3 nć.
118. številka.
Izdanje za
(v Trato, v soboto zjutraj dne 2. oktobra 1397.)
Tečaj XXII.
„KDIHOIT" likaj* po trikrat na teden t fceatlh li. danjih ob torkih, 6««V«kih In nobotAh. Zjntranje izdanje izhaja ob 6. uri zjutraj, ve&erno pa ob 7. ari T^er. — Obojno imdnnje stane: •a Jedenmeaecs . f. 1.—, i sv en Avatiija t. 1.50 aa tli mesei. . „ 3.— , „ . 4.50
pol leta . , B 6.— . ■ ■ «■ leto . . „ 13,— • * ,18.— Narvtifllin je plaftevatl aapraj ■■ uriikt kras priitžei« aaninlaa •• aprava m •žira.
Paaaaai&ie številke te dobivajo ▼ pro«
dajaJnšoth tobaku v lratu po M dtć. izTen Trata po 4 nvc.
EDINOST
v
Oglaai ae ruiuno po tarifo ▼ petitu; aa ■ulove a debeli«! irkuat M plaćaj*
froator, kolikor obaega naTadnib vratie. oaluna. oanartnioe in jaTue zahvale, do-nm&i oglaai itd. ae računajo po pogodbi
Tai dopial naj ae poiiljajo uicdni&Un ulica Caaerma št. 13. Yaako pumo mora biti frankotano, ker aefrankoven* ae »a •prejemajo. Bokopiai ao ne vrai«ju.
Ntfeflaino, reklamacije in oglaae »pr* jena Upravniitvo ulita Molino pic* eolo hšt. 3, II. nadst. NaroSntno in oglaa« je pla&evati loco Trat. Odprte reklaa« eije ao proat« poštnine.
61
„r fuMnoiH >	.
V obrambo resnice.
Povedali smo bili že, kako se je gnusoba ,Piccolo" zagnal v gosp. posl. S p i n č i d a, ker je le-ta na vseslovenskem shoda v Ljubljani podal precej obširno in, tako bi menili, tudi precej — resnično sliko o položaju, v katerem «e nahajajo Slovenci in Hrvatje v Tritn in v Istri. Izvajanja Spinčičeva so napravila uprav senzacijo med zbo-rovalci. Mnogi med njimi niti umeti niso mogli, da bi bile možne take stvari v pravni državi.
To je speklo tudi v uredništvu „Piccolovem". Kdor je vajen loviti ▼ kalni vodi, ta ne ljubi kri« stalne studenčnice. Kdor najbolje vspeva v temi, ta si ne nore želeti Juči. Laika gospođa pa žele, da nase razmere ostanejo v temi za širšo javnost, ali pa vsaj v polumraku, in kar v grozo jin je sleherni žarek, ki je pošiljal na te nase razmere. Zato črte Spinčiča bolj, nego vsacega drnzega iz vrste naših mož, ker on ne zamuja nobene prilike, da ne bi metal žarkov svoje zgovornosti na tužne odnošaje primorske, sosebno pa v Istri.
Stara stvar je, da kdor ne more ovreči trditev svojega nasprotnika, ta navadno — taji! Tako si pomaga iz zadrege na jako komoden način. Ta taktika ni nepoznana v taboru naših Italijanov ; ne: prav domača je. Ako je potreba nanesla tako, so vam v stanu, da vam utaje zvezde in solnce doli z neba. In naj je stvar še tako jasna, in naj jo podpirajo na stotine dokazov, naj imamo pred seboj vsem znano notoriško istino: drzno čelo „Picco'a" in družbe jej gotovo postavi nasproti svoj: ni resi Od tega „ni res", pa jim je Je en sam korak do trditve: nasprotno je res! Tako smo morali čuti ravno te dni, da Italijani ne le da niio nasprotniki Slovanov, ampak le dobrotniki so jim !
Tudi „Naša Sloga* se je v svoji številki od 23. t. m. spominjala onega članka v sPiccolus, v katerem je drzno čelo hotelo utajiti vse, kar je navedel Spinčič o postopanju primorskih Italijanov proti Slovanom.
PODLISTEK
Lari-Fari.
14
Spisal: Srakoper.
m
. . . žal jo nogam djaoja, Zal jeziku besedij.
8. Jenko.
Radi sti se imeli Hermina in Micika.
Odkar se je nastanil pri postaji gospod z Vrha, se je začelo v X novo življenje: ustanovila se je čitalnica, j.o vaseh pa bralna društva; veliko dobroto je napravil gospod z Vrba s tem, da je pripotaogel do posojilnice po Raiffeisenovem zi-stemu za Xiško okolico.
Kmetje iz vse doline so prihajali posebno o nedeljskih popoiudnevih na Vrh na posvetovanje: gospod jih je '/sprejemal z odprtimi rokami, poučeval jih je v tem in onem, Hermina in Micika pa sti se sukali okoli družbe, prva kakor da ni nikdar videla mesta, ta pa je bila itak vzgojena na kmetih: obe priljudno.
Z drugimi prihajal je na Vrh tudi mlad tr* govec Dctbdoj. Pred kratkim mu je umrl oče, za katerim je prevzel gospodarstvo. Dovršil je bil nekaj razredov na realki in kmetijsko šolo v Klo-fiterneuburgu, vojaščino je imel že za seboj ; mati njegova je bila bolehna: trebalo mil je družice, soproge.
„Kjer je narod prisiljen vsled žalostnih okolnosti, da mora biti borbo za pridobitev svojih narodnih pravic, tam je naravno, da se razvname strast in da se boj včasih bije ljuteje, nego bi svetovala razsodnost. Pravo svoje narodnosti je naravno pravo in noben državljan, ako se zaveda svoje naravi, ne more dopuščati
—	ne da bi se mu pri tem razgrelo vse bit-stvo —, da bi mu kdo drugi hotel uničiti narodnost.
Čujte! To je napisal „Piccolo", ko je tajil in dolžil Spinčila laži in obrekovanja.
„Naša Sloga" je> daljšem članku, temeljito in z dejstvi, ožigosala drzno in hinavsko čelo laškega glasila.
Ozirom na gori navedeni izrek „Piccoia" pravi: Zlata resnica to, ali Italijani bi hoteli, da ta resnica, to načelo veljaj le za njih, nikakor pa ne za Slovane.
Na zatrdilo „Piccoia", da se Italijani bore le šolskim poukom, propagando besede, in zakonitim delom svojih zastopov, Slovani pa le surovo silo, s kamenjem v roki, da je torej velika razlika med borbo Slovanov in Italijanov, navela je naša tovarišica lepo vrsto dejstev proti trditvi falziflka-torjev in v obrambo resnice.
Koliko banditske brezobraznosti! tako kliče „Piccolu" In nadaljuje potem: „Tako zasukavaoje dejstev se mora studiti vsakemu poštenemu človeku, kakor se tujcem studijo vaši lazaroni v Neapelju, prežeči na človeški smrad. Mi da se borimo se silo, mi da smo si izbrali kamen za orožje ?! Ali ste pozabili na dogodke leta 1890. in 1891. povodom izvolitve dra. Laginje? Kako ste postopali v Poreču in kako v Vodnjauu ? I Kdo je s kamenjem spremljal naše poslance ii Pirana? Kdo je začel v Istri sekati vinograde, kdo zažigati seno ubogim kmetom ? ! Kukavice, odgovarjajte! Ali niso Italijani ravno tega leta povodom volitev došli na vrhunec strahovanja? Kaj se je godilo v Labinju ? Oj vi — harlekini!
