**.haS& 'J&&k tuf veti, £#*$£& iss *š#«sa 5»»»»aMkaa»i ftiavtUe! K 1*50. mm i- _ (asopis za raaomio, ncmismio m oaw. UrednMtr« In upravnlSivo je v Ljubljani, OradlSče štev. 17/1. — Dopisi se ae vračajo. — številka pri Čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. — Številka telefona 552. Maroiufna *a o*enjlje SHS: lstna K 180, ra pol leta K 95, *n fetrt teta K 50, mesečno K 20, *a Inozemsko mesečao K 10 v-’ Phkta ki t«£l »e v kjnbljanl. LETO IV. LJUBLJANA, dne 21. maja 1921. v?- vi** “ STEV. 47. industrija obrtniku trsouci-groslsti! Udeležite so v polnem številu kot razstavljalci ljubljanskega velikega vzorčnega semnja od 13. do 24. avgusta 1.1. Vsa pojasnila, sejmski redi in prijavnice se dobe brezplačno pri uradu »Ljubljanskega velikega semnja« v Ljubljani, Turjaški trg št. 6/II. Rok za prijave kot razstavljalec v Sloveniji je do 31. maja t. 1. Draginja. Ne čitaš skoraj članka v časopisu, ®iti ne nove knjige, ni ga govora na trgu, doma aii v salonu, v katerih bi ne bilo tožbe zoper draginjsko pošast, kj j0 je rodila dolgotrajna svetovna vojna. Tarnajo delavec, uradnik, kmet, obrtnik, a tožijo tudi trgovec, posestnik in milijonar. Samo eden je veseli in ta je — zakotni verižni k. Ta je draginje vesel in največja njegova slast je splošno draginjo še dvigati na tako višino, da bi nikdo več ne mogel kupovati razen njega — sa-^ deloma radi bližine Srbije, delo- ma radi planin. Makedonska goveja koža spada v red bosanskih; vendar pa kaka bolja polnejša med njimi po-kazuje na srbsko soseščino, črnogorska pa je radi mnogih ogrcev še slabša od bosanske. Bivolske kože, katerih ima največ Makedonija, kjer pa tudi niso mnogoštevilne, upotrebljavajo se za slabji podplat in opančnik. Zagrebška okolica da izborno, zelo veliko in enakomerno konjino, Banat eno od najboljih, kakor so tudi v splošnem slavonske lepe, enako dobre kot slovenske. Konjine iz Srbije so si ednje, makedonske dosti močne, bosanske pa male, še precej dobre. Žal tovorijo Bosanci, kakor tudi drugi deli na jugu naše države, zaradi slabih potov in konservativnosti največ s tovornimi sedli (samari), ki zelo odrgnejo kožo. Na žalost se vidi radi slabega čiščenja mnogo živali, ki je na koži bol-na, na pr. krastava. Kulturni kraji imajo dosti manje koza po pregovoru: Koza je dobrot-Ijivec, ki vsebuje dva škodljivca«, posebno še, ker uničuje gozd. Zato tako malo istih v Sloveniji, Istri in Hrvat-ski, katerih kozja koža je srednja tudi * po velikosti. Srbske kozine so večje, podobne hercegovskim, ki so malo slabje od bosanskih; makedonske so precej ošpičaste, od dlake zastrižene. črnogorske kozine, čeprav je dežela le slabo pogojzdena, so zelo dobre. Vendar pa je paziti pri kozinah iz južnih krajev naše kraljevine na ošpice, ki zelo škodijo koži; istih imajo dviži-čine, posebno pa še kozličevine zelo malo in so zategadel zelo dobre za chevreau. Med tisto malo količino slovenskih ovac ima birk pleme zelo fino kožo, medtem ko je hrvatska ovčina — ra-zun lir v. Primorja manja, slabša in groba od lica. Hercegovska ovčina je bolja od bosanske, tudi bolj polna, črnogorska groba; Gornja Morača jma veliko ovčje pleme. Sandžak ima izborno ovčino, mehkejše volne; važna zbirališča za isto so Mitroviča in Ple-vlje. Makedonska ovčina je po volni kakor rečeno 4 vrstna. Srbska ovca je večinom srednje fino volnasta, koža njena pa mnogo bolja od banatske, ker ne obstoji nevarnost prevelikega oblatenja. V spodnjih krajih naše države se dobi sem in tja ogrčaste ovči-ne, vendar so pa ogrci redki, celo na posamezni koži jih nisem našel več kot 4 in to bolj na plečih. Jančkovine marsikatere naših ovčjih plemen so ne samo po koži zelo mehke, nego tudi dobre za kožuhe, tako na pr. istrsko puljske, hrvatsko primorske, dalmatinske. Makedonski prašiči so dosti slični črnogorskim, katerih koža, kar se jih slučajno odere, so pa zelo grobe, vendar jih tamošnje ljudstvo rado upo-trebljuje za presni opanek. Srpski prašiči so večinoma basuljaste pasme, sem in tja tudi že redko ščetinasti, po-plemenjeni; kože njihove so po večini odšle z eksportiranimi prašiči. Bosanski prašiči so na pol poplemenjeni, vendar se ne odirajo, kar tudi tam ne bi bilo praktičnega pomena, ker muslimani, tamkajšnji kožarji ne smejo priti v dotik s svinjino. Banatski in slavonski basuljci imajo zelo veliko kožo, katera se radi volnene podlan-ke in nesnage v nji zelo rada spari. Severni hrvatski kraji imajo redko, ščetinaste prašiče, ki so podobni lepemu slovenskemu prašičjemu plemenu, katerega koža je izborna. V odiranju prašičev smo mi Slovenci eni prvih na svetu. (Konec prihodnjič.) oziru naše trgovstvo. — Vse take želje torej, ki jih ima naše trgovstvo, naj predloži trgovskemu gremiju, oziroma ob sredah, kadar je tukaj uradni dan trgovske zbornice. Predmeti, ki so sedaj trošarini podvrženi, so vsi navedeni v knjigi, ki se imenuje »Trošarinski predpisi«. Ker pa gotovo ne bode vsak trgovec to knjigo naročil, naj pregleda letošnji »Trgovski list« št. 36, kjer »o navedeni vsi trošarini podvrženi predmeti. Ker se danes razglašajo vse važne naredbe v tem listu, je ne-obhodno potrebno, da je vsakdo na ta list naročen. 4. Zahteva carinskih olajšav. O naši carini se je že mnogo pisalo in še več govorilo, a do danes kljub temu še prav malo doseglo. Da je naše ocarinjenje tako počasno, krivo je v prvi vrsti veliko pomanjkanje uradništva. V Mariboru je največja carinarnica cele Jugoslavije, ki ima temu primeroma najmanj uradnikov, imeti bi morali tukaj najmanj 60 uradnikov in med temi vsaj 15 revizorjev. Na pošt. oddelku imamo le enega revizorja, ki z dvema prideljenima uradnikoma kljub največji marljivosti odpravlja komaj polovico došlih paketov dnevno. Torej biti bi moralo /a silo vsaj še enkrat toliko uradnikov na pošti, da se dnevne pošiljke strankam redno dostavijo. Tako pa moramo čakati, ne samo po eden, ampak kar po dva in tri mesece, predno dobimo na-fie blago. Nič boljše ni pri tovornem blagu. Tam imamo samo tri revizorje, od lcojih je eden vedno odsoten ali pa bolan. Tam bi rabili vsaj dvakrat toliko uradnikov. Ukrenilo se je v tem oziru že mnogo pri finančnem ministrstvu, a reče se, da nimajo več zmožnih uradnikov. Ako toraj ministrstvo nima dovolj uradnikov, zakaj pa pu-y sti potem, da gredo razni zmožni uradniki v pokoj ter potem postanejo samostojni carinski agentje? Naj vlada toraj tem carinskim agenturam odtegne koncesije, potem se bodo ti Kopet vrnili v carinsko službo in uradnikov bode dovolj, posebno pa revizorjev, katerih najbolj primanjkuje. Da pa nikdo ne bode mislil, da brez teh agentur no bode mogel svoje blago cariniti, zato naj se dovoli carinskim uradnikom, da gredo trgovcu v tem oziru na roko, da se bode priučil vsak sam izpolniti predpisane deklaracije. Posebno meščanskim trgovccm bode izpolnitev deklaracij lahka, ker ima vsak izmed nas le nekaj vrst blaga, ki podleži carini, katere poši-Ijatve se ja vedno ponavljajo. So pa tudi še druge zapreke. Ali glavno za danes je to, kar sem omenil. Gremij je v tem oziru storil že vse primerne korake pri zvezi in trgov, zbornici, in bode tudi še nadalje ukrenil potrebno, da se li nedostatki odpravijo. 