Dolenjske Novice izhajajo vsiik potiil; ; ako : : je ta dan praznik, (itin poprej. : : Oena jiui je za ceio leto (Oil aprilu do aprila) ;t K, za iiol leta !•.')() .NarocTiimi za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša II-íjO K, za Ameriko -t-'iO K. List ill oglasi se {»lačiijejo iiaproj. Vse tlopise^ iiiirućiiiiio in oznanila siirejeina tiskarna J, Krajec nasi. Evropska bojišča. ydika bitka, ki sc bije na Francoskem Še vedno ni odločena, vendar je po zadnjili dogodkih odločitve vsaj na Severn kmalu pričakovati. Kajti čete, ki so bile zaposleiic pred Antwerpen so sedaj z vso silo pritisnile na severu Jia ostanke belgijske armade, ki se bojujejo ob strani združenih Angležev in Francozov. Na severu je v prvi vrsti cilj nemškega prodiranja francosko mesto Calais. Od tega niesta je namreč oddaljenost do angleške obali tako malenkostna, da bi lahko iz tega mesta Nemci obvladali s svojimi da-lekoseŽJiimi in izvrstnimi topovi vso ta-mošnjo morsko,'ožino in celo obstreljevali angleško mesto Dover, koje je itak že iz strahu pred Nemci civilno pi-ebivalstvo zapustilo. Nemška bojna sila je doslej prodrla preko kanala Vser-Yper in se vedno bolj bliža Diinkircbenii, ki leži blizu francosko-belgijske meje. Boji se vršc tako ob morju, da so sc Še pi'cd kratkim vršili težki artiljerijski boji med nemškimi kopnimi baterijami in anglcžkiini pomorskimi ladjami. Dognano je, da Nemci na celi Črti prodirajo. Med Nien])Oitoni in Ostende so spravili zelo spretno težke baterije na dobro zavarovane postojanke, odkoder neprenehoma obstreljujejo angleške bojne ladje. Angleške ladje radi plitvosti morja lie morejo i)riti tako Mizu obale, da bi uspešno odgovarjale. Nemci stoje sedaj že 70 km pred Calaisom, torej konuij tri dnevne pohode. Ta položaj jc za Angleže skrajno neprijeten, ker sedaj bo treba že varovati lastno di'žavo, iiesamo opiraliio točko Calais. 13rez dvoma bodo pa tudi boji okoli trdnjav A'^erdun ili Belfort kmalu prinesli odločitev. Kajti doslej še nemške Čete niso imele na razpolago težkih topov, ki so porušili Že belgijske trdnjave. Sedaj so ti topovi že narncrjeni na tc važne trdnjave, ki zaležejo i>ancozom za več sto tisoč vojaštva. Ako padejo te trdnjave bo francoska bojna črta tako oslabljena, da se ne bo veČ mogla upirati nemški sklenjeni sili. Na ruskem bojišču se je položaj zadnji čas nepričakovano ugodneje zasukal za nas. Močna nejuška ojačenja, ki v veliki meri ogrožajo že Varšavo, so Hnsc prisilila zmanjšati bojne sile, postavljene proti avstro-ogrskim armadam in jih deloma dirigi]'ati proti Nemcem. Naše Čete vilo napredujejo. Na Ogrskem ni niti enega Rusa več, liukovina je skoro vsa zopet v naših rokah. Ob reki San so naši izvabili Ruse prek reke in jih nato nepričakovano napadli in Čez tisoč vjeli, i'odobno so speljali naši in Nemci Kuse pred Ivangorodom na led in popolnoma porazili dve I'uski diviziji in vjeli okoli 8000 Jiusov. V ostalem je boj še neodločen. Nekateri so mnenja, da bo odločitev padla najbrže na enetn obeh kril pri 8anii)orti ali pa pri Jaimlavu. Tadec trdnjave Ivangoroda se pričakuje še ta teden, kargre tudi na i'ovaš 42 cm topov. Itasi še sicer ni odločitve, vendar Že lahko sedaj rečemo, da sc sedanja bitka proti Ilusom za luts in našo zaveznico zelo Ugodno razvija. V Srbiji in Ôrnigoi'i. se razume, da nihče ni pričakoval odločitve. Odločitev bo na Francoskem in llusko-roljskcm. Kljub primeroma malemu številu naših čet na jugu, so vendar naši uspehi zadovoljivi, Do zadnjem poročilu so naše čete po zmagi na Romanji planini konečiio jio-tisnile srbske bande čez Drino. Istočasno smo zavzeli .Tagodino planino in utijene pozicije pri Ravnju in MaČvi. Ako torej pretehtamo položaje na evropskih bojiščih, ne najdemo nikakega vzroka za ozkosrČnost. Nov dedni zakon. Pred kratkim je izšla cesarska naredba, ki urejuje med drugim tudi dedno pravo času primerno in sicer: 1. Vdova, oziroma vdovec, ako je bila žena gospodai'ica na posestvu, ima, če ni ojjoroke, poleg utnjlega otroka, eno četi'tino dedščiiie. 2. Ce ni otrok, dobe starši, oziroma njihovi ])otomci, eno polovico, drugo ])o-lovico vdova. Potemlakem ima vdova tisto stopnjo, kakor tast in tašča skupaj. Óe ni ne otrok, ne staršev in tudi njihovih potomcev (svakov iii svakinj ter njihovih otrok) ne, pač ])a stari oče in stara mati, potem dobita ta dva polovico, drugo i)olovico pa vdova. Kar bi pa imeli dobiti potomci starih staršev (strici, tete, bratranci, sestrične in njihovi otroci), dobi tudi vdova. 4. Če ni ne otrok, ne staršev, ozir. njihovih potomcev, ne starih staršev, dobi vdova celo premoženje. 5. Vdova ima kar naprej izključno pravico do vsega premakljivega blaga, ki sjiada k gospodinjstvu. 6. Oporoka tnora poskrbeti za ženo, in sicer mora dobiti žena najmanj polovico tega, kar bi ji pripadlo, če bi ne bilo oporoke, Drugače ni veljavna. Mož sme izključiti svojo Ženo iz oporoke samo, Če jc žena po svoji krivdi loccjia od njega, ali čc jc storila kaj takega, da bi se bil mogel sodnijsko ločiti od nje. 7. Vdova ima pravico, dokler se zopet ne omoži, do inimerne oskrbe, v kolikor ni po svoji dedščiui ali drugače preskrbljena. Če je kaj otrok, niso nič na škodi, ker so že tako dolžni skrbeti za ]nater. Glede na drnge sorodnike je pa prav, da se pred njimi poskrbi za to, da umrlega žena dobi, kar potrebuje, če se s tem tudi njihova dedščina zmanjša ali celo popolnoma izgubi, Sploáno razumljivo poučilo o koleri in kako se je ravnati za časa kolere. (Zastop zdrnvfifvenegft okruija v Kninju je i/-diil |)od goroBjim nafildvom okrožnie», kstorega rudi vužnosU iu pombuoiiti Uidi z« "fwe knijo v^liiviicin objavljmiio z željo, da si gu uaši eenjoiii liraUi iloliro preiiitiijo iii olirniiijo v Bpoiiiinu.) Kouec;. Kako se imamo ravnati pri griži. (iriža je zelo kužna bolezen, ki se zanese le po odpadkih (blatu in po njem onečejetiih stvareh) takih bolnikov. Vidi-kokrat jo zanesejo iiotujoči rokodelci iz okuženih krajev. Najbolj jo pa razncsejo ljudje ene vasi sami, ker se ne dajo [lo-učiti in šele potem verjamejo, da je bolezen knžna, če so jim otroci že