Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 50 lir TRST, nedelja 15. avgusta 1965 Leto XXI. - St. 193 (6171) «Tokrat ne razumem» Ameriška javnost in vojna v Vietnamu ovor ameriškega predsedni-It ka, 50.000 vojakov, ki so ” poti v Vietnam, in poudarjena pripravljenost, da bodo «ugodili vsem zahtevam a-hieriških vojaških poveljnikov* v Vietnamu, s pošiljanjem no-vih čet, opreme in oborožitve, vse to je sprožilo različno reagiranje v ZDA. Mnogi so si oddahnili, ker ni bilo pričakovanega vpoklica rezervistov in še večjega vojaškega angaži-ranja (v Washingtonu so na primer krožili glasovi med 7-dnevnim tajnim posvetovanjem v Beli hiši, da bodo verjetno uekaj sto tisoč rezervistov vpoklicali in obenem objavili stanje pripravljenosti itd.), vendar je javnost obenem tudi močno zaskrbljena zaradi izjave, da gre «za pravo vojno«. Prve ankete, ki so jih izvedli komaj nekaj ur po Johnsonovem govoru, so pokazale, da je Podpora vladni politiki v Vietnamu padla od tako poudarjenih 60" n na manj kot 47%. Inštitut, ki je izvedel to anketo v 48 ameriških državah, je poudaril, da še nikoli v zadnjem času ni bilo toliko neopredeljenih glasov, uvrščenih v kategorijo «ne vem* — približno 44% — medtem ko je ostanek anketiranih večinoma Poudaril, da se ne strinja z vietnamsko politiko predsednika Johnsona. New York Times je prišel do ugotovitve, da večina podpira krepitev ameriške intervencije, vendar pa «re-signacija prevladuje nad navdušenjem in zaskrbljenost nad hupanjem...* Skope analize in odstotki seveda ne morejo nuditi res pra-ve podobe razpoloženja ame-riške javnosti nasproti vietnamski vojni, ki že več mese-cev narašča kot plaz in grozi s spopadom precej večjega obsega. To ni več «majhna uma-zana vojna*, ki se dogaja nekje daleč v jugovzhodni Aziji V1 o kateri se kaj sliši samo, ?e Pade kakšen ameriški vojak. To je velika vojaška ope-racija, prava vojna, v kateri sodeluje na stotine letal, voj-nin ladij, tankov in najmodernejše vojne tehnike. Super °nibr.iki z Guama uničujejo magozd, napalm bombe požigajo vasi, gradijo in razširjajo anieriška oporišča ob obali, de-settisoči vojakov vseh rodov °Jske odhajajo, se borijo in Padajo. Danes jih je 75.000, jih bo 125.000, kaj bo čez ^ esec ali dva, pa ne more nih-tag16^’ raz€n strategov v Fen- Američani ne živijo več v revari, da vietnamska vojna 1 vojna, velikega obsega, da j_ed_ velikim vikendom v ZDA d(fU^ življenje več ljudi kot ** na ameriški strar.i na Liiri vietnamski kampanji, tun- 6 -Se zavedajo dejstva, pa lip 1 s*s*;ematično so priprav-. ni na to, da so lahko žrtve **« Precej večje. Kajti, ne več'31''*0 več 0 niesecih, tem-0 letih ostre, izčrpavajoče v«Jne v pragozdu. shin komentarjih v Wa- *azš' ■ n.U po sklepu o novi miritvi ameriške intervenci- sedrm,bUo siišatl- da je pred-takn'^ °dbral milejšo verzijo, ka s 'rnen°vani «načrt števil-krat i-- zaradi pritiska demo-raznnih v°diteljev v senatu, ga m °Zen,ja anieriškega javne-tu *n reakcije po sve- da n aČrt številka 4» je men-vidB,recei drr.stičnejši in pred-a «splošno vojno«. Zar-iriaZpoloženie Y kongresu natn 1 anieriške politike v Viet-ktors n' nova stvar. Senatorji Chnr\ ^^niing, Mac Govern, Več Jur-§ in drugi se že izjavresecev tako ali drugače in Proti tej intervenciji Sento6^67 s Pogajanji. sta b-, orja Morse in Gruming riških a • tar^i napadov v ame-3av. iv. zaradi svojih iz-°rse ie na primer dejal: tev, čn'a'izem v Aziji je mr-greb , ai° samo na njegov ponovi .. 