Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upravništvo in ekspedleija v „Katol. Tiskarni" Kopitarjeve nllce St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSkih ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredništva telefdn-štev. 74. Č5*tev. 291. У Ljubljani, v torek 21. decembra 1897. Letnik ХХУ. Shod katol. polit, društva. (Dalje.) Državni poslanec dr. Žitnik je govoril približno tako: Slovenci in bodočnost! Toraj jaz naj proroku-jem o prihodnji sreči in nesreči slovenskega naroda ! Tega ne znam in ne morem. Toda zgodovina je učiteljica narodov; poglejmo nazaj, da moremo z neko gotovostjo zreti v bližnjo bodočnost. Zgodovina uči, da so se v političnih in socijalnih viharjih ohranili tisti narodi, ki so zvesto čuvali in branili svoje idejale: vero v Boga, ljubezen do domovine in uda-nost do svojih legitimnih vladarjev. In te tri idejale gojil je naš narod slovenski od pamtiveka. To ga je ohranilo, to vzdržalo navzlic vsemu zatiranju in preganjanju. Narod naš je vedni mučenec. S silo in zvijačo hoteli so mu pograbiti rodno njegovo zemljo, na kateri biva že do trinajst sto let. Obsekali so nasprotniki slovensko lipo, a korenin jej niso izdrli, jedra ne usušili. Odtujiti so hoteli in poskušali slovenski narod katoliški veri; ponujali so mu v zlati skledi domačega govora tujo lečo, katero je bil skuhal Luter Martin. Odklonil je ta danajidski dar ter ostal zvest veri svojih pradedov. Pošiljali so mu tujih gospodarjev v dčžel; tlačauil jim je in robotal, toda ni ga strla tujčeva peta. Za slavo nemškega naroda so umirali tudi slovenski junaki na tujih bojiščih. V malti, katera drži in sklepa zgradbo nemškega carstva, je mnogo slovenske krvi. (Živahno odobravanje.) Ko je nemški naš sosed mirno oral svoje polje, moral je Slovenec s Hrvatom dolga stoletja proti Turku stati na straži ter braniti svoj dom. In če je naš narod zaostal v obče v omiki za drugimi kulturnimi narodi, ni to njegova krivda. Najbolj nepošteno pa je, če nara Schonererji in Wolfi očitajo siromaštvo naše, katero so v prvi vrsti sami zakrivili. Mi se zahvalimo, odločno odklanjamo tako nemško kultu» o, katero nam usiljujejo te vrste ljudje. (Dobro-klici.) Prišla je narodna spomlad leta 1848, vzbudila se je iznova slovenska zavest, najboljši možje izmed naroda so se oglašali za njegove teptane pravice. Vskresali so ogenj, ki je plamtel v rodoljubnih srcih do najnovejših dnij. Toda solnce pravice ni pri-sijalo pred slovenski prag. Bili smo vedao zadnji v družini avstrijskih narodov, beračili smo za drob-tine, katere so padale z bogato obložene tujčeve mize. Vsem pa je še v živem spominu tridesetletna ustavna doba. Nemci se ponašajo s svojo ustavo, ki po obliki sicer prija očem, toda duh je, ki jo je uničil. In ta duh, ki je oživljal, bolje ostrup-ljal ustavno življenje, je izključno nemško-liberalni. Grof Beust je takoj začetkom ustave izdal parolo, da Slovane treba pritiskati ob steno. On je bil s svojimi vohuni, ki je iznašel prazno strašilo pansla-vizma. Ko so bili v Silvestrovi noči leta 1867 proglašeni državni temeljni zakoni, ko so bila odprta vrata ponosne in vabljive palače z leskečim se napisom na pročelju „Avstrijska ustava", drli so skupaj absolutisti in demokratje, liberalci in konservativci, centralisti in federalisti, pristaši in zagovorniki nemške hegemonije in narodne jednakopravnosti. Vsi so hoteli skozi vrata, kajti prostora je bilo dovolj v novi zgradbi. Toda nemški liberalci so se vstopili ob podbojih, dovolili vhod le centralistom, vse druge so potisnili pred vrata, katera so jim zaprli pred nosom. Na okna in line so postavili puške in topove, okoli trdnjave so napravili globoke rove. To je bilo nasilstvo takozvanih ustavovercev. Grof Taaffe nam je izrekel sodbo o njih, rekoč: Ti Nemci že od Metternichovih časov s policaji hodijo spat, s policaji vstajajo in pri vsaki priliki policijo kličejo na pomoč. Nemški liberalci so bili neomejeni gospodarji v državi, vladala je nemško-liberalna ošabnost in brezoziruost, z nogami eo ti mogotci teptali v ustavi zajamčene pravice nenemških narodov. Iskali in pospeševali so le svoje strankarske koristi na troške države in narodov slovanskih. V Avstriji naj bi vladal jedino le Nemec liberalnega kova, onkraj Litave pa Mažar; velika slovanska večina naj se pokori manjšini. Germanizacija je pri nas bujno cvetela v šoli, v uradu in vsem javnem življenju. Gradili so nemški most od Slezije preko Moravske, Dunaja, Štajerske in Kranjske do Trsta. Bili so za Avstrijo, za Slovane in posebe za Slovence prežalostni časi. Proti-slovanska, protiverska in protiljudska je bila vsa nemško-liberalna doba, ki še danes ni končana, še danes пв strta. Križ so vrgli iz šol ter odprli vse struge takozvane nemške kulture po slovanskih zemljah. Nasilstvo je vladalo povsod. Po Schmerlingovi volilni geometriji, s silo in zvijačo so Nemci dobili večino skoraj v vseh deželah, parlament je bilo torišče nemških liberalcev, borza židovskih špekulantov. In temu parlameutu se je morala klanjati vsaka vlada, ta parlament si je prisvojil celo pravice presvetle krone. Židovski kapitalizem je izžemal ubogo ljudstvo, gosti roji brezdelavnih trotov so se pasli ob znoju in delu delavskih stanov. Se so v živem spominu ti žalostni časi, ko so slovenski poslanci tlačanili na Dunaju, poberkovali na nemški njivi, kot berači stali pred vratmi nemško-liberalne gospode. Zgražati se moramo Slovenci ob spominu na ta