večinoma poiiuli. Ako kdo pri Tebi zboli, daj ga takoj v posebno, bolj gorko sobo. Bolnik tuij ostane v postelji, četudi ni zelo bolan, ju'i bolečinah v trebuhu polagaj mu gorke, pa ne pretežke obkladke na trebuli. Če je blato zelo krvavo, pa ne stneš greti. Vživa naj le gorke tekoče stvari : precejeiu) žle-masto juho od riža ali ričeta, gorko mleko, gorko črno vino, gorki čaj s sadjevcem. Usta naj si pridno izpira s hladno vodo, ker si s tem najbolj pogasi žejo. Blato spravi takoj iz sobe ter ga zakopIji ali pa uniči z nepogaŠenim apnom, posodo jta izperi z vrelo vodo. Čc se bolnik oiie-čedi, umij ga z gorko vodo, poleg tega pa tudi nase ne pozabi ter si umivaj redno roke z milom in gorko vodo ter briši roke v čedni tirt. Postelja, perilo mora biti vedno čedno; oneČejeno posteljno slamo scžgi, ali pa jo zakoplji. Perilo iieri ]to-sebej z vrelo vodo, pa ne v potoku, tndi ne blizu vodnjakov, kateri so v močvirnem kraju, ker na ta način okužiš celo pitno vodo. Vodo pijte vsi prekuhano in ohlajeno, Stranišče naj ho Čedno in ne metaj vanj blata od bolnikov. Tudi zdravi naj ne vživajo preveč sadja, kumar, piva in takih jedil, Varuj se prelilajenja! Ne hodi na slrauišča, kamor hodijo bolniki. Če bolnika zelo na koncu črevesa boli ali tišči, polagaj mu gorke obkladke na Črevo, ali (la naj sede na posodo, v katero si jiopred vlil prav gorko vodo, glej pa, da se bolnik ne opeče. Bolezen traja eden do štiri tedne ter še dalj časa. Nekateri imajo potem šc več mesecev gnojno blato ter skozi to omagajo. ííriži sc pridi'uže še druge nevarne bolezni: tako na trebušni mreni, na jetrih. Tudi sc po ranali v črevih črevo zoži, kar je za življenje zelo nevarno. Nekaterim ostane vedno črevesni katar. Tudi členi, uduici podobno, otokajo; to otekanje je za ude nevarno, ker se radi ski'Čijo po dolgi leži. Nekaterim obole tudi oČi. Bolnike vije tudi krč v mečah in drugod po životu. Zato jc najliolja suha gorkota. Obraz upade, mottio oko je zelo odprto, koža je mokra, roke in noge so mrzle, i'ikaste krvavitve pod kožo in otekanje okoli zob je znamenje velikega oslabljenja. Šolshe hnjige šolske zvezke i[l šolske potrebščine pri ]. Hpfljec nosi. in Urb. Horvat-u v Novem mestu. Avstrijsko - nemško rusko bojišče. Varšavske banke se selijo, Varšava, 26. okt. Tukajšnje lianke so odpeljale svoje liremoženje na oklopnih vlakih v Peterbnrg. Važne operacije med Jaroslavom in Samborom. Dunaj, 21.;. okt. Vojni iioro-čevalec lista „^loi'gen" poroča o velikih opeiacijah tned Jaroslavom in Saitd>oi'om, kjer je ])ričakovati važnih odločitev. Atentat na nekega našega poveljnika. Dutuij, 25. okt. Iz vojnega poi'očevalskeg* stana se poroča: Način rnskega vojskovanja se vsled poročila iz zanesljivega vira kaže v novi luči : Rusi so razpisali 80.000 riib-Ijev nagrade za tistega, ki bi ujel ali usmrtil nekega našega vojskovodjo. S tem je pojasnjen k sreči brezuspešen atentat na nekega našega poveljnika. Pri Avgustovu in Ivangorodu se naša ofenziva nadaljuje. Berolin, 25. okt. Veliki glavni stan poroča: Na vzhodu so naše Čete pi'ičele z ofenzivo proti Agustovu, Pri Ivangorodu se bojujejo naše čete ramo ob rami z avstrijskimi četami. Ujele so 1800 Rusov. Bojna črta od Varšave do Karpatov. Na severovzhodnem bojišču stoje sedaj naše armade in močne nemške sile v skoro nepretrgani či'ti, ki se vleče od severnega vznožja Karpatov čez Stary-ř^ambor, čez vzhodno trdujavsko ozemlje Przemysla, ob spodnjem Sanu in čez poljsko ozeiidje Visle do Plozke (leži okoli 100 km severovzhodno od Varšave ob Visli), v bojn proti glavni moči Rusov, ki so pritegnili v boj tndi svoje ^ kavkaške, sibirske in turkestanske čete. Nemci prodirajo. Berolin, 22. okt. Uradno se poroča: Na severovzhodnem bojišču zasledujejo deli naše armade v smeri proti Ossowiecii umikajočega se sovražnika. Vjeli smo več sto Rusov in zaplenili več sfi'ojnih pušk. Pred Ivangorodom vjell celo 8000 Rusov. Dunaj, 27. okt. lîi'adno sc razglaša: V bojih pred Ivangorodom smo do-sedaj vjeli HOOO Rusov in zaplenili 19 strojnih pnŠk. Poleg .Jaroslava se jc moral nek ruski polkovnik z 200 možmi udati. Pri Zalucze (jugozahodno od Sniatyna) in pri Pasieniczi (jugozahodno od Nadzorne) je bil sovražnik vržen nazaj. V splošnem jc položaj nespremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba : pl. Hofer, generalni major. Zakaj se Rusi niso dotaknili petrolejskih vrelcev v Galiciji. „Wiadomosci polskie z 1'ragi" poročajo zDroliobycza: Ko so vkorakali Rusi pod poveljstvom generala (i(M'najeva, so bili sprejeti zastopniki angleških in 1'rancoskih bančnih skupin, ki so prosili, naj se Rusi ne dotaknejo petrolejskih vrelccv. Černajevu je čez en dan bi'zojavila ruska vlada, naj v korist ruske države mesto in petrolejske vrelce posebno ščiti. Ravno tako je postopal v lîoryslawn. Naši porazili dve ruski diviz^i in vjeli 4-600 Rusov. Dunaj, 23. oktobra. (Koi'. urad.) Uradno se razglaša 23. okt. opoldne: Med tem ko je v bitki južno od Przemysla imela včeraj glavno besedo naša proti sovražnim ojdrališčem namenjena težka artilerija, so se razvili hudi boji ob spodnjem teku reke San, kjer smo na več točkaii imstili, da jc sovražnik prekoračil reko. da bi ga potem lahko napadli in porazili. Ruske čele, ki so prišle čez reko, so že jiovsod potisnjene nazaj do reke. Pri Zarzecze smo ujeli nad 1000 Rusov. D(di naše armade so se nein ičakovano jiojavili prtul Ivangorodom, porazili dve ruski diviziji, ujeli ;-J(»()0 Rusov in zaplenili etu) zastavo ter Ifi strojnih pušk. Namestnik načelnika generalnega štaha pl. iliUVr, giuieralid major. Boji za Magiero. Vojni Jioročevalec „Pesli llii'lapa" iioro(''a o hitki pri Magieri: Mislim, (îa ii(3 prctiriivatii, če sodim, da so našo čutfi ujele ])i'i Maj^iori 2().