Štev. Z08.
T LJnbllanl, f torek. 12. septembra I9IL
Leto XXXIX.
^^^ m^ ^^^	mm mm	Mbb	VL wm	MMB	=== inserati: esa
^^^^m ^m	^M	^^^^m	m^^m	Enostolpna patltvrsta (72 mm):
■ ^^	■ ■	^^	mfl	^^	^^	SS5S,::
^B	■ ■	^B ^B	^B	U trikrat.....
35- ^^ ■ ■ ■	■ ■	Pl	BH	■	** vodkrat primeren popnst.
!SH AllllV	I	lil	I
- •■ f- MK^Amm W	mtm	m M	^BH	»...L .«.„...
avl prejeman meuBia K 1*90	M	VH^B	^^^^	pramlke, ob 5. ari popoUao.
car Uredništvo je t Kopitarjevi nliol štev. 8/m. Bokopisl se no vračajo; aotranklraaa pisma so ao = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. as
Upravništvo |e v Kopitarjevi nliol itev. 8.
Avstr. poštne hran. račnn it 24.797. Ogrsko poštna hraa. račnn št. 28.511. — Dpravnlškoga telefona it. 188.
Današnja številka obsega 6 stran!.
Češki in nemški minister rojak?
Čudna vest prihaja iz Prage. Baron Gautsch namerava baje reakti-virati prav v kratkem ne samo mesto češkega, temveč tudi ono nemškega ministra rojaka! Ne moremo si misliti, da bi ta vest imela resno podlago, kajti če se to zgodi, se ustvari za Jugoslovane kratkomalo nevzdržljiv položaj. Mi smo bili vedno nasprotniki institucije narodnih ministrov rojakov.. A če ima že vsaj nekoliko smisla, da se glede na posebni državnopravni položaj dežel češke krone imenuje češki minister rojak, nc vidimo prav nikakršnega stvarnega razloga za ustanovljenje nemškega ministra rojaka, saj je itak vsa centralna državna uprava v nemških rokah. Čemu še potem nemški minister rojak? To ustvari zopet nezdrave razmere v središču uprave. Zlasti pa smo tu prizadeti Jugoslovani, ki nimamo kratkomalo nikogar v državni upravi, ki bi branil naše interese. Skratka: Zgoraj omenjena namera je s stališča Jugoslovanov nemogoča in se nje rea-Uziranje ne more prenesti.
Poleni shodi.
Državni poslanec G o s t i n č a. r je imel dne 8., 9. in 10. t. m. pet shodov. Na Mali Šmaren po maši se je vršil shod na Vojskem, popoldne pa v Srednji Kanomlji. Oba shoda sta bila zelo dobro obiskana in se je izrekla popolna zaupnica stranki in poslancu Goslin-čarju. Na shodu v Kanomlji je govoril tudi g. Stanonik iz Horjula o pomenu bodočih občinskih volitev. Shodu na Vojskem je predsedoval ondotni gosp. župan, v Kanomlji pa gosp. Kavčič iz Idrije.
V soboto zvečer pa se je vršil shod v Didičevi dvorani v Idriji ob navzočnosti kakih 300 ljudi. Poslanec Gostin-čar je poročal o političnem položaju in nekaterih važnih predlogah, ki imajo priti v bodoče v razpravo državne zbornice, osobito brambeni in finančni zakon ter zakon o socialnem zavarovanju. Govoril je tudi o draginji in nje vzrokih, kar je vzbudilo živahno debato med socialnimi demokrati, Go-stinčarjem in g. dekanom Arkom. Konečno je shod izrekel popolno zaupanje S. L. S. in poslancu Gostinčarju. Župan Štravs je sicer izjavil, da se izreče celi
državni zbornici nezaupnico, toda ko so ga poučili, da bi se s tem izreklo nezaupanje tudi socialnim demokratom, so rdečkarji spremenili mnenje. Shod se je vršil mirno in vsestransko dostojno.
V nedeljo, dne 10. t. m., pa sta se vršila dva shoda, in sicer dopoldne na Gori pri Idriji, kjer je govoril Gostin-čar o vzrokih razpusta državne zbornice ter o nalogi nove zbornice in vlade, ako hoče v bodoče boljših razmer. Priporočal je tudi, da pri prihodnji občinski volitvi izvolijo občinski odbor, ki bode imel kaj smisla za občino. Liberalci so »nobel« ljudje in hočejo le gospodariti brez ozira na ljudske koristi. Tudi na tem shodu, ki je bil izborilo obiskan, se je izreklo popolno zaupanje Gostinčarju in stranki.
Popoldne je bil shod v Beli v hiši g. župana. Govoril je posl. Gostinčar in iz Idrije g. Kanduč. Predsedoval pa je shodu g. Kavčič iz Idrije. Zborovalci, katerih je bilo za ta kraj lepo število, so pazno sledili izvajanjem poslanca. Na predlog g. Kavčiča se je sprejela soglasno resolucija za splošno starostno zavarovanje. Shod je izrekel tudi popolno zaupanje Gostinčarju in S. L. S.
O IZPREMEMBI VLADE.
Avstrijsko časopisje se zdaj peča s poročili glede na preosnovo vlade. V prvi vrsti odklanjajo Nemci vsako kombinacijo, po kateri naj bi dobili tudi Jugoslovani ministra, ker bi se alpski Nemci temu ustavili. Neko dunajsko poročilo pa naglasa, da žele vladni krogi približati se Jugoslovanom z ozirom na krščanske socialce, na katere se vlada ne zanaša preveč. O Čehih se ugiba, da zahtevajo poleg ministra krajana še dvoje ministrskih mest. Ministra bi bila uradnika. Isto poročilo tudi trdi, da, bo vlada rekonstruirana že koncem septembra. Nasproti poročilom o preosnovi vlade se pa iz Gautschu blizu stoječih krogov poroča, da vprašanje o rekonstrukciji vlade ni aktualno. Večina se zamore osnovati le na stvarnem temelju. Nahaja se pa več struj. Eni hočejo vladati s Čehi, drugi brez njih; a to vprašanje še ni zrelo. Mogoče postaneta ministra dva politika, lahko pa imenujejo za ministra dosedanja voditelja. Glede na češko-nemško spravo se zdaj poroča, da je knez Thun cesarju poročal, da položaj ni ugoden in da se tudi najmanjši napredek ne sme podcenjevati.
BOJ ZA MAROKO.
Francozi so žc pričeli vojsko proti Nemčiji. Sicer ne pokajo šc puške in topovi, tudi še ne vozijo vojaški vlaki, ampak vojsko z Nemci so Francozi že pričeli tam, kjer so tudi Nemci zelo občutljivi. Francoski tvorničarji so namreč dvignili do 700 milijonov frankov, ki so jih imeli naložene po nemških bankah. Previdnost malih in velikih francoskih kapitalistov je seveda napravila v Nemčiji jako slab vtis. A Francozi niso ostali osamljeni, pridružili so se jim tudi ruski bogataši, ki so na željo francoske zvezne vlade dvignili svoje depote iz nemških bank. Iz Bruselja se poroča, da so Belgijci trdno prepričani, da nastane vojska med Francozi in Nemci. Francozi so namreč že mobilizirali 6. armadni zbor v Lilleju in ojačujejo svoje severne posadke. Tudi kralj Albert se je predčasno vrnil. Nemškemu cesarju Viljemu jc 10. t. m. poročal v. Kiderlen-VVachter o pogajanjih glede na Maroko, predno se je odpeljal Viljem k velikim vajam. Iz Pariza se poroča, da Francozi ne bodo hoteli Nemcem priznati posebnega mesta v Maroku. Neka dunajska korespondenca objavlja poročilo, da sodijo Francozi o položaju glede na maročan-sko vprašanje bolj kritično, kol so sodili dozdaj.
PROTIREVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM.
Portugalska vlada je odposlala glavnega voditelja karbonarijev, Al-mcido, na mejo, da poizve, kako močna je in kje da stoji monarhistična armada. Almeida poroča, da Je monarhistična armada koncentrirana pri Oren-su. Močna je monarhistična annaaa 4000 do 5000 mož pehote, kavalerije in artiljerije s 40 brzostrelnimi topovi. Več zrakoplovov križari vedno nad republikansko armado, ki se boji, da prično metati monarhisti iz zrakoplovov bombe na republičansko armado. Trdi se, da monarhistična armada zato ne napade republičanov, ker manjka denarja in da pričakujejo pol milijona funtov iz Brazilije in Angleške. V Lizboni sami so preprečili zaroto v državnem zaporu, kjer so že preskrbeli jetnike j. revolverji in z bodalci. Načrt je bil, da provzroče jetniki v Lizboni revolucijo, ko prekoračijo monarhisti portugalsko mejo.
PRODIRANJE PERZIJSKEGA EKS-ŠAHA.
Ruski listi poročajo iz Kučana, da se je izjavila provinca Ilorasan za prej-
šnjega šaha. V Kučani, Mešhedu, SebM sevarju in Badšistanu so že proglasili eksšaha za vladarja. Nomadski rodovi Dašt v Kavirski puščavi prodirajo proti Teheranu. »Morningpost« pa poroča iz Teherana: Ministrskemu predsedniku je brzojavil širaski guverner: Obkoljen sem s 5000 možmi. Mesto oblegajo lui ritanski Arabci. Preslab sem, da obvla» dam položaj.
ZANIMIVA DIPLOMATIČNA AFERA.
V Peterburgu vzbuja veliko pozornost afera kitajskega poslanika Sain-tuja ki je bil nenadoma odpoklican in pozvan v Pekin, ko je doznala kitajska vlada, da so vsa njegova poročila bila popolnoma, izmišljena. Car ni hotel sprejeti v poslovilni avdienci poslanika.
Orlovska slavnost v Prvem
V nedeljo je bil za Prvačino slovesen, prazničen dan. Od vseh strani goriške dežele so prihiteli Orli v Prvačino, v vas, ki je veljala do sedaj za liberalno trdnjavo, da pokažejo, kaj so se naučili v telovadnici. Našteli smo do 270 Orlov v kroju. Pri prostih vajah jih je nastopilo 96. Po slikovitem rajalnem pohodu so stopili v lepo krite vrste in pričele so se proste vaje, ki so gledal^ cem prav ugajale. Presenetila nas je tudi telovadba na orodju. Tu smo videli, kaj doseže tudi kmečki fant, ki ima dovolj težkega dela na polju, a vztrajnostjo in ljubeznijo do telovadbe. Veletoči na drogu niso bili redki in telovadci na bradlji so nam tudi pokazali težke, a z eleganco izpeljane vaje. V stoji na rokah so bili skoraj vsi tako sigurni, kot bi stali na nogah. Posebno je občinstvu ugajala moreška. Oni, ki tega dosedaj še niso videli, so spočetka s strahom gledali in poslušali udarce z meči, potem so se pa čudili spretnosti boriteljev. Bratje Orli, lc vztrajno naprej !
Ker je torej nastop naših Orlov bil tako impozanten, so se liberalci začeli peniti jeze. Prvačina, razvpita sokolska trdnjava, mora gledati zmagoviti pohod orlovskih vrst. To jc bilo za liberalce prehudo. To svojo bolest so pokazali na način, ki ga edino dobro razumejo: s kričanjem in žvižganjem po dnevu, ponoči pa s kamenjem. Zvečer je bil s kamenjem do krvi ranjen ugleden prvaški mož .hoteli so napasti tudi miroljubnega, blagega, splošno spoštovanega domačega g. župnika. To so ce-
LISTEK.
Ljubosumnost.
Humoreska. — Spisal F. M. Dostojevski
(Dalje.)
In v resnici; psiček gospodinje, ki je ves čas spal na blazinici v kotu, se je nenadoma prebudil, zavohal tujca in planil z glasnim lajanjem pod posteljo.
»O moj Bog! Kakšen bedast pes!« je zašepetal Ivan Andrejevič, »oba naju bo izdal. Vse bo razkril ta zabiti pes! O, ta neusmiljena kazen!«
»No, da; vi ste tak bojazljivec, da sc to prav lahko zgodi.«
»Amie, Amie, sem!« je kriknila dama, »ici, ici.«
Toda psiček je ni poslušal in se je zagnal naravnost nad Ivana Andreje-viča.