polpretekli čas, na to dobo prokletstva v Avstriji .... Nemški liberalizem je s svojim časopisjem du-šil v narodih vsa boljša in plemenitejša čuvstva, smešil in sramotil krščansko prepričanje in življenje. Vzgojil si je birokracijo, ki je do današnjega dne zvesto opravljala svoj posel pri državnem stroju po nemško-liberalnem poslovniku. To je bila in je država v državi . . . Časopisje, parlamentarizem in birokracija so bili stebri nemško-liberalnega zistema, ki se je vzdržal tudi za grofa Taaffeja. Uradništvo s svojo volilno pravico je bilo odločilen političen faktor, na katerega je nemški liberalizem mogel tudi pod Tasffejem še vedno računati. Parlament, časopisje in birokracija niso bili pomočki državne uprave, temveč sredstva strankarske politike. In grof Taafie je padel, ker je z volilno reformo hotel parlament preustrojiti, pomladiti, postaviti ga na širšo podlago. Uprl se mu je nemški liberalizem, boječ se za svoje mandate, za svojo bodočnost. Zmagala je strankarska korist nad državno in ljudsko. V Windischgraetzovem koalicijskem ministerstvu se je nemški liberalizem še vedno vzdržal na nogah, dasi že starikav in metlav. Imel je še toliko moči in zaslombe, da je zopet preprečil volilno reformo. A ministerstvo je padlo ob celjskem vprašanju. Ko je grof Badeni prevzel vodstvo avstrijske notranje politike ter izjavil v zbornici, da hoče voditi in ne kot medved na vrvi hoditi za nemško-li-beralnimi vodniki, tedaj so se mnogi posmehovati njegovim besedam. Jedni niso vedeli, kam merijo te odločne besede; drugi so od pšice zadeti ponosno dvigali glave, češ, da Avstrija je in ostane nemška. Kot Kotoni so se nemški liberalci vstopili pred Badenija ter mu v togi ponujali „boj ali mir". Danes moremo pravičneje soditi Badenijevo politiko. Imel je dobre namene, a slabo taktiko. Hotel je polagoma uveljaviti vladarjevo željo, napraviti mir med avstrijskimi narodi, uživotvoriti narodno jednakopravnost, resno pričeti s socijalno reformo. Toda previsoko je cenil svoje moči, prenizko okameneli nemško-liberalni zistem, ki mu je delal ovire vedno in povsod. Krščansko-socijalno gibanje je rušilo okope liberalne trdnjave. Na Dunaju in okolici je dr. Lueger s svojimi pristaši zajel liberalni tabor. Povsod po deželah se je širila naravna socijalna in politična reakcija proti židovsko-liberalni mori. Vzbujal se je zopet pravi avstrijski, ljudski živelj, javno življenje je dobivalo krščanski značaj. Tu je bil trenotek, da bi bil grof Badeni zasukal državno ladijo po svežem vetru ter vrgel s krova vso staro nesnago in težo, pod katero je hropel in omagoval državni stroj. Zamudil je to priliko, vsled nemško-liberalnega pritiska od vseh stranij dr. Luegerja ni priporočil v potrjenje dunajskim županom. Toda grof Badeni se je kmalu prepričal, da krščansko - socijalno gibanje izvira iz ljudske duše in ima toliko stranskih pritokov, da ga nobena sila ne bode zajezila. Posledica je bila, da je dr. Luegerju dne 27. aprila 1896 odprl vrata na cesarski dvor. Ta dogodek je mejnik v najnovejši zgodovini avstrijske notranje politike. Naj danes sodi svet o dunajskem antisemitizmu kakorkoli, jaz sem še vedno prepričan, da ima navzlic navidezno sumljivim prikaznim zdravo jedro, krščanski, ljudski in avstrijski značaj. Nemški liberalizem je grofu Badeniju sedaj napovedal boj do skrajnosti, zašumelo in zavihralo je v gozdu liberalnega časopisja. Volilno reformo je imel grof Badeni pod streho, pod kapom je stala preperela nemško-liberalna stranka. Da reši zadnje svoje postojanke, prelevila se je v nemško-napredno kliko ter iskala sladkim obrazom zaveznikov povsod, celo pri socijalnih demokratih. Zadnje državnozborske volitve so razbile močno liberalno falango, janičarski polk. Zgubila je tla med zavednim ljudstvom ter našla zavetje le v trgovinskih zbornicah in nekaterih mestih. A klika ni še obupala, pričakovala je, da jo grof Badeni pokliče v parlamentarno večino. In ko sta izšli jezikovni naredbi za Češko in Moravsko, še veduo je liberalna klika prežala pred Badenijevimi vratmi. Istinajein ostane, da jezikovni naredbi nista bili vzrok liberalni obstrukciji, kajti že predobjavoje b i 1 a v s e b i n a z n a n a liberalnim voditeljem. Dr. Russ je že leta 1895 v dežslnem zboru češkem naglašal potrebo, da so uradniki vešči obema deželnima jezikoma, in dr. Fux je v moravskem deželnem zboru predlagal, naj se oba deželna jezika v srednjih šolah vpeljeta kot učna predmeta. Jezikovni naredbi sta torej le pretveza, prazen izgovor za vse surovosti, katere je ta stranka uganjala pod vodstvom političnega pustolovca Schouererja. (Živahno odobravanje.) Zadnjih dogodkov ne bom omenjal, le toliko še pripomnim, da obžalujemo vsi, ker grof Badeni takoj ob sestanku državnega zbora ni pokazal železne roke. Z jedno nogo stal je na desnici, z drugo na levici. Taktična napaka je tudi bila, da ni najprvo izdal jezikovne naredbe za Moravsko ter jo izvršil, predno je poskusil na Češkem, v tej hudi luknji, od koder prihajajo nemškoliberalni in pruski viharji nad vso Avstrijo. Na Moravskem je ključ do rešitve češkega vprašanja. Tu vlada četrtina požidovljenega nemškega prebivalstva nad tremi četrtinami slovanskega; tu so nemški otoho raztreseni med češkim narodom. „Incidit in Scyllam, qui vult vitare Gharybdim", to velja v tem oziiu tudi o grofu Badeniju, kateri pa je imel pri tem najboljši namen, namreč češke zastopnike pritegniti k večini in resnemu delu za državni in ljudski