lAst 93
X torek SO. Ustopada
1849.
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in '/,, za ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celolctno pošiljanje aa dom v Ljubljani se odrajtuje še \ gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno i gold., za ene kvatre 2 gold.
---------------. .. --■-,-■-- -------------------U..,- ------------------------------------------------------------
Priliodni sedež krožnega poglavarstva v Istrii.
Pa z en 3, novembra. Predlog ministra notrajnih zadev na cesarja čez politiško vravnavo primorja opomne, da sovet, kje da bi bil sedež krožnega poglavarstva v Istriji, že nekaj časa terpi. To je gotova resnica, ker nekterih dvajset let mende že po pravici nekaj časa imenovati smemo. Kar se je Istrija v en krog zjedinila, je sedež krožnega poglavarstva v Paznu. In ravno od ;tistega časa se posvetvajo, ali ima sedež krožnega poglavarstva v Paznu biti, ali se ima v drug kraj prestaviti. Upali smo, da se bode pri politiški vravnavi ta gordiški vozel zrešil; v vsih drugih kronovinah je bil tudi sedež krožnega poglavarstva odločen, ali v Istriji, ki je že zavolj mej tolikim težavam podveržena bila, se ni moglo odločiti, kam da se ima sedež postaviti. Še mora vravnavska komisia čez to reč vse okoljšine za in proti tej reči na tanj-ko preiskati in naznaniti, potem se bo še le ta reč vravnala. Spoznamo, da zlo radovedni temu nasproti gledamo. Že skorej skoz eno človeško življenje smo v vednem strahu, da nas bode znabiti kako talijansko mesto prekosilo in nam dobičke, ki iz tega zvirajo odneslo. Pa ako bo krožno poglavarstvo v drug kraj postavljeno, ne bomo zgubili samo dobičkov tem več mi bomo tudi škodo terpeli. ^Ako bi bila deržavna vlada sedež istrijanskih - grofo«", stricev Habsburške rodovine, v pu-sdbi pustila, bi naša reč drugač stala; zdaj pa je Pazen — ta sedež še nekaj let, hvala modri skerbi vladarstva — spet poglavarstveni sedež postal, število prebivavcev in hiš je še enkrat večo kakor je bilo popred, ljudstvo je skupej pritisnilo, in večidel od ljudi živi, ki v mesto z opravki hodijo, ki jih pri poglavarstvu imajo. Pazen je mestu nadepolno in le nesrečna negotovost odločenja prihodne oso-de je bila overa, da se hitrejše in bolj ni opomoglo. Ako bi se bilo kaj gotovega sklenilo, bi se bil Pazen gotovo v vsaki zadevi bolj hitro opomogel. Ako se mu zdaj poglavarstvo vzame, bomo v kratkem dovolj pro-letariata imeli, ki se bo zemljakom na glavo nakopal v živo tožbo negotovih vravnav vladarstva, ki je čoln sreče na valove postavilo in ga potem toliko globejše potopilo.
Mi mislimo, ker je nas vladarstvo dvignilo , tega gotovo ni brez pametnega vzroka storilo. Če smo pa enkrat te vere — in mi smo tudi — bi bila prederzna nezaupnost proti dobrohotečim in providnim možem, ki deržavno veslo v rokah imajo, ako bi mislili, da se bode zdaj to vničilo, kar je bilo skoz četert stoletja, naš vžitek in naše posestvo, iz kte-rega smo živeli.
Istria ne davno austrijansko Thule, doti-klej toliko različnih rodov, zaželjeno mesto staro- in naravoslovcev , Istria ve mnogim vprašanjem odgovoriti, če jo pa za glavno mesto prašamo, ali molči ali mnogo imen po tujim donečih in na pol znanih imenuje. V taki zmešnjavi tudi minister soveta ni vedil in je torej še enkrat slušati poslal, da pravi odgovor dobi.
Vzrok obstoji v zadevah, kterih niso ljudje stvarili in tudi ne premeniti mogli. Ako bi reka po Istrii tekla, v ktero se bi vse druge
vode zlivale, bi nekdo ne dvomil, da bi glavno mesto na iztoku te reke ležati moralo.
Ako bi bila Istria dolgo primorje, bi se morala nar varniša barkostaja poiskati, in tam bi bil glavni stan, in ako bi bilo več barko-staj enako varnih, bi bilo [glavno niesto gotovo v sredi te verste. Al v Istrii vsega tega nimamo. Istria nima enega primorja, ampak tri, pervo proti jugozahodu od Umaga do Kopra, Izole in PirtTia, drugo proti jugoizhodu od Salvora do Pomera z Umago, Novim mestom, Poročom, Trevinjo, Polo, tretje proti se-veroizhodu od Pomora do Volovske z Labi-nom, Plominom, Lovranom. Pervo primorje leži na teržaškem zalivu, in Terst je njegovo težiše, drugo na adrijanskem zalivu, in vsa kupčija se proti Benetkam obrača, tretje na Kvarnarskim zalivu, in njegovo težiše je Reka. Kje na bregu morja moramo tedaj glavno mesto iskati?
Istria tudi reke nima, v ktero se druge vode zlivajo, da bi ona glavno mesto odločila, ampak vsaka voda se na ravnost v morje zlije.
Drugače je z suhim. To leži visoko in skorej v sredi treh primorjev. Bve cesti, ena po dolgem in druga po širokem skoz deželo deržite in se križate. Tukaj je tedaj središe dežele, tukaj žlahten, nepokvarjen pervi zarod dežele, tukaj je stari Pazen, za glavno mesto modro zvoljen od vladnih nemških ple menitnikov, ki so zaredomo knežno grolijo vladali, ne davno od vlade zopet za glavno mesto postavljen, zdaj pa v nevarnosti v svojo in cele dežele škodo glavarstvo zgubili in v revšino pahnen biti.
