„Kadar prek zemlje rjovejo viharji, drevesa se svojih korenin zavedo ..." M. Bor ■ ■ . .4:. .... . ■ .. . -ser , i v ' • • ' 1 V NAŠIH SRCIH ŠE. ŽIVITE \ i .. • . - • • ....... t . t ,, Uprimo se, tlačanstvu, konec naj bo, naj v svobodi zaživi naš rod! Naj pesem spremlja naše delo, bratje! Vsak od nas naj bo svoj gospod!" Tako in še podobno ste dejali. Bes stoletni v srcih vseh tlačanov prešel je meje ljudskega gorja in dvignil se v bbupu je upor. Upor z motikami, vilami in krampi se moral je končati le s porazom, ker obramba, zvitost in ošabnost dvora sta bila hujša kot sila upora, a vendar v dušah naših še živite, saj vi ste seme za naš narodni obstoj. Silva Kralj, 8.c UPRLI SO SE Dan dajatevo Miha5 že starejši mož, je skušal zravnati hrbtenico, a so mu začele pokati kosti. Od bolečine je zaječal in se zopet zgrbil. ObrniL.se je proti bližnjemu hribu., oči so se mu živo zabliskale, skozi zobe je zaklel: „Ti prekleti krvoses!" Stoje pred hišo je zaklical: nTina, slišiš!" Na vratih se je prikazala njegova žena in si brisala prste. . . „Tukaj sem," je rekla nejeVljno. „Kaj pa ti je spet?" „Slišiš," se Miha obrne proti hribu, „zopet je tisti,-ki mu rečejo gospod, čeprav tega imena ni vreden, tisti, ki nam je krivični gospodar, povišal dajatev žita. Pomisli, za pet mernikov!" „Miha, ne puntaj! Saj bo letos zadnjič," ga ujame za roko in ga razumevajoče pogleda. „Saj, saj!" prikima Miha neodločno. Z ogorčenjem v glasu zakriči, ves se spremeni: ItAmpak ... ampak, tega ne morem več prenašati! Z dveh na štiri, s štirih na devet mernikov!" „Miha, saj si vendar mož. Udari!" ga podkrepi Tina in ga strese za roko. Kakor je ne bi slišal, nadaljuje: „Iz te krpe zemlje izcedim, kar je mogoče. Da, Tina, udaril bom ... u-daril!" pretresljivo zakriči. Njegov, glas se odbija od revnih poslopij. S hitrim dosegom roke pograbi lesen bat in ga z vso silo trešči ob tla. „Miruj," veli Tina, „prihrani raje moč zanj," pravi z zaničljivim glasom. Oba molčita, Miha nekaj kuje v glavi in se odloči: - 3 - „Dobro, peljala bova. Vendar po starem, samo štiri," ] ) m'-' Pri sebi se nasmehne, všeč mu je, da bo zagodel samemu fevdalcu. Ko sta sipala žito v vreče, so Tini po licu tekle solze. i,To, kar sva s krvavimi žulji prigarala," si otre solze, „o2i, Miha," zopet zajoče. Naložila sta jih v leseno dvokolnico in se odpravila. Težko sta. vlekla v hrib. Sonce je bilo še visoko. Prišla sta na vrh in se ozrla na sosednji hrib, na katerem se je košatil grad z dvema razglednima stolpoma. Otreta si pot in Miha pravi : ,,Dosti jih je že!" Molče sta prišla pred grad. Gospodovi ljudje so pobirali dajatve in vse zapisali v knjigo. Kmetje so bili ta dan nekam nemirni. Nekaj se je pripravljalo. Med kmeti so hodili biriči, da ne bi prišlo do upora. Tina je vsa razburjena gledala okoli. Miha jo je tolažil: »Potrpi, morda bo uspelo." Prišla sta na vrsto. Birič je objestno dejal z osornim glasom: »Vidva, dajta sem ..., da pogledamah, seveda, devet mernikov žita imata!" Tina se je potuhnila, Miha se je naredil neumnega. : »Kaj ne dava samo pet?" »Kaj si drzneš, podla reva tlačanska? Žito sem, sicer ..." Miha je dejal z odločniip glasom: . »Samo pet jih imam. Nič več nimam. Družino imam, pa Tedaj so pritekli biriči. Bičali so ga, tepli, tepli. Suvali so ga. Obleka se je raztrgala, pokazale so se rane, iz mesa in.ran je tekla kri. Tina je kričala in jih rotila: ' • »Miha, pustite ga, moj Miha!" Zlomljeno jo je množica potegnila medse. - 4 Pritekel Je fevdalec, žlahten, prežlahten gospod in ga! • < > surovo brcnil pod rebra. Miha Je omagal". i ' ■ ■ ,,. .•••• • Množica Je za trenutek strmela. Kazbesnela Je dvigttiTS^' orodje in ... Tina Je našla Miho vsega razmrcvarjenega ob obzidju. Dobra duša ga Je privlekla tja. Z muko, 'solzami v očeh in bolečino, rano v srcu, ga Je vlekla, sama ni vedela koliko časa. Za seboj Je slišala krike, vpitje in ječanje. Naslednji dan se Je Miha zavedel, rahlo odprl oči in zagledal Tino. Držala ga Je za roko. Nasmehnil se Ji. Je in šepnil: „Uprli smo sei" Liljana RifelJ, 8.c DVA ZAGORCA Pokrajina, kjer rastejo breze, kjer se nenehno sliši šum potoka, kjer Je veličanstvo starih gradov vedno prisotno, ta pokrajina Je dala naši deželi dva velika moža. Dva borca za pravice malega človeka. Prvi Je bil Matija Gubec. Živel Je v času, ko so se začeli • upirati tudi tisti., ki so imeli od življenja le. trdo delo pri gospodarjih na gradovih. Matija Gubec Je bil sin kar premožnega kmeta, kr se. Je s pridnim delom lahko odkupil tlake. Toda mali ^atija kljub temu ni pozabil tistih dni, ko sta mati in oče garala na tujih poljih. V njem Je tlela mržnja, se razvijala, krepila in ko se Je Matija razrasel v postavnega moža, Je vzkipelo. S prijatelji Je popeljal vse kmete proti graščako-m. Z vilami, grabljami, cepci, tudi golimi rokami so se spravili nad oborožene velikaše. Tako so z njim na čelu osvajali gradove, reševali kmete tlake, večkrat bili tudi premagani, toda to Jim ni vzelo poguma. Predolgo Je žarelo v njihovih srcih sovraštvo in zatiranje, zato Jih ni moglo ni-S ustaviti. In vodil jih je Matija. Toda prišel je tudi tisti čas, ko se je ta hrust znašel med verigami gospostva. Na dan, ko je bilo uničeno srce tega moža, je bilo, kot da je ves kmečki stan umrl z njim. Vendar ideja ni umrla, ostala je v srcih in gorela iz leta v leto. Ljudje pa se še vedno spominjajo moža, ki je prvi povedel ljudstvo v upor. Drugi pa se je rodil čez 4oo let. Malemu kmetu v Kumrovcu se je rodil Joža. Deček;je svoja otroška leta preživljal pri stricu v Sloveniji, ljubil naravo, živali. Ko je bilo treba "guliti" šolske klopi, se je resno spoprijel tudi s tem delom. Živel je v času delavskega zatiranja, kapitalističnih nasprotij. Kmalu je spoznal, tudi na svoji lastni koži je to čutil, tegobe malega človeka. Pridružil se je komunističnemu gibanju, sodeloval v akcijah in ustvarjal. Med II. svetovno vojno pa je popeljal naše ljudstvo v boj. Tudi ljudstvo je videlo, da smo dobili človeka, sposobnega, da prevzame vso odgovornost za svoj narod. Da, tovariš Tito je res človek, vreden zaupanja in spoštovanja. Ni besed, s katerimi bi lahko povedala to čustvo, ki ga čutim do njega. On nam je oče, učitelj, prijatelj, vse. Mislim, da se lahko malokateri mladinec po svetu pohvali s takim človekom, kot je naš Tito. Lepo je v Zagorju, da. V njem se vidi vsa lepota Titovih besed, mogočnost Gubčeva. Zagorje nam je dalo ta dva moža, enega sedaj hrani v sebi, drugi pa še živi, gradi in ustvarja skupaj z nami in za nas. Marta Petrov, . 8.b * PUNT v So zbrali se pogumni kmetje iz bližnjih krajev in vasi, so šli v boje nad graščake za bolj vesele dni. Ko so prišli pred grad, ugledal jih je mlad graščak. Ta brž poslal je vojsko nanje in vso svojo služničad, za obrambo in napad. Prelite mnogo je bilo larvi, od kmetov marsikdo je dal življenje, a zdaj, ko od takrat je 'loo let, ni več suženjstva, trpljenja, sedaj nam sije v nove dni luč svobodnega življenja. Irena Klemenčič, 5 • sipo POTEH KMEČKIH UPORNIKOV ' V soboto, 12. maja 1973, smo se odpeljali z avtobusi po poti, kjer so se bojevali kmetje za svoje pravice pred 4oo leti. Po dolgi vožnji in nabiranju žigov smo se pripeljali tudi v Dolnjo Stubico. Mesto leži pod severozahodnimi obronki Medvednice, v dolini reke Toplice. To mesto ima tudi svojo zgodovino. Po mnogih uporih v Hrvatski in Sloveniji so se kmetje umaknili v Dolnjo Stubico. Tedaj je Gubčeva vojska štela 6ooo mož. Alapijova vojska, ki je 8. februarja krenila iz Zagreba, pa .je štela 5oqo. mož, kar je bilo. za plemiško vojsko- takrat zelo veliko. Gubčevo vojsko so sestavljali podložniki iz Susedgrada, Cesargrada, Stubioe in še mnogi drugi, ki so se zatekli v to zadnje žarišče upora pred plemiško vojsko. Odločilni boj se je začel '9- februarja 1973 na polju pri Stubiškili Toplicah. Ta zadnji boj kmetov in plemiške vojske je bil med vsemi boji največji. Trajal je štiri ure. V težkem boju je zmagala plemiška vojska. 'Boj so odločili konjeniki in pehota. Čeprav so bili kmetje poraženi, pa so se tako upirali kot še nikdar doslej. V tem velikem boju kmetov je padlo 3ooo upornikov. Po tej zmagi so se plemiči začeli kruto znašati nad zajetimi uporniki. V svojem divjanju so obesili pri Stubici. šestnajst upornikov na divjo hruško. Grajske ječe so bile nabito polne ujetih kmetov. Kmete so zasliševali, nato pa jih na javnih mestih usmrtili. Tako se je plemstvo' zneslo nad kmeti, ki so se drznili začeti boj za osvoboditev izpod graščinskega jarma. Vodjo upora, Matijo Gubca, pa so 15. februarja 1973 v Zagrebu mučili, nato pa so ga kronali, zatem pa razčetverili. Tako je bil končno zatrt hrva.tsko-slovenski upor leta 1973. Ves pretresen sem, kadar poslušam zgodbe iz tistih dni ali pa. sam berem o tem. Njihov boj za osvoboditev me spominja na partizanski boj, le da je bil ta štiristo let kasneje in zmagovit, junaki pa so bili eni in drugi. Franci Beg,. 7.c 8 ZAJEČALE SO RAZVALINE MEHOVSKEGA GRADU Lepa sončna sobota. Iz drvečih avtobusov strni.mo neprenehoma v vsak ovinek, kdaj se prikažejo razvaline mehovskega gradu. So že tu.- Na hribu se je nekdaj košatil liohovski grad, sedaj pa so tam še komaj vidne razvaline. Vzpenjam se po strmem hribu. Razgrinjam vejo grmovja, ki je preraslo nekdanjo grajsko pot. .Obstanem. Pred menoj je nekdanji vhod. Kakor začaran vstopim na dvorišče. Pred menoj se je odprl pogled po naši dolini'gradov. Nasproti hmeinik, od katerega je ostalo samo še zidovje, pod menoj pa grmski, grad, Stari grad, Otočec, Struga ter tam v daljavi v senci gozdov še Mokrice, pod mano pa Prežek. Vsedel sem se na kamen in zdelo se mi je, da so mehovske razvaline zaječale. Povedalo so mi svojo zgodbo... „Dolga leta smo se kot mehovski grad dvigale nad dolino reke Krke. Dolga leta so se nas sovražniki ...ogibali kot močno utrjen grad. Toda prišlo je leto 1.515? ko.so se po vsej deželi '.'(V-,V ' ^ • uprle kmečke množice. V gradu takrat ni bilo posebno dosti ljudi. Nekaj plemičev , lastnik ter nekaj njegovih sorodnikov ih prijateljev ter nekaj hlapcev. Naskočilo je veliko število tlačanov. Napadli so sicer neurejeno, toda vseeno močno. Oboro geni so bili z noži, kosami, vilami, le nekaj jih je imelo sablje in puške. Ko so prišli pod obzidje, se je na njih vlila ploha svinčenk., kamenja in vrelega olja. Precej se jih je skotalilo po strmini. Drugi so hitro prislonili lestve in se začeli vzpenjati. Lastnik - grof Mindorf je stal na vrhu in jih prečej posekal, vendar ga je kmalu podrla kmečka krogla. Istočasno so kmetje razbili vrata in vdrli v grad. Njegovi branilci so podlegli drug za drugim. Vse prebivalce so pobili, le stara dojilja je skrila dva otroka. Kmalu je bil grad. razdejan ... Ubogi tlačani so zmagali ..." Razvalino so spet zaječale in se stresle v silni bolečini, kot da spet čutijo naval kmetov v naletu na njih. Se istega dne zvečer sem si to čudnef zgodbo zapisal, da j# ne bi pozabil, da mi bo ostala v večnem spominu na razvaline mehov--skega gradu. Pajo Oar, 8*1 ZGODOVINA GRADU GRM V začetku se ge grad imenoval Bagnof in ge bil last stiskih opatov. Leta 1835 pa ge grad kupil graščak Grm. Ker ge bil takrat grad v zelo slabem 'stanju, ge Grm prosil bivše stiske tlačane, nag mu pomagago popraviti grad in obzidge. Za plačilo gim ge oblgubil hlebec kruha, ki bi ga dobili vsak dan. Kmetg*e so privolili in mu popravili-grad in obzidge. Ko so mislili, da so svoge delo opravili, gih ge graščak prisilil, da so mu 'še napreg tlačanili. Leta 1847 pa so; se kmet g'o začeli upirati, Skrivag': so se sestagali v zidanici kmeta Udeta Toneta /sedag' ge tam zidanica RifIga Antona, posestnika iz Lešnice/. Pogovorgali so se o uporu in sklenili , da bodo odšli ;,na Dunag' k .cesargu Ferdinandu. Na sestankih so sodelovali tudi kmetge iz Mačkovca. Njihovim pogovorom pa ge. prisluškoval, šepasti Lavrič, bajtar. Puntarje je izdal bajnoIškemu graščaku. Ta je poslal nad kmete biriče, ki so, v Mačkovcu pretepli kmeta Kovačka do smrti. Binkoštno soboto 1847. leta so biriči ujeli skoraj vse lešniške kmete in nekaj iz Mačkovca ter jih zaprli v cerkev sv. Florjana. Tu so bili zaprti do 11. julija. Ko pa so se. vrnili iz zapora, jim je dež uničil ves pridelek žita. Kmetov se je pričela polaščati malodušnost in kmalu jim. je bilo vseeno, kaj se z njimi dogaja. , Kljub temu pa so poslali na Dunaj kmeta JoInarja s prošnjo,in pritožbo. Golnar pa ni cesrja nikoli videl. Na srečo so drugo leto 1848 tlako odpravili. To je zgodovina gradu, pa katerem se imenuje tale grič, kjer stoji naša šola, pd katerem nosi šola tudi ime. Vse te