14. X:, 1909. Po katastrofi. Po katastrofi, ki se je zgodila dne 14. oktobra 1909. 1. v deželnem zboru kranjskem in ki smo poročali o nji v svojem zadnjem listu na tem raestu, je rSlovenee" ves zbegan. Nikakor ne ve, kako bi zagovarjal ravnaDJe poslance? S. L. S., ne ve, kako bi opravičil Eavnikarja in Jakliča, ne ve, kako bi potolažil člane Slomškove zveze. Ker se ne zna pomagati iz vidne in razumljive zadrege, napada napredno učiteljstvo, napada naš list in napada poslanca tov. E. Gangla, in sicer uapada na tak način, da s e to napadanje obsoja samo! Mi niLpamo niti volje niti zmožnosti, da bi enako vračali z enakim, ker nečemo biti sirovi v najgršem pomenu te besede, niti ne znarao tako nesramno lagati, kakor to znajo bogaboječi BSlovenčevi" uredniki. V kratkih besedah se glasi naša obsodba tako: ,,S 1 o venčeva" zloba in nesramnost jetakovelika, da smrdi tjado visokega neba! Da pa ostane za vse čase pribito, kako so današnje dni umevali gospodje ob nSlovencu" n u j n o s t regulacije učiteljskih plač, kako so potvarjali resnico, to hčerko božjo, ia ji z najostudnejšo brezobzimostjo bili v obraz, objavljamo v vežen in žalosten spomin tiste paraflete iz ^SIorenca", ki se tičejo tega vprašaDja in kakor so po vrsti zagledali beli dan. Kulturni zgodovinar jih bo znal ob svojem času primerno uporabiti! Ferrer in mi. BSloyenee" z dne 23. oktobra 1909 (številka 243.) piše z debelimi črkami v 1. koloni na 3 strani: In tako propalico (namreč Ferrerja. Op. uredn.) proslavlja tudi naše liberalno učiteljstvo, kojega naloga je, da vzgaja mladino v verskem in patriotiškem dnhu! Slovensko liberalno učiteljstvo je poslalo deputacijo na kongres svobodomislecev v Pragi, katerega je posetil brezdomovinec, anarhist in zagovornik kraljevskih umorov, Ferrer! Tudi brzojavni pozdrav so ,,Zavezarji" glasom sklepa radovljlške skupščine v Prago na Ferrerjev shod poslali. In potem se ,,Tovariš" še čudi, da se slovensko Ijudstvo ne more za tako učiteljstvo ogreti. * * * ,UMte]jski Torarlš" — laja. V isti številki je priobčil MSlovenecu med dnevnimi novicami na 6. strani v tretji koloni to-le Bdnevno novico": + Grrozno laja BUčiteljski Tovariš" v poslanca Eavnikarja in Jakliča, ker nista g)asovala za Ganglove predloge v deželnem zboru. A naj bodo prepričani liberalni učitelji, dajim demonstracijski predlogi Ganglovi samo škodujejo, ker učiteljsko stvar kompromitirajo. Gangl le goni vprašanje učiteljskih plač kot prazno ragljo, da ž njo ropota, ko raara vsakdo vedeti, da ž njo ropota, ko mora vsakdo vedeti, z vprašanjem saniranja deželnih financ. Vsako drugo obravnavanje mora učiteljstvu samo škodovati. Zlasti pa na tak način, kakor si ga je izbral BUčiteljski Tovariš", izključuje naravnost vsako rešitev, kajti za psovke in laži se ne dajejo nagrade. (Notica je v sredi čisto zmedena. pa aaj drugačna tudi ne more biti!) Eomedija v deželnl zbornici In komedija t BUdite)j8kem Tov." Pod tem naslovom piše BSlovenec" dne 25, oktobra 1909 (štev. 244.) na 5. strani: Cel svet je vedel, daje poslanee Gangl stavil v dež. zboru predlog zaradi zboljšanja plač in slične samo t agitačne namene, da se je nagovoril, da viže svojim backom nekaj peska v oči, ker toliko pameti mu še vedno pripisujemo, da je vedel, da z Dujnim predlogom nič dosegel ne bo, in da je nujni predlog nepotreben, ker so slične prošnje že y finančnem odseku, in njemu drugega treba ni bilo, kakor da svojim somišljenikom naroči, da y odseku zahtevajo rešite? teh prošenj. A tega ni storil — morda iz neveduosti I — hotel se je postaviti: jaz sem rešitelj učiteljstva, dasije moral vedeti, da S. L. S. nikdar takrat učiteljstva Breševala" ne bo, kadar bo Gangl zahteval. Na vse zadnje pa tudi, če bi bil nujni predlog sprejet, ne bi bilo nič drugega, kakor da bi finančni ali šolski odsek dobil en papir več, a regulacije bi se niti za eno sekundo ne bilo pospešilo. če je mislil Gangl, da bosta njegovi komediji sledila Jaklič in Eavnikar, se je kruto motil. Ta vendar nista v politiki od včeraj, in pjredobro