« Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah. Velja za vse leto.........$6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA i>»ki ^irtvf^o v Ameriki The largetf Slovenian Daily In the United States,. Issued every day except Sunday! and legal Holidays. WW 75,000 Readers. "VI TELEFON. 2876 CORTLANDT Entered ** Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 78. — ŠTEV. 78. NEW YORK, TUESDAY, APRIL 4, 1922. - TOREK, 4. APRILA, 1922. VOLUME XXX. — LETNIK XXX. majnarji pred prvo preizkušnjo PRIČAKOVATI JE DOLGEGA BOJA. _ LE MALO OPERATORJEV BO SKUŠALO TAKOJ OTVORITI SVOJE ROVE. — 100,000 NEUNIJSKIH PREMO GARJEV NA STAVKI. — VELIKO MAJNARJEV BO ODPOTOVALO V EVROPO. Indianapolis, Ind.. 3. marca. —' Washington, D. C., 3. a.-ila.—; Prva preizkušnja sile v splošni Obložen z vsemi argumenti in i narodni stavki premogarjev je statistikami, katere je zbrala prišla dunes, kajti v soboto, ko njegova organizacija v podporo! *,»• j«» ofirijelno pridela stavka,' akcije unije, ko je prekinila obr..-' ..«» bil vsakoletni premogarski pra- tovanje v premogovnikih, je .John yiik in v sled tega tudi ni bilo L. Lewis, mednarodni predsednik iuog«n"e (lobtciji obsega, katerega premogarske unije danes tukaj, .< za vzela stavka. _ | da nastopi pred hišnim1 delav- V lukajMiem glavnem stanu komiicjeni ter se posvetuje 1'iiiifd Mine Workers of Araei.-: vladnimi urao.iiki glede stav-ea j«* dalo izraza prepričanju, ke. * da bodo razvoji d.ieva potrdili zaslišanju pred komitejem cenitve unije, da je GOO.OOO moi, ^ razpravljal Mr. Lewis o re-med njimi 100.000 nennijskili de ; soluciji Blanda, soglasno s ka1"- orodje za ro fia.' bi iinenm ;tl ,predsednik . elo laveev. odložilo svnjt r.tfloloeen čas. - j komisijo, ki naj bi prouei Le malo delodajalcev v velikih Pi*«»«>garsko industrij.,, :i vpra-j premog proizvajajocih sretlifteili, katera mu bodo stavili i ki so solidno o. ganizirana, bo < liini komiteja, ga bodo dovedla j •skušalo zopet odpreti svoje rove vom- li<"n5h fazah Ktavke same- i položaj na irskem se vedno bolj slabša -c Ilir s je bil prisiljen prekiniti -.jvcr, ko so pristaši republike razbili zborovanje. rekel danes. da Ijiv pa je položaj glede neun"j-' Mr- > škili in open-fchop okrajev. | J« zadovoljen Delodajalci v antraeitnih poljih r'erav Je P Pennsylvaitije ne nameravajo neposredno obnoviti obratovanja in poročila, ki so prišla sem, kažejo stl ,slavKl' lteKeI Pa je' -lu ii.. st ilišee o.l strani lastnikov v t,Jkovem tednu vrnil na William Ring- govoriti s svojimi predpostavi jarmu na onali. Glas pn mogovnikov v centralnem kom- lli,i eden izlne(* 600.000 mož. j je bil čist in razločen, kot da bi stali v neposredni bližini. BISMARK GLEDE SEDANJEGA POLOŽAJA NEMČIJE. 7. napredovanjem i , . . „ „ ... ...... ^ priznal, da bol " * IWEZ-IONI TBL3570N NA PABNIKU. sele naslednjih par dni predstav-1 Ameriški parnik 4 America" ima ra k-ovn najbolj izpopolnjen ljalo prvo preiskušnjo uspešno-! brezžični telefon. Ko je te dni od Zrl pcrrik it newyorrkega pr--stavke. Rekel pa je, da se' fctanišča ter je bil odaljen šest i illj od obali, je začel kapitan petitivnem polju ter v južno-za-padnem, meddržavnem okraju. Ti. trije okraji imajo več kot 400, (XX) uslužbencev, vseh unijskih mož, z izjemo nekako polovice 1 r.b.OOO antraeitnih premogarjev. Države, v! Ijueene v to močno postojanko prekmjenja obratovanja, so Pennsylvania. Oltio, Indiana, Illinois, Iowa, Kansas; Arkansas in Oklahoma. Poleg tega pa se je pričakovalo, da bodo vrste stavkarjev oja-čene z nadaljnimi v centralni JVnnsvlvanija in West Virginiji, j»ob*g premogarjev v manjših premogovnih poljih. PRISELJEVANJA ki so zastavkali. -^ dveletna omejitev ri;k I nited Mine Workers vf tem okraju, poroča organizacijo! desetih novih krajevnih unij s j ISOO člani v Winding Gulf polju. Organiziranje teh unij je posledica sestankov, ki so se vršili včeraj. Fred Moonev, tajnik okraja 17 United Mine Wokers. je potoval po Cabin Creek okraju, nagovoril 1^00 mož ter izjavil pn svojem poratku, da stoje vsi j na hijp i Triprocentn?. kvota bo ostala do j leta 1924 v veljavi. Popolna prepoved je bila zavrnjena. t a mošnji nremogarji strani unije. t rdno ČLOVEŠKI PANTERJI. Wilkesbarre, Pa., :t. aprila. — Or-ividno zadovoljni s položajem izza prekinjenja obratovanja dne 1. aprila, so linijski predsedniki tr.-b antraeitnih premogarskih Paiiz, Francija. 3. aprila. — okrajev zapustili svoje glavne sta V Konakrv okraju francoske i:e t«*r se napotili v New York, Guineje v za pa dni Afriki so na-da nadaljujejo s pogajanji s pod- Šli soglasno s poročili, ki so prl-komitejcni delodajalcev. Izjavili Va semkaj, človeške "panterje", ho, da bo ena prvih stvari, ka- Vi so naskakovali svoje človeške terih B..... vih se bo lotili, uravnava goto- ;,.(vo jil(1 raztrgali z zobovi grlo Kari, katere so uveljavile t(M. 7avžm ..ntovo delo svojih žr_ nekatere koinpanije v nekaterih poljih. Trdi se, da se je v Ilazelton okraju odslovilo nekaj strojnikov, kurjačev in drugih ljudi, za-poslenih pri vzdržan ju rovih ter jih nadomestilo s kompanijskimi uradniki, — Thomas Kenedav, predsednik okrajne unije, je re- t?v. Poročilo ugotavlja, da je bil" dvajset domačinov obsojenih na smrt v Konakrv in Forcariah. potem ko so bdi spoznani krivim V redke oblike kanibalstva. Svečeniki in čarovniki med domačini iinaio ramreč navado ta- da bo ustrajal pri zahtevi,1 napajati svoje misli t. domT-e teh članov unije, ki so osta-j šljijo. da konceno ponora ter dom- ke!, da se li na delu na i/.revno povelje or-' nevajo, da so divje živali, ganizaeije, ne sme odpuščati iz j ' *lužb radi stavke, ki je i/bruh- PRINCEZINJA MARIJA V PARIZU. nil; Clani mezdnega komiteja tri- distrikme organizacije United Pariz, Francija. 3. aprila. — .Mine Workers of America so • • t* t- * ... Na svo>em povratku iz Italije sta ostali v premogarskih poljih, da . * . , . . , . T . . , . i se \-stavila tukaj viskont Lascel- vo»lijo p<»samczn. aprila. — I'vorokovaiije Nemčije glede s^-rianjega položaja Nemčije je vsebovano v nekem dosedaj neobjavljenem pismu, katero je naslov!« B'sma^'k na takratnega vojnega minlstia. General von ?chellen-dorf*?. Pismo je bilo pisano knn- eom leta 1S86. -- ČV je volja božja, da podle-žerno v naslednji vojni, potem ne more biti nobenega dvoma, da se ne bodo naši zmagoviti sovražniki ustrašili nobenega sredstva za preprečenje, da se vsaj v eni ge-neraeiji znpe tne postavimo na nocre. — prav kot- so storili to le. ta 1S07. — piše Bismarelc. Nadalje sva f Bismarck sv o Jetra voinega ministra, da bo mora- Dublin, Tiska, 3. aprila. — -.borovanje. katero je nagovoril .diha Collins v Castelbar, okraj M- y ». tekom preteklega večera, bilo razbitt». od članov četrte ' p-"lne divizije irske republi-n? o viharnih prl-"•i tli. tekom katerih je bila neka ranjena od kroglje. — so-'b'!Mio s j>oročili. ki so dospela t-pes v Dublin. N"»eM|»iik provizorične vlade se j:- s sv« jim: spremljevalci vrnil v hotel in častnik, ki je proglasil zborovanje za končano, je sledil, izjavljajoč, da s«- ne bo nikomur do vol lo oditi, dokler ne bodo Collins in njegovi prijatelji izro-•'* I i svo jega orožja. Poročila, ki so došla semkaj, ne ugotavljajo, če so bili Collins in n.i'-govi prijatelji razorožent, b';j.it i «r!asilo se je že, da so bil/ nekateri ljudje, ki so zapustit hotel, preiskani. — Brzojavne žice krog Castelbar so bile prerezane in ko sta hotela dva časnikarska poročevalca na vlak, da odpotujeta v Athlone, sta jih ustavila dva častnika ter jima ukazala, naj se po d as t a v vojašnico. žita kot madžarska kraljica ZETA KOT MADŽARSKA KRA L JI CA VZBUJA UPANJA R0-JALISTOV. — SMRT KAR0LA JE IMELA LE MAJHEN UČINEK NA AVSTRIJO, A BUDIM PEŠTA JE RAZBURJENA. — SIN KAROLA POSTAVNI DEDIČ PRESTOLA Z MATERJO KOT REGENTKO. Dunaj, Avstrija, 3. aprila. —; Madžarska ustava določa v ta-Smrt prejšnjega cesarja Karola j kili okoliščinah, da vlada kralji-je vzbudila tukaj le malo politič-jca, dokler ne doseže direktni nega zanimanja. Vsakdo pa čuti j možki potomec starosti osemnaj-najglobljo simpatijo do vžalošče- stih let. Najstarejši sin Karola. ne družine in to posebno vspričo Oton, je star sedaj deset let. tragične okoliščine, da bo postala Žita v dveh mesecih mati sedmega svojega otroka. V kolikor je prizadeta Avstrija, je bilo vprašanje habsburške dinastije definitivno rešeno j>o-fnm revolucije, ko je bila vladajoča hiša za vedno izgnana iz ile-?ele. Povsem različen pa je položaj, v kolikor je prizadeta Madžarska, drugi del prejšnje dvojne monarhije. Xa Madžarskem je tragični konce iz.frnanecr.i monar- Xajti je dva dejanska preee-denta za tako postopanje, prvi v petnajstem stoletju, drugi pa v času. ko je vla'dala Marija Terezija. dokler ji ni sledil njen sin, Jožef H. V kolikor je prizadeta avstrijska republika, se ni bati nikakth komplikacij, ker ni nikakih mo-narliLstov, razven omejenega kroga aristokratov ter prejšnjih dvorjanov. Čudno gibanje se je pričelo med avstro-ogrsko aristo- ha neizotrlbno ustvaril resen poli- j kraeijo, da se pomore baje olm-tični pi-oblem. I ■ bo imel mogoče JAPONSKI FARMERJI ZVANI NA ODHOD. PO- ve. toda njegov predlog je pro padel. ODVEDENA, NATO OPROŠČENA, — PRAVI DEKLICA. Znani prohibicijski apostol, P.r.van. je imel v nedeljo v Hipodromu v \o.v Yorku predavanje, v katerem je grmel proti Dar\vi- obratovanja ter odpotovali do-] ni; in vsem. ki skušajo spraviti mov v Evropo, d očim so pričeli Človeka v družinski stik z opi-drugi iskati kako drugo delo. Da- Cami. nes je izgubilo delo več tisoč železniških uslužbencev, ki so bili zaposleni pri transportaciji premoga. * Uradniki nekaterih krajevnih unij ko danes iskali vir cirkular-jev, ki so se pojavili med pre-mogarji in v katerih fce kritizira linijske voditelje ter zagovarja "one big union". Glasi se. da širijo radikalci svojo propagando GENERAL SEMENOV SE JE OGLASIL V DRŽAVNEM DEPARTMENTS Senator Harris je predlagal. na i se prišel ievan ie <"isto prepo- i, ,- * .... . . , * , . . 1 la Aomcija v naslednji vojni bra niii svojo zapadno in iztočno me-i io. ker ne bo mogla Nemčija ra-Tudi predlog, naj bi se pripu- j r-linati z angleško in rusko pomoč-stili samo eni priseljenci, ki pri- ;() kot ieta 1S14. ko je našla Nem-dejo v Ameriko na ameriških la- nepričakovanega zaveznika v djah, je propadel. ruski zimi. ki je uničila Napoleo- novo armado. — Zmagovita Francija bi našla »iaše opozicijske stranke prav tako hlapčevsko ponižne kot je našel Napoleon v svojem času tako-Cyracuse, N. V.. 1. aprila. — zvano žensko zvezo. Odvedena iz bližine svojega doma ko se je nahajala na poti v šolo. ŽREBELJ V HRBTENICI, opravljena v mesto v zaprtem avtomobilu od štirih možkili, kojib •^o bili trije maskirani ter izpuščena, lcakorhitro je dospel avtomobil v mesto, ne da bi se ji kaj zgodilo, — to oe čudna povest petnajstletne Katarine Orsoson '/. Roeliestra, kot jo je povedala policiji. Rekla je nadalje, da so se možic pogovarjali v nekem tujem je-ziku. da pa ne more povedati, kakšen jezik je bil to,- CIČERIN 0 BOLEZNI LENINA. Washington, D. C., 3. aprila. — Protiboljševiški general Semenov se je oglasil včeraj v državnem departmentu ter se dolgo časa pogovarjal z uradniki ruskega od-v antraeitnih premogarskih po-jd^lka. Iz Washingtona bo dpoto-Ijfli.