blagor. Kaj sedaj ? Odgovor na to vprašanje je kratek. Ne bodimo sicer preveliki optimisti, a tudi ne ob-upajmo. Bodimo pripravljeni na vse. Mi trpimo in morda bodemo še trpeli v bližnji bodočnosti, kajti ni še popolnem strta nemška hegemonija, ponosno dviga vso svojo glavo v Avstriji. Toda zavest nas tolaži, da nismo osamljeni, temveč smo Slovenci, Hrvati in Malorusi v državnem zboru važen faktor, člen sedanje desnice, s katero mora računati vsaka vlada. Srčfla želja nsša je, da ostane trdna in trajna slovanska vzajemnost, ki se je počela v drž. zboru in se širi od roda do roda v najnižje slojeve prebivalstva. Upamo tudi, da solidarna ostane z desnico nemška katoliško ljudska stranka, ki je v zadnjem divjem boju navzlic surovim napadom neustrašeno vstrajala pod praporom „za resnico in pravico". (Burno odobravanje.) Znani češki rodoljub Fr. Palacky je pred 50 leti na slovanskem kougresu v Pragi rekel mej drugim : „Cesar naši očetje niso pričakovali, o čemer smo v mladosti le sladko sanjali in česar se pred meseci nismo upali izreči, to je danes dejstvo pred našimi očmi. Slovanski bratje od blizu in daleč so se zbrali v naši staroslavni Pragi kot velika družina, podali si roke ter obljubili večno bratovsko ljubezen". Tedaj se je prikazala jutranja zarija, katero pa so kmalu zakrili temni oblaki, kajti tedaj je bil boj proti absolutizmu. A danes je boj vseh slovanskih narodov proti jednemu delu nemških zastopnikov, boj zatirane pravice proti predprav:c;im, jednakopravnosti proti hegemoniji. Nemci so zmagovali, ker Slovani niso bili jediui. Mi zahtevamo pravico do življenja, do obstanka. Kdor ima le iskrico pravnega čuta, mora priznati, da noben narod ne more in ne sme manj zahtevati. A golega življenja na naši zemlji nam ne privoščijo nemški šovinisti in avstrijski brezdomovinci. (Kiici : Izdajiee 1) Mi ne iščemo pomoči zunaj države, sklicujemo se le na božje in državno pravo. Konečno mora zmagati pravična stvar. Vtem resnem času pa je nujna potreba, daves slovenski narod stopi jedin in združen na bojišče proti skupuemu sovražniku na severu in jugu. I z d a j i c a je naroda, kdor bi sedaj se bratil in družil znašimi ne-prijatelji, kinašo nejedinost izrabljajo p r o t i n a m. (Burno odobravanje.) V tej nadi stopimo pomlajeni in poživljeni v novo leto, na staro delo : za vero, dom iu cesarja. Ce je istina, da je bila preteklost romauska, da je sedanjost germanska, potem je prihodnjost slovanska. Naj viharja moč razsaja, hraste cepi, skale taja, večna bo Slovencev čast, (Živahno odobravanje.) 'Konec sledi.) Shod v Logatcu. (Izvirni dopis.) »Slovensko katol. delavsko druStvo* je prire dilo v nedeljo dn6 19. t. ш. ljudski shod v Gor. Logatcu. Ko je bil izvoljen predsednikom ondotni upravitelj č. gosp. J u v a n , je državni poslanec č. gosp. dr. Krek poročal o delovanju državnega zbora. Gosp. poslanec je z njemu lastno navdu-Sevalno besedo za krščanska načela pojasnoval vzroke sedanji ljudski propasti. Nemško-liberalni naš državni zbor v preteklih časih je koval postave, ki so ljudstvu bile v škodo. Sedanji državni zbor vsled nečuvene surovosti nemških in socijalno-demokratičnih poslancev tudi ni mogel nič koristnega ustvariti, ker se je preprečilo s surovo silo vsako zborovanje. Od naše strani je bilo stavljenih obilo koristnih predlogov, 2al da se ni moglo o njih razpravljati. Liberalci rujejo proti veri in slo-vanstvu. Slovani so se vsled izgredov nemških kričačev jeli zavedati skupnosti, in so se tudi vse slovanske stranke in nemški katoliki združili v tesno vez, da tako branijo pravico. Želeti je, da bi se tudi mi Slovenci v sedanjih hudih razmerah združili in se ne vezali s svojimi največjimi nasprotniki — liberalnimi Nemci. Ljudstvo naj bere dobre časopise, da si dobi pojmov za skupno našo stvar. Govorniku so zbrani poslušalci glasno pritrjevali in koncu govora burno odobravali. Gosp. Jakopič, urednik »Glasnika«, govori potem o sleparski pridobitvi ogromnega premoženja kapitalistov-židov. Omenja Rotšilda in druzih. Pozivlje navzoče, da se varujejo socijalne demokracije, katera za ljudstvo nima zmožnosti kaj dobrega storiti. Priporoča naročitev »Glasnika«, ki bode po novem letu izhajal trikrat na mesec v povečani obliki, ter zakliče konečno zbranim poslušalcem, da naj se združijo pod praporom : »Vse za vero, dom, cesarja!« Tudi temu govorniku so zborovalci navdušeno pritrjevali. Gostinčar govori in pojasnjuje, kako so socijalni demokratje sami v sebi razdeljeni. Načelo mednarodnosti so vrgli v koš in so postali Nemci. Borili so se z Nemci zoper malo drobtino pravičnosti — toper jezikovne naredbe. Vrgli so s svojo surovostjo predsednika državnega zbora raz njegov sedež, kar pomeni, da še to malo svobode, kolikor jo vživamo v podobi naše ustave, teptajo z nogami. — Obžaluje dalje, da se del našega naroda zvezuje z Nemci, pozivlje zbrane navzoče, da protestirajo odločno proti temu, ker je to v sramoto slovenskega naroda. Vender jedenkrat so začeli tudi Slovani misliti na svoje narodno, versko, in gospodarsko polje. Lep spomenik prihodnje vzajemnosti Slovanov je bil shod v Krakovu. Nobeden, kedor se čuti Slovenca, ne more biti socijalni demokrat. — Konečno stavi dve resoluciji: v prvi izreka shod, da soglaša z manifestom desnice in s sklepom krakovskega shoda, da se skliče v Avstriji vseslovanski shod. Druga zahteva spremembo volilnega reda za deželni zbor kranjski v smislu jednake in direktne volilne