poznata komedijantstro Ganglovo in njegovih kompanjonov. Iskali so samo prilike, da jih sedaj v nTovarišu" ozmerjajo. nProkletstvo na take izdajalce lastnega stanu!" Tisočero solz in vzdihov itd. Leglejte, da Vas ne bo učiteljstvo klelo in jokalo, ker je imelo tako nespretne in neumne voditelje. * * * Dovolite: Na take besede ni mogoč noben odgovor 1 Mi smo rekli že zadnjič, da bodo sedaj udrihali po Ganglu, ker je poudarjal n u j n o s t rešitve tega vprašanja. Motili se nismo! — ^Zakaj pa nista storila tega Eavni- kar ali Jaklič ? Naprednjaki in Nemci bi ju podpirali, ker jina je za stvar, ne za osebe! * Došlo nam je več dopisov. Objavljamo nekatere, da se spozna razpoložeuje učiteljstva! * * Slomškarji. Prijatelj nam piše: Slomškarji so zbegani, užaljeni, ozlovoljeni, ker so z gotovostjo pričakovali, da dobe do defioitivne regulacije vsaj vsi učitelji in vse učiteljice 25% draginjsko doklado, ki se všteva v penzijo. To je bil tudi načrt deželnega glavarja pl. Šukljeta. Eavnikar in Jaklič nista storila v klubu svoje dolžnosti, nista prepricala svojib. tovarišev o potrebi regulaeije plač — — zatajila sta svoj učiteljski stan! — Ce ostane razpoloženje Slomškarjev tako, kakršno je danes, bosta imenovana dva učitdja ob prihodnjem zborovanju BSlomškove Zveze" ž e 1 a vihar, ker sta ob,najvitalnejš e m vprašanju zatajila učit e 1 j s t v o ! Pravijo, da je Eavnikar ?es potrt in [se izprašuje: rKako si naj upam sedaj med učiteljstvo ?" — Toda ta kes ne popravi vnebovpijočega greha. Če bi bil Eavnikar mož, bi glasoval za Ganglove predloge. Tako bi vsaj pokazal, da ima s r c e ! A sedaj je tudi on deležen obsodbe :Srenimajo! 0 Jakliču se nič ne čuje: oa je sedaj na Dunaju in kaže  lahko Kranjcem — fige! Vsi Slomškarji radostno prifakujejo, kaj poreče prihodnji ^Slovenski Učitelj"? Ako ne bo govoril tako, kakor mora, pride tudi zanj — dan plačila! * * Bodimo pravičnl! S težkim srcem opazujemo, kako se je izpremenilo reševanje učiteljskega graotnega rprašanja in kako laskavo postaja. Da je to vprašanje že zdavnaj bilo upravičeno ia ute- meljeno, že splošno vsestransko obravnavano in priznano kot eno nujnih, aktualnih vprašanj od vseh politiških strank, nam priča dejstvo laskavih izjav politiških veljakov na zboro- vanjih učiteljstva. Ena točka je, ki zadržuje in ovira končno razrešitev tega vprašanja, ki se natn blišfii iz vseh socialno-politiških vpra- šartj, namreč — politiško izkoriščanje. Da smo pravični z zgodovinskimi fakti, moramo prizuati, da je narodno-napredna stranka ob času svoje moči ia veljave odlašala in z ob- ljubauii blažila upravičeno zahtevo regulacije učitetjskih plač na isti način, kakor jo rešuje dandanes S. L. S. Seveda raeni, da bo gladni pes lezel za svojim gospodarjem, dokler mu ne usahne zadnji up, prejeti od njega vsaj prazno kost mastne pečenke. Toda v tera slu- čaju bo nekoliko drugače! Gmotno vprašanje učiteljstva je rešeno, pač ne pozitivno, ampak negativno, kar sicer ne bo ublažilo telesnega gorja učiteljatva, pač mu pa olajšalo duševne muke, s katerimi so jih mučili doslej politiški izkoriščevalci. Konee je upov in dvoraov in sedaj lahko preide učiteljstvo k nadaljnim točkam svojega programa, ker DJega gmotao vprašanje je rešeno; rešila ga je napredna slovenska inteligeuca pred leti; rešila ga je klerikalna slovenska inteligenca sedaj in rešila sta ga dva stanovska kolega, ki sta se prvič ob priliki ubežništva in sedaj na podlagi svoje vesti — odlikovala. Učiteljstvo ve sedaj jasno, pri čem je. Ono ve, česa sme pričakovati od Blorenskih politiških inteligentov in ?e, česa sme pričakovati od onib. svojih stanovskih ko- legov, katerih predsednik sedi v deželnem in državnem zboru, pljuje na lastnorodno učitelj- Btvo, ker oo se ne smatra učiteljem nego le žpeeialiteti — poslancem. Nismo pričakovali nikakih dobrot, nego le — poštenosti in pravice! Gnjev naa navdaja ob misli na S. L. S. No, je pač resnično, da oima učiteljstvo pri- jateljstva ia priznanja za mesto, ki ga zavzeiua v reševanju