Ne moremo reči, kaj ga je vleklo na Vrh: ali pogovori — govoril je vedno in navdušeno o gospodarstvu, o olajšalnih pripomočkih na obdelovanju polja, posebno pa o čebelarstvu in avilopreji, s katero je bil pričel pred jednim letom — ali pa Micika: vsako nedeljo jo je spremljal o mraku do Hrastnikovih; tudi s Hrastnikovo materjo se je rad pogovarjal, in ona mu ni bila neprijazna.
Le kadar je omenil Ivana — občeval je i njim, ko je zadnje leto bival v Klosterneuburgu
—	in njenu postopanje žnjim, odgovorila mu je nejevoljno : „Babe so ga zmešale... gospodičina z Vrha... iztrgali ao mi otroka. Kako je bil priden, sedaj pa mu ni mar matere!" in žena je zaihtela, ihtela nepotolsžliivo. „Oj. da bi Še jedenkrat, pri-Sel domov, da bi mi rekel ,moja mati' — jaz sem kmetica in on, moj sin. se me sramuje; to me boli!" In zopet je ihtela.
Prepričeval jo je Dobdoj, Čel, da ni res, kar si domišlja ona: da bi bila ona tega kriva, a ni je mogel prepričati in ni mogel priti do pomenka o Miciki.
„Micika, pojdi z menoj", je rekla Hrastnikova mati neke sobote po večerji, prijela jo za roko in jo odvela v spalno sobo...
Dolgo ati se pomenkovali; Micika si je otr-nila marsikatero solzo iz očesa, naposled pa rekla: „Teta, veliko sem vam dolžna, hvaležnost zahteva,
Kar delate «ami, to očitate drugim. Le tako dalje, resnica mora na dan !
Mi se ne borimo, da bi komu vzeli kaj, ampak borimo se za svoja priva, za svoj obstanek. A vi ? Vi pa tajite, kar je trdil Spinčid. Vi lažete, da je Istra italijanska pokrajina, ko vendar veste iz statistike, da je v tej deželi 185.000 Hrvatov in Slovencev t Vi lafete, da se v tržaškem konviktu vzgajajo izključljivo slovanski duhovniki. Od kje pa so prišli vaši: Jurizza, Janosse<v v i c h, V a 1 e n c i c h, F r a u s i n in vsi oni drugi, katere imenujete vi „quelle perle di sacerdoti*.
Vi ne veste, da so se v Benetkah na troške beneške republike tiokali glagoljski misali, ki so se rabili po vsej Istri, sosebno na otokih, in celo v Kopru samem. Prav po lopovski ste izmislili, da so se ti misali tiskali le zato, ker naši duhovniki niso znali citati latinski. Res pa je, da so bili ti naši duhovniki že takrat bolj izobraženi, nego je danes marsikateri vaših „kuratov".
Vrhunec brezobraznosti pa je dosegel Židovski pisun s tem, da trdi, da tržaška občina vzdržuje 10 slovenskih šol v Trstu. O figura.....
Ne le, da ni nobene slovenske šole v Trstu, ampak magistrat je le zabranil slov. starišem, da ne morejo pošiljati svojih otrok v okolico.
Kdo laže: mi ali oni?! Dokazano je, da le oni Sirijo neresnico. Oni ao lankcijonirali načelo „O s ar tu 11 o". Po tem se ravnajo povsodi. A da slepe niže in — više nevedneže, očitajo nam Slovencem, da se ravnamo po reku: cilj posvečuje sredstva.
Mi pa idimo skrajnim preziranjem mimo brezobraznih laži takih protivnikov, zastavimo vse svoie sile, zložimo se in atisnimo jeden k drugemu v trdno verigo, da tako ohranimo ognjišče svoje in narod svoj, ki nam je drag nad vse. Protivniki nam potem ne bodo mogli škoditi in njih peklenski zobje se skrhajo ob naši stanovitnosti in vztrajnosti.
da storim, kakor vi želite; vendar prosim, počakajte do jutri, da se odločim."
Na to pa je pripravila pisalo in pisala Ivanu, mati pa je narekovala...
„Oh, da bi zaspala!... Da bi vzela Dobdoja? Ivan, Ivan, njegova sestričina sem in tega nisem pomislila prej!" in pričela je moliti očeuaš za dule v vicah, pokrila si obraz z odejo...
Ni mogla zaspati Micika tisti večer: Ivan in kraj njega je stal Dobdoj... oba vedno pred njenimi očmi... „In, ali ne morem biti srečna z Dobdojem?"
Ni si znala odgovoriti, naki notranji glas pa se je porodil zdajci v njeni duši: oj, dA... in ni vedela kedaj, mislila je nanj in sanjala, sanjala, da se imata rada, ona in Dobdoj.
*
* *
Mladike divje trte vile so se okoli in okoli nte gospoda z Vrha, tu pa tam je katera pustila lumni svet in se stegala v nto, vsaki dan večja ter božala Hermino, sedečo v senci, ako se je prikradel v to uto poslednji vetrič...
Danes sta letos prvikrat zavžila tukaj kosilo, gospod z Vrha in zala mu hčerka Hermina.
„Čitaj mi kaj", je rekel papa in položil svoje ude po klopi.
„Jurčiča ?"
„Le, zlata moja! ,Dva prijatelja* čitaj 1 (Pride še.)
Glavni občni zbor
Ime tijske in vrtnarske družbe za Trst in okoli t o fine 12. septembra 1897. Predlanskem je družba kupila 4 škropilnice ter jih razielila po okolici; a ker seje videlo, da itiri ne zadoščajo, ugibal je odbor, kako bi si preskrbel še reč tega potrebnega orodja. Ker gmotno stanje družbe ni bilo baš cvetoče, je bila pravcata sreća, ko so nam členi ravnateljstva hranilnice in posojilnice velikodušno odstopili in darovali od svoje nagrade svoto 107 gld. Odbor ni vedel bolje obrniti tsga lepega darila, nego da je kupil Škropilnic t« r jili razposlal po okolici ; s tem je nemalo koristil kroetu-okoličanu, k*kor tudi postavil hranilnici viden spomin na njeni velikodušnosti.
No, škropilnic imamo sedaj po okolici 15 in sicer:
Podružnica Križka ima......... 2
a na Opčinah......... 1
•	Prosek-Kontovelj....... 2
•	Lonjer........... X
a Titnica v Lonjerju...... 2
„ pri sv. Ivanu........ i
a v Skednju.......... 1
. Pr sv. Mariji Magdaleni .... 1
•	v Rojanu.......... 1
„ Barkovlje-Greta....... 1
a	rocoi............ 1
„ Padriče........... 1
Spomenica, ki jo je sestavil g. dr. Pretner, in katero je nesel gospod predsednik osebno na Dunaj; — dalje resolucija na občnem zborn ter prošnja, konačno še osebna prošnja na Nj. Prev-zvišenost ministerskega predsednika grofa Badenija, ko se mu je poklonila deputacija o priliki njegovega obiska v Trstu dne XI. septembra 1896, obrodile bo sad, da je vlada pripoznala naš resni namen ter nam poklonila 1800 gld. podpore. Trtnic dobili smo letos tri. Pri sv. Ivanu-Lonjerju, kjer je matičnjak, uzoren vinograd in bilfujak. Istotako sti trtnici v av. Križu in pa na Občinah.