Naj le naši nasprotniki govorijo, da se je glavni stan večkrat premenul, in da je vedno na morju bil, v pervo na neobljudnem kvar narskem bregu, potem v najvarniši barkostaji v Poli, in zadnič na Koperškem stalnem bregu
Divji morski roparji, ktere je orel rimske republike udaril, da so kralja in deželo z vzetjem Nesaktia zgubili, so morali na bregu prebivati; oni niso v miru živeli, in ko so po Liburniškim morju ropali, so malo na poljo deljstvo in pošteno življenje mislili. Ko so Rimljani v Istrio prišli, so se v deželi le z malo kako rečjo pečali; vojakov so sem poslali, da so morje in veliko deržavno cesto, ki je za krajem morja peljala od Salone do Ogleja varovali roparskih napadov. Tak dobiček so od teh krajev vživali. Naravno je bilo torej, da je bilo poglavarstvo v Poli. Pozneje , ko je pod oglejskim patriarhom in benečanskim Du ždarn Koper glavno mesto postalo, ni bila več dežela cela; en kos Istrie je po dotni pogodbi na habsborške vladarje padel in Pazen je bilo poglavitno mesto. Vozki rob na morju je bil pod benečansko vlado, in stoletja so minula preden se je cela dežela sopet zjedinila. In zdaj se še dvomi, ali bi se sedež glavarstva v nar bolj odročni kot polotoka skorej v pred mestje Tersta prenesel, ali še zanaprej tam ostal, kjer ga sedajnost in zgodovina opra viči. Govori se tudi, da se bode sedež poglavarstva v Rovinji vstanovil, v llovinji v prenapolnenem ribškem mesticu na zahodnem bregu, kamor se skorej od vsih krajev le po dolgih ovinkih priti zamore, mestice od severa z vodotokom od poldneva z griči od drugih krajev odtergano, zase zaperto v pusto
morje moleče, nikolj in nikdar politiške po-mcmbe za deželo.
Drugi govorijo od Poreča, zapuščenega rimskega sela med Kvieto in Leme, sivega škofijskega mestica na krednem bregu, brez teržtva in kupčije, brez trave in vode, ki zase nima ničesar, kakor to, če sta dva v prepiru, da se treti veseli.
Toliko vzrokov iz zemljolege in zgodovine naj bode dovolj. So še drugi, ki zvirajo iz raznih šeg prebivavcev, kterih sicer neradi opoinnemo; ker se tožbi enako glase. Tode čas je molčati pa tudi čas govoriti, in ne le pravica, tem več tudi dolžnost samega sebe braniti. V Istrii dandanašni stanujejo Slovani, Lahi, Valahi in Albanezi. Albanezi so se že čisto poslavenili in le po dveh vaših stanujejo, so tedaj brez politiške pomembe. Ravno tako tudi Valahi nimajo politiške pomembe , ki v nekterih občinah pod Učko goro stanujejo. Oba naroda imata le okrog 2000 duš, Slovanov je pa 172,000 in Lahov 56,000. Kje je tedaj večina prebivavcev, ali na strani Uircev in Slovencev, ali na strani Lahov, je jasno kot beli dan. Pazen pa leži v sredi na staroslovanski zemlji. Koper in Rovinjo na laškem ležita, kamor so morski volovi tujce od unega kraja naselili. Že zavolj tega, ker je večina v Istrii slovanskega roda, bi se moralo slovansko mesto za glavno mesto postaviti.
Zraven tega smemo tudi po pravici upati, da mora modro vladarstvo posebno svojo skerb na narod obračevati, ki je za drugimi zadej ostal; in ravno to je močno sredstvo, narod povzdignuti, ako se mu po tem zmislu politiško središe postavi, zakaj, kjer je serce, tam žila bije. Slovani so pa, akoravno močnejšega števila, v drugem za Lahi zaostali; tudi zemlja, na kteri oni stanujejo, jim veliko slabši rodi, kakor bi dobro obdelana rodila. Že se je v zadnih dvajset letih mnogo prida pokazalo, ker je bil Pazen glavno mesto. Krožni poglavar je nar popred svojo pazlivost obernil na poprave cest, in njegov trud je bil obilno plačan. V kratkem je bila mreža cest raztegnena po deželi, kteri le malo več k popolnosti majnka, in tudi to malo je že v delu in bi bilo kmalo dokončano. Kdo zasluži in potrebuje tudi v tej zadevi veče skerbi patri-arhalski Slovan ali samosvoj Vlah?
In če zadnič v Paznu okrog pogledamo in se v obnebje ozremo, se vidimo od vsih krajev obdani od spominov ganljive zvestobe istrijanskih Slovanov. Tam na unem griču, na Lindaru je vitez junaške duše, vojvoda Lazarič baronstvo zaslužil. Na korenu tega griča je Lazarič na čelu slovanskih istri-anskih prostovoljcev v letu 1813 Francoze iz dežele spodil. Še navdahnuje spomin tistih dni sive glave, ded pokaže vnuku dragi obraz vojvoda, starega vojaškega tovarša, ki zdaj zopet v Paznu prebiva, ali pa v spomin nasute bombe, ki so jih v beg zapodeni sovražniki popustili. Ali niso taka dela plačila vredna ? ali mora žlahtni Slovan, vedno zvesti, spet podnožnica biti, kakor v prekleti dobi na dvoje raztergane dežele? ali mora to perva zastava razglašene enakopravnosti biti? O ne, tega ne more in ne sme biti!
Čuli smo tudi dva vzroka, kterih eden za laška mesta v obče, drugi pa posebno zaKo-
Iper govori. Pervi se na to opira, da naj poglavar v kakem laškem mestu zato stanuje,
ker se na zvestobo slovanskih mest zanesli sme. Ta vzrok tedaj nezvestobo obdaruje Postavite kakega sultana tje, naložite sumlji vemu mestu jarm vojaške oblasti, storite po postavah, kar je vam drago, pa za božjo vo ljo, ne tepite zveste dežele z vzetjem važne ga dobička, ker en kos dežele slabo misli.
Drugi vzrok govori za Koper, ker je le eno pošto od Tersta in torej opravilo krožne ga poglavarja z deželnim poglavarjem zlo zlaj ša. Kdor to v resnici za važno ima, temu se še ne sanja, da je memba naznanil in drugi reči še veliko manj kot vladanje, in da bistv vladanja v kakem drugem obstoji, kakor pre važvanju popirnatih cul.
Tudi smo, kdo verjame! morali čuti, da bi se zavolj tega sedež krožnega poglavarstva v kako veče mesto preložil, da bi uradniki ložej bolj mehko živeli. Ta predlog izhaja iz take dušne lastnosti, z ktero se, kakor velik pesnik pravi, clo bogovi zastonj bojujejo.
Mi imamo veliko žlahtnejše mnenje od mi-nisterialnega svetovavstva, da bi proti takem mnenju orožje brusili. Kar v tej reči misli mo, smo odkritoserčno povedali; in ravno tako zaupno pričakujemo od cesarkih svetovav-cev nar boljši izid. Prijeli smo pero za istri-janske Slovane, za večino prebivavcev, za žlahten in nepokvarjen predolgo zatiran narod; da bi naše besede v rodovito zemljo padle in ne na pusti skali oinolčale!