pravice. Resolucije so bile vsprejete jednoglasno in z navdušenjem. G. Finžgar pojasnjuje razmerje železničarjev glede socijalne demokracije. — Pripoveduje iz lastne skušnje, da socijalna demokracija železničarjem ne bode nikdar pomagala. Opisuje dalje položaj železničarjev in pravi, da je potreba se »družiti v krščanski socijalni organizaciji in potem združeni po pošteni mirni poti iskati zboljšanja. Burno odobravanje je sledilo lepim besedam. Nato se je predsednik č. gosp. Juvan toplo zahvalil za vztrajnost zborovalcev in jih pozval zakli-cati sv. Očetu in presvitlemu cesarju „Slava", kar so zbrani navdušeno storili. Zborovalcev je bilo vse natlačano in so zelo z zanimanjem poslušali iu tudi vsprejeli govore posameznih govornikov. Pokazalo se je, da v Logatcu za socijalno demokracijo ni tal, in to je dobro znamenje. Politični pregled. V Ljubljani, 21. decembra. Shod čeških zaupnikov. Minulo nedeljo se je na povabilo zbralo v praški staromestni zbornici lepo število čeških zaupnikov poslušat poročila svojih državnih poslancev ter sklepat o nadaljni taktiki mladočeškega kluba. Shodu, ki je trajal več ur, je predsedoval mesto obolelega načelnika Jande njegov tovariš posl. dr. B 1 a ž e k ki je v kratkih potezah narisal sedanji politični položaj. Glavno poročilo pa je bilo v rokah posl. dr. Herolda, ki je obširno opisoval sedanje parlamentarne razmere, taktično postopauje mladočeške stranke iu splošen položaj, v katerem se sedaj nahajajo slovanski zastopniki v državnem zboru. Njegovemu poročilu je sledila dolgotrajna vseobča pohvala. Razprave se je nato vdeleževalo mnogo zaupnikov in državnih po- slancev, na kar se je soglasno vsprejelo šest dobro utemeljenih resolucij. Glavne misli navedenih resolucij so naslednje: V prvi resoluciji se najpreje dokazuje, da borba socijalnih demokratov, nemških liberalcev in nacijonalcev ni bila toliko naperiena proti vladi ali osebi bivšega ministerskega predsednika, marveč je bila tembolj borba za nadvlado združenih nemških strank nad Slovani. Boj je bil v prvi vrsti naperjen proti ravnopravnosti slovanskih narodov in ves krik in nečuveno rogoviljenje nemških kulturonoscev proti predsedstvu in ministerstvu je bilo ie sredstvo v boju za neomejeno gospodstvo nemških kričačev. Vsled tega izreka shod zaupnikov popolno priznanje svojim zastopnikom v državnem zboru, obsoja pa najstrožje surovo nasilje nemških strank, ki je strmoglavilo vlado, od katere je češki narod pričakoval precej pravičnosti. — Z vsprejemom druge resolucije odobravajo češki zaupniki združenje mladočeškega kluba z ostalimi strankami desnice kakor tudi vse njene postulate, ki temelje na narodni jednakopravnosti in avtonomiji vseh v državnem zboru zastopanih kronovin, ter povsem soglašajo z desničino izjavo, katero je objavila povodom prekinjenja sedanje državnozborske sesije. Zaupniki pričakujejo, da bo desnica vedno ostala zvesta svojim načelom, izraženim v adresnem načrtu, ter se bo vedno solidarno potegovala za jednakopravnost vseh avstrijskih narodov. — V nadaljni tretji resoluciji se izraža želja po konečnem sporazumljenju mej Cehi in Nemci, toda le na podlagi popolne jednakopravnosti in le pod pogojem, ako se vsestransko in vestno varuje integriteta češkega kraljestva kot zgodovinske in državne celote. Uvidevajo ps, da je sedanji trenutek popolno neprimeren za mirno in stvarno rešitev te prevažne zadeve. Konečno se v tej resoluciji najodločneje protestuje proti eventuvalni, kakoršni koli spremembi jezikovnih naredeb brez vednosti zastopnikov češkega naroda v škodo istega, ter se izjavlja, da bi tak korak našel najkrepkejši odpor ne samo od strani čeških poslancev, marveč tudi od celega, do skrajnosti razjarjenega češkega naroda. — Četrta resolucija govori o nakani čeških Nemcev glede razdelitve Češke po narodnosti. Izjavlja se, da taki razdelitvi nikdar ne bode pritrdil češki narod, ker uvidi v tem veliko nevarnost ne samo za bodočnost češkega naroda, marveč tudi za obstoj in nedotakljivost habsburške monarhije. — V peti resoluciji se najizrecneje zahteva od vlade, naj se deželnim zborom čim preje da prilika, da v sedanjem kritičnem trenotku povzdignejo svoj glas, ker se to sedaj ne more zgoditi v dunajskem parlamentu. Konečno se poživlja vlada, naj čim preje skliče deželni zbor k daljšemu zasedanju, da more rešiti svoje agende. V zadnji šesti resoluciji so pa češki zaupniki dali duška svoji ogorčenosti nad zadnjimi dogodki v Pragi. Najodločneje se zavrača poskus nemških krogov, ki skušajo zavrniti vso krivdo na češke sloje, zahteva se zadostnega varstva za češke manjšine ter odpravo nagle sodbe v Pragi. — Koncem shoda so se priredile voditeljem naroda navdušene ovacije ter se odposlale na predlog zaupnika Ebenhocha priznalne brzojavke grofu Badeniju, drž. zborskemu predsedstvu in vsem načelnikom desničarskih klubov. Shod se je izvršil povsem sijajno brez najmanjega nemira ter popolnoma častno za bratski češki narod. Sodba praških zidov o zadnjih dogodkih. Skoro istodobno, kakor zaupniki češkega naroda, zborovali so tudi praški češki židje v dvorani produktne borze ter izražali svoje mnenje o zadnjih dogodkih v Pragi. Odsotni pa so bili češki židovski deželni odborniki in tudi mestni svetovalci, kar jih pripada stranki praških Abrahamo-vičev. Predložil in odobril se je oklic na židovsko prebivalstvo. V tem oklicu se kajpak dokazuje, da so vse nemire povzročili češki prebivalci pod na-ravnostnim pokroviteljstvom