5. Potreba in korist organizacije. Kakor se je že opetovano omenilo, se danes organizira vsak stan. Le trgovski stan je v tem oziru še najbolj malomaren. Zadnja leta ste morali gotovo vsi uvideti, da vsak udriha le po trgovcu, in naj si bode še tako nedolžen. Med ljudstvom se je danes ideja, da je trgovec tisti, ki je zakrivil današnje razmere, že tako ukoreninila, da je mogoče to za nadalje preprečiti le, ako se dobro organizii’amo. Ni potreba danes spet na novo omeniti, kaj je trgovski stan moral preživeti zadnja leta, kajti to je vsakemu posamezniku itak dovolj znano, ker je vendar mnogokrat sam čutil. Treba nam je toraj na vsak način dobre in trdne organizacije, potom koje nam bode mogoče ustanoviti marsikaj, kar danes zelo pogrešamo v trgovskem oziru. Zato se Vas poživlja danes zadnjič in resno k skupnemu delu in bodočnost nam mora biti zasigurana. 6. Potom carine zaplenjeno blago. Kakor vam je vsem znano, se je zadnje čase ob naši meji zelo veliko blaga tihotapilo čez mejo, katero je carinama tudi zaplenila. Kolikor nam je znano, je v carinskih skladiščih videti, cele kupe tega blaga. Kaj se' pa s tem zgodi, je popolnoma neznano. Po postavi bi morala carinarnica javno prodajo tega blaga vedno razglasiti, kar se pa do sedaj kolikor vemo, ni zgodilo. Naša skrb bode toraj, da tudi v tem oziru storimo takoj potrebne korake. 7. Pri slučajnostih je bila debata še zelo živahna ali kratka. Ati temelji naše finančno pravo m u-pravno postopanje na modemih načelih? III. Obdačba družb z omejeno zavezo. Družbe z omejeno zavezo so postale zadnji čas zelo važen gospodarski faktor. Ž njimi je vedno bolj računati. Že število doslej ustanovljenih takih podjetij je veliko. A tudi za bodoče je pričakovati večje število novih združb. In to je povsem naravno. — Kdor hoče danes začeti kako večje podjetje, rabi ogromno napravno glavnico. Ako te nima, je vspešnost zelo dvomljiva. Denarne zahteve so torej danes zelo visoke. Gospodarsko šib-keji jih ne zmore. Posledica je zdruz-ba. Za združbo je pa najbolj prikladna oblika: družba z omejeno zavezo. Pri tem položaju je postalo vprašanje aktualno, na kak način se take združbe obdači. Podjetja morajo namreč vedeti, kaka davčna bremena jih čakajo in ali imajo v obstoječih zakonih kako davčne olajšave. To pojasniti je namen tega članka. Vprašanje obdačbe rešuje, vsaj n a č e 1 n o, zakon z dne 6. III. 1906, drž. zak. št. 58. Odmerja se po § 115. odst. I. tega zakona družbe z napravno glavnico nad en milijon kron s posebno pridobnino. Podjetja, ki imajo pa napravno glavnico, ki znaša k večjemu en milijon kron, pa plačujejo občno pridobnino (obrtni davek). Ta določba na prvi pogled morda ni razumljiva. Razlagati jo je takole. Finančna uprava je svoječasno propagirala ustanovitev podjetij, ki niso imela izrečno velekapital istične tendence. Radi tega je določila, da družbe z omejeno zavezo, ki nimajo previsoke napravne glavnice, uživajo posebne davčne ugodnosti, t. j., da plačujejo občno pridobnino. Slednja je namreč bila svoječasno in je tudi Še, danes v obče dokaj nižja, kakor pa posebna pridobnina. Način in torej tudi višina obdačbe zavisi od višine napravne glavnice. Radi tega nam je najpreje ugotoviti, kaj je davčno-pravno smatrati za napravno glavnico. Kot tako označuje § 115. zgoraj navedenega zakona vse one glavnice, ki so trajno v pridobitnem namenu vložene v podjetje. Zakon se pa ne zadovoli s samo definicijo. Podaja nam tudi par primerov. V napravno glavnico je po d etičnem pojasnilu všteti sledeče kapitalije: a) pogojno temeljno, družabno glavnico; b) vse one vložke, katere družabniki trajno vlože v podjetje poleg svoje temeljne, pogojene družabne vloge; c) vse tuje kapitalije, katere si izposodi družba proti hipotekarnemu zavarovanju, proti prioritetnim obligacijam oziroma proti drugačnim delnim zadolžnicam. Poleg tega se lahko všteje v ria-pravno glavnico tudi še druge trajno v pridobitne namene v podjetje naložene glavnice. Kriterij bi bila trajnost in pridobitni namen. Nastane vprašanje, katere davke plačujejo družbe z omejeno zavezo na podlagi zgoraj navedenih določb. Združbe z napravno glavnico, ki znaša k večjemu 1,000,000 K, plačajo: a) občno pridobnino; b) 130 oziroma 170 odstotni enotni državni pribitek; c) doklade za avtonomne oblasti. Družbe z napravno glavnico nad en milijon kron, so pa obdačene s a) posebno pridobnino; b) 90 odstotnim enotnim državnim pribitkom; c) 30 — 80 odstotnim donosnost-nim pribitkom; d) z dokladami za avtonomne oblasti. V obeh slučajih se plačuje Še invalidski in prometni davek. V podrobnem navajamo še sledeče: Enotni državni pribitek je državni davek, od katerega se ne plačuje nikakih avtonomnih doklad. Stopil je na mesto deželnih doklad, oziroma (pri občni pri- dobnini) na mesto deželnih doklad in vojne doklade. Združbe, katerim se odmerja občna pridobnina, plačujejo ali 130 odstotni ali pa 170 odstotni enotni pribitek. Družbam, katerim se odmerja toliki obrtni davek, po katerem bi spadale v I. in II. pridobninski razred, se odmerja 170 odstotni, ostalim (III. in IV. razred) pa 130 odstotni enotni državni pribitek. Omeniti nam je še rentabilitetni pribitek, katerega plačujejo združbe z napravno glavnico nad 1 milijon K. Odmerja se takim podjetjem, ki imajo višjo rentabiliteto. Ako je donosnost podjetja z ozirom na napravno glavnico po stanju začetkom leta, višja kot 6 odstotna, tedaj se odmeri donosno-stni pribitek (Zakon z dne 28. avg. 1916, drž. zak. št. 280). Cim višja je rentabiliteta, tem višji je tudi donos-nostni pribitek. Slednji znaša, ako znaša rentabiliteta: več kot 6 odstotkov, a k večjemu 8 odstotkov — 30 odstotkov; več kot 8 odstotkov, a k večjemu 10 odstotkov = 40 odstotkov; več kot 10 odstotkov, a k večjemu 12 odstotkov — 50 odstotkov; več kot 12 odstotkov, a k večjemu 14 odstotkov = 70 odstotkov; več kot 14 odstotkov = 80 odstotkov od predpisa na posebni pridobnini. Nadalje nas zanima, kako ugotovi davčna oblast odmerno podlago za občno pridobnino in kako pa za posebno pridobnino. (Dalje prihodnjič.). Dr. Fran Ogrin: Gospodarski pomen čehosSovaško-jugo-siovanskega koridora. Ko se je jugoslovanski narod z revolucionarnim aktom dne 29. okt. 1918 in z državno-pravnim aktom z dne 1. dec. istega leta — takrat je izročilo Narodno veče znano adreso regentu Aleksandru — osvobodil in ujedinil, je dosegel svoj stari, najvišji ideal. Novo nastalo državo pa je treba postaviti, da se ji zagotovi obstoj, razvoj in napredek, na trdno gospodarsko podlago. V' to je nam potreba premišljene, dosledno izvajane notranje in zunanje gospodarske politike. Ako pa motrimo naše zadevno delo zadnjih dveh let, vidimo, da ni mamo stalnosti in orientiranosti niti v eni, niti v drugi. Na znotraj se sicer marsikaj in na raznih gospodarskih popriščih gibljemo, poskušamo in ustvarjamo, ne delamo pa še po enotnih nacijonalno-ekonomkih načrtih. Vendar