjska Gora, bo danes, v petek, ob ^7. uri v Kajtnikovi hiii v Ratečah predstavitev zbornika Avstrijsko-italijansko-slovenska tromeja> ob 19.30 pa bo v Ljudskem domu s predavanjem gostoval ekstremni kolesar Jure RobiČ. Jutri, v soboto, 4. novembra, bo ob 16. Ljudskem domu z otroško predstavo Vesela igra o žalostni princesi gostovala otroška skupina iz Koroške Bele, ob 19.30 pa bo prav tako v Ljudskem domu gostoval Aleš ValiČ s komedijo Saše Pavček Al' en al' dva. Deveti Lavtižarjevi dnevi se bodo zaključili v nedeljo s koncertom priznanega moškega okteta Oremus izjemoma v cerkvi Svetega Duha v Ratečah. un v IZLETI Čez 15. poldnevnik Kranj • Pohodniška sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi v četrtek, 9. novembra, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred Grelne, na pohod čez 15. poldnevnik. Hoje bo 3 do 4 ure, pote je srednje težka. Prijav z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do srede, 8. novembra. Po obronkih Jelovice Žabnica, Bitnje • Pohodna sekcija Društva upokojencev Žabnica • Bitnje organizira 16, novembra zaključni pohod po obronkih Jelovice. Odhod avtobusa bo ob 9. uri z avtobusne postaje pri Sv. Duhu in nato proti StražišČu z vseh postajališč. Prijave zbirajo po tel.: 2311-71$ pn Lojzki Do- enc od 8. do 11. novembra med 13, in 15. uro. Rok plačila le 11. november. Praznik kakijev in martinovanje Naklo • Društvo upokojencev Naklo vabi 12. novembra v Strunjan na praznik kakijev, 15. novembra pa na martinovanje v Ormož. Zbirajo pa tudi prijave za nakupe v Lentiju 11. novembra. Vsi v naravo Naklo - Pohodniška sekcija pri Društvu upokojencev Naklo vabi na pohoda in sicer 7. novembra v Podbrezje in Ljubno, 21. novembra pa iz Dupelj do Krive jefke in dalje do Strahi-nja. Na Lovrenc Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje Člane na pohod na Lovrenca {preko Gradišča). Pohod bo v soboto, 4. novembra, 2 odhodom ob 8. uri izpred društvene pisarne. Pohod do Krnskih jezer Radovljica • Planinsko društvo Radovljica organizira 11. novembra udeležbo na 8. spominskem pohodu do Krnskih jezer, posvečen žrtvam Soške fronte, izhodišče bo pri domu dr. Klementa juga v Lepeni. Spominska svečanost skih jezerih bo ob 14- uri. Tura je lahka, hoje bo 5 ur. Prijave in informacije v sredo in Četrtek od 18. do 19.30 po tel.: 531 44 alf 031 345 209. Od Litije do Čateža Radovljica - Planinsko društvo Radovljica orgarrtzira prevoz na pohod od Litije do Čateža, 19, tradicionalno popotovanje po Levstikovi poti, ki bo 11. novembra. Tura je lahka, primerna za vse planince, hoje bo 5 do 6 ur. Prijave in informacije v sredo In četrtek od 18. do 19.30 po tel.: 531 55 44 ali 031 345 209. OBVESTILA Delavnica izdelovanja zvončkov Jeserrlce • Gornjesavski muzej Jesenice vabi cicibane in otroke nižje stopnje osnovne šole v sredo, 8. novembra, ob 17. uri v Kasarno na Staro Savo na muzejsko delavnico-Otroci bodo lahko izdelovali zvončke iz fimo mase, si ogledali cerkvene predmete in cerkev na Stari Savi. Delavnica je brezplačna. Tečaj izdelovanja drobnega peciva Kranj • Srednja biotehniška šola Kranj vas vabi na tečaj izde-ovanje drobnega peciva, ki bo 22- in 23. novembra, ob 16. uri. Za veČ informacij in prijave pokličite po tef. št. 04/277 21 20 ali 041/499 934. Prijave zbirajo do ponedeljka, 13. novembra. Muzejska delavnica Jesenice - Gorenjesavskl muzej Jesenice vabi predšolske in otroke nižje stopnje OŠ v sredo, 8. novembra, ob 17. uri v Kasarno na Staro Savo na muzejsko delavnico. Izdelovali boste zvončke Iz fimo mase, si ogledali cerkvene predmete in cerkev na Stari Savi. Delavnica je brezplačna. Pasja grofica Kranj - V Splošnem oddelku Osrednje knjižnice Kranj Delavskem domu bo v torek, 7. novembra, ob 19.30 pisatelj Bogdah Novak predstavi) knjigo Pasja grofica: Napoleone- va resnična ljubezen. PREDAVANJA Mehika - poljub delfina Radovljica • V Knjižnici A. T. Linharta se bo v torek, 7. novembra, ob 19.30 začelo potopisno predavanje Andreje Jernejčič z naslovom Mehika • poljub delfina. Predavanje bo popestreno s slikami, predmeti, glasbo, trebušnim plesom, vodno pipo in degustacijo. Zdravju naproti Podvin • Na Vrtnariji ReŠ v Podvinu bo danes, v petek, ob 17. uri kulinarično srečanje na temo: Zdravju naproti. Elvira De-vetak Zavodnik vas bo seznanila z bogastvom raznovrstnih žit ter predstavila knjigo Kuhinja na osnovi žitaric v ritmu s tednom. Mateja ReS pa nas bo navduševala s sadno zelenjavnimi sokovi. Japonska Podvin - V okviru popotniških predavanj na Vrtnariji Reš bo ponedeljek. 6. novembra, Lidija BrezavŠČek strnila svoje vtise Iz dežele vzhajajočega sonca. PROSTA DELA študentje,dijaki wvm.ms-kranj.sl Osupljive najdbe Kranj - Društvo prijateljev Sv. pisma nadaljuje z avdlovizual-nlm) predavanji Osupljive najdbe do preklica v Gimnaziji Kranj, učilnica 9. jutri, v soboto, 4. novembra,, bo ob 9. uri na sporedu predavanje: Kako nam vera lahko pomaga? Predaval bo Gorazd AndrejČ. Vstopnine ni. KONCERTI Koncert De profundisa Srednja vasi v Bohirtju - Koncert sakralne glasbe komornega zbora De profundi« iz Kranja bo jutri, v soboto, ob 19.30 v cerkvi sv. Martina v Srednji vasi v Bohinju. Vstop je prost, PREDSTAVE Kam iz zadrege Šenčur • Gledališče Šenčur v letošnji sezoni pripravlja novo gledališko predstavo z naslovom Kam iz zadrege, ki jo bodo premierno uprizorili jutri, v soboto, 4. novembra, ob 19.15 in v nedeljo, 5. novembra, ob 18.15 v Kulturnem domu Šenčur. LOTO Rezultati 88. kroga • 1. ti, 2006 13. 17. 21, 25, 27.36 in 4 Lotko: 8, 3, 4, 6, 6, 4 Garantirani sklad 89. kroga za Sedmico: 23.000.000 SIT Predvideni sklad 89. kroga za Lotko: 13.000.000 SIT Sponzor nagradne uganke v oktobrskem časopisu Na potep je bil hotel Bellevue na SmarjetnI gon. Nagrade (bon v vred- nosti 3.000 sit) prejmejo: Lojzka Bobnar, Ulica fvana Hribarja 22,4207 Cerklje: Helena Juvan, KarlovŠka 4,1230 Domžale; Urban ŽnidarŠič, Topolje 6, 4227 Selca; ŽnidarŠiČ Vrhunec Branka, Topolje 6,4227 Selca; Ana Treven, Pod gozdom 4201 Zg. Besnica. Nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. Čestitamo! Satfne sadike jablan, hrušk, sHv. marelic, čelen}, breskev, ribeza. Joste, malin ter starih In novejših sort Jablan In hrušk ccpklenlh na selenec. GG mali oglasi e- l!l 04/2014247, šta: malioglasi^g-glaisi www.gorenjsklg as. si RiM Sö o T6) ob 2). uri sva obstala z nc^no Sico- do srtdi Idanca ria Ceioi^ cesä iz mesta proti Gorenjski, vzporedno s IHvavamo Union. Razie- teia se je sklopka. Nikamor ni več. Prižgeva utripajoči luČki in čakava, kaj se bo posrečilo. Mobi. kot nalašč, ne deluje. Mimo nc^u je v najmanj dvajsetih minutah (po desni) zdivjcdo verjetno več kot J50 limuzin. Midva le Čakava. Po najmary tridesetih minu- y GOZdU tah naju po levi strani prehiti najinemu podoben avtomobilček, se ustavi pred "ranjencem" in ie prihitijo trije do naju. Bili so mladi, korc^žni, veseli Ijut^e, W so pr^di komando. L/gotoii'- domaČim naslovom, da bi se vama ceebno zahvalila. Morda se nama bo kdo o^fasil. Sicer pa: Tisočkrat hvala vam vsem resnično hval^na in hkra-ri srečna, da sva v živo spozncda iskreno opravljeno pomoč dove- v stisici. Hvala, hvala in še hvalaW. Vida ik Miian Detela Kneza Koclja S, Ljubljana Proslava 'o, da morajo avto spmwri 5 ceste. poklicati AMZ-pomoČ in naju ohrabriti. Vse to se je zgodilo. Motakarja sla 5e namučila in močno spotila, tri dekleta pa so naju spravljala iz slabe volje, da ne rečem iz "Šoka". Pričakali smo poklicano pomoč. S pomočjo teh dobrih ljudi so avto nalovili, naju pa odpeljali domov. Posebej pa Še to: Potem ko je AM Z obljubil, da bo voznik prišel z "odvožfllmkomnaju niso pw- stiii oh robu Tivolija samih, čeŠ: Da se vama ne ho kaj ndjubega pripetilo - preveč barab je na cesti. In ^upaj smo zapustili lo prizorišče. Avgust 1.3944. Takrat je lepo vasico pož^fila r]emSka polk:ija. Razlog za ta zloči n je bila podpora upornim partizanskim enotam. Lahko si predstavljamo, kako in s kakšnimi občutki so do-maäni apazcMÜi ognjene zublje gorečih domov. Tudi letos smo se zbrali na spominski dan v Cozdu. Lepo je potekal spored vse do t renut-ka, ko je predstavnik župana bral pozdrav in nadaljeval, kaj vse seje gradilo v kriUcif? vaseh v letih ryegovega ž upanovanja. In prav ta del je izzvenel kot reklama za volitve. To je bil grob in nedopusten poseg ter izkoriščanje žalostnega spom i-na za tokrat pritlehne zadeve. (anez Lončar, st. Coftjče Zrasla je buča velikanka Letošnja letina je značilna tudi po Številnih velikih pridelkih. Nekatere nenavadno velike primerke pa* radižnikov, buč, kumar in drugih poljščin smo objavili tudi v Gorenjskem glasu. Med rekordne pridelke letošnje ietine lahko uvrstimo tudi 70 kilogramov težko bučo (na ), ki le zrasla na kupu prsti Mariji Krničar^ po domaČe Bo-hinčevi, v Srednji vasi nad Goričami. L K. OSMRTNICA Umrl je na§ dragi Karlo Frančeškin z lesenic, Cesta maršala Tita 4 A Pogreb dragega pokojnika bo jutri» v soboto. 