čeških državnih in deželnih poslancev, ki so baje skrivoma nahujskali češko prebivalstvo k uporu in divjanju, v odločilnem trenotku pa so odnesli pete in mirno gledali počenjanje nebrzdanih množic. Da se pa še bolj pokaže »miroljubnost« židovskega prebivalstva, se naštevajo razne »dobrote«, ki jih uživa češki narod ravno vsled prizadevanja židovskh voditeljev posebno v narodnem oziru v šoli in uradu. Praški Abrahamoviči so res zviti kakor vsi židje. Kdo se no smeje tem budalasto-predrznim trditvam. Že vrabci na strehi čivkajo o želji židov po neomejenem gospodslvu ne samo v Avstriji, marveč po celi Evropi, ter vedo, da so vse naravnost neži-dovske stranke le orodje čifutov, ki se skrivajo za možmi, ki se preslepljeni bore »za nemštvo in ljudski blagor«. Položaj na Ogerskem. Maloštevilna, vender pa izvrstno organizovHna opozicija v ogerski poslanski zbornici provzroča Banffyjevi vladi precejšnje preglavice in prav nič bi ee ne čudili, ko bi vodja sedanje politike nekega lepega dne pobral šila in kopita iu se poslovil od ministerskega sedeža. Pridno se razgovarja te dni z vodjami raznih strank, katere zaklinja, naj mu vender priskrbe vsestransko močno oporo v kritičnem položaju. Ministerski predsednik je sicer prepričan, da se mu njegova klika ne bode tako naglo izneverila, izvzemši morda par mož, katere eo nemažarski volilci prisilili, da so dali vladnemu klubu slovo. Vender pa ima kabinetni načelnik strah pred opozicijo, ne sicer radi števila glasov, kajti v tem oziru je vsekako v manjšini, pač pa opozicija lahko prepreči pravočasno rešitev vladne predloge. Mej tem ko ima stranka vladnih kimalcev le neznatno število mož, katere mote z vspehom poslati v boj proti opoziciji, nastopajo člani poslednje drug za drugim na govorniški oder ter kolikor največ mogoče zavlačujejo razpravo, dosledno vedno povdarjajoč, da ne marajo ničesar čuti o kakem provizoriju, marveč zahtevajo, da postane Ogerska z novim letom popolno samostojna v gospodarskem oziru. Kako izvrstne bojevnike ima v svoji sredi opozicijonalna neodvisna stranka, razvidno je že iz tega, ker pošilja v boj v vsaki seji ravuo toliko ali pa Še več govornikov. V včerajšnji seji, ki je trajala izvanredno dolgo, se je potegoval za vlado hrvatski poslanec Gjurković ki je seveda povzdigoval v deveto nebo „korektno" postopanje BaDffyjeve vlade ter se norčeval iz Košutovega predloga. Odgovoril mu je pristaš poslednjega Pichler, ki je zagovarjal samostojnost Ogerske in opisoval razmere v avstrijskem parlamentu ter izjavil, da je v takih razmerah nemogoče dognati definitivno pogodbo. — Za danes je še napovedana zbornična seja, akoravno so se delegati podali na Dunaj. Kako dolgo bode Banfly še poskušal svojo srečo, sedaj še ni znano širšim krogom. Vstaja na Filipinih je udušena in vsled tega nepopisna radost v madridskih krogih. Dolgo časa so trajala pogajanja mej vstaškimi vodjami in zastopniki Španije. Prve je zastopal vodja Tagalcev Aguinaldo, vlado pa glavni governer na Filipinih, Primo di Rivera. Minuli teden se je pa konečno zadeva srečno dognala, vsaka stranka je nekoliko odjenjala od svojih prvotnih zahtev, iu tako je glavni guverner lahko presenetil vlado v Madridu z brzojavnim poročilom o sklenjenem miru. Prvi božični praznik ostavi Aguinaldo s člani revolucijske vlade kolonijo ter se poda v Hongkong. Istodobno pa od-lože orožje vsi vstaši ter se vdajo popolno v odločeno jim usodo. Cas je res, da se je končal nesrečni boj, ki je trajal od poletja 1896 in zahteval od Španije ogromnih denarnih in človeških žrtev. Pridobil je baje guverner vstaše s tem, da jim zagotovil naj-obsežnejo spremembo ustavnih določb in pa bolj človeško postopanje v eventuvalni novi vojski. Dnevne novice. V Ljubljani, 21. decembra. (Shod katol. političnega društva) sklenil je minolo nedeljo soglasno nastopne resolucije: 1. Najodločneje obsojamo obstrukcijozno postopanje nemško-liberalne, nemško-nacijonalne in socijalno demokratične opozicije v državnem zboru in globoko obžalujemo, da se je na ta nečuven način redno delovanje državnega zbora za dnij časa preprečilo in pripravila pot absolutizmu. 2. Iziiova poudarjamo, da vztrajamo pri zahtevah letošnjega vseslovenskega shoda v obče iu pri načelih, izražeaih v adresnem načrtu desnice; zlasti p* še izrekamo radostno priznanje nad manifestom zjedinjene desnice. 3. Čestitamo vsem v njej združenim slovanskim poslancem, kakor tudi vsem vrlim zastopnikom nemške katoliške strauke na njih neustrašeni vztrajnosti in solidarnosti ter pričakujemo, da ndlcčno in neizprosno branijo še dalje prapor kršč. pravičnosti in uar. ravnopravnosti 4. Zato hvaležno priznavamo parlamentarno postopanje naših slovenskih državnih poslancev, kateri so brez vsacega ozira na velike težave vsled zuanih domačih strankarskih razmer spoznali, kakor vsi drugi Slovani, to, kar zapoveduje krščaustvo, državni interes in korist slovenskega ljudstva. — Izreka se želja, da se v bodoče tudi v deželnem zboru kranjskem v tem smislu postopa. (Stolni prošt goriški in kapitularni vikarij monsignor Jordan) se je včeraj poklonil uovoime-novanemu kntzonadškofu goriškemu dr. Jakobu Missii. (Delo za slogo.) Naši državni poslanci so krepko zastaviti svoje delo za slogo, katera je Slovencem, vzlasti v sedanjih kritičnih razmerah v državi, neobhodno potrebna. Omenjali smo že, da sta v tem smislu govorila na ehodu poslanca dr. Susteršič in dr. Žitnik, kakor tudi posl. Povše v svojem sklepnem