Pri sv. Ivauu je družba najela od gospodov I. M. Vatovca in I. Zupančiča zemljišče in hišo; v sv. Križu posestvo iz Št. Polaja, a na Opčinah je naš vrli predsednik gosp. Goriup prepustil brezplačno jako primeren prostor za dobo 11 let, za kar mu bodi izrečena iskrena zahvala.
Treba je opomniti, da so se posebno trudili o nasajanju trt in sicer: pri sv. Ivane gospod Jožef Vat ovac in gos p. G r m o k, v sv. Križu predsednik podružnice gosp. Martin Košuta, in na Opčinah naš predsednik. Da so bili ti nasadi »borni, je dokaz, da sta se pohvalno izrekla o njih gospoda potovalna učitelja Uršič in Cotič. Par let še ne bode materijalne koristi od teh trtnic, a za v prvo zadostuje že to, ker imajo v istih naši kmetovalci lep vzgled pred očmi ter se bodo a tem navduševali in tudi ^aroi tako delali; z leti pa bodo trtnice vir večjemu razvitku vinarstva v okolici.
V bodočem letn, tako se nadejamo, napravijo se trtnice tudi v Rojanu in se dovrši ona na Opčinah, Ker se je vlada prepričala, da smo dobro porabili podporo, smemo biti uverjeni, da nam i za nadalje ostane naklonjena in nam podeli podporo ne le za vzdrževanje tega, kar smo napravili letos, ampak tudi za omenjeno novo delovanje. Poleg podpore 1800 gld., dala nam je vlada vse potrebne trte, kolci, bilfe. in cepljenje, čez 16.700 kosov.
Družba je tudi letos naročila časopis .Kmetovalca" in sicer za podružnice po skupinah, tako da dobivajo ta list po več skupaj podružnice, oziroma njih poverjeniki, ki jih razdele potem med člene. Oni gledajo na to, da se listi ohranijo iu mogoče jdajo vezati, da se tako obdrži v vsaki vasi po par iztisov. Lansko loto, kakor tudi letos ko se je imel pretresovati na Dunaju zakon o kmetijskih zadrugah, obrnil se je odbor do naših državnih poslancev, da bi oni skrbeli za to, da bi se manjšine ne prezirale v naši deželi. Da pride stvar čim prej na dnevni red, za to bode skrb bodočega odbors.
Jako važen korak se je storil tudi glede mlekarstva. Odbornik goap. dr. Pertot je sprožil to ideje že na shodu na Prošeku, a pozneje je stopil v zvezo celo z dunajsko mlekarsko zadrugo, katero zvezo bode tudi v bodoče nadaljevati.
(Zvrsetek pride.)
Politiike vosti.
V TRSTU, dne 1. oktobra 1897.
Državni zbor. Včeinj je vihrala bela zastava nad zbornico poslancev. Po dolgem času zopet jedna seja brez škandalov 1n rtgredot.
Zbornica je naložila predsedniku Kathreinu, naj izreče v'Imenu zbornice čestitke povodom goda Njeg. Veličanstva. Potem so razpravljali o zakon-sketa niertu zn ^odel^vanje podpor onim krajem, ki trpe bedo vsled letošnjih elementarnili nezgod. Čitalo se je več predlogov in interpelacij. Med istimi tudi predlog Malorusa Tonaćkieviča, naj se predloži narodnostni zakon v dosego pomirjenja med narodi. Krščanski socijalisti pa so predlagali, naj se izda zakon proti pijančeranju za snovanje zavetišč za pijance.
Kakor rečeno: vsa seja se je vršila mirno, nekoliko polemike je nastalo le vsled opazke anti-semltskega poilanca S t e i n e r j a, da Poljaki se vsikdar vračajo domov s polnimi rokami. Odgovarjal mu je posl. Gniewosz, da Galicija je istjtako siromašna, kakor je bila pred 40 leti. Ako bi hoteli delati račun, tako je vskliknil govornik, koliko je trpela Galicija v 100 letih in koliko je žrtvovala na blaginji in krvi, bi pač radi plačali dite-
renco. Tako pa naj dado Poljakom, česar jim manjka.
Posl. H e e g e r je predlagal, naj bi se vsako leto, v poletnih mesecih, dajali oddelki vojakov občinam na razpolaganje za uravnavo rek.
Posl. 8 c h o n e r e r, Wolf in lepa družba so stavili ostro interpelacijo radi aretovanja novinarja Hoferja. Kakor znano je isti obdolžen veleizdaje.
V današnji seji je finančni minister predložil le parcijalni proračun za leto 1898. in se bode nadaljevala razprava o nujnih predlogih radi podeljevanja pomoči onim, ki trpe bedo.
Trozveza — ali je ali je ni ? Včeraj smo bili priobčili po ,Mattinu" senzačno vest, da Italija ie izstopila ali hoče izstopiti iz trozveze. Si-nočno večerno izdanje istega lista — „La Sera" — se povrača k temu predmetu. Pripoveduje namreč o nekem pr govor u sotrudnika jednega madjar-skih listov z nekim diplomatom avstro-ogerskim.
Diplomat je hvalil najprej ogersko novinstvo, ki je toli lepo vsprejelo kralja rumunskega. O poslednjem je rekel, da je širokega političnega obzorja kakor vsi Hoheuzollernci. Politika kralja ru-munskega da vedno stremi po prijateljstva z Avstrijo, čemur je posledica ta, da se boljšajo odno-šaji med Rumuni in Madjari.
Ko je časnikar omnnil vesti, da se Ruraunija pridruži trozvezi, je pripumnil diplomat: Pozitivnega vam ne vem reči. To pa je gotovo, da je nemški cesar v Homburgu še omenjal trozveze, v Budimpešti pa je nista omenjala ni cesar Fran Josip ni cesar Viljeliu. Trozveza v resnici niti ne obstoji, ampak le dvozveza z dotično pogodbo med Avstro-Ogernko in Neraoijo. Obstoji pa pogodba med Avstro-Ogersko in Italijo in slična med Nemčijo in Italijo. Italja ima druge aoristi, ona se mora ozirati na Francijo, katera poslednja jej lahko veliko škoduje na gospodarskem polju.
Ta diplomat pravi torej naravnost, da trozveze niti bilo n: nikdar, ampak le zveza med Avstro-Ogersko in Italijo, in Nemčijo in Italijo, in ti dve zvezi sti bili zopet v zvezi med seboj. To bi bilo povsem uovo označenje dosedanjega razmerja med Avstro-Ogersko, Nemčijo in Ital jo I Mi pa vemo sedaj le toliko, da nič ne vemo, da-li še obstoji in da li je sp'oh kedaj obstala lista sfinga, kateri pravimo trozveza.
Različne vesti.
Odbor p d. društva .Edinost* bode imel svojo sejo nocoj ob 7. uri zvečer.