4. novembra 2006. ob 13. uri na pokopališču v Kranju. Žara bo na dan pogreba od 9, ure dalje v poslovilni vežici na tamkajšnjem pokopališču. VSI NIEGOVI Mah oglasi tel.; 201 42 47, 20142 49 fax: 201 4213 Mah oglasi se 'VSfedDdolS : objavo v fn^aobi^vov , do pelka do ovn cas: 7.. is.Ute. Uvedli smo r;ovo mbnko "Cisto v zadnjem hipu". rusim bralcem« b se imes mudj ne^aj prodal^ kupru, najeii, oddaD. Oglas s ro rubriko laMx» odda(e za v osme ure nza lako do osme ure , je ffwina m ima ndf- vK 80 znakov • kupon ne velja. Za male ogla- ceni oztfoma na ku wü pa spfe- se jemamo za torek v »teft do druge ure m u perekv dveh NEPREMIČNINC RCAt ESTATE &VET RE «).«.«•. vlie* 12 4000 Tli! 04^2411 000 Emđi Vranj svel^nepremi ^nine.« svet« ne premič n i ne.st STANOVANJA prodirno KRANJ • nova stanovanja v poslovno stanovanjskem ^jektu v bleini vodovodnega stolpa, od 41 ma do 9240 ms. Stanovanja bodo zgrajena do juüja > 2007. Cene: od SIT (I EUS) do 468.666,34 Srr (i.95^7> EURj/ma. C^ite se v nafi pisani od poneiMIt^ ^ četrtka od S. do 17. ui^ do peduh pa od 8. do 16. KRANJ • nebotičnik: itirisobno, mz, 7. /12.1.1964, prostorno, vzdrfeva» no, klima. Stacx7iran(u pripada Tudi |a> raža. C«na 53,3 rmo SIT (138.9^ TRŽIČ • BistTka: dvosobno. 65.04 ni2.1. . 1981,4 /5, vsdtievano, vseljivo februar-ja 2007. Certa 21,5 mio SIT (89.718 EUR). Kr?nj • bllana centra: dvosobno man» I sardno, v većslanovanjsli hiSi, 5343 ma. 11950» v celoti prenovijo. Cena 19 mio SIT (79.286 EUR). Kranj • Planina 1: dvosobno. 70,2Č mz ,18 rra bfvalne povrime ii^ 7,08 ma . 1975. 3. nad/j. Cena 24,5 mio srr (102^ EUR). Sko^ Loka • C/oharjevo n.: ^,10 ma. i. 1966. prijetno Insobno, rnansardno äd-nov^njc v mzkem bk>kg Cena 20 mio srr C834$8 EUR) HISE prodamo Krar)j • Besnica; m2, s^mostoj» na, 1.1976. parcela 9^ mz. jx garaža, vn. brunarica, v naselju Kil Hi§a Ima gabarit K*P* N^neizdelano podstreho. Cena 48,5 m»o SrT (202.386 EUR). K/ar)j • ZgOfTije Bitnje polovica stano vn likosti ma, , 1957, brez balkona, reda 250 mz, garaža, parturiiče, vsa-jivo lakoj. Cena 24 mio SIT (^00. SUR). I" ' Šen6ciS2 m2 sit (992^36,69 EU A). KRANj «Planirva I, dvosobno. prede4ar>o v trisobr«, 73.22 m2^ pritličjCi atri), l.i. i973»Cena.27mio5it (112.669 BJR). L£SC£ • trisobr>o. 60 m2 v manssrdi stanovanjske vite, obno^^eno v celoć i. 2002, lerasa 18 rn2* vrt, na &rt (98.S98 EUR}* KRAN)« Huje» Irimpolsobno, 113,60 rru, M/2, obno^jeno, galerija, 2 xUirrta. Cena: mio srt (150^25.34 EUR). H I^E PRODAMO BSiJTOf PRI KRANjU • dvostan. hiia v sklopu dvojčka, IH. gr* fua, cca* 250 m2 biv. povriine, parcela cca. 500 m2. Cena: ^9 m« sit (149.80SEUR)* POOUUBEg ^ <1 voštan. hiSa. 360 mz, stanovanji popolnoma Izdelani, hiii manjka samo ^sada, parcela 696 rnZi li. 200t Cena: 59 j mio srt (249.123,69 EUR). PARCEU PRODAMO LANCOVO - 3 zazidljr/e parcele, 676 m2.679 mz In 1.050 mz.Cena: 2i»567,6 vt ZALOC PRi CERKgAH * zazidjiva parcela, na kateri stoji bivalna brunarica, 530 mt ravna, sonina. Cena: 16,7 mio sH (69.638 EUR). PODgUBEg ' zazid^iva parcela, 716 m2. ravna sonöia, pravoi^n« VIKCN DE PRODAMO MORAVSKE TOPIICE • Prekmurska vaSi vrstna hliica, 37,82 m2 v dveh etažah, alrij, l.i. 2005, opremljeno, bližina igriSä 19 golf. Cena: 12 mio iil (S^ EUR). Možen tudi kratko* ro^i rwem^ najmanj za 1 reden. m p PROJEKT Tel.: 04 20 43 200 QSM:031 511 111 PRODAMO: KRAN) • OKOUCA: tnsobno, 3o mz, nad.» 103, nadstandafdr>o opremljeno. 2 ^ražru boksa, mirru okolica. Cena: 137.C00 EUR (jiSjo^Wo srr). KRAN) * Plai^ra i: dvoinpolsobno, mz. $./7 nad., leto )zg. 1979. bližina po§t«, ugodna cena* Cena^ 9S S^^^ EUR (ZZ.900.000.«) SJT). KAANI • SmAŽlSCE: »most. hISa 1S0 mz, P^N^^M, pare 503 mz^ ix garaža, obnosdjena L 04. fahko dvodružlnska» dobra lekaaja. Cena: 248.289 EUR (59,5 MIO SIT). KUPIMO: ^fosobno stanovanje 2 dvema kabine* toma v nfžjem nadstropju v Garsonjere ali enosobno do 59*000 EUR (14138760 SIT) v Kran)u ^^odnižinsko hiio v Kranju m ek^id do 200000 EUR (47.928 0» SIT) CaOTTgO PONUD80 NEPREMIČNIN NWDPt NA NA5( SPLTNl STTIANI www*mp'preleki,si GRADBINEC 1, 4000 telefon: 04 271 1000 Kontaktna oseba: Mafa Se^j 1 Prodamo poslovni prostor v mansard«. leto izgradr^ 20 05, velikost 8).07 mz^ v ; g Trgovsko poslovr lem centru v Lescah. F e-poSta; !nfb ^£r»dbinec*gip.si l GG naročnine 04/201 42 41 e-posta: nar0cnine@9-glds.si www.GorenjsklgldS.sl aiQdom0diD0om at Tei:Qi 537 4SDD www alpäom z ^iPDom Alpdorn, inzenirina Q1 fladovljica Cankarjeva ulstroSki, garaini boks: 20.000 SIT (834 EUR}/fnesec. nad- SI 73 streinica: lo.occ EUR)/mesec BLED. Triglavska, veliko dvosobno, 99,66 m 2, i. 2006, pntNčje, kuhinja^jedilnica, dnevna soba, 2 spalnicr, kopaintca. wc. terasa, klet, vsa oprema. Mirna, do 6 oseb, parkirno mesto, oddamo do konca aprila 07. Cena: 150.000 SIT (625,93 £UR)/mesec (stroiki so Že v ceni). POSLOVNE PROSTORE PRODAMO LESCE: Medetaia TPC. 75J tf govska« izobraževalna, zdravstvena, storitvena, servisna dejavnost, f. ZO05, naia novogr., vw^.tpc-jesce^si. Cena 20.727 600 SIT (86.49S lesce: možen Cena: 23 /ni2, razi. i, L 2005^ riaSa novogr., najem, vAvw.tpc^lesce.s (98.848 EUR)^ 00G LESCE TPC. mansarda, za pisarne. 104,0s mz. i. 2005. naia novogr.. možen najem, VAvvv.ipc Iesce.si. Cena: 28.717800 SIT (119837 EUR) ♦ ddv, LESCE: TPC, medetaž», 107,5 razi. dejavnost?, I.zo^. naSa novogr., možen najem, wwwjpc^lesce.si. Cena; 29.670.000 SIT (923.810 EUR)Kldv. LESCE: ^C, prrtli^j«, 177 mz, razl.de- javnosti, L 2005, naSa novogr., moten najem, vAvw.tpc^lesce.si. Cena: 53.100 000 srr (221.582 EUR) 4 ddv. RAOOVLjICA: Kfanj&ka. 24,79 mz. pritličje, pisama, klet, i tgSi^ m^me de/avnosti. Cena: 7.500.000 SIT (31.296.94 EUR), davek plaža kupec POSLOVNE PROSTORE ODDAMO MO^ pri 2ir^kj.Pntli{jecca.285 m2, mansarda cca. 320 m2, 12*67 m2, obnova 05, v «loti ali posamezno, mirne d^avnosli. Cena: 1 917 srr (8 EUR) za mj stroSki^ddv. RAOOVLMCA: Ccren)ska e., s8r93 mz, 2. nad., I. 2003, sprejemnica, z pisarni, ^jna kuhinja, souporaba wc, mime dejavnosti Cena: 1.917 SIT (8 za mz mesečno^stroiki. MEDVODE: Zbiljska, 176 mz, 1.1960. pritličje: z pisar n^ sam tanje, 3 skladika, kleC delavnica, 2 skladišča, garaža^ razi. dejavnosti, vc^oti. Cena: 359.460 Sit (1.500 EUR)/mesec 4 stn^^k). COZD PRODAMO POKgUKA Meiani gozd, )3.973 m2. Cena: 3.500.000 sit (1&605 EüR). www.atpdom.si gekkoprojekt! XI epremičninc Bno/7SA, «300 Kraij mww.gekkoffojeM v • i 04 2341 999 03167 40 33 1 Cena: Cena! PROOAMO STANOVANJA KRAN) • CENTER: nova sunovanp v popolnoma obnovlieni mei^nskl hi^i v centru mesta • 3«sobno 59,9 mzi 2^199.559.00 srn • 2*sobno 52^43 m2. 23.502.792,60 sit: z S0bö058,74m2.1. nadstropje Cona* 26.981.866.80 SfT: • 3«wbno dupia 9645 m2,1. nads(ro|> jc m mansarda^ Cena: 39.620.022,75 SIT KRANj * HUjE: Stinsobno s shrambo, >0^to m2,1.1945, p)opolnoma obnovi* jeno 2002. nadstropje p/2, odlična vsa infrastruktura, trenutno vnr prostor z vsemi dovoljenji Cena: 32.ooo.cco SIT. 8£CUN]ENAC0R£N)SK£U: dvosob^ no t shrambo. l 1 astno parkihfče. ba kon, mima lokacija. Cena 23,5 M10 SIT PROOAMO ZEMgidCE SVm DUH: zaTsdljfva parcela v tzmeri cca 700 mz. Predvidena za gradnjo cnostanovanjske hiSe. Vsa infrastruktur ra na parceli. Cena 31.200^00 SlT/rm. 81E)S)CA DOBRAVA 406 m z, v mirnem vaikem okolfu Prikl^učkr na elektriko, vodovod m tdefi^n so v bližini. Dovoljena gradnja enostanovan^ske hi4e vtreh etažah. Cena; n mio S)T. jesenicc. voi zazidljivih parcel na sončni legi. parcela 1.062 mz ♦ 13 mio Sit, parcela >.075 mz ♦ 14,5 mio sit, parčka 897 ma -15.5 mio sit, parcela 48$ mz • 16838 sit/mz, parcel 1.802 14-432 SIT/m?-ODDAMO POSLOVNI PRODOR LESCE: 150 mz, obn. 1996, opremljen nočni lokal v obratovanju. Možna tudr prodap. Cena: 300.000 SIT/mesec ali 72 mio SIT, KRAN}« CENTER: dva p^samiika pros* ton. I 19CC, obnovljeno, 1. nadstropje, pisama 34 mz, cena 8 EUR/ma m pis* ama 130 m2, cena 6 EUR/m2. www.gekkoprojektrSi v 1 FESST, d. o. o., neprcm dru?ba. uka 5. Tetefbn: 236 75 73 Pax: 236 7? 70 .Si ntemet wwv/.fesst si BANOVANJA PRODAMO: KRAN) • CirČe: trisobno-rvovopadnja 2005, 76,00 ma, vsi priključki, cena 32^.000.00 SIT (136.87T.97 EUR). BLED * v a stanovanje, 99 mz. izz cen» 44333.000.00 Srr (185.000 EUR). KRAN): itir^sobno, vh. nadstropje stanovanjskega bloka. 8740 m2. 1. Izgradnje 1964, vsj priki|učki, lep razgled, cena 30.434,00 Srr (1z7.ooo.oo EUR + garaža 12.000,00 EUR) KRAN) «carrter: dvosobno. 