pa kažemo pri ustanavljanju raznih obrtnih in industrijskih obratov, dalje potrebnih denarnih zavodov toliko sile in žilavosti, da se bo sčasoma izkristaliziralo pravo, smotreno narodno gospodarstvo (v notranjosti). Ker pa ni nobena država tako gospodarsko zaokrožena, da bi mogla brez ozira na druge živeti in prospe-vati, moramo gledati, da spravimo čim preje svoje gospodarstvo v sklad in v relacijo z gospodarstvom, zlasti sosednjih držav. Volili nam je eno ali več takih držav, kojili gospodarstvo daje našemu potrebno dopolnilo in gibalo za nadaljnji razvoj. Mi smo predvsem agrarna država, koje industrija se je šele začela razvijati in krepiti. Stopiti nam je tedaj v stik s tako državo, ki rabi naše odvišne poljske in gozdne pridelke na oni strani, na drugi pa nam inore dobavljati one industrijske izdelke, ki jih mi še sami ne proizvajamo ali ne \ zadostni meri. Najbližji taki drža\i sta Avstrija in Italija. — Toda to sta nam sovražni deželi, od katerih ne moremo imeti prave, trajne koristi. Avstrija in Italija gledata lc, kako bi one potreščine, ki jih ne moreta od drugod kriti, od nas dobavljali. Kar nam dajeta pri tem v zameno (v kompenzacijo), je dano le tje v en dan, brez dobrega namena, samo da poravnata pri nas narejene dolgove. Mi rabimo tedaj pri svojem gospodarstvu prijateljsko državo, ki ima tudi političen interes na našem pro-spevanju in ki nam more nadomesio-vati i Nemško Avstrijo i Italijo. Ta dr- žava je Češko slovaška republika. Ker pa pelje pot do nje preko Avstrije in Madžarske, je potrebno, da se nam da koridor med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Ta koridor bi omogočil, da bi mogli mi 1. oddajati domala vso od-višno moko (žito se mora pri nas mleti) in meso (goveda in prešiči se morajo pri nas klati), nemoteno ia brez nepotrebnih ovir in šikan Češkoslovaški. 2. Bi mogli mi dobivati od ravno-tam potrebne industrijske izdelke. To so v prvi vrsti razni stroji in poljsko orodje, dalje barve, zdravila, lokomotive, vagoni itd. Pri blagu, ki ga morda Ceško-slovaška republika ne producira, pač pa Nemčija, bi prva posredovala pri tranzitu, kajti ona je sama ena glavnih dobaviteljev in odjemalk nemške republike. Ugodnosti takega neposrednega prometa so na dlani. Vzajemno bi dovoljevale carinske in razne vozno (er pristojbinske olajšave, kar bi imelo za posledico pocenitev izmenjara-nih predmetov in s tem tudi zboljšanje i naše i češke valute, tako v medsebojnem. kakor tudi v mednarodnem prometu. Cim večji in boljši bi bil ta gospodarski promet, tem večja in trdnejša bi postajala tudi medsebojna politična in kulturna vez. Ceško-Slo-vaška in Jugoslavija na taki podlagi in v takem razmerju bi tvorili nadomestek one donavske federacije, katere vzpostavitev francoski kapitalisti tako zelo žele. Ta politično-gospodur-ska zveza bi tvorila tudi najvišji in najdebelejši obrambni zid proti habsburškim kraljevskim pohodom na Madžarsko. Ta koridor ne more nadomestili donavska pot. Prvič služi ista raznim deželam med Severnim, Baltiškim in Črnim morjem, drugič pa si laste glede nje besedo (radi uprave) razen mednarodne donavske komisije še j posebej vse obdonavske države, tako da je s tem močno ogrožena enotnost in cenenost prometa po Donavi. Ti nedostatki bi deloma paralizirali projektirani prekop: Donnvn—Kovp - Kolpa - Adrijansko morje. Toda ta m* bi mogel nikakor služiti — ako visoke gradbene in vzdrževalne stroške sploh izvzamemo — enakim političnim smotrom in idejam kakor imenovani koridor. Le ta bi mogel ločiti trajno madžarstvo od nemštva in zaraniti.temu — obrambni nasip bi šel od Ilella do Adrije — invazijo na vzhod. Poglobitev gospodarsko-političniii odnošajev med nami in Ceho-Slovaki bi pomenila osamosvojitev našega narodnega gospodarstva, zlasti napram Laški, ki hoče igrati danes napram nam nekako očetovsko-protektorsko vlogo. Potem nam ne bo treba vef moledovali za malovredno laško manufakturo in laške stroje, marveč bi se vloga zamenjala, ako bi hoteli Labi dobiti od nas cenenih živil — Češkoslovaška bi gotovo ne kupovala vse odvišne množine pri nas — in lesnih izdelkov. Potem tudi ne bi mogla priti do nas Italija s takimi nezaslišanimi gorostasnostmi, kakor je zahteva laškega brodarstva ob dalmatinski obali ali zgradba železnice Zader— Knin z laško upravo. Ceško-Slovaška pa bi tudi v svojem prekomorskem prometu ne bila več navezana takorekoč le na Trst, ampak bi se v svojo in našo korist posluževala jugoslovanskih adrijanskih pristanišč. Tako bi nam pripomogel naslon na industrijalno Ceško-Slovaško do one smotrenosti in ustaljenosti v našem narodnem gospodarstvu, ki nam je neobhodno potrebna in ki jo 'si želimo. Izvoz m uvoz. Osnovanje issvozne organizacijo, za železniško prage v Cehosloraški. Pred kratkim so se vršili v Pragi pregovori glede ustanovitve organizacije v svrho izvoza železniških pragov, ki bo začela poslovati že v drugi polovici tega meseca. Ministrstvo za promet bo dobivalo železniške prage po znižani ceni, ostale zaloge pa se bodo izvozile. Uvoz izgotovljenih oblek. Konfekcijske tvornice v Prostjejovu (Cehoslova- ška) so izvozile v našo državo v teku zadnjih šestili mesecev za ca. 30 milijonov čehoslovaških kron izgotovljeni 11 oblek, šest največjih tvrdk je osnovalo v Prostjejovu sloboden sindikat konfekcijske industrije, ki bo izvažal svoje izdelke v glavnem na Balkan. AmefflumsKl dnevnih za knjigovodstvo se zopet dobi pri UprntiniSiuu TržousKeja liste narodno gospodarske zadeve. Trgovina. Slovenska trgovska delniška družba v Ljubljani ima, kakor je iz vabila razvidno, prvi ustanovni občni zbor dne 27. maja ob 3. uri popoludne v Mestnem domu. Kakor smo izvedeli, je bila v podpis dana delniška glavnica daleko prepisana in se bode na prvem občnem zboru že predlagalo povišek prvotne glavnice. S ponosom zabelježimo to razveseljivo vest, ker je to pot trgovstvo, kakor malokdaj solidarno nastopilo in imelo zanimanje za to svojo stanovsko organizacijo. Novi družbi želimo obilo uspeha. Prodaja bulvarskih ovc. Komisija za sprejemanje bulgarske živine je prevzela od Bulgarov v Zaječarju 14. t. m. 1500 komadov ovc na račun vojne odškodnine. Te ovce se prodajajo danes v Zaječarju na javni dražbi. Izkupiček za (e ovce pride v fond za izplačevanje odškodnine za propadlo živino v vojnah 1. 