Zmaga pravične stvari. Iz Šajinov, občine barbanske, kjer je pasti oval po škofu Flappu radi slovenskega bogosluženja suspendovani kapelan Vrb k a, javljajo ,Naši Slogi" : Javljamo Vam radostno vest, da je sijajno zmagala volia naroda in sveta naša stvar. Minolo nedeljo je izpred oltarja naznanil ljudstvu naš novi kapelan, „da mu je zopet dovoljeno pevati po slovenski. Veselje v narodu je neopisno. Naš ljubljeni in nepozabni kapelan Vrbka je dobil najlepše zadoščenje za vse, kar je trpel po nedolžnem, a sramota je padla na njegove in naroda neprijatelje ter protivnike našega pevanja v cerkvi.
Ko;o'»i- Slovence j- z • irl 7.f>p«?! In.l itd-.r^c. Umrl ]- mt.f.t-'; ir -t, I;* t Er. M ari nič v [>o-brlivasi. I'.uoiiu j- bil stv i/Jni.š ••» b. j-v >i-. z\ našo nur.-. J"i. - h-. I mi klis-m« . Mi- : Svetila mi ■■ em 1 ■•*!
Umrl ji m« 29. s-vr,. pn^ih v ij »rici deželnega s.» i . s , er i < »u t an njo it '»cv>JL sodišču, goap. nt r »>. Ki <•* -r r.
C. kr. vio j t;l;Yh'j pr.v dnistv.. v Tre:. vodstvo c. k. Vi- -',-a .«• • ij	<:t»;i • T>
stn je doiočeu dr/—i orii-- ui^a <\ v. I .-g* sodišča sovetnik ET i ld \i. Visi dr>Vivru pravdnik De faci.i . n > ..■i piv J adnike m okrožnega sodišča v G » i i.
Imenovanja v pravtindju. So Ui.; i v ,n'-:U so imenovani avskultanti : Rudi If i uron Farfoelia za Buje, dr. Emil Spira z\ Gradil, <; . D.m'.er-Polonio za Pulj, dr. Nikoiaj na ;> ^n >rs';i> in trga-' vinsko sodišče v Trstu, Emil Rtm-el /n , ir. Leopold Coduri za Vodnjan, Ivan D »u^an W loško, Otelo Brelich za Koper, dr. S,'vi i p'. Milost za Motovun, Ivan Cegnar za Libinj, M .-v* s Crna za Volo&ko, Autou Columbis za V' d ijiMi, dr. Ivan Dalla Zonca za Pazin, dr. Amad.n Mitioni za Koper, Emil Czastka za Motovun, Karol pl. Giešič za Piran, Cosmus Albanese za Krk in dr. Jakob Frangipani.
Med temi 18 adjunkti sta dva Slovenci in menda dva druga, ki sta vešča deželnim jezikom. Mi konstatujemo le, nadalje naj mislijo čestiti čitatelji.
Grof Badeni. Rana se zdravi jako hitro. Še sedaj prihajajo grofu izrazi sočutja od vseh strani.
O važni razsodbi upravnega sodii&a, katere smo omenjali v zadnjem izdanju, bilo bi še pridodati da se dotični dijak ne zove Karvar, ampak Cervar. Povedali smo, da je namestništvo tržaško odtegnilo temu dijaku štipendij, ker je bil obsojen radi se* žiganja zastave v Zagrebu. Upravno sodišče je razveljavilo to odredbo tržaškega namestništva. Pritožbo dijaka je zastopal dr. pl. Kozič. Isti je izvajal, da je pok. dkof Dobrila ustanovil legat za svojega praunuka, pravica do tega legata izvira toraj iz civilnopravdnega naslova, zato odtegnenje stipendija od strani namestništva znači posezanje v pravosodstvo. Tudi sicer ne velja vzrok, ki ga navaja namestništvo. Po ogersko-hrvatski pogodbi je modro-belo rndeča zastava simbol državništva Hrvatske in je madjarska zastava v Hrvatski le nar. zastava ptnjega naroda* Ako bi bila ta zastava zahtevala v Zagrebu le gostoljubnosti, ne bi se bilo zgodilo ničesar, tako pa je razobešenje zastave I razburilo mlade ljudi. Takrat niso deinonstrovalijv j Zagrebu proti avstrijskim interesu, a tržaško na-| mestništvo ni nikaka podružnica hrvatske vlade.
Upravno sodifiče je ugodilo pritožbi, češ, da je škof Dobrila določil svojima prattnukoma iz* ključno pravico do tega legata — torej po kakor-j šnimi-koli okolnostmi —, gre torej tn za pravico, ' katere ni smeti odtegniti.
Za bazar ženske podružnice sv. Cirila in Metoda, ki bode v nedeljo 3. oktobra pri Sv. Ivann, so podarili: Anka Bogdanovid 3 krasne vaze. Ga. Marica Debelak vazo in pahljačo. Ga. Metlikovic zaklopnico bonbonov (že tretjič). Ga. Ipavic pripravo za šivanje (mali šatul). Ga. Vek. Valenčič zaklopnico žepnih rutic. Ga. M, Vinšek in Margareta Majcen krasno podobico (gips) in krasen svečnik.
| Za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu. Zlatomašnik veleč. g. J. V. je . daroval izdatno svoto 100 kron. Lonjerski narod-i njaki so nabrali 2 kroni. Na veselici si. ,DeI. , podp. društva* pri Sv. Jakobu se je nabrale 6 j kron 70 stot. Prisrčna hvala darovateljem in na-birateljem, osobito pa velečastitemu vzornemu rodoljubu zlatomašniku. Bog plati stotero 1
Vprašanje o glagolici. Zadnji .Naši Slogi* je pridodana dolga priloga, na kateri je tiskan korenit in temeljit odgovor onemu slavnemu »učenjaku* Talata, o katerem so trdili v divnem soglasju katoliški „Eco del Litorale* in vsi židovsko-liberalui listi, da je dokazal „luminosamente", |da je neresnična in le podtaknjena ona odloku papeža Ivana VIII., na kateri temeni raba staro slovenskega jezika in da po takem je padla tudi veljavnost vseh papežkih dovoljenj, katerim so papeži potrdili ta privilegij naš, ki je res vreden zavidanja. Gosp. spisatelj je poslal tu v boj cel ! arsenal samih zgodovinskih dejstev in nepobitnib
dokumentov. Ta spis priporočamo v pazno čitanje katolikom okuJo „Amica* iu „Eco", dunajskemu „Vaterlaiul" in pa tudi naši „Triester Zeitung" ki je kar skokoma dvigala svoje stare kosti, ko je pripovedovala o slavnem spisu slavnega a sedaj do tal pogorelega „učenjaka* Talata. Židovskim listom italjanskim ne priporočamo tega, ker za ljudi katerim je jedini element v katerem morejo živeti le borba-j! resnico in dejstvi — se ne pišejo argumenti in dokazi. Tudi mi se hočemo povrniti k temu spisu, a /a danes navajamo tu nastopne zaključne besed« istega:
„Morila niso vsi zagovorniki glagolice vdani sinovi sv. rimsko-katoliške cerkve, ali niso niti od daleč pravi katoliki oni, ki v svoje i t a 1 i a n-sko-seperatistiške svrhe m r z 6 in p r o g n n j a j o po cetkvi dopuščeni slovanski jezik v liturgiji. Malo je povspeševateljev glagolice, ki bi bili opojeni šizmatiškimi nazori ali po vsem malo more biti sinov rimo-katoliške cerkve, ki bi bili res nadalinjeni krščansko-kato-tolijkim Čutstvom, a bi zajedno mrzili slovansko bogo3luženje; svobodno je vsakomur, da je bolj oduševljen za latinico, kakor glavni liturgijski jezik zapadne cerkve, ali nobenemu ni dopuščen o zaganjati se v tuje pravice in gaziti drugi jezik, dopuščen po cerkvi. Nikdo ne more biti pametneji od cerkve, katera vzdržuje iu brani glagolico. Zaupanjem pričakujemo od Boga, da nam vkljub vsem na-sprotstvom in v slavo rimsko-katoliške cerkve, na zjedinjeiije cerkva in na gotoveje rešenje duš našega ljudstva: ohrani sosebno v današnjih prilikah potrebni privilegij !