()(n) Rusov, liuska j)diota se zelo liilro uda, ic zaide v slab [loložaj. Obkolitev Varšave, „li. Z. am .Mittag" ])oro(ia t. m., da so iirodrli Nemci do ] 2 kiloiiicirov prwl Varšavo. Čeriiovice zopet naše. Duiiaj, oktobra, Vneraj dopoldne ob 11. iifi so i>risie jirve nase Čete v Čcrnovicc. Rusi so zajMistili tuesto brez boja. ]\lešCani so našo vojake i)ozdravi!i z iicpojusnim veseljem. Mise so vse v zastavah. Prebivalci so vojake objemali, po-Ijubovali in jih v velikejti triumfu spremljali v mesto. Dne 2. septembra, torej dva dni prc^dno so zasedli Lvov, so Rusi vkorakali v (Jer-novice, Uusi so spoíetkoiiia postopali „itu-lostno", zahtevali so od inesta za enkiat samo GOU.OOO K vojnega davka. V ta namen so prijeli več odličiiili oseb, med njimi rumunskega nadškofa Repto, in jih kot talnike odvedli v Kijew. Sploh so se pa Uusi v Ćernovieali prav dobro zabavali. Na glavnem trgu je vsak "daii igrala ■ ruska vojaška godba, zveCer so pa prirejali bale. Vojaki so se zadovoljili z vojašnicami, častniki so se pa imstanili po bogatih hišah. Ko je pa položaj za Rusijo postajal kritičen, ko s svojim prodii'anjcm na Ogrsko nikamoi' niso mogli, so pričeli liusi v okolici Černovie i)lcniti in ropati. Začetkom oktobra je prišlo î.udi mesto na vrsto, liazstrelili so veliki vodovod in popolnoma porušili krasno palačo ruimniskega nadskoia, očividno iz maščevanja, ker je Kulturnija ostala nevtralna. Rusi zapustili Kolomejo. Neki ugledni dunajski parlamentarec je brzojavno obveščen, da so zapustili Rusi mesto Kolomejo, ki leži sredi pota iz Černovie v Stanislav. Nemsko-fnancosko-belgijsko bojišče. Nesreča pri prevažanju avstrijskih motornih baterij. Dunaj, 19. okt. JJstu „Neues Wiener Tagblatt" sc poroča iz velikega glavnega stana: I'ri prevažanju avstro-ogrski h motoi'iiih baterij izpi'ed Ant-wei'pna po železnici se je pri Liittichu pripetila železniška nesreča. Več vozov z baterijo je skočilo s tira. Žal je bil divizijski poveljnik liaterije, stotnik Fej'dinand Ammann K,p. t. b. ubit; praporščak Wollner si je zlomil nogo. Več drugili častnikov in dva toimičarja so bili lahko poškodovani, Jiaterija jeostala nepoškodovana. Tudi sicer ni nobene škode. T'bilega stotnika so l)]'(!peljali v Kolin ob Reni. S praporščakom Wollnerjem je bil pred Antwerpnotn odlikovan z železniu! kj'ižcem. Nemci zasedli Roulers. lïerolin. Nemški listi poročajo z dne 2tí. okt.: Mesto Uoulers je v ncmškili rokah; Neuici napadajo mesto Arras. Angleži razstrelili belgijski kraj Lippe. „Times" poročajo iz Diiidurchna: Angleške vojne ladje popolnoma razsirelile belgijski kraj Lippe, ki Šteje 14.000 prebivalcev. Lippe je oddaljen Štiri morske luilje od obrežja in leži med Ostendom in Nieuportoiii. Zbiranje močnih nemških čet v jugozapadni Belgiji. Iz Rot.tei'dama poročajo, da Netnci v jugozapadni lielgîji koncentrirajo velikanske sile, ila bodo napadle ost anke belgijske ai'inade pri i'eki Vser in krajno levo ki'ilo pi'odi'le. 30.000 Indijcev v bojni fronti. London. Državni tajnik za Indijo poroča, da je sedaj itvr.?čenih med ťrancosko-angleško armado 30,000 Indijcev. Razdor med angleško in belgijsko vlado. Dunaj, 27, okt. Dognalo se je, da je razdor med angleško in belgijsko vlado gotova stvar, ker bi rada lîelgîja sklenila separatni mir. Japonske čete v Marsilji? Rim. oktobra. Oovori se, da so se v .Alarsilji že iskrcali ali se bodo v kratkem močni oddelki japonske voj.ske. Stvar iii nemogoča, vkljub ogromni oddaljenosti -laponske od Evrope. Nemci prekoračili kanal Yser-Yper; sicer položaj ugoden, lievolin, 24, decembra. A^diki glavni stati ])oroča: Roji ol) kanalu Yser-Yper so izredno trdovratni. Na severu se natii je jiosrečilo z znatnimi si-latiii prekoračiti katial. Vzhodno od Vpresa in jugozahodno od Lille naše čete v hudih bojili počasi prodirajo. Ostende so včeraj na popolnoma brezuspešen način obstreljevale angleške ladje. V Argonsketn gozdu so tudi napredovale naše .. čete. Zaplenjenih je vec strojnih imšk in vjetih titnožica Francozov. Dva francoska letalna stroja sta bila tn razstreljetia. Severno od Toula pri Florevu so Francozi odkloitiU ponuđeno preitiirje, da bi laiiko pokopali svoje mrtve, ki ieže v velikem številu pred iiojno črto iti da bi spravili z bojišča i'attjence. Nemci vjeli 500 Angležev in popolnoma prekoračili Yser-Yper. lierolin, 25. okt{)bra. Veliki glavni staji jioroča: Yser-Yper so med Nieuportotti in Dixiimideiiom po ljutih bojih dne 24. t. m. prekoračile nadaljtie močne čete, Vzhodtio iti severovzhodno od Vpresa se je sovražnik postavil v boj. Kljub temu se je posi'ečilo našim četam na več krajih točke prodreti. Okolu 500 Angležev, med njimi en polkovnik, je bilo ujetih. Nemci zavzeli Hamont. Z nizozemske meje brzojavljajo listu „KoltiischeZeitung", da je 24. oktobi'a prispelo dvatisoč netuških vojakov s topovi in konji v Hatiiont, Prebivalstvo je zbežalo na Nizozemsko. Obstreljevanje Verduna. 1'red Verdun so došlc razven avstrijskih 30.5 cm mo-torskili baterij tudi nekatere 42 cm liav-bice. Trdnjava se pi'ične obstreljevati in nemški generaltii štab iii)a, da jiadejo verdunske utrdbe v enem tednu. Nemški'ijbroč okolu trdnjave se vedno tesiiejše -kitje. Francozi izpadajo obupno zdaj vsako noč proti strelskim jarkom Jiaše pehote, a brez uspeha. Francoski napad zopet odbit. Dunaj, 26. oktol)ra. Napad francoskih čet na nemško ]>ostojanko iiri Largitzen v trd-njavskem ozemlju BeUorta je bil oilbit. Bitka med angleškimi ladjami in nemškimi obrežnimi baterijami. Haag, „Times" poročajo: Dve angleški topničarki sta v boju z nemškimi obrežriitai baterijatiii. Medtem so angleške ladje napadli nemški podmorski čolni. Rîtka Še traja. Boji med Nieuportom in Ostende. Amsterdam, 2'á. oktobra. „Telegraf" poroča iz Sluysa z dne 22, t, m.: Med Ostende in Nieupoj'tom se vrši liud artilerijski boj. Nemci streljajo iz Mai'ia Kerke in Middel Kerke, Francozi iz Nieuporta, Angleži pa od morja sem. iz Ostende sc vidijo angleške ladije v višini Nieuporta in Ostende. Angleški letalci opravljajo poizvedovalno siužbo. Petrolej ni dražji če mu pj-itnešaš .,SVEALIN-', kise dobiva za malo novcev v knjigarni Urb, liorvat-a v Novem mestu, „Svealin" daje čudovito krasno belo luč in je poraba peti'oleja za liO odstotkov tiianjša. Srbi in Črtioi^orci tepeiii. Srbi v Bosni potisnjeni čez Drino. Dunaj, 27. okt. Na Romanji planini poražene srb.ske iti črnogorske čete so hile po ŠtiridTievnem tiepnistaticm zasleiiovanju p]'i ViŠegradii in (ioi-aždih potisnjene nazaj čez Drino. NaŠe Čete so pri tem zaplenile v šoii pri Han Stjenici veliko infanterijske in artiljerijske municije iji osvojile v bojih z zadnjimi srbskimi Četami na Velikem brdu — V]'ačivici sti'ojne ])uške in gorske topove.' Vzhodna Bosna je s tem do Drine očiščena sovražnikov. Isti dan, ko so bili Srbi in Črnogorci })otisnjeni nazaj čez Drino, so tudi naše čete v Srbiji izvojevale znaten uspeh. Dve utrjeni sovražni postojanki pri Ravnju in Mačvi so naŠi vzeli v naskoku, pri tem so zaitletiili 4 srbske strojne puške, (îOO ročnih pušk in bomb in ujeli veliko Srbov. 