»Kaj pa je to, dušica, da Amie venomer laja?« je rekel starec. »Gotovo so tam miši, ali pa sedi tam naša inačica. Vidiš, ali slišiš, neprestano kiha, venomer kiha... Naša mačka je bržkone nahodna danes.«
»Ležite mimo,« je zašepetal mladi Človek, »ne ganite se! Pes bo šel morebiti sam od sebe proč.<4
»Blagorodni gospod, blagoroclni gospod! Pustite moje roke! Zakaj jih pa držite?«
»Tss! Molčite!«
»Toda, dovolite, mladi gospod; pes me grize za nos! Vi hočete, da bi jaz izgubil nos?«
Sledila je borba in Ivan Andrejevič je oprostil svoje roke. Psiček se je dušil od lajanja; naenkrat pa je prenehal lajati in je zacvilil.
»Oj!« je kriknila dama.
»Tepec! Kaj pa delale?« je zašepetal mladi človek, »vi spravljate v nesrečo naju oba! Zakaj ste ga pa prijeli? Moj Bog, ta tepec ga davi! Ne davite ga! Pusti ga! Tepec! Vi torej prav nič ne poznate ženskega srca! Ona izda naju oba, ako ji zadavite psička.«
Toda Ivan Andrejevič že ni slišal ničesar več. Njemu se jc posrečilo zgrabiti psička in v navalu strahu za scbc-oliranitev mu jc zadavil grlo. Psi5ck je zacvilil in izdihnil dušico.
»Izgubljena sva!« je zašepetal mladi človek.
»Amie, Amie!« jc kriknila dama. »Moj Bog, kaj pa počno z mojim psičkom? Amie! Amie! Ici! O, divjaki! Barbari! O Bog, meni je slabo!«
»Kaj pa je? Kaj pa je vendar!« je kriknil starec, skočivši z naslonjača, »kaj je s teboj, duša moja? Amie, sem i I Amie. Amie, Amie!« jc klical starec,
tleskal s prsti, cmokal in vabil psička izpod postelje. »Amie! Ici! Ici! Saj ni mogoče, da bi ga mačka požrla tam notri. Treba bo pretepsti mačko, draga moja; že cel mesec ni bilo tepeno to seme. Ka.ko misliš? Jaz se bom jutri posvetoval s Praskovjo Zaliarjevno. Ampak, moj Bog, kaj pa je s teboj, mila moja? Vsa si prebledela, oh! Oh! Ljudje! Ljudje!«
In starec je pričel tekati po sobi.
»Hudodelci! Divjaki!« jc kričala dama in se vrgla na, divan.
»Kdo? Kdo? Kdo pa..« je kriknil starcc.
»Tam so ljudje, tuji!... Tam, pod posteljo! O moj Bog! Amie! Amie! Kaj so storili s teboj?«
»Ah, moj Bog! Za Boga! Kakšni ljudje? Amie... Ne, ljudje, na pomoč, sem! Kdo je tam? Kdo je lam?« je zakričal starec, zgrabil svečo in se sklonil pod posteljo. »Kdo pa je to? Ljudje, na pomoč!...«
Ivan Andrejevič je ležal pol živ, pol mrtev zraven mrtvega trupla psička. Mladi človek pa je zasledoval vsako kretnjo starca. Ta trenutek je šel starcc na drugo stran, k steni in se sklonil. Isti hip je mladi človek zlezel izpod postelje in. se spustil v beg, dočim jo mož iskal svojih gostov na oni ftrani zakonskesa ležišča.
»O Bog!« je zašepetala dama, motreč mladega človeka, »kdo pa ste vi? jaz sem pa mislila . . .«
»Oni tepec je še notri,« je šepnit mladi človek. »On je kriv psičkovo smrti!«
»Oj!« je kriknila dama.
Toda mladi gospod je bil že izginil iz sobe.
»Aha! Tukaj jo nekdo. Tu je ne-« kakšen čevelj!« je zavpil moz in zgrabil Ivana Andrejeviča za nogo.
»Morilec! Morilec!« je kričala dama, »o Amie! Amie!«
»Pridite ven, pridite ven!« jc vpil starec in topotal po tleh z obema nogama, »pridite ven, kdo pa ste vi? Govorite, kdo ste? Moj Bog! Kakšen čuden človek!«
»To so razbojniki!...«
»Za Boga, za Boga!« je kriknil Ivan Andrejevič in lezel ven, »za Boga, \aša prevzvišenost, ne kličite ljudij! Vaša prevzvišenost, ne kličite ljudij! To jo popolnoma, odveč. Vi me ne morete unesrečiti!... Jaz nisem takšen človek! Jaz sem sam... Vaša prevzviše-nosl, to se jo zgodilo po pomoti! Takoj vam bom razložil, vaša prevzvišenost,« je nadaljeval Ivan Andrejevič. »Vsemu temu jc kriva žena, to se pravi, nc moja žena, temveč tuja žena,, jaz nisem oženj en. jaz sem... To je moj prijatelj, I tovariš iz mladosti...«
cijski družbi Adriatica. Gverin je umrl
vsled ran. Truplo so prepeljali v mrt« vašnico Sv. J usta. Istega dne so videli v pozni uri nekega vojaka 97. pešpolka, ki je bežal odtod, kjer so našli pokojnega Gverina mrtvega. Taty>jšnje poizvedbe so dognale, da je oni bežoči vojak bil 22 letni Peter Ghersevich iz Istre. Ghersevich je dejal na policiji, da se je prepiral z nekim neznancem, katerega je vsled žalitev udaril s pestjo, pri čemur je le-ta padel. »Da se izognem drugim sitnostim«, pravi Ghersevich, »sem zbežal.« Ghersevich pa odločno zanika, da bi bil oni neznanec star, najmanj pa identičen z opisom Gverina. Ker ni izključeno, da se gre za uboj in da je krivec le Ghersevich, so slednjega izročili vojaški patrulji, ki ga je odpeljala v vojaške zapore.
Gozdni požari. V soboto zvečer je nastal pri vrelcih vodovoda Aurisina gozdni požar, pri katerem je zgorelo 12.000 nr lesa. Ker je bil hud veter, je bilo delo tržaške požarne brambe jako otežkočeno ter je nje akcija trajala celih 6 ur, predno so požar lokalizirali. — V nedeljo dopoldne so se užgale gozdne in poljske ravnine pod Opčino, kmalu potem pa travnik ob vili Krau-seneck v Kolonji. Požar je zasegel več tisoč m3. Istega dne popoldne pa je zopet začelo goreti pod Sv. Križem. S pomočjo požarne brambe iz Proseka in svetokrižkega prebivalstva se je posrečilo uničiti požar, ki je uničil 12.000 m1' smrekovega gozda. — Po peti uri popoldne je bila požarna bramba poklicana v Bazovico, kjer je gorelo okoli 10.000 m3 smrekovega gozda. Ta požar sta baje zanetila dva dečka. Topot. je začela pritiskati burja, ki je poganjala plamen proti starem bazoviškem gozdu. Les je bil tako suh, da je gorel kot petrolej. Požarni hrambi se je posrečilo tik pred mejo starega bazoviškega gozda ogenj zadušiti. — V ponedeljek je začel goreti gozdič med novo opčinsko cesto in državno reško cesto. Pogorel je ves 1000 m3 širok gozdič.
Štajerske novice.
š Zavod šolskih sester v Maribora.
Šolsko leto 1911/12 se začne s slovesno službo božjo dne 18. septembra. Glede vpisovanja se naznanja naslednje: 1. Na ženskem učiteljišču se vrši vpisovanje novih gojenk v petek; dne 15. septembra, od 8. do 12. ure. Vpisnina, prispevek za učila in knjižnico znaša 10 kron. Sprejemni izpiti za prvi letnik se začnejo isti dan ob 2. uri popoldne. 2. Vpisovanje za vadnico in za otroški vrtec se vrši v soboto, dne 16. septembra, od 8. do 12. ure. — Z začetkom šolskega leta se otvorijo ti-le tečaji za ženska ročna dela: 1. Šivalni tečaj: al Šivanje perila (krojno risanje, prikrojevanje, šivanje na stroj, izdelovanje in vezenje perila), učna doba 6 mesecev, vsak dan od 8. do 12. ure in od 2. do 6. ure; b) šivanje obleke (krojno risanje, prikrojevanje itd.), učna doba eno leto, vsak dan od 8. do 12. in od 2. do 6. ure; c) krpanje perila in obleke. Pristojbina 5 kron. — 2. Tečaj za izdelovanje različnih ročnih del (pletenje, kvačkanje, vezenje, izdelovanje čipk itd.) — 3. Učni
tečaj za ženska ročna dela. Pristojbina 10 kron. — Pojasnila daje prestojni-štyo zavoda šolskih sester v Mariboru, Schmiederergasse 15. i: š Orel v Petrovčah. Nad vse priča-j kovanje krasno je uspela skupščina Orla v Petrovčah. To pa je strašno bodlo v oči slovenske in nemške liberalce. Žalec je pokazal svojo oliko s tem, da je s kamenji napadel vračajoče se Orle. Posledice se bodo odigrale pri sodniji. Tudi celjski župan Jabornegg in policijski šef Ambrožič sta čutila potrebo, da delata nepriliko Orlom, ki so se iz postaje v Celju na dom vračali. Mleč-nozoba fakinaža z razklanimi hlačami je tudi žvižgala in izzivalno klicala. Celo Ambrožič je rekel nekemu duhovniku: »Was machen Sie da?« (Kaj delate vi tu?) Nekemu slovenskemu poslancu je rekel isti dr. Ambrožič na slovenski nagovor: »Ich versteh' Sie niclit.« (Ne razumem vas.) Dobro, Am-brožiče! Le nič ne razumite slovenski, pa tudi v uradu ne, in tudi pri volilni agitaciji v celjski okolici ne! Našim vrlim Orlom, ki so vkljub izzivanju ohranili mirno kri, pa svetujemo, naj v vsakem svojem odseku priredijo predavanja z edinim dnevnim redom: »Orel v Petrovčah in naši nasprotniki.« Naj se enkrat pošteno posveti v kukavičje gnezdo naših nasprotnikov! Posebno v celjski okolici, kjer bo ob času občinskih volitev hodil okoli Ambrožič s svojimi protestantskimi čolnarji s sladkimi slovenskimi besedami.
š Stidmark v Celju. To društvo, ki je grobokop slovenskih domov na Štajerskem, je zborovalo v Celju 8., 9., 10. t. m. Dasi je društvo Slovencem tako sovražno, so vendar Slovenci pustili v miru njih zborovanja. Kaj bi v nasprotnem slučaju Nemci storili! Konstatira-ti pa moramo, da so na celo nepotreben način nekateri Celjani izzivali Slovence s »frankfurtaricami«. Če ima 19 hiš celjske »šparkase« to zastavo, temu se ne čudimo. V imenu 81 slovenskih hišnih posestnikov pa protestiramo proti temu, da so imele to izdajalsko zastavo vse mestne šole, ki se plačujejo tudi s slovenskim davkom in ki bi naj vzgo-jcvale avstrijske patriote. Pribijemo tudi, da sta z velikimi frankfurtaricami izzivala oba celjska lekarnarja, nadalje Zamparutti in Dirnberger, Zanegger, Stiger, Honigmann in Ranzinger, okr. sodni jain davkarija, železarna Rakusch ter drugi od Šparkase odvisni gostilničarji, trgovci in obrtniki iz hvaležnosti za to, da jih podpira jo tudi slov. naprednjaki s svojimi poseti. Svojim očem pa dismo mogli verjeti, ko smo videli, da je tudi c. kr. sodni svetnik Gallinger, bivši slovenski Kapun. obesil to zastavo na svojo hišo. Pastor May pa je v cerkvi pridigoval o »Losung der Šud-rriark«, kar je bilo celo njegovi zvesti poslušalki, stari sobi pred cerkvijo, preveč, tako da se je s svojo frankfur-tarico vred raje podrla v viharju, kakor da bi zopet morala poslušati enake reči v cerkvi.
lo treznejši in zmernejši liberalci obsojali. Če se med temi možje od županstva nahajajo, zelo dvomimo. Kajti za varnost je bilo od strani županstva tako preskrbljeno, da bi bili lahko liberalci počenjali z našimi najhujše, da se niso bali discipliniranih naših čet. Dva orožnika sta menda za parado hodila po Prvačini. Pa sta gotovo mislila, da je liberalcem vse dovoljeno, zato se nista nič trudila, da bi napravila kak red.