56,00 mz. v stanovsnjskj hiii^ II. nadstropje, v celoti obnike da^ nine na hiia, 70 mz pcKt.. neizdelana mansarda, i izg. 1923. \ 2003 v celoth obnovljena streha. zemi^ca 334 mz, cena 15sooo.occ.cc S(T (6z.593,89 EUR). POSLOVNI PROSTOR: STRAŽItCE: poslovni proston • skladišča, v izmeri cca 300.00 mz 4 • na 1^5,00 m? parkiMčz, vse jemn;n»4,oo£uR/m7-uflro5ki. www.fesst.si 26 MALI OGLASI info(S>g-gla$.si GORENISKI GLAS petek, 3. novembra 2006 domplan Vi^oa A «ttanrno, fiwiwriMn* ifteneem n wpg>to, (14. DWiiWiima 14 tel.: 20 9B 700 CTANOVANjE PRODAMO Kra/iji Vodovodni stolp« dvosoboo ^ kabiHTi. prHI*^ v izmeri mi, leio izgr. 1962, prenovl|ervo 2003« lastna tttitr^lru ra plin. TV, telefon, opr?ma po dogovoru» c43.9^.94 Krsnj» bližina avtobusne postaj«, «oosobno v pntl»4ju surcjU stdr>ovan ske hiše, v izmen 45 rn2, z vrtom, samostojen vhod. garaža, klasično ogrevjnje^ iete Izgradnje i$3S. cena mio SIT {82.623,93 mo^ost ti^i za posJovno d^avnost; Sled, alpski bloki, dvosobno + kjL nad* ttr, v itmeri 72 mi, 1. cena 4JJ mio SIT (1S0 27040); Sled, alpskr bbkL dvosobno. II. n»dsti., v izmeri 53 mz, I Izgr, 19S91 cena mioSrr (132.699.04). CTANOVANJS • APARTMA PRO- OAMOAU ODDAMO V NA^EM: Knn^ Con * srvd^. dvosobno * K HI nadsi. fzmefe4449ni2.2xspalnia. r>a soba. biti^np. kopalnica in shrarnbo v Meti, epnrdjena CK, kabeHb IV, telefon, leto i2gradn[e 19S6. cena HS ^>0 SIT (M3 sli eddanw v naje^ za oWobje 15. 12. 2006 • T$. 3. 2007i cena 16 ooo Srr (66 j6 EÜR} na dan ^ANOVAN}E ODDAMO V NA)EM: Krar^i c^iia, tmobno v stanovanjsb hISi. L izgradnje 20031 niansarda v izmen 13^00 mz, v ce^ opremljeno, CK. ICTV, teMon, pokrft pa ritimi prmier, ena varilna, cena iJSJ^iOoSrr (650|00£UR) ♦stroiki» HI$E • PIODAMO Skzrna Knnja ^ Brrtofl tro^ ^ oovogndnjai na parceJi veifkosti 175 ms, jponboe povriifK 140 zgrajene bodo do po^ dal)iane lil* gr* pritlr^je kuhinja, ^fn^ o. dne^ma sc^ shfamba. prpdsoba (5S v nadviro^u d^.« otroila sobt. spalnica, kopalnica (59 m2), podstrešje « možnostdodatnegaprostora*25m2 Hiie bodo s te^o In balkonom, ogrevine predvidoma na pkn* Vsab Kža ima tr parkirna mesta in vrtove 45 in % rra Pr«Mden fck p^vzerm konec $epuo • A 3" srr (146.010,03 DOV pe it vključen v ceno; kupec ne pla^ pnMZj^e. Blirna Cerkeij na Gorenjskem« pritlidna, tlonu >2X>i rrn, na parceli 572 m2, leto is* gradnje 199139 moSCT (16174411 EUR) Krar^)^ Planina, dvojček na parcela ve* likosti 177 mz. uporabne stanovanjske pCMiine 153 m2» garaža. CK. lepo vzdrtcvsna. leto iz^adnje 1992, cena 4) mio SIT (171.0S9.96 6UR). Ljhvv^ prrtl^Cnav dvostanovanjska^ v IV* gradbeni his. rlonsa 220 mi, na parteli vHikosb ^ mz voda. eWnnka, CK. fon, greznica, pripravfjeno tudi za pnUj^k na kanaFizacijo. garaža za dva avtomobil a< Lero iz «na 6^000000 srr (271.140^9 POSLOVNI PROSTOR«PRODAMO Kiaknj^ planina 111^ prit', v izmari 26 mz za (r^ovino, leto izgradnje 1986^ cena Ijmio S1T (35469.^ E'J'?); Kranj. Straiii^, visoko pnd»^, v smeri 209 m2, leto tzpadnfe 1974, delno ot^ nc^^ 2003. \9iXno parking yt mz. za trgovino ali pcdobno dejavr^ost cena 32 frto srr (i33^S33i3 EUR)^ v naiem: iko^Loka^ I. nadstr.i izmere 125 m2,lcte czgr 1990. za pisarne, rT>ese£na najemni na 299*^^.00 SIT (1.250,00 EUR) in stroib in 3S m2 v pridihu, leto Izgr. 1990» za mimo dcfavnost n>es<6ia najemnina n838iCöSfT {494.00 EUR) instroSki, SKLADIŠNI MfOSKXa ^ PROZVODNE HAL£ * PRODAMO« NAJEM St£gne pri Lfub^i, velikost) 600 rrvL surost 30 leto iz^dnjt 197^ cen« 112,$ mio SIT (469^54,^8 EUR), možnost tudf najema • cena \ mio SIT/mesec ^ streiki (4*172,92 EUR mese^m t stroSki). PARCELA • PRODAMO Bitima Sko^ Loke, zazidljtva^ v izmeri 746 m2, cena 26,8 mio SIT (nv900,oo EUR); Javorniiki Rovt nad Jesenicami, v izmeri 759 mz, na parceli elektrika in telefon, sen{na^ dostop z javne cesiei geodetsko odmerjena, celot* na zazidljiva, 6 km od avtoceste, cena 9 mio SIT Skofja Loka • Poljanska dolina (Gorenja ves) v Izmer! 764 mi, lepa, sončna, cena 10>$ mio SIT (43.816,00 EUR). PARCELA ZA VIKEND ^ PROOAMOr Cofenftia, Srednja vas pn Co^äK vsmeri 403 m3. cena 9 mio SfT (37556,^3 PUR), posebej dopUMo za že iz^no gi^beno do^'ienje in Aa6l u izdebvo brunance, Pekiv^- &js[nca nadTr{id*m,vizmen t.097 mj, cena 6.S82.OCC1OO SiT .19 EUfi). a^sucw» % ven u m.«C 400C K^n) ^./h^ Ü4/234 J0-50 fsm: 031/684 777 A istinu rn.ai NAKUP Zg. Vaoko, Mi^ za «ne kc^Ke iSčemo zazidljivo parcele cca* 600 mi. s priUju^ki rt» parceli* Će se odloć^te za 4 prodajo^ nas prosim poklkStel ^ Kranj, Vodovcdni st^. i&^mo eno ali dvosobno snovanje za r^ kup PRODAJA Kranji JurtSieva, prodamo dvosobno stanovanje. 55 mz. 11951^ obr>ovljeno, mansardno, s PP, Ugodna cena: 19.000 .ooftoo tii NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAM ENOS06N0. stanovanje hiši v nju. I vrtooi v iKra- KUPiy DVOSOBNO. slanovan}e v niši starejšo iMšico DOtrebno obnove z neka^ zerrijjića od Podljubelja do Kraoja {okoliške vas1). B 041/761-0^4 Jesenka c. 54/B. PE Šucevn 27. Krani V 30. dneh prodamo vašo neprem icni no 04/23 44 060^041/626 041/366896, M'l/73419ft 24ur/dan ODDAM DVOSOBNO STANOVANJE v Ljub-nern. $arn3ki ali paru s pretiplać»-(om, » 040/389-518 HISE PRODAM HfšO, Železniki okolica v lik gr. faz novogradnja 2004, na sončni parceli ob robu gozOa. eriRjjučki urejeni. 9 031/372-236 ITD NEPREMIČNINE, d.0.0 MA)?TROV TRC 7, 4000 KRANJ TELt 04/23-8M20. 04/2J«66-670 041 /040/204*66), 04V9<»-009 eposu: hd.nepremicnine9slfri.n«t www.Hd'plus.fi HISO, 2 Bnlofu. lepa jm poslopja m v lpKaci>d. * 040/537-387 KUPIM MANJŠO HIŠO. Ć0 cca 130 m2. s parcelo do 500 m2 v oko(rcf Kranja (Strailšča. Klanec, Pnn^skovo. Zlato polje) al ožji okotrci Sk. Loke, 040/396-820 POSESTI PRODAM PARCELA pod JoSlom, 695 m2, z kacijsko informacijo. « 04/231-25-83 RADOVUICA . nih. LANCOVO. prodam , komunairvo ur^re- 031/451-822 POSLOVNI PROSTORI ODDAM KRANJ, center, oddamo pisarno 13 m2. v prvem nadstrooju. cena 23.000 Srr/cnesec («ODV), « 040/989-537 BUŽtNA BLEDA, oddam ^osttnskj k> ka v obralovaniu, odkup I prevze^n takoj, ugodno. 01/251. h H ri KREDIT, com HIPOTEKARNI DO AOO'^A 00 30 LET POTROŠNIŠKI ZA VSAK O. D. Triple A'InvesI Kram. Kjdnceva c. 12 101:04/20 28 405 mob 040/521 660 KRANJ, oddan>o loKjil v gnil«* IUi 22 vhod iz ulice, Klima, c*na eo.ooo SlT/meaec (♦OOVK • MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM ODKUP. PRODAJA, PREPIS, rablje- nih v02il, gotovinsko plaiito. Avto Kran), d.O.o., Kranj. Savska 34. Kranj, 04/20-11-413. 041/707-146, 1 AVTOMOBILI, odkup nih vozil, gotovinsko prepis, Uepax. d.o. 4000 Kranj. • prodaja rabije- placilo, uredimo .. Planina p^iwom 10 4202 hmo K KfWM CMtA ?2. HMkK PRODAJA IN MONTAŽA: * pnevm;iiike in platisća. • amoftf?ef)r hiin «ivis vo^il -avlooptika vse za pođvozjfr vozil - izpuini sistemi kaiah^eiorji f Mb lini Http:'/www.d QOd ntdr s FORD ESCORT CU, I. 94. reg. do 5/07. rdeče &afve. lepo ohranjen. cena po dooovonj. • 031/292*208 OPEL VECTRA 2,0 Ol karavan, I. 1998, bele baive, « 031/387-397 U00&11 PEUOEOT 20$ 1.1.1. 99.3v. 78.000 Km, servisna knj. C^a 870,000 StT. 041 /239-456 RENAULT R5, nevozen, po delih a cel, « 041/312-256 RENAULT MASTER 2.5 OCl. I, 2004, 160.000 km, bete barve, nosilnosi 1600 kg, odlično ohranjen In AUOI A4 AVANT TDl. 130 KM, črne barve. 2003, registracija do maja 2007, oc^ ohranjen.« 041/727-893 ŠKODA FEUCIA 1,7, h. 1997, rastri-r?n do junija 2007. cena po dosovoru, 031/375-232 VOLKSWAGEN SHARAN 1.9 TDl. I. 05. 29.000 km, vsa oprema. 130 KS, arebrna kovinska barve, 7 sedežev. 9 041/624-521 80083^ VOLVO 460 1.8 I. I. 1994, tehnično bro2 Iti Pen, cena po dogovoru, 8 041/637-926 ZASTAVA JUQO SS Skala. « DRUGA VOZILA PRODAM CITROEN JUMPER 2.2. HDi TD 7400, I. 02, t«6 s podal, kabino, kesonom in cerado, kot nov - pel, lic^. 8. 11. 06, začetna cer>a 3.350.000 SfT. flŽVd.0,0,. 8 04/51-59-300 ecooAsr TAMflOTSO E, 1,8Ö, 26.000 km. ka-5or> s podaij. kabino reg, 7/07. dobro ohranjen. Holt, 8 11.06, ?ačelna cena 290.000 Srr. RŽV d.0.0.., 8 04/61-5^00 AVTODBLI IN OPREMA PflODAH NOVE, zmsKe gume Sava matador različnih d^rnsnzij 30% cen^ 041/812-646 117 KARAM BOL I RA NA VOZILA KUPiy POŠKODOVANO VOZILO, tudi tota Ha • ponujam nafvec, lakoiaen odkup prevoi, 8 031/770-833 GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL pnoDAM STREŠNO KRITI NO, dvore^nik - Mc z vsemi dodatnim elementi ugodno, 8 01/36-11-576. 041/892-262 SUHE HRU&EVE, ter smrekove ptohe m deske.8041/966-112 KUPIM ODKUPUJEMO, smrekovo hlodovino, plačilo takoj, Vcrca. d o.o . 8 04/25-51-209.041/666-360 KURIVO PRODAM CISTERNO, za kunlno Olje 2000 I, malo rabljeno. traven podarim nekaj opreme, ugodna cer^a, 8 04/201-22- 00 6009S<$ DRVA, melrsKa ali razlagana, bukova, mešana in brezova, možnost dostave. 