______ _ i val v Pariz in v Berlin. Berlin, Nemčija, 3. aprila. — Vurij Cičerin. sovjetski minister za zunanje zadeve, je danes zagotovil poročevalcu newyorskega Htralda, da nima ministrski preisom naslovljenca oziroma nje rovega pooblnSčenGa. Te vrste potrdila pa prehajaj« -ečkrat le podasi m ude jih po Si lazaj v nrad čekovnega urada i Ljubljani, kjer ae zbirajo in ftelc lato odpošljejo v Ameriko; radi ■pga ter dragih možnih zamud •am bo mogoče razposlati potr lila šele v približno devetih tad lih od dneva, ko smo izdali pra emno potrdilo oziroma kakorhi ro ista prejmemo. Denar pa bc ieglede nato izplačan enako hi ro in pod istimi pogoji kot d< edaj. Frank likw 8UU Bank. zdravniki na Madeiri podaljšati življenje toliko časa. da bi prišel tjakaj posel.ni tukajšnji zdravnik. lii je bil odposlan v trenutku. ko se je izvedelo, da je Karol brlan. Kakorhitro se je izvedelo za smrt. je poslala vlada na cest^ policijske oddelke, da preprečijo vsake možne izgrede monarhi-stov. Vlada je poslala 7iti sožal-no brzojavko, v kateri se je crla-silo, da je življenje mladega kralja ugasnila usoda, katere ni mo-jzoce premotriti. — Princ Oton je dedni kralj Ogrske. To ~e edini postavni način. kako ozirati se na položaj. —-je izjavil grof Apponvi, prejšnji ministrski predsednik. V istem smislu sta se izrazila tudi grofa Anclrassy in Ilum-adi. To je znamenje, da sc takozvani legitimist i izbirajo krog najstarejšega sina zamrlega kralja. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah tank« lxn3nj«j« po nkk) tetd, unsIJIt« ta hltr* TicnJ m bfte amSe cene ileM«: Jugoslavija: RazpoSUJs M ««dn,'3 pošte In lzplafaj« "Kr. poštni šekorml mrUT ta "Jadranska banka" v LjuMJanL 300 kron ____ $ 1.15 1,000 kron____ $ 3.60 400 kron ____ $ 1.50 10,000 kron____ $35.00 500 kron ____ $ 1.85 Glasom aaredbe ministrstva ma pošto Sn brzojav t Jugoslaviji Je sedaj mogofo tam nakazovati meske potom pošte edinole t dinarjih; ta vsaka štiri krone bo izplačan en dinar; razmerje med itnarjmn In krono ostane tanj neizpstmenjeno. Italija in zasedeno ozemlje: sadaje psito In lsplatejo "Jadranska banka" v Razpošilja 50 lir 100 lir 300 lir $ 3.30 500 lir $ 6.00 1000 lir $17.70 Nemška Avstrija: ta Izplača)* 1 $28.50 $56.00 »Adrlattsehe Bank na Radi velikanskih razlik v tečaja Izplačujemo sedaj r Avstriji seno aaterikanske dolarja. Naša pristojbina za vsake posamezno nakazilo do (It,— znaša eeniov; od $H.— da $5«.— po $L—; 9a «a veija nakazila po 2 centa od dolarja. Pod istimi pogoji izstavljamo todi dolar-eeke In pošljemo ameriške dolarje v Jugoslavijo in v Italijo. Vrifcisi iinaija sedaj nI stalna, menja ae ve&nf nepričakovano; Is tega razloga nam nI mogoče podat? natančne eene vnaprej. ID i af iinins pa ceni Istega dne kot nam p m lani denar despo v roks. Kal generalni ■Mtapnllrl "Jadranske Banke" In njenih podroi-Izvanredno agsfce pogoje, ki bodo velike ko-U n h iH m beda peahiševatt aaše banhi Dmm nam Je jiiliH aajbslj pa Pmiifli Mmay Ma, aS pa pa Ma« I«fc M DrafL ruiK liTITO STATS basi; SS OorUandt »tn New York GL,AS NARODA, 4. APR. 1 t "GLAS NARODA" (SLOVENIAN DAILY) Owned and Published by , » Slovenic Publishing Company (A Corporation) FRANK SAKSER, President_LOUIS BENEDIK, Treasurer Place of Business of the Corporation and Addresses of Above Offlcera: tt Cortlandt Street, Borouflh of Manhattan, New York City, N. Y, "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan Izvzemšl nedelj In praznikov. Za celo leto velja Ust za Ameriko Za New York za celo leto . In Canado ................»6.00 za pol leta ».o Za pol leta ........................ 13.00 Za Inozemstvo za celo leto , Za ietrt leta ,■.................... 11.50 za pol leta ... «7.00 »3.50 »7.00 »3.50 O L A S NARODA (Vole* mt the People) laeued Every Day Except Sundays and Holidays. Subscription Yearly »6.00 Advertisements on Agreement. Dopisi brez podpira. In osebnosti ee r.e prlobčujejo. Denar naj bo blagovoli po-ftUJatl po Uoney Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da. se tuun tudi prejfinjo blvaJISče r.aznanl, da hitreje najdemo naalovnlka. GLAS N ARODA U cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 VLADNO OBRATOVANJE. Razni napredni misloei so v zadnjem času izjavljali, da ne preostaja ničesar drugega kot spraviti zvezno vlado v posel izkopavanja in razpeeavanja premoga. Senator Borah ni mislec take vrste kot zgoraj orne* lijeno, a tudi on razmišlja o možnosti vladnega obratovanja rovov. On pravi, da je premoga rs k a industrija enostavno 3'azortfanizirana; da jo vodijo z veliko sezijsko nerodnostjo in velikanskim trošenjem in* da bo morala nastopiti vlada ter opravljati potrebna dela v interesu javnosti, ee ii«* bodo lastniki rovov boljše spravili v soglasje svojih delovanj ter zmanjšali svojih produkcijskih stroškov. (iovoriti z odprtim licem o vladnem obratovanju kot sredstvu, da se izloči trošenje in ekstravaganco, mora biti zelo težko za Mr. Boraha ali kateregakoli drugega. Oglejte si številke vladne bilance v parobrodarskem poslu. Razmišljajte o razsipnem obratovanju železnic od strani vlade. Lahko je mogoče reči, da so bile to zlorabe, katere je bilo pripisovati sili vojnih časov, ko se ni nikdo brigal za stroške 111 da je upati, da bo postala vlada naenkrat čudo varčnosti in uspešnosti, kakorliitro se bo lotila premogarskega posla. < 'e priznamo voljo za tr> čudovito izpremembo, se pojavi vprašanje, kako bi bilo mogoče storiti to stvar? Enostavno na noben dragi način kot potom drastične reorganizacije cele industrije mehkega premoga. Številne rove bi opustili kot nedobičkanosne. .Precejšen odstotok preniogarjev bi bilo treba za vedno odsloviti ter jim povedati, naj si poiščejo kak dnini način zaslužka. Tudi plače onih, ki bi ostali na delu, bi bilo treba spraviti bližje njih resničnemu ekonomskemu stališču. Ali pa si more kdo predstavljati, da bi se vlada od-, ločno lotila teh in sličnih korakov ali da bi se ji dovolilo izvesti jih, če bi se jih enkrat lotila Stvar bi postala takoj politična zadeva. Razvila bi se mogočna krajevna "interesna skupina'5. V kongresu bi imel blok preniogarjev. Se bolj vrjetna in skoro gotova posledica pa bi bila, da hi se kup trošenja grmadil vedno višje in višje, mesto da se ga odpravi in d^ bi plače rasle 111 rasle, kar bi se,veda padlo konečno na rame konsumentov v obliki višjih cen premoga, kajti od zakladniskega urada bi se ne moglo pričakovat i, da pokrije primankljaj iz svojih sredstev. Vlada bo seveda končno prisiljena prevzeti premo-garsko industrijo v svojo režijo. Xe smemo pa omamljati samih sebe z varljivimi slikami glede uspešnosti vladnega obratovanja, < e mora priti do vladnega obratovanja, poiisnimo na stran vse pravljice in bajke ter si predočimo, kaj bo to vladno obratovanje v resnici pomenjalo. (To piše nerrvorški "Times", najbolj ugledni med kapitalističnimi ameriškimi listi. Z izvajanji se seveda lie strinjamo, ker so preveč enostranska, v interesu privatnih profitov delodajalcev, a precej resnice tiči kljub temu v njih. posebno kar se tiče trošenja kot ga* je bilo opaziti v vojnem času pri vladnem obratovanju narodnih železnic.) "Etbin Kristan je v zakonodajnem podoboru glasoval za razdelitev Slovenije in* za rmičeuje slovenske samostojnosti in- avtonomije. "Njemu plenarne seje zakonodajnega odbora sedaj tečejo prepočasi. Boji se, da zakonodajni odbor ne bi mogel dovršiti vseh zakonov o centralizaciji uprave, o uničenju istinite narodove samouprave in o razdelitvi Slovenije in Hrvatske. "Zato je na seji zakonodajnega odbora slovesno in odločno zahteval, da mora zakonodajni odbor delati ne samo po dnevi, marveč tudi po noči, da izdela vse te narodovo svobodo in neodvisnost uničujoče zakone. •"Zanimivo bi bilo zvedeti, kako se je Etbin Kristan na potu iz Amerike v Belgrad iz navdušenega pristaša 4federativne Jugoslavije Srba, Hrvata, Slovenaca i Bugara' spremenil v pristaša absolutist ičnega centralizma." o p i * New York, N. Y. Vsa nesreča jii«?oslov. naroda, tako tu kot v starem kraju, leži v britki resnici, da nimamo pra-vih voditeljev, pravih zastopnikov, in smo takorekoč kot čreda ovac, ee pred sabo česa rogatega ne vidi. V domovini se je temu n okoli ko odpomoprlo. Tam skušajo odpravit ito zlo vseh zel z s t va rja njem in ustanavljanjem r.-ir.nih skupščin in parlamentov, ki pa niso kos svoji nalo»i. zakaj njihovi člani imajo veliko večji talent za medsebojno blatenje, in nasprotovanje kot pa za vzvišeno nalogo, ki jim jo je poveril narod. Upajmo, da bo sčasoma boljše. njega se včasih prav spodoben, reden rekelček napravi. Prvi je izpregovoril predsednik .Jeramaz. pozdravil kot se spodobi in izrazil vsa vpanja svojega srca. Za njim se je izkazal kot. izbo rneg-a čitalea dr. Podnje, ki je pa izgrešil cilj svoji nalogi. O reprezentativnem klubu so mu rekli govoriti, pa se tekom cele dolge ure ni mogel iznebiti naše pristne jugoslovanske bolezni, in je govoril o politiki, o jedinstvu, združenju. svobodi in o v*em, kar zraven spada. Svojo netečno jed pa jt zabftil z našimi narodnimi ce-virki, kakor so n. pr. Matija Gn-bee. Gaj in Vraz, katerih se mora kajti Bog Kranjcev n^ zapusti, vsak naš predavatelj spominjati kot se mora amen v očenašu. Občinstvo je spremljalo predavanje z medsebojnimi pogovor! o hišnih ljubavnih 111 delavskih razmerah tovske in godbene toč-že stokrat prežvekani šabloni v,se1^ .11J sladko zrno programa, "vzgajali v ciljih in idealih naše | .fltoPlh so sami dovršeni umet-nove domovine in budili v njem 1 : "osP°d.ie Blaževič, Tro£t. zavest — je bil rojen prezgodaj ali prepozno. bo pokazalo razdobje njegovega življenja. Toda to je stranska stvar. Poglavitno je. da smo v soboto krstili v Y. W. C. A. na 22. cesti v New Yorku. ' Afera", (kot bi rekel moj prijatelj Ivan), je izbomo uspela. Poklicanih jt?i je bilo le malo. pa jih je veliko prišlo. Vabila v listih jih niso vabila, neprodane srečke jih niso silile, pač pa firbec, reva — fir-hee jih je prignal. Odbor je napravil veliko strategično potezo s lein. da ni povabil vseh Jugo-siovanov v Greater New Yorku in okolici". Kajti tako bi nikogar ne bilo. Ker je pa skrivnostno na-m i ga val — tainta sme priti, tisti mogoče, oni pa ne — je liotcl skoraj sleherni ugrizniti v ta napol prepovedan čudežen sad. Je že ta-1 o na tem svetu: komedijant, ki ima na šatoru z velikimi črkami zapisano "Samo za odrasle*', dela z otroci največji denar. Z eno besedo rečeno — velijco nas je bilo — tudi takih, ki slučajno ne reflektirajo na red sv. Save, in takih, ki jim žagovna bolj prijetno šumi tod nogami kot pa zbiksan parket. Frak sicer ni bil predpisan — toda mnogi so ga imeli. Človeška slabost je, ali pa nemara Čednost, prikrivati svoje slabosti. Jaz, za svojo osebo ne vem, da bi bil frak šo za kaj drugega dober kot za raztrgane hlače. Le za eno reč še; iž log ter Ribič. Mladineo in TTlača. Prednašali s programme točke dovršeno in eksaktno. Se celo Zgaga^ ki nima absolutno nobenega posluha, je baje vzkliknil; _ f>ej ga, zlodja. pa res nekaj znamo ! Skoda le, da je gospod predavatelj napravil tej izborni slasti tako kisel, nezabeljen entre. Popolnoma zadovoljni t. zavži-to umetniško krasoto, smo odšli, ne boleč si kvariti vkusa z belim kofetom. ki so ga zgoraj servirali, in s fox-trotom, ki je zaključeval in zaključil večer. Poročevalec. - m*:. Ček iz le:a 3400 pred Kristom. V 'Mali Aziji <0 odkrili ostanke i.eki* babilonske kolonije iz 1. :J400 pred Kristom. Razvaline in izkopanine dokazujejo, da so obstojali prebivale i tega gradu deloma iz vojakov, deloma iz trgovcev. Sta-ra pisma poročajo o begali iu običajih, ki so vladali tamkaj. Kolonijo sta upravljala princ in pre-Jekr. Mesto se je imenovalo IJurus. ki je zibelka in obenem najstarejši sedež ženske emancipacije. Me->*to je imelo tudi urejen poštni promet, pisali pa so na pečeno glino. Tamkaj se je tudi pr Tik rat pojavil ček v obliki naznanilnice. po kateri se je donosilcu imela izplačati naznačena svota denarja. Smrt preprečila samumor. Xa Angleškem se je hotel usmrtiti TTleten upokojeni uradnik. Vlegel se je v posteljo, nabil samokres ter hotel sprožiti. Medtem ga je zade-la kap in preprečila samomor. Bil je takoj mrtev. 9ttg0fllmm«0fea Ustanovljena 1. 1898 2Catnl. 