12. štev. V Kranju, 22. marca 1902. III. leto. 60R6JO6C Političen in gospodarski list. Vabilo na narocbo. ŠSfiL^ za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Savski most v Kranju. Interpelacija državnega poslanca dr. A. Ferjančiča in tovarišev na ministrskega predsednika kot voditelja ministrstva notranjih del, podana v poslanski zbornici dne 13. marca 1902. Za živahni in vedno rastoči promet, ki se vrši na državni cesti čez savski most v Kranju, je stanje tega mostu popolno nezadostno ter gradnja novega mostu od dne do dne nujnejša. Sedanji most, ki je lesen, ima vse napake, kakršne se porajajo pri takih mostovih. Ves promet s kolodvora in na kolodvor, ki je jako živahen, bodisi glede na število voz, kakor na število ljudi se vrši edino le črez ta most in ako se še vpošteva pomnoženje prometa ob ponedeljkih, ko so v Kranju zelo živahni tržni dnevi, sme se govoriti le o sreči, da se ni zgodilo že večjih nesreč, osobito ker most nima posebnega prehoda za pešce. Poleg tega se mora ta most vsako leto temeljito popravljati; v takih slučajih je prevoz popolnoma onemogočen in prepovedan o času narastle povodnji, kar se gotovo vsako leto pripeti. Te okolščlne, kakor tudi zapoved, da se smejo prevažati čez most tovori le do gotove teže, kar je za mnoge indu.strijce velike škode, kažejo, da se je vedno bati trenotka, ko voda odnese ta stari most. In če bi se to zgodilo kljub vsem varnostnim napravam, nastala bi katastrofa za mesto Kranj in celo okolico, ki jo veže edino le ta most s kolodvorom. Ako se dalje uvažuje, da vsakoletne poprave mostu pogoltnejo prav znatne svote, ki bi se prihranile z gradnjo modernega mostu, izkaže se odstranitev sedanjega lesenega mostu in njega nadomestitev z modernim mostom kot investicija in že iz tega vzroka bi bila gradnja novega mostu racijonelna in zaželjena. Z ozirom na te v kratkem navedene nedostatke, usojajo se podpisanci vprašati Njega ekscelenco gospoda ministrskega predsednika kot voditelja ministrstva notranjih del: Moče li Njegova ekscelenca dati potrebne ukaze, da se takoj prične, s predpripravami za nadomestitev se- danjega lesenega mostu čez Savo v Kranju z novim modernim mostom in ustaviti za to potrebno svoto v proračun za leto 1903. Na Dunaju, 13. marca 1902. Slede podpisi. 16 Naš hišni davek. Piše Š. [Dalje.] Če torej gradiš popolnoma novo hišo, ali gospodarsko poslopje premeniš v hišo, ali v gospodarskem poslopju narediš posamezne stanovlji/e prostore, ali slednjič postaneš lastnik hiše, ki je bila dosefdaj z ozirom na svoj poseben namen oproščena davka, in jo potem rabiš zase — v vseh teh slučajih bo prišel davčni nadzornik ali njegov odposlanec ter določil število stanovlji-vih prostorov, in varoval boš le svojo korist, če pre-membo kolikor mogoče hitro naznaniš gosposki. Natančneje o tem v naslednjem odstavku. Dosedaj smo govorili o premembah, ki se izvrše na korist države. Preostajajo nam še nasprotni slučaji, to je oni, katerih konstatiranje leži v interesu davkoplačevalca, in katerih bistvo obstoji v tem, da davku zavezano poslopje izgine s pozorišča. Najnavadnejši slučaj, da namreč hišo ali popolnoma podereš ali ti jo ogenj, vihar i. t. d. tako uniči, da ostane k večjemu še prava pravcata razvalina — ta slučaj pač ne potrebuje nobenega komentara. «\Vo nichts ist —» i. t. d., vendar davčna gosposka le takrat poizveduje, če ji to pravočasno naznaniš, kakor bomo še obširneje razložili. Ravnotako jasna je prememba*), ki je takorekoč negativna, podoba zgoraj pod A št. 2 navedenega slučaja: občina kupi zasebno poslopje in nastani v njem bolnico, šolo i. t. d. Tudi tu preneha davčna dolžnost, dasiravno velja o pravni konstrukciji tega slučaja mutatis mutandis vse ono, kar smo zgoraj rekli o nasprotni premembi. Manj jasen je pa — ne toliko teoretično, kakor v praksi — slučaj, ki odgovarja nekako premembi gospodarskega poslopja v hišo, t. j. prememba hiše v gospodarsko poslopje. Mislim pa, da bi ne bilo slišati toliko opravičenih in neopravičenih pritožb, ko bi gosposka in davkoplačevalec ne merila vseh slučajev po tistem merilu. Mogoče je dvoje: ali gre prememba tako daleč, da iz hiše res postane gospodarsko poslopje, t. j. da postanejo vsi dosedaj stanovljivi prostori nestanovljivi, da je torej potem poslopje objektivno nerabno za stanovanje, ali pa, da ostanejo prostori sicer objektivno rabni za stanovanje, da jih pa gospodar kljub temu de facto rabi za gospodarske svrhe. Da v drugem slučaju poslopje ne izgubi lastnosti stanovljivosti in vsled tega ostane davku podvrženo, sledi že iz onega odstavka, ko smo govorili o *) Zgoraj te premenibe nismo izrecno navedli. Naj se tedaj odstavek A.) v tem smislu popravi. 