Značilno je pa to-le: Ko so Sokoli pred tedni v svoji »trdnjavi« Prvačini imeli telovadbo, jih je »varovalo« pet orožnikov, čeravno je že vsak otrok naprej vedel, da naši bodo Sokole pustili na miru, če se sami po svoji navadi ne bodo med seboj pretepali. K naši slavnosti pa sta bila poslana le dva orožnika bolj za parado, kot za red, čeravno so liberalci že naprej grozili. Da c. kr. oblasti tako sumljivo kažejo simpatije za Sokolstvo in liberalizem, to je več kot čudno in dovolj žalostno.
RUSIJA.
V Kijevu so vsled prihoda carjeve dvojice izvršili številne hišne preiskave in aretacije. Vsi policijski zapori so prenapolnjeni z aretiranci, med katerimi je tudi mnogo časnikarjev.
SHOD NEMŠKIH PROSTOZIDARJEV
se je vršil 10. t. m. v Potsdamu ob priliki SOletnice društva nemških prostozidarjev. Kot poiočajo, se je na njem razpravljalo večinoma o internih zadevah framazonov. Prihodnje leto zborujejo nemški prostozidarji v Franko-brodu.
KOLERA V RUMUNSKI.
O slučajih kolere v Braili in okolici se poroča: Bakteriološka preiskava je dognala v enem slučaju brezdvomno azijsko kolero. Glede ostalih sumljivih slučajev rezultat preiskave še ni znan. Rumunske velike vojaške vaje bodo z ozirom na številne sum/ljive slučaje bolezni odpovedane.
Tržaške novice.
Kolera. Mislilo sc je. da je kolera docela ponehala v Trstu in okolici. Toda zadnji preobrat tega mirovanja je zopet pretresljiv. V Koprščini, Pra-de, med Koprom in Bertoki je umrl včeraj po par urah bolezni 6 letni Marij Musenič. Odpadke bakteriologično preiskujejo. Dosedanji rezultat kaže na aziatsko kolero. V Bertokih je obolel od nedelje na ponedeljek ponoči 26 letni Anton Kuret, sin Antonije Ku-ret, ki je še seda j v bolnici radi kolere, a je že ozdravela in ki je prišla v stik z družino Slamič iz Rocola. Kureta so preiskali ter bakteriološkim potom dognali aziatsko kolero. Bolnik leži doma v hiši, ki je zastražena po orožnikih. V Tratil samem ni nobenega novega slučaja.
Umor na ulici. V nedeljo zvečer so našli v Trstu na javni cesti nezavestnega človeka precejšnje starosti, oblečenega v bele hlače in siv suknjič. Došla sodna komisija je po zdravniku konstatirala smrt ter mrliča, spoznala V osebi 68 letnega kočijaža Leopolda Gverin, slednjič uslužbenega pri špedi-
»Kakšen tovariš iz mladosti!« je kričal starec in cepetal z nogami, »vi ste tat — — vi ste prišli krast... ne pa tovariš iz mladosti...«
»Ne, nisem tat, vaša. prevzvišenost; jaz sem v resnici tovariš iz mladosti... jaz sem se samo nesrečno zmotil, zašel na napačna vrata.«
»L)a, vidim, gospod, skozi kakšna vrata ste prišli.«
»Vaša prevzvišenost! Jaz nisem takšen človek. Vi se motite. Jaz pravim, da ste v težki zmoti, vaša prevzvišenost. Poglejte me, premotrite, in opazili boste po nekaterih znakih in spričevalih, da jaz nikakor ne morem biti tat. Vaša prevzvišenost! Vaša prevzvišenost!« je vpil Ivan Andrejevič, prekrižal roke in se obrnil k mladi dami, »vi, dama, me boste razumeli . . . Res, jaz sem usmrtil psička ... toda jaz nisem kriv .. . Boga mi, da nisem kriv ... Vsega tega je kriva žena. Jaz sem nesrečen človek, jaz pijem kelih trpljenja!«
»Ampak, dovolite, kaj pa mene briga, če pijete; nemara ste izpili celo že precej, — saj toliko sc da soditi po vaši zunanjosti, očitno je; toda kako ste zašli semkaj, blagorodni gospod?!« je kričal starec, ves trepetajoč od razburjenosti, toda očitno že uverjen po nekaterih znamenjih in spričevalih, da Ivan Andrejevič ne more biti tat. »Jaz vas vprašam: kako ste zašli semkaj? Vi, kakor razbojnik...«
»Jaz nisem razbojnik, vaša prevzvišenost,. Jaz sem samo zašel skozi napačna vrata; zares, ni?em razbojniki To je vse vsled tega, ker sem ljubo-
sumen. Vse vam bom razložil, vaša prevzvišenost, odkrito bom razložil, kakor rodnemu očetu, zaradi tega, ker ste v takih letih, da vas morem smatrati za očeta.«
»Kako v takih letih?«
»Vaša. prevzvišenost! Jaz sem vas morebiti razžalil? V resnici, tako mlada dama ... pa vaša leta ... prijetno je gledati, vaša prevzvišenost. zares, prijetno je gledati tak zakon... v cvetu let... Ampak, nc kličite ljudij ... za Boga, ne kličite ljudij... ljudje bi se samo smejali... saj jih poznam... To se pravi, jaz ne mislim reči s tem, da sem znan samo z lakaji, — tudi jaz imam lakaje, vaša prevzvišenost; ti se samo smejejo ... osli! Vaša svetlost... Zdi se mi, da se ne motim, da govorim s knezom ...«
»Ne, nc s knezom, to nisem, blagorodni gospod ... Oprostite, ne dobri-kajte se mi s svojo svetlostjo. Kako ste zašli semkaj, blagorodni gospod? Kako ste. zašli?«
»Vaša svetlost, to se pravi, vaša prevzvišenost.... oprostite, jaz sem mislil, da ste svetlost. Zarekel sem sc, zmotil sem se, — to se primeri. Vi ste tako podobni knezu Korotkouhemu, ki mi ga je bila čast. videti pri mojem znancu gospodu Puzirjevu ... Vidite, jaz sem znan tudi s knezi, videl sem tudi kneza, pri svojem znancu: ne morete me torej smatrati za tega, za katerega me smatrate. Jaz nisem tat. Vaša prevzvišenost., ne kličite ljudij; no, ali pa pokličite ljudi, kaj pa bi bilo iz tega?«
(Dalje.)
S. K. S. Z.
Odborova seja S. K. S. Z.
se vrši v sredo, 13. t. m., ob 8. uri zvečer v tajništvu v »Ljudskem domu«. Vse odbornike prosimo, da se blagovolijo seje udeležiti.
Informacijskih pol
nam veliko društev še ni vrnilo. Nujno prosimo vsa društva, da nam blagovolijo pole izpolniti in takoj poslati. Prihodnji teden zaključimo statistiko.
Skupščina
S. K. S. Z. se vrši v nedeljo, 17. t. mes., ob 3. uri popoldne v veliki dvorani »Ljudskega doma«. Prosimo vsa društva, zlasti ona obmejnih zvez za Štajersko, Goriško in Koroško, da pošljejo k skupščini po možnosti svoje delegate. Istega dne se vrši slavnostna blagoslovitev in otvoritev »Ljudskega doma«.
Pevski zbor »Ljubljane«
prične tekoči teden z vajami za sezono 1911/12. Po načrtu obeta biti prihodnja sezona jako plodovita, pa tudi truda-polna seveda. Poleg dveh večjih koncertov, katerih eden nam prinese Che-rubinijev »Requiem«, drugi serijo novejših skladb izključno iz »Novih Akordov«, se uvedejo z letošnjim letom m e-sečni d r u ž b i n s k i večeri, pri katerih sc bo vsakrat. absolviral pro-ram serjozne, torej umetniško res nc-aj vredne glasbe poleg predavanj, de-klamacij itd..Tega nam je resnično pogreba že dayno. Vendar doslej ni bilo jmogoče vsled tega. ker ni bilo pripravne dvorane. »Ljudski dom« s svojo
dvorano je kot nalašč za to. Pevski zbor »Ljubljane« bo izmed svojih požrtvovalnih članov odpošiljal na te večere kontingent najbolje kvalificiranih pevcev in pevk, sodelovanje najodlič-nejših umetnikov našega glasbenega sveta je osigurano za solo-točke, ka-morno godbo i. dr. Kdor se šteje med kulturne ljudi, se ne bo mogel in smel odtegniti tem večerom. Malenkostni ozlri in kaprice morajo izginiti pred lepim, velikim ciljem. Vsi pojmo složno na delo za kulturen dvig našega ljudstva, tekmujmo s pogumnim srcem polnim čistega veselja v požrtvovalnem delu za našo mlado, borno umetnost, za naše umstveno izboljšanje. Posebno naše dijaštvo bo dobilo tu obilo dušne hrane, katero se more smatrati za pre-paracijo onih let, ko odide dijak iz naših majhnih razmer v večje, v velikanske pojave sodobnega kulturnega življenja. Prvi tak večer se bo vršil prve dni v oktobru. Podrobnosti se bodo pravočasno objavile. Končno bodi vsak, ki se zanima za naše delo, ki hoče sodelovati tam, kjer je bilo doslej zanemarjeno, prisrčno in odkritosrčno povabljen kot pevec ali pevka v zbor »Ljubljane«, glasbeno nenadarjeni pa v vrsto njenih podpornih članov. Sprejem je mogoč pri vsaki vaji. Ženski zbor vadi vsak ponedeljek in četrtek, moški zbor pa vsako sredo in petek. Novodo-šli — dobrodošli!
Dnevne novice.
-f Edino zveličavna socialna demo« kracija prireja shode proti draginji ne zato, da draginji kaj odpoipore, ampak le zato, da odvrne splošno pozornost od razpada v lastni stranki, ki od dne do dne bolj napreduje. Nemška socialna demokracija, ki jc do danes celo stranko vodila, se ima zdaj na življenje in smrt boriti s češko socialno demokracijo, ki se nemški komandi noče ukloniti in gre svojo pot, ne meneč se za to, da s tem pade edinstvenost cele stranke. Glasilo češke socialne demokracije »Pr&vo Lidu« nam v svojih avgustovih številkah razkriva, kako je do tega prišlo. Tam beremo sledeče zanimive stvari: »Načelo nemških sodrugov je češkega delavca potlačiti in ga napraviti popolnoma odvisnega od nemške centrale« in tako izvrstno se razumejo med seboj sodrugi, da »nemški socialni demokrati s češkimi nočejo niti v isti 4 delavnici skupaj delati«, ljubezen v so-cialnodemokraški stranki gre celo ta- i ko daleč, da »so nemški socialni demokrati na Dunaju pri zadnjih državno-zborskih volitvah veselja vriskali, ke-dar so zvedeli, da je kak češki sociai-nodemokraški kandidat propadel«! In strokovno glasilo nemških tiskarjev v rajhu je naravnost zapisalo, naj se »češkim Wenz!om '.rde buče prekolje.o«! Takšna enakost, bratstvo in svoboda vlada med stranko, ki se širokousti, da ko ona zavlada, se bodo ljudje same vesoljne ljubezni topili in da ne bo nič več tlačiteljev in nič tlačenih kakor v paradižu. »Pr&vo Lidu« pa osvetljuje tudi, kako zelo so se sodrugi zavzeli za delavske interese. Prvo nemškim so-drugom nf pomagati vsemu delavstvu, ampak le nemškemu in »njih politika siremi celo za tem, da branijo poli iCno kulturno in gospodarsko premoč nemškega meščanstva«, rajši kakor da bi pomagali nenemškemu trpinu. — »Nemška rdeča centrala je izdala parolo, da se mora češki delavec Nemcem asimilirati«, ona je mirno gledala, »kako je nemški kapitalist češkega delavca raznarodeval«, samo za eno stvar so češki delavci bili rdeči centrali dobri: »da so nosili zadnji krajcar v dunajsko osrednjo blagajno«. Glejte, tako označuje češko socialnodemokraško glasilo ljubezen osrednjega soc. dem. vodstva do trpečega delavstva! »Vodstvo je pisalo socialno demokraškim strokovnim organizacijam v rajhu, naj Čehov v organizacijo ne sprejemajo!« Kaj to če si delavec in zraven še socialni demokrat! Ker si Čeh, pogini! O tistih socialnih demokratih, ki se ba-hajo, kako izvrstno in inteligentno strankino uradništvo imajo, piše »Pr&-vo Lidu«, da nastavlja »najnesnosol)-nejše, najneumnejše in najzlobnejše ljudi.« Jako zanimivo je tudi, kako opisuje »Pravo Lidu« hinavstvo rdečega vodstva. »Nemški sodrugi so pravi mojstri v pritiskanju kljuk na vseh mogočih mestih« in »Pravo Lidu« piše tudi, da so nemški socialni demokrati skupen socialnodemokraški klub v državnem zboru baš iz ozirov na njihove volilne zaveznike, nemške fabri-kante in nacionalce razbili! »Pr&vo Lidu« odkriva to, kar je naša »Zarja« v polemiki z nami tako strahovito tajila, da je namreč socialnodemokraSko vodstvo na Dunaju pri zadnjih volitvah sklenilo z nemškimi meščanskimi strankami dogovor in prevzelo gotove
>
obveznosti! Tako je vodstvo socialno-demokraške stranke, kateremu slepo in. ponižno služi »jugoslovanska« socialna demokracija, ki dobiva od njega podporo, da sploh more obstojati. »Pr6vo Lidu« samo naravnost jugoslovansko socialno demokracijo imenuje od nemškega vodstva popolnoma odvisno. Tako tlačanijo zapeljani rdeči delavci korumpirani nemški centrali, ki kakor je konstatirala češka socialna demokracija ne gleda na korist vsega avstrijskega delavstva, ampak zgolj na interes nemškega naroda in slovanskega proletarca izdaja nemškemu kapitalistu! »Zarja«, ki ima sicer tako namazan jeziček, o tem molči kakor da je gluha in slepa. Seveda, saj bi precej nehala izhajati, če bi se hotela upreti gospodom Adlerju, Ellenbognu in ostalim nemškonacionalno socialnodemokraško judovskim bogovom.