3l*bturfa InkorDoriraM 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Peter Zgaga Kulturna sličica z Balkana: Otročiček se je igral v sobi s svetlim bakrenim krajcerjem. Ker imajo pa oiroci navado vse v usta znesli, je tudi krajcer šel isto pot iu odtam doli po grlu. Mati bf kmalo padla v nezavest, tako se j? prestrašila. Nekoliko zastran izgubljenega krajcerja, nekoliko zastran otroka. Sla je k zdravniku, toda zdravnik" je bolnišnico nasvetoval. V bolnišnici so se posvetovalf zdravniki: operacija je absolutne potrebna, toda otrok je preslab, da bi jo prenesel. Po dolgotrajnem premišljevanju se pa odloči star. častitljiv zdravnik. Veste kaj — pravi materi. — Xesite otroka v davkarijo. Tam bodo dobili krajcer iz otroka. Če ni vrag. * a. • < "e vam reče kdo, da stopite pred ogledalo, češ. da boste videli osla v njem. ga vprašajte, kako se je on o tem prepričal. * * Občinski svet mesta New Yor-k-. je sklenil, da se "mora natančno preiskati delovanja newvor-ške policije, kajti njena zanikr-noet presega že vse meje. Ta preiskava hi se gtJf.ovo ne vršlia, če bi ne^bil pred par nnevi v Mew Yorku napaden in oropan ueTcf miljonar. __ Iposlanstvo koroških S>oven-|linniie «-'hwv, 1 glas je dobil V Ameriko je prišel ruski ro- m- ««. <1hp -t. ani»rii> ft»la-!tlr- tJrus n: glasovni.- je bil« parski voditelj Semenov. Njegove zasluge obstajajo v tem. da je skušal strmoglaviti Tjtiiina ter obnoviti cesarski režim. j glede šolskih in kult urnih vpra l)os|x-vši v Washington, se je|*allj- D^PUtaeijo ^ta v.wlilu češki poda! v državni department, kjer! Jloslalu'a 1,1 je z uradniki na dolgo in široko razpravljal o ruskem vprašanju. Ako črpa vlada Združenih dr- > ^ Pr*vi »<>vega razumejo teženj -orLške-a žav informacije iz takega vira! sveta "^''^" prebivalstva, nakar -a le Župan kot je Semenov. se ne sme nihče j acclamation em italjaii^i ua- dr ,.(i|lllft /avnii, z , 7... -v, . .. »...| . eijonarist ]>r«>t. Josip { arvin. L,. 1:1,..., ,1 i • 11 j 1 1 1 čuditi ameriški zunanji politiki., J 1 1 jtrdiloni, da ho novi <*dbor delal le to. kar je občini v priti in stj ne bo oziral ne ua levo, ne na d<«no. \* Vrtojbi je bil izvoljen za župana Ignacij Soban, v Kanalu jxi avdaž, oba zavedn:i unjoila jšii Glavni Predsednik: BUDOLF PERDAN, 93b E. 185tli 8L, Cleveland, a Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 10«. Pearl A*«., Lcral«, O. Tajnik: JOSEPH PISHLEH, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICB, Ely, Minit. Blagajnik neizplačanih smrtuln: JOH N MOVERN, 6^4 N. 2nd Ara. W. DolntU, Mina. Vrhovni rinniki Dr. JOS. V. OBAHEK, 813 E. Ohio Street, N. 8., Pittsburgh, Pa. N^dsarnl o*«r: MOHOB MLADIC, 20C« So. Lawudale At«., Chicago, 23L FRANK 8KRABEO, 4822 Washington Street, Denvsr, Oolot Porotni odbor. LEONARD 8LABODNIK, Box 480, Elf. Min«. GREGOR J. P(»RENTA, Bean Ave., .^teltle, Wash. FRANK ZORICH. (8217 8t_ Clair Ave., Cleveland, O. Združevalni odbor: VALENTIN P IRC, G19 Meadow Ave., Rockdale, JoLlet, Tn PAULINE ERMENC, 039 3rd Street, La Salle, EL JOSIP STEHLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Cola ANTON CELARC 700 Market Street, Waukegan, III. « L-- Jednotlno uradno, glwsilo: "Glai Naroda" r —1 — Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pofiilja-tvo naj pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pofillja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov ln bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška JeOnota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor iell postati član te organizacije, naj se zglasl tajniku bljlfuega društva J. S.. K. i Za ustanovitev novih društev •e pa obrulte na gL tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl a 8 člani ali članicami Jugoslavija irredenta. Koroški Slovenci za svoje pravice, 'avansi v a N.idnik svetnik dr. Anton (»dposlanstvo koroških SUm-M-jBmme 1 -las jo dobil zveznem knn^b-rh» dr.' I^voljen j,- torej dr. An- 1 ton eev se je tln<- 'J.r». februarja o«!a silo pri Se h ab rn nit Dunaju iu mu p.tM H ,>-jri. ^ ^orišike-a župana ; tudi /a prvvga svetovalca sla i/.- VOI j^llil sieer dr Fašist i vornik Za župana v Pulju kandidata niešt-anov, iu lirusovin in tir. 1'aimissi. o oddali prazne liste. (Jo ašislov Villain je jm) izvršnih volitvah ostro napadel 110-*L'a župana in novo večino, eeš. zunanji * o. * 1 Zakrajšek porra med Cerkveni- mi novicami: i n, t , , . l oil t eni naslovom Kev. rather Benevenut le od- r> . • Post 0.1 šel v T^orain. O., kjer bo imel ta teden sveti misjon v slovenski cerkvi pri frospodn Krakerjn. Narcdna trdnjava Postojna ni padla. poročajo iz' >jne: Pred kratkim je imel Kristijan novo izvoljeni občinski odbor >vsipu Lavrenčiču. Resolucijo občinskega sveta je povsod i na.pravila najleiiši ulis iti j i enega * , utrdila upanje, da ostane J*os.toj-J,|t<,Jr (1 Ameriška cenzura se je zavze- na, kar je bila — narodna ird-' la za čiste filme. njava. Poslanec .losij) j^avreneu Proletarec" in Edinost" si vsem nasprotujeta. na. Tn glej. čudež božji, gl"de K011-de sta si edina. Oba namreč dosledno sklanjata Konda, Kondata, Kondatu. pri Kondatu itd. V splošnem je pa v "Edinosti* ravno toliko edinosti, kot je v "Proletarcu" proletarstva. V Ti/lminu je bil izvoljen za župana Oskar (Jabršček. V Sežani je bil iz\oljen 7.a župana Lj ude vi t Mahorčič, vrl iip-rodnjak. v Toni a ju pa -los. (irbec. Nesreča 2 granato. 11 letni (»abriel in J Tlet ni Ivan Krislančič sta zakurila t^enj pri Spaeapanovih pod Fajtovim iiri-boni in se grela. Pod ognjem je bila zakoipana granata, ki je nenadoma eksplodirala in raztrgala tako močno, da je bil na mrtev, dočim je drniri jkmalu podlegel pirskod'bam. Njun --r 7 ki je bil v bližini, je bil čn-Po njenem mnenju ni čist oni Poslanec Josip Lavrenčič, nejx,škodovati, film. na katerem se dekleta kop- dolgoletni postojnski župan, ki je Ijejo. * * * Cini manj se briga ženska obleko, temveč nosi na sebi. za bil pri zadnjih volitvah zopet (voljen v občinski odbor, s«- je te-t mu svojemu mestni odpovedal, ker 'je preobložen s posli svojejra parlamentarnega matidiita. Smrt jugoslovanskega domoljuba. Xa Reki je umrl trgovec Albert lionetič, ki je bil na pariaki mi- - j - t rovu i konferenci ekspert za po- i:v- . 01 . A . [morske stvari Jugoslavije. Rone- slisi. se je v Skazi zno- Županske volitve na Primorskem.!.-. - .. r " * , n- , c tie je lin i-lan stare reške rodbine Te dni se je vršila v (rorici prva in splošno poznana osebnost. S]io-seja novoizvoljenima oltčin.skega št ovali so ga tudi Italjani. sveta, katere se je udeležilo :»?) ol>- -- Kot s» va oglasila žilica, kateri se pra vi "izpodrivanje". Zatem, ko je opravil svoj ne- sramen posel v Ohicagi, mu je sV(.,nikov od 40. iz.^tal j« kljub bridkim izkušnjam in spo- \v eden. Sejo je otvoril bivši žu-niinom za dišal Cleveland. V svoji duši je sklenil, da mo ra iti Ponikvar Sojarjevo jxit. - - Bomo videli JO je otvoru m Vsi zu-i Eveleth, .Minn. — l)n» mar-pan. znani Bombig, ki je naznanil, j ,<;, se je vršil v f.-j naselbini poda je na dnevnem redu !«• točkami« i, osemletnega sinka rojaka volitev župana in dveh prvih sve-j Karla Primožiča. Deček se je smr- bo rekel (tovalcev. Pri volitvah za župana j t no ponesrečil, ko «_ra je zadel nv-I je dobil kandidat zmerm--ra me- tomobil. 5°"vsak dan proč vrženih ali drugače zapravljenih, je uničenih v enem letu $18.25, ali v petih letih $91.25 - . zakar bi med tem dobili v samih obrestih $10,95. $5. naloženih pred 10. aprilom na na« "Special Interest Account" tekow eatg& leta t-o 4%, bo prineslo $^.20. $ 50. naloženih pred 30. aprilom bo prineslo $ 2. na leto. $ 100. naloženih pred 10. aprilom bo prineslo Jfe 4. na leto. $ 500. naloženih pred 10. aprilom bo prineslo $ 20. na leto. $1000. naloženih pred 10. aprilom bo prineslo $ 40. na leto. $5000, naloženih pred 10. aprilom "bo prineslo $200. na leto. Delati, Paziti in Varčevati — to pospešuje vašo neodvisnosti! Pričnite z vašimi vlogami TAKOJ DANES—$5—in pošljite jih po pošti. Glavna zastopstva: JADRANSKE BANKE Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New Yorfc, N. Y. OLA« VATJODA 4. AFR. 1922 Kje so najboljši hoteli na svetu? Poroči Karl Kitchen. NVwvon'-ani se kaj radi postavljajo s svojimi hoteli. Pravijo, da n«. največji, najfinejši in najbolj-la celem -vetu. To pog<»"to. da so [Hvali celo sami setif. t S. > »r |ed** svoj« j »osebno glede svo- w ep rem I j eni pa trdijo tako kfoma prepri Kljub teinu i službe in prav Velik naval na Muscle Shoals. je kuhinje najboljši hoteli v Ev- iopi daleč pred eelo najboljšim* i»a Fifth Avenue. To ugotovilo prihaja iz ust O. CJehr'nfra. urednika lista "New York Hot-l Review". in je presr-!.»•:ljivo. Ker s*- je ravnjkar vr-t d z ene^ra svojih realnih periodičnih potovanj v Evropo, govor? i a lik o r avtoriteto glede najnovejših opazovanj. (lehring noče nikakor kritizira-i newyorvkih hotelov. On priznava. da so v številnih ozirili čudo-vdi. Ti h"te!i pa niso one lirer.pri-rnerne naprave, za katere jih ved-eo smatraj'* Amerikanei. in prav p«>s"hnn Nevvyorvani. fl eli ring ram pove zakaj: Kuliinja v evropskih hotelih I /ve vrst«* prekaša *fab*ko najboljše. kar morimo nuditi mi. n To ieno'tavwya vzroka, ker niso * i evropski hoteli ovirani od hladilnih ali refrigacijskih naprav.' ko velike kot povprečne spalne sobe v ameriških hotelih. Tudf glede dovajanja vode so evropski hoteli za leta preti nami. Vi vidite. — je nadaljeval n-rediiik. — naši hoteli služijo edi-i*.de pridobivanju denarja. Vsak najmanjši k< š.Vk prostora se iz-i ybi do skrajnosti. V Evropi pa n treba tak« _ra stiskanja. Posle- <• ea lega j*', da so ><>1»«* za goste več j.-* n tudi obedniee in kadiliil-c< prostornejše. Vzemimo Grand Hotel v Parizu. Prostor, katerega (»•kriva ta li«»T»-1. j«- dvakrat večji kot pa oni Commodore ali Pennsylvania hotela v New Yorkn. Ta zadnja dva hotela imata vsak več kot po dva tisoč sob. a Grand I ;.»tel v Parizu jih ima le šeststo. Razentega pa imajo evropskr hoteli tudi prednost naših hotelov. namfeč tedenskega izplačevanja uslužbeneev. Večina hotelskih uslužbencev v Evropi pa "ploh ne dobiva nikakih plaP. —-N." h dohodki izvirajo napitnin. V nekem razkošnem hotelu v Nizi lv « r sem se ustavil s polkovnikom t onsolvo. som našel, da je znašali: mesečna plača hotelskih uslužbeneev le 10.000 dolarj"\*. lorej orna j eno tretjino mesečne pla*e Na ozemlje, ki je postalo znano po celem svetu vsled predloga H. Forda, so pričeli prihajati vsako vrstni ljudje, špekulanti, takozva-r»i ' sharks", reveži, in ta pestra mešanica dela prebivalcem Ala b^me si ve lase. Florence v A!aba:ni poro-1 J.judje okraja s. uveljavili po-: litiko g-,,--si ljubnega -prejemanj. > —■ zanimali je nar« ia o-r*-- gradib.-ev :n zeinlj.ščni - \ *-r i ime-n j.- že več mesecev na novanih treli me : .^o izjavili, da ShoaU. je pričelo prihaja-jne bodo renin* zemljišč p skočile v vezem--v pa se j» ia majhni \ so svojo zalogo živil kupn.je.Mt! hotelu polkovnika v Norfolk, d dneva do dnevu: kar nomenia. Va.t a to zi manj kot polovied manj iLslitž.beneev. Kadi teh prednosti pa ne hodite \ tekočem poletju v Evropo v namenu. da boste imeli cenene ]M»čitn.ee. Hotelske reji » so skoraj prav tako visoko kot so tukaj. — i v* to kljub prednostim, katere J-n;i Amerikanee z ozirom na valu to. Kar je dobrega, ni niti v Evropi poceni. Seveda je mogoče ustaviti se v hote] h tretje vrste za rjajhen denar, a če hoče Ameri-karee najboljše mora pla'-ati prav toliko kot. v Ameriki. Mi smo plačevali po dvesto frai-. kov ali več kot šlf, na dan za hrano v Nizi. Pristojbine v Parizu so le malo n v.je. Sezija op Rivijeri je bila vse preje kot u* pe.šna. Praktično vsi veliki hotel' »brat ti je jo r, izgubo. Kljub temu pa se vzdržuje službo in kuhinje na skrajnem višku. To je nekaj 'esar bi Amerikanee ne storil, čt bi moral obratovati z izgubo sko '.i tako dolgo časa. Na tisoče Amerikanee-v. ki s«. meli navado hoditi ]>oleti v Evropo. i«' izgubilo to navado. Seve-la bo v zgodnjem poletju opazit-n.ieal na evropske parnike. a to kar je danes, se ne da niti izdale-• i primerjati s tem. kar je bilo Panes gre sorazmerno malo A me-•\kancev v inozemstvo. Nahajajo >e v Kl«ri