1912-1918. Cena amonijakovi sodi se je zopet znižala. Prva bosanska tvornica anion, sode v Lukavcu je zopet znižala ceno temu proizvodu. Belgijski konzulati. Kakor se poroča, bo Belgija ustanovila v Ljubljani in v Sarajevu svoje konzulate. industrija. Naša industrija in državne dobave. Industrijske zbornice in ndruženja industrialcev protestirajo pri ministrstvu za trgovino in industrijo radi zapostavljanja naše, posebno tekstilne industrije pri državnih dobavah, ki se vse oddajajo v inozemstvo. Ekonomsko-finančui komite ministrov je še pred kratkim odredil, da se mora pri državnih nabavah v prvi vrsti ozirati na domača podjetja, če tudi bi nudile za 10 odstotkov višje cene kot inozemska; na to rešen je pa se nikdo ne ozira. Vse potrebe za našo vojsko itd. bi se morale v prvi vrsti nabaviti doma, v inozemstvu pa le ono, česar doma ne moremo izdelovati. (Slavno je razvoj naše zaostale industrije, ne pa male razlike v cenah, ki se eliminirajo če vpoštevamo uvozne in transportne stroške. Novo manufakturno podjetje v Ljubljani. I/. Prage se poroča, da je sklenil g. Vokač, veletrgovec v Ljubljani pogodbo /z večimi češkimi podjetji ter da bo uslanovil v Ljubljani veliko manufaktur-no podjetje, katero bo baje financirala Slovenska banka. »Delta« tvornica perila v Ptuju. \ Ptuju se je osnovala pod imenom »Delta- nova tvornica za izdelovanje perila. Tovarna izdelkov iz celuloze se bo zgradila v Krapini na Hrvatskeni. Osnovni kapital tega podjetja znaša 100 milijonov kron. »Old India« delniška družba v Beogradu. Ministrstvo za trgovino in industrijo je odobrilo pravila delniške družbo Old India«, ki se bo bavila z izdelovanjem bonbonov, deserta, predelavo sadja in izdelovanjem kompota. Glavnica družbe znaša 1 milijon dinarjev. Naša industrija na praškem velesejmu. Na praškem velesejmu so bili na posebnem prostoru v industrijski palači razstavljeni proizvodi naše domače in-■" dustrije. Posebno lepo je bila zastopana bosanska industrija. Razstava je imela )ep uspeh, ker je pripomogla do velikih naročil iz inozemstva, posebno i/. Cehoslovaške, Nemčije, švedske in Holandske. To naj služi našim podjetnikom ' pouk, da se čim živahneje udeležujejo podobnih prireditev, kar ne' bo koristilo le ugledu države, marveč tudi vsakemu posamezniku. »IJljanik« petrolejska delu. d. Zagreb. 11. maja t. 1. se je vršil ustanovni občni zbor na novo ustanovljenega podjetja »Uljanik« petrolejska d. d., v Za- grebu. Delniška glavnica znaša 00 milijonov kron. Država sodeluje pri tem s 25 odstotki. Podjetje je osnovano z domačim kapitalom in mu je namen eks-ploaliranje bitumenskega terena v nasi državi. Obrl. Ustanovni občni zbor zadruge kleparjev, inštalaterjev, krovcev in kotlarjev v Ljubljani. 12. t. m. se je vršil ustanovni občni zbor Zadruge kleparjev, inštalaterjev, krovcev in kotlarjev. Volitve, se je udeležilo 23 mojstrov iz Ljubljane in okolice. V odbor so bili soglasno izvoljeni: Načeinik: Jakob Babnik, inštalater. Podnačelnik; Ivan Jerančič, klepar. Odborniki za mesto: Jakob Fligl, klepar;. Anton Pieman, klepar; Anton Gantar, klepar in inštalater; Josip Pos-pišil, klepar; I ranjo Lončar, klepar in inštalater. Odborniki za okolico: VVost- l.er Ivan, klepar in inštalater v Mostah; Justin Primož, klepar, Glince; Knez Anton, klepar, Glince. Namestniki: Ivan Križnar, krovec, Ljubljana. Franc Ferjan, krovec, Ilovica. Pregledniki: Emil Ecker, klepar in inštalater; Teodor Korn, klepar, inštalater in krovec. Tajnik: Viktor Fligl. Delokrog zadruge je Ljubljana mesto in Ljubljana okolica. Denarslvo. Vsebina uredbe o devizah in valutah. Iz Beograda sc poroča, da je nova uredba o devizah in valutah predložena regentu v podpis. Njene bistvene točke so sledeče: a) Celokupna trgovina z devizami in valutami stoji pod nadzorstvom ministrstva financ, dokler ne bo popolnoma svobodna, b) Uvoz valut vseh priznanih držav je v neomejenih količinah dovoljen. Istotako je dovoljen tranzit vseh valut brez razlike, c) Izvoz efektivnega srebrnega in zlatega denarja (di-naiske in dinarsko-kronsko novčanice) je prepovedan. Potnikom, ki gredo v inozemstvo je dovoljeno, da vzamejo do 2000 dinarjev s seboj, d) Trgovina z devizami je po novi uredbi mišljena sledeče: Razpolaganje v inozemstvu potoni akreditvnih pismenih nalogov itd. je dovoljeno in se zamore vršiti preko Narodne banke ali v obče preko ustanov, katerih vplačani kapital znaša najmanje 1 milijon dinarjev. Dovoljen je uvoz deviz v neomejenih količinah, c) Vprašanje osiguranja valute je z novo uredbo sledeče regulirano: Izvoz vseli doinači/i proizvodov in produktov, v kolikor ni prepovedan, se zamore vršiti brez osigu-ranja valute in ti produkti se zamorejo prodajati v inozemstvu bodisi za naš denar, ali pa za vsako drugo tujo valuto. Izvzeti so le predmeti, za katere se mora osigurati valuta, to je, vse vrste žita, moke, žive živine, surovega mesa, predelane masti, surovih in predelanih kož, stavbenega materijala, predelanega in suhega sadja, t) Kazven tega ima nova uredba posebne odredbe, ki prepovedujejo denarnim zavodom v naši državi dajati posojila in kredite na izvoz tujih valut, g) Denarnim zavodom v naši državi je prepovedano dajati kredile tujini firmam, izvzemši takih, ki so potrebni za plačauje carine in kritje stroškov nastalih pri uvozu blaga iz inozemstva, h) Nova’ uredba prepoveduje denarnim zavodom, firmam, privatnim osebam itd., ki kupujejo in prodajajo devize, vse operacije, ki bi imele za posledico znižanje vrednosti našega denarja, d) Celokupno kontrolo nad izvrševanjem tc nove odredbe bo izvrševal generalni inšpektorat s pomočjo svojih organov. Vsako nezakonito postopanje denarnih zavodov, bank, menjalnic, privatnik osel) ild. proti izdani naredbi se bo kaznovalo z denarno globo do 100.000 dinarjev, Ta naredim stopLv veljavo s 1. junijem. Notranje posojilo v višini dveh milijard kron. Ministrstvo za finance je sklenilo na podlagi pogajanj z ministrstvom za promet, da se vzame v svrlio železniških investicij notranje posojilo v znesku dveh milijard kron, ki bi se sklenilo na 50 let po 7 odstokov. V to svrlio naj bi se združili vsi denarni zavodi v drža- vi v sindikat, ki bi garantiral posojilo, ali pa naj bi se razpisalo prisilno notranje posojilo. Čekovni promet pri poštni hranilnici v Sarajevu ter pri poštno-čekovnih uradih v Zagrebu in Ljubljani izkazuje v mesecu aprilu I. I. 193.516 vlog v znesku 940,562.512 K in 92.263 izplačil v znesku 928,025.385 K. Denarni promet pri navedenih treh zavodih je znašal v mesecu aprilu 1.868,451.898 K, torej za 43 milijonov kron manj kol v mesecu marcu. Skupno imov insko stanje je znašalo koncem aprila 277 milijonov K, to je i8 milijonov več kol v mesecu marcu. Kredišnju privredna iu zadružna banka d. d. v Zagrebu je na izrednem občnem zboru dne 21. aprila t. I. sklenila povišanje delniške glavnice od 20 na 40 milijonov kron. Srpska banka je povišala svojo glavnico od 60 na 90 milijonov kron. Delnice se glase na 300 kron. Nove madžarske novcaaice, katere je izdala madžarska držav, banka, imajo na eni strani madžarski nadpis s podobo, med lem ko se nahajajo na drugi strani napisi, ki označujejo vrednost nov-čanic na nemškem, hrvatskeni, srbskem in še na nekaterih drugih tujih jezikih. Pred nekaj leti, ko so te narodnosti še živele v njihovem kraljestvu, bi Madžarom kaj takega pač ne padlo v glavo, danes pa so menda vendar le prišli do prepričanja, da žive na svetu še drugi ljudje, ki niso Madžari, če tudi so živeli pod krono sv. Štefana. Csrina. Razglas o dnevnicah carinskih uradnikov. Gospodarski finančni komitet ministrov je odločil v seji dne 8. aprila 1921., da se do nadaljnje odredbe dnevnice iz člena 233. carinskega zakonika pobirajo za ukazne carinske uradnike po 30 