-f Morilci kralja Aleksandra in kraljice Drage so si, kakor poroča včerajšnji »Narod«, za dogovor, kako bi ta svoj lepi čin izvršili, izbrali Ljubljano, kjer so imeli sestanek pri Slonu. Če je to res, je to kaj dvomljiva čast za naše mesto. Zelo značilno je, da glasilo narodno-napredne stranke to okolnost tako debelo podčrtuje, na vsak način priča to, če ne o čem drugem, vsaj o zelo slabem okusu »Slovenskega Naroda«. Tudi ne moremo razumeti, zakaj se liberalna dnevnika tako prizadevata zarotnike zagovarjati. Recimo, da jih nista zgolj lakomnost in pohlep po koritih prignala do njihovega koraka, saj na lepši način bi se bili lahko kralja in kraljice odkrižali. In če so ju že umorili, bi ne bilo treba
njuni še gorki trupli na tako zverinsk način oskruniti, kakor se je zgodilo v oni žalostni noči. Tega noben zagovor ne izbriše. Mi bi z ozirov na kralja Petra, ki glasom Novakovičevih odkritij pri tej tragediji ni igral bogvekako lepe vloge, te stvari sploh ne pogrevali, saj je ravno v sedanjem času prijateljsko razmerje med Avstrijo in Srbijo zelo potrebno, toda tudi od naših liberalcev se lahko zahteva, da ne kažejo tako demonstrativno svojih simpatij do ljudi, ki jih pri najboljši volji ni mogoče smatrati za kavalirje. Vsakega izobraženega Ljubljančana je le sram, če je res, da se je načrt za umor srbske kraljeve dvojice (gotovo slučajno) izdelal v Ljubljani.
+ Socialni demokrat proti uvozn prekmorskega mesa. Mi smo že dokazali grdo hinavščino, ki jo uganja avstrijska socialna demokracija Karpe-lesom v korist za uvoz argentinskega mesa. Našim rdečim domačim modrijanom smo že zaprli popolnoma sapo, da ne znajo odgovarjati nič na naše dokaze, pomagajo si le zgolj z zabavljanjem. I« socialno - demokraškega upanja, da bo prekmorsko meso, med katero spada tudi argentinsko, vedno nasičevalo lačne evropske želodce, in iz bodoče rdeče države se kruto norčuje v »Sozialistische Monatshefte« (18/20) sodrug dr. L. Quessel. Med drugim piše: »Niti socialna revolucija bi ne odpravila pomanjkanja mesa. Kdor le nekoliko pozna težave bistveno zvišati krmo na polju, mora poslati v deželo bajke trditev, da bi se po dnevu socialne revolucije posrečilo povišati količino mesa, ki naj bi odpadla na posameznika. Goljufajo se socialni revolucionarji, ki upajo, da ne bo nikdar pričelo primanjkovati američanskega in avstralskega mesa. Ne bo več dolgo, ko bo morala Evropa sama skrbeti Ka to, da se lx> preskrbela z mesom z ozirom na rapidno naraščanje američanskega in avstralskega prebivalstva. Po-trojiti se mora zato število goveje živine in podvojiti število prešičev, kar se bo pa doseglo šele po desetletjih.« — Dr. Que«sel, socialni demokrat, ni odvisen od Karpelesov, kakor je to avstrijska socialna demokracija, zato pa tudi z nami vred uvidi, da je edino sredstvo znižati sedanjo mesno draginjo v tem, da sc pomnoži število živine v Evropi in ojači kmečki stan. Ne mi Banji, tudi sodrug dr. Quessel pripo-
roča glede na mesno vprašanje izboljšanje naše domače živinoreje in ne vidi v kmetu tistega oderuha, kakor ga vidijo od bogatašev in ljudskih izk6ri-ščevalcev odvisni socialni demokrati.
4- Občinske volitve v reški dolini so se po vseh naših občinah srečno kbn-čale. Na P r c m u so izvoljeni pristaši S. L. S. Za župana je izvoljen vrl pristaš S. L. S. Ivan Dovgan. Hud boj je bil v S m r j a h , kjer so nasprotniki vkljub vsem naporom strašno pogoreli. Županom je izvoljen Jan. Mršnik. V Č e 1 j a h so se borili mali in veliki možje. Zmagali so mali. Sedaj se še bojujejo pri rekurzu. Huda borba je bila tudi v Kilovčah, kjer so zoper volitve vložili kar par rekurzov. Na J a -neževem brduje bil soglasno izvoljen županom Fran Čondek, tudi vrl pristaš S. L. S. Iz Ilir. Bistrice smo že poročali o izidu volitev, vendar pa še nimajo novega župana, ker bi si pri volitvah propall bistriški magnatje potom rekurza radi opomogli do nekdanje slave in moči, pa jim je menda za vselej odzvonilo, kajti novi občinski volilni red je postavil malega moža na noge. V Trnovem pa že šest let žu-panuje vrli župan Jos. Perkon. Vkljub temu volitve še niso razpisane, ker se gospod župan Perkon prav dobro počuti na županskem prestolu in so tudi občani ž njim zadovoljni.
-f Nemški socialni demokrati zahtevajo znižanje vožnih cen za krmo. Znani Bebel je nekoliko pametnejši kakor naši avstrijski socialni demokrati. Med drugim je zahteval na strankinem shodu nemške socialne demokracije v Jeni, da naj se znatno znižajo vozne cene za prevoz živinske krme. Navajamo to, ker je svojčas »Arbeiter-Zeitung« pisala, da je znižanje voznih cen zgolj goljufija, ki bi koristila samo kmetom in transporterjem. Bebel sodi drugače, kakor sodita dr. Adler in Austerlitz. Beležimo, da zahteva Bebel znižanje vožnih cen živinske krme, ker zna, da bi se taiko povišala živinoreja. Povzdiga živinoreje pa pomenja tudi počen j en je živine in brez prekupčeval-nih mešetarskih oderuhov znižanje cene mesa.
—	Iz Št. Vida nad Ljubljano. Dežja smo, hvala Bogu, vendar dobili precej v soboto, tako da so se nekateri poljski pridelki zelo poživili. Ako bo gorka jesen in še kaj dežja, upamo da še obrodi, kakdr repa, korenje; zelje bolj malo, ker je že prepozno zanj. Tako bo vsaj malo pomagano bednemu prebivalstvu. — Tukajšnji liberalci so zopet dali duška svoji čudni veri v zadnjem »Slovenskem Domu«, kjer se na naj-grši način norčujejo iz svetih maš in procesij za dež. Kregajo se tudi, ker je vižmarsko gasilno društvo priredilo veselico, češ, ravno sedaj ko je tako velik del naše zemlje opustošen in velik del ljudstva moli k Bogu za dež v procesijah in sv. mašah, kaj takega ne gre. O ti hinavci grdi! V eni notici se norčujete iz svetih maš, v drugi pa hinavsko zavijate. Naši ljudje vam že itak nič ne verjamejo in vam bodo že o priliki povrnili. — Eden, ki čuti udarce liberalne pesti.
—	Smrt je izmed orlovskih vrst na Goriškem ugrabila prvo žrtev. Iz Gorice: Kakor smo že poročali, je pretečem teden padel z drevesa vrli mladenič A. Pl a h u t a, predsednik Orla v Batujah — Selu ter si zlomil hrbet. V ponedeljek zjutraj je ubožec po dolgem trpljenju izdihnil v goriški bolnišnici. Njegov pogreb bo v sredo dopoldne. Prepeljejo ga domov v Batuje. Bil je blag značaj, izvrsten gospodar na svojem domu, vnet katoličan, ki je povsod deloval za katoliško stvar. Njegovi so-občani so ga spoštovali in ga — čeravno je bil še mlad — izvolili v občinski svet v črničah. Za našo organizacijo in za vse dobro vnetemu možu izkažejo Orli zadnjo čast s tem, da ga bodo spremljali na zadnjem potu. On je prvi, ki ga je na Goriškem ugrabila smrt iz orlovskih vrst. Počivaj v miru, dragi brat in prijatelj!
—	XIII. redni občni zbor Kolinske tovarne kavinih primesi, trgovskega delniškega podjetja, vršil se je dne 8. kimavca 1911 v Kolinu ob navzočnosti 39 delničarjev, zastopajočih 2092 delnic in 1363 glasov. Po pozdravnih besedah obrazložil je g. predsednik v daljšem govoru delovanje zavoda in njegov razvoj, k čemur je jako mnogo prispelo dejstvo, da se surovin ni kupovalo, ampak so se večinoma pripravljale v lastnih sušilnicah in poljih. Iz predloženega letnega poročila upravnega sveta je razvidno, da je tudi vsesplošna gospodarska in trgovska tisen vplivala na cikorijsko stroko in povzročila za nedogleden čas, brezdvomno, mnogo skrbi upravnemu svetu in le t vstrajnim prizadevanjem posrečilo se je z vspeliom zoperstavljati se tem razrtte-
i ram, s lem, da se je dvignila prodaja I in razširjenje izdelkov za lVi»% na-
pram lanskemu letu, kar je bilo z odobravanjem sprejeto na znanje. Poročilo se peča V nadaljnem o požaru v Sado-wi Wisznii, po katerem povzročena škoda je bila popolnoma krita z zavarovalnino, in se popolna dovršitev nove tovarne že bliža svojemu koncu. Dalje omenja poročilo ravnokar razpisano subskripcijo V. emisije novih delnic, neblage razmere letošnjega leta in v kratkih potezah opisuje bodoče naloge, ki čakajo upravo. Bilanca izkazuje z dnem 30. rožnika 1911 imetje v nepremičninah in napravah v Kolinu, Prostjejovu, Ljubljani, Sadovvi Wisz-nii, Rečaneh, Pisku, Chropinju in Do-thoinesclskah 1,540.227 K 82 v, v gotov, pa 28.144 K 26 v, v zalogah in skladiščih 828.118 K 2 v, v terjatvah in vrednostnih papirjih 938.585 K 25 v, v prenosih računov 43.632 K 91 v, proti temu pa so pasiva delniška glavnica 1,800 tisoč K, rezervni fond 378.259 K 10 v, menice 936.000 K, dolgovi 68.664 K 41 v, prenos dobička od lanskega leta 4 tisoč 973 K 36 v in dobiček za upravno leto 1910/1911 190.811 K 44 v. Po poročilu pregledovalcev računov je bila bilanca odobrena, dobiček pa se je razdelil tako: 10 odstotkov tantiem upravnemu svetu 19.081 K 14 v, $V2% dividenda t. j. 34 K na delnico, kar znaša 153.000 K, (lani le 96.000 K), tantiem ravnateljem 2.601 K 85 v, remuneracije 7.965 K 50 v, delavstvu delež na dobičku 3.000 K in starostno zavarovanje 1.500 K, nagrada pregledovalcem računov 1.000 K, na razne dobrotvorne namene 1.830 K in prenos na novi račun 5.806 K 31 v. Dalje je bil sprejet predlog upravnega sveta na dopolnitev pravil v smislu, da sme upravni svet zvišati delniško glavnico do 3,000.000 K. V upravni svet so bili zopet izvoljeni gg. Fifka Anton, Kraupner Ferdinand V., in Kfička Vincenc, kot namestnik pa g. H. Weywara, pregledovalci računov pa gg. Karbus Vaclav in Kviz Bogumil, kot namestnik g. Klepač Alojzij. Občni zbor se je vršil pod predsedstvom predsednika upravnega sveta arhitekta g. Kfička iz Prage.