114 stanovljivosti v obče: bralec naj se blagovoli spomniti, da ne odločuje volja gospodarja, marveč trajna svojstva poslopja. Ravnotako pravično in v vsem zistemu hišne razredarine opravičeno pa je mnenje, da v prvem slučaju nimaš več opraviti z objektom, ki bi bil davku podvržen. Seveda — naj ponavljam, da ne bode nesporazumljenja — le takrat, kadar poslopje tako prenarediš, da ga nihče več ne more prištevati k hišam v pravem pomenu besede, in ni v njem najti nobenega stanovljivega prostora več. Potemtakem preneha davčna dolžnost, kadar poslopje ali sam podereš, ali namestu tebe to store elementarne nezgode, kadar se posveti dosedaj davku obvezano poslopje namenom, vsled katerih se dovoli trajna davčna prostost, in slednjič, kadar hišo v vseh njenih delih spremeniš v gospodarsko poslopje. Tudi v teh slučajih bo prišel davčni nadzornik, in konstatiral, da ni več nobenega stanovljivega prostora, torej tudi ne podlage za odmero davka — ali le tedaj — dobro si zapomni — Če ga pokličeš. Se nadaljuje. V Kranju, 22. marca. Državni zbor. Poslanci so nastopili velikonočne počitnice. Podanih je bilo zadnji čas več interpelacij, med drugim za odpravo prisiljenih in staroveških duhovnih vaj na srednjih šolah. — Pri poglavju «Srednje šole» sta govorila tudi poslanca dr. Tavčar in Plantan. — V torkovi seji je Schönerer s svojim klubom izval veleizdajsko demonstracijo s klici: Živel nemški cesar Viljem ! Živela rodovina Hohenzollern! Dunajske občinske volitve so se vršile minuli teden, kjer je zopet zmagala Luegerjeva stranka. Boja sicer ni bilo, vendar je po majhnem številu oddanih glasov sklepali, da mineva moč in slava Luegerjeva. Jezuita Oollconija, ki je v Vodnjanu v Istri imel anarhistično postno pridigo in s prižnice slavil zavratni umor laškega kralja, so zaprli in izročili sodišču v Pulju. Proti njemu se je začela kazenska preiskava. Pruska država je zapovedala v Poznanju s 1. aprilom nemško poslovanje vsem društvom, tudi poljskim. O Burih. Ves svet občuduje plemenito postopanje Burov, ki so izročili ujetega in ranjenega angleškega generala Methuena Angležem nazaj. Irci nabirajo do- , neske za zlato sabljo, katero pošljejo Buru Celareyu. Kitajska vojna odškodnina. Rusija zahteva od Kitajske zase vojne odškodnine 184,359.000 rubljev, ki se morajo amortizirati v 39 letih. PODLISTEK. Basen o mrtvaškem kostnjaku. (Zapisal Matija Bobnar.) Bil je svoje dni nek kmetovalec, kateremu so rekli «Bovte». Enkrat je šel že bolj pozno čez mirodvor ali pokopališče. Preko steze vidi hodeči mrtvaški kostnjak. Ko jo tako ogleduje pri mesečnem svitu, vidi, kako reži in kaže zobe, tedaj jo nagajivo in poredno tjavendan vpraša brez vsakega pomisleka: «Mrtvaška kost, pridi k meni v gost ...» A pri tej zapovedbi se Bovte ni malo prestrašil, ko čre-pinja odpre usta in mu odgovori: «Pridem k tebi v goste, ko v peti večer odbije ura enajst.* Bovte v svojem strahu ni vedel drugega storiti, kakor da je segel v žep po rožni venec ter začel urno moliti. To mu je dalo toliko poguma, da je prekoračil mirodvor in je prišel do župnišča, kjer je poiskal župnika in mu vse povedal, kar se mu je pripetilo. Vprašal ga je tudi za svet, kaj mu je storiti, ako pride mrtvaški kostnjak v goste. Gospod župnik ga je pokregal, čemu je govoril kostnjaku tiste nepremišljene besede. Slednjič mu vendar priporoči, naj Dopisi. Iz Šenčurja. Kadar se vrše dandanes kake volitve v kaki občini, povsod nastopata že najmanj dve stranki. Tako bo letos tudi hud boj v občini Voglje. Vokljani so se vzdignili zoper prezaslužnega vzor-župana gosp. Jan. Molja, katerega hočejo odstraniti na vsak način; ravnotako hočejo tudi odstraniti treznomisleče odbornike. Županom hočejo izvoliti moža, ki niti pojma nima o občinskem poslovanju. Odkod ta nezaupnica sedanjemu županu, nam ni znano. Kaj jim je župan Molj zalega storil, ne vem. Vsaj ni poštenega človeka, ki bi mu mogel kaj očitati, bodisi glede občinske uprave, bodisi glede strank. On ne pripada nobeni stranki in je ravno vsled tega popolnoma nepristranski. Držal pa se je zadnja leta le bolj klerikalne stranke, ko je bila v večini in sedaj ima to v plačilo, da ga ravno ti klerikalni hujskači hočejo odstraniti. V to volilno gibanje je posegel tudi zaspani klerikalni učitelj Kos, kateri je tudi za časa državnozborskih volitev dal brco svojemu kolegu gosp. Jelencu. Čudno, da ima tudi še čas; kdo ziblje otroke doma in kuha? Pred kratkim je prišel z na volilnem shodu izvoljeno deputacijo pregledat volilne imenike. Tiste jim je gospod župan radovoljno odstopil v pregled. Kos pa jih je hotel prepisati, kar mu je gospod župan zabranil, ker to ni dovoljeno. Kako, da ste se vi, g. Kos, podali v agitacijo? Vsaj vam župan do danes še ni nič zalega storil, pač pa mnogo koristil, ker pri vas ni vse tako, kakor bi moralo biti. Gospod «Meksikajner», pikantne stvari se pripovedujejo o Vas in prav lahko je mogoče, da se obelodanijo. Bodite torej previdni in ne