1'otiorek, fzm. Jagodina planina v naših rokah. Po tridnevnili bojih v Srbiji so osvojile naše čete Jagodino planino. To je najmočnejša srbska bratiibna pozicija, ki nam je dozdaj prišla v roke. Vsak dan i>rii)eljejo mnogoštevilne srbske ujetnike v Sarajevo. Prišel je tudi oddelek 275 srbskih ujetnikov, med katerimi je bilo 41 Častnikov in 73 komi-tašev. Vsi so bili ujeti pri zavzetju Jagodine planine. Črnogorci in Srbi zopet v tridnevnem boju poraženi. Dunaj, 24. okt. (Kor, ur.) Uradno se 23. oktobra razglaša: Močne si'bske in črnogorske sile, ki so svoj čas vdrle po južnovzhodtiih krajih, kjer ni bilo naših čet, v vzhodno Bosno, in jo z ncukročeno tolpo plenečih in niorečih če-tašev nadlegovale, so bile 22, t. m, po tri-dnevniii ljutih bojih v prostoru ob obeh stratieh ceste ]\lokro-RogatÍca poražene in ])risiljenc, da so se morale hitro umakniti. Podrobnosti tega boja, v katerem so se borile naše čete neprimerno hrabro in so vrgle sovražnika ponovno z bajonetom iz utrjenili postojank, ki so ležale ena za drugo, se radi nadahije akcije, ki se je uvedla, pridrže bodočemu poročilu. Potiorek, fctit. Naš aeroplan nad Lovčenom. Naše brodovje bombardiralo Lovčen. Zagreb. Avstro-ogrski aeroplan s strojno puško je dne 17. t, m. prišel nad Ijovčen, napadel radiotelfigrafsko postajo in en črnogoi'.ski bataljon. Pri tem je bilo ranjenih nekaj črnogorskih vojakov. Tudi avstro-ogrsko brodovje je krepko bombardiralo Lovčen. Srbska kraljeva rodbina. Soiija, 2(i. okt, „Utro" poroča iz Niša: Zdravstveno stanje kralja Petra se je poslabšalo. Prestolonaslednik regent je ranjen. 1'riiicu Jui-iju se rane še niso zacelile. Položaj srbske armade je obiipeii, Srbom manjka municije. Soíijski listi objavljajo razglas srbskega višjega poveljstva, ki poziva vojake, naj varčujejo z nnitiicijo. Laži srbskega časopisja. Naši so v bojih s Srbi ujeli tudi nekega višjega srbskega častnika. Ko ga i>ripeljejo p]'ed naše častnike, jjade na kolena, sklene roki in solznih oči in na celem telesu se tresoč prične prositi, naj store z njim, kar liočeje, samo oči naj iini ne izkopljejo. Naši častniki so se temu čudili in mu rekli, da je samoobsebi umevno, da se bo po končani vojski živ in zdrav vrnil domov. Na vprašanje, kdo mu je to povedal, je odgovoril, da pišejo srbski časopisi, da avstrijski vojaki vsem srbskim vjetnikom izkopljejo oči in da to srbsko vojaštvo verjame. Tako brezvestno srbsko časopisje vara svoje ljudi, ki potem na avstrijskih vojakili izvršujejo krutosti, misleč, da se s tem maščujejo. Srem prost sovražnika. „Slovenec" lioroča : Proti trdovratno razširjetuiti vestem, po katerih naj bi v novejšem času Srhi zopet vi)adli v Srem in da bi se posebno v Bežaniji pri Zemunu nahajal srbski bataljon v močnih zavarovalnih jarkih, dobivamo od kompetentne strani poročilo, da so take vesti brez vsake podlage. Bežanija je kakor tudi ostali del ogrskega Srema že zdavnaj popolnoma očiščen so-vi-ažnika. Na naših lleh se ne nahaja niti en srbski vojak. Naša ofenziva — kakor se nam poroča od zelo dobro inforjtiiraiic strani — popoltioma dobro napreduje. Dovoljena vrnitev rezervistov iz Amerike? London. Listi poročajo, da se v bodoče ne boilo ustavljali rezervisti vojskujočih se držav na nevtrahiih ladjah. Ako se ta vest potrdi, potem bi se moglo po računu nemškega in avstrijskega konzulata v New Yorku čez Nizozemsko in Italijo vrniti v domovino 550.000 nemških in avstrijskih rezervistov, med katej'imi je veliko častnikov. Nesreča našega monitorja. Dunaj, 23. okt, (Kor. urad,) Uradno se razglaša: Pri jiovratku od neke uspešne akcije na Savi jc naš monitor „Temes" zadel ob sovražno mino in se potopil. Od im-sadke pogrešajo 33 oseb, ostali so rešeni. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. llofer, generalni major. Osemnajst izdajalcev nsmrtili. „ Sarajevoer Tagblatt" priobčuje uradno poročilo iz Tuzle, da je bilo ondi 20, t. m. po vojnem pravu usmrčenili IS srbskih prebivalcev iz okraja Ivladanj, in sicer radi zločina proti državni vojni sili, za-gresenega s tem, da nantenoma ni.so naznanili sovražnikovega bližanja, dalje so imeli pod streho sovražne čete in jih oskrbovali z živežem, jim služili kot vodniki in se deloma tudi na njiiiovi strani borili in udeleževali plenitve; končno so grozili mohamedanskemu pj-ebivalstvu s požigom domov, ako istih samo ne zapusti. Usnu-čeni so bili : Božo Savié. Milka Žuga, Miko Žuga, Stejian Beka, Spanzejiija lieka, Matija Oorčinovič, .Tovo -Tobanovič, Toda Višnja, Sava Tîogdanovié, -Jovo Tadić, Sitno Gjurić, Mitar Žugić, Pero Žugié, Nikola Žugič, Jovica Brklja, Nikola Ponjarac in Marko Bildja. Klanje telet omejeno. Ker se potrebuje v vojnem času posebno veliko živine, je vlada izdala odredbe, s katerimi namerava zmanjšati nepretnišljeno klanje telet v preveliketn številu, da na ta način vzdrži in pomnoži število živine v državi. V uradni „Wiener Zeitung" je izšla odredba poljedelskega ministrstva v sporazumu z notranjim in trgovinskim ministrstvom, da se smejo do šest mesecev stara teleta zaklati le, če se dobi zato posebno dovoljenje, ki ga daje od oblasti zato postavljen organ-izvedenec, oziroma župan. Slučiiji, v katerih se sme dati tako dovoljenje so v odredbi določeni in so: Če tele zavoljo telesniii pomanjkljivosti ni sposobno za rejo, če ni prostora v hlevu, ali če matijka krme za vzrejo, tako slab gospodarski položaj posestnika, da je posestnik na vsak način prisiljen prodati teleta mesarju. Razen tega naj se noben živinorejec ne sili, da redi več kakor dve tretjini zadnjiii šest mesecev povrženih telet. Klanje v sili in klanje telet iz tujih držav jc seveda dovoljeno. l'a tudi siccr se mora ozirati na gotove slučiijc, v katerih bi prepoved za Živinorejca prelmdo zadela, ali če bi celo povzročila, da bi ntoral svoje gospodarstvo ustaviti. 