podatke so zbrali po pripovedovanju in iz različnih listin v Dolenjskem muzeju. Damjan Gazvoda,, 7 .c lo NA OBISKU V GRADU Neko nedeljo sno se odpeljali na izlet. Po precej dolgi-vožnji smo se ustavili pred mračnim, starim gradom. Izstopili .smo. Okoli njega je til precej globok in blaten jarek. V njem je bila včasih voda, ki pa je že zdavnaj izhlapela, ker sedaj seveda ne dovajajo več nove. Grajsko obzidje je bilo vse križem kražem prerastlo z bršljanom. Visoke koprive so se bohotile med skalami, na katerih so se sončili martinčki.. Za njim pa je z lačnimi usti zeval strm prepad. Prav na robu je rast-lo sto.ro drevo in s poslednjimi ozelenelimi vejami nemo sililo' k soncu. V njegovi krošnji so si ptice spletle gnezda, da nekoliko razveselijo ogromnega samotarja.. Vse se mi je zdelo nekoliko zdivjano. Nekoč pa je moral biti to krasno urejen vrt. Košata drevesa so metala sence na skrbno urejene gredice, prepolne žlahtnih rož. Med njimi so se vijugale z belim peskom posute stezice, po katerih so se sprehajale grajske gospodične. Z ličnimi sončniki v ročicah so sanjarile o princu, ki jih kmalu pride iskat in jih odpelje v svoj dvorec, kjer jim bo stregla množica služabnikov. Vstopila sem v grad. Po dolgem hodniku, ki je bil nekoč gotovo zelo lep, zdaj pa je kazal precej žalostno podobo, . som prišla v prvo sobo. Toda, saj to ni soba, to je cela dvorana! V njej je še vse ostalo tako, kot je bilo. Čudovito izrezljano In oblikovano pohištvo, bogati lestenci, kamin. To je bila prav gotovo sprejemna dvorana. Sledila ji je še cela vrsta soban, ena lepša od druge. Po ozkih stopnicah sem se spustila v podzemlje. V pršili sem začutila tesnobo. Tu so bile ječe. Nasproti mi je zavel zatohel zrak. Prevzela me je domišljija. Od obokov odmevajo grozni kriki. Na natezalnico so privezali mladega, močnega mladeniča. Biriči, oblečeni v meniš- 11 ke.kute, ;se satansko: režiJo. Eden se mu približa s razbeljenim železom, v roki. Posmehljivo zaokroži, z njim po zraku, na-toJ pa mu plane izraz nekakšne tope slaboumnosti za obraz in z živalskim uživanjem pritisne železo no. mladeničev hrbet. Zasmrdi po pečenem mesu.-Toda on se samo krčevito vzpne-, ne za-kriči, le prsi mu razpara trpljenja poln vzdih.. „Ha, tu imaš, ker si se uprl! ,Gospod’ Je hotel našega premilega gospoda grofa umoriti. Ti svojat; mrčes! Tu imaš plačilo! Ha, ha, ha! Ne bomo skoparili, brez skrbi!" ■ . *■ . ; • ' ;■ i Zdrznila som se, Sama sem stala na vlažnem hodniku. 'Nikjer sledov o kakšnih ljudeh. Vsi so šli po stopnicah, ki .• '*• •" _ ..... .J-.'..: ■* • vodijo na grajsko dvorišče. Stresla sem se od strahu in na vrat na nos stekla iz tega grozljivega prostora, ki Je videl že toliko gorja in trpljenja. Polni vtisov smo se odpeljali domov. Maja Tovšak, 7.c GUBČEVA LIPA -.I Na izletu po poteh kmečkih upornikov smo prišli tudi v.vas Gornja Stubica, kjer stoji znamenita Gubčeva lipa. To ogromno in častitljivo drevo stoji na tem mestu že dolga stoletja. Od starosti je začelo pokati, zato so razpoke zadelali z betonom, celo lipo pa prepasali s sedmimi obroči. Zamišljeno gledam v -zelenečo krošnjo lipe in premišljujem. Pod to lipo je torej sedel legendarni vodja kmečkih 'puntarjev Matija Gubec in koval načrte za boj proti fevdalcem! :■ Nenadoma vidim njegovo, živo podobo pred očmi. Utrujen sedi pod svojo lipo in premišljuje. Glavo, polno težkih misli, je naslonil na roke in gleda v prihodnost. Ali mu bo uspelo? Tega niti sam ne ve. Če bo imel dovolj kmetov, ki bodo pogumni in poslušni, bo mogoče uspel. No.smehne se. Pogu-ma’brez dvoma ne primanjkuje.Toda ali se bodo preprosti in na polju vaj.eni kmetje dobro obnesli v boju z izurjeno- in dobro oboroženo fevdalno /vojsko? Zopet se mu lice pomrači in. globoko vzdihne. Gotovo se. bodo vsi do konca borili, saj jih tako večina nima kaj več izgubiti. Kaj pa se bo zgodilo., z njihovi-mi otroki? Gubec ve, da poti nazaj ni. Morajo v boj za staro pravde, za pravice očetov in dedov. Če bodo morali zato dati življenje, ga bodo dali. S kljubovalnim izrazom na licu vstane izza mize, se ozre po zbrani vojski in ukaže pohod. Gubčeva podoba se razblini. Sedaj vemo,da njegov načrt ni bil izveden. Premagali so ga fevdalci in se nad kmeti kruto maščevali. Se dolgo so morali kmetje čakati na svojo svobodo . Damjan Gazvoda, 7.c MOJ OČE - BOREC GUBČEVE BRIGADE Kmečkih uporov se spominjamo še posebno zaradi upornosti in hrabrosti voditeljev kmečkih upornikov, zato sem se tudi odločila, da. napišem spis o Gubčevi brigadi, v kateri se jo boril tudi moj očka.. Nekega večera sem ga vprašala: „S kakšnim namenom ste ustanovili Gubčevo brigado?" Oče je pogledal nekam daleč in se malo zamislil, nato pa začel: ,,Gubčevo brigado smo ustanovili z namenom, da. bi se kot vse druge brigade, borila proti okupatorju, za osvo- ^ boditev naše zemlje in tudi za pravice kmetov in delavcev." „Kako to, da ste dali brigadi ime Gubčeva brigada?" „Kako to? Ime'smo ji dali zato j ker smo imeli Matijo Gubca za velikega borca za pravice kmetov in zatiranega ljudstva. Matija Gubec se je dvignil proti fevdalcen, mi partizani proti okupatorju. Zato smo si njega tudi vzeli za vzornika in vzpodbudnika.". „ . „Kaj pa je vam, borcem Gubčeve brigade, na splošno pomenil Matija Gubec?" „Matija Gubec nam je porienil lik velikega borca za pravice in enakopravnost tlačanov in drugih kmetov. Matija Gubec se je boril ne glede na to,, če bo tvegal življenje ali ne, ker veliki borci tvegajo svoje življenje za svobodo ljudstva, za lepše, srečnejše in veselejše dni njihovega življenja. Kot borci brigade Matije Gubca smo imeli vedno pred seboj njegov lik, ker nam je on vlival več poguma in z večjo vnemo smo šli v akcijo. Ni nam vlival samo poguma, bil nam je tudi veliko, moralna opora,.saj smo se borili za iste želje. " rjAli ste se s tovo.riši iz brigade mogoče kdaj pogovarjali o njem?" „0 Matiji Gubcu smo se pogovarjali povsod. V raznih prostih trenutkih, na političnih sestankih pa so nam govorili o pomembnosti lika Matije Gubca. Pogovarjali smo se tudi o tem, kako je Matija Gubec sploh živel. Vedeli smo, da je živel, v Stubici. Potem je bilo govora tudi o tem, kako je prišlo do tega, da so Matijo Gubca postavili za voditelja kmečkih upornikov itd. Na splošno pa smo vsi borci Gubčeve brigade imeli Matijo Gubca za dobrega in poštenega človeka, ki ni mogel prenesti, da se nekemu človeku godi krivica, zaradi tega se je tudi uprl. Taki pogovori so vedno krožili po naši brigadi." To je bilo vse, kar sem izvedela. Mogoče bi izvedela še več, če bi se oče močno poglobil v preteklost, toda danes mu ni prišlo vse na misel in tako se je tudi končal moj intervju z očetom, borcem slavne Gubčeve brigade. Diana Vavžik, 8.c - 14- - PUNT . Punt, punt, punt, zvone zvonovi. Graščaki v boj poslali so. uskoke, omahnil prvi kmet je mlad. Punt, punt, punt! Ta krvavi boj tlačanski! Potok krvi se vije po goščavi, objokane so žene, stari, mladi.. Punt, punt, punt! Kramp proti sulici, vile proti sablji ... se smehlja graščak, tiran nekrščanski. ; Punt, punt, punt! Tlačanska borba omahuje. Gubca so ujeli, kmet krvavi davek spet plačuje. Anka in Jožica 5.a PRI MS JE VESELO Nasa družina šteje pet članov. To so oče,, mama, brat, sestra in jaz-,. Sem najmlajša v naši družini, zato si me sestra včasih pošteno privoščiBrat... je-:za. to prikrajšan, ker študira, v Ljubljani.. Imamo svojo hišo. Glavni je oče, potem je skrbna mama, ki pospravlja, midve s sestro pa poskrbiva za nered. Oče je zdravnik, poslanec in rezervni starešina, zato je večkrat odsoten. Kadar pride domov, smo vsi veseli. Naš zvesti čuvaj je psica Lola„ Ta je, v moje veliko veselje, skotila sedem mladičkov,, Vsi. ,;so zelo srčka-ni. Stari so komaj mesec. dni. Naša.psica jih. že uči, da je treba svoje ''bogastvo5’ čuvati.. Tako jih. je že marsikateri skupil, ko je hotel malo polizati Lolino kost. Kot sem že povedala, se nc sestra včasih pošteno privošči. To zgleda takole? • ■ ■■, ' . Kosilo je. Vsi sedimo pri mizi in jemo. Strokovno • -ugotovimo, da .je juha premalo slana. Mamica-reče Sestri, naj prinese sol. Ta pa ji odgovori, da sem jaz bližje ih začneva se prerekati,. Nazadnje moram po. sol seveda-jaz. Sestra se mi smeje, jaz pa jo .zatožim-mami. Ta pravi,naj spor poravnava samiin-tako tndi je. Vsi, posebno pa jaz, smo veseli, kadar pride.k nam na obisk brat. Ker je poročen, ne stanuje pri nas,ampak., pri ženi. Povedati pa moram, da sem 24, marca 1973 postala teta. Komaj čakam,-da bom svojega nečaka - dečka,lahko peljala na sprehod s sošolko, ki je dva dni prej dobila sestrico Urško,, Sobote pa so pri nas v znamenju peke piškotov in podobnih stvari. Imamo svoj avto in se pogosto peljemo na izlete. Takrat je zelo prijetno, . - 16 Taka je naša družina. Še marsikaj bi lahko napisala, vendar naj raje končam. Vesna Pečavar, 6. b PRI MS DOM Naša družina živi v bloku na Zagrebški cesti 8,■• Imamo dvosobno stanovanje. Smo trije s mamica, očka in jaz. Mamica in očka hodita vsako jutro v službo. Vsa gospodinjska dela opravljamo sami v popoldanskem času. Tisti,ki pride prvi domov, mora pričeti s pospravljanjem stanovanja. Če sta prva mamica ali očka, začneta tudi pripravljati kosilo, ker pri nas sami kuhamo doma. Zelo veselo pa je takrat, kadar..kdo v družini kaj praznuje. Takrat mamica pripravi pravo gostijo. Te se udeležijo tudi naši prijatelji. Takrat se vsi veselimo in čas nam hitro mine. Ko pridem iz šole, grem rad malo ven, da se razgibljem in poigram. Tako nam minevajo dnevi v delu, učenju in veselju. Neno Martinovič, 5.a POKLICI V NAŠI DRUŽINI V naši družini sta zaposlena mama in oče, babica pa je osebni upokojenec. Vsak ima drugačen poklic srnama je zdravnica, oče živinozdravnik, babica pa,. je bila učiteljica. Jaz se ne navdušujem za. nobenega od teh, ker me najbolj zanima matematika. Stalno vidim naporno delo staršev, ki sta le malo doma. To ni ravno privlačno. J Mama je zdravnica in je v službi ,v Splošni bolnišnici v Novem mestu. Je edini zdravnik na majhnem oddelku in ima veliko odgovornega dela. Skrbi- za ok- i ■ . ...... rog 25 bolnikov- z,različnimi nalezljivimi.boleznimi. Velikokrat je dežurna, enkrat na mesec še v-soboto in nedeljo skupaj. Takrat je sploh ni domov in jo jaz obiščem. Ima svojo pisarnico, ki je obenem njena dežurna soba. Zame je tany» se bojijo injekcije! Smilijo se mi, ko tako milo cvilijo. j v '" ■ - • Poklica očeta in matere sta si v marsičem podobna. Pogosto napenjam ušesa, ko se strokovno pogovarjata. Biologija tudi mene zanima in vedno sta mi pripravljena odgovarjati. Babica je upokojena učiteljica. Rada obuja spomine na stare čase, ko so bili učenci še bolj pridni. - 18 Takrat sta bila učitelj in župnik najimenitnejši osebi v vasi. Temu primerno je bilo tudi vedenje otrok. Nikakor ne more razumeti današnjega .načina pouka in današnje mladine . Taki so poklici v naši družini. Lepi so in zanimivi. Kakšen 'bo moj, točno še ne vem. Če bo šlo vse po sreči,se bom čez štiri leta dokončno odločil in odšel na univerzo. V tem času se lahko še premislim. Mislim pa, da bo moj poklic povezan z matematiko,. In rad bi bil zaposlen v domačem kraju,. Miha Hadl, 8„b 'PROSTI ČAS-ČLANOV NAŠE DRUŽINE Naša družina živi v Adamičevi ulici 43 v Novem mestu. Tu imamo svojo hišo. Družina šteje štiri člane. Glava naše družine je očka. Je srednje postave in malo "zalit". Ima že zelo sive lase, čeprav še ni star. Ima želo odgovorno službo. V službi je v Industriji obutve. Vedno ima kake sestanke ali službena pota. Največkrat pride domov ob šestih zvečer ali pa še pozneje. Zato ima zelo malo prostega časa. Ta prosti čas porabi za studij,saj še zdaj obiskuje neko šolo v Mariboru, gleda televizijo -največ šport. V petek pa ima dve uri zvečer res pravi prosti čas. Takrat gre v Mirno peč kegljat. S tem športom se ukvarja že od mladih let. Drugi član naše družine je mami. Je malo manjša od očka, po širini pa mu je podobna. Tudi mami ima naporno službo. Dela v restavraciji "Pri vodnjaku". Ko pride domov, začne opravljati gospodinjske posle, ki jih ni nikoli konec. Njen prosti čas je zelo skopo odmerjen. Čas ima samo zvečer, ko je že vse narejeno. Takrat gleda televizijo - ali pa kaj bere. Tretji član s em pa jaz,(-Hodim osmi razred osnovne šole na Grmu. Sem srednje velika in malo podobna mami, vsaj tako pravijo. Kako je z mojim prostim Časom? No, dopoldne imam pouk. Iz šole pridem zelo pozno, ob dveh .ali pa še kasneje. Ko pridem domov, naredim nalogo, nato pa se še vse naučim in naenkrat je čas večerje..Med prostim časom, ki ga imam zelo malo, pomagam mami. Zunaj nisem nikoli, razen če je treba kam iti. Na teden imam dve uri gimnastike, ki jo. zelo rada obiskujem in kjer se najbolj razvedrim. No, in nazadnje mi ostane moj preljubi bratec Boris. Obiskuje sedmi razred osnovne .