kopljite jame drugim, da sami ne padete vanjo. Če imate toliko časa na razpolago, učite rajši mladino olike, da se bodo otroci vedli tako, kakor bi se morali, in potem ne bo med fanti pretepov in surovosti. Sedaj pa le dobro pomislite nadaljno agitacijo proti Molju in treznomislečemu odboru. Na svidenje! Iz Tržiča. Pri nas imamo misijon. Da se pridiguje o liberalcih in njihovih časopisih, tega, gospod urednik, mislim, da Vam ni treba pisati; kajti pridige bi bile presuhe in bi ne segle do srca, ko bi ne bilo liberalcev, ki dajo vzroka dovolj, da se lahko brez skrbi pokliče parkrat — hudiča. Pridige pa so kljub temu še dolgočasne, da stare ženice, ki navadno poslušajo z odprtimi ustmi, tarnajo, da so pridigarji za nič, ker ne znajo do solz ganiti. Gospodje, malo več liberalcev pošljite v pekel. Sicer je pa popolnoma prav, da je pri nas sedaj misijon. Stal bo seveda vsakega posameznika nekaj «žuljev», ki le pripravi peti večer večerjo, samo pokriti mora vse sklede, nože in vilice naj pa narobe obrne, kajti duhovi imajo druge navade kakor ljudje. Bovte je ubogal župnika, pripravil peti večer dobro večerjo, pokril vse sklede, nože in vilice pa obrnil narobe. Ko je ura odbila enajst, odpro se vrata sama od sebe in mrtvaški kostnjak sede za mizo. Bovte se je od samega strahu kar tresel. Cepina pa je pridno zajemala iz skled in zavživala. Videti je bilo, da ji je bilo prav všeč, da so bile sklede pokrite, noži in vilice pa narobe obrnjeni. Ko se čepinja naje, reče proti Bovteju: «Vidiš, jaz sem tvoj nekdanji prijatelj, za katerim si tako žaloval. Zato sem tudi prišel, ker si me povabil v goste, akoravno so me ovirale strašne težave. Prehodil sem sedem dolin in sedem gora in sedemkrat sem se premlel na mlinskem kamenu, predno se mi je odprla pot v vaše življenje. Zdaj pa ostani zdrav! Ker si pa ti mene povabil, hočem tudi jaz tebe povabiti in te prosim, da prideš k meni v goste. Nato je čepinja izginila zopet pri vratih. Bovte ni mogel ničesar odgovoriti na te prijazne besede svojega mrtvega prijatelja, ker ga je bilo tako strah, da se je tresel po vseh ud t. Konec pride. bo ravno hotel seveda, precej, ali za očiščenje duše in za nebesa se tudi nekaj stori: saj po misijonu bomo stali vsi Tržičani že na sredi lestve, po kateri je očak Jakob zlezel v nebesa. Bilo pa je tudi zelo treba misi-jona, kajti Tržič je postal zelo pregrešen, to se pravi liberalen in je še domačemu župniku pri zadnjih volitvah dovolil samo 7 — reci sedem — glasov veČine — torej zadnji čas, da se spravi zopet na pravi pot. A nekaj Vam moram zaupati, g. urednik, nekaj, kar meni ni všeč, večini Tržičanov ni všeč in tudi Vam ne bo všeč. Tržiško prebivalstvo je po ogromni množini slovensko in le peščica priseljencev — okroglih 200 se prišteva k nemški narodnosti. Za to peščico, ki je pa tako večinoma lute-ranskega veroizpovedanja, so posebne pridige v cerkvici sv. Andreja — v nemškem jeziku. Nemške misijonske pridige v Tržiču! Ali naj ima misijon namen približevati Tržič zopet nemški Koroški. Ej, vi širokoustni gospodje, ki obešate narodnost vedno na najvišji klin, kako naj si to tolmačimo? In vi, gosp. Špendal, ki ste ob času svoje žalostne kandidature obetali delovati za slovenski narod? Ali razumnete vi pod »delovanjem za slovenski narod» dovoljevanje nemških pridig v slovenskem Tržiču? Samo na to vprašanje prosimo odgovora. Firbec. Volitev v okrajno bolniško blagajno In kranjski malkontenti. Doletela nas je velika čast. Česar že dve leti zaman pričakujemo, se je vendar enkrat zgodilo. Izpolnila se je naša najsrčnejša želja: poleg Koblarja in Lampeta stopila je tretja svitla zvezda, gospod Tomaž Pavšlar v krog naših sotrudnikov. Osrečil nas je s sledečim popravkom: «Slavno uredništvo ,,Gorenjca" v Kranju. Z ozirom na § 19 tiskovnega zakona prosim uljudno, da glede članka, natisnjenega v 10. številki „Gorenjca" na strani 95 pod naslovom „ Volitev v okrajno bolniško blagajno in kranjski malkontenti" v katerem stoje besede: „Tomaž Pavšlar je letal okoli kar s polo in zapisoval delavce po 3 krone", natisnete na istem mestu in z istimi črkami sledeči popravek: Ni res, da je Tomaž Pavšlar letal okoli kar s polo in ni res, da je zapisoval delavce „po 3 krone". Tomaž Pavšlar.» Gospod Pavšlar naj bo uverjen, da nas je s svojim popravkom preprijetno iznenadil. Ker ga poznamo kot moža zelo grčave nravi, nas je s svojim res uljudnim popravkom naravnost presenetil. Lepa beseda lepo mesto najde in zato gospodu Pavšlarju prav radi ustrežemo, če tudi on z nami vred ve prav dobro, da je res letal okoli in zapisoval delavce. Že zaradi uljudne prošnje bi bili ponatisnili njegov popravek, če bi se tudi ne skliceval na § 19 tisk. zak. Gospod Pavšlar je enkrat oblekel rokavice in danes se že lahko prepriča o dobrih posledicah. Saj smo mi vedno trdili, da