10 se nanaša tudi na ga 2riflp. kolonializma, ki so bani A izbrale za Južni Viet-jo, pa^koli nisem bil za vda-beie udi zdaj ne predlagam senati stave-:!> je nekoč izjavil r Mac Govern. »Vendar pa ne verujem, da je mogoče katerikoli problem na svetu rešiti z veliko vojno ali pa z mahanjem z ameriško zastavo v senatu,» Senator Church je večkrat zagovarjal mnenje, da morajo ameriške vojaške akcije spremljati diplomatski koraki, da bi dosegli zadovoljno politično rešitev v jugovzhodni Aziji. Predsednik zunanjepolitičnega odbora senata Fulbright se je svoj čas zavzel za prenehanje bombardiranja v Severnem Vietnamu, kasneje pa tudi za večje koncesije z obeh strani*. Demokratični voditelj v senatu Mansfield je večkrat poudaril, da je potrebna politična, rie pa vojaška rešitev, zato je predlagal posredovanje in recepte predsednika de Gaul-la za rešitev vietnamske krize itd. Toda najštevilnejša skupina senatorjev, to pa zelo vplivna, so tisti, ki se javno ne izjavljajo, vendar pa intimno (kot je ugotovil neki pomemben časopis) menijo, da je vietnamska vojna zgrešena stvar. Razlog za njihov molk je list našel predvsem v njihovi bojazni, da jim ne bi obesili etikete protiamerikanizma. Senator Robert Kennedy, brat umorjenega predsednika, ki ga zadnji čas ameriški tisk vedno bolj omenja kot ugledno osebnost med liberalci v kongresu, je opozoril nase s svojimi izjavami, da je potrebna politična rešitev v Vietnamu. Najbolj ogorčeni protesti, vsebinsko najboljše kritike in najkonstruktivnejši predlogi že več mesecev odmevajo z javnih tribun na številnih ameriških univerzah in visokih šolah. Na simpozijih, kjer razpravljajo o vladni politiki v Vietnamu, sodeluje na deset-tisoče ljudi. Sredi maja je bil tak simpozij y Washingtonu, sodelovalo pa je 3.000 ljudi. Televizija ga je prenašala v 35 državah. Na kalifornijski univerzi v Berdajsu je 10.000 študentov pozdravilo govornike, ki so nastopali proti vietnamski vojni in navajali razne argumente za pogajanja, ki so v interesu ZDA. (Nadaljevanje na 2. strani) Sinoči se je začel na Opčinah tradicionalni VII. Kmečki tabor z uradno otvoritvijo, o kateri poročamo na ,drugi strani našega dnevnika. Na taboru je razstava kmetijskih strojev in razne kmetijske opreme, razstava in prodaja domačih vin, v večernih urah pa zabava ob zvokih ansambla «Štirje lordi» pod vodstvom prof. Ambrozcta. Poskrbljeno je tudi za dober prigrizek. Tabor bo trajal danes ves dan in se bo končal jutri zvečer. — Na sliki: prizor z lanskega VI kmečkega tabora na Opčinah •iiiifiiiifiiiiiB>iiiiiiiaiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiaaiaaiiiiiifiiatiiiiiiiiii>i>ii*iiiii>iiii*ii*iii|i|llliaai|i'aiIiirniii|a*'**i'i**ll*lll"|i'i"*a>i1iiii"a*"ia|iiai'*ittti*i>Mi"lai***'ii>|iiii'|iJ"*i*'i*'*'|ii'ii|i|ltiii|iii|iiii|t**>,'ii|l*i|iii|*aii>aii*ii>i***>*iiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiM,i,iiiMllifiiiiiiiiiilil,l>,,iMi>i