šole na Grmu ;in je star trinajst let. Je manjši od mene in suh ko “trlica”. Čeprav veliko poje, se mu nikjer nič ne poz..nar.Vča-sih bi si človek mislil, da mu ne damo nikoli nič jesti, tako je s.uh. Na nosu nosi očala. Vendar pa mu niso preveč všeč in se mora mami kar naprej kregati, da jih sploh kdaj natakne na nos. Dopoldne obiskuje šolo in dela učiteljem velike težave. Po naravi je zelo živ, zato ni nikoli pri miru. V šoli se vrti kot kakšna vrtavka. Poleg tega ima ponavadi še zelo grdo napisane'domače naloge, kar učiteljem tudi ni preveč všeč. Boris tudi s šolskimi knjigami ni v preveč dobrih odnosih. Skoraj nikoli se ne.uči. Ko pa ga: mami le priganja k učenju, se;kot petelinček nasršeno postavi v brans “Saj sem se že naučil., pa me vprašaj, če ne verjameš!” Ker se mami na njegov učni načrt bolj malo spozna, ga seveda pusti pri miru. Ce pa ga jaz hočem milo “potipati", mi noče odgovarjati. Ker se doma ne uči, se nauči med odmorom. Na srečo je 'še kar bister in zato mu v šoli še kar gre. Doma pa se z njim ne kregamo samo zaradi učenja, ampak tudi takrat, ko je treba kaj narediti. Takrat vedno pokaže name in pravi, da jaz nič ne delam, on pa'kar naprej ”ga-ra,J . Seveda to ni res, samo na vsak način bi se rad izmuznil pomivanju posode ali pospravljanju sobe. Vendar pa ga ne smem samo obtoževati. Včasih je zelo pri- - 2o den, uboga vse, kar se mu reče in mami veliko pomaga. Ker pa se to ne zgodi vsak dan, toda le bolj poredkoma, pravimo, da ga -takrat nekaj pici. ':-r 'y . o- . • ■: Imava skupno sobo in preden zaspiva, je zelo zabaven. Oponaša razne glasove iz živalskega-sveta in pripoveduje i!vicei; , Do solz se mu moram nasmejati. Na njegov prosti čas pa sem čisto pozabila, kajti zdi se mi, da je. vse njegovo življenje en sam prosti čas.‘Nikoli ni toliko zaposlen, da ne bi mislil še na druge bolj prijetne stvari ali se s kolesom zapeljal po ulici ali • i; pa prebral novo kriminalko v časopisu. Kljub vsemu temu pa ga imamo vsi zelo zelo radi. Želela bi si, da ne bi čas.tako hitro tekel. Da bi . se.kdaj pa kdaj ustavil in takrat bi bila naša družina : celotna. Rada bi videla, da tiste urice ne bi bilo nič dela. In bi bili doma, kjer bi se lahko pogovorili o vsem, kar nam leži na srcu. Jelka Košmrlj, 8.a "• .. .... I. c VELIKO NAŠ'JE ' ' ' Naša družina šteje sedem članov s oče, mama in pet otrok. Trije smo fantje, dve pa dekleti. . fo vrstnem, redu sem jaz tretji otrok..Veliko nas je, bi kdo.mislil. Včasih je še celo kdo rekel, da nas je. za celo. vas, če bi si gradil,vsak svojo hišo. Po mojem mnenju smo srečna družina. Očka je zaposlen kot gradbeni delovodja, mati pa nam gospodinji doma. Mama je zapustila delo predvsem zaradi nas otrok. Ob očetovi plači nismo razvajeni, kakor so nekateri. Denar marsikaterega otroka ne osreči. Imamo pa mamo doma, ki ima več časa za nas. Na primer, kadar se vrnem iz šole, že na vratih pozdravim? uDober dan.*1 In - 21 kako lepo je, da ti kdo na pozdrav odgovori. Prvo mamino vprašanje je s «0, sine, kako je bilo danes v šo-li?!i iU(}i poljubi me, če 'je kakšna dobra ocena. Če pomislim, za kaj vse so prikrajšani tisti otroci, katerih mamice in očetje so v službi, posebno, če je pri hiši en sam otrok, ki se tudi igrati ne more sam! . . .L > 1 • Sosedov fantek mi je kar nevoščljiv, ko.nima sam nobe-nega brata. Vedno me kliče, kadar me vidi. Včasih se mi kar smili. Rad ga vzamem, da se skupaj igrava. Edini njegov prijatelj doma mu je stekleni ekran« Gotovo bi svoje lepe reči zamenjal za živo igračo, ki bi ga poslušala in odgovarjala. Časi, ki jih preživljam sedaj, so mi naj lepši. Kar pomisliti ne smem, da bomo odrasli in bomo pli iz tega prijetnega' gnezda. Božo Korasa, 6.a ,y. : l 7 HOBI MOJEGA OČETA SO^ ROŽE" - ' Skoraj vsak človek imasvoj hobi. Tudi moj oče ga ima. Ta hobi je malce čuden za moža, toda‘moj oče se uk-• varja z rožami, čeprav je že prileten in upokojen, nima zelo veliko časa, toda ves prosti čas pdrabi za rože. Vse skupaj se je začelo takos Soseda mi je nekega dne dala list sobne rastline aralije. Mama ni imela časa, zato je oče list dal v kozarec vode. Po nekaj dneh je pogledal. Na koncu so pognale že precej velike koreninice. Odšla sem k vrtnarju po zemljo in oče je v lonček potaknil list. Tako se je "roža prijela. Kakor je rasla roža, tako je z rožo raslo, očkovo 'veselje do tega dela. Od prijateljic in sosed sem mu vestno začela nositi listke raznih rož. .Pridno.jih je posadil in rože so sedaj že zelo velike.. Večkrat. pa. se je .zgodilo, slsoss ofij -vav 1,-j-n inoB bs?o? nx o [Isd-očiig 50 .bI9b Bg -0'X ni IiSb socr s f, riit o n 5i 22 diasBi c-xfiaxl iiiBon .oliioss or, ob /.er iBealooV .o-lilov olss sš fsboB ob sš da so mu tudi umrle. Ali so zmrznile ali pa jih je on preveč zalival. Takrat je bil zelo žalosten. Toda volja je v njem še tlela. Mrzlično je začel zbirati vse vrste rož. Njegove najljubše _J rože so vijolice in do ; Ci ebjjT .rr:oo rova r- ovolo 3ils-av , begonije. 00' i... (BSr . b.UO a" 3 jj X >. : . .-■/ Kp,.pride čas ; za presajanj.e0jož, j-.je. zelo dobre vol-je. Vse iepo prpsadi0j.p Y|ak dan g3.ed0,0^te;ra.. mu ne bo zrasla. Vsak dan pa vsem rožam tudi zrahlja zemljo. / . r •••< '; r.: '' I Of-g j' f ' '. Enkrat tedens ko pa j im da tudi cve'tal, da bi bolje ras- le Njegova zbirka se je začela množiti. Enkrat pa je njegove rože napadla plesen. Ves obupan je šel k vrtnarju. Ta mu je svetoval, kako jih bo pozdravil. Odšel je v Kmetijsko zadrugo in kupil nekakšen prašek, katerega je raztopil v vodi, potem pa jih -je poškropil. Tako je rešil svoje rože. > : / . ''n f) r [' .-J, J ! *V0. {S ( '• # _ U) j j jk, j Sedaj, ko je njegova zbirka že tako številna, pa -0 : '',v ■ ■ ;];_[ ■' X r xon on dd drugim razne vrste rož. V njegovi zbirki lahko o v ' ■ (7 r O 3 . ' 1 B i najdeš fikuse, kaktuse, vijolice, sobne lipe, aralije, begonije, razne ovijalke, ciklame, monstere ali fila-dendrone, miltanice, mahajevo kalatejo, bugenvilko, puhasti asparagus, kratkopecljato viniko in še razne druge. Sedaj je njegova zbirka že ogromna. Šteje kar 103 lončnice. Ker pa mu je zmanjkalo prostora za lončke, si je sam napravil police, ki jih imamo v kuhinji. Da pa bi z rožami pravilno .ravnal, si je kupil tudikijigo 55200 SOBNIH RASTLIN«. Pri njegovem delu pa mu pomagava tudi jaz in mama. Sedaj, ko ima že tako veliko zbirko, se z njo včasih tudi malo pobaha. Saj je lahko ponosen, ker je nje--o gov trud tudi lepo poplačan. Bogdana Iličin, ,8.a DRUŽINSKA DRAGOCENOST Ne, to ni pravi naslov za to nalogo! To pa zato,ker imamo več družinskih dragocenosti! Ne morem se odločiti, katero bi opisal, kajti vse so se mi priljubile! Po dolgem razmišljanju sem.se odločil za tile dve s .v: -f .. o ij' . Radijski sprejemnik Ta ima pri nas častno mesto. Bil je "tretji član naše družine. Prva člana sta mami in ati, četrti član sem jaz in peti moja sestra. Ves je obtolčen in opraskan. Hrešči, da je kaj!Kljub JI/.;, i* i i ‘ -k•• temu ga imamo radi in ga ne bi prodali za nič. na svetu! Ne bi vas rad mučil z opis.om radia, . kakršnega vidi- fii? Oi.l V. , ;■ 11 • ” ' ■ • ■ <• - .. ■ • . -• mo od zunaj. Raje vam bom opisal, kakšen,je znotraj, v svoji notranjosti, ker je to veliko, bolj. zanimivo. .Ko sem obrnil radio, sem videl, da je na zadnji., s trajni pokrov, ki. je pritrjen s .štirimi vijaki. Hitro sem na-šel izvijač in jih začel odstranjevati. Komaj sem odstra- nil pokrov, že sem hitel odpirati okno, kajti iz radia - v -j.: 'i .i . • . ‘ je prilezel ogromen oblak prahu! "Najprej ga bo treba oči- s . • .L stiti," sem mojstrsko komentiral ta peščeni vihar, "p.otem ■ V; bomo lahko Šele kaj videli!" Očistil.sem ga v pol ure. Potem sem ga zače-1 ogledovati. Opazil sem, da sta dva velika gumba povezana s pravokotnimi aluminijastimi škatlami, štirje manjši pa z eno škatlo, ki je znatno daljša. Ob straneh so čudne steklene -Oevi, ki so podobne še najbolj raketam. Pozneje šem izvedel, da so to radijske žarnice. Skoraj polovico pro-štora zavzemajo žice in žičke in še nekaj takih škatel, ki sem jih opisal že prej. Najbolj zanimiva pa se mi zdi napra.va, s katero iščeš postajo. Ta naprava ima tele glavne dele s bakrena žička in gumb, s pomočjo katerega se žička premika, in žarnica, ki vse skupaj osvetljuje. Da bi opazil še kaj izredno zanimivegas nisem imel časa! Kajti vse hitreje se je bližal čas, oziroma ura,ko pride mama iz mesta! ■ Privil sem vijake nazaj, spravil radio na svoje me--sto in z zadovoljstvom opazil, da se mu nič ne pozna, da ■mu je kdo pogledal v drobovje. Druga dragocenost je j-’ stara knjiga, ki je zares stara. Bila je izdana leta 1923- v .Augsburgu. Je dobro ohranjena in pisana v nekih zveriženih črkah, katerim se reče gotica. 0 knjigi ne vem veliko. Rad bi jo prebral, ker me zanima, kaj so pisali takrat, ko je bila izdana, pa je ne mo rem, ker o gotici nimam pojma, prav tako tudi o nemščini ne, ker sklepam, da je pisana v tem jeziku. Ima 392 strani Na zunaj se precej razlikuje od drugih. Velika je 18 cm x 11 cm. Hrbet ima usnjen in zelo okrašen. Stranici sta poslikani z vzorcem, ki je še najbolj podoben človeški koži pod mikroskopom. Pobarvani sta v vijolčasti, rjavi in zeleni barvi. Vidi se, da je knjiga še skoraj vsa ročno naklada, oslrosia Število izvod o vr ni moglo biti rallko. NajbrS sta v svetu še dva, trije primerki te knjige. Rad bi videl, da bi jo pregledal kakšen strokovnjak in da bi s pomočjo te knjige odkrili kaj velikega. Prodal je pa ne bi. je preveč dragocena! Vsaj zame! Iztok Gradecki, 7.a DRUŽINSKI PRAZNIK • V naši družini praznujemo družinske praznike skrom- ’ i ■ no in tiho, vendar nikoli nobenega ne pozabimo. Jubilejne obletnice pa praznujemo bolj slovesno. Na koncu aprila prejšnjega leta je naša stara mama praznovala svoj sedemdeseti rojstni dan.-Imela ga ježe med tednom, praznovali pa smo ga v nedeljo. Dolgo smo se pripravljali napj. Tiho, brez njene vednosti smo se zbrali' in sestavili program praznovanja. Veselili smo'šestega dne in si želeli, da bi bila babica na ta dan zdrava. Kupili smo ji skupno darilo, ki ga je izdelal priznani rezbar. V primeru's tem, kako nam je stara mama včasih pomagala, je bilo to darilo zelo skromno. Bilo je sončno nedeljsko jutro, ravno pravšnje za praznovanje. Sinjina neba se je ujemala z mamičino nedeljsko haljo. Rosa se je biserno svetlikala, ko so nanjo posijali topli žarki svetlečega še' pomladanskega sonca. Ptički so- čivkali kot za stavo-in motili tišino. Oblaki niso motili pogleda in videl si tja do Trške gore. Če si malo bolj napel oči, si videl celo bolj zgodne nedeljske izletnike. Zares, bil je krasen dan. Mi pa smo se pripravljali na praznovanje. Mamica je po stanovanju razpostavila vaze z rdečimi dehtečimi nageljni. Že okrog devetih je prišel najstarejši moj stric. S seboj pa je pripeljal tudi svojo družino. Kmalu je prišel tudi drugi sin-stare mame. Potem smo. pričeli.s praznovanjem. Meni in mojima dvema bratranc ema j e. pos tala( hiša kmalu pretesna in odšli smo ven. Prišli smo šele h kosilu. To.je bilo dobro in obilno. Ob koncu južine pa je iz radia privrela melodija za našo staro mamo. Vsi odrasli so se jokali, mi, mlajši, pa smo se jim čudili. Posebno se jim je čudila moja mala sestrična Maja. Ob tej melodiji je stara mama tudi razrezala torto. Matija pa je pridno šklocal s svojim aparatom in res vse ovekovečil. Potem smo šli otroci spet ven. Ob prijetni igri in razgovoril^ nam je dan hitro minil. Zvečer pa smo se morali posloviti. V večerni zarji sem videl odhajati oba avtomobila in kar žal mi je bilo, da se moramo ločiti. Avto, v katerem so' bili trije moji bratranci, kar ni mogel odpeljati izpred hiše in zdelo se je/ da se še noče ločiti. Želel bi, da bi stara mama še dolgo živela in bi ji preostanek življenja tekel še lažje, kot ji sedaj. Imam jo zelo rad, čeprav se velikokrat sporečeva. Ko sem bil star devet dni, me je že prišla obiskat. Odpeljali so me domov in avto je drvel po cesti. Babica bi zaradi tega kmalu stepla šoferja, ker je bila takrat še ifpri močiw. V celem življenju nisem potreboval nobene varuške, saj me je stara mama pazila od začetka življenja. Kot sem že napisal, se včasih tudi sporečeva. Temu ponavadi sledijo batine, ki pa mi ne prizadenejo več škode, saj sem že za celo glavo večji od nje. Bolj me zaboli njena tožba. Toda,kmalu se spet pobotava in vse je v redu. -: Čez štiri leta bo stara mama praznovala petinsedem-deset-letnico in upamo, da ji bomo takrat priredili še slavnejšo veselico. Robert Bartol, 7.c NAŠ DEDEK IN BABICA Imam še živega dedka, babica pa je že umrla. Pa vseeno bom napisala nekaj o njiju. Dedek se je boril v prvi svetovni vojni. Bil je av-stroogrški vojak. Nekoč, proti koncu vojne, s.e je s svojimi tovariši nastanil na nekem seniku. Dva izmed njih sta imela, tifus. Nihče se jima ni hotel za dalj časa približati, da se ga ne bi še on nalezel. Dedek pa ga je staknil. V hudih bolečinah je ležal na sehu in premišlje- val o svoji mladi ženi, ki doma ne sluti, kaj je z njenim možem. Čisto je že verjel, da bo umrl, saj so mu vsi tako prerokovali in njegova tovariša sta tudi umrla. Toda to se ni zgodilo* Nekaj dni je visel med življenjem in smrtjo, toda zmagalo je življenje. Kmalu je okreval. Vojna se je kotičala. Vojaki so se vrnili domov* Tudi dedek. Že hodi okoli hiše, tu nekaj zabije, tam popravi. Srečen je, ker je- živ in zdrav.