dinarjev, za neukazne pa po 15 din. Ta odločba se priobčuje trgovcem in drugim interesentom z dostavkom, da se mora vsakdo, ki želi, da bi se mu carinski posel izvršil izvuu carinarnice ali izvun časa, določenega za službeno delo, prej obrniti na pristojno carinarnico s pismeno vlogo, opremljeno s predpisano pristojbino. Ta odločba gospodarsko-fi-nančnega komiteja je slopi la v veljavo dne 1. maja 1921. Gospodarski stroji so carine prosti. Konferenca delegatov trg. in industr. krogov naše države v ministrstvu za trgovino in industrijo je končana. Na konferenci se je pretresala carinska tarifa, ki je spremenjena v toliko, da so neob-hodno potrebni poljedelski stroji oproščeni carine. Izvozna carina na petrolej je v ltu-muniji znižana. Dosedanja izvozna carina na petrolej v Kumuniji je bila prohi-bitivnega značaja. Ker je carina sedaj znatno znižana, se zamore pričakovati veliko večji izvoz petroleja. Davki. Prihodi državne trošarine ki so bili predvideni za enajst mesecev tega bud-getnega leta v znesku 124,120.819.35 d., so izkazali v lem času 149,711.985.19 d, Rezultat je prekosil pričakovano vsoto za 25,591.165.84 dinarjev. Promet. Iz Jadrana. Po vesteh trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu je pomorska agencija llielič v Crikvenici uvedla tovorno in osebno plovbo z modernim parobrodom >Vesela« in sicer iz Bakra in Crikvenice do Senja, a iz Crikvenice tovorno progo za vse dalmatinske luke in otoke. Ta agencija prevzema na postaji Plase prihajajoče blago ter ga preko Crikvenice odpremlja v vse luke Hr-vatskega primorja in Dalmacije, prevzemajoča zajedno na željo strank tudi zavarovanje blaga proti transportnim škodam na kopnem iu na vodi. Novi kanal Dunav—Tisa. »Finanz-observer« doznava iz Beograda, da se vodijo obravnave z neko angleško družbo v la namen, da se zgradi med Donavo in 'Tiso še en kanal. Ta načrt je v zvezi z nameravano gradbo vodne proge od Dunava do Soluna. Naznanila trgovske In obrtniške zbornice v Ljtibljanl. Ponudba opeke (zidakov). Neka tvrdka s Koroškega ponuja 500.000 kosov ročno izdelane opeke, dobro žgano, brezhibno blago. Naslov dotične tvrdke je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na razpolago. Ponudba praznih vreč. Tvrdka Aleksander Sem lak v Trstu (Via le XX. Settembra No. 85-1 V. naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljifbljani, da ponuja približno 20.000 praznih, rabljenih amerikanskih vreč za moko po 2.75 lir od skladišča Trst, prosta luka. Vreče so v perfektnem stanju, enkrat rabljene iu drže 80 kg. Prodaja bukovih pragov. Gozdna uprava v Han-Kumpaniji naznanja tr- govski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo dne 23. maja l. 1. ob desetih dopoldne vršila javna ustmena in pismena dražba približno 12.000 bukovih pragov (švelarjev) za ozkotirno železnico. Pragi se nahajajo v skladišču v Kru-ščici. Izklicna cena je 30 K za komad Iranko vagon Kruščica. Ponudnik mora pred dražbo položiti kavcijo, in sicer nas državljan 36.000 K, inozemec 72.000 K v gotovini ali v državnih bonih. Ponudbe z vadijem je treba poslati zapečatene gozdni upravi v Han-Kumpaniji, kamor morajo dospeti najkasneje do 23. maja desete ure dopoldne. Iteflektauti prage lahko ogledajo pred dražbo. Pogoji so pri navedeni upravi na vpogled. Oddaja prostorov bivše tovarne za vato v najem. Mestni svet Baja naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo dne 29. maja t. J. v meslu Baja vršila javna razprava v svrlio oddaje v 15 letni zakup domicila bivše tovarne za vato, ki je mestna last. Pismene, svojeročno pisane, zapečatene ponudbe morajo do označenega dne 8. ure dopodne dospeti v mestno registraturo. En izvod oglasa je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Ponudbeni pogoji m načrti morajo interesenti vpogledati pri stavbnemu uradu mesta Baja. Trgovske zvezo z Ameriko. Naš konzulat v San Frančišku naznanja tukajšnji zbornici, da firma The Southern Manufakturing Company Birmingham, Ala, U. S. A. želi stopiti v zvezo z našimi trgovci iz železninarske-električne stroke. Za vse daljne informacije se je obrniti na gori navedeno firmo. Dobava, prodaja. Oddaja zidarskih del. Razpisana je oddaja vseh zidarskih iu težaških del pri zgradbi novega sanatorija na Golniku (postaja Križe pri Tržiču na Gorenjskem). Ves gradbeni materijal dobavi komisija sama ter odda dela po enotnih cenah, ki jih naj ponudniki vpišejo s številkami v popis razpisanih del. Pravilno izpolnjene in kolkovane ponudbe naj se pošljejo v zaprtih ovitkih do dne 23. maja 1921 komisiji za preskrbo vračajočih se vojnikov v Ljubljani (šent-peterska vojašnica). Ponudbe je sestaviti po nalašč za to prirejenih obrazcih, ki se dobivajo pri komisiji, kjer bodo tudi od dne 17. do 21. maja t. 1. na vpogled vsi načrti. Prodaja starega železa. Dne 6. junija 1921 se bo vršila v pisarni tehničnega skladišča vojaško-tehničnih zavodov' v Kragujevcu ustna javna licitacija za prodajo starega železa — odpadkov --in sicer 30.000 kg železnih odpadkov v kosih razne velikosti in oblike; 20.000 kilogramov odpadkov različne pločevine v razni velikosti; 110.000 kg odpadkov železnih starih podkev. Kavcije je položiti 5600 dinarjev. Natančnejši pogoji so razvidni iz razglasa, ki je objavljen v Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo št. 52 z dne 13. maja 1921. Javna dražba ambalažnega materijala (leseni zaboji, prazne steklenice od kisle vode, razbiti iu celi sodi od masti) se vrši dne 12. maja 1921 ob 9. uri dopoldne pri intendantskem slagalištu garnizona v Celju. Dražbeni oklic. Po zahtevanju državnega zaklada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, zastopanega po finančni prokuraturi v Ljubljani, bo dne 13. junija 1921. ob devetih pri spodaj oznamenovanem sodišču v sobi štev. 4 dražba posestva vi. št. 87, 350, 564 kata-stralne občine čateške, vi. št. 245, 391 katastralne občine globočiške in vi. št. 649 katastralne občine stojanskovrške s priteklino vred, ki sestoji iz gospodarskega orodja, voz, vinskih posod in dveh stiskalnic. Nepremičnini, ki jo je prodati na dražbi, je določena vrednost z 223.934 K 90 v, pritiklini pa s 16.500 K. Najmanjši ponudek znaša 160.289 K 94 v; pod tem zneskom se ne ho prodajalo. Izpremembe protoko-lacij v trgovskem registru. Pri zadrugi: Hranilnica in posojilnica v Toinišlju, se je vpisala izpremem-v ba, da je izstopilo iz načelništva nekaj članov, nekaj pa da jih je vstopilo; pri zadrugi: Gospodarsko društvo Ljudski dom, \Virtschaftsverein Voiks-heiin, r. z. z o. z. v Mariboru, se je vpisala izprememba, da se je izbrisala pro-kura Alojzija Slanovica. 