PRVIČ PO LETU 1959, KO JE LUNO SLIKAL «LUNIK-3» Z RAZDALJE 64.000 KM Sovjetska vesoljska postaja «Zond - 3» * posnela skrito plat Lune z razdalje 11.600 km Postajo so izstrelili 18. julija - Snemanje je trajalo eno uro in 8 minut - Posnetki kažejo del Lune, ki doslej še ni bil fotografiran MOSKVA, 14. — Sovjetska agencija TASS poroča, da je njihova vesoljska postaja «Zond-3» posnela novo vrsto fotografij tistega dela Lune, ki ga z Zemlje ne moremo videti. Poročilo sovjetske agencije dodaja, da se fotografije Lune nanašajo na tiste dele Lune, ki jih sovjetski umetni satelit «Lunik-3» v oktobru 1959 ni posnel. Avtomatična vesoljska postaja «Zond-3» je bila izstreljena proti Luni 18. julija z namenom, da bi začela snemati fotografije Lune 20. julija m sicer začenši iz razdalje 11.600 km. «Zond 3» je snemala slike Lune ene uro in 8 minut in jih nato oddajala na Zemljo 29. julija, ko je bila dva milijona in 200.000 Km od Zemlje. Doslej je vesoljska postaja «Zond 3» posredovala na Zemljo 36 fotografij. Sovjetsko poročilo nadaljuje, da se bo oddajanje fotografij na Zemljo nadaljevalo vse do tedaj, ko bo «Zond 3» dosegla svojo največjo razdaljo od Zemlje. Davi ob 8. url po srednjeevropskem času je bila «Zond 3» oddaljena od Zemlje 5 milijonov 340.000 km in nadaljuje svojo pot v he-liocentrlčni krožnici, to se pravi, da nadaljuje po krožni poti, katere središče bo Sonce. Fotografski posnetki, ki jih je «Zond 3» doslej posredovala na Zemljo, so, kot nadaljuje poročilo agencije TASS, «dovolj dobri, da pokažejo številne podrobnosti Lunine površine, ki so za znanost velikega pomena«. Fotografije bodo, pravi agencija TASS, ob- javljene. Ko je «Zond 3» začela snemati fotografije, je bil pretežni del tistega dela Lunine površine, ki je bil v dometu vesoljske postaje osvetljen. Ko pa se je snemanje končalo, je bila skoraj polovica Lunine površine že v senci. Prvi fotografski posnetki so obsegali ((precejšen del tiste površine Lune, ki je viden z Zemlje. Poznejše fotografije pa prikazujejo Lunino površino, osvetljeno od strani, z vsemi vzpetinami, katerih sence se ostro odražajo. Vsi fotografski posnetki, ki so sestavljeni iz 1100 črt zavzemajo obseg kakih 5 milijonov kv. km Lunine površine. Sovjetska agencija nadalje sporoča. da je bila imenovana posebna komisija, katere naloga je, proučiti fotografije in poimenovati žrela in druge vzpetine Lunine površine, ki jih bodo na teh fotografijah identificirali. Kakor dodaja uradno poročilo, ta del Lune ni bil še nikoli fotografsko posnet. Edine fotografije Lune, ki se z Zemlje ne more videti, so bile fotografije, ki jih je posnel «Lunik 3», ki so ga sovjetski tehniki izstrelili proti Luni 4. oktobra 1959 in ki je fotografiral Luno z razdalje 64.000 km. Fotografski posnetki, ki Jih je posnela vesoljska ladja «Zond 3» pa se nanašajo na drugo področje tistega dela - Lune, ki je vedno skrito. Ko so 18. julija sovjetski tehniki poslali na krožno pot sedanjo vesoljsko postajo, je bilo sporočeno, da je izstrelitev uspela, ni pa bilo hkrati rečeno, kakšen namen ta poskus ima. Naslednjega dne pa so Sovjeti uradno sporočili, da vesoljska postaja «Zond 3» redno nadaljuje svojo