- Z ženo sta si že vse 'lepo uredila. Imata tiskaj perutnine in svinje; Res, 'zadnjič je en prašič poginil in babica je jokala, pa ka-j zato! Saj jih je še. dovolj ♦ f , Bližajo se dela napoTju. Oranje, sejanje'. Nikdar ni časa za klepet, sprostitev. Ra posebno zdaj še ne, ko že zibljejo. Vsi so- dobre volje, 'babica pa kar žari. 'Ponosna je na svojega prvorojenca-. Zdrav je, pa' tak kore n jak! Sreča se jima je nasmehnila. Letina dobro kaže,v družini je vse v redu. čas hitro mineva. Ivan je star že dve Ihti. Zopet zibljejo* Tokrat je dekletce. Ela ji je ime. Se že smeji in vedno gleda mlado mamico* V hiši sploh ni dolgčas* Ves dan odmeva po vseh 'prostorih otroški vriše In trušč, ■■'npl -r- 'O .ir o.hr. Babica rodi še osem otrok. Vsi ostanejo pri življenju. So pravi navihanci. ‘ : ' • ; Nekoč jim postavi, mama na mizo gobovo juho. Za trenutek odide iz sobe. Ne bi preštel do pet, že so vsi otro-cina mizi in love z rokami gobe* ki plavajo v juhi. Mati r- - -.- ir . . ' ' .r: 'v . r . se vrne in jih pošteno okrega. In že je tu druga svetovna vojna. Nemci so že okupirali Jugoslavijo. Zavedni Slovenci že odhajajo v gozdove. Med njimi in fašisti se že bijejo ogorčeni boji. Šti-rilnštiridesetega odide njen najstarejši, komaj sedemnajstletni sin Ivan v Partizane. Tam postane obveščevalec, Večkrat za las uide smrti. Materi trepeta■srce, da ji ga nekoč prines o poslednjič domov. Nekaj let je doma, nato pa ne zdrži več ih gre v šole za oficirje. Že postane poročnik. Poroči se in odide v Beograd, kjer ima prvo delovno mesto. To je bilo oseminpetdesetega. Leto kasneje zve ma- - 28 ti, da je postala babica. Kljub letom odpotuje na pot v daljni Beograd obiskat sina z družino. Prvič vidi svojo vnukinjo. Drug za drugim pridejo otrobi do kruha. Mati in oče sta srečna. Dedek še vedno 'opravlja vsa dela. Babica pa malo težko hodi. Kar naenkrat pa babica zboli. Mora v bolnico. Prišlo je kot strela z jasnega. Z mamo in očetom jo grenc, obiskat. Nesem ji vijolice, ki se jih zelo’ razveseli. Joj, kako se je spremenila! Shujšana in drobna počiva sredi belih blazin in zazdi se"mi tako slabotna. • • '■ s Le te dobre oči se niso spremenile. Toplo nas gledajo. Kdaj pa kdaj pa se ji razlije po licih čudovit smehljaj. In takrat, kot da vse gube izginejo. Takrat se mi še sanjalo ni, da sem jo poslednjič videla. Tiho je umrla. Dedek je ves zlezel vase. To .ga je precej potrdlo. Toda ni ga zlomilo. Čeprav jih ima že' krepko čez s.edem-deset, hodi še v službo in opravlja številna kmečka opravila. A od ženine smrti je ves tih. Okrog njega pa je vse živo. Ima še precej vnukov. Svet'se ni ustavil. Teče dal-je.in se ne ozira na posameznika* Kakor si je dedek v mladosti ustvaril dom, tako si sedaj njegovi otroci ustvarjajo družine. Želim si, da bi babica še živela. Nisem je velikokrat videla. In ko je umrla, sem bila stara komaj sedem let. Sedaj bi jo lahko gotovo veliko bolje spoznala. ■ Maja Tovšak, 7.c --29 - ZBOGOM, ŠOLA!' Bliža se konec leta. S hvaležnostjo v srcu se spominjam vseh. učiteljev, ki so mi bili razredniki in učitelji; Marjeta Pucelj, Ljuba Tovšak, Slavica Canič, Jožica Kristan, Neva Pivk., Ljubo Žagar, lomaž Dobovšek in vsi drugi učitelji, ki ste me razveseljevali in učili - hvala vam! Vi ste mi ,,razsvetlili" um, me naučili pisati, brati, spoznavati domovino in ceniti njene dobrote. Oprostite mi, če sem vam storil kaj žalega! S tesnobo v srcu bom odhajal s te šole. Tu sem doživel prvo ljubezen in zato sem še bolj navezan na te učilnice, avlo in jedilnico. V njej sem spo.znal skrivnosti fotografiranja, elektrike, spoznavam zgodovino, zemljepis in druge predmete. Ko to pišem, spoznavam, kako mi je to sivo, betonsko poslopje priraslo k srcu. Spoznavam tudi, kako sem bil včasih nehvaležen in krivičen do učiteljev. Razumem tudi tiste učitelje, ki so bili kdaj krivični do nas, saj drugače niso mogli ravnati ob našem vedenju. Rad bi dal napotke „sedmošolcem", da bi se bolje obnašali od nas, toda vem, da bi bilo to zaman, saj so tudi nas vedno grajali in opominjali, pa je bilo vse bob ob steno. Rad bi napisal še kaj slabega o šoli in o vas, učiteljih, toda ne morem in vem, zakaj. Vpili ste na nas - po naši krivdi, da.jali ste nam slabe ocene - po naši krivdi. Nekaj me stiska v grlu, ko to pišem. Še enkrat in poslednjič vam zakličem: Vzgojitelji, hvala vam! Zbogom, osnovna šolo.! Darko Pink, 8 .c - 3o - Kar malo hudo mi Je, ko ne bom več hodila sem, v to lepo šolo, pa čeprav sem tu doživela že vrsto razočaranj. Kdo ve, kako mi bo.potem, v gimnaziji? •Po drugi strani pa mi je; kar všeč., da bom, imela kmalu osemletko v žepu. To. pa.ni kar tako. Osem lej; -je le. osem let. Mislim, da so moja osnovnošolska leta res najlep-ša. Zdaj se še ne zavedam, kako, lepo mi je, kako zelo.r brez skrbi sem in kako dobre prijateljice imam. Le kaj me čaka .po-tem.? No, ko nas ne bo več tu, bodo našo mesto zasedli -današnji „sedmarčki". So že zdaj tako važni, kakšni bodo šele potem! Veste, pogrešala bom 'tovariše in prav' tako' tudi tovarišice. 1 • ; ■ ^ Gotovo se bom najbolj spominjala četrtega razreda. Učila me je tovarišica Kristanova, pri .nje-j smo se,,imeli : odlično. Na splošno smo bili .v četrtem razredu dobri učenci ..in. smo se dobro'razumeli. Spominjala se ga bom zato, ker so nam bile vso ure zelo kratke. Skoraj vedno nam je.tovarišica-pripo-vedovala o sebi in o tem, ko je bila v partizanih. Pa tudi sama nam je rekla, da smo bili najboljši razred, kar jih je učila. Osnovna šolo. je bila zame zares odlična šola,-čeprav nisem bil najboljši učenec in sem večkrat dobil nezadostno oceno in bil doma tepen. Vem, da mi bo v srednji šoli mnogo huje in jo bom le s težavo obiskoval. Posebno mi je všeč šola na Grmu, katero sem rad obiskoval, in se v njej počutil kakor v topli, domači postelji. Na mene so napravili močan vtis tudi tovariši. Najbolj všeč so mi bili: tovariš. Turk, tovariš Dobovšek, tovariš Golob in še nekateri drugi, ki so znali še tako dolgočasno snov povedati prijetno, včasih tudi zabavno.. Učence ?• razreda opozarjam, naj se učijo bolj kot mi in naj nas nikoli ne pozabijo. Tudi mi jih ne bomo. Najlepši dnevi so minili, godile so se krivice, porajala se je sreča. In tistega fanta iz sedmega c, ki me nikdar ni maral, bom pogrešala. Brezskrbni dnevi bodo minili,, ostal bo le lep spomin. . ; • Ko sem prvič prestopila prag osnovne šole, se mi ni zdelo to nič kaj zanimivo in nerada sem hodila v šolo. S e do. j , ko zapuščam osnovno šolo, pa se-spominjam na leta, ki sem jih tu prebila in težko se bom poslovila od nje, kajti leta, ki. sem jih preživela tu, so najlepša. Da, res je, da sem si že v nižjih razredih želela biti velika, čimprej končati šolo - osnovno šolo. Toda sedaj, ko sem v osmem razredu, se večkrat spomnim no. prvo učiteljico'in na razne neprijetne in prijetne dogodke. . -'ii ■ ■ Svetujem vsem sedmošolcem,. naj se uče, naj ne omagajo, kajti le s tem bodo zadovoljili starše in nazadnje še sami sebe. Naj uživajo-, naj bodo žalostni, kajti videli bodo, koliko jim pomeni osnovna šola, učitelji in sošolci, ko bodo prestopili prag srednje šole. Zato se s težkim srcem poslavljam od osmega razreda in s tem tudi od najlepšega časa. svojega življenja. Mogoče mi bo tudi žal po sami stavbi., baz.enu, telovadnici. Največkrat pa se bom spominjala učiteljev, kajti tako dobri in potrpežljivi so bili z .nami. Osmi razred. Zadnje leto na osnovni šoli, leto velike odločitve. Letos sem šele spoznala, kako važna je ta odločitev, da je konec uživanja. Osnovna šola nam bo .kmalu zaprla vrata. Kam? V življenje - po srečo! Osnovne šole se bom spominjal kot brezskrbnega življenja in prve ljubezni, ki sem jo doživel v tem času. Zal mi bo predvsem prijateljev. Tu smo se zbrali in po končanem osmem razredu se bomo razkropili na vse strani, šola mi je drugi dom, v katerem se potim in tudi razvedrim. V spominu mi bodo ostali tudi nekateri tovariši. Sedmošolcem, ki so meni.podobni, ne priporočam lenarjenja v osmem razredu, kajti osmi razred je še težji od sedmega. Vedno Sem si želel, da bi čimprej zapustil osnovne šolo. Sedaj, ko se poslavljam od šole, vidim, da so ti trenutki težki, saj se moram obenem posloviti od svojih najboljših ■prijateljev in tudi prijateljic. Res, ti trenutki so zelo težki. -- 35 - ■ ' ■ : • ; ■■■ ij ■ . ■ ; ■ ■■ ■ Ob' koncu šestega razreda sem zapustila šolo., v katero sem hodila šest let. Čeprav sem šla v večjo in lepšo šolo in čeprav je bila šola, ki sem jo zapuščala, že stara, mi je bi-Ip nekam težko', ko sem zadnjič prestopila njen .prag. Vendar .se. mi je tudi nova šola priljubila. Včasih pomislim, da bi .bilo lepo., če bi še enkrat hodila' v prvi razred in nato do osmega. A to’ ni mogoče. Vsaka stvar j' naj bo lepa ali grda, enkrat mine in tudi osnovna šola ni izjema. Treba se bo sprijazniti s tem in se vživeti v drug;o šolo ali delovno mesto. Gotovo se bom najbolj spominjala petega.razreda. Zaradi tega, ker me je učila zelo stroga tovarišica. Ničkolikokrat sem se med letom jezila nanjo, iz obupa nad ocenami tudi jokala. Toda. danes vem, da njena jeza. ni bila. zaman, kajti ravno v tem razredu, sem se - mnogo naučila in tudi zapompila. Najboljši kolektiv smo bili v Šestem razredu, kajti prevladoval a smo dekleta. In tudi drugače smo se odlično ra.zumeli. ■Vedno sem. si želela, da bi osnovno šolo čimprej zapustila. Bilo, mi je nad vse zoprna in v njej sem se počutila kot v zaporu. Toda, ko sem bolj in bolj spoznavala svet okoli sebe in videla, koliko novih in lepih stvari zveš v njej, sem jo sovrc,žila le takrat, ko se mi je zgodila kakšna krivica. Velikokrat sem razmišljalo,,■ da bi bila šola mnogo lepša, če ne bi bilo ocenjevanja in vsakdanjega spraševanja. Res, takrat bi bilo. šola čudovita. . Če bi bilo mogoče, bi šla še enkrat v osnovno šolo. To so bila moja najlepša leta. _ 34 - Radi se bomo spominjali osnovne šole, čeprav se je nekaterim zgodila krivica. Vzljubili smo to šolo, saj nam je bila. nas drugi dom, vzljubili smo učitelje, čeprav so nam „primaza-li" marsikateri „cvek", vzljubili smo drevje- okoli šole, ptice n a' drevju. Poslovili se bomo od šole, prijateljev in pra.v gotovo naših najlepših dni. Večina se nas bo morala sprijazniti, da, sedaj ne bomo več „ta glavni", ampak za začetek prvošolci. Nerodna stvar je tudi, da nekateri ne bomo mogli, lenariti, ampak se bo treba bolj učiti. Iz nalog 8.c razreda KAM? Nasproti mi pride stara znanka, naša dobra prijateljica. Ko me zagleda, ji v očeh blisne iskrica veselja, usta se ji raztegnejo v nasmeh. „0, moja mala! Lepo, da te vidim!" Jaz pa z nasmehom: „Dober.dan." S pogledom me ošine in pravi: „Kako si zrastla! Koliko pa si že stara?" „Petnajst jih bom dopolnila." „0, sedaj vidim! Staramo se, staramo." Z glavo zmaja in pravi njen: „Seveda, seveda." „Na katero šolo boš pa šlo,?" „Nov ja," v zadegi, „ne vem še. Verjetno bom nadaljevala šolanje v gimnaziji." „Seveda, seveda. No, pa se ti zavedaš, da bo tvoja pot težka, s trnjem posuta? No, tolco ne, kot je bilo nam, ali le- ta mladosti ti bodo minila ob knjigah in šoli." MJa, pravijo, da so najlepša študentovsko, leta, pa'tudi osnovnošolska so lepa." nGeveda, seveda. Ali, sedaj se mi mudi. Adijo, pohiteti moram." „Na svidenje!" ji še zakličem in pomislim,, kako lepo mi je sedaj. Teko mo brezskrbna leta, leta mladosti. Nikoli mi ne bo več tako lepo, nikoli več ne bom imela skrbi samo za ličenje. Ali, to je najtežje: kam naj grem po končani osemletki? Zelo hudo je, ker se moramo mladi že tako zgodaj odločiti, za svoj poklic, za svoj uspeh, srečo in živijenje..Večkrat se vprašam, ali bom srečna v svojem poklicu. Zelo si namreč želim postati aranžer. Zadnje leto mislim samo na ta poklic. Kar vidim, kako premeščam, pohištvo, urejam izložbe in cvetice. Zelo mi je všeč moderen stili pohištva .in ureditve prostorov, Hudo je to, da. je aranžerska šola v Ljubljani. Ne, v Ljubljano nočem! Ne maram je!. Morda si vse le umišljam, ampak sovražim popačeno ljubljansko govorico, domišljavost. Ni mi všeč taka mladina. Morda ne morem v Ljubljano zato, ker sem preveč vzljubila rodni-kraj, prelepo Krko z obrežjem in mali hribček s Kapitljem? Morda preveč ljubim potok,.ki teče ob hiši? Ljubim ljudi v naši ulici, prijatelje in starše. Ali naj se vsemu temu odpovem? Ne vem. Ne vem, ali ljubim dovolj ta poklic in bi bila dovolj močna, da bi premagala vse težave. Morda sem preveč družabna in bi me zavedla družba? Upam, da sem dovolj trdnega značaja. 