11. V registru tvrdk: pri tvrdki: !. Mellitzer, lvleinlereher & Conip. s sedežem v Domžalah, s podružnico na Dunaju, se je vpisala izp.v-memba, da sla iz družbe izstopila dva člana, vstopili pa so trije novi; pri tvrdki: Jadranska banka, po družnica Ljubljana, se je vpisala izpre-meinba, da se je s prokuro poveril Avgust Peruzzi; pri tvrdki: Papler &Arh na Bledu, doslej trgovina z lesom, se je vpisala izprememba, odslej tudi trgovina s sadjem na debelo. lil. Vpis novih tvrdk: Marija Stendler s sedežem v Češnjici v Bohinju, obratni predmet: trgovina z deželnimi pridelki, živili in manufakturami blagom na drobno; Pranja Triller s sedežem v Gradu pri Bledu, obratni predmet: trgovina z mešanim blagom; Ignac Dolenc s sedežem v Šmarei, obratni predmet: trgovina z živino in konji; Marija Košir s sedežem v Podsmreki, obralni predmet: trgovina z zelenjavo, jajci in mlekom; Marija Gorjup s sedežem v Preddvoru, obratni predmet: trgovina z mešanim blagom na drobno; Franjo Tevž s sedežem v Predtrgu, obralni predmet: trgovina z mešanim blagom; Franc Blatuik s sedežem v Lukovici, obratni predmet: trgovina z mešanim blagom; M. Gogala, mizarstvo in lesna trgovina s sedežem na Bledu, imetnik Mate,j Gogala. Marija Ankon s sedežem v Škofljici, obratni predmet: trgovina z mešanim blagom; Janko Resman s sedežem v Radovljici, obratni predmet: usnjarna, prodaja usnja in čevljarskih potrebščin; Miha Kralj s sedežem v Srednjih .Jaršah, obratni predmet: valjčni mlin; Valentin Brojan s sedežem v Loki pri Mengšu, obratni predmet: trgovina/ drobnico (prašiči in teleti); Leopold -'.ajntinger, anončni in reklamni zavod Hermes s sedežem v Zgornji Šiški; 1. Kelier s sedežem v Tacnu, obratni predmet: tvornica kemijsko-tehničuiii izdelkov, imetnica Frančiška Keber, pro-kura je podeljena Ivanu Kebru, možu Frančiške Kebrove. Vpisali sta se v register firmi: Zadružna banka v Ljubljani, ali nemški: Genossenschaftsbank in Ljubljana ali francosko: Banque des associa-tions cooperatives a Ljubljana, ali angleško: Bank of cooperative societes in Ljubljana, s sedežem v Ljubljani, obratni predmet: Banka. Delniška glavnica znaša 5 milijonov kron. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „MERKUR“ v Ljubljani. Sprejme se: 6 knjigovodij, 3 ko-respondenti, 2 kontorista, 1 poslovodja, 1 potnik, 2 skladiščnika, 4 pomočniki mešane stroke, 2 pomočnika železninske stroke, 1 pomočnik manufakturne stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 11 kon-toristinj, 5 blagajničark, 7 prodajalk, 11 učencev in 3 učenke. — Sl užbe išče: 2 knjigovodji, 2 korespondenta, 6 kon-toristov, 6 poslovodij, 1 potnik, 5 skladiščnikov, 20 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik železninske stroke, 5 pomočnikov manufakturne stroke, 5 pomočnikov špecerijske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 19 kon-toristinj, 7 blagajničark, 29 prodajalk, 9 učencev in 6 učenk. — Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Gg. trgovce prosimo, da se pri nastavljanju trgovskega in drugega osobja vedno poslužujejo naše posredovalnice, ki bo skušala željam kar najnatančnejše ustreči. Razno. Uničenje pogodb o eksploataciji naših gozdov. Ministrstvo šume in rude namerava uničiti vse pogodbe? sklenjene z inozemskimi firmami, ki še obstojajo, glede eksploatacije naših gozdov. Gozdarske direkcije. Po načrtu ministrstva šuma i ruda se bodo stvorile gozdarske direkcije v sledečih mestih: v Sloveniji: v Ljubljani, na Hrvatskem: v Zagrebu, Vinkovcih, Sušaku, v Bosni: v Sarajevu, Mostam, Banjaluki in Tuzli, v 'vojvodini: v Apatiuu, v Srbiji: v Tara-či n n, Cačku in Skoplju. Bivša Avstro ogrska vojna mornari ca. Z Dunaja se poroča, de je razdelitev kalij bivše avstro-ogrske monarhije končana. Pouk o ribarstvu. V Kostanjevici ua Dolenjskem se bo od dne 1. do dne 8. junija J.021. pri ondotnem gozdnem oskr-bništvu vršit tečaj za gozdne in lovske čuvaje in tekom tega tečaja tudi pouk o ribarstvu. Sporazumno z gozdarskim oddelkom deželne vlade se določa, da se tega pouka lahko udeleže tudi ribiški čuvaji in sploh interesenti, ki se zanimajo za ribarstvo in ribogojstvo. Omenjenemu številu udeležencev je poskrbljeno za stanovanje in hrano po režijskih stroških. Poverjeništvo za kmetijstvo je namenilo petim udeležencem podporo po 300 K (tristo kron). Prijave, kakor tudi prošnje za podporo, katerim je priložiti ljudskošolsko izpustnieo, nravstveno in ubož. izpričevalo in izpričevalo gospodarja, pri katerem je prosilec uslužben, naj se vlože pri podpisanem poverjeništvu najkasneje do dne 21. maja 1021. la pouk ne daje nobene pravice do kakršnegakoli naslova ali posebne usposobljenosti. Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Braslovčah, r. z. z o. z. bo dne 27. maja t. 1. ob štirinajstih v uradnih prostorih. Občni zbor »Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku bo dne 28. maja t. leta ob petnajstih v Celju v poslopju mestne hranilnice. Izredni občni zbor »Zadružne banke d. d. v Ljubljani se bo vršil v petek, dne 27. maja 1921.,ob petih popoldne v prostorih Splošnega kreditnega društva v Ljubljani, Aleksandrova cesta 5. Dnevni red: 1. Izpopolnitev upravnega sveta. 2. Izprememba pravil. 3. Slučajnosti. Zakup lova občine Grosuplje. Dne 3. junija t. 1. ob desetih se bo pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani v sobi št. 3 na javni dražbi oddajal v zakup lov občine Grosuplje za petletno dobo, l. j. oci dne 1. julija 1921 do dne 30. junija 1920. Dražbene pogoje interesenti lahko vsak dan ob uradnih urah pri glavarstvu vpo-gledajo. Zakup lova občine St. Vid nad Ljubljano. Dne 4. junija t. 1. ob desetih se bo pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani v sobi št. 3 na javni dražbi oddajal v zakup lov občine Št. Vid nad Ljubljano na petletno dobo, t. j. od dne 1. julija 1921 do dne 30. junija 1926. Interesenti lahko vsak dan ob uradnih urah vpogledajo dražbene pogoje pri glavarstvu. Tržna poročila. Trg. Ljubljana: Cene mesu so nespremenjene. Vreme zelo upliva na meso, ki sc rado kvari. Jajca 1.80 -2 K, mleka po 6 kron je na trgu dovolj. Zelenjave je na trgu veliko. Sadje ni najboljše kvalitete, cene pa so mu visoke. Popraševanje po sadju je veliko.'Oranže stanejo 4—8 K po komadu, glede na velikost. Čebula kg 12—16 K. Pojavili so se grah, redkvica in šparglji. Živina — meso. Zagreb 14. maja t. I. živa teža: voli 18 24 K, krave 11—16 K, teleta 15—18 K, svinje 27—34 K. — Meso: telečje 24—28 K, goveje 20—32 K, svinjsko 32 do 44 K, slanina 40—44 K, salo 44—46 K, mast 50 K. Kava in sladkor. Novv-Vork 9. maja t. 1. Loko 6, maj 6.54, juli 5.83, september —, deeember 6.70. Sladkor centrifuga! 4.98. Petrolej. Ncw-York 9. maja I. I. V zabojih 19.75, v tankih 7.00. Poljski pridelki Novi Sad. Nemčija se je začela zopet zanimati za našo koruzo. Za druge vrste produktov ni popraševalcev. Trgovina bo mogoče oživela, vendar se radi konkurence amerikauskega in rumun-skega blaga ne more še nič točnega poročati. Pogoji za bodočo žetev so dobri, dobri pa so tudi v Ameriki in Rusiji. ’ Pšenica noti ra 970—1000 K, rž 800—820 kron, ječmen 520—540 K, koruza 380 100 K, moka 0 K 14.80. Soinbor 11. t. m. V gornji Vojvodini se je dež zakasnil, poleg tega pa so naredile še miši veliko škodo. Stanje koruze bi bilo še nekako povoljno, vendar so se tudi pri njej pokazale posledice poljske miši. Največjo škodo vsled dežja je trpel oves. Posejana pšenica je zaostala za lansko letino za eno tretjino. Pšenica se prodaja po 980 K do 990 K, dovoz slab, koruza po 390 K do 400 K, oves po 410 K do 420 K. Večji mlini nameravajo delo opustili, ker se pri današnjih cenah pšenice mletje ne izplača. Osjek. Stara čebula po kg 14 K do 15 K, suhe sljive 18 K do 20 K, kravji sir Ki K, ovčji sir 56 K do 64 K, orehi 16 K, par piščancev 56 K do 60 K, race, komad 80 K, gosi 120 K in več, oves 480 K do 520 K, koruza 400 K. Seno, slama. Zagreb 14. maja L I- Seno 500 -600, slama 200—400 kron. Kovine. Hamburg 13. maja t. 1. Surovi cink 640, maj 620, svinec 500r mehki svinec 540, cin: Banca Straits 47 in pol, med ra-fin. 15.50, VVirenbars 18, antimon 6.50, srebro maj 960, juni 955, juli 950. Berlin 1.8. maja t. I. Baker elektroi. 