8 041/716-019 SC066ie DRVA. n>ešana m bregova ter neikro^ ilena iabolKa, 8 031/253-521 SUHA BUKOVA. melrsKa ćrvi, prevzem naMiiacah, 8 041/612-741 0coes3i STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM SEDEŽNO GARNrrURO, raztegl;)Vo v kavč in otroško opremo stajico ter kopalniško opremo Kolpa. 8 040/647* 564 6CMSOO ZA StMBOUČNO CENO. prod3m kotno sedežno z lezrsćem. pralni stro;, hladilnik, barvno televizijo in zamrzovalno omaro. 8 040/265-748 eeoauu SPORT, REKREACIJA PRODAM AASUENA ALI NOVA. smuća/ska oprema, cene ugodne, stare otrobe smuči vzamemo v račun za nove, Rih bin d.o.o,. Kokrica. od 15, do 19. ure. 04/204-91-91 eooe*«^ ŽIVALI IN RASTLINE PODARIM PODARIMO, dva ntada mucka, stega m črnega i belo piko. Pripeijerno nadom, 8 04/595-5^1 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM ODJEMALNIK, silaže, nakladalno ^ kolico mengelem ra^metovalnik silaze, tandem snkolico 8 ion, silokombajn mengele In zgrabljalnlk 2,8 m, 8 041/275-170 PUHALNIK, s teleskopom mizo. puha nik za žSo, zor>e. ventUalor za sušenje <}Qm podvozje, in dozirrho Amain t?m- bci0m3i TROSILEO. Tehnostroj z tožečimi valji, kovinski in kason prodam.. 8 .018 fiOCaifiD PRIDELKI PRODAM JABOLKA, hruške, možt. Faboićni kjs, sulto sadje m sveže zelje. kJ ga tudi naribamo. Uatijovc • Jeglič. Podbrezje 192, 804/533-11-44 JABOLKA, domača, n raznih sort, la ozimnico, 01-28 jana. «xMSte KRMILNI, krompir, 8 031/734-377 KRMNO PESO. repo (n rumeno korenje. KROMPIR, za Krmo, 96 04/257-16- BEMMg VARAŽDINSKO. zel)e v glavah, jedilni krompir beli in rdeči ter krmilni krompir, žabnioa S3. 8 041/860-207 «coesoa VZREJNE ŽIVALI PRODAM IKCA čd, teden dni starega SODASS« TELICO SIMENTALKO, visoko brejo ter 3 kose nerabljenih oKen 120 X 135. pocinkani, 8 031/299-534 TELIČKO. tezKo 200 kg, cena po d> govoru. 8 04/633-e&-67, 031/253- fiOM&O» TELIČKO ČB, staro 1 teden. 041/418-616 KUPJM ODKUPUJEMO, m ado pi bike. krave, teleta. 8 051/650-975 ficoaa^ FORME 12 ŽASNICA Tel.: S15-35-35 TRGOVINA VSE ZA OTROKE iN ZAPOSLIMO OSEBO, z osnovnošolsko alt poklano izobrazbo, zazelervs izkušnje v Ik^rstvu Pisne ponudbe na naslov; Glider service, Franc Novak s.p., Alpska cesta 43. Lesce «CDOSiA ODRASLE DO 25% I&ĆEM PRODAJA RABLJENE OTROŠKE OPREME DUO ROLO. Išče delo na obletnicah, porokah z zabavno m narodno glasbo. 8 041/224-907 STORITVE OSTALO NUDIM PREDAMO MOŠT Ppdbrezie 192, 9 ADAPTIRAMO HIŠE, in calotna stanovanja, Megamatnx. d.o.o., Staretova 39, Krani. 8 041/670-957 PRODAM UXTE. dolžin« od 3 m do 4.5 m. pn-meme za manjše kozolce, možna slava. 8 04/518-80«3 ZAPOSLITVE NUDIM ALEKSANDRA • NOVA OPTIKA, v Morcaior centru Kranit AKci^ka prodala kontaktnih feć - ob nakupu dveh &ka> tel konraktnihi leö brezplačna tekočina za vzdrževanje, Aleksandra Breger s p.. 8 04/234 234 2 ALf ŽEUTE, na novo pobarvati fasado n lesen napašč? Ugodna! trix, d.o.o., Slaretova 39. 041/570^57 . 8 000^101 IŠČEMO PRODAJALCA/KO, v trgovini s tekstilom in obutvijo OOVER v Mer-calor centrj. Ul. Staneta Žagarja 69, Kranj, Harjen. d.o.o., Frankovo nas. 165, školja Loka, 8 04/51-51-200, 031/676-209 REDNO ALI HONORARNO, zaposlim dekle za delo v dnevnem lokalu. Okrepčevalnica Klano. Bojan Brišnik s.p,, Klanec 38. Komenda. 8 MOMI? ASTERIKS SENČILA, Rozman Peler 5.0., Senično 7. Krize, lel.: 59-55-170, 041/733-709; žaluzije, rok>ji. r> tate. l^elne zavese, plise zavese, ko-mamlki. markize, www.asienks.net Mesarstvo Anton Cad«ž s.p Visoko 7g. 4212 Visoko Telefon:04V628-297 V trgovini z živjll-mesnici več cmiES, d.0.0., Tupa lice21,4205 Pi^ddvor, tel.: 041/629415 Posek, odkup in transport lesa. Ugodno: odkup lesa na panju. IZVAJAM, vsa slikopicskarska dela. barvanje napusca, belienie lasad, kita-nie in be ienje notranjih površin in mesarjev • prodajalcev REDNO ZAPOSUMO KV. KUHARJA, ali kuharipo aJi za pomoč v kuhinji. Gostilna Ančka, Magdič Anion s.p.. De-avska 18> Šer>cur, 8 04/251-52-00 V KAVA BARU. v Straiiiču Jšćemo priietno dekle za strežbo. Jakelj in ostaJi d.ri.o., Ber>edikova 1, Kran). 8 031/764-399 ZAPOSLIMO, natakarja aH natakarico, Srare-Hribar Matena s.p., Koroška cesta 59. Krar^. ZAPOSUMO PRODAJALKO, za dok>-čen čas za delo v zMlski stroki. Pekarna Zevnik,Zevntk goes p., cesta 36/a, Kr?n;, 8 eoTASia korativni opleskj, antiglivični prenwi. Pavec s.p.. Podbrezje 179. Nakto, 8 031 /39-29-09 6«X»7A TESNENJE OKEN IN VRAT. l^o^e^a tesnila do 30 % pnhranka pn ogrevanju, Prepiha m prahu ni vsčl Zmanjšan hrup. 10 let garanoiie. BE & MA, d 0.0.. EksM^va 6, Kamnik, 8 01/83-15-057.041/694-229 OOW-M VAŠO HIŠO. obrečemo še do zime. Pasoderstvo GtNC. d.o.o,, Fabisnireva uhoa 13, Ljubljana. 8 041 /280-966 6Ce«?'s ŽALUZIJE, notranje (na verižico, zatemnitev). zunanje, lamelne m plise za-vese, screen senčila, izdelamo I montirao. Rono senčila, d.&.o., Uavsar tava cesla 46, Notranie Gorice. 8 01/386-12-47.041/334-247 ««21' POSLOVNI STIKI J ZAPOSLIM VOZNIKA, E k^egonje v mednarodnem Irsnsporlu. Prevozni äh/o Bertoncelj Pavel, Na trati 22. 4249 Lesce. 8 041/678-336 moo^m PE KRANJ, priuči in zaposli lelelonist- ko/te4etonlsta, izobrazba ni potrebna. Faniom Internatipnai. d.o.o., Ul. M. Grevenbroich 13. Celje, 8 031/811-379 W3/W ZAPOSUMO PRODAJALCE, na ter^ nu. zanimtvi in dobro prodajani cdslki, odlično plačilo, DiOrTAUO, Marti proizvodnji, lahko brez izkušenj Janez Rakovec s.p., Javomik 3, Kf^nj, 8 040/716-322 BETONSKI MEŠALEC, garažo v Ki? nju, kompresor 5 hidravliko. 04/253-15-02 ZAPOSLIMO, SMljc m krojiljo za določen čas, izkušnje obvezne, Aljančič s.p.. Cvetlična uica 3, Naklo, 04/277-22-22 «oo««! TEHTNICO, na uleii. 10O-ki^oorams-ka, 8 04/253-15-02 s/ GOREN)SKI GLAS petek, 3. novembra 2006 ZAHVALE info @s-glas.s i 27 V SPOMIN Mami. teäinruxjst lel v grahu spiš, av A ni urt. ni dna>a, ni ncä, da nđ bi bäii y snu z nami ti. Danes mineva Štirinajst let. odkar ms je s^pusüla drag? mami. hčerka, sestra Zdenka Cotman rojena Sajevic, Vc^je Hvala vsem, ki se je spominjate in ji prižigale sveče. VSI NJENI OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 76. letu zapustiJ Gabrijel Jelovčan p. d. Ortmanov iz Virmai 24 Na njegovo zadnjo pot ga bomo pospremili v soboto, 4- novembra 2006, ob 14. uri na pokopališču v Stari Loki, Žara bo v mrliški vežici pokopališča Stara Loka od petka, 3. novembra 2006, od 15. ure dalje. Žalujoči vsi nj^ovi OSMRTNICA Za vedno nas }e v 60. letu starosti zapustil naŠ dragi Franc Vehovec Na njegovo zadnjo pot ga bomo pospremili jutri, v soboto, 4. novembra 2006, ob 15. uri na pokopališču v Goričah, Na dan pogreba bo žara od 8. ure dalie v lamkajSnji mrliški vežici. VSI NJEGOVI Leience. Britof. Tržič ZAHVALA Obstal Je tvoj korak. utihnil je li^j glas. Odila si v daljni raj. kjer ni trpljenja, nc eona V 70. letu starosti nas je za vedno zapustila draga žena, mama, stara mama. sestra, tašča in teta Marija Terse 12 DragoČajne Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem in vsem drugim, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami, darovali cvetje in sveče, vsem. poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem za pesmi v slovo, nosačem in pogrebnemu podjetju Navček. VSI NJENI Dragočajna, oktobra 2006 Glej. zemlja si jt vzelo, kar jt njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to. kar je neskončno dragoceno, je večno tri nikdar ne more umreti. (Svetlana MakaroviČ) ZAHVALA Ob boleä izgubi našega ljubega moža» dedija, brala, strica In svaka Milana Saviča z Orehka pri Kranju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter stanovalcem Zevnikove ulice za izrečena sožalja. darovano cvetje in sveče ter denarno pomoč. Zahvala gre tudi osebju internega oddelka Bolnišnice jesenice. g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, bratom Zupan za zapete žalostinke, trobentaču za zaigrano Tišino ter pogrebni službi Komunale Kranj za ves trud» ko smo ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala za tople besede in lepe spomine nanj. ŽALUJOČI VSI NIEGOVI Orehek, 19. oktobra 2006 ZAHVAIA V 76. letu nas je zapustil naš dragi Franc Strniša Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem» sodelavcem in znancem za izrečena sožalja« podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se sodelavcem Zobne poliklinike Kranj, sodelavcem Domplana. d. d. Kranj, ZD Kranj ter gospodu župniku za lep obred in vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI. KI SMO GA IMELI RADI ZAHVALA V 65. letu nas je nepričakovano zapustil naš mož. oče in dedek Alojz Slavko Povh skrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja. darovano cvetje tn sveče. Posebna zahvala g, župniku Milji Štimu in Komunali Kranj za Hvala tudi dežurni službi ZD Kranj. Hvala vsem, ki ste ga pospremili v njegov zadnji dom VSI NJEGOVI Kranj. 