govoru na shodu. V istem smislu je govoril tudi zadnjo nedeljo poslanec dr. Krek v Logatcu. V jednakem smislu za slogo slovanstva se glase tudi resolucije zaupnikov češkega naroda, v katerih se posebno pozdravlja zadnji manifest desnice, ki mej drugim, kakor znano, odločno povdarja krščansko stališče desnice. To je za nekdanje Mladočehe velepomenljivo ter kaže, kako da se Cehi resno pripravljajo za združeno delo. — Da besede naših poslancev niso bile samo besede, kaže to, da je poslanec dr. Susteršič razposlal pisma vsem slovenskim državnim poslancem iz Kranjske, s kojimijihvabina dan 2 7. decembra t. 1. na posvet, kaj storiti državnim poslancem, da ugladijo pot za slogo mej Slovenci v kranjski kronovini. (Trgovska in obrtniSka zbornica za Kranjsko) ima v sredo 22. dec. ob dveh popoludne sejo z nastopnim dnevnim redom : Citanje zapisnika zadnje seje. Naznanila predsedstva. Poročilo o prošnji za dovolitev semnjev v Semiču. Poročilo o obrtnih pravicah urarjev. Zbornični proračun za 1. 1898. Poročilo o zvišanji sejmskih pristojbin v Metliki. Poročilo o obrtnih pravicah trgovine z lesom. Podelitev jubilejskih ustanov onemoglim obrtnikom. Poročilo o tržnih dneh v Novemmestu iu Kandiji. Poročilo o tarifi za javno tehtnico v Lascah. Poročilo o sejmskem redu v Novemmestu. („Glasbene Matice") javna dražba za preostale dobitke nadaljevala se bode jutri ob 3. uri popoludne v društveni hiši. (Zahvala.) Podpisani voditelj dijaške kuhinje v Novem Mestu izreka najtoplejšo zahvalo slavni »Glasbeni Matici« v Ljubljani, da je privolila svojim učiteljem koncertovati v Novem Mestu, slavni čitalnici novomeški, da je dala 12. t. m. za koncert svoje prostore ; zahvaljuje nadalje blagorodne gospode K. Hoffmeister, H. Junek in E. Vedral za umetniško dovršeno koncertovanje, blagor, gospo Jak. Zitekovo in g. Fr. Grajlanda za krasno petje, g. Ign. Hiadnika za mojstersko spremljevanje na glasovirju, zlasti gospoda tajnika dr. E. Volčiča, ki se je največ trudil, da se je sploh vršil koncert v blagi namen, ter slednjič p. n. slavno občinstvo, ki je z obilnim posetom pripomoglo do velike svote čistega dobička — 68 gld. — katera se je poklonila tukajšnji dijaški kuhinji. Novo Mesto, 17. decembra 1897. Dr. Jos. Marinko. (Nesreča.) Dne 16. t. m. postavljal je kajžar Valentin Mercina iz Zgornjega Kašlja kozolec pri posestniku Janez Gradišek-u. Pri tem pomagalo mu je več ljudij. Ko je bil popoludne okolu druge ure kozolec že skoraj postavljen in so ljudje ravuo še streho postavljali, podrl se je nakrat ves kozolec na kup in pri tem bil je posestnik France Flešar iz Zaloga, ki je pri delu tudi pomagal, tako nesrečno zadet, da je na mestu mrtev obležal. Soduijski pregled vršil se je na licu mesta. (Hujskanje se nadaljnje!) Iz Celovca, 19. dec. Nemško-nacijoualnim nepnrednežem v Beljaku nikakor ni рч volji, da je ljubljanski župan gosp. Iv. Hribar tako jasno in brez ovinkov okrcal obstruk-cijoniste in zlasti širokoustnim Beljačanom primerno pojasnil stališče. Zvijajo se in otepajo na vse strani, da je kar veselje ! Nacijonalci zato kličejo na pomoč židovsko „N. Fr. Pr." ; prav ta jim mora pomagati dognati dokaz, kako „hud" je ljubljanski župani A samo govorjenje jim je še premalo, hočejo tudi dejanj in sicer s pravim pravcatim — bojkotom Ljubljane. Le tresite se Ljubljaučanje! — Kakor znano, se je lani na skupnem zboru avstrijskih ogujegasuih društev v Celovcu sklenilo, naj se prihodnji zbor vrši v Ljubljani. To hočejo sedaj preprečiti beljaške „Kiirntner Nachrichteu" iu to naj je kazen za to, da Ljubljana ni v obstrukcijouijskem taboru ter ima tamošnji mestni zbor svoje lastno, dobro utemeljeno prepričanje. Omenjeni listič udriha po „minderwertiger Natiou" ter pravi, da iz Beljaka nihče ne pojde v Ljubljano „um sich mit dem sloveniechen Pobel zu schlagen" itd. ter poživlja Nemce, naj se nobeden ne udeleži ogujegasnega shoda v Ljubljani! No, prav zanesljivo upamo, da Ljubljančani pretrpite tudi to .nesrečo", saj je bil „facit" zadnjega shoda v Celovcu samo ta, da je mestni zbor imel čast, plačati prav znaten — deficit! (Iz Celovca,) dne 19. decembra. Poseben užir tek se pripravlja Celovčanom za jutri zvečer. Veliki obstrukcijouist Dobernik poroča svojim volilcem o delovanju t. j. razsajanju in pretepauju v državnem zboru. Kar bo govoril, vemo že danes, saj so isto govorili že — drugi boljši poslanci in prežvekovali nemško nacijonalni listi. — Državni in dež. poslanec Hinterhuber se je odpovedal poslanstvu za državni kakor za deželni zbor in drugim častnim službam. Povod temu je izid pravde z inženirjem Cebulom. Tega je tožil zbog razžaljenja časti, ker je Čebul ob času volitev po listih dolžil Hinterhuberja, da je on v zvezi z akcijskimi družbami, torej nesposoben za ljudskega zastopnika. Porotniki so oprostili Čebula in vsled tega je storil Hinterhuber oni korak. Izid pravde, ki je tu vzbudila veliko senzacijo, je voda na nemškonacijonalni mlin in pomeni, rekel bi, nov poraz stare liberalne stranke. Stari liberalci, kateri so se le z žrtvami ohranili na političnem poprišču, napraviti morajo polagoma prostor nacijonalnim mladičem. Tak je tok časa ua Koroškem. Hinterhuber je zastopal v državnem zboru trgovinsko zbornico, v deželnem zboru pa veliko posestvo. Društva, (Slovensko planinsko društvo) priredi v četrtek dnć 23. t. m. društveni zabavni večer, pri katerem bode društveni odbornik gospod profesor M a c h e r predaval: „Črtice iz boke ko-torske". — Mladi odsek amateur fotografov napravil bode razstavo po odsekovih članih izvršenih planinskih slik, katere so po mnenju vešča-kov vsekako povoljno izvršene. Ker je tudi slavni „Planinski kvartet" obljubil sodelovati in nas s petjem razveseljevati, opravičeno upamo na muogo udeležbo in prijetno zabavo. Večer Re vrši v Čitalniški kavarni Narodnega doma, pričetek ob 8. uri zvečer. — Člani, njih obitelji in prijatelji se uljudno vabijo. (Narodna čitalnica v Ptuji) priredi na Silvestrov večer društven večer s sledečim vsporedom: 1. Gledališka igra: .Blazuica v I. nadstropju. 