1713, mehki svinec 535, surovi cink 607, Remelted 390, aluminij orig. 98-99 odstotkov 2500, cin Bane Straits Billi ton 4550, rudni 99 odstotkov 4200, nikel 98-99 odstotkov 4000, antimon Regulus 650, srebro ca 900 do 950, cin Straits 4425, australski cin 4425. Umetna gnojila. Čchoslovaška. Uprava fondov za nabavo umetnega gnoja v Pragi je odredila za jesen sledeče cene: Thomasovi drozgi 60 K, superfosfat 100 K, žvepl. amonijak 320 K, apn. dušik 200 K, po 100 kg brul- lo za netto. Kože-usnje. Na mednarodnem tržišču se je pojavilo zanimanje za govejo kožo lahke in srednje teže, poboljšalo pa se je tudi popraševanje po težki kakovosti. Telečje kože se dobro prodajajo in po ugodnih cenah. Cena za kozje kože je poskočila. Na tržišču usnja so se razmere poboljšale. NajveiJ se kupuje barvane kože, vendar se tudi črni calf in goveji box mnogo kupuje. Išče se le dobra kvaliteta, slaba se le jako težko proda. Konstatirali se mora, da se je posebno povzdignila prodaja črnega chevreaux in da so zaloge skoraj razprodane. Goveji box se je podražil. Tenkega lak-usnja primanjkuje. Četudi se je tendenca zboljšala, vendar kupujejo mali in veletrgovci le ono blago, katerega rabijo za kompleti ranje svojih skladišč. Pardubice. Č. K. Lahka goveja koža 14—15, telečja 21 — 22. Bombaž. New-York 9. maja I. L Loko 12.85, maj 12.75, juni 12.80, juli—, avgust 13.22. London. Po Ib. Lul!y middling American, skladišče 8‘08, fully good 17'50. Bremen. Fully middling loko 17 V2 M. po kg. Liverpool. 7 72 d. maj, 7 90 d. juli, 814 d. oktober, 8'24 d. december. Borza. 18. maja. Zagreb, devize: Berlin 220 do 224.50, Milan 712 do 718, London 515 do 520, Newyork 126.50 do 127, Praga 192.75 do 19i.50, Švica 2325 do 2350, Dunaj 22.95 do 23.05, Pariz 1100 do 1110, Budimpešta 61 do 63. Valute: dolar 123 do 124, avstrijske krone 23 do 24, rublji 51 do 55, češke krone 192, napoleondori 192, marke 225 do 227, leji 224 do 228, lire 695 do 700. Blagovna borza: koruza 450 do 460, moka nularica 1535, moka za kuho 1435, vse franko Zagreb. denar blago Ljubljanska kreditna baka . 900 905 Trgovsko obrtna banka . 365 375 Jadranska banka .... 1925 1990 Narodna banka .... 605 610 Slovenska eskomptna banka 610 Beograd, valute: dolar 30.40 do 31, franki 267 do 270, lire 172 do 175 leji 55 do 55.50, levi 41.50 do 42.50, marke 56 do 56.50, avstrijske krone 5.75 do 5.90, drahme 190 do 200. Devize: London 127.50 do 128.50, Pariz 273 do 274, Ženeva 580 do 590, Solun 190 do 200, Praga 48.25 do 48.50, Dunaj 5.70 do 5.75, Berlin 56.25 do 56.50, Milan 177 do 178. Dunaj, devize: Zagreb 423 do 427, Beograd 1686 do 1706, Berlin 933 do 939, Budimpešta 260.50 do 263.50, Bukarešta 950 do 960, London 2172.50 do 2192 50, Milan 3005 do 3025, New-york 546 do 550, Pariz 4620 do 4660, Praga 804 do 810, Sofija 667.50 do 677.50, Varšava 61.50 do 63 50, Curih 9775 do 9825. Valute: dolarji 542 do 546, levi 655 do 665, marke 983 do 944, funti 2150 do 2170, francoski franki 4600 do 4640, lire 3005 do 3025, dinarji 1680 do 1700, poljske marke 62.50 do 64.50, leji 937.50 do 947.50, carski rublji 173 do 178, švic. franki 9700, do 9750, čehoslov. krone 805 do 811. Praga, devize: Berlin 116.25 do 117.75, Curih 1213.50 do 1216.50, Milan 370 do 372, Pariz 568.50 do 571.50, London 271.50 do 272 50, Newyork 67 do (>8, Beograd 203.50 do 205.50, Bukarešta 1.19 do 120 50, Sofija 85 do 86, Dunaj 11.95 do 12.95, Varšava 7.60 do 8.60, Zagreb 51.125 do 52.125, Budimpešta 32.50 do 33.50. Val ute : marke 116.25 do 117 75, švic. franki 1208.50 do 1216.50, lire 367 do 369, franc, franki 565.50 do 568.50, funti 269.50 do 271.50, dolarji 66.50 67.50, dinarji 198 do 2O0, leji 116.875 do 118.375. levi 81.50 do 82.50, avstr, krone 11.95 do 12 95, poljske marka 7.60 do 8.60. Curih, devize: Berlin 9.625, Newyork 556, London 2227, Pariz 4730, Milan 3085, Praga 8.10, Budimpešta 2.70, Zagreb 4.225, Bukarešta 9.95, Varšava 0.66, Dunaj 1.475, avstrijske žigosane krone 1.03. 19. maja. Zagreb, devize: Berlin 217 do 220, Rim 702 do 708, Newyorl< 123 do 124, Pariz 1080 do 1090, Praga 191 do 193, Švica 2325, Dunaj 23.25 do 23.50, London 500 do 505, Budimpešta 59 do 60. Valute: dolar 122.25 do 122.75, avstr, krone 23.50 do 24, rublji 55 do 58, češke krone 192, funti 500, napoleondori 435 do 438, marke 218 do 220, lire 680 do 690. Blagovna borza: koruza 455 do 465, moka nularica brez vreče 1535, moka za kuho 1435, vse franko Zagreb; ječmena kaša št. 10 paritet Zagreb 1000. denar blago Ljubljanska kredit, banka 900 Trgovsko obrtna banka . 360 370 Jadranska banka . . . 1980 1990 Narodna banka .... 580 600 Slovenska eskomptna banka 515 Ljublj. strojne tov. in liv. 830 Beograd, valute: dolar 31 do 31.15, franki 264 do 266, lire 172 do 173, leji 56 do 56.60, levi 41 do 41.50, marke 55 do 55.50, napoleondori 108 do 110. D e v i z e: London 128 do 128.50, Pariz 267 do 270, Ženeva 580 do 585, Solun 190 do 195, Praga 48 do 48.25, Dunaj 5.90 do 5 95, Milan 175 do 176. Efekti: narodna banka SHS. 2860 do 2920. Curih, devize: Berlin 9.35 New-york 555, London 22.27, Pariz 48 20, Milan 31.20, Praga 1„40, Budimpešta 2.70, Zagreb 4.60, Bukarešta 9.80, Varšava 0.65,Dunaj 1.45, avstrijske žigosane krone 1.04. VABILO. Trgovci in obrtniki okraja Ormož vsi brez razlike, se vabijo na OBRTNI DAN ki se vrši dne 25. junija 1921 v Ormožu. Vspored bo pravočasno objavljen. Mini jermeni za transmisije v vsaki širini od 20 do 300 m/m na zalogi pri Ivan Kravos, Maribor Aleksandrova cesta 13. Vabilo o ustanovni občni zbor ..Slovenske trgovske delniške družbe v Ljubljani" ki ko dne 11.maja 1921. oi petnajstih, v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. DNEVNI RED: 1. Volitev predsednika zboru. 2. Sklepanje o ustanovitvi delniSke družbe in o končnoveijavni ugotovitvi vsebine družbene pogodbe, kakor je le-ta oblastveno odobrena. 3. Volitev 12 do 24 članov upravnega sveta. 4. Volitev 3 do 6 članov nadzorništva. 5. Nakup imovine »Trgovske zadruge« in določitev kupnih pogojev. 