(Presse.)
Austriansko Cesarstvo.
Slovenska dežela.
Ljubljana 18. listopada. Ljubljanski dopisun Lloyda, ktir se je pred nekimi mesci očitno za vohona napovedal, to svoje umazano opravilo zvesto izpolnuje, kaderkolj se oglasi, on Slovence gerdi, natolcuje, ovadi ali de nuncira. Posebno njegov zadni dopis v broju 539 imenovaniga časopisa je tako gnjusoben, da se bojimo tako umazane reči se dotakniti Pa kir se je on prederznil čast in poštenje našiga slavniga Dohtarja Bleivveisa tak nesramno napasti, naj bo nam dovoljeno, se tega mazača nikoliko lotiti; desitudi smo prepričani, de od vsaciga rodoljuba visoko spoštovani gospod Bleiweis pri tacih napadih nobeniga opravičenja ne potrebuje. —
Iz Lloyda zvemo, de v Ljubljani prenapeti Slovenci tak strahovavno vladarijo, de ni varno za tistiga, ktir bi se prederznil le be sedice čez potrebnost nemškiga jezika naKrajn-skim pregovorit, zraven pa je rečeno, de so po celi deželi omikani in tudi prosto ljudstvo po polnama od te potrebnosti prepričani — Srotle! kje ti je pamet ostala! Ako se lažeš, se tako laži, de te ne bode vsak pameten človek vprašal: Ali te luna terka? Če vsi Krajnci na samozveličavnost nemšine zares verjamejo — že davno bi bili tiste Slovence v kozji rog ugnali! Če pa ta vera v nemšino še ni tako ukoreninjena kakor želiš, alo na noge Lloy-dov dopisun, potegni se za svojo reč, pero v roko, pamet v glavo, daj svoje visoke misli v beli Ljubljani na svitlo, govori Krajncem na serce, morebiti de... de... de boš še tiste prenapete Slovence spreobernil, — zahvalno pesem ti bojo v Lloydu ali v Gra-carci peli.
Pa ta dopisun ima, kakor pozneje zvemo, j,Hintergedanken." Slovenci niso samo prenapeti , oni tudi ministerstvu nasprotno ravnajo, oni časopise izdajajo, oni ljudstvo podpiha-vajo in ga dražijo. V dokazbo tega on pristavi iz »Novic neke besede g. Bleivveisa, v kterih je potoženo de je visoko ministerstvo na Krajnce popolno pozabilo. Že ljubljanski srenjski odbor se je pred nekimi mesci pa ža-libože prepozno poganjal za ravno to, od česar je v tistim listu novic govor, še clo samo deželsko poglavarstvo je prav živo potrebo
kirurgie v Ljubljani visokimu ministerstvu do kazati skušalo. Pa kako, da je samo g. Blei weis nove pregrehe antiministerializma kriv. Tudi to reč hočemo našim bravcam nekoliko razjasniti. Ta sostavk Ljoyda je nam čudno lučico prižgal, in gospodu p... bi skorej re kli: Spiegelberg ich kenne dir, to je po krajnsko: Že vemo kam pes taco moli
Morebiti misli dopisun sam v kakšnim Ljubljanskim listu v kratkim svoje piškave orehe bravcam ponudit; pa slabo se mu bo godilo, če bojo Krajnci namesto krepkiga jedra červiča v orehu našli. Hvala Bogu! do zdaj se še ni sredstvo znajdlo človeški želo dec tako spreobernit, de bi tudi strupene reči mu v tek bile, in mi dobro vemo, de tudi cele kolonie nemških oštirjev nemških kuharjev, in nemških kelnarjev, ktere en pisavec prav pu lile v Ljubljani izdane knjižice na Krajnsko želi, ne bodo krajnski želodec tako spreober-nili, de bi mu Lloydov dopisač s svojimi gnju-sobnimi soslavki vstreči zamogel. Torej mu ne ostane druziga, kakor če je mogoče, mo ža ki je skoz leta z dušnimi slastnimi jedrn Slovence preskerbil odrinut, in pervo sredstvo mu je: Calumniare audacter sem-per aliquid haerit. Pa to mu še ni do-velj , tudi Slovenska modrica, krasno peva joča devica, bi mogla obmolknit, cvetlice slovenskiga duha bi ne smele slovensko serce na dalje razveselit, samo zato ne, de bi dopisun svoje ternje in koprive tudi na naših livadah zasjati mogel.
Lepe in koristne priklade novic so temu ovadniku nepotrebne, one kmetijski družbi pre globoko v mošnjo sežejo, kakor on pravi, in vunder je sploh znano, de izdaja novic kme tijsko družtvo še v nobene potroške pri pravila ni, znano je, da g. Bleivveis skoz tolikanj let novice brez v siga plačila vre-duje, kir on to, kar bi zanj ostalo, kakor pravi rodoljub rajši, v to obrača de ljube Slovence s kakšno doklado razveseli.