Pevsko društvo „Zarja" napravi danes „zabavni večer" v gosti-ni g. Josipa Katalana, in sicer v slovo nekaterim pevcem, katerim je oditi v vojake. Prijatelji petja dobro došli 1
Odbor kolesarskega kluba „Sokol" v Trstu naznanja svojim členom, da je vis. c. kr. naraest-ništvo z odločbo od dne 16. septembra t, 1, štev. 18666 odobrilo društveno znamenje in obleko. Oni gg. členi, ki želijo dobiti znamenje, naj blagovolijo naznaniti društvenemu predsedniku. Klubovi lokal se nahaja v ulici Caserma št. 14 (uhod na dvorišču) tik kavarne Commercio.
Razglas. V smislu §. 200 od dne 25. oktobra 1896 drž. zak. štev. 220 so posestniki iiid, v katerih se stanuje, ali njih namestniki dolžni predložiti davčni oblasti v času, ki ga določi finančno oblastvo, izkaz vseh v hiši stanujočih oseb; izkaz mora hiti iwinn •.... stanovanjih, odnosno uro^orih za kupčijo; A i i lupjih, ki so dana v najem, treba je navesti tudi najemnino in morebitne podnaje-malce ter o>.nač'ti ime, vrsto poklica ali pridobitka stanovnikov.
Podnajemalci morajo naznaniti svoje podnajemnike in najemnino, ki jo plačujejo ti poslednji, gospodarski glavarji (družinski glavarji) pa vse k njih gospodarstvu spadajoče osebe, katere imajo svoje dohod k p.
V	smislu omenjene zakons e določbe in člena 89 iavršitvenec::', predpisa k drugemu poglavju označenega zakona, razglašenega v državnem zakoniku štev. 108 od leta 1,897, se s tet* — radi pripravljanja priredbe osebnega dohodnega davka za leto 1898 — pozivajo posestniki hiš ali njih namestniki, da o<t<tajo omenjene izkaz e in sicer v neposrednjedrž^viKui mestu Trstu in v okoličan-skili občinah na c. kr. davčni administraciji v Trstu, v pokuež'ni g-cflji Goriško Grad}ščau"ki in pa V mejni grofiji Istrski ua pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih, najzaduje do 20 oktobra 1897. Du ravno istega roka morajo podnajemcdajalci, u 'mosno gospodarski glavarji izgotoviti gori imenovane podatke. Stanovnike je izkazati po sta/ ju, kakor je bilo dne 1. oktobra 1897.
Uzorci za izkaze lastnikov hiš, ki so dane v najem in takih, katere lastuik rabi sam, kakor tudi oni za izkaze podnajemodajalcev in gospodarskih glavarjev se dobivajo brezplačno na pristojnih davčnih oblastih I stopinje (torej v Trstu z okoličan-skimi občinami na c. kr. davčni administraciji, na Goriškem, Gradiščanskem in v Istri pa na pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih).
V	amislu člena 39 omenjenega izvršitvenega predpisa morajo vsi najemniki, odnosno g >spodarski glavarji, v najem danih hišah izkaze, ki ji« je napraviti (stanovalske izkaze) oddati hišnim posestnikom, kateri potem sestavijo na njih podlagi svoje
izkaze (hi$ne zapiske) ter jih potem oddajo pristojni davčni oblasti.
Ako so uzorci, ki jih sestavijo stranke, odnosno gospodarski glavarji (stanovalski izkazi) in katere je priložiti uzorcu hišnega posestnika (hišni zapisek) primerno izpolnjeni, ni treba njih vsebine prepisovati še posebe na hišne zapiske.
Teh obveznosti najemodajalcev so pa oproščeni posestniki hotelov in gostilnic glede potnikov, ki se pri njih ustavljajo, ako isti pri njih ne bivajo dalje, nego tri mesece neprestano.
Doiočbo kazni zaradi odrečenih ali vedoma napačno dama podatkov gledć hišnih stanovnikov obsega §. 247 zakona od dne 25. oktobra 1896 drž. zak. štev. 220.
Isti se glasi:
Kdor odreče po smislu §. 200 tega zakona od njega zahtevano pojasnilo o prebivalcih kake hiše, ali je da, vedoma napak, se kaznuje z globo do 200 gld.
Naše želežnice. Vlada ima že pripravljen načrt zakona o železnici čez Ture in skozi Bohinj v Gorico, toda ni se še odločila, ali ga predloži že to jesen državnemu zboru, ali počaka mirnejših časov. — Vprašanje je tudi, ali naj se zidate obe progi fh kratu. Vsekakor se bližamo rešitvi tega važnega vprašanja, valeči katerega se prične ob tej črti po/vse.npVo življenje. —J '
Nadalje je glede vipavske železnice železniško ministerstvo stavilo pognj, da podeli koncesijo le tedaj, ako prispejo za njo zasebni interesenti znesek 50.000 gld. — Ta svota je uplačana, oziroma zagotovljena. — — zagotovljena torej prva železnica v siovenskih rokah.
Slovenci, leta 1900 v Pariz I Iz Trsta nam piše prijatelj: Radovednost me je gnala, da sem se udeležil tudi jaz predavanja o svetovni parižki razstavi leta 1900, to je ob zvršetku 19. stoletja. Predaval je generalni komisar za avstrijsko udeležbo razstave, dvorni svetnik Exner, ki je prišel v ta namen z Dunaja, in ki je prejvečer predaval o tem predmetu že v naši stolici, v Ljubljani.
Ustop v veliko dvorano borznega poslopja, kjer se je vršilo to predavanje, osupnil me je na prvi hip nekoliko, saj je to prostor Slovencem skoro čisto tuj in tuje je bilo tudi občinstvo. Sami Nemci in velikaši finance, le malo Italijanov ! Seveda je bil navzoč tudi ekscelenca Rinaldini. No, ko pa se je pričelo predavanje, ko je generalni komiaar jel razlagati v jako poljudni besedi, dasi strokovnjaški dovršenim tekstom, minilo me je osupnenje in ču'il sem se naravnost prestavljenega v Pariz, k čemur je pripomogel obris razstave razpeti poleg prfidavajočega. Stvar je postajala čim-dalje zatiimiveja. Po kratkem opisanju zgodovine svetovnih razstav in njih pomenu za svetovni napredek in ob enem njih specijelni uspeh, prešel je govornik na Parižko razstavo leta 1900. Ker bi vzelo listu preveč prostora, ako bi hotel popisavati podrobnosti jz govora, hočem kar naravnost omeniti, kaj pomeni v glavnem ta razstava.