'J'ako se n. \n\ sme dovoliti klanje teleta, če živinorejec neobhodno potrebuje denar, ki bi ga dobil za teleta. 42 centimeterski topovi. Ti topovi se morajo iiri transpoi'tu na cestah razdreti in naložiti na pripravljene vozove. (Jev sama leži na velikem vozu; posamezni deli se vozijo na drugih vozovih, Če se ukaže med prevozom, dîi se mora top pripraviti, obstane cela kolona. Vse moštvo potegne cev na lafeto in podlože se kolesa in oklop. Z velikim roi)otoiii se i>omika top v določeno mu postojanko, ki je sovražnik sploh ne vidi. 1'ok je strašen. Užge se strel električno žico v otUliiljenosti 400 iiKiti'»v- Praćen pritisk je jia tako silen, da nc more v bližini nihče oistati na luij^^ali. Cev je dolga 21 metrov. Strel doseže daljavo 44.000 metrov. Predstavljajte si nCinek, wî pade sti'aŠna granata iz višitie 400 du 500 nn:trov v l)]'ccej visokem loku. Vsak stiel jc drag in stane [iriljližno 48.000 mark. Napačna je sodba, da bi bilo mogoče iz teli to[)ov isîstreliti le 150 granat; gotovo je niarveC, da sedanjo vojsko topovi gotovo prežive. Frediio se kak strel izstreli, se natančno izračuna daljavo; nato se šc enkrat računi in meri. Ko strel poči, jc gotovo, da zadene. Pokaže se tiiogočen, ognjen steber, nato steber dima, ki je nad 100 metrov visok, čez nekaj časa se čnje zamolkel grom. Krogla se vkople, će niso tla skalnata, 8 do 10 metrov globoko v zemljo in izvrta luknjo, ki meri 15 do IS metrov. Deželni predsednik ekscelenca baron Schwarz in soproga v Novem mestu in Kandiji. Ob polu dvanajsti uri dopoludue pripeljala sta se visokorodna gosta v s])rcmstvu milostlj. gos. prosta dr. Elbeita in gosp, okr. glavarja barona Rechbacha v bolnico Usmiljenili bratov v Kandijo. Pri vliodn v bolnico i)ozdravÍli so jili preČ. p. grijor Polykai'i) VavpotiČ, gos]», dvorili svetnik pl. Suklje in gosp. deželni poslanec župan Zurc. Ekscelcnea gospod deželni predsednik in gospa baronica i)re-gledala sta nato bolniške prostore in obiskala vojaške in civilne bolnike. Z vsem dobro o[>remljena bolnica je nai)ra-vila na visokorodnega obiskovalca dober vtis. Prav poli valno se je pa izrazil ekscelcnea o moderni napi'avi operacijskih sob in še posebno o važni napravi Rilnlge-novega pristroja in krcmeiijakove svetilke, katere umetna svctlol)a se uporablja za razne bolezni z najboljšimi vspchi. Visokorodna gospa ekselcncc podarila jc pri tej priložnosti sniodke in cigarete za ranjene vojake. Darovi za ranjence v Kandiji. Za ranjene vojake v bolnici v Kandiji so podarili: Gosp. dr, Bertsche v Po-gancah krompir, preč. gosp. žitpnik v Škoejanu vreČo suhih češpelj, vasi Jelšo in Ďrešnjice pri št. Petru krompir, zelje in hžol, gosp. pl. Šnklje cigarete, iz nabiralnika glavjie tobačne tiatike v Novem [nestu tobak, sniodke in cigarete, gospa in gospod višji želez, svetnik Opitz smodke in cigarolc, občina iu župnija Bela cerkev ste nabrali krompir in razno sočivje, gdč. Hedviga Rosina 2 škafa vina, gdč. Ana Zupan Ljubljana košarico grozdja iu 25 steklenic vina, gosp, grajščak (.-ierm 1 sodček vina. Razno sadje so prinesli: Mavsar in Blažič iz Vel. Slatiiika, Reza Rozman iz Sela pri liatežu. C. kr. okrajno glavarstvo je podarilo veliko nemških knjig. Vodstvo bolnico se vsem najprisrČ-ncjc zahvaljuje. Darovi za volno. Darovali ao gospodje, j^ospe in gO9])0-dične: Afiiiič Ivana 1 K, Aiidrijanič ])cni 5 K, dr. C. Ažiiiaii 10 K. Barborič Lina 2 štrene volne, Butara A. I K 50 h, Doicne Terezija 2 K, IJolÍnšek Marija 4 K, Dramo Ann 15 štren volne, dr. S. Elbert, prošt 3 K, Ferlić Marija 1 K, Furlan Kani 4 K, Gt>r-dešič Amalija 3 K, Geniiova R. ii K, Glohevnik Emilija 3 K, «oUja Marija 2 K, Gorjanec 3 K, Gnzeij Ida 1 [{, Haider Pavel, t K. Horvat Urban 2 K. Histka L. 2 K. Jare Marija 2 K, Jakšo 1 K. llovsky Kati 1 K. dr, Ivanetii: Kr. 1 K, KrtléiĚ Avgnsta 17 K, Kaldè BtMa 5 K, Kastelic Solija 1 K, K.oklič Rezi 1 K, Kavarna Smola 8 K, Kos Josip 1 K, Kenda Mici 1 K, Kletiicncić Marija 2 K, Kramberser 2 K, Kuder Katica 3 K, Brata Kobé 5 K, Kiissel Nežika I K, Kune Minii 2 K. Krajee 3 K, dr Krcttižar 2 K, Hobe Janko 1 K, Lovše Pavla 2 K, Malasck 2 K, Marijina konj^regacija 30 K, Mayor iNeti 1 K, Mejak Linca 1 K, Mehora Beti 1 K, Mikec Marija 20 L, Mramor .Julija 3 K. Noimetnjvan 20 li, Neiitienovan 1 K 80 il, Nečitljiv podjiis 2 Iv, Novljaii .inf^elua 1 K, Dhhik Kati 5 K, O^'riti T. 1 K, dr, O^-rizek 2 K. Piiuser Adolf 10 K, Ptiuúic 2 K. ['etrii"; Kani 60 h, Picek "1 K. Peik« Jerca I K, Pov,o jutri, v soboto, ob 8. nri zjutraj v kapiteljski cerkvi. Predsednik kranjskega Rdečega Križa obiskal dolenjske ranjence. Dne ii«, t. m. je i)rišel v Novo mesto in Kandijo predsednik Rdečega k]'iža za Kranjsko, gospod dt;l Clott, in je ])regledal obe bolnišnici in njili prostore, ter se prav prijazno pogovarjal z 1'anjcnci. Padel je na siljskem bojišču obče-spoštovani posestnik in gostilničar iz Gor. Maliarovea Martin .Metelko. Pokojnik je bil član maharovške jiožarne hrambe in jjriden gospodar. Naj počiva v miru l)laga duša v tuji zemljici! Ogrski državni zbor se skliče. Dunaj, 26, okt. Ogrski državni zbor se bo sešel novembra meseca, da reši več nujnili vladnih predlog, med njimi podalšanje po.slaniške dobe državnih poslancev. Novi finančni minister. Cesar je imenoval dosedanjega voilitelja finančnega ministrstva, dr. Engla za huančuega ministra, Dr. Kngel je bil eden najizvedciiejših finančnih uradnikov. K sedanjim ČrnovojniŠkim naborom. Úrnovojniški nabori letnikov 1878—1890 se ne bodo vršili samo v Ljubljajn", marveč v vseh mestih, kjer je sedež okrajnega glavarstva. General Auffenbertj na jug? Več nemških listov jioroČa, da bo general AuiVenborg najbrže po svoji ozdravitvi prevzel iia južnem bojišču poveljstvo. Za 48.000 ujetnikov