K sklepu pa naj bode dopisunu leto rečeno: Da se on zlo moti ako misli, s takimi sostavki Nemškimu življu (dem deutschen Elemente) vstreči, da mi menimo, da nem ščina še ni tako revna, da bi taciga borniga mazača za svojiga brambovca upotrebovala; da ni nemščina temuč starokopitneštvo, za cliro se on poteguje, da tudi Slovenci pošte ne Nemce čislajo in cenijo. Tudi mu ni treba se zdaj za to, zdaj za drugo čerkico skrivat, celo strahovavno gospodarstvo Slovencov, od kteriga on zmiraj blede, bode k večim v tem obstalo, de mu bodo pri branju njegovih sostavkov kak „živio" zakričali. Čemu mu je torej taka skerb, svoje ljubljene duševne otročiče zdaj tu zdaj tam pod drugim imenam potikat, saj so si vsi tako podobni kakor eno jajce drugimu
Celovec 12. Novembra 1849. Kaj bomo še doživeli, ako nam Bog še nektere leta živeti da? »Agramerica" in „Klagenfurter-Zei tung" ste se lani tako rade imele, kao pes in mačka; jedna je kričala »levo", una pa "rechts", Agramerica" je hvalila in priporočevala »slav janstvo", »Celovčanka" pa »nemčarstvo"; ista je terjala »kronovine", ova pa „kronovinice"; ista se je potegovala za »foederacio", ova za centralizacio." In sada, — pokrižajle se! — sada po nekterih mescih ove dve novine v lepej uzajemnosti in ljubeznivim porazumljenju jeden rog trobite, od nekterih tednov ene edine sostavke donašate! Čudna reč. Ravno tisti sostavki se berejo po časopisih Beč-kih, Pražkih, in večni Bog ve, kje še. Slovenija je nam pred kratkim oznanila neko šta-cuno na Štajerskom, kje si gg. uradniki potrebne svedočbe, da slovensko znajo, za do-jer kup, morebiti še zastojn dobiti morejo. Sada pa čutimo in zvemo, da mora na Dunaju neka velika, bogata in krepko podpirana fabrika biti pod naslovam: »Artikelfabrik fiir die osterreichische Monarchie"; ktera svoje sostavke — ihre hohen Geistesprodukte — vsim
uradnikom gratis pošiluje. To pa nikolj ni verjeti, da bi se ta reč godila po volji, ja naukazu g. ministra znotrajnih zadev. Saj uradniki dobro vedo duh in teženje sedajnoga ministerstva; ni toraj treba, jim iz Beča sostavke pošilati; to bi bil žalosten dokaz, da uradniki po kronovinah ne znajo, alj nočejo, v duhu ministerialnim svoje poluradne novine uredovati. Ako je pervo, kako plitva in pičla mora biti omika in znajdenost gg. uradnikov; ako pa je drugo, tedaj pa ni res, kar se tak pogosto bere in sliši, da sedajno ministerstvo vživa popolno zavupanje austrijanskih narodov. Oboje bi blo žalostno! Zato mislim, da so nekteri gospodi, ki so ministe-rijalnejši od ministerstva pogodili in zjedinili se na svojo pest, da ove sostavke kujejo in razpošilajo; toraj so ovi spiski brez vse važnosti, in se clo nič ne porajtajo. Vsaki, ki tisti,,A" ali »Oesterreichische Correspondenc" zagleda, hitro ve, kam pes taco moli: aha! to je »Fabrikarbeit!" Nam bravccm je sada ova naprava scer težavna in zoperna; pa od novega leta si bomo le jedne same tistih novin naročili, in tako marsiktero dvajsetico prihranili, in jo na kej boljšega obernili. —
Donešna »Agramerica" donese neki sostavk iz Beča zastran »Jelačič-zavoda"; pod tem sostavkom je ime podpisano vsakomu bravcu časopisa »Slavische Centralblatter" dobro in slavno znano; Heliodor J. Truska je po celim slavjanskim svetu v dobrim, večnim spominu, njegovi iskreni, krasni, izverstni sostavki so „Slavische Centralblatter" vselej kinčovali. Škoda, škoda, smo tukaj zdihovali, da ova slavjanska vila se neoglasuje več; škoda, da ova modra plavica ne dela, da ovo domorodno serce ne bije več za Slavjane! Dro sem mislil po znamenju in po izverstnosti nekterih sostavkov »Agramerici" zgoraj imenovanoga pisatela zaslediti, pa vender gotovo nisim ve-dal, nisim hotel verjeti. Donešna »Agramerica" vse razjasni; glasno govori besede: „Heliodor J. Truska, k. k. Ministerialbeamte." Lani je vlekel vihar »foederacie," letaš vihar centralizacie"! —
Slavni gospod minister javnoga uka je izdal osnove uravnave giinnazijalnih in realnih šol tako v duhu ravnopravnosti složeno in uravnano, da mi Slavjani prav iz serca zadovoljni biti smemo. Gospod minister nam toraj prav dobro hoče; — alj nižji uradi, nižje oblasti se tim napravam na vso moč uperajo. Tako postavim je pri nas v Celovcu učitelstvo svoj sklep, da je slovenski jezik za Slovence po vsih 8 šolah zapovedani predmet, spet prenaredilo, in v seji 18. Oktobra sklenilo, da slov. jezik za nobenoga učenca ni zapovedan predmet, temuč samo za tiste, kterih stariši in oskerbniki to dovolijo in želijo. Pa vender se ovi sklep tim modrijanim samim nič tej prav ne zdi; za to so se na ministerstvo obernili, da naj razsodi in pove, alj je za Slovence slovenski alj nemški jezik »Mutterspraclie"!? Morebiti, da bo tudi ova postava morala, »noch viele Moditikationen erleiden", da bode Nemcem in Nemškutarjem jo godu?; — Tako je v Celovških latinskih šolah; kako pa je drugod? Kako je v Gorici, Terstu, Kapodistriji, Ljubljani, Novem mestu, Celju, Mariboru? Gotovo je v vsakim mestu saj jeden vlastenec; kteromu blagor in sreča »Slovenije" na sercu leži; enoga gospoda v imenu mile domovine lepo in serčno prosim, de naj ovo reč le z nekterimi besedami po »Sloveniji" ali »Novicah" oznani. Vedolžna je ta reč, in ne more nobenomu škodovati; slovenščini bo pa gotovo mnogo ioristila; »unitis viribus" se bomo vzajemno veselili, če se nam povsod pravica godi; „uni-tis viribus" bomo vzajemno kričali, če se nam to krati, kar nam gre; In glasi iz vsih stran Slovenije morajo zdati in enkrat obveljati. — Verli vlastenci! šole, in le samo šole v narodnim duhu osnovane so naša nada; le po njih si bomo dokopali do boljše in slavnejše
budočnosti. Zato dobro pazimo, da se mini-sterske postave, nam tako mile in dobre, tajn-ko spolnujejo. Ako najdemo prijatela slovenskih šol, urno ž njim v zlate, z sovražnikom urno v černe bukve!
Občno znano in občno pohvaleno prošnjo Solnograškoga mestni odbor naš mestni odbor podpirati — noče. V pervi seji je blo zvunaj jodnoga glasa jednodušno zaklučeno, ovej prošnji pristopiti. Že je bla prošnja naprav-Iena in od nekterih udov že podpisana. Pa sam večni Bog ve; kaj za en šmencaj je štreno zmedal, da se je na predlog g. predsednika v nekej seji, pri kteroj je mnogo udov — mende svobodomiselnih — majnkalo, poprejšni sklep poderl, in se sklenilo, to člo-večno, ljubeznivo reč opustiti. Na čast našega mesta moram povedati, da je občno mnenje vse drugače, in derži skoz in skoz z Sol-nograško prošnjo.	Svečan.
Hervaška in serbska dežela.
Cesar je general-pardon podelil vsim gra-ničarom, ktiri so vlani od vojske na Ogerskim pobegnuli.