26. oktobra 2006 ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče. &tari oče. brat, stric in tast Jožef Pikš skrena hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za darovane sveče in sv. maše. Hvala Agid, Meti in Igorju za nesebično pomoč. Hvala duhovnikom Cirilu Isteniču, Benu Lavrihu in Janezu Celarju ?a lepo opravljen pogrebni obred. Zahvala tudi podjetju Navček in pevcem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala, Sinovi Janez, |oža in Marko z družinama, sestra Tončka z družino Visoko, 28. oklobra 2006 Le delo. skrb, ljubezen in trpljenje zapolnjevalo je tvoje življenje. Nato poile so ti moči. zaprla trudne si oči. Sedaj pokojno spiš. a z nami ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame, sestre in tete Jožefe Drinovec 6.3.1934 - 20.10. 2006 Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem Aquasave za podarjeno cvetje in sve^e. Hvala g, žup» niku Mitju Štirnu, pogrebni službi Navček, Komunali Kranj in pevcem bratom Zupan. Vsem» ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. iskrena hvala. Sin Marijan Stnjževo. 24. oktobra 2006 TjJio, mimo v večnost si zaspala nam bridka boUi^ina je ostala. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene. mame in stare mame Gabrijele Zupan roj. 1927, iz Krope se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, vsem, ki ste rum izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče ter ostalo pomoč. Še posebej pa se zahvaljujemo dr. NuSi Potočnik. Splošni bolnišnici Jesenice, župniku g, Antonu Vidmarju za pogrebni obred, Irmi Mihelič za lepo petje, kroparskim pevcem in trobentaču. Iskrena hvala tudi Grilu Kozjeku ter pogrebni službi Akris za vso pomoč pri pogrebu. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Žah^oČL mož Jamz, sdiKTva Božo in Drago ter hä NardJđ z dnižiiiami Kropa, 3* novembra 2006 r 28 GORSNJSKI GLAS petek, 3. novembra 2006 Anketa Premalo zabojnikov na dosegu roke Suzana P. Kovačič tokratnr anketi smo naključne mimoidoče spraSe-vali, kako ravnajo 2 nevarnimi odpadki Iz gospodinjstev In all je dobro poskrbljeno za njihovo odlaganje. Pota. Tina Dok Tatjana Žlebnik: barv, Predpisi so strogi, vendar a ostanke embalaž od , praznih baterij ni dovolj dobro poskrbljeno. Še se izliva olja v kanalizacijo in s tem onesnažuje podtalnico." MIlan $tern: "Pri nas doma odpadke ločujemo. Ločeno zbiranje nevarnih odpadkov pa je Še posebej pomembno zaradi varovanja okolja, vendar za to ni dovolj dobro poskrblje- no. II Milena Trebižan: "V bloku Imamo le en za nik za sedemnajst stranki Po vaseh Imajo to bolje urejeno. Sama dajem na stran star papir» stare baterije pustim v trgovini, odpadno olje pa pri mehahiku." Marina Keržič: "Seznanjeni smo, samo premalo je zabojnikov na dosegu roke. V trgovinah bi moralo biti več Škatel za odpad-ne baterrje, na ekoloških otokih tudi zabojniki za nevarne odpadke." Slavko Gros: "S tem sem dobro seznanjen, saj sem doma iz Ko-vorja. Olja, baterije, odpadne barve oddam spomladi, ko je akcija zbiranja nevarnih odpadkov. Med letom pa ne vem, kam s tem." Biti zidar sramotno v Tehniškem šolskem centru Kranj so pripravili promocijo poklicnega in strokovnega izobraževanja. Mati J A RA^" prostih delovnih mest, ki jih pogosto ne zasedajo tisti, ki Kranj • Učence zaključnih so za to poklicani," je pouda-razredov in njihove starše, Id rila Janja Meglič iz Obrtne so povsem napolnili avlo zbornice Slovenije. To je pokole, so poskušali z zanimi- trdila tudi Daniela Žagar iz vimi predstavitvami navdu- kranjske obrtne zbornice. za poklicno in strokovno "PodjetniJd vse težje dobijo izobraževanje. Prireditev se delavce za določene poklice, je odvijala v okviru vseslo- Preveč je namreč otrok, ki venskega projekta, ki ga vodi iinajo pri izbiri Šole prevelike posebna projektna skupina ambidje, za Čemer ponavadi pri republiškem centru za stojijo starši." Zato jim na poklicno izobraževanje, se- srečanjih s starši po osnov- stavljajo pa jo tudi predstav- nih šolah skušajo dopoveda- niki obrtne zbornice in repu- d, da biti komunalni delavec bliškega zavoda za zaposlo- aH zidar ni nobena sramota. V Tehniškem šolskem centru so osnovnošolcem predstavili, vanje ler poklicnih in strokovnih lol "Poklicno in strokovno izo- "Se več, i;spelen delavec lahko kasneje postane tudi uspešen podjetnik," je Dani- kaj ponuja poklicno in strokovno izobraževanje. kranjske območne službe gica Ribnikar. Kljub temu se braževanje ostaja ena od pri- eia Žagar skušala prikazati zavoda za zaposlovanje. v Strokovni in poklicni šoli oritet tudi v priliodnji finanč- priložnosti, ki jih ponujajo ti Tako so letos delodajalci pri- Kranj še naprej srečujejo z ni perspektivi Evropske unl- poklici. Med najbolj defidtar- javili 13.845 potreb po delav- upadom vpisa, ie potarnal ." razmLMja direktorica cen- ne na Gorenjskem ta Čas so- cih, pri Čemer se jih je kar ravnatelj Ivan Šambar. Le tia za poklicno izobraževanje dijo nekateri poklici s podro- tretjina nanašala na poklicno tako lahko učenci spoznajo, Metka Zevnik, Zato se trudi- čja gradbeništva, inšlalater- stopnjo. Med temi so biU da so to šole, ki so z zelo ka- jo osnovnošolcem prikazati stva, avtoservisne dejavnosti, najbolj iskani prodajald, na- kovostno opremo in veliko gostinstva in živilstva ter cvetličarstva in vrtnarstva. perspektivnost in privlačnost teh poklicev. Kot poudarjajo pri obrtni zbomid, so ti po klici zagotovilo za zaposlitev. kretnimi Številkami podkre-"V gospodarstvu je veliko pila Dragica Ribnikar iz takarji, vozniki avtomehani- znanja pripravljene na vse ki, mizarii. kuharji „. "Že ne- izzive gospodarstva, kot je Zgornje navedbe je s kon- kaj let so najslabše pokrite Strokovno in poklicno šolo potrebe prav na poklicni Kranj opisal ravnatelj Mirko stopnji," je še poudarila Dra- M^lič. RD TERMO : RK GORICA Hala Poden, sobota, 4. 11. 2006, ob 17. uri m ČESTITAMO MUDOPOROČENCEM Škofja Loka, zS. oktobra • Jože Goličlč In Andreja janečko Gorenjski glas mladoporočencema prisrčno Čestita In jima s Čestitko, prejeto na Matičnem uradu, podarja polletno naročnino časopisa. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo precej jasno, z občasno povečano oblačnostjo. Nastane lahko kakšna kratkotrajna snežna ploha. Jutri In v nedeljo bo večinoma sončno, veter bo oslabel. Jutra bodo hladna, čez dan pa bo topleje. PETEK -4/6®C SOBOTA NEDELJA -2/1 r C C C€4»JCC Zapratr o 6/01; ^ ^ 12/3*0 NA KONCU Kranj Mohor Bogataj sklenil sodelovanje s SDS V poročni dvorani Mestne hiše v Kranju se je včeraj spletlo zanimivo partnerstvo. Kandidat za župana Mohor Bogataj, ki je v prvem krogu volitev dobil 47-od5totno podporo, je zaveznika za drugi krog našel v stranki SDS. S predsednikom mestnega odbora te stranke Brankom Grimsom sta javnosti predstavila novo zavezništvo, tako za drugi krog volitev kot tudi za projektno sodelovanje v mandatu 2006-2010. Mohor Bogataj je dejal, da v mestnem svetu v prihodnjem mandatu ne želi Imeti glasovalnega stroja, pač pa se za sodelovanje odloča zaradi podpore pomembnim projektom, ki v mestnem svetu terjajo dvotretjinsko veČino. V mestnem odboru SDS so kar nekaj časa tehtalf odločitev, koga podpreti v drugem krogu županskih volitev, odtehtala pa je skupna želja za razvoj mestne občine, je povedal Branko Crims In kot razlog za sodelovanje navedel podporo projektom, ki jih sofinancira država» eden takih je denimo kranjska knjižnica. Na sliki: Mohor Bogataj v družbi z Brankom Grimsom in poslancem ter mestnim svetnikom Bojanom Homanom. D. Ž. TCIROKA KAVA: KRAŠKI ZIDAR JK | SOBOTA, 4. 11. 2Q06, ob 20. uq ŠPORTNA DVORANA PODCH VABLJCMf J? RADIO KRANJ d.o.o. StritJarieva u*. 