bi Tomaž ne bil tako napačen človek, ko bi ne hotel vedno z glavo skozi zid. In zid ima to slabo lastnost, da je trši, kakor najtrša črepinja! Morda je gospod Pavšlar s svojim popravkom napravil prvi korak k poboljšanju. Kadar bo g. Pavšlar zopet priden, ga bomo spet pohvalili! Le na nekaj si usojamo g. Pavšlarja opozarjati. V našem članku smo poleg trditve, popravljene po gosp. Pavšlarju, navedli še mnogo drugega, kar se tiče njegove osebe. Ker g. Pavšlar dotičnih odstavkov ne preklicuje, s tem sam priznava, da smo pisali golo resnico. Tudi to je dobro znamenje. Tomaž se bo res še poboljšal! Novičar. Na Gorenjskem. Osebne vesti. Nadučitelj na Trati pri Poljanah, g. Anton Požar je premeščen v Mirno peč. — Stalno sta nameščena na dosedanjih svojih mestih gospodična Gabrijela pl. Lukanc v Šiški in A. Lenarčič v St. Vidu nad Ljubljano. — Učitelj v Lešah, g. Julij Slapšak je imenovan nadučiteljem v Konjicah. Volitev v trgovinsko in obrtno zbornico kranjsko se je vršila danes popoldne v Ljubljani. Ker bo skrutinij končan šele pozno v noč, danes ne moremo naznaniti izida volitev. Človek bi mislil, da bodo vendar naši du- 115 hovniki pustili vsaj to zbornico, kjer imajo odločevati edino le trgovci in obrtniki, a tudi tukaj so se — kakor se nam poroča — prav pridno pehali za glasovnicami ter jih pobirali. Torej tudi danes ni šlo brez boja. Vendar upamo, da 7magajo kandidatje, katere je priporočala narodno - napredna stranka in katere je tudi «Gorenjec* v zadnji številki objavil. Le namesto gosp. Josipa Turka, izvoščeka v Ljubljani, ki se je odpovedal kandidaturi, se je postavil g. Josip Vidmar, dežnikar v Ljubljani, in vsled želje gospodov volilcev kandidatom v prvi kategoriji obrtnega odseka g. Ivan Špalek, inžener in tovarnar v Kamniku. Dekan Koblar taji v »Slovenskem Listu*, da bi bil kdaj prodajal vole. Da mu pa njegov zapozneli spomin spravimo v pravi tir, trdimo in poročamo, da je Koblar prodajal vole na semnju v Kranju dne 20. januarja 1902 po Kristusovem rojstvu, in sicer ljubljanskemu mesarju g. Košenini z besedami: »Jest jih imam tudi en par naprodaj!* Če pa hoče gospod dekan utajiti to dejstvo, pošlje naj nam popravek. Romal bo z istimi črkami na njegovem papirju na tisto mesto, kamor spadajo nestvarni popravki — v koš. Ali je blo kaj kupčije, gosp. Koblar? Odgovor ministrskega predsednika. Na interpelacijo poslanca dr. Šušteršiča in tovarišev je ministrski predsednik dr. pl. Korber odgovoril v seji poslanske zhornice minulo sredo, da je deželna vlada že storila potrebne korake glede premoženjske uprave in zaukazala revizijo. Kar se pa tiče od načelništva sistirane volitve, se je vložila pritožba, ki se reši inštančnim potem. Uboj v Kranju. Minulo nedeljo zvečer okoli sedme ure sta se prepirala 27 let star zidarski pomočnik Alojzij Zebre, sin tukajšnjega zidarja Urbana Žebreta, in 20 let star mesarski hlapec Miha Zlate, doma iz Vogljan, sedaj službujoč v Kranju. Hudo sta se bila sporekla in tudi zaušnic ni manjkalo. Ker je bil Zlate slabeji, je šel domov iskat mesarski nož, močno se togoteč, češ, danes ti bom pokazal! In res je bil urno na cesti in se nastavljal Zebretu. Ko ga je ta gonil spat, skočil je k njemu, sunil ga z nožem v srce od spodaj navzgor in mu zadal 17 cm globoko rano. Zebre je napravil le še nekaj korakov, potem pa se zgrudil na tla. Prenesli so ga potem domov; med potjo je še parkrat izdihnil. Poklicani zdravnik je 'fconštatiral njegovo smrt. Zlate pa je bil zvečer še pri predstavi v cirkusu, odkoder so ga potem odpeljali v zapor. Zabavni večer, katerega je priredilo »Slovensko bralno društvo v Kranju* minulo nedeljo, se je dobro obnesel. Glavna točka tega večera je bila veseloigra »Martin Smola* ali «Kinematograf*, katero so že drugič predstavljali čitalniški diletantje in diletantinje. Pri tej predstavi smo opazili, da se je oder nekoliko povečal, kar je jako umestno, ker prejšnji oder ni bil skoro nič večji kakor čitalniški, ki je za večdejanke premajhen, kakor smo opazili pri »Revčku Andrejčku*. Vloge so bile domalega vse v tistih rokah kakor pri prvi predstavi, zatorej danes ne bomo še enkrat tu posebej naštevali vseh posameznih, kajti potrudili so se kolikor mogoče, da je igra dosegla popolen uspeh in ni zaostajala za prvo predstavo v čitalnici. — Po igri se je razvila prosta zabava. Pogrešali pa smo godbe, kar bi gotovo nekako povzdignilo večer in bi se številnemu občinstvu ne bilo treba dolgočasiti. No, prijatelji hrupne zabave so se kmalu izgubili in ostali so le zastopniki in zastopnice kramljanja vkljub temu še čez polnoč skupaj. Vodovodno vprašanje v Skorji Loki. Poroča se nam odondot: Imamo sicer društvo za osnovanje vodovoda v Škofji Loki, o katerem se je zadnji čas precej debatiralo po našem mestu. To društvo, čegar odbor vodijo za napredek našega mesta resnično vneti in neustrašeni možje, se je začetkoma kaj marljivo lotilo dela, tako, da smo gledali z najboljšim upom v prihodnjost, da dobimo v nedoglednem času — morda še letos — za nas tako prepotrebni vodovod. Sedaj je postalo sicer tako intenzivno in uspešno delovanje tega društva — rekli bi — nekako mlačneje. Kje vendar tiči vzrok? (Prosimo pojasnila. Opomba uredništva.) Bojimo se, da 116 bi se tako koristna in nujna naprava ne zavlekla. To je edini namen teh vrstic, gospod urednik! Seja kranjskega občinskega odbora dne 21. t. m. 1.) Zapisnik o zadnji seji se prebere in overi. 