Austrijanska dežela.
Dunaj. „Wiener Zeitung" od 18. listopada prekliče novico, ktiro smo že tu in tam v časopisih brali, de se namreč prestavljcnje postav v razne jezike izpeljati ne da, in de je toraj vlada ukazala, de naj se prihodnič v cesarki tiskarnici le nemška postava na-štampa. Že ta teden bode tretji zvezik der žavniga zakonika na svitlo prišel. Samo prikladni zvezek, ktir po drugih potih od 2. grudna 1848 do zadniga Oktobra 1849 na znanje dane postave zaderži, je dozdaj le vnem škim jeziku izdan, pa tudi zanj se bo osker-belo, de bode v kratkim v vse druge jezike ki se na austrijanskim govore, prestavljen.
Ziombardo-Beneška dežela.
Benetke 13. novembra. ..Benetke so
se ni kaj taeiga zgodilo, ker ruski vojaki raj kmetu svojega kruha podelijo, kakor da bi mu kaj zmaknili. Ko so se austrijanski častniki vedno od drugih odtergvali, so se ruski s prebivavci vedno pogovarjali, pri eni mizi z njimi jedli. Torej je tudi večina gali-čkih prebivavcev za Ruse vsa vneta; več ka-tolskih plemenitnikov govori, da se bodo k gerški veri spreobernili, da bodo tako z Busi ožji zvezani; in ruski general-adjutant, ki ga je car v Galicii pustil, da nad bolnimi čuje, ima vse bolj veljavne rodovine mesta in okoljšine v en pot pri sebi.	(Wanderer/)
Ogerska in Erdelska dežela.
V Lloydu beremo od obsojenja dveh Slovanov sledeče:
Sulcer rudar v Sčavnicah rojen, je bil od Armina Gorgey-a (ne Artura) 22. maja t. 1. na višale obsojen, ker je, kakor se je govorica raznesla, cesarskim vojakom v neki reči pomagal. Ker ni bilo mogoče nobenega rabeljna najti, ga bi bil moral en cigan obe siti. Obljubili so mu s pervega 5 gl. v srebru za vmor, ali on se je branil; ponujajo mu 10, 14, 10 do 25 gl. on — zbeži iz moriša. Ker ni bilo nikogar, ki bi ga bil obesti hotel, je bil vstreljen.
Pa ta nesrečnik je še srečne smerti umeri. En drug z imenom Juri Langsfeld, učenec Thuroczu rojen je bil tudi od Armina na ve-šale obsojen 22. junia, ker je med prostovoljci služil. Trikrat je mogel mučenik v svoj odperti grob gledati, in s tem pogojem mu je bilo obljubljeno živijenje pustiti, ako se svojemu kralju odpove; trikrat je svojim ra-beljnem rekel, da ne bo nikdar svoje pri sege prelomil, svoje zvestobe do cesarja in domovine nikdar zatajil. Tedaj ga je en sirov hlapec nekega konjederca obesil, kteremu seje trikrat verv odtergala, tako, da nesrečnik več ur svojega tožnega življenja skleniti ni mogel. Le ena vsmiljena ženska je goreče prosila: „vsmi!jeno kroglo nesrečnemu." Pa?nje-
Haynau ojstro na to gleda, de se njegove povelja izpolnujejo. Kakih 40 kupcov, ki niso hotli k madjarskim napisam nad svojimi štacunami nemške pristavit, so morali vsak 20 goldinarjev kazni plačat.
pol razsute! Benetke so za večno zgubljene in se ne bodo nikdar več opomogle!" Tako sc je govorilo v času druzega bombardiranja tega drugega „večnega mesta" in bal sim se tačas zares za njegovo prihodno osodo. Pa nič, ali clo malo je bilo resnice v temu govorjenju. Benetke so še zmiraj čudna čarovnica iz „ti-suč in ene noči" z vsimi dišečimi sanjami in cveti, ki popotnika enako morski deklici v svoje naročje vabijo. Vse je še pri starem. Kdor opoldne z mosta Bialto mesto pregleda, ali se na večer na tergu sv. Marka sprehaja, komej verje, da je bil tukaj punt, ker nobenega sledu ne najde. Kar je barkostaja svobodo zgubila, je živež v ceni zlo poskočil, in tudi več sort zunajnega blaga je dražje postalo kakor je domače. Sicer moramo vse dobro upati, posebno v letašni jeseni, ki je tako lepa in gorka kakor pomlad. Prav prijetno življenje imamo tukaj.
Tukajšno obilno vojašno imajo prebivavci radi. Predvčerajšnim je bil zavolj skritega orožja, kar je le redko, Giuseppe Mangelli k smerti in Giuseppe Kattoran k dveletni teški ječi od vojaškega sodništva obsojen. Tukaj-šni začasni poglavar Gorckovski je pa kazen pervega na dve leti, in kazen drugega na 6 tednov politiške ječe pomanjšal, alj se mora ljubeznivše in bolj poterpežljivo ravnati? Tudi je dal razglas, v kterem dobrovoljno tukajšne prebivavce opomina, ako imajo še kaj orožja ga oddati, in je za to 48 ur odločil.
Galicia In Vladimiria.
6. novembra. Ko so ruski vojaki skoz Galicio v svojo domovino se vračevali, so častniki v vsih vaseh naznanili, kjer so vojak ležali, da se mora vsak pregrešek ruskih vojakov hitro povedati, da se bo grešnik kazno-
val in storjena škoda povernila. Pa nikdarJstonj bilo.
govi mučitelji zaničevaje odgovorijo : »Smodnik in svinc sta draga!" 28. oktobra so se v Kremnici dobrovoljci zbrali, in so za umorje na svečano mašo in bilje imeli. Nju groba je opat blagoslovil, in evangelski duhoven Andrej Hodsca iz Szuczana je v slavenskem jeziku tako živo govoril, da je bilo mnogo okrog stoječih do solz ganjenih. Vboga mati še le 24 let starega Langsfelda, ki je bil nje edina podpora v starosti, se bi bila kmalo v sol zah raztopila, in le zagotovljenje duhovnika da vmorjen v Bogu počiva, da se je junaško za cesarja in narodnost daroval, jo je neko iko potolažilo.