—	t Franjo Ksaver šultajs. 10. t. m. je umrl zagrebški kanonik arhidijakon de Vaška, nadškofijski konzistorijalni predsednik Franjo Ksaver Šultajs. Z njim je izgubila katoliška in pravaška stvar enega prvih svojih delavcev in podpirateljev. Silno mnogo je storil za katoliški tisk ter je bil predsednik Hrv. kat. tiskovnega društva. Vse svoje življenje in delovanje je posvetil Cerkvi in domovini. Slava njegovemu si>o-minu!
—	Poštarji. Z Dunaja poročajo: Izvršilni odbor državne zveze poštarjev je včeraj posredoval po deputaciji pri generalnem poštnem ravnatelju sek-cijskem šefu dr. VVagnerju pl. Jauregg in dvornem svetniku Hofnerju v trgovinskem ministrstvu, da se izvedejo rezultati one enkete, ki je bila pred meseci sklicana z ozirom na odpravo nedostatkov v lanski stanovski regulaciji poštarjev. Deputaciji se je odgovorilo, da je trgovinsko ministrstvo tozadevni načrt izročilo že pred dnevi finančnemu ministrstvu, nakar je deputacija odšla k referentu v finančno ministrstvo, kjer se je pač vzelo njene izjave na znanje, a ničesar določnega odgovorilo.
—	Ljudsko šolstvo. Suplent na c. kr. pripravljavnem razredu za srednje šole v Trstu, Slavoj Dimnik, je imenovan za definitivnega podučitelja na imenovanem zavodu.
—	Konkurz je proglašen nad trgovino z lesom Fratelli Bertolini v Beljaku. Pasiva presega znesek 1Vz milijona kron.
—	Na kol se je nabodla. V Nagy-manyok na Ogrskem je 56 let stara Ivana Wagner v vinogradu obirala breskve; pri tem se ji je zlomila veja in padla je na tla tako nesrečno, da je priletela ravno na ošpičen kol, ki se ji je zabodel v pljuča in je takoj umrla.
—	Nov slučaj kolere na Reki. V sredo popoldne, ko je šla z dela domov, jc tobačna delavka Ana Rubičič na Reki kupila pri nekem branjevcu malo češpelj, ki jih je med potjo proti domu pojedla. Ponoči ji je postalo slabo in drugi dan dopoldne ob 10. uri je bila žc mrtva. Gre nedvomno za nov slučaj kolere.
—	Službena 301etnica. Profesor Anton Hladnik na. višji osješki gimnaziji praznuje 301etnico svojega profesorskega delovanja.
—	Gibanje med zagrebškimi peki. Zagrebški pekovski pomočniki se upirajo mojstrom, da bi ti smeli o ponedeljkih zjutraj pred 6. uro začeti delati, t. j. postaviti kvas, cla se ob 6. potem lahko splošno prične z delom in o pravem času speče pecivo. Vsled tega so mojstri sklicali shod, na katerem so sklenili, da o ponedeljkih sploh ne bodo pekli, ako pomočniki ostanejo pri svoji zahtevi, da bi sc kvas Dostavil še-
le ob 6.; potem pa seveda tudi ne bodo plačevali pomočnikom tedensko, marveč dnevno plačo.
—	Tapetniki stavkajo v tvrdki Botha & Ehrmann v Zagrebu. Zahtevajo povišanje plače i. dr.
—	Razstavo grozdja je priredila 10. in 11. t. m. zemunska gospodarska podružnica v Zemunu. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi njene vinograde, trtnico, vinske kleti in bikorejski zavod, kakor tudi razne poljedelske stroje, orodja itd.
—	Nevesela 501etnica. Letos je pre« teklo 50 let, odkar se je Medjlmurje odcepilo od Hrvaške in priklopilo Ogrski (15. marca 1861). V spomin te za Hrvate tako nevesele 501etnice je zaladska žu-panija, h kateri spada sedaj Medji. murje, ponovila svojo prošnjo na vlado, naj sc ta pokrajina tudi cerkveno izloči iz Hrvaške.
—	Nevarnost kolere v reški dolini. Naše zdravstvene oblasti so izdale jako stroge naredbe proti koleri. Njim v čast bodi povedano, da opazijo vsako gnojnico, ki se odteka od posameznih hiš na ceste. Čudimo se pa, da ne opazi nevarnosti, ki nam prebivalcem v reški dolini preti od pitne vode. Radi tako dolgo trajajoče suše so po vsej reški dolini vsi vaški vodnjaki prazni in tudi živi studenci so skoro večinoma usah-nili. Bližnji in dalnji prebivalci si do-važajo vodo iz Reke oziroma iz Bistrice. Iz Istre hodijo po vodo tri do pet ur daleč v Bistrico. Tem bi vlada lahko pomagala s tem, da bi poslala avtomobile za vodo. Toda kaka pa je ta voda v zdravstvenem oziru? V trgu Ilirska Bistrica in po vseh mlinih ob Reki se iztaka vsa največja nesnaga v to vodo. Navajamo hotel »Ilirija« v Ilir. Bistrici, kjer je izpeljano stranišče naravnost v vodo. V tem hotelu ostajajo tujci iz Re-< ke in Trsta. Če bi ostal v tem hotelu samo en bacilonosen tujec, pa je naenkrat lahko okužena vsa reška dolina.
—	Ljubiteljem lepega hrvaškega jezika se nudi ugodna prilika, da si nabavijo za mali denar koristnega berila, ako se naroče na »Književno društvo sv. Jeronima« v Zagrebu. Naročnina je za dosmrtne ude 10 kron, za letne pa 1 krono. Poverjeništvo je v tukajšnjem frančiškanskem samostanu.
—	Državni popolni pletarski tečaji za osrednjo Kranjsko v Ljubljani. Vodstvo državnih popotnih tečajev za ple-tarstvo naznanja, da se bodo sprejemali novi učenci oziroma učenke v tečaje v Dolskem, v Dolu in v Šmartnem pod Šmarno goro, in sicer: a) redni učenci, oziroma učenke; b) pripravljalni učenci, t. j. šoloobvezni dečki, ki se hočejo v pletarstvu izučiti, in c) izvan-redni učenci, kolikor bo prostora. Omeniti se mora, da se zaradi obilnega naročila na tečajih vedno dela in da ima izdelano blago v zalogi Matko Arko, trgovec v Ljubljani, kateri sprejema tudi naročila.
—	Odobrena šolska knjiga. Naučno ministrstvo je aprobiralo za pouk na srednjih šolah, kjer se veronauk uči v slovenskem jeziku, šolsko knjigo: Pečjak dr. Grcgorij, Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol. Tretja knjiga: Življenje po katoliški veri. Ljubljana 1911. Založila Katoliška bukvar-na. Cena nevezani knjigi 2 K 40 v, vezani 2 K 80 v.
—	Nesreča na osješkem državnem kolodvoru. Pri sestavljanju vlakov je minolo nedeljo na osješkem državnem kolodvoru premikač Aron Varga stopil med tračnicc tako nerodno, da ni mogel noge osvoboditi. Nasproti brzeči vlak ga je tako zalotil in mu stri nogo.
—	Osemletni požigalec. V Csikv&n« di na Ogrskem je 8 let stari pastir Jur-ko Szab6 v jezi zažgal gospodarju senik; vihar je raznesel ogenj in v par urah je zgorelo 24 hiš in veliko gospodarskih poslopij.
— Samoborska železniška proga se v Zagrebu podaljša ter bo stal novi kolodvor v neposredni bližini državnega kolodvora.
—	Podružnica maiarskega šolske-ga društva se snuje že tudi v Zagrebu; pravila bo hrvaška vlada v kratkem potrdila.
—	Nova kraljeva palača v Belgra*
du se je pričela te dni graditi na mestu, kjer je preje stalo poslopje zunanjega ministrstva. Gradnja novega ko-naka se bo z vsemi močmi pospešila.
—	Proti »Pokretu« sta vložila tožbo sedaj tudi dr. Mile Starčevič in prof. Kerubin Šegvič.
—	Kolera na Rabu. Konstatirali so Številne nove slučaje kolere.
—	Poročil se je 3. t. m. v Splitu dalmatinski poslanec dr. Sesardič z gdč. Lenko Vulctič.
—	Oporoka odvetnika. V Szamos-ujv&ru na Ogrskem je nedavno umrl star odvetnik, ki se je v svoji oporoki spomnil tudi na umu bolnih v blaznici z volilom 1000 K ter to točko utemeljil
tako-le: »Mojc premoženje prihaja povečini od onih norcev, ki so se tožarili, zato so spodobi, da jim nekaj nazaj dam. Jaz sem na smrtni postelji, oni pa so že zdavnej v blaznici, zato jim od daleč kličem z Bogom!«
—• Poročil se je g. Edvard Marko Šek, učitelj v Ljubnem na Gorenjskem z gdč. Mici Prijateljevo iz Rakovnika na Dolenjskem. Bilo srečno!
—	O nesrečni smrti bivšega dalmatinskega državnega poslanca Borčiča poroča Jidinost" : Pred tremi dnevi je prišel v Trst in se nastanil v hotelu „Adrija" bivši dalmatinski drž. poslanec in ravnajel] realke v pokoju prof. Lovro Borčič. Bil je v spremstvu svoje soproge. Od četrtka dneva je poslanec izginil. Vse poizvedovanje je bilo zaman. Predvčerajšnjem opolu-dne pa so delavci v žaveljskem zalivu zagledali truplo, ki je molelo iz močvirja ob nekdanjih salinah. Papirji, ki so jih našli pri pokojniku, so dokazali identičnost s pogrešanim poslancem. Posl. Borčič je bil že dlje časa bolehen. V soboto je šel na sprehod v Žavlje. Ko se je vračal, je bil že mrak, zgrešil je bržkone pot in je zašel mogoče v hipni duševni zmedenosti v močvirje, kjer je našel smrt. Truplo odpeljejo v Split. Poslanec Borčič je bil vitez Fran Josipovega reda in je bil skozi več zakonodajnih dob tudi drž. poslanec v starem kurijalnem parlamentu.
—	Vpisovanje v nautično akademijo v Trstu se prične 13. 14. in 15. t. m. vsakokrat od 9. do 12. ure. Za prvi pripravljalni razred naj dečke pripeljejo stariši oz. varuhi ter predlože krstni list, nravnostno spričevalo in okularično spričevalo. Taksa znaša K 6. Isto velja za trgovsko akademijo, v katero se vpisujejo učenci od 14. do 16. t. m. od 9. do 12. ure dop. Slednji morajo kot začetniki predložiti spričevalo, da so z dobrim uspehom dovršili 4. razred realke ali gimnazije.
—	Tatvina. V soboto je v Trstu zapazil redar moža, ki je stal pri vozu, naloženem z vrečami kave. Možakar je imel pri sebi mahno vrečo ter jo napolnil s kavo. Ko ga je redar prijel, jc dejal da je hotel le „majhno vzeti". Bil je aretiran ter identificiran z 10 letnim Josipom O.
—	Med delom so se v Trstu ponesrečili: 19 letni mesar Frnst Ambrožič, 17 letni kolar Ivan Krcjbič, 15 letni mehanik Peter Zanier. Ker so njih poškodbe srednje nravi, so se zatekli na zdravniško postajo.
—	Znorel je poštni poduradnik Piščanc v uradu v Trstu. V svoji norosti je udaril predstojnika ter postal tako nasiljen, da so ga z silo odpeljali domov.
—	Na koleri je obolela in umrla tobačna delavka Ana Rubčič na Su-šaku, istotako neko dete na otoku Rabu.