2 Šaljivi pr;zor. 3. Tombola 4. Prosta zabava. Začetek točno ob 8. uri. K mnogobrojni ude-iežbi vabi odbor. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj, 21. dec. Češki deželni maršal knez Lobkovic biva na Dunaju zaradi razmer v deželnem zboru. Nemci se baje kujajo priti v deželni zbor, češ, da nimajo zadostne varnosti v Pragi. Knez Lobkovic je v ime večine češkega zbora vlado zagotovil, popolno normalnih razmer v Pragi. Vlada bo v bližnjem zasedanju češkega deželnega zbora poskusila doseči poravnavo mej Cehi in Nemci, o kateri pa že sedaj nemško-nacijonalni listi poročajo, da bo brezvspešna. Dunaj, 21. decembra. Deželni zbori se skličejo nekateri koncem decembra, drugi začetkom januvarija. Dotični patenti se objavijo še pred Božičem. Praga, 21. dec. Vsi listi so bili včeraj konfiskovani, ker so objavili resolucije shoda čeških zaupnikov. Praga, 21. decembra. Polagoma se je pomirila razburjenost. Govori se, da se odpravijo vojaške patrolje po dnevu. Praški nemški listi s posebno radostjo poročajo, da so nemški trgovci zopet razobesili svoje nemške napise in se je s tem pokazala važnost in veljava ter naravno pravo nemškega jezika v trgovinskem prometu v Pragi. Budimpešta, 21. decembra. Ogerska neodvisna stranka je neki voljna glasovati za Banffyjevo predlogo, ako dobi zagotovilo, da se ustanovi samostojna banka in uredi samostojno carinsko ozemlje. Budapešta, 21. dec. Finančni odsek je po daljši razpravi vsprejel proračun naučnega ministerstva. Berolin, 21. decembra. Soproga državnega kanclerja kneza Hohenlohe je umrla danes za plučnieo. Petrograd, 21. decembra. Vse javno časopisje se peča z najnovejšim korakom Eusije, ki je odposlala v pristanišče Artur tri vojne ladije. Največja nevolja se radi tega zrcali iz nemških listov, ki zatrjujejo, da se s tem činom kratijo pravice nemškega cesarstva v inozemlju, mej tem ko kitajska vlada popolno odobrava ta korak, dobro vedoč, da se izvrši ta akcija v korist Kitajske. Japonci so tudi nekoliko vznemirjeni. Pariz, 21. decembra. Ministerski svet je pooblastil ministerskega predsednika Me-line, da sme predložiti zbornici dvamesečni budgetni provizorij. Bim, 21. decembra. Ministerski predsednik je naznanil zbornici sostavo novega kabineta in predstavil posamne ministre. Poslanci Colombo, Sonnino in Guillotti so pobijali finančno in afriško politiko novega kabineta ter predlagali, naj se mu izrazi nezaupanje. Eudini je pripoznal, da sme izreči kabinetu nezaupanje, vendar meni, da bi se volilci ne strinjali v tem s parlamentom. Minister pravi, da je čisto strankarsko ministerstvo nemogoče in se je torej moral ozirati na prejšnjo večino. Pri glasovanju je padel Colombov predlog z 200 proti 184 glasovom, deset poslancev se je vzdržalo glasovanja. Carigrad, 21. dec. Minule dni seje opetovano sešel ministerski svet ter se je razpravljalo o podrobnostih glede izvršitve posamnih določb mirovne pogodbe. Včeraj je odšlo v domovino 200 grških vjetnikov. IfJinrll »i»: 18. decembra. Elizabeta Križnar, gostija, 62 let, Flor-janske ulice 21, vsled raka. — Ulrika Salmič, delavca hči, 16 mesecev, Cesta na loko 2, otrpnenje možgan. 19. decembra. Franc Kočevar pl. Kondenheim, dežel, sodišča predsednik, 64 let, Vegove ulice 2, razširjenje srca. — Marija Križaj, gostija, 81 let, Žabjak 4, ostarelost. — Uršula Rozman, delavca žena 55 let, Tržaška cesta 28, vsled raka. — Karol Planinšek, trgovca sin, 3 leta, Mestni trg 18, meningitis. V bolnišnici: 12. decembra. Jernej Kastelic, kajžar, 50 let, Dysenterie. — France Podlipec, gostač, 60 let, Emphysema pulm. 18. decembra. Jera Lotrič, delavka, 69 let, plučnica. — Alojzij Sevšek, izdelovalec mlinskih kamnov, 58 let, jetika. 19. decembra. Ivan Židan, posestnika sin, 1 leto, eczema universale. Meteorologično porodilo. Višina nad morjem 306'2 m. M •e a čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo «•2 b 8 a . 6 H «S o ^ „ 20 9. zvečer 741-4 08 3sl. szah. oblačno 21 7. zjutraj 2. popol. 7434 743 3 -3-5 08 sr. svzh. sl. svzh sk.jasno jasno 0'0 Srednja včerajšnja temperatura 0 1°, za 2 2° nad normalom. Oblastveno dovoljena a®" popolna razprodaja elegantnih predmetov primernih za božična in novoletna darila. Cene so neverjetno nizke. 