2.) Župan naznani, da so pregledovalci našli obč. račune v popolnem redu in daje načrte za prizidek pri gimn. poslopju izročil naučni upravi. 8.) Pristojbina za mrliško ogledovanje v smislu zakona z dne 8. novembra 1901 se nastavi na 2 kroni. 4.) Zaupnikom pri naborni komisiji se določita občinska odbornika F. Krenner in I. Rakove. 5.) Občinski odbor sklene ne ugovarjati prošnji A. Ranta za koncesijo žganje-toča. 6.) Na predlog združenih finančnega in stavbenega odseka vzame občinski odbor namero dunajske tvrdke Kurt Bauer glede zgradbe lokalne električne železnice med Kranjem in Kamnikom z veseljem na znanje, a ob enem izjavi, da se za sedaj ne more udeležiti tega podjetja z denarnim prispevkom (za pripravljalna dela v znesku K 28.000), ker ima mesto Kranj izvršiti tekom prihodnjih let več že sklenjenih investicij, da nima podatkov, iz katerih bi se dalo sklepati na rentabiliteto tega podjetja in da mu tudi niso znana mnenja prizadetih med Kranjem jn Kamnikom ležečih občin. — Stavbeni pogoji za zgradbo nove klavnice se v popolnem obsegu odobre in županstvu se naroča, da na podlagi proračuna in pogojev takoj razpiše konkurenčni natečaj za novo stavbo. — Koncem seje vpraša občinski svetovalec dr. V. Štempihar, zakaj se še ni izvršil odborov sklep, da naj se zavaruje z ograjo spodnja pot v Savskem drevoredu. Ko še župan odgovori na to interpelacijo, zaključi sejo. V slovensko gledališče v Ljubljano! Pišejo nam: Kadar je kaka znamenita predstava v Ljubljani, vselej so med gledalci častno zastopani tudi Kranjci, sploh bodri Gorenjci. Ker je zdaj gledališka doba že malodane pri koncu, moramo tem bolj pohiteti, da nam ne odide vsaj zadnji umetniški užitek, ter da se tudi malo pozabavamo na velikomesten način. Oboje se nudi to nedeljo 23. t. m.): popoldne ob četrt na štiri se igra izvirna slovenska igra »Učenjak*, ki jo je spisal gimnazijski ravnatelj dr. Detela; zvečer pa prvikrat na vrsto duhovita drama «Rdeči talar». Uživajmo, dokler nam je dan užitek! 0 bohinjski železnici. Stavbeno podjetje G. pl. Cec-coni, ki je prevzelo od železniškega ministrstva dela pri bohinjskem predoru, kjer je uslužbenih 300 delavcev, osnuje lastno stavbeno bolniško blagajno, katere pravila je vlada že potrdila. Ogenj je vpepelil dne 12. t. m. hlev in kozolec posestnika Ani. Jereba v Krtini. Škoda se ceni na 5000 kron. Zažgal je menda njegov sin z žveplenkami. Tatvina. Dne 12. t. m. je bila ukradena pri Antonu Muravcu, urarju v Radovljici, srebrna žepna ura št. 294.702 remontoar Uranija. Ako bi kdo prodajal tako uro, naj se naznani pri bližnjem oblastvu. Predor skozi Karavanke. Dela za 7960 metrov dolgi dvotirni predor skozi Karavanke na projektirani progi Celovec-Gorica se bodo oddala potom olertne ponudbe pri železniško-stavbenem ravnateljstvu na Dunaju. Ponudbe, ločene za severno in južno stran predora, je vposlati najkasneje do dne 8. aprila opoldne. Podrobnejši pogoji za južni del se lahko vpogledajo pri stavbenem vodstvu na Jesenicah, za severni del pa v Celovcu. — Načrtov za bohinjski predor je vloženih sedaj četvero, namreč združeni tvrdki Gross & Comp. in Gecconi, «Union», Redlich & Berger in E.\Veiner. Troški za bohinjski železniški predor so od vlade proračunjeni na 18 milijonov kron. Z nožem uklal je dne 16. t. m. 35 let stari posestnikov sin Janez Svetina iz Zagorja 19 let starega po-sestnikovega sina Janeza Poljanca iz Bele. Poslednji je imel v hrbtu 8 ran. «Der dumme August*. Občinstvu ugajajo naše notice, v katerih se bavimo, kadar smo dobre volje, na primeren način s kranjskimi malkontenti. Ljudje se smejejo na račun naših abderitov in tudi »Gorenjec* napravi zraven svoj račun. Ta dvojen uspeh ni dal miru nekemu nadebudnemu »humoristu*. Že večkrat je v »Slovenskem | Lislu* skušal kopirati »Gorenjca*. A mladenček ne po-} misli, da kakor vsako zelje ni karfijola, tako tudi vsaka slaba šala ni dovtip, najmanj pa še dober. Tako je tudi za zadnji »Slovenski List* priredil nek ričet, v kateri je kuhal kot priboljšek ne ukusne prekajnine, ampak svoja dolga ušesa. Po sivi dlaki je vsak spoznal »duhovitega* pisca. Med drugim tudi pove, da je cirkus bratov Ne-mečkov odšel iz Kranja. Dovtipneži so pa kmalu po-gruntali, da je ostal v Kranju