Značilno za to razstavo je že to, da je ona prva, katere se udeleži vseh 54 držav te zemlje, da je ona prva, kateri so udeležbo obljubile vse države brez vsacega prigovora. To pomeni nekpj, saj, ako bi bilo smatrati stvar le količkaj s političnega stališča, morali bi pričakovati, da se v prvi vrsti ne udeleži Nemčija in morda tudi ne Italija. Nekateri so ozna^ali to razstavo za neka-kovo svečanost evropskega miru, a ti niso zadeli pravega, da si se niso zmotili preveč. Zares, svetovna razstava bode slavnest vsega človeštva ob zaključku 19. stoletja. Z drugimi besedami: na svetovni razstavi v Parizu leta 1900 bode razpostavljeno vse 19. stoletje z vaemi svojimi silovitimi premembami, z vstm svojim velikanskim napredkom na vseskupnem obzorju človeškega duha.
Ta razstava je nekaj samo ob sebi umljivega in človeštvo bi moralo pogrešati nekaj tacega, ako bi se ne zgodilo to. Saj vsak zaveien človek ve in čuti, da je to sloveče devetnajsto stoletje zabeleženo kakor jedino svoje vrste v vrsti vseh stoletij, kar jih šteje človeški rod, kajti to stoletje je doba pravcatega človeškega napredka, človeškega duha. In naravna stvar vsega napredka je, da primerno zaključi to dobo.
Da pa se bode ta zaključek vršil baš v Parizu, je zopet samo ob sebi umevno, ako pomislimo, da sta baš Francoska in nje stolica Pariz središče, naročje vsemu napredku.
Francozi pa so že tudi rojeni nprizoritelji svetovnih razstav in svetovna razstava 1900. leta bode najsijajniši dokaz o tej velikanski praksi Francozov. Omenilo se je že v „E linosti". da bode ta razstava razvrščena po skupinah ali grupah za poiamezne stroke človeškega napredka, kakor se je porajal in razvijal v dobi 19. stoletja. O teh grupah se bodemo še pečali podrobno. Za danes smatram le za nekako dolžnost, da opozorim svoje rojake na udeležb d svetovne razstave, ker kaj tacega ne doživi nikdo več med nami. Škoda bi torej bilo in jed-n velikanski dokaz več o naši nezrelosti in mrtvosti za svetovne pojave, ako br mi ignorovali to razstavo. Ne rečem, da bi s« po-samičniki mej Slovenci ne udeležili razstave tako ali tako, saj je možno, da kdo tudi kaj svojega razstavi; toda tu se ne gre za udeležbo z izdelki, tu se gre za udeležitev tega velikanskega svetovnega slavja samo ob sebi kakor praznika vsega človeštva. Zato predlagam nekaj prav jednostavnoga, kar bi omogočilo udeležbo tudi manj inaovi-tim krogom slovenskim. Moj predlog se glasi : naj bi jeli oni, kateri zaraorejo utrpeti vsaj 5 gl. na mesec, pokladati na stran to malo svotico v svrho potovanja v Pariz in bivanja ondi za dni obiskovanja razstave. To svotico naj pošilja v kak denarni zavod, kjer se mu zajedno obrestuje. Tako bi te svotice narastle do zvršetka leta 1899 ali do početkom leta 1900 na večo avoto. -Morda bi bilo dobro, ako bi se osnovali odbori po občinah, ki bi organizovali pobiranje takih hranilnih ulog. Leta 1900 dvignejo vsi svoje zneske, veče ali manjše in se napravijo na krasno interesantno potovanje, Če možno in c o r p o r e.
V to postavljeni odbor bi imel skrbeti za vse drugo, kar treba za to priliko. Kdor bi pa naposled ne hotel iti, pa tudi lahko dvigne lepo prihranjeno svoto, ki mu prav pride za droge svrhe. Vendar se je nadejati, da se odzovejo do-tičniki vsi za potovanje in to bo slovesen dan v zgodovini slovenskega naroda. Odbor razstave v Parizu je zračunil povprečno, da se utegne udeležiti razstave 50,000.000 — reci petdeset milijonov obiskovalcev z vsega sveta in med temi SO milij. naj bi ne bilo vsaj par sto Slovencev ? Saj smo že tako povsod zadnji, ves svet ne ve za nas, ker se trmasto odtegujemo vsem velikim svetovnim pojavom, bodisi iz nevednosti ali iz nekega nedopust-Ijivega konservatizma ; ako pa bi zanemarili tako priliko, potem bi se nam smelo reči, da ni vredno, da se nas upošteva v veliki človeški družbi.
Upfim, da moj poziv ne ostane brez odmeva. Toda čas je skrajni, ako hočemo doseči zaželjeni uspeh. —
Tombola v Št. Petru. Veličasten dan je bila pretekla nedelja v Št. Petru pri Gorici. Do 10.000 ljudij je privrelo od vseh stranij na tombolo v korist slovenskim vzgojevalnim zavodom v Gorici. Iz Gorice same je šel voz za vozom, kočija za kočijo, tramvaj za tramvajem, poleg tega je bila cesta nepretržuo polna pešcev. Krasno vreme je zvabilo v Št. Peter vsakogar, ki je le mogel od doma. Obširna trata za cerkvijo se je napolnila kmalu. Srečke so pridno razprodajali do zadnjega trenutka, in še marsikdo je ostal brez nje; ako bi bilo časa še eno uro, bi jih razprodali najbrže vsty še 1000. — Koliko srečk se je razprodalo, danes še ne vemo; sodi se, da okoli 8000. — Pred tombolo je svirala na trati vojaška godba. Ob 5. uri je naznanila trobenta pričetek tombole« Po izžrebanih 14 številkah se je oglasil {za cin-kvino g. Anton Fon, sin trgovca iz Gorice. Tombolo pa je dobila mladenka Černe Angela iz Vrtojbe. — Po tomboli je svirala godba na dvorišču Merviceve gostilne, kjer pa je dobila prostora komaj dvajsetina ljudstva. Ali vendar ga je bilo toliko, da so nosili vino tudi v loncih in škafih a pili so s porcelanastimi čašami. Godba je svirala tudi slovanske komade, katere je ljudstvo viharno pozdravljalo. — Na tombolo je došel tud! dvorni svetnik gosp. vitez Bosizio z rodbino. Čast rodoljubom v Št. Petru, ki so priredili to tombolo! Vsako leto kaj podobnega v goriški okolici!
„Slovenec".