prostora na Zgornjem Avstrijskem. Line. Na Zgornjem Avstrijskem je pripravljeno prostora za 48.000 ujetnikov. Prvi transport, 2000 ljudi je Že prišel. Francoska ladja z ranjenci se ponesrečila. Londoj), 2G. okt. (Kor. urad.) „Lloyd" poroča, da se je ponesrečil s francoskimi ranjenci paniik „Marie Henriette" pri rtu Barfleur. Neki drugi parnik mu pomaga. Postaja na otoku Wight dobiva nujne pozive na pomoč. Vloga dijaka Endlicherja. Iz poročila o sarajevski obravnavi še posnemamo; Prebrana je bila izjava priče Rudolfa jlci.stcr-Habeduša. '^1'a priča je slišala od Ivana Endliclierja, predsednika jugoslovanskega ferijalnega društva na Susaku, da je svrha nacionalistične organizacije, da dijaki povsod propagirajo idejo jugoslovanskega združenja in da na ta način pri-liravijo tla za vojsko proti Avstriji v korist Srbije. Imenovana organizacija ima v Bel-gradu visoke pokrovitelje, a svoje središče ima v Ljubljani. Bolgarski dijaki izgnani iz Rusije. Sofija, Žfi. oktobra. „Utro" poroča, tla je ruska vlada izgnala iz Rusije vse bolgarske (lijake. Angleži utrjujejo London. Listi v New Yorku jn'iobčujejo pisma angleških vojakov, iz katerih je razvidno, da nti'jujejo Angleži mesto London v okrožju 20 milj. Delajo se utrjeni okopi iz zemlje in druga obrambna dela, Na Angleškem so zaprli 70.000 avstrijskih in nemških podanikov. „Times" poroča: Nemški in avstrijski vojni obvezana bodo kmalu vsi v vjetniških taborih. Njih število znaša v Londonu 40.000, po celem kraljestvu pa 70,000, Rusi nameravali usmrtiti nemškega konzula v Tabrisu. Naš korcspondenčni urad jioroča, da je nameraval neki Rus pred dnevi usmrtiti nemškega konzula v Tabrisu, Konzul je bolan in se nahaja v varstvu konzula Združenih držav. Rusi so raztrgali v Urmiji avstro-ogrsko in nemško zastavo. Vse to je pomnožilo simpatije Perzijancev do Avstro-Ogrske in Nemčije. Pri Kotoru poškodovana angleška torpedovka. Iz Frankobi'oda se poroča, da so prepeljali v pristanišče Mofette močno poškodovan torpedni rušilec, ki sta mu obstreljeua oba dimnika. Sodi se, da je bil angleški rušilec poškodovan pri Kotorju. Važni dogodki v Perziji. „Reichpost" poroča iz Kopenhagna; Po poi'očilih „Ueu-tei'jevega urada" so zasedle zdi'UŽene turško-perzijske čete glavna mesta v perzijskih gnbernijali. Nemiri v Macedoniji. Prefekt Stru-nnce brzojavija, da se je pojavila v okraju Radovište srbska banda, ki požiga in bolgarsko prebivalstvo strahuje. Po poiočilili îz Strnmiee so neznani storilci ustrelili nedaleč od mosta poslanca Georgieva, člana demokratične stranke v sobranju. Boji V Južni Afriki. Ueutei'jev urad. Ob reki Oranje je napadel Angleže polkovnik Maritz z vsemi četami, 4 stroj-Jiimi i)uškami in S topovi. Angleži imajo 8 ranjencev; števila sovražnikovih izgub se ne more ceniti, ker je ranjence s seboj vzel. Najnovejša poročila. Siloviti boji med LilleJem in Diin-kirciinom. Dne 2(). okt. zvečer v Haag došle brzojavke [loročajo, da kakor se sklej^a iz gromenja topov, sc bije boj na belgijskem obrežju še silovitejše. Nemci so mesto Rousselaire (lioulcrs) zavzeli že tretjič, kar potrjujejo vsa poročila. Boj za Ivangorod. Listi poročajo, da so zavzeli Nemci tri utrdbe pred Ivango-rodom. Obstreljevanje Ivangoroda, ki jc trajalo že 14 dni, ni dovedlo do uspeha, dokler niso pritegnili v boj 42 cm topov, ki so hitro povzročili, da so tri zunanje utrdbe podlegle. Padec trdnjave se pričakuje koncem tega tetina. Boji na Francoskem se nadaljujejo. Nova grupacija čet proti Rusom. Berolin, 28. oktobra. (Kor. urad.) „Wolfov urad javlja: Veliki glavni stan, dne 28. oktobra dopoldne. Sporočilo najvišjega armadnega vodstva. Boji pri Nieuportu in Dixnundenti se nadaljujejo. Belgijci so dobili tam znatna ojačenja. Nadaljevali smo z napatii. 16 angleških vojnih latïij se jc utleleže-valo boja proti našemu desnemu krilu. Njihov ogenj je bil brezuspešen. Pri Ypresu je ostal položaj neizpre-menjen. Zapadno od Lilla smo uspešno nadaljevali z napadom, V Argonskem lesu smo zavzeli zopet nekaj sovražnih okopov, katerih posadke smo vjcli. Na zapadni fronti se danes ni zgodilo ničcáťtr bistvenega. Na Poljskem so nemške in avstrijske armade v večdnevnih bojili uspešno zavrnile vse ruske napade, i)otem pa so se morale izogniti novim ruskim četam, ki so prodiralo izjired Ivangoroda, Varšave inNovogcorgijevska. Rusi sprva niso sledili. Otl sovražnika smo se razločili brez težave. Naše čete se bodo položaju primerno nanovo grupii'aie. Na severovzhodnem btijišču ni nobenih bistvenih sprememb. Naši na Jugu zavzeli nove pozicije, Dunaj, 28. okt. (Kor. urad.) Uratîno razglašajo dne 28. oktobra: Dne 27, oktobra smo v Srbiji zopet izvojevali uspehe. Z naskokom so naše čete zavzele Ravnje in močno utrjeno sovražno postojanko ob obrežni ccsti pri Ćrni Bari v Mačvi, in sicer po hrabrem sovražnem odporti. Pri tem smo osvojili 4 topove in 8 strojnih pušk, vjeli ï') častnikov in 500 mož ter vplenili mnogo vojnega materijala. Potiorek, fzm. Pri Nieuportu nemški topovi poškodovali štiri angleške bojne ladje. Harwich, 28. oktobra. Sem so privlekli štiri manjše angleške bojne bidje, ki so bile v bojih pri Nienportu poškodovane od krogel iz nemških topov. Nemško prodiranje med Ostende in Arrasom. Rotterdam, 28. oktobra. Nemci prodirajo na celi Črti med Ostende in Ari'a-som. Odpor zaveznikov peša vidno, ker nimajo rezerv. Sodba v Sarajevu. Sarajevo, 28. okt. (]ior. ur.) V veleizdajniškem procesu se je proglasila sodba danes dopoldne. Na smrt na vešalah so obsojeni obtoženci: Danilo Ilič, Veljko Čabrinovič, Ncdjo Ke-rovič, Miško Jovanovie, Jakov Milovič; na dosmrtno jeČo: Mitar Kerovič; na 20 let težke ječe: Gavrilo Prinči]), Neileljko Ćabrinović in Trifko Grabeč; na Dî let težke ječe: Vaso Úubrinovié; na 13 let težke ječe: Cvjetko Popovic; na U) let težke ječe; Ivo Kranjevié in Lazar Gjo-kié; na 7 let težke jeČe: Ovijan Stiepa-nović; na 3 leta težke ječe: Bianko Zagorac iu Marko Pcrin. Ostali obtoženci so bili oproščeni. Loterijske številke. Gradec, 28. oktobra 81 70 62 44 57 Belokranjski " vestnik. - Preloka pri Vinici. V začetku meseca oktobra