0 samih;poklicih nismo dovolj seznanjeni. Saj dobimo knjige, ki so namenoma napisane- zato, pa ne sežemo po njih. 0 poklicu more.š vedeti vse, tudi kakšne možnosti imaš, da se zaposliš. Jaz pa o tem vem bore 'malo in žal mi je. : Na lastno pobudo se bom zanimala za: aranžersko šolo in delo, ki ga opravljaš. Tudi v gimnazijo bi rada šla. A dolgo in neumorno bi morala, študiro/ti in ne samo sedeti ob knjigah, ampak se intenzivno učiti. Odreči bi se morala vsem „lumparijam", kot se temu reče. Tudi nisem seznanjena s tem, kaj vse lahko postaneš, če študiraš naprej. Rada bi bila profesorica, a ker sem nemirnega duha, ker potrebujem spremembe, ne bi vzdržala. Torej, treba se bo'potruditi. A odločiti se, to je najtežje. Liljana Rifelj, 7»c ODLOČILA SEM SE Kako hitro je prešlo teh mojih osem let! Komaj se še spominjam dne, ko sem kot plah cicibanček stopala po stopnicah mogočne stavbe. Tako neznana in velika se mi je zdela, a z vsakim dnem, letom je postajala vse bolj moja. Upala sem, kot večino, mojih prijateljic, da bom tudi sama nekoč poučevala v njej. A leto so tekla in iz dneva v dan so se moje želje •spreminjale. Morda sem bila premajhna in prenerodna v svojih odločitvah, ki se mi zdaj zdijo smešne in otročje. Pred mano je bilo še nekaj let za odločitev, a kakršna sem bila, sem jo pustila za konec. In■zdaj, ko je konec osemletnega šolanja, se moram odločiti. A kako nerodno stojim na tej izhoje-ni poti življenja in ne vem, kaj me čaka za ovinkom! Pravzaprav še skoraj šolarček se na njej ustavi z mislimi zrelega moža in z rokami berača išče poti. A pot je izhojena, stokrat pregažena in strma. Čas hiti in pohodil ga bo, dobrega in nebogljenega, ki stoji na tej poti in čaka. Odšel bo naprej, šolal se bo in morda našel srečo. Uredil si bo dom in srečen bo. Ne, ne tako daleč! Morda se bo sam sebi zdel čez nekoliko let prav tako otročji in nebogljen, kot se je zdel pred nekaj leti. Pomislil bo inpogledal nazaj, .čim dlje se bo dalo. Postal bo to,.kar si že dolgo želi, za kar vedo njego- vi starši. Ali pa je to prava pot? Odvrgel bo igrače in se z mislimi včasih vračal v njihov objem. Za trenutek bo postal velik mož s srcem otroka, ki .je v svojem življenju zgrešil pot in jo skuša zopet najti, z eno- samo mislijo-, kam ,naj. gre . Marsikdo ga, je že vprašal, kaj bo, a on bo gledal z veli kimi, vprašajočimi očmi. 0, ko bi se mu mogle uresničiti vse želje! Rad bi bil zdravnik'*pilot, voznik, mehanik in bog ve kaj še vsei i ' ‘ • Veliko sem že premišljevala o svojem poklicu. Čas beži in odločiti se je treba, čeprav sem še negotova. Včasih se nevede ozrem po drugih, a tudi pri njih ne najdem -rešitve, za torej se moram odločiti sama. Sonce vedno bolj in bolj pripeka in leni moje misli. Saj sem se že odločila, kam grem: v,gimnazijo. Če pa pomislim na čas, ko sem hotela biti učiteljica! Kako daleč je že to in skoraj pozabljeno. Odločiti pa se je vendar treba za celo življenje in to pot, izhojeno in blatno, bom prehodila tudi' sama. Ali je ne zgrešim in ne obupam? No, vztrajala bom. i. £.' Joli Valentič, h ' 8. c ' ''i. ; ;• : - . RADA BI BILA;KORISTNA ■i- • Res. Kam? Čudno, toda tudi sama ne-vem odgovora na to kratko in vendar usodno besedo. Zdi se mi, da. je bilo še včeraj, ko sva' se s prijateljico igrali šolo, pletilje, prodajalke in še in še podobne,za otroke zanimive reči. Toda danes, zdaj, ko smo že pred prvo stopnico življenjske skale, se sprašujemo , kam. Že kot..majhno.dekletce sem sanjala o tem, da bi pomagala ubogim, bolnim zapuščenim, otrokom. Toda nikoli nisem pomislila, na kakšen hačin bi izpolnila svoje želje.. Nisem 'vedelo., da bo treba najprej v šolo in potem še naprej, če se bo le dalo. Zdaj, zdaj se šele zavedam, kako težko se je od- ločiti, zdaj se šele zavedam, kako pridno je .treba stopiti in potrkati na vrata bodočnosti, na trda vrata, ki vodijo do pravega, lepega in zapletenega življenja. Rada imam svobodo, prostost in vse, kar ima lahko samostojna in enakopravna žena. Torej, treba se bo- potruditi, treba bo trdo prijeti in začeti s pravim delom. No, prav tečna sem že s svojim dokazovanjem, razmišljanjem in ugibanjem, saj je najvažnejše, če odgovorim na tisto kratko, malo, a vendar pomembno besedo. Da, kot nekatera mlada dekleta, se bom tudi jaz odločila za zdravstveno šolo in ko jo končam, bom šla naprej in če uspem, še više in više, dokler se da. Vem, težak in grob je ta poklic, poln krvi, ran in bolezni, toda važnejše je, kako se človek duševno počuti, ne telesno, ko pomaga tem ubogim, malim razbolelim dušam. Rada imam delo z otroki in upam,'da bom v svojem poklice srečna in vesela, ko bon videla, kako koristno delo oprav-Ijam. Lepo je delati, če vidiš v očeh bolnikov zaupanje in hvaležnost, zares, srce ti joka in žaluje z njimi, toda v tebi je neka lahkota, neka blažena bolečina, sreča in radost, ker se zavedaš, da si s svojimi rokami rešil nekomu življenje.- Toda vsi niso mojih misli. Vsi ne-glodajo le na to, da boš v poklicu srečen in koristen, večina jih gleda le na denar, ki jim bo prišel pc&roke Da, tudi denar je važen, saj ne moreš hraniti družine z zdravili in vato, toda če imaš manj denarja in dobro, pošteno srce, potem gre vse lepo naprej. Moj oče pravi, da morajo biti v življenju tudi skrbisitnosti in problemi, ker bi se sicer človek naveličal samo uživanja in lenarjenja. Tako rada bi pomagala vsem, bolnim telesno in duševno, tako rada bi videla, da bi vsi ljudje bili srečni in zdravi. Večkrat se tudi v življenju vprašam - kam? Toda če imaš poklic, če si zadovoljen in če v njem najdeš razvedrila, potem je odgovor zelo lahak, potem se morda tudi ne sprašujemo -kam? Potem ne želimo pretiranega bogastva, saj vidimo vsak dan na stotine trpečih in bolnih ljudi. Toda da ne bom pre- • . i J*.'.. • ' 00 r * . • več dolgočasna, bom prenehala, saj človeku ni potreben cel roman, da bi v njem opisal, kaj si želi in kaj raaume pod tem vprašanjem. Srečna bi bila rada, toda pot do sreče ni prav lahka, postopno in počasi prideš do nje. ' :uSilva Kralj, j. S. c j UPAM, DA BOM ZDRŽAL • • ■ . • ... . Kam? Kaj me veseli? Me bodo sprejeli v šolo? Bom zmogel študij? Bom zmogel opravljati delo? ' '-"r : ’• ' - ■ ■ • ■’ : j;.• Ta vprašanja si zastavi vsak osmošolec, ko je preživel najlepši del svojega, življenja. ' ' : ' '■ ■ .. r. r.t . . .. Vsak - tudi jaz - .ima veselje do mnogih poklicev. Raz- misija pa, kateri ga najbolj veseli. Ko se to odloči, premišlja zopet o,tem, kateri poklic ga od ostalih najbolj veseli. S tem se že odloči za Mrezervno" šolo, če ga ne bodo sprejeli na ono „ta pravo". Pred leti sem hotel postati pilot. Nekaj mesecev kasneje sem želel voditi torpedni čoln. Ker sem imel, in ga še imam, veselje do kuhanja, sem hotel kuhati na ladji. Sedmi razred osnovne šole. V začetku sem odgovoril na vprašanje KAM takole: „Na višjo pastirsko." Šolsko leto se končuje. Kam? To se je zagrizlo vame in me spremlja na vsakem koraku. Odločil som se za gimnazijo, za nadaljnji študij pa sem izbiral medicino. Vem, da z gimnazijo nisi še nič in do. je študij, ki sem si ga izbral, težak, vendar pa me v bolnišnice privlači nekaj, a tudi jaz ne vem, kaj. Res pa je tudi, da nisem za učenje. Toda zbral bom vse moči, da dosežen svoj cilj. - 4o Včasih se pogovarjamo v dručoi, kako lepo bi bilo, ko bi hodili vedno samo v sedmi in osmi razred in bi bili vedno mla di in veseli. Toda. to so le sanje. Ne vem, zakaj sem to napisal. Morda zato, ker si to tudi jaz želim. Morda zato, ker je to lepo. Morda zato, ker mi je to prišlo na misel. Ne vem. Vse bi bilo lepo, ko bi ne. bilo vprašanja - kam? Odločil sem se. Vesel sem, da se mi ne bo treba tega vprašanja zastaviti ob koncu gimnazije, kakor tistim, ki'pra vijo, da je gimnazija samo štiriletno odlašanje izbire poklica. To ni res. Moja naloga ni lepo urejena, kakor niso urejena moja razmišljanja o tem. Toda jaz ne morem napisati drugače, kakor mislim. Kajti o izbiri poklica je petinštirideset minut premalo, vsaj zame. Sedaj upam samo še., da bom uspešno končal študij in bil srečen v poklicu, ki sem si ga izbral. Darko Kink, 8. c - 41 SPOMIN Kadar me mimo vaše hiše vodi pot, kar nehote zastane mi korak o Tiho zaihtim v polnočni mrak in tih spomin prešine me močno. Na vrtu tem sva včasih zidala peščene hišice in v ribniku ha sredi vrta občudovala bleščeče ribice. Skrivala sva se v rebri, po grmovju. objela sva se,' ko sva se našla Potem pa so te v rakvi proč odnesli ... Kaj res si, ljubljena, od nas odšla? Ob grobu svojci so jokali, pridružil sem se jim še jaz. Vse nas si zapustila kar naenkrat. Vem, rane te ne bo izbrisal čas. Že zdavnaj stopil sem mim’ vaše hiše, že dolgo, dolgo časa sem doma. .<• Na holmu čriček se oglasa vedno .tiše, in misel nate spati mi ne da. .) r . •; ’ • , ..... ... . ..... Marija Trunkelj, • 0 ° c , •••.-. r - 42 . - OBSTRMELA SEM Poletne počitnice sem preživela na morju. Ker Je bil dan vroč, sem zvečer večkrat odšla na sprehod ob obali. Opazovala sem zahod sonca. To sem že večkrat storila, vendar tako lep, kakor Je bil tisti večer, ni bil še nikdar. Vsedla sem se na klop in opazovala svet okoli sebe. Najprej sem se zagledala v rumeno oranžno sonce, ki se Je vse bolj in bolj utapljalo v morju, kot bi se hotelo za večno posloviti. Vendar Je to njegovo vtapljanje trajalo dolgo časa. Najprej se je v morje izgubil le spodnji del, a ko je bilo že pol sonca v vodi, se je tudi obzorje počrnilo. Nič več ni bilo.nebo obarvano rdeče, ampak so se na njem videli že prvi temni oblaki, ki so se vse bolj in bolj združevali v temno, gmoto nad morjem, kot bi hoteli požreti svet pod seboj in pokazati svojo strašno moč nasilja. Oblaki so se kmalu združili in zakrili zahajajoče sonce. Padle so že tudi prve kaplje. Najprej na redko, nato pa vse bolj pogosto in končno se je na zemljo vlil mrzel dež. Ker sem bila pod streho, mi ni bilo treba bežati domov in lahko sem opazovala čudno spremembo v vremenu. Dežju se je pridružila tudi burja. S svojo močjo je vznemirila galebe in vodo, ki se je v enakih presledkih začela dvigovati in padati ter v obliki valov butati ob obrežje. Njeni moči niso kljubovali niti galebi na nebu, ki so se kot beli duhovi v jatah spluščali na skale, ali pa na redke manjše ribiške ladje ob obrežju. Po polurnem opazovanju sem morala oditi domov. Dež in burja pa sta še vedno kazala svojo nenavadno-moč, ki ji ne morejo kljubovati niti najboljši strokovnjaki današnjega časa. Ko sem se drugo jutro zbudila, se mi je zdelo, kot da se je pokrajina okopala. Zjutraj so še bile vidne kaplje rose na zelenih listih in zdelo se mi je, kot da vidim bisere v zeleni- šatulji. Galebi se niso nemirno spreletavali po nebu, kakor pred nevihto, ampak so se poigravali v lahnem vetru, - 4-3 - se od časa do časa spustili no, zemljo in ponovno nadaljevali svojo igro v brezmejni prostosti na nebu« Tega pogleda na zahajajoče sonce in potem nevihto ter veselo igranje galebov na nebu nisem in ne bom nikoli pozabila. Božena Bele,. 7 c c ZGROZIL SEM SE . : . Bil je oblačen dan, pa sem se iz samega brezdelja napotil 'v kino . Igral je film Plavi vojak. • V začetku je film tak, kot so vse druge kavbojke. Tudi melodija mi je bila všeč. Proti koncu, pa ... Res je, da ta film ni za ljudi s slabimi živci. ... . .... ... ._ Že prej sem slišal, da v tem filmu prikazujejo grozote, ki so jih delali ameriški vojaki Indijancem. Toda nikdar si nisem mislil, da prikazuje huda, nesramna in nečloveška početja. Boj. Indijanske žene, dekleta, otroci, starci in starke se skrivajo v neki grapi, vendar pa jih je nekaj ostalo še v taboru. Možje, ki so sposobni za boj, pa se nemočno upirajo naletu „dolgih nožev*'„ Že tu nekateri nečloveško morijo in se režijo. Nalet v tabor. Neki „civili.ziran" vojak v ,diru odreže deklici glavo. Kri brizga naokrog,. Kaj ta vojak nima vesti? • r .