6. KRANJ (04) 2812 <04) 2612 (04) 2022 Slovenske Konjice, sprehod do dvorca Trebnik, obred krsta mošta ... > Zlati grič» možna degustadja ^ Žička kartuzija, možna degustacija Martinova pojedina ;n proslavitev novega vina ob živi glasbi Cena: 7.060 sit (29,21 eur) prr udeležbi 45 oseb. Doplačila? degustadje Naročniki Gorenjskega glasa: 10% popusta. Prijav«: Gorenjski glas: tel.: 04/201 42 41 alt narocnlnei^g'glas.si. Infbrmaci[e, prijave in vplačila: Agencija Unda; tel.: 04/235 34 20 ali infoi^lirida.si. Zagotovite si sedež s predplačilo/^ Gorenjski Cias Šesti festival kranjskih kitaristov (FKK), v preteklosti imenovan tudi Kitarijada, je v petek v dvoran Primskovo postregel s sladko-pekočimi jedrni iz svoje kitarske kuhinje. Slavil je kitarist z Mute. Klemen Ciofao^nik so dal še performans. Kot zadnji je nastopil (emej Troben-tar iz Ljubljane. Po rokerski pisd so se še enkrat spreho» dili plesalci plesne šole M ana, osrednji del prireditve pa je sklenil nastop dveh mičnih striptizet, ki sta mcga festivala se je predsta- vidno dvignili temperaturo v vil ženski heavy metal kvin- dvorani. Kot poslastica veče-tet Hellcats, ki so s svojimi ra je nastopila legendama za- odprli škofjeloški motoristi Freising raiders z razstavo motorjev. Kot predjed sa- priredbami nekaterih znanih 'old school' metal klasik ter sedba prekaljenih starih mačkov, skupina Oko. Ro- dvema avtorskima skladba- kerji so preigravali skladbe ma navdušile po večini dol- Jimija Hendrixa ler z njego- golaso občinstvo. Sledili so vo glasbo navdihnjene avtor- kitarist KJemen Lombar iz skepesmisplošč"Raskorak" Kranja ter duo Rok Tomšič ter "Hočeš z menoj". Ob pol- in Benjamin Fic iz Medvod, drugi uri zjutraj se je koncert Prvi del rokerske piste plesne zaključil. Kitaristi se s svojim inštrumentom spogledujejo./ foc». i.n» Dok skupine Mana in Vite Osoj- Letos je slavil Tomaž Fak nik je poskrbel za prijetno iz Mule, ki je v dar prejel popestritev z "odtrganim " simbolično denarno nagrado nastopom ter bujnimi priče- ter kipec umetnika Jožeta skaroi. Tretji po vrsti je bil ki- Volariča s Kokrice. Letošnji larist Kranjčan Aldo Komar, FKK se je tako zaključil ki je presenetil z nekoliko uspešno in brez nemirov, drugačnim stilom igranja od Medtem ko je bilo občinstvo svojih dveh "žagajočih" pred- najsmiške mladine vse do hodnikov. Hitroprsti Man- starejše "bikerske" popula-borčan Iztok Peklar, četrti po cije v skoraj polni dvorani vrsti, je iz ljudi z neskonč- prisotno le nekje do nasto-nim " tappingom" izvabil do pa Očesa, smo najbolj vztraj-takrat največji aplavz. Sledil ni med zadnjimi zapuščali mu je izvrstni Tomaž Fak z dvorano polno rokerskih os- Mute, ki je virtuoznemu ob- tankov - plastičnih kozarcev vlado vanj u inštrumenta do- piva. Šesti FKK so popestrile tudi plesalke.^ fot« f^rta oo» Grosupeljska Krema je uigran bend, ki ima zanimive obdelave priredb ter karizmatičnega pevca Johnnyja. Obisk koncerta v Orto baru je bi žal skromen, občinstvo pa vseeno navdušeno. ^ I J^, Klemen Clobočnik Orto baru je pred kratkim nastopila grosupeljska rock skupina Krema. Kot predskupina so občinstvo ogrevali The doshers, razvijali znanost. Kremovci i so pravzaprav zelo prijetni in 4 prijazni ljudje. Koncert je skupina Krema začela 2 otvoritvenim son- I v visti avtorskih komadov Med prisotnimi sem opazil prvim 'Suženj občutka', ki se je nadaljeval v drugega "Trga se mi'. Sledili so zanimivi vlož- singlom, skupine. Nato je sledil Ma- donnin 'Material girl", zanimive obdelave priredb so dobili tudi Ehon john. Genesis, Bee Gees, Doobie Brothers. Ob kraml anu s Kremo do- začetkom kl o pomenih besedil pred 'Crni na- Skupina fe tako čipala iz pop nja tudi člane razpadlega punk rock tria D.D.V. Koncert se je zaključil malo pred polnočjo, s tremi avtorskimi skladbami, zad- biš vtis, ko poslušaš tega in onega glasbenika, da rock 'n' pesmi padalec". Meni najljubši je bil surf rockovsko obarvan' Mis- aktualni sin gel ročka 8o-ih let, v instrumentalni verziji pa so zaigrali Mala igrača, za fiiuš pa so Še enkrat ponovili "Suženj roll res ni nekaj, iz česar bi liš, da ne vem', ki je bil čerti tudi Hendrixovo "Hey |oe'. ol)čutka"- Z naslednjim vikendom Cibonni v Sloveniji Po nizu razprodanih koncertov na HrvaŠkem, Pula -Arena, Zagreb • Dom Sportova, Spfii • Gripe, Cibonni prihaja tudi v Slovenijo: 12. novembra Ljubljana, dvorana Tivoli, 17. novembra Koper, dvorana Bonifika, iS. novembra Brežice, Športna dvorana, 24. novembra Celje, dvorana Golovec, 25. novembra Nova Gorica. Športna dvorana. A. B. The Mondo Generator v Ortu v petek, 10. novembra, nas v ljubljanskem Orto baru čaka izjemna rock predstava, polna zadeto težkih zvokov. K nam prihaja Nick Oliverl, širši javnosti bolj poznan kot Član stoner rock legend Kyuss ali še natančneje kot bivši basist slovitih Queens Of The Stone Age. Ta je letos avgusta s svojo prvotno skupino The Mondo Generator objavil odličen album "Dead Planet: Sonic SlowMotlonTralls". K. G. PETEK 5.11.2006 03 TELEVIZIJ; A V prvih dneh, ki jih je Gašper preživel zunaj Bara, se je najprej dobro naspal. Kot pravi, ima ta čas ogromno dela z novinarji, ki si želijo intervjujev in njegovih izjav. Ana Hartman j nulo soboto smo Gorenjci v Baru izgubil prvega pred slavnika • K am nizana Gašperja, Njegov iz pad je precej presenetil, ^ de na to, da je bil vseskoz med najbolj priljubljenimi In čemu se bo posvetil se daj? "Hmm ... Ja, študij je gotovo primarna zadffva. Poleg tega mislim še vedno ostati v trenerskih vodah. Je pa res, da smo mi sedaj "vro-ča roba" in železo se pač kuje, dokler je še vroče. Zato bom verjetno Še delal v gostinstvu, morda pa se najde še kakšna dmga ponudba. Kaj povezano z mediji» mo- | goče kaj v manekenstvu, ali | pa karkoli drugega. Seveda bom skušal luiovčiti to me- "Nič posebnega. Najprej normalno pijejo, zapravlja- no vsi videli, v kakšnih od-dijsko prepoznavnost. Sedaj sem se dobro naspal,« čeprav jo in s tem eni od ekip za» nosih je z večino tekmoval- imam še priložnost, čez bioritem še ni takšen, kot bi kakšno leto tega ne bo več, moral biti. Drugače pa me je zato je treba to Čim prej izko- Čakalo polno intervjujev in ristiti." gotovijo imuniteto na piuse in minuse? cev. Je oseba, ki ima vedno svoje mnenje pri določenih "Ko moraš hkrati gledati zadevah in to mnenje se izjav, na kar se moram še do- na skupen zaslužek in na skoraj vedno razlikuje od bro navaditi. Svoje življenje svoj obstanek v Baru, mis- mnenja ostalih. Ce bi malo Glede na to, da si imel naj- pa bom poslušal postaviti lim, da je normalno, da je potrpela in kdaj Še komu večjo priljubljenost, si bil nekako nazaj v tiste tirnice gotovo presenečen nad izi- pred Barom." dom glasovanja, Verjetno si pričakoval, da bo domov šla Tina... "Kdorkoli gre na stol, ima prihajalo do takšnega taktiziranja. Čeprav bi bilo tudi meni ljubše, da do tega ne bi drugemu pustila do besede, bi bilo lažje." Si kdaj obžaloval, da si se prihajalo, a ko gledaš na svoj Kaj boš storil s prisluienim prijavil na šov? obstanek, se porajajo različ- denarjem? Koliko ga je Še tete/' tal, sem pa na tak razplet se- ljenju do sedaj." veda upal. Pač, ni se izteklo po mojih željah. Tini je v ti- Kakšno je tvoje mnenje o "Niti enkrat mi ni bilo žal, ne ideje, kako priti do imuni- bilo poleg 600 tisočakov, ki si jih za.služil v enem ted* nu? Boš celotedenski zaslu-žek delil z drugimi ali ga obdržal zase? "Ostalega zaslužka ni bilo zelo veliko. Mislim, da polovico možnosti, da gre da sem se prijavil. To je za-domov. Ne morem reči, da gotovo moja največja, izjem- sem pričakoval, da bom os- no pozitivna izkušnja v Živ- Rekel si, da želiš ohraniti stike z nekaterimi Barovci. s katerimi? "Z vsemi. Morda s Špelo stih treh dneh drastično letošnji novosti • o uvedbi še najmanj, ker enostavno od 100 do 150 tisoč tolarjev. zrasla podpora in enostavno ekip črni in beli? nisva našla tistega pravega Bom videl, ko dobim banč- je bilo tisto soboto očitno več gledalcev na njeni strani." "Meni osebno razdelitev kontakta. Seveda se razume, ni izpisek. O celoteden- na črne in bele ni všeč. Kaj vse si poČeJ v leh dneh, Kaj praviš na taktiziranje, dn bomo z nekaterimi ostali skem zaslužku pa še moč- boli v stikih kot z drugimi, no razmišljam, Drugače bi ko si prišel iz Bara? na obiske prijateljev, ki ne- ampak to je posledica tega, da Živimo daJeč narazen." bilo, Če bi ostal notri. Potem sploh ne bi razmišljal o delitvi. Tako pa je to sedaj edino, kar mi ostane od Bara." II Kdo si po tvojem mnenju najbolj zasluži zmago? Moj favorit ostaja Emil, čeprav niti nimam razloga, Kaj meniš si pridobil s so* zakaj. Že od začetka je bil delovanjem v resnlčnost-ata" celotne skupine, zato nem Šovu? 11 imam o njem dobro mne- "Kot prvo upam, da sem nje. Računal sem tudi na pustil dober vtis in s tem Klemena. On bi si prav tako pridobil določen krog obo- zaslužil zmago." In kdo je po tvojem najšibkejši Člen in zakaj? ževalcev in njihovo naklo* njenost. Upam. da bo to pripeljalo do kakšne nove izkušnje, do nove priložno- "Mislim, da je to trenut- sti, da si morda postavim no Špela, ker smo enostav- temelje za prihodnost." Vsi njegovi obrazi Na POP TV bo v nedeijo, 5. novembra» ob 2145 na sporedu posebna oddaja o sedemkratnem zmagovalcu formule 1 Michaelu Schumacherju, Miran AlišiČ, ki je bil prisoten na vseh 250 dirkah, ki jih je Michael Schurnacher odpeljal v 16 letih, je povedal: "Na POP IV, kjer smo dirkača ob vseh dogodkth vsa ta leta spremljali, smo z ekipo pripravili oddajo, ki je sestavljena iz treh sklopov. Covoffla bo namreč o treh obrazih Schumacherja, in sicer o njegovi Športni karieri, o njegovih včasih dvomljivih in kontfoverznih potezah ter o človeku, ki je bil akti-ven Še zunaj dirkališč, tudi pri nas. Zaigral