nas je zapustil veleéastiti gosjiod žu])tiik Matija Kaduiic; služboval jc jiri iiuia iiepretrf^onia nad 30 let, nakar se je ])Oilal 1)0 tiatlštiridesetlctneiii službovauju v pokoj na svojo domačijo v i^užciiiberkit. Občinski odbor iia Vinici ga je bîl lansko leto izvolil za častnega občana; bil je namreč dolgo vrsto let občinski odljornik in načelnik krajnega solskega sveta, (.lospodii želimo v pokoju še mnogo let! Namesto gospoda M. Kadutica je bil imenovan /.a župjicga upravitelja gospod Ivan Sever, kateri nas je moral radi bo-lehnosti kmatu zapustiti, odšel jc protečeni teden na Koroško lielo, odkoder pride k nam tudi novi gospod župni upravitelj Ivan Banibić; tako bonio imeli v dobi enega meseca kar tri duhovnike. Gospodarstvo. Letošnja krompirjeva letina in njeni nasledki. Splošna je leios tožba, da se je krompirja dosti manj pridelalo kakor druga leta. Pri nas se povsod sliši, da ga je polovico manj kakor lansko leto. Cena njegova je zaradi tega tudi niocno poskočila. To je luid udarec za vse, ki morajo kronipir kupovati. Najbolj so udarjeni revnejši mestni prebivalci, obrtniški in delavski sloji, ki jirii je poleg kruha krompir glavni vsakdanji živež. Pa tudi na knietili zunaj je položaj vsled slabe letine neugoden. Premajhen pridelek občuti v prvi vrsti kmet sam, ki nima kromi)irja za pi'odaj in si na ta način ne more pomagati do denarja. V niarsikatei'i kmetski biši pa bo letos krotiipirja primanjkovalo. Ijctošnja slaba krompirjeva letina nas sili, da smo do skrajnosti previdni in varčni s krompi]■ jcni Vsak naj si napravi že sedaj račun, kako bo izhajal s p j'i d e I an i m kro m p i r j em, koliko ga naj pusti za jed, koliko za seine in za klajo prašičem. Iti tega naj se potem tudi drži. Vsak teden se sme porabiti le tista množina krompirja, ki jc naprej določena. Nič več! Drugače ne bomo izliajali. Letos je tudi drobni kroni])ii' bolj skrbno prebrati kakor druga leta. Za svinje naj se pusti le tistega, ki ni za drugo rabo. Óe je pri hiši dosti živeža, naj se nekaj krompirja, kolikor ga po računu ostaja Čez domačo potrebo — proda, kajti po mestih se rabi dosti krompii'ja in je naša dolžnost, da zalagamo ž njim po primerni ceni mestno prebivalstvo. Vsaka hiša mora pa na to paziti, da bo s krompirjem izhajala vzlic slabejši letini in da bo krompirja ostalo tudi za s C tue, ker spomladi ne bo dobiti semena od nikoder. Zelo važno je letos, da se krompir skrbno rabi. Letos ima vsak posatiiezni krompii' svojo vrednost, Zato je s krotii-pirjem varčevati, kar se da. Hodimo varčni, če krotnpir lupimo in pripravljajmo ga le toliko za vsakdanjo jed, kolikor ga je neobhodno potreba. Ivrotitpir naj nam ne ostaja na mizi, antpak naj sc ga v skledi raje manj prinese kakor preveč. Poleg vai'čne porabe je letos tndi to zelo važtio, da ga skrbno shi'anju-jenio. Krompir nam letos ne sttie trpeti nobene škode po naših shramiiaii. Zato je krompir shranjevati na suhem in ga je po potrebi jirebirati. Letos natii ne sme biti vse eno, aii ga kaj tiialega segiuje ali ne, atnpak vsak gomolj naj se nam drži do spomladi. Če je klet vlažna ali slaba, naj se pridno zrači in pušča po potrebi odprta, da zamore .škodljiva vlažtiost odhajati. Na vse to naiii je letos bolj paziti kakor druga leta, kajti ne moremo si liredstavljati ])o deželi hujšega zla, kakor če bi pjezgodaj zmanjkalo krotnph'ja, ki je vsakdanji in najpoglavittiejši živež za nas. liohrnian. Gospodarske drobtine. Prepovedana prodaja telet za klanje. Ker jiorahi vojna veliko klavne živine in se je bati, da bi bilo doma jo'emalo nove prireje, se je izdala po izgledu Nemčije in Ogrske tudi pri nas pi'epoved za klanje telet. Po tej odredbi se smejo klati teleta do starosti G mesecev le z dovoljenjetti pristojne oblasti, namreč župatistva. To dovoljenje sme dati župan v teli-le slučajih: Ako je tele zaradi pomanjkljivih telesnih ohlik nesposobno za rejo, potem, če je v hlevu premalo pi'ostora, ali Če manjka potrebne krme, ali pa Če je živinorejec vsled slabega denarnega stanja pi-isiljen teleta prodati. Tudi se ne sttie nobenega večjega živinorejca siliti, da bi več redil kakor dve tretjini telet, ki so se porodila v zadnjih šestih mesecih. Klanje v sili je dovoljeno. S to odredbo se hoće doseči, da bi se klanje telet in uživanje teletine kolikor mogoVx omejilo v času vojne in da bi se skibelo za zadostno rejo živine. Prodaja mleka v Novem mestu. Menda ni bilo v Novem mestu še nikoli toliko Jideka, kakor ga je v zadnjem Času. Da ga tuišc mlckarice prodado, tiiu zbijajo cene, kar se da, in kolikoj' ne store mle-kai'ice v tem ozirn, stoi'e meščanje, ki itiiajo mleka na izbiro. Najbolj pa škodujejo same sebi ndekarice same, ki se ne drže cene in ki ne privoščijo druga drugi, da bi se prodalo mleko po pošteni ceni. Ta naval bo trajal seveda samo nekaj Časa, dokler je toliko jesenske paše kakor je imatiio sedaj iii dokler je še dosti zelene knne. Kakor hitro pričnemo s suho krmo, se bo položaj izpremenil. Poudarjati pa moramo dejstvo, kako težko je z nasititi ljudmi kako organizacijo započeti, ker ne poznajo (h'ugega, kakor sami sebe in ker jim manjka vsake zavednosti v takih-le položajih. Zaprta meja za žito. liumunija je svojo mejo za izvoz pšenice zaprla. Odpi'ta je pa Še meja za izvažanje tui-šice. Maksimalne cene za pšenico se bodo v ki'atkeiii tudi ]u'i nas vpeljale, da se napravi konec škodljivetiiu pretiravanju sedanje cene. Tržna poročila. Vinske cene. Po drugih viiiskih krajih se že nastavljajo ciine za vino, ki so pa v obče nižje kakor druga leta. Pi'i nas na Dolenjskem ni bilo dosedaj še niC kupčije, gotovo je pa, da bodo tudi pri nas cene nekaj nižje kakor druga leta. Naša vina je treba že sedaj v denar spravljati in vsak vidi, da je bolje. Če ga proda sedaj po pattietni ceni, kakor če ga mora o kresu okrog i)onujati za nižjo ceno. Vina z izgubo starati ne velja. Da bodo naši vinogradniki poučeni, kako se vina po sosednih deželah prodajajo, smo se namenili s prihodnjim listom priobčevati tudi ondotne vinske cene. Naša vinska kupčija je dosedaj bolj sama sebi prepuščena, kar pa ni