* • ‘’ * , ... « Kako je mogel to storiti človek? Ne najdem.besed,., da bi po-vedal, kako se mi je to dejanje zagnusilo. • ■ . Drugi- trije sp.posilili neko ženo. Skoraj stepli so se zanjo. Potem sta- ji dva odrezala prsi in se bahala, kako bosta iz tega napravila mošnji za tobak. Spomnil sem se na izrek, ki sem ga slišal v Jasenovcu: „Človeka primerjamo z zverjo. Toda če človek stori še 44 tako nečloveško dejanje, ni zver, ampak še vedno človek. No™ bena zver ne more biti tako dobrega in tako slabega značaja kot ravno - človek I" " K- Najbolj pa sem se zgrozil pri poboju prebivalcev tabora, skritih v grapi. Vojaki so nanje streljali s salvami. Od gnusa sem zaprl oči, da ne bi videl teh strašnih stvari. Na mojo srečo je bilo s tem prizorom konec strahot, kmalu potem pa še filma. Ko sen šel domov, sem premišljeval o teh grozotah. Vedel sem in vem, da je vse to le kaplja v morju strahot, ki se gode po svetu. Poleg Jasenovca mi bo to vedno ostalo v tistem kotičku možganov, kjer imam spravljene Mstrahote". Vedno, kadar se bom tega spomnil, bom z grozo pomislil tudi na Vietnam, Kambodžo ..o ■ ,, , Darko Fink, 8.c MOJ OČKA VOJAK Moj očka je bil pri vojakih v Beogradu, Čakovcu in Dugem selu. Večkrat so ga premestili. Bil je vojaški zdravnik. V Beogradu je bil v oficirski šoli. Največkrat je moj očka zdravil bolne vojake. Nosil je titovko, vojaško obleko in škornje. Bil je tudi na manevrih, kjer so streljali s topovi. Spali so v šotorih. Vozil se je v vojaškem rešilcu. Tako je moj očka služil domovini. Helenca Janžekovič, 2.b MOJ OČE PRI VOJAKIH Po končani gimnaziji je šel moj oče v vojaško akademijo. Dobil je čin podporočnika in šel je v službo« Bil je veliko z vojaki. Učil jih je, kako morajo braniti našo domovino-. Imel je 12o vo.jakov. Bili so iz vseh republik. Naučili so se reda in discipline. Ko so odslužili vojaški rok, so šli domov. Za novo leto dobi od nekaterih čestitko. Rad ima vojake. To so dobri in pogumni fantje. Armin Kordič, 2.b OČKA MI. JE PRIPOVEDOVAL Vsak fant, ko je velik, gre k vojakom. Tudi moj oče je bil vojak. Velikokrat mi pripoveduje, kako je bilo pri vojakih. Povedal mi je, da ima v spominu srečne in žaslostne trenutke. Zelo vesel je bil, kadar je sprejemal nove regrute. Bil je vojaški častnik. Žalostni trenutki pa so bili takrat, ko so stari regruti odhajali. Kadar to pripoveduje, mu oči postanejo solzne. Zelo rada ga poslušam. Povedal mi je tudi, kako so se borili za Trst kot partizani. Silvica Učin, 2 ,b „ 46 ~ ŽIVLJENJE, NAJLEPŠI DAR NARAVE Na cesti pred pokopališčem se je nabrala dolga povorka. Vs i so bili oblečeni v črno* obraze pa so tiščali v robce, ki so bili že vsi mokri od solz. Spet pogreb. Mati umrlega je imela na obrazu zarisano bolečino. Med sivimi nagrobniki se je razlegal njen obupni klic, klic, ki ti seže do dna duše in srca, ti za kratek čas ustavi sposobnost nadaljnjega mišljenja in te povleče v svoj bolni odmev. Strah me je, ko hodim med temi žalostnimi ljudmi, med njihovimi žalostnimi pogledi, ki ti sežejo globoko v srce, ti kopljejo globoko rano, tako da postaneš še ti žalosten in ti solze lezejo iz oči. Hitro stečem naprej, da se rešim te groze. In tedaj se v obupnem strahu zbojim za svoje življenje« Sebe vidim v podobi tistega umrlega dekleta, ki leži v krsti. Zmedena sem. Nenadoma se zavem, kako je življenje dragoceno in se zbojim za vse stvari na tem svetu, ki rastejo, dihajo,ljubijo in živijo - da, živijo. Spomnim se na tiste ljudi, ki si v obupu vzamejo življenje. Čeprav sem včasih soglašala z njimi, jih sedaj ne razumem. Ne razumem več njihove nemoči in ne oprostim jim, da si vzamejo najdragocenejšo stvar na svetu. Spomnim se na svoje vrstnike, ki trohne v zemlji. Žal mi je vseh, da, vseh; starih, mladih, hudobnih, dobrih, grdih, lepih, vseh - ki so nekoč živeli. Zgrabi me, da bi jokala za vse, na ves glas in da bi me slišali tudi tisti, ki so se že spremenili v zemljo. 0, da, jokala bi, tudi molila, če bi jim to pomagalo. Nemo sem zrla v Krko, ki se je vila pod mano. Obrisala sem si solze, ki so mi tekle, se nasmejala in si dejala: ,iTo mora biti od tistega pogreba." Stečem na pločnik, vete.r pa je bolno šumel med vejami vrb, ki so stale ob Krki. Res je lepo življenje, ta najlepši dar narave! Marta Petrov, 8.b SANJALO SE MI JL Vsi hodimo spat in vsem se je že sanjalo c Čeravno spim v lepi in čisti sobi na mehki postelji, se mi sanjajo tudi. strašne reči. Te hočem pozabiti. V spominu pa obdržim lepe in.vesele sanje. Tudi te sanje, o katerih bom pisala, so lepe Zvečer, bilo je pozimi, sem legla v posteljo in kmalu zaspala. Začelo se mi je sanjati. Hodila sem po lepi zeleni trati. Sama sem bila in noč je bila temna, Le ena zvezdica mi je svetila. Zdelo se mi je, da mi kaže pot, zato se nisem bala. Hodila sem in hodila, Nenadoma zaslišim glasbo. Zagledala sem odprtino in šla po cesti, ki je vodila v neznani svet. Cesta je bila ravna in kmalu sem prišla do lepega gradu. Se pomnite? Omenila sem glasbo. Sedaj sem jo slišala bolj razločno. Bližala se mi je in nenadoma stoji pred mano lepa vila, vsaj na pogled je bila podobna .lepi vili., Pogledala sem jo, nato pa vprašala: „Kdo si in kje sploh sem?" Vila mi je nekaj govorila, jaz pa je nisem nič slišala. Prav gotovo boste vprašali, zakaj. Tudi to vam povem, čisto preprosto je. Zato, ker sem le sanjala in v sanjah govorila, da me je sestra slišala. Prižgala., jo luč in me zbudila. Bila, sem žalostna, ker bi rada zvedela, kdo je bila lepa žena, ki.se mi .je v sanjah prikazala. Pa kaj moremo, tu- \ di lepe sanje so.končajo! Marjanca Trščinar, 5.b - 4-8 - SREČANJA Kaj vse bi lalako govorila o srečanju? Ob takih trenut-kih spoznaš nove prijatelje, ali je tako srečanje le prijetno kramljanje, morda tudi popoldanski sprehod. Lep dan je bil. Z bratrancem sva se odločila za krajši sprehod, ker sva se na vsak način hotela ohladiti v tisti zoprni vročini. Morda pojdeva za Krko in sproti kupiva sladoled ali pa popijeva oranžado; tako sva sklenilo, in leno odrinila od doma. Sprehajala sva se in pogovarjala o' tem in onem, tudi o takih rečeh, ki bi naju spravile v zadrego, če bi jih spregovorila pred domačimi. Zato sva doma raje molčala, in o tem govorila med štirimi očmi. Pa je pogovor nanesel tudi na prijatelje. Govorila sva največ o prijetnih dogodkih, kajti slabih se nisva hotela spominjati. Nekaj sonizustila o prijateljici iz stare šole, ko sva jo. zagledala. No, saj pravijo:, če volka kličeš, volk pride. Prihajala nama je naproti z nekim neznancem in- šele pozneje sem izvedela, da je bil ta če^en spremljevalec njen bratranec. : i • ‘ ■ V. ! . ' . J...' „Krasno, danes je pa res dan za sprehod s sorodniki," sem' si mislila' in od strani pogledala prišelca. Všeč mi je bil. Prijateljica je gotovo opazila moje pogledovanje.in se zasmejala. „Nesramnica," sem si mislila ter pogled obrnila drugam, kajti čutila sem, kako mi je rdečica silila v obraz. Kasneje sem ji to vrnila, ampak napake vseeno nisem hotela ponoviti. Pozneje, ko smo že vse pozabili, je Vlado, Irenin brat-'ranec, predlagal, naj Bojan in Irena hodita skupaj, midva pa skupaj. Vsi smo predlcg sprejeli in se odpravili k sladoledarju. Sladoled nas je dobro ohladil in naposled smo se odpravili na Loko. Igrali smo tenis. Jaz sprva nisem hotela sodelovati, ker tenisa nisem še nikoli igrala. Bala sem se osramotiti pred Vladom. Potem pa, ko so me pregovorili in me je Vlado s pomočjo Bojana in Irene naučil nekaj osnove, se je prijetna igra zavlekla do mraka. Pobrali smo se z igrišča ter se spotoma pogovarjali o nečem, kar ne moremo izdati- nikomur. Povem lahko le še to, da nismo napravili nič protizakonitega. Upam, da mi sedaj lahko vsakdo verjame, da ob srečanjih lahko spoznaš tudi nove prijatelje. Četudi je tisto popoldne hitro minilo, ga ne bom nikoli pozabila. Brigita Zevnik, 8.b SADOVNJAK Za našo hišo je sadovnjak. V njem rastejo lepa sadna drevesa. Največ je jablan in hrušk. Drevesa v njem imajo lepe krošnje. Vsako leto lepo obrodijo. Letos bodo tudi kmalu cvetela. Za sadovijak moramo skrbeti: porezati moramo suhe veje, pognojiti in okopati sadna drevesa. Če hočemo, da bo sadje lepo obrodilo, moramo redno škropiti proti škodljivcem. Jeseni obiram tudi jaz sadna drevesa. Zelo rada jem sadje. Helenca Mušet, 2.b NAS RAZRED Sem učenka 2,b razreda. V našem razrodu je 32 učencev. Od teh nas je 14 deklic in 16 dečkov. Naša tovarišica je dobra in prijazna. Piše se Golob Olga. Naš najboljši"učenec je Predrag. V šoli sem pridna in se dobro učim. Ko bom velika, si želim postati učiteljica. Želim pa si tudi, da bi bila dobra baletka in telovadkinja. Silvica Ilčin, 2.b - 5o - PARTIZAN odprite dver! Stopite na plan!" „Kdo ge?" „Jaz, mati, gaz sem prišel, vaš sin . . . partizan- *** • -I- - . , * : ■ t „Nisem verg‘ela, da boš. pg bojih, teli1"živ ostal. Gotovo si, revček, mnogo pretrpeli" „Da, mati, ne veš, kaj vse sem prestal, komaj sem čakal na to, da bi te spet objel!" Ujeli so me, ko sem bil z važno pošto poslan ... V temni sem ječi trohnel tri dni in noči! Ko da bi okužen bil, so se me vsi ogibali in šepetali sit ,Glej.! Bandit ! Partizan! 5 Naj nas njihov narod še tako zatira in krotoviči, vem, da nas mnogo manj kot njih jo še! Pa vendar nas nobena sila nikdar ne uniči, ker imamo srce, ne kot oni, ki skoraj več niso ljudje! Nekoč pa, mati, veš, . pobegnil bo iz ječe partizan, s čvrsto.desnico utiral si bo pot„ Zgradil bo most, popeljal čezenj naš rod svobodi nasproti „..! Ko češnjev cvet v laseh deklet najlepša bo svoboda naša, sreča bo povsod!" '•A • Marija Trunkelj, 6. c NAŠ MUC Milil ' • —• Imamp mUG§ Mikija« Imam ga zelp rad?vKadar pisen nalogo, mi nggajf.. Poje zelo veliko. Kadar ga zapremo na balkon, z nji javkanjem kliče priče. Nekega dne nam je Miki ušel^ Dolgo smo ga iskali, a zaman. Šele čez nekaj dni smo ga našli v sosedovi drvarnici. Bil je čislo seslra.dan, Odnesli sme ga domov in mu dali jesti. Poskusil ni ničesar'. Sklepali sme, da je pojedel strup za podgane. Na sreče je popil veliko vod©. Strup se je razredčil in muci ni več škodoval. Zdaj je zdrav in mi spet nagaja. Andrej Grah, 5.c PRVOMAJSKI PRAZNIKI Bij).o je v ponedeljek popoldne. S sosedovimi smo se domenili, id bomo postavili mlaj za 1. maj. Sosed je odšel s tovornjakom po smreko. Otroci smo ga veselo pričakovali. Krna-In smo zaslišali avtomobil in steki! na cesto. Sosed je pripeljal 2o m dolgo smrekp., V§i smo se razveselili. Stanka je stekla v hišo po barvasti papir in takoj'smo začeli delati vence. Zvedeli smo, da je treba iti po lipico. Stanka, Majda, Irena in jaz smo odšle v gozd. Nabrale smo je pol košare, nato pa smo se vrnile domov. Prijele smo s© kar ta glavo, ko smo videle, da je smreka že okleščena. .Hitro smo jo začeli krasiti. Starejše žene so pletle vence iz lipe. Od nekje so prinesli zastavo in j,© pribili na vrh smreke.-. Nato so prinesli še veliko malih, zastav. Ko je bilo vse okrašeno, so sklicali može in jo začeli postavija.ti. Ko je smreka že stala, so možje zapeli pesem in pili vino. Nekaj časa smo si jo ogledovali, nato pa smo odšli vsak na svoj dom. Smreka stoji še danes in bo ostala ves maj. Joži Kavšek, 6.c ~ 52 - KAJ VSE SMO STORILI LETOS? žl 1: i :Jl •' ■ Bliža se zaključek šolskega leta, ko moramo pregledati I. opravljeno delo tudi v naši! pionirski organizaciji. . u Vsi, ki ste sprebrali I. številko glasila Mladih ob Krki in vsi, ki ste z nami sodelovali od odredne konference dalje, veste, da je bil naš delovni program zel,o obširen. Pr-vb polletje tega šolskega leta je sovpadalo v obšir-. ne dejavnosti za proslavljanje 3o. obletnice PO in na sam zaključek JPI nTisoč radosti", ki je bil 29. decembra'1973. Tega dne smo na skrbno pripravljeni akademiji poslušali tudi goste, Akademski pevski zbor Vinka Vodopivca, najprizadevne jši pionirji in pionirske skupine pa so prejeli tudi posebna priznanja. Celoten pionirski odred Gorjanskega bataljona pa je dobil z velikim trudom priborjeni znak ,,Tisoč radosti", priznanje republiške Zveze prijateljev mladine Slovenije za izpolnjene tekmovalne pogoje. Nove Jugoslovanske pionirske igre, katerih čas izvaja;- ■-> n ja je dve leti, so v teku. , ' Resno smo se lotili posavskega- programa „Pb poteh kmečkih upornikov", ki obsega sam pohod, hkrati pa še pet drugih dejavnosti, • ’ ; , .r. J. Odločili smo se za nastop pevskega zbora na Bazi 2o, za proučevanje zgodovine o kmečkih puntih, za udeležbo na III. Grafičnem bienalu v Kostanjevici, za Slovesno akademijo „Le vpkup, uboga gmajna" ter za razstavo, ki naj bo prikaz večine prostovoljnih dejavnosti. Tudi to glasilo je ena od zahtev tega programa. Vse naštete akcije so v teku. 