je na dobro* delni nogometni tekmi v Novi Gorici in nenazadnje ob potresu v Posočju za dobrodelno dražbo daroval svoj zm a goviti kombi nezon.'' V posebni oddaji z naslovom Michael Schumacher - vsi njegovi obrazi bodo za POP TV ekskluzivno spregovorili Michaeiovi prijatelj), tekmeci, poznavalci formule 1 ter najvplivnejši ljudje tega elitnega spektakla in prikazali tudf manj znane obraze dirkača, ki ga bo v prihodnosti na stezah le stežka kdo presegel. Oddajo pripravljajo Mtran Ališič, Boštjan Belčič, Stane Kos, David Stropnik, Nina jerančič. Domen Jerančtč, Tina Hoinik in Mojca MurSič. N.V. Predvolilna soočenja na CTV Ker bodo v številnih gorenjskih občtnah morali za izvolitev svojega župana opraviti še drugi krog volitev, bodo v studiu Gorenjske televizije v zadnjem tednu pred volitvami soočili kandidate, ki se bodo naslednjo nedeljo znova potegovali za čim večjo naklonjenost volivcev. Predvolilna soočenja bodo na sporedu ob 20. uri. Že jutri se bosta soočila preddvorska kandidata, v ponedeljek Borut Sajovic In Pavel Rupar, v torek kamniška protikandidata, v sredo pa Mohor Bogataj In Damijan Perne. V Četrtek se bosta soočila radovljiška županska kandidata, v petek pa Še kandidata novonastale občine Gorje. V vseh soočenjih bodo lahko z vprašanji obema kandidatoma neposredno sodelovali tudi televizijski gledalci. A. H. Planet Opremite sv^ mobtlnlk! Brez aanstva v SMS-kbbti! M» MAUđm VSM»? ^yubho mMfU t»ke. nti\ 1919 poUtaM MS X iMnno kodo Za več vsebin pošljite SMS z vsebino P KRNEIG na 1919 TEME & 0ZAD3A s la jlliili nnAti mv>i ouur: %C MKi tUik IVOIK) ttACOf: tC IQLK1 TÖTTEASCI 02AWE: to kXSlAX č 1Ü4A: THim oacuh MMafti TMA: TĐUJCttt KAOX^ M 0UXB1 TFÜSTl KABJS^ M nSTl MELODIJE & UVERTURE mSSf^Gf&G WUvn • fewMf s KOU: WtUKStfl fp^ • Kmćm tf^ «OM: m uoe^n ttiMfiftWypUr^MH • DM"« lU iofjć m NiKi lAOA: Mffnt F*rU HUt04i • Stol An m sTAKa f tny^ Mb H »««•fcrnm KOCMU M ICTTOfeSi TfU - V 4WM Mn moK m couidi »M • u ♦ Uf Htftd ROCiA: rn lUMOt Sdcw Httm -1 BMt M IHM KOOlu fmöAHOki f^Bmm Lf^dtftt • Ni / ICIMA: CH OUUi Uu - 0*1» fD M« Mp(j» wivh) UMAtMUJSUl OM9QWC3 NttMM •MU 4 DMA: MCOOl LuM • KQOA; OKUn-n, ali po pošti na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, s pripisom "TisoČ ugank za odrasle". Ploščate, okrogle, oblik vsemogočih, počutju ugodne na mestih so mnoge. Izžrebali in nagradili bomo dva pravilna odgovora (enega, ki ga bomo prejeli preko SMS, in dru- gega» Kr ga bomo prejeli po poŠti). Pravilna rešitev zadnje objavljene uganke se glasi: spolovilo. Pravilnih odgovorov nismo prejeli. TANJA ODGOVARJA IN RAZKIUVA SKRIVNOSTI SANJ vse odgovore Vem, potrebujete samo po- uspeli. Srečno! itev. Potrditev, da raz- 'Ribi 65" Koko bo izgledalo moje življenje naprej? Priznam, da me je strah, in niti ne vem. če ^^^ ^ ^^ ^^ tem te p,av odhCIa, aU pa je ^^^^^^^^ ■ končno pri-z meno kaj zelo narobe. Ko- ^^^ ^^ spremembe. Čas, moj čakom no vol nasvet m vpogled. jih od krat pa delajte načrte. ki stu niste nfč ogroženi, če- mene niti ne pričakujete. vam bodo tako ali tako vsi prav vas čaka kar dolg sta- "Vodnarka" ež. Kot vidim, se lahko po obeh operacijah odločite za nvalidsko upokojitev. To nikakor ni slaba odločitev, premislite pa sami. Vseka- je treba iti korak naprej Draga Tanja. SkrhI me za kor boste za svoje zdravje in misliti samo dobre stvari zdravje, pričakujem operaci- naredili veliko več, če se in kaj lepega vas vse še jo. Ali bo vse v redu potekalo? Ko se boste sami zaČel Spreminjati, se bodo spreminjali tudi ljudje okoli vas. Čaka. Uspelo vam bo nare-fti konec preteklosti in njenim bremenom. Nekaj časa Morda, da se ostali sploh boste porabili samo za sebe. Se odpočili, zadihali s nimi pljuči življenje do obisti in dali času Čas. čas Kako bo z mojo službo, saj se upokojite. Starejša hči bo kmalu rešila težave n bo mi zdi, da se mi ne obetajo zadovoljna, ker se je odloči- prav dobri časi. Najlepia hvalo. ne bodo spremenili, ampak boste le vi tisti, ki boste do- Kot vidim, bo operacija kmalu n bodite brez s bili popolnoma nov poged. Ne govorim o napakah, am- celi rane in nam da nove tudi uspešna. Težava s la, tako kot se je. Imela bo Še enega otroka in to v Štirih letih. Vaš starejši vnuk je zelo navezan na vas in zna vam polepšati marsikateri dan. |e že v obdobju puber- pak o starih vzorcih, ki so vrednote. Da, svet okoli vas vas je zelo obremenjevala in tete in kot vidim, je prav pri- globoko zakoreninieni se bo začel spreminjati. In omejevala vedno bolj v čis- ih. vas. Želite ugajati in se zato to zato, ker ste pripravljeni to vsakdanjih oprav Zato je operacija nujno potrebna, Čez pol teta se bodo na vse načine prilagajate. ga videti in tudi sprejeti. jetno zaljubljen. Šola mu posebnih težav ne bo dela- a. Pri Športu bo še naprej uspešen in vi ga Še naprej Bojite se biti sami oziroma Drugačnega, kot ste vajeni, ostati sami in zato si zati- a nič zato, Nikoli ni prepo- odloČili tudi za drugo nogo. spodbujajte. Upam, da vas skale oči že več kol petnajst zno za niČ in vsak dan spro- Za bolečinami trpite že vr- bo strah pred operacijo mi- let. S tem samo Še bolj pa- ti je nov ter neznan. Do- sto let in še dobro, da ste nil, Glejte na to le iz svetle date v Črno brezno obupa, končno selitev pričakujte ta- nemoči in depresij. Poznate po novem letu. Do ta- sploh bili sposobni hoditi v službo. Na delovnem me- Strani, pa vam bo lažje. Že-im vam vse dobro. HOROSKOP TANJA in MARICA s* A pr % Oven {21«3. - 214.) Poslovno se boste kar naenkrat počutili zelo Vzeli si boste nekaj dni oddiha, saj bo to nujno potreb» no za vaše kakršnokoli nadajnje delovanje. Ljudje iz bližnje okolice vam bodo obljubljali vse mogoče, a bodite previdni. Bik (22.4. - 20.5.} Odločitve, da malo globlje sežete v žep, kar sploh rti vaši navadi, vam ne bo žal. S tem boste najbolj osrečili sebe. kar pa je zelo veliko, saj vedno v ospredje dajete druge. Sporočilo boste dobili Še ob pravem Času. Dvojčka (21.5. - 21.6.) Ves teden boste premišljevali o poslovnih potezah in se spraševali, kaj narediti. Pogovor s prijateljem vas bo opogumil in naredili boste korak naprej, ki se vam bo finančno obrestoval. S strani domaČih boste obremenjeni, napeti in rahlo razočarani. Rak (22.6. - 227.) Postavljeni boste pred odločitev, zdaj ali nikoli. Res da ste bili razočarani, a vsak Človek ima svoje merilo. Dari- 0 boste dali in tudi prejeli. Obakrat bo občutek prijeten. Vaš nakup se bo obrestoval. Lev (237. • 23.8.) v tem tednu se boste veliko ukvarjali z ljudmi v svoji okolici. S tem boste malce pozabili sami nase, a težave vam zato ne bodo izginile, ampak se bodo samo prestavile. Petek bo vaš dober dan. Devica (24.8. - 23.9.) v zadnjem trenutku boste ujeli svojo življenjsko poslovno priložnost in to ravno takrat, ko boste na koncu svo-moči in upanja. Finance se vam bodo končno popravile in spet boste lahko zadihali. Tehtnica (24.9. • 23.10.) Prisiljeni boste postaviti merilo, kaj je resnično pomembno in kaj ne. S tem, ko se ob nepomembnih stvareh ustavljate in trošite dragoceno energijo, vam pomembne zadeve vedno bolj uhajajo iz rok. Odločitve ne prelagajte na jutri. Škorpijon {24.10. - 22.11.} Turobni prazniki vam bodo sprožili negativno energijo in slabe volje boste večkrat brez posebnega vzroka. Tudi prijatelji, ki vam veliko pomenijo, vas bodo razoča-rali, najbolj s tem, ker vam ne bodo stali ob strani. Strelec (23.11. -21.12.) Nekdo bo od vas pričakoval več, kot boste tisti trenutek sposobni dati. Pa ne po vaši krivdi, ampak bo vpletena višja sila. Na koncu koncev pa boste spoznali, da je bila to še najboljša rešitev. Pogovor z neko osebo vas bo spravil v izredno dobro voljo. Kozorog (22.12. - 20.1.] Pred vami so velike spremembe. Največji val boste ob- ]li v sredini tedna. Okolica vas ne bo uspela dohajati, a vi o tem ne boste imeli časa razmišljati. Glede Čustev se boste nekoliko ohladili, a ne za dolgo. Vodnar (21.1. -19.2.} Občutek, da bi se vsi okoli vas morali spremeniti in b ižat vašemu m se priDizati vašemu mišljenju, vam kar nekaj Časa ne bo dal miru. A šele potem, ko se zaveste, da se tudi vi lahko spustite na njihovo raven, pride do pozitivne rešitve. Dobili boste težko pričakovano sporočilo z dobrimi novicam . Ribi (20.2. - 20.3.