tega slavnega cirkusa »dummer August*, ki zabava sedaj občinstvo v »Slovenskem Listu* s svojimi duševnimi proizvodi. Za volitve v trgovinsko in obrtno zbornico se je — kakor se nam poroča — pehal med drugimi tudi kapelan Kos iz Gerkljan. V svoji razburjenosti je pri-krevsal še v četrtek zvečer v Kranj na »Staro pošto* — seveda sladko ginjen — in še celo tu agitiral. Opozorili so navzoči kapelana Kosa, da ni lepo za njegov stan, ako agitira v svoji sladkoginjenosti, ker to napravi slab utis. Vsled tega je bil silno razžaljen in je takoj začel zapisovati priče, potem pa jo je odkuril na kolodvor, ker je nesel glasovnice v Ljubljano. Radovedni smo le, če je srečno došel v Ljubljano in če bo za svoje delo dobil kako župnijo. Če se mu ni pripetila kaka nesreča, nas bo rešil teh skrbi morda kak popravek. Vederemo! Z Bleda. Naša kmetijska podružnica irna v nedeljo dne 23. t. m. svoj občni zbor. Na Kranjskem sploh. Razpusti se ljubljanska mestna godba, ker ji primanjkuje pripomočkov. Na čast gostom z Gorenjske in Dolenjske se vpri-zori v nedeljo popolne ob polštirih v Ljubljani v deželnem gledališču ob znižanih cenah veleduhovita in zabavna komenija »Učenjak* gimnazijskega ravnatelja dr. Frana Detele v Novem mestu. — Zvečer premijera Brieuxove drame »Rdeči talar*. Križem sveta. Najnovejše vesti. V včerajšnji seji poslanske zbornice je bila Sturgkhova resolucija, da naj se odpravijo celjske vsporednice in osnuje slovenska gimnazija v Mariboru, odklonjena z 170 proti 203 glasovom. Nemci so hoteli, da bi se glasovanje- odložilo čez Veliko noč, a Slovani so se odločno uprli, sicer začnejo takoj po veliki noči z obstrukcijo. Minist/ski predsednik Korber je, prišedši v zbornico, objel poslanca Kathreina, predsednika nemških klerikalcev. — Začetkom seje naučni minister povedal, da se Gislitvancem na zagrebškem vseučilišču prebite pravne izkušnje priznajo tudi v Avstriji. — Ministrski predsednik pa je pravil, da dobi 29 Slovencev podpore iz fonda za srednješolske profesorske kandidate. Na smrt obsojen. Porotno sodišče v Roveredu je obsodilo na smrt kmeta Gabrijela Bagozzija, ki je bil ob-dolžen, da je neko kmetico zavratno umoril. Obsojeni kmet je pokleknil v sodni dvorani pred razpelo in zagotavljal svojo nedolžnost. Razne vesti. Na Goriškem je izvoljen deželnim poslancem na Krasu pristaš narodno-napredne dr. K. Treo, na Tolminskem klerikalec J. Lapajne, v Furlaniji pa Lah semeniški profesor dr. Fiadutti. — V Srbiji imajo ministrsko krizo. — V Inomostu so čutili v četrtek tri potresne sunke. — Zaradi poljuba je dobil v Kagliaru nek vseučiliščnik šest mesecev ječe, ker je pred cerkvijo poljubil neko mlado damo. Gospodarske stvari. Iz avtentičnega vira se je poizvedlo, da je vlada države San Paolo v Braziliji svojemu naseljevalnemu komisarju v Genovi zaukazala, da sme izseljence, kateri se hočejo podati v to državo, samo takrat k potovanju dopustiti, ako se izkažejo s posebnim, od c. in kr. generalnega konsulata v Genovi izdanim listom, po katerem jim je znano, da se imajo v Paolo izrabljati za delo v kavinih plantažah. Sploh so vse obljube agentov glede samostojne pridobitve zemljiščnega imetja v navedeni državi, kakor sploh glede ugodnih gospodarskih razmer ondotnih naseljencev, popolnoma neresnične. C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju, dne 25. februarja 1902. Pire 1. r. IS Okkultistična pisma. V. Dalje. Na drugem mestu: «Med fotografično sejo (Crookes jo je fotografiral) je Katie zavila medijevo glavo v šavl, da žarki luči niso padali na obraz. (Medij se je nahajal v somnambulnem spanju.) Večkrat sem povlekel zastor v stran, kajti Katie je stala tik njega. Vsakikrat smo videli pri polni svetlobi obe postavi. Radi šavla pri tej priliki nismo videli medijevega obraza, toda videli smo roke in noge in videli smo gibljaje, nastale vsled neprijetnega vpliva prevelike svetlobe. Semtertja smo tudi culi vzdihljaje. Imam fotografijo, toda Katie stoji pred glavo miss Grookove. Prav gotovo je, da sta miss Crook in Katie dva različna individija vsaj glede trupla. Več malih znamenj na obrazu medija, primanjkuje na obrazu fantoma. Lasje miss Grookove so temnorjavi, skoro črni; pred menoj na mizi leži kitica las, katere mi je Katie dovolila odrezati od svoje bujne kite, ki pa so svetlokostanjave barve. Predno sem odrezal lase, sem zasledoval kito do kraja, prepričavši se, da rastejo iz kože». Na drugem mestu: « Katie je polovico glave večja, kakor miss Cook ter izgleda v primeri ž njo enaka debeli ženski. Po širokosti obraza se na podobi močno razločuje od medija; slika pokazuje se mnogo drugih razlik*. (William Crookes: Researches into Spiritualsm). Crookes dalje razpravlja o vseh mogočih opreznostih, vpeljanih pri eksperimentih. Miss Cook je za časa triletnega eksperimentiranja bivala pri Crookesu, kakor