  • otnil:ov. Trebr .o veliko oglaševanja od strani »vropskih hotelirjev, da dobe /o pet nazaj .svoje ameriške goste osebno ne verujem v "Seeinp \mer ea first " in take stvari. — NiTesar ni bolj oživljajočega kot ootovanje p j Evropi. Prazni hote 'i. katere sem videl tekom pretek 'r zime v Evropi, jmj kažejo zeTc iesno. da l<- malo ameriških rojakov soglaša z menoj. Uspeh pr vo vrstni h ameriških hotelov p«'* je v veliki meri odvisen od ameriških turistov. " Kaj je najbolj zanimiva stvar ' atero sem našel v Evropi ' — je nonovil fiehring na stavljeno mt> vprašanje. — ^Vlislitn. rla je novost glede napitnine v italijansk'h ho telih. Nič več ne stoji pred vrat" ducat uslužbeneev z iztegnjenim' rokami, da vzamejo napitnino. V* *je daste napitirne niti enemu. — F etnajst odstotkov se doda k va Šemti skupnemu računu in to svo-•o porazdeli uprava med usluž tenee. (Jlede napitnine hočem reči se n.Tsbnlnje. Skupne napitnine CTo-• eka v Evropi ne znašajo prav 'dr- več kot naprimer tukaj v New orku. Napitnina je dejanski vee-ie zlo tukaj, ne le raditega. ker se pričakuje večje nap tnine. tem-v(* ker s«» dobi tudi slabšo službo >a to večjo napitnino. Jaz nimam nobenega obzira do Amerikaneev. ki se zgražajo nad napitninskim* •tava da m i v evropsk h deželah r Če se morete prilagodrti tem r.'.va-!am in običajem, je dobro, če ne. udanite lepo doma. Pri tem |>a ne sinete pozabiti, da dajete ravno tukaj v New Vorku več denarja kot napitnino kot pa v kateremkoli drugem kraju v Ameriki, Evropi ali sploh v celem svetu. Kar j »omenja, da le to. kar predlože gostu, sveže. Naše velike restavracije imajo v zalogi velikanske množine živil. posledica tega je. da so na primi r sveža sočivja izvanredno redka. Povprečni veliki hotel v New Vorku ima v zalogi živil v vred-roMi od !f"jr».000 do .4ct0.000. d olini imajo evropski hoteli v rab>-■ i le za tiso:* ali dva li-«oč «joTar- v živil. — Nobenega dvoma ne more 1 'ti o tem. da dela uporaba hladilnih naprav našo kuhinjo odločno manj vredno kot pa je ona na kontinentu. Mi lahko spravimo v Ameriko najboljše evropske ku-l.nrje in tudi delamo to. a bre» sviv.ih živil tie morejo dosti opraviti. Kljub svojim velikim izkuS n ;.im v vseh departmentih hotelskega jMisla. r»a se Mr. O eh ring o-eividno ne j-a veil a »lveh osnovnih vzrokov nadkriljevanja evropske in posebno francoske kuhinj«- na<* ann-riško. Prvi vzrok je okustnosr gf»sto «-«-!.» robato. Klicat bo na ponio»" v-* • bogove l»-r uave-ilel vse domače in divje žival . da da izraza svoji jezi. če ni kaka jod pravili^ skuhana. Evr< [xki restavrater služi umetniku ter sp klanja sleilnj *nm z vestnim pripravljanjem jedil. Ne mogel pa bi storiti tega. če ju h poznal skrivnosti surovega mii"!a. Neki Amerikanee. ki je slu /il tekom vojne v francoski anna-• :i. me informiral glede tega. < elo na fronti se ni rabilo nobenega surovega masla pri kuhanju ra^en kadar je prinesel komisar sve/e surovo maslo, re jt> bilo sveži- surovo ma !o na raz-»olag.», napravil kuhar omake. V drugačnem slučaju pa ni bilo nikakih o-m.-fk. Tudi f»ostrežba v dragih evrop- •"k ih hotelih pn-ka.ša našo,__je iiat'aljeva 1 Mr. Geliririg. — Najboljše izurjeni služabniki na kontinentu se ne selijo v Ameriko. Ostanejo lepo doma. Mi dobimo le take. ki so bili odpuščeni rad: n« sposobnost i. če dobimo sploli i/v. /bane. Pustolovce prihaja 1» ram. — človek, ki noče nikdar dol go ostati na istem mestu. Naši veliki hoteli imajo le malo v Ameriki rojen:h uslužbencev. Ponavadi "•» odvisni od priseljencev iz een-ttalne in južne Evrope in čeprav S' jih skrbno izšola, se ne morejo meriti t. uslužbenci prvovrstnih evropskih hotelov. Celo oprema naših hotelov ne nadkriljuje one nekaterih no vej-5 h hotelov v Franciji. Naši arhitekti znajo izrabiti sleherni kr>-S.'«--k prostora, ki je na razpolago, m sirer na boljši način, kot pa aril itol eti večine evropskih hotelov vendar pa ne skrbe ame-iški arhitekt za višek udobnosti. Sobe v najboljših evropskih hotelih niso le \ eč je kot v ameriških, temveč tudi boljše opremljene s pohištvom inkar se ti«V kopalnih sob — v katerem oziru si mi domišljamo. d avodimo svet. — smo mi še daleč za luno. Kopalne sobe razkošnih evropskih hotelov so ta" Jz eajo K dot< M us i i jr- š.evilnih ljudi v okraj pred-'preko primerile višine. sra\ ;a:i problem, ki je povzročil Izjavlja s-*, da ► ti »veti dos«-daj že velike težkoče <.V-i:i- liki meri kontrolirali ee t« ski n iti driig.m oblastim. j !j Par špekulanti Mikiivni.s tnn/iie s i 1 (■ "Niagai'- kiju'- ii-mu pojavih ^kiii "lajr-v juga in možnosti, o k«.-se nezaželji\c zeiulje s,- je d" katerih s,- jiričakova o. .Ja b<-i!<« janski j>rotlalo za cene. ki -> nis-hitro izpolnjene v slučaju razvoja gibale v mejah, dohčenili od /en nanie!avanega na'-ria. so obriule jjiških svetov. praveaio reko človeštva pr<»ti Kljub tt aiu pa se tidi. tla je de-M use le ShoaU. na lovu za Eidora- jaiisko slepa ijen je in slepomiše-iom. tnje ujelo le par ljudi. V p >kr;.j n l.juclji- so prihajali peš. z v(«o- ni nikakih im čvirij ali nizkoleže-vi, avtomobili ali pa z vlakom, če zemlje, a gotova zemljišča, ka-Me.I njimi so bili ljudje z denar- tera se je ponujalo naprodaj, leže jem. !;i so «ia skušali plodiuio.-aio več mi'j pr« č ed Teniie iee reke iivt .irati :*možje v overallsih ki ter predlaganih nitratnih naprav, -o iska i tUda; pustolovci, ki soj (ila"i se. blasti teh treh mest izjavi ja-Prva ponudba za lastninstvo od j^'- da IkkIo predstavljale te 'ri traui vlade i<» p bili Problem prehranjanja nezapo-imbol uničenih nad. j-lenih ji* postal tako resen »la so Zaspanost, ki je >lecditik<»: — Kdor »ila preko ihm"m. ko je zaorilo ]><» ne dela. naj tudi ne je.—-Vsakdo ležoli: — Muštde iSlioali! se bo rasz-j ki Je hotel 'biti sit in pod streho, 'ilo! — Vsakdo v okraju je bil je moral sekati in žagati les. »repričan. da ]v»menja ena p Jugoslaviji. Ker govoril jiater o švercerih z jako ganljivim glasom, s slatkim -meh I ja jem na lieu in v očeh. mislim. da šve.-een niso nič kaj po-s, bno nevarnega, tkljuh temu. da t:j h ime ii. [His«d za nas še ved-iO ika skrivnost. Menda so -t n-eri nekak jugoslovanski Tvu-K iux-Klan. Rojakom, k: s,, vračajo v domovino. svetujem, da izgovarjajo no- / velikim spoštovan»em ali pa s pritajenim glasom, dokler se vr.ivo na pri priča j«, da ni nobene nemarnosti pristaviti imenu pre-iikat "prokleti". torej *prokleti švercer V Jugoslaviji so tudi kaplari. ov uri. v ran gl je ve i. vragi itd. Kaj praviš, da so bili vragi tudi pred vojno! Da. bili so. toda nam STo-1 \rncem so J»ir. poznani kot še mla. • i. neizkušeni luidički. katerih se nam ni bilo treba posebno bati. Pomisli pa. da je vojna trajala nekaj let. Na vsak način so vragi. ki so bili znani ameriškim Slovencem. kot mladi ne zkušeni hu-lički. evident no dorasM med tem ■asom v popolne hudiče; taisti pater mi je namreč dokazal, da je vrag isto kar je starokranjski hu-Tič. Pre'viilnost je povso<| dobra: pozor toraj kadar potujete »Tomov » Sta rok rajske časnikarje, in psatelje pa prosim, da dodajo svojim "izvirnim" spisom tudi < ratek tfdmač. da jih bodemo mo-gli razumeti tudi mi ameriški STo- Ženska in moški. ..Ii Gina Ferrero - Lombroso je rtdka ženskarupa se pisati <» žen-: kali resnice. V svoji knjigi "Žensk:- dušti" pripoveduje o svojem sp.du reči. za katere je plitko žen-ift\ i> prav gotovo ne bo hvaležno. ga ali nesrečna ali sre-'-na kakor baš ona. A tudi ženska -d lehko pi idobi najb. Ijše prijateljice, ako očitno pripušča prvenstvo dru-potem se ji bodo prijatelji-t o eelo žrtvovale, ji. dajale najbolj- Ženstvo ima instinkt \ n » potre- jše nasvete T*r ji moralno :n mate- rialno koristile kolikor naj^č bo. opirati se na druge; v svoji sodbi je absolutno odvisna od okolice Le kar druge hvaiijo. ji je všeč. le kai* drugi odobravajo, t-e. d tudi sama. Zaradi drugih je ženska sposobna storiti največje norosti, zaradi drugih bahari. delu dolgove, zaradi dragih je sp sobna skleniti eelo zak >nsko zv *-zo. ki ji j<* osehno sila zoprna, le zato. da bi jo okolica hvalila ab zavidala. Tuje mnenje je žensk: važnejše nego lastna pamet in lastni čut. V moralnem oziru je žen ski ta odvisnost od okolice često zelo koristna : iz i*espekta pred o-kolieo prenaša rajša pek-"«! v "častnem mogoče. Ker žer.ska je ra»la dobra ponižnim, ako ji p>»jej<» hvalo. Tako piše Gina Ferrero Lombroso o svojem spolu. O moških pa ima čudovito dobro mnenje. Tudi mož hoče vladati, hoče biti prvi. piše^ t oil a iz čisto drugih mo-t-vov. Zato ker hoče. kakor prav! Abraham, ostaviti za s,-boj slylo-ve. ker noče nikoli popdnoma i-m ret i. nego živeti še dolgo, dolgo vsaj v sp>m nih: zato ker hoče biti povsod znan. p^ivsod vpliven, ker hoče imeti bogastvo in moč lz lastnih interesov, ki segajo še preko njegovega življenja. Možev c- legitimnem zakonu, nego \ goizem je vendar altruizem. vsaj kolikor se tiče njegovih potomcev. Tako trdi O'na Kerero. ki poz,na morda dobro lastne spolne sestre, , med moškimi pa le - izjeme. Zakaj resnica je. da s > skoraj • vsi ženske napake hivt tudi večine j n oških ter da >i nima; i spola j navadno prav ničesar očitati. Tn- | li moški so često sužnji javnega , - j miii-nja. bahari je. dela jit dolgove uoiui- i ... ter se ru ni rajo zaradi dtugih ali vsaj zaradi lastnih ž-n Tudi moški prikrivajo resnico ter se tela jo večje, i men i t ne jše. bogatejše in vplivnejše, kakor so: tu- da bi ušla v •"sramotna" uelegitim na nebesa. ,' moderno luko pri Reki vplivati na daleč: povsem srečna žensko v kolikor mogoče kratki dobi. je. ako je kralpca v svoji vasici. v ( mejen i družbiei. Stati nad žen- Nesreča pri pogrebu. skami, ki jih pozna, s katerimi ži- Kakor poročajo i/. Ceiinja. je v'. ji zadošča docela: v ta namen umrla v Kobušinu hčerka Vuka -i*1 sposobna največjflt JErtev in Vlahoviča. Pok<»jnica je ležala na brezobzirnosti: iz tega namena je mrtvaškem miru v drugem nad- l^bko brezmejno naduta, krivična štr<;]>ju iiiše. Pred }>ogrt4>oni se je drugih, lažnjiva. zavidna ;er bralo «d> inrtviiškom odru toliko Tudi često čudno mrka in vse- občinstva. <|a se je ]>o.| njihovo in11 svetu sovražna. težo zrušil strop ter so s pokojni- Katere so Razsul Avstrije. Izraz razni** je prvič popolnoma tuj našemi ieziku. drugič ne označuje se piše v nemščini kot tz. ali kot ts • n. pr. Schutsersehitz. Srolo-v.its itd. Kar velja za "zono". leje. Razpad, polom, ili razkrij | * «dja za ,Zitto: Ne cona. ampak nikakor ne moremo I "<3a bi jih zanikan kmet nerazu- \ ""UonH blaga. Ci-'. slu- '"jre slišati, ako T.va- pak" in "toda**. . . Tn tlu.\ trgov. ' ' čajno pa je 20. febr. eden ruge ženske." Naj bo drn- :«>. obrtniki, bančniki, odvetniki. dovaneev opazil na avtomobilu, ki ra Jenska P;> stanu. rodu. starosti Kdor gleda za nj h kulise, ve. da Vvstrije je veliko boljši izraz, vsem poznan, ker je samonikel. Razsul, učil. prešel itd. so parti--1 pi ]>ol pretek lega ali preteklega j m "■asa. katere -ubiti kot samostalnike. Zraven Imel". Istim *ega prihaja izraz razsul iz gla-rola razsuti. Raz.su.7em0 n. pr. '-.up kamenja, košaro fižola, vre-' 1 žita: po razsut ju leže posamezni kameni in zrna na popolnoma Irugem mestu nego poprej. '■Razsuti" je sestavljena bese-la, raz-suti, ali raz-sejati. kar po-*r.enja v efektu toliko kot razmetali. Ali je površina zemlje, kamero je zavzemala politična meja Avstrije sedaj razsuta, ali razmetana ? Nikakor ne. vsa ona zom-1ja leži ravno tam in rnvno tako Vakor prej: začrtane so bile samo nove politične meje. Covoriti v "razsulu" Avstrije je toraj po jxdna iiezmisel. "Tona". Na Koroškem so imel' -»red prebiscitom prvo. drugo in menda tretjo ''cono", ali A. R in ri '"cono". Naši veliki narodnjaki so povzeli izgovarja vo te !