narodnostnega vprašanja med slo- venskim ljudstvom, ker demagoštvo procvita pri nas bujno in že dozoreva v strastni fana- tizem. Hoteli smo zadnjo BNarodovoa trditev samo podpreti z dejstrom, da ne samo ljudstvo, temveč tudi slovenska klerikalna inteligenca ni prijateljska in naklonjena učiteljstvu. No, nikdar se ni opoairalo, zato se je smitralo učiteljstvo brezpravni masi. Toda sveto vam obljubljamo, da izkorišSanja brez vsekakih pravic — na obeh straneh — bo kmalu konec! Tudi brezpravna masa bo dobila lastne politiške možgane in to, ne da bi kršili lastno napredno misel, ne da bi grežili proti narodaostni ideji in najmanj ne da bi grešili zoper lastno detnokratiško mišljenje. Dr. Šusteršič se je y tem oziru zmotil in se mu bo načrt temeljito izjalovil, ker meni, da bo z učiteljstvom prakticiral na isti način, kakor je nekdo drugi pred njim Minuli sočasi! — Učiteljstvo je že od prej sito rečnih obljub in odlašanja, zato preide od te točke dnevnega reda dalje, ker ono ve, počem 80 obljube, ki jih je dr. Šusteršič Izjavil o regulaciji plač. Milost iu nemilost premoči je usoda učiteljstva a iie mislite, da se bo dalo pri tem učiteljstvo prodajati nalik sužnju. Le en je bil, ki je znal ceniti in zna ceniti pomen in vrednost učiteljstra brez izkoriščanja; to je oni proletarec, ki je enak z učiteljstvom, brez pravic, zaničevan in teptan, ki se izstradan bori za svoje prarice in ga istotako izkuša izkoriščati slovenska oficialna javnost. — Toda učiteljstva sedaj ne bodo strašile in uavduševale borabastične oficialne tradicije; napravilo bo pod svojo prvo točko dnevnega reda črto in šlo daljesprepričanjem svoje samozavesti, brez upa na vnanjo pomoč — brezobzirno, saj izgubiti nima ničeaar več, ampak samo pridobiti more in moral Nagrada? Nagrado, t. j. toliko kakor miloščina, iraenuje rSlovenec" regulacijo ufiiteljskih plač. Kajne, miloščino onemu, katerega stan zahteva največ življenskih žrtev. Miloščino oneniu, ki si je z vzvišeno nalogo stanu prikrajšal skoro polovico syojega življenja! 0, človekoljubi! Glejte statistike in vzroke smrti pri posameznih stanorih, ia števila yam izpričajo, da večina učiteljstva ne doseza srednjib let žiyljenske dobe, da jih je pahnila y prezgodnji grob bolezen, ki so jim jo nakopale stanovske dolžnosti. Tako je, BSIoyenec"! Moralao ubijate učiteljstvo; telesno ga pa ubija že staaovska dolžaost ia ga ubijate vi z izstradanjem, da mu ne daste in pripoznate niti tega, kar mu gre po božji in eloveški prayienosti. če je kak novčič prislužen in plačan z lastno krvjo, je to učiteljski! — Poznamo duhovnika na deželi ki je rekel našemu kolegu: BOe bi se le šole mogel iisnebiti, ker to me mori; ta ena ura me izmuči bolj nego vse pridige in vse moje delo res teden. To je mučen stan!" — Naj gredo poizkusit poslanci in uredniki .Slovenca" samo eno leto in govorili in pisali bodo drugače — iz prepričauja! — Grobokopi učiteljstva, prokletstvo marsikatere žrtve že visi nad vami! — Pafi blagor uboglm! Pač slab je tyoj izgovor BSlovenee" 1 Tudi Slomškarji ti skorogotovo ne bodo verjeli, ker jaloy izgovor, da čaka regulacija učiteljskih plač na saairanje deželnih financ, je prejalo?. Pesek v oči! Prijatelji — za Pavšlerja bi bilo dovolj denarja; za deželne uradnike je bilo dovolj denarja itd. In končno, saj predlog tovariša Gangla o kulturnem davku, s katerim bi se sigurno odpomoglo takoj vsi stvari, ni prišel pri klerikalcih niti y poštev! Seveda, saj bi se s pomočjo njega gotovo opomoglo rešitvi tega vprašanja, in sieer na tak način, da ne bi ljudstvo ničesar na lem trpelo in se ne bi poznalo to nikomur, razen denafnim zavodom, katerihnamen je pa tndi, porabljati prebitke v dobrodelne namene. Ti Jjudski poslanci" hočejo pa to na vsak način vreči ljudstvu na hrbet, da bi lahko s tem hujskali ljudstvo zoper učiteljstvo. Drugo dejstvo je pa, da si je slavna večina stavila za priucip, odlašati to vprašanje toliko časa, da ga bo po saniranju dež. flnanc primorana rešiti —dotlej pa pustiti učiteljstvo v bedi in stradanju!