—	Vlak skočil iz tira. 12. t. m., okoli 9. ure dopoldne je skočilo pri tovornem vlaku št. 858. ko je peljal čez menjalnik v postajo Verd, stroj in deset voz iz tira, eden pa se je prevrnil. Vozovi so zaprli oba tira in ustavili ves osebni in tovorni promet. Iz Ljubljane je odšel na lice mesta pomožni vlak s tehničnim osobjem, delavci in orodjem. Na-daljne podrobnosti še niso znane.
—	Ljubljanski zvonovi v Sarajevu. V petek na praznik rojstva Marije Device je blagoslovil prevzv. škof-koad-jutor g. dr. Šarič ob veliki tideležbi ljudstva in duhovščine tri zvonove za novo nunsko cerkev, ki je posvečena Kraljici sv. rožnega venca. Cerkev so postavile Hčere Božje Ljubezni. Zanimivo je. da so bili pri zidanju cerkve udeleženi v obilnem številu tudi Slovenci. Cerkev so gradili Primorci iz Renč; veliki oltar, dar Nj. Veličanstva Franca Josipa, izdeluje tukajšnji kamnosek Slovenec g. Lovšin; zvonove pa je vlil Samasa v Ljubljani. Veliki zvon (853 kg), dar ljubljanskega škofa dr. A. Jegliča, jc posvečen roženvenski Kraljici; srednji zvon (475 kg) sv. Jožefu in mali zvon (274 kp). dar zagrebškega škofa dr. Bauerja, je posvečen sv. Antonu. Cerkev bodo blagoslovili 1. oktobra. Takrat, pride baje sem tudi ljubljanski knezoškof dr. Jeglič.
—	.,črna roka" v Trstu. Lahi prav radi čitajo pripovedke o „la mano nera", liki pri nas Robinsona. Pred nedolgim časom je dobil nek bogat tržačan pismo „črne roke", v katerem zadteva od njega 100 000 K, katere ima položiti ob določenem času na vogal ljudskega vrta, „če mu je drago svoje in svojcev življenje". Tržačan na to pismo, v katerem se mu „pod smrtno kaznijo prepoveduje", klicati na pomoč policijo, ni reagiral. Ker tudi ni položil denarja in je „rok" že potekel, je dobil drugo grozilno pismo. Ogroženec je pa obe pismi nesel na policijo. Stvar je postala malo vroča. Šest detektivov se je podalo pred določeno nočno uro na lice mesta — vogal ljudskega vrta, kamor je ogroženec položil pismo, polno praznega papirja. Detektivi so dolgo !akali „črne roke", ki je tudi prišla. Štirje možakarji so hladno prikorakali, katerih jeden je pobral .denar", ter odšli. Komaj pa so obrnili hrbet, so skočili detektivi na nje. „Črna roka" se je spustila v jok in stok. toda odvedli so vse na Doliciio, od
S. K. S. Z. odsek »Ljudski oder", Ljubljana.
Režiserski tečaj Ljudskega odra
v dneh 14., 15. in 16. septembra 1911. /
URNIK.
Četrtek, 14. septembra, v mali dvorani, II. nadstr.:
Ob 9. uri dopoldne: Pozdravni nagovor. (G. vikar Luka Smolnikar.) Od »/210.—11. uro dop.: Kako zidajmo Ljndske odre po deželi? (G. prof. Adolf Robida.) Od 11.—12. ure opold.: Ogled Ljudskega odra. (G. profesor Adolf Robida.) Od 2.—3. ure popoldne: Scenični aparati. (G. profesor Adolf Robida.) Od 3.-4. ure ,, Mali pripomočki pri predstavah. (G. profesor Adolf Robida.) Ocl 4.-6. ure „ Dihanje in izgovarjava. (G. primarij dr. Ivan Robida.) Od 1/210. ure zvečer (na odru): Praktična vaja z dr. Krekovo igro »Tri sestre«.
(Vodi g. profesor Adolf Robida.)
Petek, 15. septembra, na odru:
Od 8,—-10. ure dopoldne: Ponk v šminkanja. (G. profesor Adolf Robida.)
Od 10.—11. ure „ Kostimiranje. (G. profesor Adolf Robida.)
Od 11.—12. ure ,, Kako je voditi sknšnje ? (G. profesor Adolf Robida.)
Od 2.-4. ure popoldne: Ponk v šminkanju. (G. profesor Adolf Robida.)
Ocl 4.-6. ure	Deklamacija in recitacija. (G. primarij dr. Ivan Robida.)
Od i/28.—10. ure zvečer: Prisostvovanjc skušnji Ljudskega odru za „Divjega lovca" v
veliki dvorani.
Sobota, 16. septembra, v malt dvorani:
Od 8.-10. ure dopoldne: Razvoj in zgodovina gledališča. (G. vikar Luka Smolnikar.) Ocl 10.—11. ure ,, Kakšen bodi naš repertoir? (G. urednik Franc Kerhne.) Od 11,—12. ure „ Kulturni in izobraževalni moment prirejanja predstav. (Gosp.
urednik Franc Terseglav.) Od 2.-3. ure popoldne: Naloge režiserja. (G. profesor Adolf Robida.)
Naloge igralca. (G. profesor Adolf Robida.) Praktične vaje s ensemblom in komparzerijo. (Na odru vodi g. profesor Adolf Robida.)
Kretnje in mimika. (G. primarij dr. Ivan Robida.) Sodelovanje pri generalni skušnji „Divjega lovca" na odru.
Nedelja, 17. septembra:
Po možnosti in prosti volji vsakega posameznika: Udeležba pri občnem zborn S. K. S. Z. Ob 7. uri zvečer: Sodelovanje ali prisostvovanjc pri otvoritveni predstavi Ljudskega
odra.
0(1 3, Ocl 4.-
4. ure -5. ure
Od 5.-7. ure
Od 8.—11. ure zvečer:
koder so poklicali stariše te štiriperesne deteljice, od katere ni nihče star čez 12, let da jih da doma eksemplarično kaznujejo. Vsi zlikovci so sinovi boljših rodbin. Komaj je bil končan ta akt, prihiti na policijo drug Tržačan z enakim grozilnim pismom, v katerem „črna roka" zahteva od njega 700 K. Ker je pisava biia popolnoma siična prvi, so prestrašenemu pojasnili smešni prizor, na kar jo je veselo odmahai.
—	Za vinogradnike in sadjarje. Samočiste (čistorejne) droži za poldpe-nje vinskega in sadnega mošta sc dobivajo tudi letos pri kmetijsko-kemij-skem preskuševališču za Kranjsko v Ljubljani. Cevka s samočistimi drožmi stane z navodilom o uporabi 25 vin.; s poštnino in zavojem pa 50 vin. Ako se odvzame vsaj 5 cevk čistih d rož, potem se posamezne cevke zaračunijo s poštnino in zavojem samo po 40 vin. Znesek sc mora plačati naprej, ker se sicer povzame. V plačilo se sprejemajo tudi pisemske znamke. Ena cevka s samočistimi drožmi zadostuje za pokipenje 5 do 10 hektolitrov vinskega ali pa sadnega mošta. Naročati je samočiste droži vsaj 5 clni pred uporabo.
—	Nepoklican gost v Borovnici. V noči 31. -avgusta se je v Borovnici vtihotapil' nek individij v Majeronov hlev, iz katerega je izvlekel na dvorišče hlapcev kovčeg. Tam ga je vlomil in uki*adel črne čevlje na zadrgo in srajco ter nato odšel s plenom v temno noč. Isto noč je piišel nepoklicani pri odprtem oknu v spalno sobo posestnika Andreja Pustavrha, ukradel s stene niklasto žepno uro z verižico ter zopet skozi okno izginil. Naposled pa je obiskal še hišo posestnika Ignacija ITustiča na Bregu št. 11 in ukradel zlat. poročni prstan, zlat navadni prstan in par zlatih uhanov. Teh tatvin je sumljiv nek popotnik srednje velikosti, ki je bil takrat oblečen v črno obleko.
—	Razstavni slepar. Neki občeznani razstavni slepar, pred katerim smo interesente že svarili vabi zopet kot ^generalni komisar" za neko razstavo „Exposition Internationale d' Alimentation Brasserie, Vins et Liquers etc", ki se bo baje vršila v jeseni t. I. v Antwerpnu in pri kateri fungira kot ravnateljni organizator neki prirejevalec razstav, ki pa je že od prejšnjih slučajev na slabem glasu. Zahteva se plačilo pristojbin za razstavo le tedaj, če bo razstavljenec odlikovan z zlato kolajno. To postopanje že samo na sebi označuje sleparjenje s kolajnami. Interesente svarimo pred temi razstavnimi agenti in pred udeležitvijo na navedeni razstavi.
—	Velikega morskega volka so zo-
Dcl violi hrvaški ribiči in sicer pri Krn- !
Ijevici. Dolg je 4 m 77 cm in nad 2000 kilogramov težak; razstavljen je v reški ribotržnici.
Somišljeniki! Podpirajte — Ljudski sklad! Prispevke sprejema tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta št. 6.
Telefonsko in arzoiovno poročilo.
ČEŠKI DEŽELNI ZBOR.
Praga, 12. septembra. Danes se vrši plenarna seja čeških deželnozborskih poslancev. Baje zahtevajo češki poslanci za proglasitev permanentnosti na-rodnopolitičnaga odseka gospodarske koncesije. Ako se elelozmožnost Češkega deželnega zbora ne doseže, je knez Tinin baje že pooblaščen, da ga razpusti.
PROTI LAŠKI UNIVERZI.
Dunaj, 12. septembra. Občni zbor Siidmarke v Celju se je izrekel zoper laško univerzo, s čimer je stališče nem-škonacionalnih poslancev zelo otežko-čeno.
KRALJ PETER OBIŠČE DUNAJ?
Dunaj, 12. septembra. Kralj Peter poseti baje meseca novembra cesarja Franca Jožefa na Dunaju.
MAROŠKO VPRAŠANJE.
Pariz, 12. septembra. Oficiozna Agence Havas objavlja sledeče: »Ministri se zbero 12. t. m. dopoldne k posvetu kabineta, da diskutirajo o odgovoru, ki ga je pripravil minister za zunanje stvari de Selves na nemške protipredloge in katerega bo potem poslanik v Berolinu Cambon imel izročiti državnemu tajniku Kiderlen-VVachterju. Po informacijah v parlamentarnih krogih bo odgovor sestavljen v spravnem tonu, bo pa tudi odločen, v kolikor se tiče tistih načelnih vprašanj glede katerih Francija ne more odnehati.«
PORTUGALSKA REPUBLIKA PRIZNANA.	_
Dunaj, 12. septembra. Trozvezne države kakor tudi Anglija in Španija so portugalsko republiko oficielno priznale.
IZBRUH ETNE.
Rim, 12. septembra. Izbruh Etne spremljajo podzemeljski sunki. Veliko ljudi je iz hiš zbežalo na prosto. V Ca-taniji kažejo seismotrrafski aparati ne-
prestano tresenje. Ljudstvo po mnogih krajih prireja procesije.
VELIKA NESREČA PRI NEMŠKIH VOJAŠKIH VAJAH.
Draždane, 12. septembra. Pri vojaških vajah blizu Pyrne je oddelek dragoncev zajahal v Labo. En podčastnik in deset mož je utonilo.
PREPIR NA SHODU NEMŠKIH SOCIALNIH DEMOKRATOV.
Jena, 12., septembra. Na včerajšnjem shodu nemške socialne demokracije so očitali nemški sodrugi strankinemu vodstvu popolnoma upravičeno, da zanemarja svoje dolžnosti. Bebel je odgovarjal na napade, a ni napravil velikega vtisa, ker je nemško strankarsko vodstvo ustrelilo po Singerjevi smrti toliko kozlov, da niso več ž njim zadovoljni najzvestejši sodrugi.
STAVKA V ZAHODNO ČEŠKIH PREMOGOVNIKIH.
Most, 12. septembra. V zahodno čeških premogovnikih, zlasti v okrožju Kladnova, kjer so erarni premogokopi, se pripravlja splošna stavka. Delavci zahtevajo 20% zvišanje plač. Nekateri rudarji so že pričeli stavkati.
ZLOČINSKA BABICA.
Trst, 12. septembra. Tukajšnja policija je ugotovila, da je neka babica, Ana Baje, s pomočjo svojega ljubimca Antona Pikuliča povzročila nad 30 slučajev splava. Trupla je zločinka deloma metala v stranišče, deloma jih je njen sokrivec znosil na pokopališče, kjer jih jc zagrebel. Policija je oba zaprla.