'r ' •’ Vzporedno izpolnjujemo tudi občinski program JPI, npr. vključili smo se med udeležence revije pionirskih pevskih zborov v občini, udeležili se bomo.zbora slovenskih pionir-jev na Osankarici v juniju in po svojih najboljših močeh prispevamo k izvedbi številnih tekmovanj na športnem področju, v šahu, Veseli šoli, v Kurirčkovi pošti itd. 7 LJ' a;- Zares široko začrtanega programa ne bi mogli izpolniti, če ne bi imeli delo načrtno porazdeljeno, hkrati pa tudi, če ne bi imeli požrtvovalnih mentorjev, ki so bili nam, pionirjem vedno pripravljeni pomagati in sodelovati ob pomoči vodstva šole, odbora Gorjanskega bataljona, ZB, občinske skupščine, IMV, Novoteksa, obč, odbora RK in obč. konference ZMS, Za dan mladosti bomo na šoli 'izvolili tudi prvi mladinski aktiv, katerega delovni načrt bo obsegal mentorsko pomoč pionirjem pri delu samoupravnih komisij, idejno-politično izpopolnjevanje mladincev,.posebne interesne dejavnosti za mlade, povezavo z aktivi ZMS na srednjih novomeških šolah in s prijateljskimi šolami Semič in, Aleksa Šantic v Beogradu. Povemo naj še, da je letos delovalo na šoli v okviru PO 8 samoupravnih komisij in 38 krožkov oz. sekcij svobodnih dejavnosti. Če je vsaka od njih le skromno prispevala k oblikovanju mladih osebnosti, je bil vzgojni namen dela PO dosežen. ■. : • Za Pionirski šolski odbor VESELA ŠOLA Majda Jereb Tekmovalci v znanju iz Vesele šole so srečno prestali tekmovalne viharje. Razveseljivo je, da so skoraj vsi resno opravljali dolžnosti., brez katerih tudi Vesela šola ni. Ne bi mogli docela pravično presoditi, katere razredne skupnosti so bile najmarljivejše. Vse je treba pohvaliti. Zmagovalcem so ostale za spomin in vzpodbudo diplome in imenitne značke, vsi pa so bogatejši za nova spoznanja. Razredna tekmovanja v znanju so bila 16. februarja 1975« Razredni prvaki so postali: Lavrič Janko, 4. a Brodarič Peter, 7 .a Grahek Irena, 3. t> Dolinar Brane, 6.b Jaki Barbka, 3°c T runk e1j Marija, er« o o Mežnar Lidija, 3.d Povše Žarko, 6.d Hrovatič Mojca, 4. a Mijajlovič Stane, 7. a Golob Andrej, 4.b Korasa Sandi, 7-b Hribar Vanja, A. c Gradecki Iztok, 7.c Starič Tanja, 5.a • Povh Alenka, 8. a Drab Samo, 5.b Hadl Miha, 8.b Lisac Marjan, .5.c Knafeljc Vika, 8.c Modic Milan, 5.d Šolskega prvenstva v znanju 16. marca so se poleg raz- rednih prvakov udeležili še drugo in tretje uvrščeni: skupaj je bilo 56 tekmovalcev od tretjega do osmega razreda. Med šol ske prvake so se uvrstili: . . za 3. razred : Žmavec Ksenija za 4. razred : Šmid Bojan za 5- razred : Mehak Zvonka za 6. razred : Dolinar Brane za 7* razred : Mijajlovič Stane za 8. razred : Povh Alenka Šolski prvaki so se pridno pripravljali za občinsko tekmovanje., ki je bilo 14; aprila 1973 na osnovni šoli Bršljin, Borba, za prva mesta je bila huda, kajti najboljši iz enajstih šol novomeške občine so merili svoje znanje in iznajdljivost. Občinska prvakinja v znanju iz Vesele šole za tretji razred je postala naša Žmavec Ksenija. Poleg častnega naslova je pre' jela še diplomo, značko in debelo pisalno mapo, dar Pionirske' ga lista. 12. maja 1973 je bilo področno tekmovanje v znanju na naši šoli. Prišlo je 42 občinskih prvakov iz sledečih občin: Brežice, Črnomelj, Krško, 'Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. Učenci nižjih razredov so jim pripravili kulturni program s petjem, plesom in lutkami. Naš dobri tovariš rav-natelj je poskrbel za nagraditev slehernega tekmovalca in za imenitno pogostitev. Naša pridna Ksenija nas je dobro zastopala, zasedla je drugo mesto v znanju is Vesele šole za tretji razred. Drugo leto zopet na svidenje v Veseli šoli Pionirskega lista! Mentor Vesele, šole Francka Dular SREČANJE PIONIRJEV - ZGODOVINARJEV V TOLMINU Letos je osnovna šola Tolmin razpisala tekmovanje za najboljše elaborate, to je zbirke stvari iz preteklosti, fotografije starih poslopij' itd. , kajti Goriška praznuje to leto obletnico velikega tolminskega punta iz leta 1713, od katerega je preteklo 260 let. V tekmovanje se je vključila tudi naša šola skupaj z drugimi šolami iz vse Slovenije. Naša šola je poslala elaborat, v katerem je bila opisana stara kmetija iz zaselka Kij pri vasi Otočec. Opisana so bila vsa gospodarska poslopja in stanovanje. Gradivo je bilo opremljeno z mnogimi.fotografijami. Priložen je bil še star rodovnik te družine in dokumenti o lastništvu zemljišča iz časov Avstro-ogrške. Zbor pionirjev je bil 26. in 27. aprila v Tolminu. Prvi dan so nas informirali o proslavah, sledilo pa je podrobno predavanje o lepotah Tolmina in okolice, opremljeno z barvnimi diapozitivi. Naslednji dan so bile svečano odprte štiri razstave in sicer: razstava o velikem tolminskem puntu, razsta va iz NOB, razstava etnografskega muzeja, tolminski filatelisti pa so zbrali gradivo za obsežno razstavo o znamkah izpred II. svetovne vojne. Sledilo je skupno kosilo, po katerem so svečano razdelili nagrade. Med nagrajenimi naša šola ni bila, pač pa je dobila pohvalo. Upam, da se bo šola na drugem zboru bolje odrezala. Pajo Car, 8.b OBISK V BEOGRADU Bil sem med petimi pionirji, ki so odšli v Beograd. Po dolgi vožnji smo prispeli. Tam so nas dočakali pionirji osnovno šole Aleksa Šantic. Hitro smo se spoprijateljili z našimi gostitelji, nato smo odšli na njihove domove. še isti dan sva z Nenadom, tako je bilo namreč ime mojemu gostitelju, odšla na sprehod. Pokazal mi je Dom pionirjev in Dom-sindikatov. Videl sem tudi Skupščino, Ki je bila‘razsvetljena, ker je bil večer. Nato sva se s tramvajem vrnila domov. Drugi dan je imela šola Aleksa Šantiča dan šole. Odšli smo v Dom pionirjev, kjer je bila kratka proslava. Proti koncu sporeda smo: predali naša darila predsedniku PO na njihovi šoli in povabili srbske pionirje za 29. september v Novo mesto. ' ; u • J'.: • • Popoldan pa smo odšli na trdnjavo Kalcmegdan, s katere se vidi sotočje naših največjih rek - Save in Donave. Od tu je lep razgled'po Novem Beogradu. Tu smo si ogledali tudi vojni muzej. Razstavljeno je bilo različno orožje starejše dobe ter orožje NOB. Po ogledu muzeja smo odšli v kino, potem pa domov. Naslednje jutro smo se zbrali pred šolo. Zvedeli smo, da > ( ne moremo na Avalo,:zalo smo se odpeljali.v muzej „25. maj", kjer ima maršal Tito razstavljena darila, ki jih sprejema od tujih državnikov in ljudi iz Jugoslavije. Tu so razstavljene tude vse štafetne palice. Videli smo darila etiopskega cesarja - čudovite zlate leve, darila pokojnega predsednika Egipta, Naserja - šah iz slonove kosti in vrč iz piramide v Sakari in še mnogo drugih . _ zanimivih stvari. Nato smo se odpeljali proti Novemu Beogradu v muzej sodobne umetnosti, ki pa je bil zaprt. Zato smo odšli v živalski vrt, potem pa domov. : tl V/ Ob 17 smo se zopet zbrali pred šolo. Zvedeli smo, da gremo ob IS^ na stadion JNA, kjer je bila zaključna proslava dneva mladosti. Ob napovedani uri smo se odpeljali s taxijem na stadion. Ob 19,3o se je začela proslava. Najprej je neki beograjski modelar spuščal avion, nato pa so se■začele telovadne točke. Na koncu pa je mladinec iz Kikinde predal štafetno palico tovarišu /Titu, tovariš Tito pa se je zahvalil vsem :mladincem Jugoslavije. Tovariša Tita sem si po-gledal skozi daljnogled. Skozi množico ljudi smo odšli domov. Drugo jutro smo so poslovili Od tovarišev iz Beograda '±n odootovali. belimo si, da bi jim v septembru lahko vrnili gostoljubnost in jih spre- o jeli tako lepo, kot so oni nas. Franci Beg, '7. c IZLET V VOLČJI POTOK * Človek, ki živi v današnjem vrvežu,živi ne samo pri stroju na delovnem mestu, ampak tudi v svojem stanovanju, pogreša miru in svežega zraka. Zeli si vsaj za nekaj časa odpočiti i ušesa in se nadihati svežega zreika. In kje bo vse to našel, če ne v gozdovih ali parkih z nasadi in.drevjem? V mestih pa ravno svežega zraka primanjkuje, zato moramo zelenje čuvati kot veliko bogastvo. Za lepo okolico skrbe»hortikulturna društva. Tudi na naši šoli ga imamo. To se trudi, da bi bila okolica naše šole kar najlepša. Malo za nagrado, največ pa zato, da bi videli primer lepe okolice, smo s hortikulturnim društvom odšli na izlet v Volčji potok. Ta leži mod Domžalami in Kamnikom. Ta kraj, ki je en sam narodni park, je znan po gojenju mnogih rož, drevja in okrasnega grmičevja. Ko smo pri Domžalah zavili na stransko cesto, smo že cd daleč zagledali napis Volčji potok. Kmalu pa so se prikazali še cvetoči grmički. Ko smo stopili iz avtobusa, smo počakali tovarišico, ki naj bi nas vodila po parku. Vodnica nam je v začetku povedala kratko zgodovino Volčjega potoka, nato pa smo si ga skupaj ogledali. Cel Volčji potok je lep že zato, ker je tu jezerce, na katerem plava lokvanj, bregove pa povezuje nekaj brezovih mostičkov. Okoli jezera vodijo stezice, ob katerih so nasadi. Kjer je bilo nekoliko strmine, so bili skalnjaki s plazečimi brini, ruševjem, lepo cvetočimi rododendri in nizkimi rožami. Ob stezici so nas vseskozi spremljale lepe temno zelene smreke, ki so sklanjale svoje košate veje čisto do tal. Kjer je bilo drevje zaradi nekaterih|ievzgojenih obiskovalcev za ograjo, smo opazili drevesa, ki so prišla iz Avstralije, Koreje in celo iz Vietnama. Vedno znova in znova smo. se ustavljali ob zanimivih nasadih $ zdaj smo zagledali ob poti dišeče šmarnice, rumene, bele in vijoličaste perunike, ki so bile še v popkih, v gozdu pa spet lepe smreke in košate divje kostanje, tu in tam se je bahal beli ali roza tulipanovec, pod kostanjem pa je veselo skakala veverica.Obenem pa smo opazovali še kamnite stopničke ali kak mostiček iz drevesnih debel. Čas je minil mnogo prehitro, tako da smo se kar naenkrat znašli pred kočo in avtobusi. Nekateri učenci...so kupili še nekaj rož, drugi nekaj razglednic, kmalu pa smo bili vsi v avtobusu in se odpeljali. 8e zadnjikrat sem se ozrla na ta čudoviti park, ki mi bo vodno ostal v spominu. Kmalu smo se pripeljali v Ljubljano. Tu pa se je že začel mestni trušč, čakanje pred semaforjem in velike kolone avtomobilov. Pomislila sem, kako je hudo, če so na cesti sami avtomobili, zraven pa naselja visokih stolpnic brez parka, kjer bi bilo vsaj nekaj nasadov. Hitro sem se spomnila na Volčji potok, kjer je vladal mir in vel sveži zrak, v Ljubljani pa je velik vrvež, ki ga spremlja hrup. Mira Petrič, 7-b POROČILO O DELU LITERARNEGA KROŽKA člani literarno-novinarskega krožka smo imeli to šolsko leto veliko dela. Poleg sestankov, ki smo jih imeli vsak teden, kjer smo pregledovali dobljeno snov, smo sami izvrševali tehnično izvedbo glasila, le naslovno stran in številko 7 so nam izdelali v tiskarni. Nekaj naših sestavkov je bilo objavljenih v Pionirskem listu, Dolenjskem listu in v Nedeljskem dnevniku. Novinarstvo pa imamo vsekakor še premalo razširjeno, ker sami ne zmoremo vsega dela. Na ZPMS smo poslali pesmi naših mladih pesnikov. Od 16 učencev so izbrali kar dve učenki naše šole, ki sta se udeležili zbora mladih pesnikov v Ohridu. Iz osnovne šole iz Tuzle smo prejeli pismo, v katerem so nam sporočili, da bi se radi dopisovali s nami. Poslali smo jim 6. in 7- številko našega glasila. Iz njega so izbrali pesmico in jo objavili v njihovem glasilu Naša radost, katerega smo tudi mi prejeli. Dobili pa smo tudi dve pismi iz Sovjetske zveze, na kateri smo tudi že odgovorili. Iz dneva v dan dobivamo več nalog, katere tudi vestno izpolnjujemo. Za svečan zaključek šolskega leta pripravljamo pesniško zbirko. Skozi celo leto smo najbolj pogrešali prispevke učencev nižjih razredov. Tudi poročil o našem delu je premalo. Neverjetno se nam zdi, da imajo nekateri oddelki tako malo naročnikov. Čeprav je naklada visoka, vedno okrog Goo izvodov, je razlika v številu naročnikov v razredu le prevelika. To je vendar NASE glasilo. V vsako številko je vloženega mnogo truda. Iz njega diha naša prizadevnost, delo. Moral bi ga imeti prav vsak učenec. Tudi prebrati bi ga morali v celoti, marsikaj bi lahko porabili tudi pri pouku. Če imajo o njem veliki ljudje najboljše mnenje, potem mora-, te biti vsaj malo ponosni nanj tudi vi. Če že ne pišete vanj, potem vsaj podpirajte prizadevanja svojih vrstnikov in naše pionirske literarne dejavnosti. Ker se mnogi člani literarnega krožka letos poslavljamo od naše šole, želimo vsem na šoli še mnogo uspehov, zlasti pa delu literarnega krožka, Žal nam bo, da ne bomb več mogli sodelovati pri nastajanju tega lepega glasila. Želimo., da bi bila vsaka' številka vsaj tako dobra, kot so bile te, ki smo jih „dali. na svetlo" v'teh'dveh prehitro minulih letih. Janja Lah, 8.c V/ POROČILO 0 ŠAHOVSKIH TEKMOVANJIH Na vseh letošnjih tekmovanjih smo^ se grmski šahisti kar dobro odrezali. Na šoli je bilo najprej medrazredno tekmovanje šahistov. Tu je bilo tudi občinsko prvenstvo, kjer je prva ekipa Grma zasedla prvo mesto, druga pa se je uvrstila na tretje mesto. Na dolenjskem prvenstvu, ki je bilo v Kočevju 13. maja, smo imeli manj sreče, saj smo bili šele tretji, med posamezniki pa sem se kot najboljši Novomeščan uvrstil na 5- -• 7* mesto. Ganič je bil deveti, Golobič pa enajsti. Poleg tega smo se odzvali vabilu ŠK Zagorje, ki nas je povabil na prijateljsko srečanje. Odšlo je do NovOmeščanov iz vseh šol. Tam smo zasedli tretje mesto. Z osnovno šolo Katja Rupena smo odigrali dvoboj na 12 deskah. Zmagali smo prepričljivo. To so nekateri naše rezultati: Liolsko tekmovanje - posamezniki 1. Ganič Gorazd, 7.a 18 točk , 2. Kapš Rafko, 7*a 17 točk 3. Golobič Mirko, 6.b 16 točk 61 Ekipno šolsko tekmovanje a/ Nižji razredi m 1—1 2.a • OJ 3.d 3. 