ud njegove družine. O poštenosti media ni dvomiti, kar priznavajo celo največji nasprotniki spiritizma. Na ta način, kakor Crookes, poroča tudi sloveč fizikar Cromwell Flut-wood Varley, ki je bil navzoč pri poskusih. Omeniti treba še, da je Katie dovolila Crookesu poleg kitice lâs odrezati kos krila. Lase in tkanino, ki ni podobna tkalskim proizvodom, hrani Crookes, kakor najdraži zaklad. — Kakor je razvidno iz gornjih odstavkov, je spiritizem v neposredni zvezi z mediumizmom. Brez medija ni spi-ritističnih fenomenov; medijev pa imamo več vrst. Poleg materijalizacijskih medijev, ki se pa ne nahajajo pogostoma, imamo iizikalične medije. Te vrste posredovalci služijo v napravljanje šuma, ropota, trkanja in v prenos predmetov. Govoreče medije zavzemajo duhovi v posest, da govorijo skozi njihove organe. To se navadno vrši v tonu in jeziku, ki je bil duhovom lasten v življenju. Risajoči in muzi-kalični mediji rišejo in igrajo, česar ne umejo v navadnem stanju. Pišočih medijev se polastujejo duhovi, da avtomatično pišejo z njihovimi rokami. Svetlovidni mediji vidijo, kar se ne more videti s telesnimi očmi i. t. d. Mediumizem ali medijalnost je pravzaprav nekak talent, kakor je talent vsaka druga umetnost. Rojeni mediji so večinoma deklice, ki od časa do časa prehajajo v somnambulizem. Somnambulizem je nekako speče stanje, prihajajoče in odhajajoče samo od sebe, slično zamaknjenosti ali snohoji. Taki mediji so sploh najboljši mediji ter se nahajajo pod nadzorstvom duhovnih inteligenc. Pri medijalni sposobnosti pride v poštev tudi mo-ralično mišljenje. Kolikor čistejša in senzitivnejša je duša medija, toliko čistejši in popolnejši so utisi nevidljiyega sveta. Nemoralen medij ima opravila le s slabimi, nizkotnimi in lažnivimi duhovi. Pri površno razvitih medijih se v poročilih večkrat manifestira lastna duša, anima, kar označujejo ž besedo animizem. Raj m. Krisper trgovec v Kranju «M uljudno vabi k nakupu raznovrstnega blaga, kakor rozin, cibeb, vamprlov, mandeljnov, najboljšega troplnovca, moke št. 60 — 8, boljše In alabejše vrste, dalje norimberškega blaga, Igrač, Šolskih potrebščin, °vlnčnlkov, kuvert, peres 1.1, d. Okrajna bolnica blagajna V Kranja. K štev. 56. Ker je dveletna doba delegatov okrajne bolniške blagajne v Kranju potekla, razpiše podpisano načelništvo z ozirom na § 29 blagajničnih pravil in z ozirom na sklep v seji dne 17. svečana 1902 nove volitve delegatov, ki se bodo vršile takole: Dne 2. marca 1902 ob polu 11. uri dopoldne v Kranju za občino Kranj, ob 2. uri popoldne v Naklem za občino Naklo. Dne 9. marca 1902 ob 9. uri dopoldne v Stražišču za občino Stražišče, ob 11. uri dopoldne na Jami za občino Mavčiče. Dne 16. marca 1902 ob 9. uri dopoldne v Čirčičah za občino Hrastje, ob 10. uri dopoldne v Vogljah za občino Voglje, ob 11. uri dopoldne v Hrašah za občino Smlednik, ob 2. uri popoldne na Lužah za občino Šenčur, ob 4. uri popoldne v Cerkljah za občino Cerklje. Dne 23. marca 1902 ob 9. uri dopoldne v Britofu za občino Predoslje, ob 11. uri dopoldne v Preddvoru za občino Preddvor, ob 4. uri popoldne v Besnici za občino sv. Jošt. V izvršitev teh volitev — izvzemši v Kranju — pooblaščen je v smislu sklepa načelniške seje z dne 17. svečana 1902 blagajnik okrajne bolniške blagajne v Kranju. Jtafolniflifo oHrajn« bolnic blagajne V Kranja dne 21. svečana 1902 Načelnik: CIRIL PIBO. Gričar & Mejač j Ljubljana, Prešernove ulice 9 Velika zaloga zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke | konfekcije za dame. I Solidno blago po čudovito nizkih cenah -9*xe» 5j Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto. 43—3 118 Darila. Odbor dijaške kuhinje v Kranju je prejel od 7. decembra UMU do lf». muren l!N>2 sledeče, darove: dr. .los. Lukan daroval komisiji 3 K, neimenovan (lorcnjec na Dolenjskem 10 K, nmjor Josip Milavec, Luhaczovv 1 K !»f> v. (po upravn. »Slovenskega Naroda*), županstvo Mrežnica 'JO K, ffotJM Ljinlinilu Dulcii/ kot odkupnino od novoleltiili roMil |(» K, K. in M. Da »Jastcjii 2 K, Iv. Bataffttf. poftaje- oicelhlk v Krtinjii f» K, proiisoiski kolegij za januar 10 K. A. Z. 2 kroni, državni in deželni poelaDftC .los. Pogačnik 20 K, od pikeja 90 ,v., Peter M.ijdič, posestnik valjiene^a mlina v Jaršah, namesto venca na kislo MM< -los. Kušarja v l.jnldjalii 20 K, DO upravništvu -(lorenjea •: vesela družita pri liei^erei za Mcrtclnovo jerhovino in 2 črna 10 K (iinena darovalcev jrlej •Uorenjee« št. 2), Tončka in Kr. IVršinn iz Šenčurja, kol odkupilo novoletnih voščil o K: senčur-ski Bohinjec kot novoletno darilo 10 K, po ^. učitelju Vilihaldu Kusu daruje čitahiiški pevski zhor 10 K, kot polovico vsote, dane od g. Kdm. Kocheka oh priliki podoknice, pele njegovi jfdč. nevesti, profesorski kolegij za fehruar 11 K, iiuineslo venca ranjeniu Valentinu Sušniku, bi Vtem U županu i. 1. d. gospodje v Skofji Loki 51*60 kron (imena glej *('orcnjec» št. <>). cigana na čitahiiški maškeradi 31*78 K, H. Kokalj 74 v. in ('. Pire 22 v., ohčina Smlednik po županu Bur-garju 80 K, Al. Moblck, župan v Uadovljici. 