>e--ede po Nemcih, ali po Italjanih; najbrže po Nemcih, ker oni edin' izgovarjajo z kot slovenski e. Websterjev besednjak angleškega jezika opisuje l^eseflo : Zone — izgovori zon — pas; razdelitev zemlje v pet delov, z ozirom na širino in toplino; trak ali široka črta okoli kakega predmeta : obseg Ccircumferemd jal — Toraj v angleščini se izgovori bcfceda kot zon (ne eon^i ; v francoščini sr izgovori ta "z" kot mehek "dz'\ V slovenskem jeziku pa je pravilno zona. s kratkim o. nikdar pa ne cona. Sicer pa tudi nemški z fcet) nima popolnoma istega glasu kot slovenski c. Slovenski o zona: ne C'itta. ampak Žita. Naši "narodnjaki** so bili porej tako ponosni na svoje znanje nemšči-da so to znanje javno kazal L co vred vsi padli v prvo nacist rop- žtnske pripovedujejo na J ra jše S ni-h kihlja' z: je. 21 oseb j.- ,bilo ranjenih. čim se najbol j ponašajo, v čem celo tovariši i "Res je: zelo j< inteligenten, ampak žalibog zastarel in prav nič -zviren." "Izvrstno, amjvik Vedno isto; na eno struno hren-ka ' " \*s i čast mu. ampak ve* ima sreče ne«jo fiameti!" _ "Ze- I • podjeten mož. ampak brez že-1." hi bil ničla!" "Prav plodovi! je. ampak. . . umetnik ni!'* Kdor pa jim v vsem pritrjuje, laži. ki jilT i jih v vsem hvalisa. proglaša vsak a velečin. t stemu so . -- . milostni t«r ga jav- druge najrajše ponižujejo? To so.no pohvalijo, da "opravičuje naj-Po treh letih so jih dobili. glede svoje starosti, glede svo.; lepše nade ter da obeta postati Pred tremi leti je bilo na Su- izvora in sorodstva, svojega »mojster. . . šaku izvršenih zaporedoma večbo-astva .glede svojega vplivaj Nič dosti drugače ni nn-d drugi-drznih ;a.tvin. ne da bi bilo 1110- znanstva in- prijateljstva. Glede j i»ii duševnimi delavci: zdravnik«, g oče izslediti tatove. Samo rodbi- 1 tega pa skušajo dri ge jvm i- i profeso rji. uradniki. . . Redko bi ni Frlaiiovi je bilo ukradeno za yats'- °sniešiti. omalovažiti. kdo tovariša pohvalil br» z "am- narodn.jakom " še sedaj nemški sršeni po glavah roje. Zdi se. da nimajo hrbtenjače, vedno slone ob tujem kolen, ker sicer bi se sesuli v maso brez oblike. Vse drugo je lepo. samo na.še ne. Zivio ! Na Slovenskem tudi ' veri ži jo V Ko je. prvikrat prišel ta izraz v Ameriko, smo se čudili in vpraševali. kaj neki verižijo! Pa ja ne "'ketne", saj so jili do sedaj to-"-ko nosili v Avstriji! Toda "veriž-niki s o\-erižili" po slovenskem časopisju tako dolgo, da smo se I onečno tudi mi Amerikanei privadili razumevati besedo. ReČi rnoram vendar, da je bilo treba vsaj kakih petsto "verizn'kov'*. ki so vedeti mojstersko kazat = svojo umetnost v različnem- "vp- premeteno: svoji neprostovol jnr k on kurent ki zna prizadeti udarce navidezno iz najčistejš«-ga sočutja. " Res je. zelo je inteligentna." pravi naprimer. "ampak žaliho" večno bob-hava." — -ri,ožiea" Nesrečna je. _ no. pa s.-, i Je bogata: torej že laže prenaša". — ■Strašno šik. res. ampak le odkod jemlje t*? Njen mož j je p-ljal na bakarsko postajo, svojo ukradeno j>reprogo. Naznanil je zadevo t a k"j policiji, ki je .°edaj res izsledila vse tatove. Boj s smrtjo v grobu. Zona nekega delavca v Vrdniku v Vojvodini je dala svojega dveletnemu otroku čaja. v katerem je skuhala večjo množino maka. Ta pijača je otroka tako opojila, da so m yd il i. da je umrl. Poslali si po zdravnika, a -prišel je namesto njega nek bolniški uslužbenec, ki ie ugotovil otrokovo smrt Dete ' '"-adiirk je bilo pokopano. Se ;isti dan pa do j^l ' *\^»o je- , , .... ' jseije in krompir' "_ t£r*i, .ie si,sal grobar jokanje iz groba, tej se dobro godi' Vs^a ima , ' Sel je po orožnike. Ko so odko- T,.k. rfil.a . im»-Am- 1- 1 , , ■ ■ • ' aK mora JTaradi moža tudi pah grob. so nash otroka, ki s, je- dostikrat Z;ltisnitj obp r/tiTtU^ v smrtnem boju obgrizel prste. da? ide^lf,n 2akon kakop „ , . .. . „ . . -°?ol>*"ka se razumeta. Ampak ot-Madzarska spijonaza v Voivodini. rok nimata, kar je končno v m Kako dobro je bila madžarska konu vendar najvišja sreč-," jo to pravzaprav ze zdavnaj od- špijonaža v Vojvodini organizira- "Brez dvoma: lepr.tiea -,m "v kriti mikrob, ki se mu tihotapec j na, je razvidno iz poročila beo- brez duha'" *'mpa. tn tihotapstvo pravi; sicer smo jgr-ai-ke "Tribune", da > našla Taka poniževanja, opravljanja ^e pa nekdaj ponosovali tudi s fr- pred neka i dnevi somborska poli- baharjenja in laži si d o vol ju iefo no razvitim rokovnjaštvom. O. cija v neki barv> Od Hrvatov zivus. pa se hrvatski Ver,aW< v^učillšervi rav- priliki odriniti in stopiti na re ves! Zasvetilo se m. je sicer ,iatplj taJnik v pofcoj«. ž njim nično mesto. Vsako žensko pa nekaj o sva »e petru _ včasi sanojje 1lntDpisi. (linltuc.; i Spomini o Cerkniškem jezeru. O gozdu. — O tiurji ........ Jurčič »pisi: ■i ik. Cvet iii sad. Hči meitneet tednika. lirosirano ........ Tr«l«# Vfzano .............. •SOPeter Zgaga .................. .50 pel tednov v zrakoplovu, trd. vez. 1JS0 ■60 Knzkrinkani Hahshnržani; — Moja j I rt-teklo-t ................. 1 Komarita .................... .CO i:inaldo Kinaldini ............ |Nv«-ta Genovefa .............. Svt-ta Votb.irga .............. .75 Vknzi širno Indijo ........... l.OO Strir Tomova koča .......... Igre Pesmi in poezije: Beneški trgovec. Dramska slika v j Codec; poleg narodnih pravljic « :*.. dejanjjli .................. :.00, Vrbskem jezeru. (A. Funtek) sta dva. šala v 1 dejanju .. .30 Tr«lo vezano ................ Doktor Robin, lixra v 1 dejanju .30 ' »I«>je obzorje. En- Can.wl. Poezije , Poirna Sol/. M euodejauke: Dva j Trdo vezano ................ svetova, dediščina, trpini ---- 1.00 Ralade in romance. (A. Aškerc) JiO .60 30 .40 .60 sol .751 •jaxbiiiiui dflM-liuii .90 1 80 .9« r.. z v. Sosedov sin. Sin kmečkega (t->arja itd. Broširano ...... Trdo vezano .............. 1.00 zv. Dr. Zobfr, r<d iiiže do lit- vezano ljudi, kako ."». INI j .10 .:to l u»> M 7- a ti. L50 1 M .CC Itn zv. no 1.25 UMI .40 JiO .60 .60 Aiiecediiik slovenski .............35 At* redu.k iiii»>ki .............35 Anclr^iiu brez ucitclja .........40 Anglenko-sloveiivUi slovar ! I J »r. Krnit ...................." im» Aitgelj^ka služba ali nami naj s4* U sv. masi streže . Cirilica. .Vuvutlili xu irano .................. Vezano ............. Nemško cn^le^ki tolmač ........ Naša zdravila ................ Največji spisovnik ljuhavuih pisen. Nemščina brez učitelja 1. «1«! .................... 2. del ...................... Pravila /a oliko ................ 1'erotninar. I. letnik .................. II. letnik .................. letnik .................. Praktični lacunar ............ Kotni slovensko in sWvensko angleški slovar .............. Stovensko-nemški slovar i Janez.i«" Bari<>|> .......... Splošno knjigovodstvo. 1 iu 2 del $'*.">o \,UIoana Slovensko-angleška slovnica ____ 1.50 * " Jsiovfusko-aiigleškl iu angleško slovenski slovar, t n I«► vezati 1.50 i Spretna kuliariea .............. 1.25j SlovensKa kuharica. into v platno vezaro Slovenski sadjar, vsak zvezek po Slovenska Narodna mladina ____ Trgovsko računstvo. Sič 1. del ..................... 1. In del .............. l. in d«*l .............. Varčna kuharica, triln vezano .. Vošilna kujiiu-i .............. Veliki slovenski spisovnik rai.uii raznih pisem, trdo vezsno 1.50 Vzorci za narodne vezenine.....- < vtikanje) 4 Knjigi', v^aka .. 1.— Zgodovina Srbov. Hrvatov in Slovencev 1. zvezek .......... '2. zvezek ........ - l judska knjižnica: knjižnica. Zbrani piši. vsebuje 10 povesti ., Skrivnost najdenke ......... Suneški invalid ............... Spake, satire in humoreske ... Sanjska knjiga ............. Sanjska knjiga, velika ______ S<»pek samotarke. trd«» vezano . Strelec ...................... Stezosledec .»................. Sosedov sin, Mtirri'i ........ Sveta noč ................... Sisto Šesto, jn»v<-t iz Alirm*?? 1.50 Slovenski pisatelji: |1. z.v. Jos. Jurčič zbrani spisi. Vselmie «3 pojesti .......... 1.50 t-' zv. Jos. Jurčič zorani spisi. .60 .80 j60 Hvji lovec. Narodna i.sra < j>et- I jem v dejanjih ............ .f,0 Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih .35 iFndodejanke. Vsebuje 0 itrer .... .30 jf#audeamus. Komedija v 4 dejan- .50 J'k ........................ 50 Cospa ki je bila v Parizu. Veseloigra v :: dejanjih .......... Išče se odgojnik. Igra v 2 dejanjih Krtvoprisežnik. Igra s petjem v " dejanjih ................ Kovarstvo in ljubezen. Žaloigra iz uies/anskeiia življenja v ."i dejali- .50 .30 'irdu vezano ............... Broširano .................. Pesmi, t Simon Jenko> ....... Poezije, t Simon Gregorčič) — ! trdo vezano ...........-___ 1.00 .30 .30 •J? i .30! ^0 .30 5 ^s! Vijolica. Pesmi za mladost ____ [Slovenska Ntr^iiia liriki.. Poezije [Sto ugank. (Oton Zupančič). — I Poezije .................... Pesmi z notami: 1.2 .13 .45 .90 .60 .50 .50 Pozdrav iz Dolenjske. Koračnica. UakD ........................ Pripoznanje. Polka mazurka. — (Jaki) .................... Primorslil odmevi. Fantazija. — 'Brezniki .................. Regiment po cesti gre. Koračni- oa. (Jaki i .................. Slovenski biseri. Skladba iz UN slovenskih narodnih pesmi. — 1 -Taki i ........................ Srčno veselje. Polka ............ Vesela plesalka. Polka .......... Zmiraj zvesta. Polka .......... .50 50 .50 50 . *■> .50 .50 .501 Note za tamburice: B«m šel na planince. Podpurt nar. (Bajnki ____ 1.00 Na (korenskem je fletuo. (li:ijuk i 1.00 jih ........ Mati. Drama v Martin Krpan. jih ........ 3 dejanjih...... I>rania v 3 dejan- /narneiije št irih ...... Darovana. Zginlovinska .50 . .-50 X'sebuje 7 iiovesti .......... LSOIMož beseširano .................... •60 N"a>a Vas. '2. vest iz. ZK««dnviue ka- nadske .-.................. zv. Angel j suinjev. liraziljska j>ovest ...................... 1»".. zv. Zlat okopi. Povest ...... .75 iT. zv. Prvič med Indijanci ali 1.25 i vožnja v Nikaraguo ........ zv. Preganjanje Indijskih mis- .35 i jonarjev .....................301 .80'l^>. zv. Mlada mornarja. Povest .30 .40 j ^aljivi Slovenec ...............60 .50 Trenutki oddiha ...............40 ! Naša kri. Igrokaz v 4 dejanjih j Nič otrok. Vesi'loigra v 1 dejanju vojski. I uroka z v 4 dejanjih 'ogodba. Burka s peljem v 2 dejanjih .......................30 Pokojni mož. Saloigra v 1 dejanju .30 \ Planinke. Pečmi za l*«>duljub iz .\merike. \eeloigra s j fM oj(> ^ zvezen litjem v treh dejanjih .......30 t -_» zvezek Ua. vaKua življenja. Ljudska dra- i Pomladanski odmevi 1.00 1.00 100 .75 Dv e božičnici: Svetonočno zv«ii»e-nje. raj premiki. Za dvoglasna ženska zlnira s klavirjem ...... JiO Corske cvetlice. (I^iharnar). Za čvetero in ]»etero mešanih glasov ...........................40 lNaša zvezda. Za samospev s klavirjem. (Foerster' .............25 j Naši himni: Lepa naša domovina. P.ože pravde ...................15 esen» .......... .40 Slovenski citrar. C najbolj priljubljenih Mor pesmi prirejenih za < ;tre z hc sedam i ...............30 inn v 3 dejanjih ............ Revizor. Komedija v ."» dejanjih Star samec. Pudoba iz življenja v "J dejanjih ................ Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju Tončkove .sanje na Miklavžev ve- 1.00 j f ran. ali in 1 zvezek 2. zvezek ba> .30 Slovenska zemlja. Mešani zbor. - .30, »Aljaž..................... j Slovenske zdravice. (Fteisohman) 2. zvez«'k ..................... zvezek .................... .30 4^icKove .sanje na cer. Mladinska igra s i>«-tjem 3 dejanjih .................. .60 Težke ribe. Vesel«.igra v 3 dejanjih .30 Venček narodnih pesmi za čvetero- V spanju. Veseloigra v 3 dejanjih .30i *-lasnl mo'iki zbor- «<:rnn..» — 25 j Žila. Veseloigra v 1 [3911 a križ m svobodu. dejanju .. Igroka« v zvezek i. -30 «l«'ja>njih .70 \ išn jeva .3« 1.50 itiru'-en ro- 1.30 1.00 1.30 1.00 .60 .30 .30 .40 Repatica. i.iaii. 2 knjigi .............. Veri, roman ................ Zvonarjeva h?i ................ Zadni dnevi nesrečnega kralja Zaklad na kozjem ostrovu ____ Zadna pravda ................ slovenskih povesti: Vojnomir ali poganstvo .. Hudo brezdno .......... Vesele povesti .......... Povesti in slike ........ Študent naj bo. Naš vsak-kruh ................. Zbirka 1. zv. ".'. zv. *. TV. 4. z v. ">. zv. danji •IJ Narodna l.— l .601 1.501 lJiO »—I ..->0 . .6.11 .85 Razne povesti in romani: Amerika in Amerikanci\ 'rd. vez. Andrej Hofer ................ l>eiieška vedeževalka ......... Belgrajski Biser ............ Burke in porednosli .......... Ik-li rojaki, trdo vezano ........ Roy, roman. tr«U» vezano ...... Cvetke ...................... Ciganov a oc\eta .............. Cas je zlato .................. Cvetiua Borograjska .......... Crua žena. tr«lo vezano ........ Doli z ortižjem .............. Dve sliki - Njiva, Starka (Meškoi ................. Dolga roka .................. Drvica Orleanska.............. Deseti brat, (Jurčič* .......... Deteljica ..................... Dom in svet. 1-etnifc l!»os .... Duhovni Boj ................ Klizabeta .................... I ran Baron Trenk ............ I ra Diavolo .................. (Redovnik 12 zvezka t ........ Grešnik I>mard. (Ivan Cankar! G oče v ski katekizem .......... Biblioteka: Amerika iu povsod dobro, doma najboljše ....................42 Berač .......................45 i roj ti prirodo ...............45 Božja kazen .................45 Babica ...................... 160 Biblioteka: Beatiu dnevnik ..............80 Črtice iz življenja na kmetih .45 hmauek, lovcev sin.........45 (•eneral Lavdon ............ .80 Grška Mvtologija, "2 knjigi .. 2.40 Kranjska čebelica. Foezije .. .45 Krvna osveta ...............45 Nekaj iz ruske zgodovine.....45 Napoleon prvi ............... 1.20 Nesrečnica ................ -80 Bimska M.vtologija...........80 Spis je. Vsebuje 11 povesti.....45 Svitoslav ......................45 Spisi Andrejčkovega Jožeta, — Popotni 1 i-ti. in»čni prehod itd. .45 \ tiorskeni zakotju ...........45 Zaroka ob pol noči...........45 Z ognjem in mečem .......... 5.00 Za kruhom...................45 Žalost in veselje ............. 1.20 Zabavna knjižnica: --. zv. Pegan in Lambergar 23. zv. Črna smrt ......... J4. zv. Zločinci ............ Razne povesti in za- bavne knjige mladino: 2.50 .35 .35 .40 1.00 .75 Zbirka ljudskih iger. 3 snopič. Kmet Herod, Vedeževalka, Župan, Sardamski, Jez a nad petelinom in kes ........ . »nppič. Mlin pod zemljo, Sv. Neža, Sanje ................ 1 in s. snopič. Sinovo maščevanje, Za letovišče. Občinsk tepček, Dve rmateri, Neža z Bleda, Najdena hči .................. . snopič. Na Betlehemskem poljanah, Kazen ne izostane, Očetova kletev, Čašiea kave ____ lo. snopič. Ferduiando ali spreobi*- nenje roparja, rdeči nosovi .. JI. snopič. Večna ir>liado£t iu lepota. Kepoštev, Preperljiva Soseda .35(12. snopič. Izgubljen sin, V ječi, # pastirici in kralji. Ljudmila, — Pianšarica .................. 13. snopič. Vestalka, Smrt Mary« Device, Marijin otrok ...... 14. snopič. Junaška deklica, Sv. Boštjan, Materin blftgoiZbv .. 1.". snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ........ 10. snopič. Mojstra Križnika, — Božični večei, Svojeglavna Minit« .......................... 17. snopič. Dimež, strah kranjske dežele; Oh ta Polona, Prisiljen stan je zaničevan ............ 15. in lf). snopič. Pijavka, Skriven zaklad, Rešitelj, Kmet avtomat; Dekla Božja; Junaške Blejke .................... 20 snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka .............. .30 Zdravice. za i>etje in klavir — »Parma t ..................... Narodne pesmi. 'ŽIrovnik.* 1. zv. 3. zvezek ...................... 3 zvezek ...................... Narodne himne. (Maroltl ...... 1.25 .35 .65 .60 .30 .50 .35 .35 .35 .35 .60 .50 .50 .30 .60 .30 .30 ! Male pesmance1: Na planine .............. Pod oknom .............. Pogled v nedolžno oko .. Pri oknu svo molče slonela Jadransko morje .......... Slovo .................... Slabo sveča je brlela ..... V sladkih sanjah ........ Zrinsko Frankopanka ____ .40 .40 .40 .40 .40 .40 .15 .50 .50 .30 .50 m _ .<3 .13 .13 .25 M .lo! 10 hOj .10 .10 .lo .10 .10 .10 .30 Cerkvene pesmi: za .30 .40 .60 .25 .40 30 Razglednice: Narodna knjižnica: Bilke .......................20 licle noči, — mali junak .30 Gad je Gnezdo ...............40 Izbrani spisi Valentin Vodaika .30 Kulm.ja pri kraljici gosji nožiri .60 Malenkosti ...................30 Moje življenje. (Ivan Cankar> .40 Pikova dama.................20 Paberki in Roža"........... .20 .50 Oh 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .25 1.25 l ovestice, Babindranath Tagore, 30 »sebuje 5 povesti .........40 — (Petelinov Janez, tAlesovec) — .40 J Trdo vezam................. .75 .60 Broširano .................. .6® .50 Pol litra Vipavca, trdo vezano 1.00 .75 Pariški zlatar ................ .35 JO Posljedni Mehikanec .......... JO 2.00 Povesti Mak s ima Gorkega.....75 30 I'd svobodnim sokicem, 2 knjigi 230 351 Trivljice H. Majar ...........30 35 |I'ožigaIec .................... J25 it Povesti slovenskemu ljudstvu v 130' pouk in zabavo ............. 35 .75 I atria, povesti iz irske junaške .25 dolie ...................... 30 j Bob za mladi zeb, pesmice .... l»edek je pravil, pravljice .... Martin Krpan z Vrha. Povest iikami, trdo vezano ........ Mladim sreem ' Narodne pripovedke, 3. zvezek.. Narodi.** •irlpovedkff, 4. svezek.. Pravljice in pripovedke za mladino: 1. zvezek .................. 30 2. zvezek ...................30 Slavček, zbirka šolskih pesmi — ] stop .................... .25 i Zabavne. Različne, ducat - Stop .........................25 New \*orške. Različne, ducat ZvončekL Zbirka pesmi za mladino: tr«lo vezano ................ 1.00 Zbrani spisi za mladino: 1. zv.. trdo vezano. Vsebuje 13 j «0 vest i ...................... 2. zv., trdo vezano. Pripovedke in pesmi .........;............ 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ...................... zv. trdo vezano. Vsebuje 8 po- 30 .30 30 30 .30 .30 .60 .30 pesmi za razne pri-eerkvenega leta. — 12 slovenskih like tekom (Foers! "r 1 12 Tantuni Ergo. (Foersteri ____ 12 Tantuni Ergo. (Premerit .... Missa in Honorem Caecilia« — (Foerster» .................. Mašne pesmi za mešan zbor. — (Sati nor 1 .................. Slovenska sv. maša, za mešan zbor r, spremljavo orgel. (lekarnar) 30 .60 50 .60 .6« .50 SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA PRIREJENA ZA SLO VENSKI NAROD. Izdala Slovenic Publishing Company - Obsega sledere: - Ako se želite priiu-iti angleščino ali postati ameriški lr-/avljuti. naročite t<> poučlji- vo knjigo. Prvi del: Glasoslovje Drugi del: Oblikoslovje Tretji del: Vaje Četrti del: Pogovori i z vsakdanjega življena. Peti del: Besede, ki se največ rabijo v navadnem pogovoru. Šesti del: Vprašanja in odgovori za drugi ali glavni državljanski papir. Knjiga je trdo vezana, $1.50. d aiie Note za klavi .25, .25 Note za klavir. Potovanje po Kratijafh. Narodni na- I»evf. i laki) ................ 1.00 Kot nekdaj v maju. Valček. (Jaki) .75 I.jtibavno blebetanje. Polka mazurka. (Jaki) .................50 Ljubavno življenje. Valček. (Jaki) .75 Našim malčkom. Za klavir in petje. Vsebuje 35 priljubljenih skladb. (Jaki) .............. 1.30 Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) .50 božične in novoletne Velikonočne, dueat ...................... .£5 Iz raznih slovenskih krajev, dueat .40 30 30 30 4. vesti ...................... 3. z.\,, trdo vezano. Vinski brat zv.. rrdo vezano. Vsebuje 10 povesti ....................... 3« 30 Posamezne jk> .......... Panorama mesta New York Zemljevidi: Cmetniške knjige s slikami: Mlada greda; pravljica s slikami 30 Pepelka; pravljica s slikami 1.00 Rdeča kapica: pravljica s slikami ........................ 1.00 Sneguljčica; pravljica s slikami 1.00 Trnoljčhdi. pravljica s slikami 1.00 Knjige za slikani«: Mladi slikar ................ .75 Slike iz pravljic .....•........75 Knjige za slikanje dopisnic popolna z barvami In navodilom: Mladi umetnik .............. 1.20 Otroški vrtec 1.20 Za kratek čas 1.20 Zdrnženih držav, i Združenih držav. j Slovenija ...... Nnva Evropa .. Veliki Mali . .05 .15 .30 .15 .15 .30 01» morski ohali. Valček. (Jaki> Po .drav z < Jaki 1 Rleda. Koračnica. — .60 .50 VAŽNO ZA GOSPODINJE Izšla je nova kuharska knjiga VARČNA KUHARICA Strokovnjakinja, ki jo sestavila to knjigo, je polagala važnost nato, kako pripraviti bolj n-kiisnn jedila z manjšimi stroški in s skromnimi sredstvi. Knjiga je trdo vezana, - stane $1. - Slovenic Publishing Co. New York Zemljevid!: Alabama, Arkansas. Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Ohio, Indiana, Montana, Mississippi, New York, Washington. Wyoming — Ysakt po .................... Zemljevidi: Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia — vsaki po .................. .25 Zaklad za otroke ............ 1.20 Velika stenska mapa Evrope .4# 2.00 ii PRATIKE! Citateljem naznanjamo, da smo sprejeli par tisoč iztisov ' "Družinskih Pratik' En iztis stane 20 centov 25 iztisov $3.75; 50 iztisov $6.50; 100 iztisov $12.00 SLOVENIC PUBLISHING CO. ^ 82 Cortlandt Street New York City Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pi- smo. Naroda (Slovenic F>ut»lMHlri|? Company) New Yofk lr Ne naročajte knji£, katerih ni v cenika. Knjige pošiljamo poštnine prosto. V zalogi imamo še nekaj iztisov poučne in zabavne knjige: Slovensko Amerikanski Koledar Za leto 1922. Vsebuje 36 slik in sledeče zanimive povesti in članke: Proti-delavska špijona .ža Lažnjivost in neuspešnost splošne narodne prohibicije. Opora javnega reda Povodenj v Pueblo Iz spominov francoskega policista Claude Maščevanje usode Doživljaji v francoski Legiji tujcev Kako bo izgledala bodoča svetovna vojna? Dežela debelih žensk Najnoveiša povest o Sherlock Holmesu Presenetljiva starost živali Priseljevanje Zakonski načrti o priseljevanju Po plesu Livarji kovin v starem veku Glavni jeziki sveta Pol leta med divjaki Iz življenja kralja Petra Konec zakonske pokorščine Jugoslovanski kralj Zadeva Lopoviča Morilka otrok Neka i o j etiki Uzor Sherlock Holmesa Pot na Gaurisankar Zolčni kameni Nenavadne oporoke Nekaj o čistosti Francozov Napoleon in glazba Matere Nekaj o proroških sanjah Iz naravoslovja Strategija bandit o v po ulicah velemesta itd. Cena je samo 40c. Za Jugoslavijo je ista cena. Pošljite spodnji kupon. S M C3 rfJ O. t-* S r oa -*f ^ CQ i-ft £ cd O ^ C £ o? o O Ž« 02 oo u rt o "o M oŠ 'A ■C o P 3 • > o o C o O C rt .-H • >-Jj o 9- o S i— ^ T ** O o >SJ -i ocQ os M u o rt O r—I CO rt T 7 GLA^ NAHODA, 4. APR. 1922 Vladimir Levstik GAD JE GNEZDO. - L Povest iz dni trpljenja ih nad. ZJ 1 ZJ k 1 • /. k vi prt p»; t rh H i« r p tita iih (Nadaljevanje.) VIII. Hladna sepoeuibrova noč- stojf sredi zemlje. sloka in ne/na kakor kraljičina v bajki, opasana z rimsko cesto, zvezdni plue razgrnjen 0 l obzorja do obzorja. Se na teli tost nih tujih poljanah, ki jih na jarek za jarkom in krogla kroglo, » veto l>oopila črna žemljica.-»očem je |Hreko tebe, se poljubita, v tvojem lastnem srcu. •Io/a jo čuti prav zdajle. Tako s'adko mu je. tako žalostno; vsa ljubezen je kakor mrtvaška maša, \>e umiranje kroginkrog kakor visoka pesem ljubezni. V žarkem hi* JSelltllju po nevesti, v češčenjtl tio matere, »* tegobi, s katero klič • i ,ljna rodna grud asvojega otroka, v slehernem utripu žil ]m>«4ii-ša gad žuboreti je globokih valov, k' nosijo njega m vsakogar po strugah viV-nonti. Valovi se svetijo in šume brezimno pesem; oni s • zemlja in nebo. so luč in mrak. so čas in prostor in sila. in so ve? Iz Slovenije. Truplo novorojenčka «.la je dr. Franz nedavno katego- Varstvo narodnih spo minov in spomenikov. Sta našla nedaleč od zatvomiee _ rično se smeje kraj poti ko sama ži-s d roko na čelo. kakor bi hotei \a nedelja; tiste njive tamle so že potipati, ali V i:Lu»i dragoeeni hI- Kastelčeva last. Src-.