4. a b/ Višji razredi 1. 6ob - Golobič, Okleščen, Novakovič, Mežan 2 o 7 »c - Ban, J andr i o , 'Grade cki, Beg Matoh, Rihar, Gačeša, Drenovec Občinsko tekmovanje -ekipno . . '' v;:-. i; 1. 1. ekipa osnovna šola Grm - 21 točk 2, 2. ekipa osnovna šola Katja Rupena - 19 točk 5. 3* ekipa osnovna šola Grm - 17' točk Dolenjsko:tekmovanje - ekipno 1. Kočevje - 12 točk 2.. Grosuplje : - 9 točk 3. Novo mesto - 7 točk * . • ■ ■ f Prijateljsko srečanje, v Zagorju lo • -j • - r • Kočevje — 66 točk 2. Zagorje ' - 56' točk 3. Novo mesto - 46 1/2 točk • 4. : i. ■Borovnica - 13 1/2 točk Naš krožek vodi tovariš Milič 0 'Rafko Kapa, 7.a .! ■ - 62 POROČILO ŠSD Čeprav se že bliža konec šolskega leta in se tekmovanja kar vrstijo, smo dosegli že vrsto lepih uspehov. Posebno ženska ekipa gimnastičark, ki je v Ljubljani v republiškem prvenstvu v orodnem mnogoboju osvojila tretje mesto in bronasto medaljo, ekipa košarkarjev, ki je slavila zmago na občinskem prvenstvu, moška rokometna ekipa pa je osvojila samo drugo . mesto na občinskem prvenstvu, saj je v odločilni tekmi izgubila' 13 : 11 s Katjo Rupena, ki nam je tako odnesla prvo mesto . Pohvale so vredni tudi naši nogometaši. 19- aprila je bilo sektorsko prvenstvo v malem nogometu. Naša reprezentanca je osvojila drugo mesto za ''/avto vasjo, ki je bila.; prva. Za nami pa sta bili ekipi Grosuplje, in Žužemberka. Seveda ne smemo pozabiti atletov, ki so potem, ko so zmagali na občinskem prvenstvu, odnesli še prvo mesto na področnem prvenstvu in se tako plasirali na republiško prvenstvo, ki bo v Kranju. Rezultati z občinskega prvenstva v atletiki: Pobrali smo kar 12 zlatih, 9 srebrnih in 5 bronastih medalj. Omenila bom le učence, ki so dosegli prvo mesto. Pionirke: na 60 m : Rihar Neveka - 8,7 štafeta 4- x 60: Bele Mojca, Šmid Darinka, Tovšak Maja, Rihar Nevenka s časom 34,0 višina: Zevnik Brigita - l4o cm daljina : Tovšak Maja - 439 cm krogla : Valentič Jolanda - 9,24 m troboj : Brulc Lučka - 99 točk Skupno so dosegle pionirke 821,5 točk. Pionirji: na 60 m : Kraševec Toni - 8,3 na 400 m : Miklavčič Žare - 60,0 - '63 - štafeta 4 x 60 m v postavi: Kraševec Toni, Ritonja Igor, - ' Šuštar Miloš, Gabrijel Roman z.rezultatom 30,3 višina : s Rangus Davorin - 170 cm daljina : Ritonja Igor - 484 cm krogla .- Joško Bajec - 12,36 cm troboj : Bukvic Mikan s 136 točkami Skupaj so dosegli 724 točk. Medobčinsko prvenstvo: Pionirji: 60 m : 1. Kraševec Toni - 7,7 2. Miklavčič Žare - 8,0 400 m : 4. Gabrijel Roman - 59,9 5. Bele Igor - 39,9 štafeta 4 x 60 n 1. Grm v postavi: višina : daljina troboj krogla Kraševec, Gabrijel, Miklavčič in Šuštar z rezultatom 30,8 1. Rangus Davorin - 173 era ~ nov šol. rekord 2. Šuštar Miloš ~ 17o cm 3. Kovač Miran - 155 cm 4. Bartol Robi — 155 cm 2. Ritonja Igor - 486' cm 3. Pirnat Drago - 485 cm 1. Bukvic Milan - 167 točk - nov šol. rekord 3. .Potočar Slavko - 126 točk 1. Bajec Joško - 12,92 m -nov šol. rekord 2. Mijajlovič Stane - l,o,39 m ■ Skupno smo dosegli 823,5 točk Pionirke: 60 m : 2. 4. 300 m : 3. 4. Rihar- Nevenka - 8,5 ^avžik Diana - 8,7 Zaletel Vesna - 480 Pakar Zdenka - 48,1 - 64- - štafeta 4- x 60 ra v postavi višina daljina troboj krogla 6mid, Vavžik, Tovšak in Rihar z rez tatom 33,9 1. Petrov Marta - 14-7 cr. - 'nov šolo rekord 2, Zevnik Brigita - 135 cm X. Šmid Darinka - 4-4-6 cm 2. Tovšak Maja - 416 cm 1 o Brulc Lučka - 138 točk 2. Zrimšek Jožica - 92 točk 1. Valentič Jolanda ~ 9,61 n Skupno so dosegle 855 točko Vsem tekmovalcem želimo še veliko uspehov! Jolanda Valentič, 8.c SREČANJE PIONIRJEV PESNIKOV NA OHRIDU V torek se je 10 pesnikov iz cele Slovenije zbralo v Ljubljani. Bili smo gosti ZPM Slovenije, njihovi predstavniki pa so biki hkrati naši mentorji. Po kosilu smo se ob l4-,20 z brzim vlakom odpeljali do Zagreba, kjer smo presedli v spalni vagon. V njem smo prespali noč in drugega dne ob lln prispeli v Bitolo. Neskončna ravnina in suha, zorana zemlja so nas presenetili, še bolj pa smo bili presenečeni nad Ohridom. V sredo, popoldne smo se vtaborili v počitniškem domu pionirjev v Sutjeski. Istega dne smo imeli ob 20. uri sprejem ob tabornem ognju. Tekmovanja, ki je bilo na sporedu v četrtek ob 8,30, se je udeležilo 60 pionirjev in pionirk ter predstavnikov avtonomnih pokrajin. Brali smo svoje pesmi V' in s tem zastopali Slovenijo. Žirija je pesmi pozorno poslušala in ob 1911 napovedala razglasitev rezultatov. Svoj prošti čas smo izkoristili za ogl.ed mesta, prelepih starih cerkva in trgovinic z najrazličnejšim, blagom. Vsi ne- jh • strpni smo se zopet zbrali ob 19 pred kulturnim domom, ter vendar pričakali rezultate. Podeljenih je bilo 15.nagrad. Večer se je končal s plesom in se spojil že z dnevom mladosti. ' ■ Se vsi utrujeni smo v petek z ladjo obiskali cerkev sv. Nauma na drugem' koncu jezera.. Čeprav smo imeli napovedan sestanek z graničarji, nas le-ti niso čakali, tako da smo se po dveh urah vrnili preti mladinskemu domu,. Spoznali smo vse polno prijateljev, izmenjali naslove, pesmi, vtise in se le stežka poslovili od njih. Srečanje mi bo ostalo dolgo v spominu, čeprav se morda ne bomo videli nikoli več.. Joli Valentič, 8.c POPRAVI, ČE ZNAŠ! OSMOVOŠOLCEM V SLOVU Zlu nam je žou, dragi osmošilci de nas zapušate. Navadi smo se en na drucga. Včas smo vam rej s zavidal k ste bil talcu važn, pa naj starejši ampak čeprou bomo mi zdaj naštar-ejš, nam je žarejs hudu ko greste. Pridte še kej nazaj! Magar sam na igriše. Al. pa če se srečamo, bodmo še zmiram prjati. Pa usi, kulkr nas je vam želima, da b se dobu obnesel pusod, kamr boste šli. Nkar nam ne delajte sramote! Kdr ga boste kaj polomil, ne smejte puvejdat, da ste hodil na našo šolo, drugač pa le kar povejte. Be nejkej naukov vam bomo dal! 1. Ne pozab, da s dobil u naši šul vse taboljš za nadalnu šulajne! 2. Ne pluvaj na čast naše šule! 3. Pozdravlaj in spoštuj svuje negdajne učitle-! Vaši prjati KLEPETULJE V naši šoli pa imamo klepetulje tri. Klepetajo in regljajo kar za pet ljudi. Mi, učenci, smo sklenili, -i-- O-1 . - - i = . in pCLeia bo spet lep kakor je bil pret! n« 'Mnlro - 67 - KAJ VEŠ O NAŠIH KNJIŽEVNIKIH Kje se je rodil Tone Seliškar? A v Zakojci B v Ljubljani . , C na Muljavi ^ Kdo je napisal knjigo Posadka brez ladje? A Anton Ingolič B France Bevk G Tone Seliškar Kaj je bil Karel Destovnik - Kajuh? A pisatelj B pesnik C dramatik Katero knjigo je napisal Franc Šaleški Finžgar? A Domen B Dekla Ančka 0 Rokovnjači Kaj je bil po poklicu Simon Gregorčič? A duhovnik B čevljar C učitelj Koliko je letos star Matej Bor? A 41 let B 60 let C 59 let Katerega leta je umrl Lovro Kuhar? A 1969 B 1926 C 1950 Kaj je bil oče pisatelja Ivana Cankarja? A kroja č B učitelj C čevljar 1/feiss Mateja 6.d 1. 2. 9. 10. 11. 13. 14, 18. 19. 20. 23. 25. 26. 27. 28. 29. 31. 32. r i 2 3 12 —u—— j \ !; 5 1 6 8 li 9 lo In 11 r Li2.: m P 13 ! ! 14 15 16 j jii! L... IZ. 18 n |f|i ii ff 2o 21 22 ... 1.. _ 23 24 i... ii25 _ i ; j 26 fll 1 IF1 it. 28 IS 29 w 3o . 31 ! 32 VODORAVNO polotok, na katerem je grško mesto Šparta ime glavne junakinje v zgodbi Lepi janičar, ki sta ji ga dala Cigana Markovič Andrej največja slovenska reka vprašalnica grška boginja nasprotno od odhod ime pevca Šerfezija hidrocentrala gora v Julijskih Alpah oče ljubkovalno moško ime samoglasnik - hrvaška vprašalnica osebni zaimek telesna poškodba človek, ki v službi peče kruh enako, samoglasnika - ?o - NAVPIČNO 1. pokrajina ob Savi 2. žensko ime 3. Latinosova hči 4. osvežujoča brezalkoholna pijača 5. več omar 6. močan dež 7. Zagreb 12. izvršni svet 13. sosednja država 15. Roman Volk 16. vrsta krave 17. gora v Karavankah 19. vici 21. domača žival 22". bitje,' ki večkrat nastopa v bajkah 24. moško ime 28. začetnici imena in priimka slovenskega pevca 3o. Karlovac Borut Škerlj, 6.d - 71 REBUSI Katero število manjka? t / ' \ l \ X\ A \ ? r i i ■i ) , \ J u. \5/ ^ ; ■■ ) \ X i \ .f ' / ! \ r \ a X V. i ■s Kaj moraš vstaviti, da dobiš besedo stric? r‘-% i. " f i ^ i i a A E ji. •til J: Kaj moraš vstaviti, da dobiš bc sedo kapetan? '*A lT f\\ ! £- W ! '-A Vavžik Dražen, 7.c Sere elj Primo ž, 7.c KAZALO 1. V' naših srcih še živite,- Silva Kralj, 8.c 1. 2. Uprli so se, Liljana Rif-elj, 8.c 2„ 3. Dva Zagorca, Marta Petrov,- 8.b 4,, 4. Punt, Irena Klemenčič, ‘5.a 6. 5. Po poteh kmečkih upornikov, Pranci Beg, 7*c 6. 6. Zaječale so razvaline Hehovskega gradu, Pa jo Car, 8.b 8.' 7. Zgodovina gradu Grm, Damjan Gazvoda, 7.c 9- 8. Na obisku v gradu, Maja Tovšak, 7.0 lo. 9- Gubčeva lipa, Damjan Gazvoda, 7»c • 11. 10. Moj oče, borec Gubčeve -brigade, Diana ^avžik, 8.C • 12. 11. Punt, Anka in Jožica, 5.a 14. 12. Pri nas je veselo, Vesna Pečaver, 6.b 15. 15. Pri nas doma, Neno Martinovič, 5*a 16. 14. Poklici v naši drugini, Miha Hudi, 8.b 16. 15. Prosti čas članov naše družine, Jelka Košmrl, *8.a -■ - 18. IS. Veliko nas je, Božo Korasa, 6.c • 20. 17. Hobi mojega očeta so rože,Bogdana Iličin, 8.a 21. 18. Družinska dragocenost, Iztok Gradecki, 7»c 23. 19. Družinski praznik, Robert Bartol, 7*c. 25» 20. Naš dedek in babica, Maja Tovšak, 7•c -26. 21. Zbogom, šola, Darko Rink, 6.c 29. 22. Zbogom, šola, učenci 8.c 30. 23. Kam? Liljana Rifelj, 8.c 34. 24. -Odločila sem se, Joli Valentič, 8.c 36. 25. Rada bi bila koristna, Silva Kralj, 8.c 37* 26. Upam, da bom zdržal, Darko Rink, 8.c 39- 27. Spomin, Marija Trunkelj, 6.c 41. 28. Obstrmela sem, Božena Bele, 7.c 42. 29. Zgrozil sem se, Darko Rink, 8.c 43. 30. Moj očka - vojak, Helenca Janžekovič, 2,d 44. 31. Moj oče pri vojakih, Armin Kordič, 2.b 45. 32. Očka mi je pripovedoval, Silvica Iličin, 2.b 45. 33. Življenje - največji dar narave, Marta Petrov, 8.b stran stran stran stran stran stran stran stran stran stran stran stran stran stran stran stran stran stran stran stran stran stran stran stran stran stran stran stran stran stran stran stran 46. stran 34. Sanjalo se mi je, Marjanca Trščinar, 5.b 47. 35. Srečanje, Brigita Zevnik, 8.b 48. 36. Sadovnjak, Helenca Mušet, 2.b 49. 37. Naš razred, Silvica Iličin, 2.b 49. 38. Partizan, Marija Trunke 1-j , 6.c 5o. 39. Maš 'muc Miki, Andrej Grah, 3*c 51. 40. Prvomajski prazniki, Joži Kavšek, 6.c 51. 41. Kaj vse smo storili letos, Majda Jereb 52. 42. Vesela šola, Francka Dular 53» 43. Srečanje Pionirjev zgodovinarjev, Pajo Car, 8,b 55. 44. Obisk v Beogradu, Franci Beg, 7.c 56. 45. Izlet v Volčji potok, Mira Petrič, 7.N 57* 46. Poročilo o delu literarnega krožka, Janja Lah, 8,c _ 59* 47. Poročilo o šahovskih tekmovanjih, Rafko Kapš, 7.a 60. 48. Poročilo BSD, Joli Valentič, 8.c 62. 49. Srečanje pionirjev pesnikov na Ohridu, Joli Valentič, 8.c 64. 50. Popravi, če znaš 66. 51. Klepetulje, 3 učenke, 5.a 66. 52. Kaj veš o naših književnikih, Mateja Weiss,6d 67- 53* Križanka, Borut. Škerl, 6.d 69. 54. Rebusi 71. stran stran stran stran stran stran stran stran stran stran stran stran stran stran stran stran stran stran stran stran stran Zbrali in uredili člani literarnega krožka osnovne šole Grm pod vodstvom predmetne učiteljice Ivanke Mestnik. Uredniški odbor: Janja Lah Jolanda Valentič Metka Blatnik Iztok Gradecki Franci Beg Robert Bartol .Likovne priloge izdelali člani likovnega krožka pod vodstvom predmetnega učitelja Nika Goloba. Likovni prispevki: Našlo Arna stran Tlačani orači Tlaka Boj Uporniki se zbirajo Puntarija Zabavna stran Vili Zadkovič, 8.a Jelka Košmrlj, 8.a Marjetka Janžekovič, 8,a Matjaž Klančar, 6.0 Bogdana Iličin, 8.a Jože Knafeljc, 6^a ■ Slavko Zrilič, 7.a Blagajničarka: Lidija Novak Razmnoževal : Lojze Novak Naklada - 550 izvodov Cena - 3 din Novo mesto, 4. junija 1973 I ■ ’ ; I