6. Predlog, da se poviša delniška glavnica na 10,000.000 kron, sklepanje o dodelitvi delnic nove emisije in o izpremenubi § 5. A statutov. Vse volitve se lahko izvrše po glasovnicah aii, če ni ugovora, tudi per acclamationem. Ustanovitev delniške družbe mora skleniti najmanj toliko podpisnikov d Iriic, da je zastopana vsaj četrtina delnic, ki naj se izdado. Ustanovitev delniške družbe je smatrati za odklonjeno, če ji ugovarja toliko podpisnikov delnic, ki so zanje založili gotovino, da je zastopana polovica delnic, ki naj se izdado. V Ljubljani, dne 9. maja 1921. knnranarji ia ustanovilerr ..Slomške irgnvste delniške družbe v Ljubljani". Manufakturna trgovina na drobno in debelo J. KOSTEVC Ljubljana, Sv. Petra c. 4 priporoča veliko zalogo rnanufak-turnega blaga po znižanih cenah preproge BILO Vsakovrstne slmnniKe In klobuke ima vedno veliko zalogo za gospode, dečke in deklice ter posebno izbiro najnovejših damskih modelov. Franjo Cerar, Stob, pošta Domžale pri Ljubljani. tovarna slamnikov Različne torbice (cekarje), različna stojala za cvetlice, predpražnike itd. — V popravila se sprejemajo različni stari klobuki in slamniki v Ljubljani pri tvrdki Kovačevič in Tršan, Prešernova ul. 5 na dv., vsako sredo in soboto srbske domače ročne industrije po ugodni ceni. V zalogi so še velikosti 45-45, 43/110, 64/136, 67/194, 102/158, 134/134, 136/204, 170/246, 210/274, 235/300, 272/304. 19,11 11 mm Ufe debelo: Kava, iai, Mas, saidte, ulje, vinski Kis. bolij®in tnptiv-sKi sii. salami, m in slanina. ijntommho Minulo vino letnik 1917. jJVMMili Ljubljano - llteks ulica S. Trgovina s papirjem. SoBs&us potrebščine, « Razglednice. 106, 52-18 Uz debelo. Ma drobno. ( . Slatina. I MEHC1H6ER UubUcna, KesLeva cesta 3. i| i i izdeluje 140i 48_4 Tovarna lesenih žeMiev j Industrijsko s 5 za usnjarje v vrečah in £ i | belo jedilno sol j .' ■ ■ oddaja vsako množino franko ; S Maribor tvrdka | Anton Tonejo in drug j s Maribor. Zahtevajte cene.' S Prva jugoslovanska tovarna tehtnic Tnjcn sod Šmarno goro m UuMjnni. dobavitelj državne in južne železnice v Jugoslavij:, se priporoča za mnogobr jj.".a naročila. Cene zmerne, postrežba točna. na OBC1TI ZBOE Trfiosske zadruge r. i z oi z. u Ljubljani ki se vrši v petek, dne 27. maja 1921, ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani. Dnevni red : 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo o računskem zaključku. 3. Poročilo preglednikov. 4. Razdelitev prebitka. 5. Volitev likvidacijskega odbora. 6. Slučajnosti. Prosim« Vas, da se t?ga zadnjega občnega zbora Trgovske zadruge zanesljivo udeležite. Načelstvo. Pozor trgovci! Katera konkurenčno močna tvrdka bi založila s prvovrstnim dobrim blagom neko novo ustanovljeno tvrdko na deželi proti dobri odškodnini? Za denar pa plačani 15 °/0 poluleino. Cenjene ponudbe na upravništvo lista pod »Sigurnost 100 000.« Igo. Žargi - M nizi nf Ljubljana, Sv. Petra c. 3. Trgovind z drobnim, pletenim in modnim blagom ter raznim perilom in kravatam na debelo in drobno. Velika izbira potrebščin za krojače in šivilje. Prodam ono kompletno malino Službo Išče trsovsM pomočnik za izdelave pokal sodavede špecerijske stroke, ki je vojaščine popolnoma z vso opravo in steklenicami vred oproščen. - Služba se prevzame v vsakem Kje, pove uredništvo Trgovskega lista. . kraju. Naslov pove upravništvo »Trg. Lista«. EPrstli zoper mrčes (proti muham iti bolham) 100 Škatljic za pršenje (Sj ritzkarton) K 350’—. Sprejmejo se zastopniki. — , ,HERB A“ z. 5. ©. j. ZAGREB. 0. I i ffii vt **? imrnU ulica S (S). Telefon 9. - Brzojavi ,Montani Import. Bksport Prodtuatno in kupujemo m dehelo: Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko S : ! Fr. Brumat i i i ? Ljubljana £ Mestni trg št. 25, !. ne tr. j l Hanutaktura in tkanine. E ! ! ! Konkurenci.© cene. ! 1! u\m\i in dobro kupilo bencin petrolej strojno olje M-msU kernoline! ral ORIENT loau Jeiutln Lfub*9ana. Veletrgovina s špecerijskim in kolonijalriim blagom. Točna in solidna postrežba. S w • drniba z o. z. preje \ Brata Eberl in Jančar & Co. \ Ljubljana - Miklošičeva c. 4. * £ nasproti hotela »Union11. ■ Lastni izdelki oljnatih barv, firnežev, « lakov in steklarskega kleja Velika za- • loga kemičnih in rudniških barv, barv 118 52—16 S za umetnike, raznovrstnih čopičev, vseh •!>«t«cwnMuuiiunuHu potrebščin za slikarje in pleskarje. J Velika zaloga vsakovrstnega im 6 usnja, kož, podplatov, gonilnih jerme-nov in boksa NA DEBELO. tone malgaj"] stavbeni, pohištveni pleskar i in ličar '6, 52-8 2 LJUBLJANA, ilsiodvorsks ulico S. f m Zajamčeno predvojno blago s za portale in prodajalne. / SLOVENSKA ESKOMPTNA Selenburgova ul. 1 iflfceresj a skupnost s Hrvatsko eskomptno banko In Srbsko banko v Zagrebu. Kapftst 20,000.000 K. - Rezerve okrog 6,000.000 K. Brzojavi naslov: ESKOMPTNA. - Telefon Interurb. št. 146. Denarne vioge. - Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut. - Eskompt menic, faktur, terjatev. - Akreditivi. Borza. Edina razprodaja vseh vrst prej: A. Zanki sinovi. VELETRGOVINA Ljubljana priporoča špecerijsko, koloni-jalno blago in vsakovrstno žganje. Konkurenčne cene — točna poMa! Brzojavli: Merakl, Ljubljana Telefon: 64. za celo kraljevino SHS. Tvornic: Stanz, Kindberg, Sem-rr.ering, Schottwien, Puchberg, Auseewiesen etc., nudi po najnižji ceni iz svojih zalog: Ljubljana, Osijek, Novi Sad, Zemun English varnishes: Angleški laki; COPAL VARNISH. Kopalov lak za znotraj. FINE COPAL VARNISH. Fini kopalov lak za znotraj. SUPERFINE COPAL BODY VARNISH. Lak za kočije, najfln. FINE COPAL CAR-RIAGEBODY VARNISH. Lak za kočije, fini. PALE FLATTING VARNISH SPRF. Brusilni fini prep. lak. PALE FLATTING VARNISH UN1VERSALE Brusilni prepar. lak. EXTER10R COPAL VARNISH FINE. Fini zračni lak. EXTERIOR COPAL VARNISH SPRF. Naifinejšl zrač;ii rap. lak PALE S1CCAT1VE FLUID Slkatlf, svetel. DARK SJCCATIVE ' FLU1D. Sikatif, temen. SPRF. WELLRIGHT VARNISH. Lak za kočljske stalke, najfinejki. English varnishes: Angleški laki: JAPAN BLACK VARNISH. Lak za gvoždje, japan. FINE JAPAN BLACK VARNISH. Fini črni japonski lak. QUECK BLACK VARNISH Japon. lak s slkativom. ISOLATING BLACK VARNISH. lzolirni lak. LIQUID DRIERS PALE Terebina svetla. LIQUID DRIERS DEEP. Terebina terana. DAMAR VARNISH. Damarov lak. ENAMEL VARNISH WH1TE. Emajl buli. ENAMEL VARNISH BLUE, RED, GREEN. Emajl moder, rudeč, zelen. FINE ENAMEL VARNISH WHITE. Emajl be!i, izredno fini. Priznano najboljša In zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Glps), mastenec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. Brzofavs: CSRELBC, veletrgovina mavca IMljonB, Židovska ulica it l Telefon interurb. štev. 246 nr Zahtevajte cenike! -m Priporoča se tvrdka „MERAKL“. Lak za pode. „MERA'a“. LInoleum lak za pode „MERAKL“. Einajlni lak. „MERAKL“. Brunoiine. LJUBLJANA Miklošičeva cesta Stev. 6|l priporoča od »vole; zaloge s Trgovski, fin? fr srednje SlmS pisaniSškf, dokumentni In srednje fini koncept, barvan (Kouleurj In Uskevr.? papir, karion sca dopisnice, pivnik. Celulozni, Havana (ii> mast) In navadni omotnl papir. Pisemski papir v kartonih In mapah, ter zavitke. Lepenko belo In rujavo. igel in posameznih delov zs vse sisteme šivalnih strojev in koles, olje ter potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje in sedlarie ter galanterijo na drobno in debelo.