* mu zastaja ser. katerega mu je pripela. jod Neverjetno mirna je noč; zdaj- proti Galjotovim. Jagneda prett !e se zdi. da je vsi' zaspalo. Brez ' gostilno mu kimata zdaleč, rasteta butanja v daljav, bi človek poza- pred njim vse više in više ter še-bd. kje je. Joži prihaja dolgf-as r I b-;t ita čimdalje skrivnostneje in "e bi se vsaj odločilo, naprej ali ;■ glasneje: nr. za j! Skoraj pred nosom je ru«-; — Pozdravljen Janez! Zina te •ki jarek, dalje zadaj gozdič; n? vidi skozi okno. zdajztlaj prileti desni in levi s,- ma jčk-nn vzdlga t naproti. . . . Nihče ne ve. kako je ravnina, komaj dovolj, da ne vf-lphikala za tabo. le midva sva jo lis nikamor. Dobro, da je ponoči: 1 g]<>iala pri lini. ko se j,- skrivala takt. se človek manj jezi. I^i tudi; pud streho in ihUla. razgled po zvezdah j- bp: glej j zdi se mu. tla je vsa leta le satani Veliki voz. . . Bogve ali sedi|njy: ta kraj: tako živo k.iče bar- rij Medič. Otrok je imel okoli vra-i mnogo bolj verjetno, tla je po-tu zadrgnjeno cunjo. Oči vidno jejv/ročil ogenj kratek stik z elek-mati svojega otroka najprej zada- t rično napeljavo. Pri gašenju so vila in ga potem hotela vreči v (bili najprej vojaki, potem je pri-kanal. a je truplo vsled visokega jšla mariborska požarna hramba m snega obtičalo na obrežju. Polici-'za njo tudi požarne braurbe iz soja je odredila strogo preiskavo in sednjih občin. Vse so imele sti 'je ttparij da pridejo brezsrčni ma- opraviti, pa se je vendar posrečilo lokalizirati ga. ker je velikega po-' mena, ker se nahajajo v neposred-(ni bližini železniška skladišča in Jutro" priobč it je slovom sledeči na doba mi-ltiosei-1 li le samo nase. Manjka je smisla; kar je prečakalo stole; ja in lahko za preteklost in pogled \ boi. da 'i bilo . . Pri tem pa ne bi smeli pre-i ——-- zirati preteklosti, ki ima za seda -' njost in bmločnost mnogo >.a.nimi-i Angleži z?. avs<.riitko republiko, vega in celo dragocenega. Snj je! \fMjl prav, tla mislimo ia industrijali-zacijo svoje zemlje, na vodne vle. d erne naprave. To zahteva moramo Lti ž njim. Vendar smemo meni nič tebi nič uničevati naravnih krasot in /igodovinskiu veselega nemira, ko jo ubira l.^siwlbah prestavljen v Koprivni-'dice. ker eo, je odpuščen iz državne spomenikov svoje domovine. Mi- rni tudi na ruski strani poročnik ter vprašuje zvezde, zakaj je moral na vojno, ko j»« Veliki \oz vendar povsod enak — če ni doma sploh najley»ši ' Kaj mislijo Rusi pravzaprav. tla ne pridejo bliže? Oja-č«*nj č-akiijo ! Bi-ez skrb pogleda « ez. Rus j* b-n in slabo mer!. . . Joža vstane, iztegne glavo. Nl-česar ne vidi; Jiolje se kopije v temi. gozdičt-va senca na obzorju črna kot « glje. liahel vet»-r z one -.Irani češi j a travo in prinaša duh j»o nezakopanih mrličih. Vseeno je grdo. ako dobro premisliš; n muhe in ptiči, ki prilete in kiju vajo ot-i. Poročnik se spomni s. nice, majhne trehušaste seničl-ee. katero je videl pr.^tivčeraj-sijim zobati strnjeno kri. . . Tz ruskega jarka gomaze pridušeni glasovi; ljudje so tani kakor tu. Joža gWla v noč in nastavlja uho. sani ne vedoč zakaj. (iospod lajtnant! — ga nekdo jKitegne za bluzo. .— Gospod Ipjtnant. nikarite. . . Korej jo je -kupil prav tako; pol ur*1 nobenega str-la. komaj pa je on pomolil glavo — naravnost v odprta usti . še za pre* i jih ni utegnil. Joža sc ozre. Njegov sluga Je. Mrkunov iz Potiskale, uro dalce od njih. Siromak se neznansko bo-j* ra gospoda; najrajši bi ga skril in v boju sam komatidiral. -- Prismoda! Pusti me. — (lospod lajtnant. za pet ran božjih ! Mrkuno\ Peter se ne da odgnati. Vsi ruski šrajMieli ga skrbe manj kakor Joževa drznost : on ne nastavlja oh belem tln»vu. ne le 11'k-oj. In Peter vlet'e z olu-ma rokama. da hi podvojil m >č svarila. Toda ToŽii s * mahoma u je,.i: — IVter. zdaj pa čisto zarea. .ie v jlaribtu-u, znani Pantelič, ki terem se je naha jalo okoli li- se je odlikoval s svojim surovim 'trnv petroleja in benzina, ki so ga postopanji-m napram občinstvu in j>a pravočasno odstranili. Ko bi s klofufanjem potnikov. z.aradi se bil vnel ta benzin, bi imel po-"esar je bil potem po večkratnih žar naravnost katastrofalne posle- bi zgorelo celo pred- .jimo j la],. lužbe.'meststje m vsa železniška skladi- ko svoj0 pot <1;l bi 1>(MLirili to. jšča. Po dosedanji cenitvi znaša kar mu Tli na pati Tako hi n pr Vnovič se je vrnila jškotla lOO nič. kazni bo poslana, zopeit čez mejo.'Nad 150 delavcev in 20 uradnikov I je ob zaslužek. Prava sreča je bi- Ukradeni poper. Na mariborskem glavnem kolo- z »lavnega kolodvora tamkaj se dvom je bilo pred kratkim ukra- nahajajoČMli 7 cist.-ru petroleja in tleuo ."»S kg popra. Nihče ni vetlel, - cisterni benzina. Zaradi silne kdo ga je izmaknil. St-da.j so pri- vročine se je vnel na kolodvoru šli čisto slučajno tatu na sb-l. 24.'en vagon in popolnoma zgorel. iVbr, je namreč 22!etni delavec Kakt> strašen je bil požar, doka-Ferdiuand Cros v gostilni na zuje dejstvo, da se pad.-:'i ogorki Meljski ce-ti š-t. 08 ptrukciji -kot spomui ]>i-e»tekhwi! poklicala stražnika. Delavce je'silna društva pa so se vrnila te- za bodočnost. Mislimo, da Ih> j priznal, da je bil poper ukraden kom noči. ko j.- bila odstranjena vsakdo čutil krk na mariborskem kolodvoru. takrat na ustnice vklenjenega. krvavi ?odbi izročenega jetnika VI Zaradi tatvine , {požar v Franzovem paromlinu, je f.e čudo. koliko časa je n!: saj Jo I .i«-1 bila aretirana v Ljubljani «»re-ti tudi v »Kiialno-ile- vendar sliši teči nizdolu: koliko j ta Mrazovič iz Prekmurja, ki je'^»kratskem konzumu na. Ruški ....... .............. ............. ' a.-n je ni; saj jo vendar sliši te-jv ne>ki trgovini izmaknila IvaniGasilci s<» takoj prihiteli ter .TT-a,l,>vi ohranili kakorŠni so in da'% <*-i rdzttolu; to je večnost, kakor bi (Zdešarjevi 2:i(M) K denarja. jogenj pogasili. Tudi tukaj se ne j,; ^ ognilo — 1— zjjvt držale stopnice iz nebes na dno J Dravski divizijski oldasti je bi- ve. kako je nastal ogenj. Skoda pekla. In kako dolga je zdajci pot j!" ukradenih več pisalnih -trojev.'šc !ii ocenjena. Zgorelo je 20.JoUiiku čute; »tf korakov pi»xl hišo sliši razgovor pivee\. št*'je drobi:. ,Zin-l.-ne korake po stopnicah. Dekle ga je zagledalo na cesti; zdaj teče. komaj lovi sapo. tišči si roko na srce. omedleva in vendar hiti 1 a plot i. Kaj ji poreče v pozdrav* Ali ne bi pokleknil pred njo, za \se, za poljnb, ki ga je pritisnila j •mm -nase siižnosti itd. Sploh prevladuje tako/vatli gospodarski moment, t. j. gradovi naj se pora-•Sa, da so še pravočasno ods-tranili .j,jj0 /u gospodarska podjet ja ali pa naj ra/.padejo. S prvim nazoroni. t. j. naj gra dovi slu j i jo v koristne svrhe. popolnoma soglašamo, ako namreč pri tem ne trpi zgradba, oziroma njene arhitektonske in zgotlovin-.ke poselmosti. V tem slučaju -e morajo gradovi ohraniti v -.voj; PREDAVANJE BO v nedeljo 9. aprilu ob pol 8. uri zvečer v cerkveni dvorani slovenske cerkve na 62 St. Mark's Place v New Yorku. Predaval bo rojak William J. Kt-nnick. učitelj angleščine. O predmetu: ZDK.HMK IN VKSKLJ1-:. Rojaki, udeležite se. ker predavanje bo hi zanimivo. Vstop je pro-t vsakemu in vsakdo bo tlobrttlošel. (2x lA:li 4 iea ANTONA z Striluika pri nasprotje' jutvarnost Požar je opazovalo 2l> tlU.j grajskim stoLfwwn in tovarni-' jtisoč ljudi. Istočasno, ko je divjal ^iru dimnikom iu da torej tuvar-' niškega dimnika ne bo .postavljal na staro grajsko zidovje. Želeti je torej, -tla bi se naši lepi •elit - vojega -šl Klillf. tb.ma Kamniku 11a ' Iorenj.skem. Ako kateri iznit-»l rojakov ve. naj mi sporoči, ali če .pa sam čita. naj s" mi oglasi na naslov: Marv •bir. Box Lioukol. (4I Wvo. tilas NariMla" k:iteri so za ilt-v- d-> h še! Janez se dviza. dviza. s čela mu lije znoj. v grlu siga dih. moči mu pešajo, toda cesta se da-kakor bi vlekel pšenično Te- Dva stroja je .policija že izsledila.; velikih karton«.v l-aznih vžigalic. Preiskava pa se nadaljuj« iu se oiuramio vse. kar ]e starin- tn,kl _ . ... . ... ' .. , iK>olilaščent jM>l>irati iistroeiiui« skega v nun 111 na 11.1111. .Navaiuio . .... v ... ^ . uik <«Ias AariMia . se da grad le s težavo spremeniti Ns.ik izda i«.u>li'o za svoto, v Fabriko. /jito ji bolje, da se gra- katero je prejel in jih rojakom nrijK.«-dovi porabijo za letna bivališča n*čmno. ali za humanitarne (človekoljub- Nyr"°uina Zil ne I ■ ■ r ■ ■ I-V" »n.111 Iiii^d (.....* ....... | - ■ ^w.i.ii . U. v^.'-M ( kapelici; njene oči so jv>lne širo- j vozijo tranzitni vlaki v Ljutomer! kega striiien ja in biserne sreče. 1P re k o avstrijskega ozemlja. Tran- ' poročila v /avode. Nikakor pa bi ... -tili ;de. Ivanka jmelo pospeševati njih pr<-pada s ^t.rm. \\ eixla. tem. da se jih razkrije in ^e opeka J . f Sin t ranrisco. drugod porabi, ali pa .da se naj- Denver Colo.: : v.h leta :£!.00; mesece SJ.iki; /^i čet rt leta Poroke. Z mariborskega kolodvora. | I>ue £2T>. tVbr. se j. j I/. Maribora poročajo: Tukaj-;Mariboru trgovka « Zdaj je tatu. in Zina plane na jšnja železniška postaja je v vsa-|^*oixl, se.-tra trgovca prag. vsa bela ko mati božja vjkeni t žiru prav. zajiimiva. Odtod z Ivanom Autoličem. Gdč. Zlat ico Gnezdovo, hčerko lepši starejši tleli potlero. dingo I'ueblo. C«l«.: l'eter Culi«. Ivana (ineztie. pokojnega nadzor- pa. po svoje prezida. Ako današ- Kruuk .lanesli. Smehlja se. eel zastor solza se jr'zitui j»roim-t je bil. kakor znano,;uika južne železnice, je '37. febr. uja tloiia :it zna zidati, naj bi vsaj >uli«']>h misli in Jos. pa ga tu »a pest udari v j>isi. hu- nahujskani po znanem radgon- gostilničarka v hotelu ** 1'et^grad"' tločnost. Ona bo skozi t«> stavbe' IVveič. d ,ben obraz se nagne vmes. In skem tir. Kamuikarju. Lpamo. da g*lc. Julka lYbanc iz Ribnice na gledala nazaj v našo veselo in ža-*,oliet' ,IL: Fr- Iohn idjpnek zadene .Taneza v lice. ka-ise bo sedaj vršil promet neovira-1 Pohorju in Hinko Vidmar iz Ruš. iostno preteklost >ri^iah lll.: Angustin - . 1 " 1 1 * Aurth i lurago. III.: Anton Kol^al in isti dan: ' 110. Obenem pa moramo forsirati. j V Mariboru stoji krasna graj- .Malh om-in. — Verraeter! TTund! 1 gradnjo železnice iz Murske So-! Smrina kosa ska stavba v rokoko-slogu. Vsak Springfield, III.: Matija I^rt.ori<-h. k or Petschnig! kri k ne fant in sune roko v žep: Hog ne daj. če nima noža pri sebi. . . Toda no-"a ni. Petschnig se ie vgreznil v hote pr«ko Ljutomera v Ormož.j V Starem trgu pri Slovenjgranl- verižuik je mislil, da je treba to ^Vaukegan. III.: Frank Petkovšek. bo vprašanje <-u je umri za sušieo dne 21. febr. podreti in sezidati tam trgovine, FrJn^' Kans' in oko,irn: 'ohn rešeno tako, kaplan Alojzij Mešiček, izredno Za sedaj dvorec še stoji. L11 če lx član raznih pravilno popravljen. okras Maribora. Tudi St. Janžu na Dolenjskem je pmstorih, kjer so danes (v bivših Kvti'!eth- >f'nn-: I-f,uiH umrla dne 26. febr. Anica Majcen, tlvoraiiah s slikami!) sklatlišča in {Vihbh!". ^I?,?,/- '.Mm Pov'i seli poletni dan ie utonil v slabot-1 Pozornost vzbujajo na maribor- soproga tamkajšnjega župana ter stanovanja, je še mnogo takega, ni električni luči. ki sveti pod skem kolodvoru tudi .poljski žid- svakinja poslanca Majcena. kar bo treba *samo na ta naeiu obmurskega prometa kakor to zahtevajo naši državni ljubezniv tluhovnik, tla. in Zinka je izginila; slika go-jin nacijonalni interesi, kakor t udi narodnih društev, stilne pod jaemcdi se je razprlmila'gospodarski interesi vsega našega 1 V na golem zidu jetniške celice, ve- JObmurja. ' rešiti. stropom od mraka do zore. Jetniqk .ie sanjal! Zunaj roži ja jo ključi. Nevidno tektekne linica na okovanih vratih. in s j*, t utihne vse. Paznik se mah ►k daj spotika nad nočnim r kriki; vajen jih je. Vsi, kar jih čaka tu pra\ice, spe težko in krt-č« v snu. Včasih, ko leži Janez v/11 a k in iw» more zapreti oči. ga Ivilzmiller, Md.: l"r. Vtxh»pivet^. bo pravi (iiisholin. Minn.: Frank V • ^^'ink' m-i^D pripovedujejo, da jih bo sledilo J iu doktorjev Weixlov. "111 so gledali, ali bo vse lepo liarlierton. O.: A. Okollsb. še kakih 7«>0,000 samo iz Poljske.' V Ljubljani je 27. febr. umrl prenovljeno. Celo to so pazili, al i. Cleveland. O.: Janko I'h^ko. .Takoh Naši ljudje gledajo vse to in si sodni svetnik v Novem mestu An- ho fasada iste barve kakor prej. Kes uik in Chiis. Karlinger. mislijo: .