Pešta 8. novembra. Tukajšnim judom ie bilo 19. julia naloženo mnogoverstne reči vojakom podeliti v tako kratki dobi, da je bilo izpolnenje te naložbe nemogoče. In von der je bila kazen za vsakdansko zamudo na 500 gl. v srebru odločena. Judje so milosti prosili pri mestnemu poglavarstvu, da bi jim bila kazen odpuščen ali pa odlog podalj šan. Že se je govorilo, da jim je bila pro šnja dovoljena, kar pride na jude huda za poved 6 t. m. od visoke vojaške oblasti 48 urah 200,000 gl. v srebru plačati. Baz govori, da je odlog prekratek in da je nemo goče to povelje spolniti niso nič zdali, izre čeni besedi se je moglo ali vbogati — ali srejnski predstojniki bi bili kazen na prostosti terpeti mogli. Obup se je na izraelske glave vlegel. In na enkrat se je strašno žugajoči oblak raztergal, zvedlo se je, da jim je ce sar odpustil, da je bil ta ukaz že pred enim tednom v Pešti, da se je pa nanj pozabilo bil je v enem predelu zapert, da feldzeug meister od njega ničesar zvedil ni. To po zabljenje sicer nima veliko nasledkov; ali pri meriti bi se znalo, da bi v kaki drugi zadevi cesarska milost čez devet dni prepozna in za
(VVanderer.)
Ptuje dežele.
Nemška. V več nemških mestih so te dni obhajali obletnico smerti Bluma, kteriga je Vindišgrec na Dunaji ustreljiti ukazal. Take obletnice so bile na več krajih prepovedane. Turška. Pismo Sultana na rusov-kega cara.
Jez sim knezu Badzivil z živimi besedami ovoljnost naznanil, ki sim jo v sercu občutil avolj prijaznega pisma, kterega je Vaše Veličanstvo po njemu name poslati blagovolilo, akor tudi zavolj veselih naznanil, ki so bile v imenovanem pismu zapopadene; to dovolj-nost sim tudi v enem pismu izrekel, kterega sim za odgovor na Vaše pismo poslal.
Ko sim pa — brez tega — v osebnem cnezovem poslancu novi plod resnične prijaznosti zapazil, s ktero mi je bilo Vaše veličanstvo vedno vdano; tedaj sim tudi jaz Fu-ad Effendi-a — ki je med nar bolj častenimi udi moje vlade, posebni poslanec Moldave in Valaškega — s pooblastenjem Vašemu vla-darstvu poslal, da bi Vam svojo udanost in prijaznost pri tej priložnosti neposredno razodel in pričujoče pismo izročil. Zraven tega sim tudi Effendi-u povelje dal ministrom Vašega veličanstva odkrito in na tanj ko svoje mnenje v zadevi tistih oseb naznaniti, ki so jo srečnem izidu ogerske vojske v moje dežele pobegnili.
Nikdar ne bodo djanske spričbe odkrito-serčne prijaznosti, ktero mi Vaše veličanstvo iri vsaki priložnosti skaže, pozabljene, in Bog je moja priča, da ravno tako, kakor je moja nar odkritoserčniša želja, tisto edinost vedno močnejšo gledati, ktera med nama obstoji — tako tudi vedno priložnosti išem, Vam odkritoserčnost in resničnost te želje v djanju lokazati. Torej mi je komej mogoče povedati, kako težko mi je, da tega tako storiti
ne zamorem, kakor je gospod Titof po po-bežnike zadevajočem povelju od mene tirjal. Moja edina tolažba je zaupanje v Vašo prijaznost in milost.
Ne dvomim, da bode Vaše veličanstvo to stopnjo za dobro spoznalo, ktero iz tistega namena storim, ki je bil Vaš nagon v času vlade mojega očeta, potem pod mojo in vlado austrianskega cesarja, skupne prijazne pomoči se vdeležiti, namreč: v imenu časti, ktero vladar vživati mora, kakor tudi v imenu vzajemne prijaznosti, ki naju terdno in odkrito-serčno veže.
Zagotovim Vaše veličanstvo — kakor bo to tudi Fuad Effendi storil — da bode moje vladarstvo omenjene begune v moji deržavi tako deržalo in čuvalo, da jim bode nemogoče zanaprej kak punt napraviti.
Ko so tedaj rečene osebe zunej Vašega carstva na tako vižo varovani, ne morajo tedaj miru Vaših dežel škodvati.
Terdno upam, da boste Vi mojo čast var-vali in s tem živo spričali svojo prijaznost in dobrovoljnost.
Pri tej priložnosti ne smem opustiti Vašemu veličanstvu zagotovljenje ponoviti itd.
Mnenje Englezov in Francozev v tej zadevi je tako:
Misli Lorda Palmerstona so znane: pravico Turčije in celotnost na vsako vižo varovati. Nasproti so pa instrukcie Tocquevilla dvomljive. Tudi on bi Turčijo podperal in pri tem se z Englezi zjedinil — na vsako vižo pa se vojski vmaknil, in to reč tako poravnal, da bi se Busii pravica in čast ne kratila.
— Skoraj vsa turška vojska je Vlaško zapustila, samo en oddel od 10,000 vojšakov je ostal.
I e i) o 1 i t i i k i del.
Ia Slovence.
CKarinthia leto 1811.)
Tork (Mars) ne truska več z gromenjam
Našo polje zeleni;
Burja henja z prešumenjam
Sončna luč nam zabliši.
Zibnili so vsi oblaki,
Jasnost se razdeva nam,
Mirno zdaj počiva vsaki,
Konc je storjen pristraham.
Modrice (Musae) so spet perpele Gmetne nas objiščejo, Bojo vednosti objele Z rajno lubeznivostjo. Tudi modrica Slovenska Zvupa se prepevlati Njej prijazna bode Nemška Sesterno per njej sedi.
Zarja lepa se razliva Čez Slovenji Goratan Zbuja dremanje častliva Oznanuje svetli dan. Slava bode spet slovela Ki Slovencam da ime, l'o deželah se raznela Perdobila češčenje! —
Damjanič.