822 17 FR. STAMPFEL v Ljubljani, Tonhalle. Jj£inč in okraski za božična drevesa. gvečice za božična drevesa. Kovana stojala za božična drevesa, gld. 1-40 in višje. Jgrače — božična darila. ^^obitki za tombolo in strelske družbe. Vs-"ga ua izbiro po najnižjih Cenah priporoča Spoštovanjem 829 5—4 Ivan Korđik, zaloga galanterijskega blaga in igrač, Prešernove (Slonove) ulice št. 10—14. Valentin Blazgon, pozamentirar v Ljubljani, priporoča sc čast. dahovičlnl in oerkvenlm predstojnikom v najnatančneje Izdelovanje 846 3-2 pozamentrijskih del, kot: cofe in franže za bandera, bnrze-žnore, olngule, cofe za lestenoe, ter sploh vsa v to stroko spadajoča dela izdelujem po najnižjih cenah. Domače ročno in trpežno delo. Л^Г* Dovoljujem si tudi opomniti, da sem se preselil na Mestni trg št. 24, III. nadstr. Svoji k svojim Podpisani priporoča velečastltl duhovščini in slavnemu občinstvu čebelno-voščene sveče za cerkev, procesije in pogrebe, gospodom trgovcem 838 10-3 ■v©š§ž©?a@ 3TTvfclR@ isa, za prodajo v škafih po 15, 20, 40 kg težkih prav po ceni. — Za čebelarje izvrstni garantirani pitanec v škatljah po 5 kg, k kg 50 in 60 kr., škatlja 30kr„ pošilja se po pošti proti povzetju ali predplačilu. Dobiva se med v satovji in pitanec v škafih po 20—40 kg prav po ceni. Za birmo, Božič, Miklavža itd. prodaja raznovrstno medenino na debelo in drobno. Zalaga in prodaja brinja in brinjevoa liter gld 120, medeno žganje liter 1 gld., vse je lastni izdelek. Kupuje tudi vsaki čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho sa-tovje po kolikor mogoče visoki oeni. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrežbo svečar in lectar, trgovina z medom i voskom, Ljubljana, Wolfove ulice 10. Bortolo Sardotsch, Koper (tvrdka obstoji od 1. 1828) ]>r o ti a j a кш in iiomh olivni olja. Na zahtevanje pošilja vzorce brezplačno in franko. Ozir poštenosti, zmernih cen in točoe, redne postrežbe so najboljši dokaz razni samostani , cerkvena predstojništva in ziisebniki, kateri pri gornji tvrdki kupujejo vse, kar potrebujejo tacega blaga, od najfinejšega namiznega olja do goriva in olja za mazanje strojev. 674 60 Št. 41.688. Vabilo. 810 3-3 Vže mnogo let oprosčajo se blagotvoritelji častitanja ob novem letu in ob godovih s tem, da si jemljejo oprostne listke na korist mestnemu ubožnemu zakladu. Na to hvalevredno navado usoja se mestni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati z dostavkom, da sta razpečevanje oprostnih listkov drage volje prevzela gg. trgovca Karol Karlnger na Mestnem trgu štev. 8 in Albert Schaffer na Kongresnem trgu štev. 7. Vrhu tega bode v smislu obstoječega ukrepa občinskega svota raznašal mestni uradni sluga tudi letos oprostne listke po hišah. Za vsak oprostni listek, bodisi za novo leto, ali za god, je, kakor do»lej. položiti petdeset krajcarjev (1 krono) in na vpisovalni poli poleg imena pristaviti tudi število vzetih listkov. Velikodušnosti niso stavljene meje. Pismenim pošiljatvam bodi pridejan tudi razločni naslov pošiljatelja. Imena blagotvoriteljev se bodo sproti razglašala po novinah. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 6. decembra 1897. ' Naznanilo. Ljubljanska brivska zadruga usoja si naznaniti vsem častitim gostom, da je v wvnii zadnji seji jerlnogianno sklenila, da »e s 1. januvarijem 1898. 1. v vseh ljubljanskih brivnicah opuste popolnoma naročninski listki. Sprejme se namesto listkov le v mesečni abonement. Nadalje uaznan'H s^ tudi vsem ćastitiin gospodom gostom, da bodo odniei nadalje vsako leto, in sicer na sveti dan in velikonočno nedeljo vse bnvmee ves dan zaprte. Častiti gostje naj blagovoli ta ukrep na znanje vzeti. 848 2-1 I > ii ii a г s lt a borza. Dne 21. deoembra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4°/0..... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron Ogerska zlata renta 4°/0...... Ogerska kronska renta 4"/„, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld...... London vista.......... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj 20 mark.......... 20 frankov (napoleondor) .... Italijanski bankovci...... C. kr. cekini......... 102 gld. 05 kr. 05 . 121 45 0 . 101 65 . 121 70 . 99 55 . 943 — . 350 20 . 120 10 . 59 — 79 63 55 n 70 t) Dnć 20. deoembra. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 159 gld. 50 kr. 5°/0 državne srečke i. 1860. 100 gld. . . 169 „ — „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....188 „ — „ 4°/0 zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kron 99 „ — „ Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......138 „ 25 „ Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... 129 „ — „ Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 107 „ 50 „ Posojilo goriškega mesta......112 „ 50 „ 4°/0 kratjjsko deželno posojilo.....98 „ 20 „ Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banko 4°/0 98 „ 40 „ Prijoritetne obveznice državne železnice. . 22 > „ 50 „ „ „ južne železnice 3°/0 . 183 , 35 „ „ „ južne železnice 5°/„ . 125 „ — „ „ „ dolenjskih železnic4°/0 99 „ 50 „ -- Kreditne srečke, 100 gld..... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld Avstrijskega rudečega križa srečko, 10 gld Rudolfove srečke, 10 gld...... Salmove srečke, 40 gld....... St. Genćis srečke, 40 gld...... Waldsteinove srečke, 20 gld..... Ljubljanske srečke........ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . AkcijeFerdinandove sev. želez., 1000 gl. st.i Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska stavbinska družba . Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100....... 200 gld. 50 kr. 156 „ - „ 1. 19 15 . 25 50 . 74 50 — — . 23 25 . 160 — 3415 — . 410 — . 77 25 . 99 — . 131 25 . 167 25 . 127 n 37 Af Nakup ln prodaja Tfcfii vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M №KC1I K Wollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. 66 ЉЈГ Pojasnila"^; v vseh gospodarskih in finančnih stvaret potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni! papirjev in veslni svčti za dosego kolikor je mogoče visocegi obreslovanja pri popolni varnosti £<Г naloženih glavnic.