škoda, da tudi naši židjelton Cigoj. Pogreb je bil 1. marca. Zdi se torej, da je med ljudmi za J0111™0«1- siapnik. .... ' - . ..... Lorain. O.: I.oms Bala 111 in J. Kum^e. ne začutijo hrepenenja 00 stan' ;to ^nasanje precej zanimanja, NJ}es 0 . Ki.lljk Kogovšek. svoji dt>mt» vini! j Razne nezgode. I-ilo pa bi ga še več, ko bi se v ja v- W.ingstownu. O.: Anton KikelJ. jetniki i/ K unije pa ne prihar. Ivan KJemenčič, Žagar v Solča- nih jirctla vanjih budilo razumeva- 'Ambridge. Pa.: Frank Jak-^e. drhtele od gorja, ki st1 valja jajt» več v večjih množinah. k* to lliena m si jitnegne z mko po o-čeh : na vojni se noče zamišlja t L Privadil se >* divjega življenja kakor vsi, ki spe in h<»de okro« je Mel vis..ko nad glavami v čudno noč. Poročnik strese m-na in si potegne z roko po Takrat šine mahoma bel curek v nebo; zvezde temnijo, ravan sf» razgrinja v hipni svetlobi.. Se e. den. še tretji! Rusi spuščajo rakete. Puška bevskne tu in tam: vse skt>či poktHien, streljanje za^'re na obeh straneh, jarka igrata ▼ ostrih bliskih repetirk. In spet. se me že hrup; še nekaj minut jezl-ok. ki je pl ju- j kit jo streli, potem odžvižga zad- ko glav. bogve kam j onimi, ki so S41 Med j V je zašel z desno roko v cirku- nje za stare stavbe. Zadnji čas se I'a.: Louis Hribar. Hruu^hton. Pa.: Anton Ijwivee. njega; brez radosti je odrinil, ali zdaj hvalijo njegovo hrabrost. Kri |»radetbtv s^ oglaša v KasteT-kinem sinu, divji so skal ob zidove Carigrada in pre-' n ja krogla pre piavljal beneške ra\Tii; neiznib- po dolini. I jena moč ie je bila op la borbe t« :• spoznala v nji svoj drzni obraz. — Vražje pleme smo! — govo-i poročnik sam pri sebi. — Doma nvčier. na tujem levi; tu bi vzeli pekel z naskokom, tam hodijo po naših glavah, kakor se komu zlju-bi. Železni polki — da. da. . . . \ se to junaštvo je sad ponižnost? in k rot kosti, v katjero ^mo zakopali svoj talent. Natura je v svojih globinah sita hinuvščine. in kadar nas pode v bajonete, vriska. tla sme besneti. -r- Premah) Kastelk se nam rodi. — pomisli čez minuto. Z mehko tesnobo ga prešine do. .Tožii se ni genil z njesta; mirno je nesel kukalo k očem. prislonil in gledal, kakor da ni na sveta zanimivejšega in manj nevarnega prizora- Čudno, kaj vidi tam, še zdaj. ko je spet tema T • — Tič pa je tič. — kima Peter imhvalno. — Jaz si n^ bi upa?, nak. jaz že ne IX- Gad IWijamin je pozabil vojno in vse. kar je bilo. Trije ofioirjl z zlatimi ovratniki so stopili na vse zgodaj v celico ter mu izročili pisanje, da je njegova nedol-žnost izpričana in sme iti. kamo* jem zadnjega slovesa: prvikrat je mu drago. Toliko da ni zavrisniT videl solze v teh jeklenih očeh. med temnimi stenami; lahnih nog med njimi; tihota noči tu 111 ti-j,>U(> tj|jkih h«»ta. marveč snop stoterno zaint- ,|a Eask(.m posebnfe rajočega ječanja. Muka bmha sjiečim iz sanj: vsaj ona hoče biti svobodna v kraljestvu okov! Janez je stisnil pesti na srce. ko se je prebudil : prostost — dom — Zina — in Petsehnigov pljunek ter mrzla resničnost, meti golimi stenami! Ali kar je premišljal v teh dolgih nočeh, kipi v sreu više otl vse bolečine. — Da .da. pravica .ie. — šepete strastno v svojo samoto. — resnica je in pravica je. ki se izpolni sama od sebe. če bi tudi poslednji . . • -i - 1 iski upravi za Slovenijo Ivo Metli njen vernik poginil. Naj se ne zlo-', . 1 . J m i fisoč let zvestobe. Kastelkin se do sedaj vrnili, je »lamo žago, ki mu je poškodovala je pisalo o bodoči Ljubljani, o 110- ., " ■> a":T " Ip:'v<^- .... . ,.| .. 11 1 - . • . - ,5l,r">n*'. 1 loliti I »emsUar. d njihovih ključev. tfjo od sodnikov, ošabnejšo t>d sile! Živ ali mrtev boš poveli-čan v prihodnjem stoletju: da niso Krista križali, bi bil ostal 11-bodi!i. — Oho. $9 — Xika!:c;»a "oiio" ni pii tem Napravili bi to. kar vam re-■»•ir in prav b» me!. Kaj bi postalo iz nas vseh iz naše varnosti, če hi lahko vsakdo pi išel ter poslu* il policijskih a pent o v v svoje privatne svrh« " Kaj bi postal« iz mene. ee bi izgubil svoje mesto? — Družina de Uoaskorana je iz ie koč;ee, ki pa še ni popolnoma izo|a<'-atia. Mo.i»« rne^te ni nikak zlati rudnik. S posebnimi nagradami katere dobim, p;* zaslužim s»-il«-m do osem tisoč frankov na leto t»*r lahko dam < I va ali tri t voč na sli an. Mladi odvetnik ga j«- prekinil s prijateljsko kretnjo ter rekeT: ^ ln ee bi var. jronudil d«-s« t tiotez. — Vedno ~>ta povest, — je iek«-l Gmlar. boljše informir m. ( e bi bil jaz sam. bi zajtrkoval tam. — Grem z vami. — je rekel Folgat. Storila sta iako in napravila s tem nekaj pametnega. fDalje prihodnjič.) 5EVERAs E 5 K D AqffsepfTcqo irjozilo Prlpopočljivb za odporrpč pri zdrdVljenjli srbečice Tr| razqil] i^uzqli] bolezqi. cena so c Vprdšrtjte pri v4>»en{ lel^iijlu W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS. IOWA Izumitelj bicikla umrl. Pierre Gauthier, konstruktor prvega bieiklja. je umrl nagle -nirti v Saint Ktiennu na Franeo- KRETANJE PARNIKOV Kedaj približno odpluje jo iz New York&. Italija in Balkan. imenom. To je bilo vozilo na »Ive „ . , . . .kole-ii ki je stavi jalo v gibanje Ostir bo gotovo na i ; - ' .. ,. \a opiranjem im^e \ zeml jo. Drugi e bil Miehaiid. ki je i/uiiiil ]»edal. ret j i pa Sergei^ ki j.- reguliral .gibanje bieiklja. Oaulier je jirvi jbieikelj, ki ga je konstruiral, po Sklonil muzeju v Saint Ktiennu. in j je bi! v >e svoje življenje strasten ' ljubite'j kolesarskega xporta. ^ARIS • .APLAND CHICAGO rtOTTEROAM *quitania * iEYDLITZ -RANČE JRDUNA rtYNOAM AMERICA FINLAND HOMERIC SAXON IA -ENNISU LA JLYMPIC "OTOMAC LA TPURAINE •iauretama ARABIC ARABIC MANCHURIA HANOVER PARIS ROCHAMBEAU OROPE8A ZEELANO N. AMSTERDAM • aprila — Havra j LA SAVOlE a aprila — Cherpourc' G. WASH'GTON 6 aprila — Havre ' HO M E RIC 8 apriia — Boulogne 11 aprila — Cherbourg 12 aprila — Cremar. 12 aprila — Havre 15 aprita — Hamburg 15 aprila — Boulogne 15 aprila — Chei oourg 22 aprila — Cherbourg 15 aprila — Cherbourg 18 aprila — Hamburg 20 aprila — Cherbourg 22 aprila — Cherbourg 22 aprila — Cherbourg 22 aprila — Havre 25 aprila — Cherbourg 25 ap>:ia — Genoa 25 april« — Genoa 26 aprila — Hamburg 2o aprila — Breme« 26 aprila — Havn 27 aprila — Mavr. 29 aprila — Hamburg 29 aprila — Cneibouri 29 aprila — Boulogn. »ONE ifAR S"1 . 29 aprila — Cherbourg ta mam denarja, da bi se lotil druge, jsk"p' m,,, Ja obup I Usoda ruskih zdravnikov. V beoarradski reviji "Živet" je priobčil bivši soeialistični po-1 strokoylli z,lravil^ki VtsX lanee Ninčič članek o pohlepnost i Itahje na Balkanu On izvaja: j,ablieLst Kenonieiiov „ .. . , t /-.-i i ■ r> u umrl v Petrognulu od gladu. Pro- leg Rusiie m takratne Avstro-OiiisUe se »Ive d raz vi jx» Balkanu: — ^^ ... ... , . , , : - - i - . - - ,, lesor lteoi^K vrglija. ki potrebuje evrojiska in ne samo azijska pristanisea bgej- t da hi od tam vodila trgovino na balkanskem polotoku 5 desetimi leti sem v seriji člankrv o potrebi zveze balkanskih naro-i i i > v naglasih la imajo balkanski narodi štiri sovražnike. !:i bi rair!.j'">. Profesor Sirir.ski Ii >- -tova je umrl vsled zastrupi jen ja iiui.ii. mu m i' muh ni ii^' .i . . . . ... - -1 i. _ -ivtu r iiiiiii \Mni /.iiMi u >, nijii . , ... , , tni nnelA^-atcgieno to.-ko za čuvanje svojih vojnih podjetij in ko- . _ . * ., Ona »e le napol živa. kadar , .. j. . . . . , , ^ • •• . .črvi. Profesorja Urina v Kijevu " , 1 , . I »nij v Afriki =i; Azi u. za osiguranjs svoje gospodarske poz km je \ , ........ .. . strahu, da me bodo prinesli ^ , , _ • • >• , * - - o^i w.inti,lim "'O ubili boljseviki, .podujo<*i položaj v Srettozem.skem K . 1 I morju, ter Italija, k' ima v svojem imperialističnem programu *1".unn . /A paeijo italijandie obale Jadranskega morja. doeiui si je profesor O" t. Avstro-Ogrrka ie zrušena Kusija je sedaj na drugem potu. An- bivše ruske carice, rešil »iija se približuje izvršitvi svoj-b načrtov v etapah in v najuprodnej- i/,vljenjv z h"-r°Jn v Kavkaz, šil. mednarodnih situacijah. Italija pa nervozno in brezobzirno iz- | ____, vršuje uviije načrte j Minister Slovenec dr. Žerjav, Po rnanen neiispeliu v Abesiniji je Italija podvojila skrb. da (ki je že dalj časa bolan, se sedaj tudi ugajal moj: ženi. Tudi sadje prinaša dobre S4' v pravem trenotku pojavi kot balkanska država. Tudi ž.-nitev ita-jnahaja v Dalmaciji, kjer se je nje- j iijanskega kralja s črnogorsko princezinjo izvira v političnih načr- uovo stanje obrnilo na bolje. tih. kakor tudi prevzet ie črnogorskih monopolov s strani italijan-.------------ skih kapitalistov in sploh instalacija italijanskega kapitala v Črni ADVEETiSEMENTS. . . . gori. Vse to je bila samo ena etapa italijanskega bližanja Balkanu, j.--- le delno pl.ieib' v slnTaju. d, boste uspešni. Mogoče bodo podvojili," Pr(K,en VRtopila Italija v svetovno vojno je izkrcala na tej Rad bi lzvedel za naslav sol>rata'^"; voto. i.usjwmI t|e ] e a^ Aoran je iiHjbolj liberalen človek na svetu m ^»itvn v»lnni Ki-mkovi-lni nnu i.. * » t-^c.^. ^ ■ ■/ veseljem bi kraljevski nagradil el. veka. ki bi ga rešil. 1 Kr -------:, ^ ---------------------I | COMPAGMIC GENERALE Tpansatl^M:^ JE tirn« l-i-Jt«1 S«r>icc DLektna sluiba T Jugoslavijo preko. Havre « velikimi parnlkl ita 2 tn 3 vijake LA LORRAINE ....... 1. aprila PARIS ................ aprilu CHICAGO ............ 6- aprila FRANCE ............. 12. aprila Tzl>orne udobnosti ti"»-tjpsa- mzrez-} plar-no. Za nadaljne podrobnosti vpraSajte i»ri lokalnih zastopnikih Frf-nch I.in«». [D5UUCH1IHF ^^Naravnost v Jugoslavijo ** ZNANI PARNIKI. IZ BO R N E U GO D NOSTI Ne imejte brezpotrebnih stroškov in zamude. PRES. WILSON, 20. maja, 8. julija ARGENTINA - - - 15. julija BELVEDERE - - - 10. avg. j Vnaprej plačane karte za sorodnike ali . prijatelje se lahko preskrbi pri biiinji parobredni agenturi ali pri PHELPS BROS. & CO., Generalni Agenti ; 2 WEST STREET NEW YORK RCJAKJ, NAS.DČAJTE SE NA "GLAS NARCDA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. Preden je vstopila Italija v svetovno vojno je izkrcala na tej Jrani nekaj vojaštva :n se namestila a* Valoni. Kratkovidni patri-j it je v Srbiji niso videli v tej akciji osvojevalne predhodnice, ki j! , » je go»oi il je Folgat o*išiii ogromna močvirja, oploditi južni del 'itd. j T da Italija se tem reformam upira in se zato krčevito drži svoje] iinpcrialističnc koncepcije. Ital pogodbe, kakor v :ndustrialno Rad bi izvedel za naslov sobrata ANTONA KOSMAČ. Pred enim, letom je bil tu v Jolie.tu. 111., in 1 spa North Chicago St.. Joliet, III. (3x 4) [vistal nekoliko bled. Obotavljal s. je, prijel za bankovce, a ! nato pokonci ter rekel: — Počitka it e dve minuti Pohitel je proti hiši. - Ali s»* je šel posvetov«* z zrno? — oli stoji Italija 1 * amer11 Dobr potem pojaeh aj'tilh po-' drnžnlcah. PRODAJAMO parobrodne in Železniške vozne listke na vse kraje In za vse črte. (Vidi zgoraj kretanje parnikov.) Kadar ste ne, potu v staro domovino In se n alia jate v New Yorku, se Vam bo izplačalo. alio se zglas^e glede vreditve Vaših denarnih zadev pri ravnateljstvu naše banke v prvem nadstropju t»rez ozira na to, ako kupite parobrodni listek pri nas ali ste ga morda kupili drugje. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvporedno ugodni poboji, ki bodo velike koristi za vse one, ki se ie aU w bodo poaluievali Frank Sakser State Bank poslovila o.ato ov 1 ter tako zrpuičeiia. n.h akutnih In kroničnih bolezni. Ju »arn že idravlm nad 23 '-t ter -Imam skuinje v boleznih in ker znam slovensko, zato vas morim popolnoma rvu.netl In spoznat1 vašo bolezen, da vas ozdravim In vrnem moč In zdravje. 8kozl £3 lat asm Pridobil »»o&ebno akuSnJo pri ozdravljenju no*i:lh bolezni. Zato m morata popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa J*t, da vaa popolnoma otdr«. #lm. Ne edlaiajte, anpak pridite £impr«je. Jaz ozdravim zastrupljena kri, masulje In lisa po ttlesu. bolezni v grlu. Iz. oadanje la«, bolečina v *-osteh. staro rane; osi tbe'ost* živčne *n bulezni v mahu. Ju ledlcah, tetrah. želodcu, rmenlco rwmatlzem, katar; zlati žil«, n»duha Itd Uradna ure: V ponedeljek: sredo In t>eu*s od dopnldne do K. popoldne; ▼ torek. Četrtek In aobota od 8 dopoldne do t. zvečer; t nedeljah tn praznlblh od 10. dopoldne do x »opoldne.