Zdaj ko je žalostna igra na Ogerskem dokončana, ko je smerlni zvon iz Arada topov gromenje pri Hatvanu in Scolnoku oglušil, bi morebiti marsikakega mikalo, nektere velikane ogerske vojske poznati. Prizadevali smo se, jih tako popisati, kakoršni so v resnici bili. Podamo tukej Damjaniča. Kdor njegove dela, njegovo obnašanje in posebno njegove misli prevdari, mora spoznati, da ga ni bilo večjega junaka v republikanskem zmislu od Damjaniča. Ko je bil še stotnik v cesarski armadi se je že zameril svojim predpostavje-nim zavolj zveze, ki jo je z madjarsko stranko sklenul. Desiravno so bili častniki zaničevani, ki so se v politiko mešali, je vonder Damjanič pridno obiskoval zbore madjarske stranke, in ker je nesrečno sonce mesca marca široki prepad med cesarskimi in tako imenovanimi domorodci razdanilo, se je serbski junak tako odkrito za branitelja Košutovih pridobitkov izrekel, daje bil avstrijanski. poveljnik primoran ga na Laško poslati. Ministerstvo Batthyanyi ga je vonder v deželi pri-deržalo, in bil je" takrat za majorja še nerednih vojakov zvoljen. Temešvarška narodna straža je prosila njega za višjega stražnika. K sreči za avstrijanska reč se ta prošnja ni dovolila. Ako bi bilo dovoljeno, on bi bil kos terdnjavo avstrijancem vzeti. Pozneje za obri-sta in slednič za generala zvoljen se je junaško obnašal v jugoizhodnem Ogerskem, in je v marsikakem boju zmagal in nikdar ni bil premagan. Njegova nar veča zasluga je bila zmaga pri Scolnoku, kjer je brigado Karger skor popolnoma vničil; vsa vojaška priprava, vterjen most takraj Tise z vsinii topovi vsfe je v njegove roke padlo. Tudi pri Hatvanu se je v dolgi bitvi tako obnašal, da je veliko k zmagi pripomogel. Ko mu je bilo povelje dano pri Tapio Bicske zmaganemu Klapka-tu v pomoč se dvignuti, je Gorgeyu djal: „Prijatla Klapka-ta moram vedno iz luže vleči?" Gor-gey mu odgovori: „Zdaj bo on tebe iz mlaku-ze potegnul!" In taka je bila tudi še tisti dan. Damjanič je tudi Waitzen z naskokom vzel in smertno ranjenega generala Gotza vjel. V Komarno, ko seje na sprehod peljai, si je nogo zlomil. To ga je primoralo zadne bitve tako rekoč le od dalječ gledati. Njegovo zad-no, svojevoljno delo je bilo izdanje aradske terdnjave na Iluse. 6. oktobra je bil obsojen. Bilje orjaške postave, vterjen korenjak, pre-derzno hraber, kterega je spoštoval, ga je slepo vbogal, strašen in stanoviten v napadu, zastonj je sebi enakega generala iskal. Njegova nar slajša godba so bili gromeči topovi, ročni boj (Handgemenge) njegovo veselje. Pri njem je veljalo: „Mož ni dobre volje, ako ni za zajterk kakih sedem ali osem protivni-kov vbil!" Škoda, da svojih darov ni na pošteni poti tako svitlo razvijal, kakor v tminali punta!
Jugoslovanske cvetlice.
(Nabral F. Cegnar.)
19. Marko Kraljevič.
Od Marka Kraljeviča se malo več gotovega ve, kakor da je bil sin kralja Vukašina.
Povsod, kjer Serbi prebivajo, tudi med Bulgarci se njegova junaštva prepevajo. Pravljica pripoveduje od njega, da je bil visoke postave in čez-človeškemoči, zraven tega jak in prijazin, od-kritoserčen in pravičen, boja se je vedno ogibal, ako je bil pa zdražen, je bil strašen in krut. Drug konj ga ni mogel nesti, kakor njegov šarac. Pripoveduje se, da ga je še majhnega kupil, ker ga je poznal, da bode močen. Zastonj ga je skušal za rep nazaj potegnuti. Ko ga je iz-redil in izučil, ga je navadil vino piti. Ostal je njegov neločljiv tovarš do smerti. Eni pravijo, da je 300 let živil, drugi pripovedujo, da še zdaj v votlini nekega hriba spi, v ktero ga je Bog peljal, in da se z svojimi tovarši takrat zbudil bode, ko mu bo sablja iz nožnic padla. Včasih čujo njegovega šarca v votlini razgetati, in sablja že mende na pol iz nožnic moli. Spet drugi terdijo, da gaje knez Mirčeta z pušico vstrelil, in da se je on in njegov šarac v močvirju pri vasi Dja-nova blizo Negotina pogreznul. Cerkev blizo reke Caričina na njegovem grobu stoji. Zakaj da se je v turško službo podal nam sledeče razjasne: Njegov oče Vukašin je hotel krono mladega Uroša sebi na glavo postaviti. Marko je bil razsoditelj v tem prepiru, in je krono mlademu Urošu naklonil. Oče se raz-serdi zavolj tega in ga izžene, in Marko se poda k Suitanu Muratu I., da bi trinogu ne služil, ki bi z kervjo mladega Uroša oblito krono prejel, in ako bi bil njegov lastni oče. Sultan ga za svojega sina vzame; čudna junaštva pripovedujo serbske narodne pesmi o ti dobi od njega.
20. Djuro Brankovič.
Djuro Brankovič je v svojem 60. letu serbsko vladarstvo prevzel. Knez Stjepan Lazarevič mu je na smertni postlji vladarstvo zapustil, desiravno je bil Djuro njegov smertni sovražnik. Vladal je 30 let v vednih vojskah, in je zdaj Turkom zdaj Ogrom pomagal. Ko ni vedil, ali bi Ogrom ali Turkom se pridružil, popraša Ogerskega Hunjady-a pred bojem na Kosovem polju, kako vero jim bo dovolil ako zmaga. On mu odgovori : „Ogersko (katolško) vero." Potem tudi Turka praša. In ta mu odgovori, da bo vsakemu svojo vero pustil. Po tem takem on ni pomagal ne Ogrom ne Turkom. Še le potem, ko so Turki na Kosovem polju zmagali, je k njim prestopil. S tem se je Ogrom hudo zameril, in Turkom pripomogel Carigrad v svojo oblast dobiti. Umeri je 90 let star na ranah, ki jih je od Ogrov dobil. Bil je z gerško kneginjo Jerino, hčerjo kralja Mijajlota iz Dubrovnika, oženjen. Slabo ime je ona pri Serbskemu narodu' zapustila. Še dandanašni jo imenujejo Serbi zaverženo in prekleto. Pravijo, daje ona vzrok vse nesreče, ktera je Serbsko zadela; tudi pripovedujejo, da je ona več serb-skih gradov sozidala,ki so zdaj same razvaline.