Lliiiiljinske novice.
lj »Divji lovec«, narodno igro s petjem, ki jo je spisal naš priljubljeni pisatelj F. S. Finžgar, uprizori kot otvoritveno predstavo v nedeljo, dne 17. t, mes., ob 7. uri zvečer »Ljudski oder«. Slavnostni govor jc prevzel državni poslanec g. dr. Janez Ev. Krek. Vstopnice je iz prijaznosti sprejela v predprodajo »Katoliška bukvama«, kjer se dobivajo od 8. do 12. ure in od pol 2. clo 7. ure. Istotam se sprejema naročila za abone-ment. Pri predstavi nastopi do 60 oseb in sodeluje oddelek moškega in ženskega zbora glasbenega društva »Ljubljana«. Več sc razvidi iz plakatov.
l j Slovenska Filharmonija koncer-tira jutri pocl vodstvom g. k a pel ni k a E. Czajaneka na vrtu, Ob neugodnem vremenu pa v dvorani grandbotela »Union«. — Začetek ob 8. uri zvečer.— Vstopnina 50 vinarjev.
lj Navihani goljuiici. Dne 8. t. ni. zvečer sta prišli v nek tukajšnji hotel dve okoli 20 let stari gologlavi dekleti ter dali vratarju listek, na katerem je bilo napisano, naj jima izroči iz sobe clamski plašč, kar je vratar, misleč, da je ta listek poslala dama, ki v tisti sobi stanuje, takoj storil. Ko pa pride pozneje dotična dama v hotel, veli vratarju, da naj ji prinese iz sobe plašč. Sedaj se je vratarju šele zabliskalo, da je bil padel v roke dvema goljuficama. Ena goljufica je čednega obraza, plavo-lasa, in je imela sivo obleko, druga pa je črnikasta, je imela sivkasto krilo in temno bluzo. Govorili sta slovensko. Površni plašč je popolnoma nov, črn in vreden 40 K. Pozor pred nakupom!
lj Nevarna vagantinja. V nedeljo je aretoval stražnik v Šelenburgovi ulici neko žensko zaradi vagabundaže. Pri uradu ni hotela povedati nobenih točnih izjav, vendar >o pa dognali, da je to zelo nevarna vtihotapka Veronika Zajec, i'odom iz Pandurja pri Celju, pristojna pa v Zgornji Tuhinj pri Kamniku. Aretovanka je bila že sedemkrat kaznovana zaradi tatvine in so jo zopet oddali pristojnemu sodišču.
lj Čegavo je kolo? K naši tozadevni včerajšnji notici se nam še poroča, da se je dognalo, da je kolo. ki ga je imel v Žužemberku aretovani Jakob Ober-star, trgovčevega sina Adolfa Goloba, katero mu je bilo dne 26. avgusta na Mestnem trgu ukradeno.
lj Dva Italijana aretovana. Pred par dnevi sta hodila po mestu dva Italijana ter posamezno prodajala razne reči. Ker se je policiji zdela po obvestilu nekega gostilničarja zadeva sumljiva, ju je aretovala. Prvi se je legitimiral za Mazila Barco, rojen leta 1895. v Padovi, starejši pa je Anton Bartoluzzi, hotelski sluga. Izgovarjata se, da sta vse reči, ki sta jih v Ljubljani razpečavala, kupila od nekega neznanca na Vrhniki in v Gorici. Policija tem bajkam ni mogla verjeti, vsled česar ju je izročila v nadaljno presojo sodišču.
lj Zastopnik hre* pooblačila. Sinoči sta na Rimski cesti razgra jala dva delavca. Ker se stražniku nista hotela pokoriti, ju je odvedel na <-srednjo stražnico. Kmalu nato pa je pri K mast 11 na stražnico nek vinjen montei in ju začel v takem tonu zagovarjati, da bo-
de imel naposled sam še hujše posledice kakor njegova klijenta.
lj S ceste. V soboto popoldne je peljal po Bleiweisovi cesti nek posestnik Železne cevi ter sedel s svojim sinom na vozu. Med vožnjo mu je sin padel z voza. V tem pa je pripeljal mimo nek avtomobil. Ko je šofer videl, da se konja plašita je vozilo ustavil in ker voznik ni hotel z voza, sta konja odskočila na stran ter zlomila oje.
lj Strel za strah. V petek zvečer sta se v obližju Kolinske tovarne sprla delavca Karel Berentin in Martin Je-riša. Med prepirom je Berentin potegnil iz žepa samokres ter z njim dvakrat jiatrelil v zrak. Stražnik je Berentinu samokres in 19 patron konfiskoval.
lj Za kruhom. V soboto sc je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 6 Kočevarjev in 10 Hrvatov, 30 Hrvatov je prišlo pa nazaj. Včeraj je prišlo pa iz Amerike 100 Slovencev in 200 Hrvatov.
*	Ravnokar izide II. zvezek Gri-sar, Luther, čegar I. del je vzbudil povsod velikansko pozornost. I. zvezek je našel vsestransko mnogo odjemalcev ter je bil sprejet ne samo na katoliški, temveč tudi na protestantovski strani s sijajno oceno, ki je pohvalila s priznanjem osobito resno pisateljevo raziskovanje, njegovo objektivnost ter zlasti njegovo temeljito znanje. Zatorej pričakujejo interesentje z največjim zanimanjem II. zvezek, ki bo veljal v leks. 8" formatu broširan 17 Iv 28 v, vezan pa 19 K 20 v, katerega bode Katoliška bukvama v Ljubljani poslala na željo tudi na ogled ter sprejemala naročnike na celotno delo.
*	Nova knjiga dr. I. Ivluga naslovljena »Ein Sonntaijsbuch« je ravnokar izšla. — Kakor vse prejšnje, tako je tudi ta knjiga biser na literarnem polju ter po izjavah prvih avtorjev resnično poučna knjiga za one praznične ure, v katerih naj zbiramo vse svoje moči ter dobre misli za prihajajoče delo življenja, za ostro izkušnjo in za božje poslanstvo. Naj pijo tisoči in tisoči v izvirih, ki tu žubore, zdravje za svojo dušno življenje, v katerem naj obsije nedeljski mir tudi temne delavne ure njihovega zemeljskega potovanja. Cena broširanemu izvodu v 2 zvezkih znaša 7 K 20 v, vezanemu pa 9 K 60 v. Knjigo ima vedno v zalogi Katoliška bukvama v Ljubljani, kjer sc dobe tudi prejšnja dela slovitega avtorja.
Zahvala.
N «
Za dokaze toplega io£uija povodom prezgodnje smrti našega iskreno ljubljenega soproga, ozlr. očeta, starega očeta in brata, gospoda
Ivana Stritarja
izrekamo tem potoni vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo. Posebej se pa Se iskreno zahvaljujemo za tako številno, časteče spremstvo na zadnjem potu predragega rajnika, slavni gostilničarski zadrugi za poklonjen krasen venec In sploh vsem, ki so kakorkoli izkazali nepozabnemu pokojniku zadnjo čast.
2749
Ljubljana, dne 12. sept. 1911.
Žalujoči ostali.
i«
JJ
se odda več Stanovanj, posamnih sob, gostilna in lep prostor za prodajalno S 1. novembrom t I. Več osebno pri lastniku v hotelu „Vega" ali Ljubljana, Metelkova ulica št. 19.	2723
Proda se
•• s pedalom doli bro ohranjen, SI ll0V
II amer. sistema
2703

1]
in nov s 3 pedalom
pianino
pod ceno. Več pove I. Kacin, Novi Vodmat 151 —
Ljubljana.
v starosti 40 let, želi vstopiti v službo na kako malo župnišče na deželi ali h kakemu penzijonistu. Ima dobra spričevala in je bila že več let v enaki službi. Vajena je vsakega dela. Naslov pove uprava lista pod šifro „Dekle 2711".	27?!
DIJRK
iz boljših hiš se sprejmejo na hrano in stanovanje pod skrbno nadzorstvo. Več se izve iz prijaznosti pri g. Cluha, Stari trg štev. 1.	2684
Objava!
Opominjam
„ueč moeftejših dekle
nesramne dopisateljice anonimnih pisem, katere trosijo o meni nične slabe oesti, da bodem o take slučaju najstrožje postopala ter sodnijsko zasledooala.
loana Schiller
modni salon. - So. Petra cesta št. M.
8681 3 St. 30093.
27'47
Razglas.
Radi podaljšanja uličnih kanalov v Frančiškanski ulic?, Ko-menskega ulici ter Poljanski cesti, dalje naprave cestne kanalizacije v vzhodnem delu Ciril Metodove ulice in dr. Val. Zarnikove ulice vršila se bode v pisarni mestnega stavbnega urada pismena ponudbena razprava
dne 18. septembra 1911 ob 10. uri dopoldne.
Načrti, proračuni, stavbni pogoji in vsi drugi pripomočki so pri mestnem stavbnem uradu v navadnih urah vsakemu na vpogled.
V ponudbi je navesti jednotne cene ter na podlagi teh proračunjene skupne stroške v številkah in besedah. — Po konečnem skupnem znesku opremiti je ponudbo s 5% vadijem.
Na ponudbe, ki ne bodo povsem vstrezale razpisnim pogojem, se ne bode oziralo.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 11. septembra 1911.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan 1. r.
Tordka Gričar ft ITlejač	
Ljubljana, Prešernova uL 9	
===== priporoča svojo velikansko zalogo ■ nhlolr nn?nnflfi in rinrbn	
Mične novosti v konfekcij	lil UCLAC. i za dame.
Solidna postrežba. 2731	Nizke cene.
Razglas. Pri!	mikILFUI spreimc v trg0" IjiiO v,nvarnlm
Podpisano oddaja • > zgradbo mostu v Kovokračini '» U(	fenjrn; Fran Urbančič t tfe i 111M tryovcc v Knežaku.
Vsa dela so preračunana na K 27.000. Načrt in stavbeni pogoji leže v obč. uradu v Jelšanah v uvid.
Ponudbe, opremljene s 5% varščino, je vložiti do 20. t. m.
Žnpansioo občine JelSane o Istri.
dne 7. septembra 1611. 2735
i. mimm
župan.
tmm mmmmtm
C. kr. domobranski pešpolk št. 27. oddaja po pismeni pogodbi dobavo od ca 600 (i ovsa.
Prostor oddajo — Ljubljana, domobranska vojašnica.
Oddajna razprava se vrši dne 28. okt.t.l, ob 10. uri dopoldne v računski pisarni nadomestnega kadra tega polka v Ljubljani, stara domobranska vojašnica, I. nadstropje, vrata št. 68, kjer se tudi lahko ob delavnikih od 9. do 11. ure dopoldne vpogle-dijo dobavni pogoji in tudi druga pojasnila dobe.	2730 Ljubljana, 7. septembra 1911.
Od upravne komisije c. kr. domobr. pstfpolk 34.27» MsibJjani.
I Profesor dr. pl.
in zopet
se jb
ira.
Osferr.-unSarischc
Monarchie 1,7"" ™r?nn,h '""S
niemn (elegantno vez. 2 zvezfca). J V. pilili O Naslov v upravništvu
troovskl pomočnik, Xe
Izučen v vet'j i trgo-mešanega blagn na deželi, si želi radi nadaljne izobrazbe pre-meniti dosedanje mesto, najraje tam, kjer bi s< mogel izuriti v nemškem jeziku. Ponudbe sprejema uprava ,,Slovenca" pod ,Mlad*.
Sprejmejo se
273'
inje
na hrano in stanovanje. Zračne sobe in glasovir na razpolago.
H. Z. Breg St. 20, III. nadsir.
Službe išče
kuharica
katera lahko vstopi 15. t. m. v dobro krščansko hišo. Naslov pove upravništvo „S I o v e n c a".	2714
za vse šole v najnovejših odobrenih izdajah, kakor tudi vse druge šolske potrebščine v najboljši kakovosti in po zmernih cenah priporoča
2708 10 Lav. Schwentner,
knjigotržec v Ljubljani, Prešernova ulica št. 3.
na tukajšnjih in na zunanjih učnih zavodih vpeljane
šolske knjige
*
v predpisanih izdajah v veliki množini vedno v zalogi v trgovini s knjigami in muzikalijami
Kleinmagr & Bamberg
Ljubljana, Kongresni trg štev. 2.
Seznami učnih knjig se dobivajo zastonj.