Dunajska opera — slovanska. Je že križ to 1 Ko je potekel jeden vir in se posušil, treba zajeti iz druzega, ako se hoče — živeti. Dolgo časa so se patentirani Germani upirali na glasbenem polju z vsemi štirimi proti vsemu, kar je slovanskega, in to iz same otročje mržnje do Slovanov. Ako je
Slovan komponoval se kaj tako divnega, nanj se ai smelo ozirati, ker je bil Slovan. To pretirano, blazno sovraštvo proti vsemu, kar je slovanskega, pa je moralo konečno veodar-le ugasniti v dunajski operi, ako hočejo, da se ohrani ista na svoji viiini. Tako si je na primer omislilo vodstvo dunajske dvorne opere dve ruski operi : „OnČgin* in .Demon" ter češko opero .Dalibor', .Prodana nevesta" in .Poljub" sta tako že na repertoarju dunajske dvorne opere. Poleg tega pa je angažo-valo vodstvo tudi češke pevske moči za svoj oder. Junaški tenor praške Češke opere g. Florijanski, je angažovan od aprila naprej kakor naslednik Van Dycka. Razen tega sodeluje že par let basist Heš, ki je tudi Čeh. — Da se krščansko - socijalni list iDeutsches Volksblatt" jezi na tem in se trese, da postane dunajska opera — slovanska, je pač čiato odveč. Saj bi ravno krščansko socijalni list moral biti toli .krščansk", da bi pripoznal vsem jednako pravico vsaj na polju — umetnosti. List naj bi raje prelival solze, da so v vsem bahati Nemci postali na polju glasbe taki revčeki, da ne morejo podati ničesar več novega in da mora vodstvo nemške dunajske opere segati po slovanskih umotvorih. Bahati se in razbijati je jedno, delati pa
—	drugo.
ObstrukcIJske dopisnice. Kakor se je svoje-časno balet „Eicelsior" izkoriščal za razne obrtne namene, ko je bila poslednja iglica nazivana s pridevkom .Excelsiorfl, tako se je začelo delati .gšefte" z imenom „cbstrukcija". No, temu ni čuda, stvar mora imeti tudi svoj humor, za to so začeli prodajati dopisnice z alegoričnimi podobami, kakor slepilo nevednemu ljudstvu seveda, z nemškimi „spriichlein" kakor: ,Hinweg mit den Sprachen-verordnungen !■ — .Einig and starck — deutsch bis ins Mark*.
Morda jim pride na misel še prodajati „ob-strukcijske klobase", narejene iz obstrnkcijskih pujskov, .obstrukcijski sir" iz mleka obstrnkcijskih krav in ovac itd. itd. Slovanskim trgovcem pa bi svetovali, ako jim ponudijo š^ kaj .obstruk-cijskega" na prodaj, naj si za to nedovoljeno šalo izmislijo pošteuo — plačilo.
Kdo zamore biti časniikl sotrudnik ? Ne samo cesarji in kralji z njihovo interesantno kroniko ▼ladanja in zasebnega življenja, ne samo ministri in diplomatje, ne »amo kapitalisti iu špekulantje in cela vrsta .viših* krogov človeške družbe; a tudi ne sai&o reporterji z njihovo bujno domišljijo in laži-fllozcfljo, ki sučejo sulico iz aluminija, pomočeno v črni strup hrastove kisline, ampak sotrudnik na časopisih zamore biti tudi vsaki samomorilec, ki se je ustreli! zaradi, kake ljubice, vsaki Zid, katerega so zaprli zaradi goljufije,fvsaki pretepai, ki je ubil svojega sopretepača v pijanosti ali v jezi; nadalje zamore biti sotrudnik časopisa tndi vsaki delavec, ki štrajka, vsaki policist ki aretnje, vsaki magistratov sluga, ki bodi po figah kake okoličhnke, nadalje vsaki pes, ki je „stekel" in vsaka papiga, ki leti z jednega okua na drugo
—	s kratka ves aparat človeške uprave in narave je dandanašnji sotrudnik časopisov. Da, rekli bi lahko: časopisi niso zaradi družbe tu, marveč družba je zaradi časopisov, katere sestavlja, pri katerih sodeluje, hotć, ali — nehotč.
Najdena granata. Seveda ne granatno jabolko, ker tako je brez vsake nevarnosti, ako se tudi s kožo Pač pa granata, kakoršne streljajo v vojski na sovražnike, je bila ona, katero je našel nasiedi polja neki kmet blizo Dunaja in jo hotel nesti domov. Granata pa se je razpočila na mestu in odtrgala najditelju desno roko in ga hudo poškodovala na glavi.
Ženski porotniki. Za septembrsko zasedanje v Port Skotu (država Kanzas) so bili upisaue tri dame v listo porotnikov. To je prvi slučaj, da so se ženske pripustile k pravosodju. Zakou zahteva tam samo to, da je člen pravosodja opravičen la volitev v občinski zastop. Ker imajo omenjene tri dame občinsko volilno pravico, se ni moglo uporekati njihovemu vzprejeau v listo porotnikov.
—	Z ozimni na žensko emancipacijo bilo bi morda tu umestno pripomniti da v izrednih slučajih
—	recimo na sodbah o ženskih obtožencih — ne bi bilo tako nerodno, ako sodijo kakor porotniki tudi ženske. To bi bilo naravno tudi v Evropi.
Kraljica-ptsnlklnja. Rnraunska kraljca s pesniškim imenom .Carmen SyWa" postane te dni častna doktorica bndimpeštanskega vseučilišča. Kra-
ljica je povabila konponista Hnbayja na svoj grad Sinaia ter mu je obljubila spisati tekst za bovo opero. Taki pisatelji pač lahko pišejo, ki imajo časa in svobode — altro che Slovenci 1
Bitmark — tožen. Bismarkov nadgozdar Lange stopi z dne 1. oktobra 1.1. v pokoj. Lange •e služil — dolgo let zvesto in ndano svojemu .železnemu' gospodarju, radi tega je tudi zaslnžil, da mu le-ta odplača polno pokojnino. Toda Bis-marck je tndi nasproti svojemu zvestemu služabniku pokazal svojo prirojeno manijo, komu kaj — prikrajšati in je .utrgal" Lange-ju 1500 m. od penzije. Toda Lange noče molčati k temu, ampak uložil je tožbo zoper otca Bismarcka. .Berliner Volk-zeitung" je to hitro razglasila mej svet,Ida zamorejo častilci — „uzornega" .voditelja vseh Nemcev sveta" čitati črno na belem, koliko je na tem vo* ditelju .uzornega".
Žensko truplo so na Reki potegnili predvčerajšnjem iz morja. Trnplo niso mogli spoznati. Ženski je bilo kakih 22 let in je iz delavskega stanu. Še minoli petek da so jo videli posedati na pomoln.
9 J
Jurčič in parket."
Nekoliko odgovora.
(Zvrsetek.)
Drugo vprašanje je, ali sem v večkrat omenjenem nekrologu s tega edino pravega stališča svetovnega slovstva prav sodil o Jurčiču. Menim, d&. Gosp. X. mi morda pripozna, da cenimo pisatelja tem višje, da ga imamo za tem večjega duha, čem širje in razsežnejše je njegovo obzorje. Jurčič nam v pretežni meri slika slovenskega kmeta, to sicer na dozdaj nedosežen način, kar pa še poleg tega nahajamo tipov v njegovih povestih, vse je več ali manj zavoženo. Žensk Jurčič, ki se je vedno gibal le v moški družbi, ni poznal, zato so njegove ženske (n. pr. v .Cvetu in sadu") le ma-rijonete, vsaj jaz takšnih žensk še nisem srečal v svojem življenju; takisto neznani so bili Jurčiču noroi in aristokrati, zato so njegovi blazniki in njegovi aristokrati gole karikature. Tudi ko bi bil Jurčič hotel opisovati salon, bi se mu ne bilo posrečilo, kakur misli g. X. Noben pisatelj ne more resnično in pravilno opisati razmer, katerih ne pozna, katerih ni s svojimi očmi motril in opazoval. Tudi Jurčič tega ne bi bil mogel kljub vsemu svojemu talentu, ker salona v vsem svojem življenju niti videl ni. Jurčič je poznal samo našega kmeta, tega je vedel lepo slikati; slovensko kmet-sko življenje — to je bilo vie njegovo obzorje in to je menda dovolj omejeno!