Ko se je Djuro ženil, ga svak prosi, da naj nobenega Serba v svate ne povabi. Je-rina mu pa pismice piše, v kterein ga prosi, svojega starega očeta ne slušati, ker bi sicer na piru svoje življenje zgubil, tim več perve serbske junake povabiti. Njegova mati mu ravno to svetova. Tedaj sledeče junake v svate zbere: za kuma Debeliča Novaka; za starašina sedmograškega Jankota; za deverja Kraljeviča Marka; za klicarja BeljaKrilatica; za vojvodaMiloša Obilica; za stavnika Toplica Milana; za kuma venčanega Ivana Kosančiča. Svatje se dvignejo, in ko se bližajo Dubrovniku , da bi skoz 77 vrat se v grad podali, jih Marko opomne, kako da se morajo zader-žati.
Ko pridejo v Dubrovnik, jih kralj prijazno sprejme in jim reče orožje na stran položiti. Ali Kraljevič Marko v to ne dovolji; on pravi, da imajo Serbi navado v orožju vino piti in v orožju spati. Kralj se tedaj v svoj turn verne. Drugo jutro kliče en Dubrovčan z nasipa v dvobor z dvema junakama. Mladi Grujca se poda na boj ter s pervim mahom iz dveh štiri naredi. Zala Jerina mu zato iz svojega staniša zlato jabelka v dar verže. Komej se junaki za mizo vsedejo, spet en Dubrovčan kuma na bor pokliče z besedami: Junak mora čez tri junaške konje poskočiti, na kterih sedlih so tri sulce z kviško molečo ostjo privezane, ki hoče zalo Jerino saboj peljati. Belja preskoči konje in sulice in zraven še 12 konjkov pomaha, ki so zraven konj stali. Junaki se zopet za mizo vsedejo, al iz novega pokliče en Dubrovčan, jabelko s turna vstreliti. In x\li!oš Obilič ga vstreli. Te-
daj se Marko zjezi,rekoč: „Da bi vedel, kje je Jerina, bi dolgo zanjo ne prosil." Grujca mu pove, in ga pelje v turn. Pa z nasipa zopet en Dubrovčan zavpije, da je vsih 77 vrat junakom zapertih.
Tedaj reče Kraljevič Marko: „Grujo pripelji mi sarca! na njem visijo ključi k vra-tam." In on mu šarca pripelje. Marko se dvigne na sedlo, vzame v roke težki buzdo-van in je bil tako strašno jezen, da se vsaka vrata, na ktera jo vdaril, na štiri kose raz-kolejo, dokler daje na ena močna zadel. Ko je na ta razbijal, se je cel turn tresel in kamni so iz njega padali. In dubrovniški kralj, ki je v tistem turno stanoval, je vpil: „Ne razbijaj več na vrata, Marko!" ter hitro teče, mu sam ključe prinese in vrata odpre. Zdaj Marko iz mesta gre, prešteje svate, in nobenega ne pogreši; tedaj pokliče kralja pred vrata. Kralj pride, Marko dvigne težki buz-dovan in kralja vbije, se potem z nevesto in svati v Smedercvo verne, kjer je Djuro vse prijazno sprejel in pogostil.
Zgodovina pripoveduje od Djura Branko-viča, da je v letu 1440 preganjan od Turkov in od Ogrov zapuščen, z velikimi zakladi v Dubrovnik pobegnul; Murat II je z strašnim žuganjem tirjal njegovo izročenje; ti so gostoljubnost toliko spoštovali, da ga niso v njegove roke izročili, al prosili so ga, se hitro dalej na pot podati, da ne bodo zavolj njega v nesrečo padli; oni so njegove zaklade ob-deržali, on pa jim je mogel spričbo dati, da je vse saboj vzel; tedaj so na mestne vrata napisali: ,,1'ri teh vratah je samovladar Djuro z svojimi zakladi v mesto prišel!" na druga pa: „Skoz ta vrata se je z vsimi zakladi zopet dalej podal!"
Predpisi latinsko- iu cirilsko-slavenski.
Izdal Matija Majar.
Naš častiti in goreči rojak g. Matija Majar je Slovence sopet z novim vezilam podaril. Njegov praktični duh je dobro spoznal, de je k zjedinenju jugoslavenskiga slovstva neobhodno potrebno, da se vsake enostranosti varujemo, da se že v mladosti Slovenci ne samo z latinskimi temuč tudi z cirilskimi čer-kami pisati navadijo. Ta potreba se posebno zdaj se bolj jasno skaže, kir jugoslaveni tudi v politiških zadevah ne bodo več tako kakor popred ražločeni. Povsod se bode v slaven-skim jeziku uradovalo, in mi moramo tudi skerbeti da Slovenci priložnost dobe že v mladih letih se tega, kar bo jim pozneje koristilo naučit. Hvala in slava torej našimu verlimu rodoljubu, da je te predpisi v tako lepi obliki na svitlo dal. Mi pa tudi zarotimo vse uče-nike, da bi te predpise v šole vpeljali. Marsktir bo v poznih letih učeniku hvalo vedil, kir ga je cirilske pismena naučil, in tako morebiti njemu prihodno srečo osnoval. Voditelji mladosti! skažite se toraj može, ktirim je sreča in lepa prihodnost Jugoslavenov pri sercu. Ti predpisi so tiskani v Zlatnom Pragu pri Bogumilu Haaze, in se dobivajo v Ljubljani pri Lerherju.
Z m e s.
Kalabrezar nekdaj velikan in slava vsih klobukov je iz svojiga veličastva v zaslužene tinine pahnen. Parmezanski vojvoda pa mu je kaj ojstro sodbo napovedal. Za naprej morajo namreč vsi h kazni obsojeni hudodelniki v Parmi Kalabrezarje na glavi nositi.
Moja zadna
liescda zastran rKolednikau.
Gospod Malavašič je na moje razjasnenje njegove opombe zastran Kolednika, v zadnim listu 46. Praviga Slovenca tak debelo odgovoril, de se nočem žnjim dalje prepirat. On me lažnika zmirja, kir sim oznanil, de so kamnotisi za Kolednika že prepravljeni bili. In zakaj sim lažnik? Zato kir nisim njemu to pisal, de so že gotovi. Pač se reči na zemlji gode, od ktirih urednik ,,praviga Slovenca" se sanjal ni, in vunder niso laž, temuč gola resnica. Častiti bravci pa znajo dodelane kam-notise, ki so bili za Kolednika pripravljeni, pri meni ogledat, nektere od tistih bojo Ko-iendru za gospodarje, ktiriga kmetijska družba izdaja, pridane najdli. Iz tega bojo lahko razsodili, ali se taki odgovor kakor smo ga brali, tudi pravimu Slovencu spodobi.
V Ljubljani 18. listopada.