} še ravno pravi čas se boste zavedeli, da tako ne gre več naprej. Samo kimati z glavo, ne da bi vedeli zakaj, se prilagajati osebam, ki vam v bistvu niČ ne pomenijo, se smejati Šalam, ki to sploh niso, energijo metati skozi okno, ne hvala, boste rekii. SOLA VEDEŽEVANJA Tanta ponovno pripravna šon vedeževanja, pMiičete po tel. Q40/514-97S. PETEK 3.11.2006 NAGRADN KRIZy NK; Visok izkoristek za zanimivo ceno Viessmann, d. o. o. C. XIV. divizije 116 a. 2000 Maribor leiefon: 02/480 55 50. telefaks: 02/480 55 60 http://www.vlessmannxom Brezplačna H: 080 10 11 kiz@vle» mann, com Za nagrajence prispeva nagrade štebe Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz Lojze, s. p., Vodice 1. nagrada: brazrokavnlk 2. nagrada: malica 3. nagrada: kapa Tri nagrade prispeva Gorenjski glas. isk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede. Vissmannova sistemska tehnika ■ vse se ujema Slstemsla tehnika Oonvtf rIU santtami ntfe Pri posodobitvi se naj uporabijo usklajene sistemske Ogreta sanitarna voda se shranjuje v ogrevalniku kompOf>ente, da se zagotovi neproblematična zamenjava sanitarne vode, ki je pri Viessmannu optimalno prila-stare naprave. Viessmajin v ta r^amen ponuja kompletno gojer^ celotnemu sistemu. Material, plemenrtonerjavno paleto proizvodov z vsem prltwrcm. Regulacijska leknlka Za nizkotemperaturno ali kondenzacijsko obratovanje se uporabijajo sodobne regulacije, ki na osnovi zunanje temperature in nastavljivih karakter (sličnih vrednosti ZQradt>e optimalno regulirajo temperaturo vtoka in nudijo veliko udotija pri rokovanju. nmmanftmrt sončiri Kačefoma se naj preveri, ati se lahko za podpom ogreva- 15. novembra 2006. na Gorenjski glas, Zoisova nja, predvsem pa za ogrevanje sanitarne voöe. vgradijo 1, 4001 Kranj, p. p. 124. Dopisnice lahko oddate sončni kolektorli. Z njimi se lahko v poletnih meseon do tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa na Zoisovi 1. 100 % pokrije potreba po topli vodi. ieklo. zagotavlja neoporečno shranjevanje brez dodatnega vzdrževanja. Cnu6* r Awwml Mnl SSSTAMtL' F. KAUM NAJSOU POGCmA URSJENA VAMVAIM oai^- HEfRIP-RAVE OROSNO NOVIH ZRN 22 ZAPRŠKA. BAJQERA 38 ' 16 MKA 3 SIOCOG (AKTON) 36 DRUOOHE ZAHOVO CVMJO SKA SSRW BUtö* HALAQJI GRLO pttca- VOO»«GA PftOCESA ARMtA CUNQZA PSNKQ MHT RHSKO WikH OUR] nsv02H0 SUDSTVO OCAfiA OftiAK. VEUKAN V. 0(U ocH$Ejev* DOMOVINA WWÖi VCJAKV ttgtÜM Tusm VQiSKI Aswni li'fifMiT GftdXA ČRKA JUDOV S(M PEVKA DEREMO« HOOU voau OPEL tuvrm vouc V102EKV QMMM PCVSKI GUS IGRALEC lAlAN) OUĆ. (UTAA KUUVA. KARUTEfl 11 HEDK«S>0 eM22A ajiTĐflCO HOOIQ' tWfOSr KOŽE KOT POSlfUCA PTAIA RUPR OI'IUBIW sanitBinvode aymmfi. prastDnnne 3S0 hSOOQWM ^ >s Vttoen&dU " oin£nhoW đkombhhri koiel 6.6 Qo 2$ kw z* Vit Hans 300 It2(to49 kA 16.6 do 66 kW • ». QORSklSKI 6LAS WTO, SLAM PEOVO PISATEU ISWO) STANKO VRAZ PO SE S KREDO UOVM&U SLABA NlUAfiA RALM 7MJA WJ. . TOUUČ StMETA KOPRSKA CFRT CUVHO MESTO U6CHEN STtMA oecR du DOVDOMCA ROMAN GEORGE NEWTON AM.PCVRl ItfRA JSMNATA H8SL ZREK MABAVA ZAKUL1ÖNI DEL SKOKA ROe£AT OWEN SOOOfiNi GUSBEN TTL 10 11 12 13 18 19 14 vibSmann Na^. naslov $TEB£ LDJZEIF. Brniška c.48 (SVDS D.0.0. Goriče 15 ČEPOM JANEZ SP. ljubljanska cesta 101 CCOP AGERT aOJL • ^ A pannerj]: Pošta 1217 Vodice 4204 Golnik 1354 Horjul 4205 Preddvor 1240 Karr^nik 4260 Bled 4240 Radovljica 1241 Kamnik 4228 Železniki 1216 Smlednik 1210 lJubliana 4207 Cerklje Kote maže 106 EKOROlimKT ao JL Markovo 13b EUmOOJX Prečna 10 aiEM dJ^Si. Ljubljanska 13 IXP. oii.0. Bevkova ulica 42 JEX0V MSI. Dražgose 62 KOSEC TOMAŽ &P. Valburga 56a KHUŠEC TOMAŽ S.P. Štula 3 UUHPE MIHA ir. Sp. 8mlk 45 LUKANEC MILAN S.P. Tenei^ 34 MRT1UAK URS Sf. Srenja vas. Goriče 3 0S1AX ZUTKO SP. Smledniška cesta 43A 4000 Kranj OMAnmroRip. Pod gozdom 26 PinCTAlDil. Industrijska ulica t POTOĆMR ffAM IP. Stirpnik 15 ŠmC ZDENKO IP. Podreber 12 TALCOM 0.0A Demšaijeva 14 VAVTAR D.O.Q. Biro UuUlana Zvezna ulica 2b ZAPLOTm AITTOH S.P. Sebenje 26 4204 Golnik 4204 Golnik 4290 Tržič 4270 Jesenice 4227 Selca 4202 Naklo 1000 Ljubljana 4294 Križe Telefon 041 650 958 040 295 711 041 652 637 i > 051 602 602 051 330 652 041 799 373 04 537 32 00 01 839 45 67 041 756 959 041 666 385 01 512 03 42 040 710 122 041 784 493 041 634 031 041 403 57Ö 041 744 467 031 328 454 041 630 087 041 707 094 4220 Škofla Loka 041 615 021 01 520 75 80 041 703 604 ReSitve križanke Viessmann, ki je biia objavljena 17. oktobra. Pravilna rešitev se glasi: 4274 Žirovnica; 3. nagrado: zgoščenko Slovenije, prejme Ivan Bukovnik, Begunje 83, 4275 Generacija oljnih in kondenzacijskiK kotlov • Viessmann • 1. nagrado: dežnik, prejme Ivanka Begunje. Nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: Milan Dornik, Blejska 12. 4290 Tržič, Debeljak, Smlednik 27, 1216 Smlednik; 2. nagrado: majico, prejme Anton Flerin, Breg 34, Tončka Rakovec, Šempeterska 1, 4000 Kranj In Lado Pevec, Breznka 12 A, 4274 Žirovnica. 08 PETEK 3.11.2006 DRUZABN KRONIKy Vse več mladih razmišlja, kako na najlažji način do javne prepoznavnosti. Čarovnice s tem problemov nimajo, so jih pa skomercializirali do te mere, da namesto metel uporabljajo celo sesalnike. A enka Brun Mlada dama i« paČ brez dlake obeh šovih je tematsko vajeti erotično glasbenega proiekta. na jeziku in, kot kaže, jo je la- sten jeziček 'usekal po prstih'. kaj kmalu prevzel stari dobri seksualni Štos. Ni kakšnih za- Zmagovalec Andrej je pristal na nacionalni televiziji, Saro Manjši skupini posamezni- Zadnja novica, okoli katere bi nimivih preobratov, ni prese- včasih gledamo na TV Pika. Kaj pa slava letošnjih udeležencev Bara^ Slabo kaže. Še kov iLspe na avdidjah za res- se moral vrteti svet, je njen nečenj.ni idej. Kar bo, pač bo. ničnostne Šove, kogar zanima novi singel, pa žal zadeva kar Če ni nobenih fint v scenariju, glasbena prepoznavnost, po- ne dobi pravega prostora v stvar postane dolgočasna, Vse največ sta 'na tapeti' Špela in irebujenastopvMarioviodda- medijih. Bo videospot zanj v temelji na karakterju vplete- Žiga, pa Še to z negativnim ji, imamo pa tudi po{ne)sreČe- prihodnosti delal Mitja iiih, li pa se lahko zavlečejo v prizvokom. Avtonorija pa so ne izjeme, kot sta glasbena Okom? Trenutno fant zagna- kot in ne počnejo drugega, poimenovali prvi resničnost- 'fenomena* a'la Fredy Miller no piše scenarij za svoj drugi kot Čakajo, da teden mine, ni radijski Šov. Zadeva je bih in Štajerski slavček z visokim film. Ustvarja nekje v kleti, Ljudje, ki spremljajo Dirko!, morda bolj zanimiva, ker je glasom, ki sliši na ime Dami- doma v Kranju, brez svoje lju- celo menijo, da sta vlogi pove- bila stoenka, v kateri so tek- jan Murko. be muce mace', ki naj bi bila zovalcev včasih popolnoma movald dobesedno živeli, po- Mišice se trudijo, Rebeka ponovno v solo izvedbi. napačni, prestatični, da delu- stavljena v City Park in tako Drenidj in Sanja Grc^iar poje- ResniČnostni šovi. Naiprej ieta premalo vživeto, da je vsem na očeh. Od petih so tri ta, Sabina Remar naj bi se po- so bili enostavni, potem bi Maja sicer super mačka na fb- ie vztrajali do konca, glasova- dala v tujino, se spoprijela celo z igralskim isivom. Živa Vad* morali biti zapleteni, pa so post^ nezanimivi. Dirkal in Bar tc^afijah, vendar voditeljsko nje pa je na koncu določilo zmagovalko: Študentko Iris, mrtva. nov se zadnje dni vviogi vodi- 2 ponujata precej mani, kot Lansld bar sta najbolj izko- Vojko in žigolo Miki pa sta po teljice vse bol) sonči'na televi- smo pričakovali. Bar sicer ristila Ažbe in Mišo. Ažbe si moško prenesla poraz. zijskih ekianih, zvezda slavne spremlja več ljudi, pri obeh pa je za kratek Čas celo ustvaril Nagrada: avto, ki pa ni le na in razvpite čmolase lepotice Nine Osenar pa odtno zahaja. gre predvsem ža tako imenovane bar- in dirka-fene. Pri družino, Mišo pa trenutno so- posodo. Že zato se je splačalo deluje tudi pri organizaciji Na Blejskem gradu so Čarovnice kuhale juho za grajsko Tokrat sta vas v Ambasadi v Žireh postregli nasmejani gospodo, ki kasneje posumi, da je juha začarana, / m» Anka Buievtc Čarovniški natakarici. I Foto' Peh>na MUkar BaUasin Med petimi 'avtonorci' so ostali trije Gorenjci, prežlvelli do Mfšo in Azbe, lanska Barovca, ki sta iz svoje prepoznavnosti konca, odločili so glasovi poslušalcev in gledalcev, zmagala potegnila celo več kot zmagovalec Andrej. 1 ^«t». 2»ki«p je ftudentka Iris. Največ televizijske pozornosti ima že od začetka barovka Kam bo pot peljala sanjsko žensko dve? Njena zvezda že Špela. I Foia Tin« Dolt zahaja? /p»»« VRTIMO GLOBUS Spogledljivi Orlando čeprav se zvezdniki radf ponašajo s svojimi luksuznimi jeklenimi konjički, pa se Orlando Bloom najraje prevaža z london- sko podzemno železnico. Tube' je nje- govo najljubše prevozno sredstvo zato, ker tam srečuje lepa dekleta, s katerimi se lahko spogleduje. "Sediš nasproti nekoga, vajine oči se srečajo, ne spregovorita, nato pa vstaneta in odideta vsak v svoj svet. Ta čudna podzemna mreža me vedno prevzame," svoje občutke opisuje britanski igralec, ki se je na ta način že mnogokrat zaljubil. Radodarna Oprah Oprah Winfrey je gledalcem svoje pogovorne oddaje v preteklosti že po- darjala avtomobile, odplačevala dolgove