Drugače Kersnik 1 Kersnik je poznal kuaeta, poznal tržana in meščana v vsi njijuni „purgarski" domišljavosti in prevzetnosti, poznal tudi ženske, saj ie imel dovolj prilika gibati se v njihovi druščini. Zato je pa tndi v njegovih ženskah nekaj krvi, nekaj resuičnosti 1
Na vsak način — tega ne more tajiti nihče — je Kersnikovo obzorje razsežnejše, večje nego Jurčičevo in tudi v tehniškem oziru — ki mi je pa postranska, ne kakor meni g. X., glavna stvar — brez obotavljanja prisoja« prvenstvo Kersniku, ne Jurčiču l
Tu imate, g. X., še enkrat mojo .confessio generalis* ! Kar s^m napisal, je moje neomajno prepričanje:
Und regnet' 3 einmal Tinte Und schneit' s mit Streuaand drein, Dann reut mich meine Stiide, Dann lass ich' s ruhig sein I O ostalih konfuznostih in neslanostih v napadu g. X—a, ki n. pr. omejenost obzorja prišteva tehniškim nedostatkom, ne bom govoril. Ves njegov Članek, zlasti tisto udrihanje po novi struji, diši zelo po idejah g. Starine blaženega spomina, še bolj pa po barvilu, s katerim maže neka vele-znana estetikastersko-kritikasterska literarna fabrika svoje kričeče plakate za reklamo.
Tudi tisto namežikovanje z internacijonalo naj v prihodnje g. X. blagovoli opustiti I Tudi, ko bi bili vsi novoitrujarji internacijonalni socijalisti najbolj rudeče barve, zato smo še vendar lahko dobri Slovenci, morda boljši, nego oni, katerim je za Slovence vse dovolj dobro, vse divno, vse vzneseno pisano, kar drugodi že spi večno spanje zaslužene pozabe. Tisti Časi, ko je naša kritika kri-
tikovala samo papir in tisk, so minuli in slavi vseh naših patentirano .slavnih" je odklenkalo sa vso dolgo večnost.
Nove ideje, novi nazori prodirajo na vseh straneh, v vseh narodih na dan in tudi Slovenci se jih ne ubranimo. Vse zabavljanje, vse blebetanje o kozmopolitizmu iu raznarodelosti mlajše slo* venske generacije ne pomore, nova struja prodre kljub temu!
Kjer vse človeštvo v nekakem nervoznem teku hiti dalje, napreduje, pripravlja pot docela novemu naziranja, tam tndi mi Slovenci, dasi smo majhen, dasi smo neznaten narod, ne smemo zaostati, kajti:
Ein far allemal gilt das vrahro SprUchlein der Alten;
Wer nioht vorwflrt» geht, der bleibt zurflcke I
Vladimir Leveč.
Najnoirejie vesti*
Dunaj 1. Finančni minister je predložil dr« Žavni proračun za leto 1698.
Atene 1. Ministerska kriza katera je nastopila nepričakovano pred sprejetjem mirovnih po« godb, imela je povsodi med ljudstvom nepovoljni upliv. Kralj doipe jutri sem, da vsprejme ostavko ministevstva. Na ministerit.vo Delyanisovo ne misli tukaj ni kdo. Koalicijsko ministerstvo je pred vsem najmožnejše.
Za slabotne
bolehava valed pomanjkanja krvi na Sircih, blode in ala-alabotne otroke; izvriitnega okuaa in proisku&onega učinka je
ieleznato vino lekarja Picoolija v Ljubljani.
(Dunajska centa) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Polliterska steklenica velja 1 gld., pet polliterskih steklenic 4 gld. 50 kr.
Trgovinah« brzojavke In v luci.
Bartlfflf'i*t'.. Pfiemc* /.ujesen 11.88 11.85 Pčenicn ta spomlad 1898 11.59 do 11.60 Ove« zh jesen 5.83 5.85. — Ri jesen 8.66 8.68. Koruza i,a oktober 18»?. 4.35' 4.36 fš«n<. K nova od 78 kil. f. 12 80—12.35 vi 79 Kilo 12-35 12 40 e.i 80 kil f. 12.40—12 45., od 81. bil. 12*45 1250 "rt r>rž UM. in*. 12.25 12.30. K««not, 6 15 9.— pro».. 6 30 6-M)
Pšenica: Sredno ponudbe, Prodaja 15000 mt. st., 5 nvč. dražje. Vreme : lepo.
N«nn<mrwi.i •lladko* (<»* 12.37 do ——. Za notranji trgovini t Centrifugal f. 36.— Concasae f. 37, Četvorni f. 37'/,, ▼ glavah f. 38'25
„Iv»ra. Ha»v» kanton (;oi»<i ..«oct*« >»•. oktt. 43.20 th januar 43.20
£Miiitii-:!. i-Mtito*	s»crHK».. aH oktober 85.—»
zu decomhcr 35.50 za inarc 36.—. za maj 36.—. mirno.
ban« 1. oktobra
danes
DrAkvnt eoiK <• papirju	109.15
v HT-obru . . . 102-15 Avstrijska	v »lmu , . , 123 90
, , f krotinh , . . 101.75
Kreditno ttko^e........ 366 —
London .10 L»f........119.70
5fcyo'ertr'......w>617,
20 ju ari 1.73 100 itsdl. tf	.... 45.12'/,
včerai 102.20 102.20 123.H5 101.90 358.— 119.70 9.51 V, 11.78 45.15
fco5e
NAZNANILO.
Spodaj podpisani raznaSalec lista „Edinost* ki ie zajedno URAR. priporoča se toplo p. n. občinstvu za popravljanje vsakovrstnih ur. TTdani F r i d er i k C o 1 j a, vratar hiše št. 8 via Solitario
ZELEZNIŠKI VOZNI RED.
Driavna železnica. (Postaja pri sv. Andrejo)
Od dni 1. maja 1837.
ODHOD:
6.30 predp. v Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, v Beljak. 8.30 „ v Herpelje, Rovinj, Pnlj. 4 40 popol. v Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.80 „ r brzovlak v Pulj, Divačo, Beljak na Dunaj
Lokalni vlak o<b> praznikih 2.15 popol. v Divačo.
DOHOD:
8.05 predp. iz Ljubljane, Divače. 9.45 „ iz Pulja, Rorinjp. 11.15 „ iz K^rjieli, Ljubljane, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Rovinja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 „ brzovlak iz PuLj% Roviuja,
Lokalni vlak ob praznikih: 8.35 poi>ol iz. Divače.
Lastnik kensorcii lista .Edinost**. Izdavatelj in odgovorni ureduik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc ▼ Trstu.