prav. Tudi pri nas je treba to kujičijo bolj podpirati. Najbolje bo, da se bodo v naših raztiierah zavzela naša županstva za to in bodo jio možnosti podpirala vinsko ktipčijo. Oe župan sani nc tiiore kupcem iti na roko, naj i)a s]n'etiilja kupca kaka d]'uga zaupna oseba, ki je pripi'avtm za take kupčije. Jvdoi* želi svoje vino prodati, naj bi to naznatiil pri žui»anstvu in povedal tmiožiuo in kakovost vina. Pri vsaketit žujianstvu bi imeli na ta način zaznatiiek o vinu, ki jc v dotični občini na prodaj. Tc seznamke naj bi se jmslalo od slratti vinorodnih občin Jia Županstva, ki so na sedeža okiajnega glavarstva ali okrajne sodnije in ki so ])ripi'avijena pomagati pri posredovanju vinske kupčije. S tako organizirano po- močjo bi se dalo veliko dobrega storiti za olajšanje vinske kttpčije. Važna središča za pospeševanje vinske kupčije na Dolenjskem so Novomesto-Kandija, Krško iji Metlika. Tovarišem čevljarjem. Zadi'uga čevljarjev v Novem iiiestti naziuuija vsetu svojiiti članojit, da se je pri odborovi seji dtte 10. sept. 1914 na novo uredila preizkuševalna komisija za pomoČitiške preizkušnje. Ta kotiiisija je sklenila, da se bodo odslej vršile preizkušnje za pomočnike vsako Četi'tletje, t, j, vsake tri ttiesece. To i)a zaradi tega, da se bo nabralo več učencev, ker je Jieprilično za vsakega učenca posebej klicati preizkuse-valno kotitisijo. Tudi pri drugih zadrugah ititajo tako urejeno. Le takrat, ako bi učettec takoj, ko je prost, šel od mojstra domov ali na tuje, le v takem slučaju se bode preizkušnja vršila samo za njega. Ker je ta preizkušnja, ki jo mora narediti vsak učenec, da s tem dokaže, da se je dobro izučil, velikega jiomena za vsakega učenca, bi bilo želeti, naj bi se gg. mojstii tudi sami za to zanimali ter svoje učence Že nekaj preje o])ozorili, da bo treba delati preizkušnjo, da naj se za to vsak bolj potrudi in uri v delu, da bode preizkušnjo bolje izvršil. Ůcbode učenec pomočniško preizkušnjo dobro izvršil, bode čast za njega; v prvi vrsti i)a bo to čast za njegovega mojstra samega, ker dobro delo hvali mojstra! Pomočniška preizkušnja je velikega pomena tudi zato, ker tisti, ki ne bo iiitcl izpričevala o preizkušnji, ne bo doliil obrtnega lista, to se pravi, ne bo dobil patenta, ako bi hotel kdaj začeti obrt na svojo 1'oko. Tem potom bodi tndi povedano, da sc pottiočniške preizkušnje odslej ne bodo vršile več tako po dottiačc, kakor so se vršile zadnji Čas, da bi natitreč itčenec naredil par čevljev, poteiti bi jih pa nosil od mojsti'a do mojstra kazat, kako Jih je naredil. Marveč preizkušnje se bodo in se ttiorajo vršiti natančno po preizkušcvalnettt redu, določeuent po razjtisu c. kr. deželne vlade z dno 19. junija 1 i)08, št. 14.190, ki ga ima zadruga v roki in se ntora po njem ravnati. Naj torej vsak mojster skrbi, da bo dill učencu dovolj Časa na razpolago, da bo delo lahko ntiriio izvršil, no v naglici. Tndi naj se mu da tako delo, ki nc bo naročeno, da bi naročnik komaj Čakal na Čevlje, marveč tako, da Čevlji lahko ostanejo pri zadrugi toliko Časa, da se bo komisija sestala in delo pregledala. Vsak učenec naj naredi na zadrugo prošnjo za pripustitev k preizkušnji. Da bo vedel narediti prošnjo, bo dobil navodilo (iri zadrugi. Ker je letošnjega leta «amo šc tri ittcscce, zato sc bode vršila skupna preizkušnja za vse čevljarske učence, ki itiiajo biti letos prosti, zadnji teden (ired novim letoiti, kar naj blagovolijo vsi gg. mojstri vzeli na znanje. Zadružni odbor je tudi sklettil, ila liodo dobili tisti učenci, ki boilo potnočniško preizkušnjo naredili s prav dobrim uspehotii. pritncrno darilo, kar bo v sjiodbudo vsem. Oospodje tovariši, iiačelstvo zadrttge vas pi'osi, da se blagovolite i)o tu iiavedenetu ravnati, da bo zavladal pri zadrugi ]-ed, kakorStiega zahtevajo zadružita pravila. Naj nihče ne itusli, da Vam zadruga napravlja s tem sitnosti. 1'ovsod titora biti dis(;iplina, ker brez nji; tu reda, in se ne da voditi nobena stvar. Zadružtio imčel-niŠtvo se mora ravnati po pi'avilih, ki jih je odobrila c. kr. deželna vlada, načelniŠtvo ])a ste izvolili Vi sami. Torej se morate raviiati i)o tem, kar naČelništvo na podlagi pravil odredi. NaČelništvo zadruge čevljarjev opozarja vse Jtiojstre, zadružne člane, naj vsak svoje učence iti pomočnike, ko jih spi'ejme, tekom 8 dni naznain zadrugi, da bode šlo vse iio i'edu. To zahteva ^ 5. zadružnih i)ravil, ki govori o dolžnosti članov. Vsak tiiojster, i)omočnÍk in učenec, ki bo ittiel kak opravek pri zadrugi, kako pritožbo ali kaj drugega, naj se zglasi pri zadružnem načelništvu. Tesarska ulica št. 1(}G. Zadruga čevljarjev. Orožbeni ohlic. E 548/1Í Vsled sklojia k dne 10. oktobra 1914, oiiravilim Številka 1Í 548;l.i/8, se iirodi* dne IG. novembra 1914 dopoluiine ob polu 10. uri pTÎ podjiisiiueiii eodiiíĚu Bolia St, 4 na javni ilrailii: Hi.ia št. 34 in vrt v Knndiji vbi. st. 53, kat, olji';, Kandija, Ceniliia vrodnoKt jo 5420 K, najiiiiiiijii pomidek 3210 K. Pod iittjmatijřim potiudkom se ue proda. C. kr. okrajno sodišče v Rudollovem, odd. IV., dna 27, oktobra 1914. 98 Dražbeni oklic. E 49Ó/U 10 Vsled sklepa z dne 12. oktolji'a 1914, ojiruvilna ítcvilka E 4tř.')/14/10, so proda dne 16, novembra 1914 dopolutine ob 10. uri v Novum mestu pri sudištu Boba št. 8, na jnvni dražbi: Hiša àt. IS v Kovem mestu k vrtom in gozdno pnrtelo it. 4093/342 gora Itason, davč, obi. Dubindol. Cenilna vrednost je 4i;6u K, najnianjii poimduk SIOO K. Tod najmanjšim ponudkoni se uc proda. C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. IV,, dna 27. oktobra 1011. 99 DrQzbeni ohlic. E 4752, k, o. Smolinjavas, (ço^d, i'onilnu vrednost jo 134 K, najmanjši ponudek 90 K. C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. IV., dne 27. oktobra 1914. 100 A. DRAME modna trgovina — NOVOMESTO vljudno priporoča krasno iïbiro modernih domshlli iilobuliov najnovejšo dunajsko luodelo, forme in nakit. Vedno v zalogi vsi modni predmeti noifinejšB volneno zimstio blago. 27o Rdečemu Križu. 97-3-1 Popolnoma uorno naložen denar. fieâNILfiffiâ ie POSeJILWICâ * /ii Kandijo in okolico, roj^. /a