20 K, g. Anton Zorman iz Praprotim police 2 K 60 v., ga. KI. Matiijc v Stražišču 13*60 K, sknpljenih za 172 kg krompirja in 42 kg llžolu, neimenovan 40 K, županstvo Špitalič 10 K, županstvo Šenčur pri Kranju 10 K, župnik Jan. Šlakar v Šl. (Jolardu 8 K, župnik Iv. Sonkup v Stari Oselici 5 kron, administrator Ja.i Pfajlur v Jiivorjah K K, durakisti v gostilni pri P, Mayrju v 12 večerih K 2010, namesto venca prchlagcmu in prerano umrlemu prijatelju g. Francu Dolencu, c. kr. poštnemu kontrolorju v (iradcu, njegovi žalujoči Škofjeloški prijatelji (imena glej (Gorenjec* št. H), iz istega namena v spomin na univerzijska leta dr. Kdvard Savnik 8 K, stava a hoteli, kakot, tudi -fn-pe, vaz>& in v Vtefo foatvati, tzipe&n& in cene -pri-potoca 'piva in naj>vicfa, tovavna 73-46 v tyuMjani. Vnovič znižane cene! Poljedelski stroji vsake vrste, posebno priznano najboljši gepeljni, mlatilnice in slamoreznice. Pluge, železne, katere ni treba držati in s katerimi se lahko orjejo tudi ozki kraji po gld. 3 0'-Brane za travnike in njive. Trombe za vodo in gnojnico vsake vrste. Cevi za vodovode in vodnjake, najceneje. Klinje, jermena in drugi posamezni deli za stroje se dobijo v najboljši izvršitvi v skladišču 108—38 Fran Zeman v Ljubljani, Poljanska cesta št. 24 („pri Korenu") A. Tschinkelna zet bjtib!jar>a. Prva in edina domaČa tovarna kar)dirar>cga $«dja ir> kor>$«ru priporoča priznano dobre in cene svoje izdelke. 68—61 josip weibl J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 Stavbeno-umetno io konstrukcijsko ključavničarstvo. Žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje namirodvor«, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stdlpnt križe, štedilnike i t. d. 86-4 Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken). (T. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnic, kmetijskih strojev, i. moravska mehanična tkalnica cevi In pasov R. A. SMEKAL v CeclM pri Prostjevu li Smichovv-Praga. Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9 priporoča 15—9 slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne briagalnioe, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drago gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in e Plačila po dogovoru. Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu. 122 Kdor hoče imeti dobro blago strugarskega izdelka, S7—42 kakor kegle in krogle, krogle za balin in sploh vsa v to stroko spadajoča dela po nizki ceni, naj se obrne na ■L>ar)s lJidroar-ja Strtigarja O bjtibljarji, dui?aj$l*a cc$ta 11. Stavbinska kleparska dela vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kako* vostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi. Ustanovljeno 1861. L M. ECKER Ustanovljeno 1861, LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16. Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje _brezplačno. 114—35 Optični zavod Jos. Ph. Goldstein Ljubljana, pod trančo št. I priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih dalnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotografičnih aparatov. Vse v to stroko spadajoča popravila točno in ceno. 67—47 JOS. POGAČNIK ^ krojaški mojster v Radovljici štev. 41 f^> priporoča slavnemu občinstvu svojo delavnico za izdelovanje Tpaznovrstnih = n oblek — za gospode, uradniških uniform, salonskih, |&> turistiških in kolesarskih oblek, havelokov, ^ J| površnikov za spomladansko in letno sezono. |x ^ Različno blago, in sicer najmoderneje je vedno |^ 14—y v zalogi. m Stanje hranilnih vlog: 1,200.000 K. Rezervni zaklad nad 36.000 K. Posojilnica t Radovljici registrovana zadruga z omejenim poroštvom sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestuje po 4/2 odstotka brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica za vložnike plačuje iz svojega. 20—9 Sangrad pri Kranju ob železniški progi Ljubljana-Trbiž. — Letovišče za tujce pod zdravniškim nadzorstvom, med gorami v samoti, 465 metrov nad morjem. Vsakovrsten kom-fort. Izvrstno bivališče za rekonvalescente. Sezona od maja do oktobra. Cena 6 K na dan za zdravo in tečno hrano z vinom, zračne, peščene, solnčne, gorke in mrzle kopeli ter električno razsvetljavo. — Oddajajo se tudi sobe s kuhinjami. Treba pa je, da se zato takoj oglasi. Cena po dogovoru. — Dvakrat na teden obišče zdravnik letovišče. 40—3 Lastnik: dr. E. Globočnik v Kranju. Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo teto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. Izdaja in zalaga konsorcrj <(iorenjca». Odgovorni urednik Gašper Eržen. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.