2694 10
Slovenska trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg, št. 2.
Pravica javnosti podoljona z odlokom c. kr. ministerstva za bogočastje iu. nk z dne 30. avgusta 1911, št. 28.837.
Sprejemno naznanilo.
V	dvorazredno Slovensko trgovsko šolo v I^jubljani se bodo še sprejemali učenci
dne 16. septembra 1.1. od 10. do 12. ure dopoldne.
V	pripravljalni razred se sprejemajo učenci, ki so stari vsaj 13 let ter so dovršili najmanj štiri razrede ljudske šole.
V	I. letnik se sprejemajo učenci, ki so stari najmanj 14 let in ki napravijo posebno sprejemno skušnjo. Brez sprejemne skušnje se sprejmejo v I. letnik le učenci, ki so dovršili IV. razred kake srednje šole ali ki so vsaj z zadostnim uspehom dokončali popolno meščansko šolo.
K vpisu naj pridejo učenci v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter naj prinesejo seboj krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in K 15 — vpisnine in prispevka k učilom.
V Ljubljani, dne 1. septembra 1911.
2672 (3)
Ravnateljstvo.
Glasbena Matica v Ljubljani.
Vpisovanje v glasbeno šolo:
v četrtek 14., v petek 15. in ¥ soboto 16. septembra dopoldne od 9. do 12., popoldne od 3. do 5. nre.
Gojenoem šole se podaja unietniška-glasbena izobrazba v klavirju in violini od prvega za&etka do popolne konservatorijske in koncertne višine; v violi, violončelu, kontrabasu, flavti, oboi, klarinetu, fagotu, trobenti, rogu, pozavni do dostojne usposobljenosti za sodelovanje v orkestru; v solopetju od začetka do operne in koncertno višine in vseh znanstveno-teoretičnih vedah t. j. v glasbeni teoriji, harmoniji, kontra-punktu in eventuelno kompoziciji in glasbeni zgodovini popolna izobrazba za razumevanje skladb in predpogoje za skladanje, dirigiranje, pevovodstvo, kapelništvo i. t. d.
Zavod stoji pod artističnim vodstvom g. koncertnega vodje M. Hnbada in pod administrativnim vodstvom g. šol. ravnatelja Frana Gerbiča.
Ha zavodu poučuje 14 glasbenih učiteljev; med temi: Fr. Gerbič. M. Hubad, Jos. Vendral, Jan Rezekov namestnik, Vida Talichova, Klotilda Praprotnik, Jara Chlu-mecka, Josip Pavčič in drugi.
Natančnejši podatki so razvidni iz lepakov.
2671 (2)
Odbor Glasbene Matice'
brezhiben, lep ter prebran kupuje u usahi množini tvrdka
Iv. R. Hartmann nasl.
H. Tomažič,
bjnbljana, Marije Terezije cesta.
Upravni sučf Kolinshe tovarne hauinih primesi
_trflppsho delniSko podjetje
izvršuje sklep izvanrednega občnega zbora z dne 2. svečana 1010, razpisuje s tem
subskripciio k V. emisiji 500 kosov novih delnic
po K 400 nem..
s katerimi se zviša dosedanja delniška glavnica K 1,800.000 na K 2,000.000 pod sledečimi pogoji-
1.	Glasom pravil par. 9 Imajo prednost k subskripcijl novih delnic V. emisije p. n. ndspodie
dosedanji delničarji.	' r a 1 ,e
2.	V svesti si da bodo nove delnice prevzete od naših dosedanjih p. n. gg. delničarjev, določen „ SS eml8nl ,n?vlh delnlc samo za delničarje in sicer na 600 K za delnico.
.3. Na devet starih delnic, katere se mora pri vpisovanju predložiti k okolekovamu istih pripada ena nova delnica.	' * r
4.	Vpisovanje se vrši od 15. do 30. kimovca 1911 pri naših blagajnah v Kolinu, Prostjejovu, Ljub.
ljani m Sadowi Wisznii in končno pri blagajni Češke banke v Pragi
5.	Polovico subskripčne cene K 300 se položi pri vpisovanju, druga polovica pa do 30. listopada
1911. Vloženi zneski se obrestujejo s 5% in sicer od dne vplačila do 30. rožnika 1912 od 1. mal. srpana 1912 pa partecipirajo nove delnice na dobičku podjetja
6.	Zneski, ki presegajo višino nom. vrednosti delnic pripadajo k rezervnemu zakladu, ki znaša
V Kolina, dne 31. vel. srpana 1911.
Kolfnska fooarna kaolnlfa primesi
trgovsko delniško podjeje.
2721
Ulincenc Krička
predsednik upravnega sveta.
HOTEL SfiDBHHN i GORICI
= TELOVADIŠ! TRG.	■
Naznanjamo slavnemu občinstvu, da smo poverili vodstvo imenovanega hotela s 1. septembrom 1.1. gospodu Josipu Szalav, ki je služboval doslej kot plačilni natakar v tem podjetju. Strokovna zmožnost njegova je obče znana.
Prosimo slavno občinstvo, naj to velevažno podjetje, katero naj bi služilo v prvi vrsti domačim potrebam, v drugi pa tujskemu prometu in v povzdigo mesta Gorice, izdatno podpira.
Trgoosko-Dbrfua zadruga.
2666 (3)
Katoliška Bukvama v LJubljani
objavlja ob začetku šolskega leta sledeče knjige:
Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol.
I.	knjiga Resničnost katoliške vere. (Dr. iv. Svetina) platno K 2-80.
II.	knjiga Resnice katoliške vere. (Dr. Gr. Pečjak) platno K 2*80.
IIL knjiga Življenje po katoliš. veri. (Dr. Gr. Pečjak) platno K 280.
Pozor I Za gg. duhovnike in laike je prirejena posebna izdaja z obširnim stvarnim kazalom. Naroča se pod imenom katoliška etika". Cena K 2-80.
Kdor še ni kupil II. dela „Resnice katoliške vere" naj si omisli rajši obe Dr. Pečja-kovi knjigi v skupni vezavi in s skupnim stvarnim kazalom pod imenom »Katoliška dogmatika in etika" Cena K 5'30.
Končnik-Fon, Deutsches Lesebuch fiir die erste Klasse slowenischer und slowenisch-utraquistischer Mittelschulen u. vervvand-ter Lehranstalten. Preis geb. K 3'—
Pajk Milan, Zemljepis za srednje šole, I. del; vez. K 1-80.
Brinar Josip, Zgodovina za meščanske šole, z 21 slikami vez. K 2'20
Tominšek. dr. Josip, Grška slovnica; vez. K 3 —.
Tominšek dr. Josip, Grška vadnlca; vez.K 3'50.
Stroj Alojzij, Liturglka. Nauk o bogočastnih obredih sv. Katoliške cerkve s 40 slikami; vez K 1-40.
Mazi, Geometrijski nazorni nauk za prvi razred srednjih šol; vez. K l-—.
Mazi. Geometrija za drugi razred srednjih
šol; vez. K 2'80.
Mazi, Geometrija za tretii razred srednjih šol; cena se naznani pozneje.
Matek-Jos. Mazi, Geometrija za četrti in peti gimnazij, razred, v platno vez. K 3*30
Mazi, Osnovni pojmi poševne in pravokotne projekcije; 29 slik. K — 60.
Matek, Geometrija za šesti, sedmi in osmi gimnazijski razred; vez. K 3'—
Matek, Aritmetika ln algebra za četrti in peti gimnazij, razred: v platno vez. K3"20.
Matek-Zupančič, Aritmetika ln Algebra za
šesti, sedmi in osmi gimnazijski razred, v platno vez. K 2'80.
Druzovič, Lira I. del. Srednješolska pesmarica. Cena K 170, vezana K 2'20.
Matek-Zupančič, Geometrija za više razrede realk, K 5-30.
Matek-Zupančič, Aritmetika in Algebra za višje razrede realk; vez. K 5'30.
Juvančič, Učna knjiga francoskega jezika; za srednje in njim sorodne šole. I. del platno vezan K 2'50 II. del s slikami in načrtom Pariza platno vezan K 3-—.
Jeršinovič, Salustijev komentar, (Bellum Jugurthinum) K —"60.
Novak, Slovenska stenografija, I. del. Ko-respondenčno pismo; broš. K 3'—.
Novak, Slovenska stenografija, II. del. De-batno pismo; broš. K 2-40.
Baebler, Kemija in mineralogija za četrti razred realk in za sorodne šole. K 3-—.
Dokler, Slovarček k izbranim Ovidijevim pesmim Sedlmayerjeve izdaje; vez K 1'90.
Dokler, Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini; broš. K —-60.
Jeršinovič Livijev komentar; broš. K —'60.
Koritnik, Slovarček k I., H in ni. spevu Ilijade; broš. K —-80.
Jerovšek, Besede in rekla, namenjene učencem, ki se pripravljajo na čitanje sedme knjige Herodotovih zgodovin, raziskanj. K 1-—.
Južnič, Slovarček k I. in II. knjigi Vergilove Eneine in k izabranim pesmim iz „Geor-gica" in „Bucolica". K 1—.
Grafenauer. Zgodovina novejšega slovenskega slovstva I. del. Od Pohlina do Prešerna K 2—, kart. K 2"50, platno K 2*80.
II. del. Doba narodnega prebujenja (1848— 1868). K 6-20, platno K 7'20.
Breznik, Slovanske besede v slovenščini K —-80.
Grafenauer, Iz Kastelčeve zapuščine. Rokopisi Prešernovi, Kastelčevi in drugi. K 3-—
Podlesnik, Knjigovodstvo. I. del; vez. K 3 20.
ffV
Podlesnik, Knjigovodstvo. II. del; vez. K 6-20.
Foerster, Cantica saera. I. del. Cerkvena pesmarica za moški ali ženski zbor (če-tveroglas.). K2"40. Ta pesmarica je skrajno potrebnaza vse one učne zavode, kjer se vrši skupna šolska sv. maša.
Tominšek, Ajdovski gradeč K —30.
Ušeničnik, Socijologija. Cena K 8-50, vez. K 1080.
Medved, Poezije. I. del, K 3'80 vez. K 5—.
Medved, Poezije. II. del, K 4—, vez. K 5'40.
Leposlovna knjižnica:
I. zvezek: Bourget-Kalan: Razporoka. Roman. K 2'—, vez. K 3-—
IL zvezek: Turgenjev Sergijevič, Stepni Kralj Lear. Povest. Stepnjak. — Jurca, Hiša ob Volgi. K 1-20, vez. K 2 20.
zvezek: Virant. — Prus. Straža. Povest. K 2-40, vez. 3"40.
IV.	zvezek: Dostojevskij. = Levstik. Ponižani in razžaljeni. Roman v štirih delih in z epilogom. K 3;—, vez. K 4-20
V.	zvezek: Taras Sevčenko. — Abr. Kobzar. Izbrane pesmi. Z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. K 2-40, vez. K. 3-60.
VI.	zvezek: Champol. — Levstik, Mož Simone. Roman. K IDO. vez. K 3-—.
VII.	zvezek: Taras Sevčenko. Abram. Haj-damaki. Poem z zgodovinskim uvodom o hajdamaščini. (Kobzar II. del.) Broširano K 1-50. (VI. in VII. zvevek skupno K 3'40, vez. K 4-50.) — Ima iste vrline kakor Kobzar.
VIII.	zvezek: Sheehan. — Bregar. Dolina krvi. (Glenanaar.) Povest iz irskega življenja. K 4-20. vez. K 5'80.
IX.	zvezek Dickens-Cankar. Povest o dveh mestih K 5-50 vezano K 6'50.
Medved, Kacijanar. Tragedija v petih dejanjih. K 1'40, vezano K 2'40.
Ljubljana, Kažipot s pridejanim načrtom K 120.
Načrt Ljubljane, dvobarvni tisk K —'30.
Isti v petih barvah K —-50.
Razen teh so na razpolago seoeda tndl ose drage predpisane Šolske knjige tajih zalog. Zaznamke predpisanih
— Šolskih knjig za posamezne nCne zaoode oddajamo brezplačno.	-—
Katoliška Bukvama v Llnbliani s podružnico Jnjign Ilirija", prej M Florian v Kranju.
•.'.-».•V'-

Izdaja konzorcij »SlOvcnca«.
Tisk: »a.atoiiške liskarne«.
Odgovorni urednik: Miha Moškerc.