pot okoli Sonca. Ob tej priložnosti je bilo tudi rečeno, da je namen tega poskusa ((nadzirati naprave sonde v pogojih daljšega vesoljskega poleta in voditi znanstvena proučevanja v medplanetarnem prostoru«. Danes pa je sovjetska agencija TASS objavila gornje poročilo, ki pojasnjuje namen tega sovjetskega vesoljskega poskusa. Kar zadeva ameriške vesoljske ladje In satelite so ti prav tako dvfekrat posneli površino Lune, vendar pa obakrat tisti del Lune, ki je z Zemlje viden. Fotografije, ki jih je posnela vesoljska postaja «Zond 3» bodo manj jasne kot tiste, ki so jih med julijem 1964 in marcem 1965 posnele ameriške sonde vrste ((Ranger« ln sicer «Ranger 7, 8, 9». Kljub temu pa bodo imele te slike veliko veljavo, ker odkrivajo tisti del Lunine površine, ki še ni bil posnet. Z njihovo pomočjo bodo znanstveniki mo- gli napraviti zemljevid širšega področja Lune, kar bo z znanstvenega vidika velikega teoretičnega in praktičnega pomena. S tem poskusom skuša Sovjetska zveza izpopolniti svojo tehniko usmerjanja na veliko daljavo, pa tudi za oddajanje na velikih razdaljah, čemur je doslej posvetila razmeroma manj pozornosti kot ZDA. Poleg tega je bil, po bolj šibkih uspehih z ((Lunikom 5» in «Lunikom 6». podvig z vesoljsko postajo «Zond 3» zavit v nekakšno tajnost, da bi mogli bolj mirno sporočiti o svojem uspehu. Vesoljske postaje vrste «Zond» so velike in zapletene. Napravljene so za razdalje, ki segajo bolj daleč od Lune. Prejšnji dve vesoljski postaji te vrste so Sovjeti usmerili proti Veneri in Marsu, pri tem pa niso imeli posebnega uspeha. N’ Izključeno, da izstrelitev vesoljske postaje «Zond 3» ni imela namena le fotografirati skrito površino Lune in izpopolnitev tehnike oddaje na velike razdalje, pač pa da predstavlja to tudi uvod v poskuse proti mnogo bolj oddaljenim ciljem. Sovjetska zveza vrši sedaj vrsto vesoljskih poskusov, ki niso posebno spektakularni. Poleg uspeha s sedanjo vesoljsko postajo «Zond 3» je treba omeniti še izstrelitev «Kozmosa 78», ki pripada vrsti ((znanstvenih« satelitov, katerih naloga ni bila nikoli točno označena, nadalje je sedaj na krožni poti okoli Zemlje sovjetska vesoljska ladja «Proton 1», ladja-velikanka, ki je po svoji teži tolikšna, kakršne doslej ni še nihče pognal na pot in za izstrelitev katerega je bila uporabljena nova nosilna raketa z izredno veliko potisno silo. Program posredovanja fotografij na Zemljo, ki se je začel 29. julija, je bil doslej razdeljen v 38 ločenih «radio-televizijskih povezav«. Iz tega bi moglo slediti, da je vesoljska postaja «Zond 3» poslala na Zemljo 38 fotografij. Fotografije prikazujejo žrela in gorovja ter med drugim nadaljevanje Lunine površine, ki je znana pod imenom «Mare Margi-nis«. katerega del je že na tisti strani Lune, ki je vidna z Zemlje. Fotografije, ki bodo dvakrat bolj čiste kot so televizijski posnetki, bodo nared šele prihodnji teden Verjetno jih bo pokazala moskovska televizija, morda pa jih bosta prenašali tudi evrovizi-ja in intervizija. Iz Moskve poročajo, da Je danes Sovjetska zveza izstrelila 78. umetni satelit vrste «Kozmos» brez posadke. Kot vsi podobni dosedanji poskusi, spada tudi današnja izstrelitev v območje znanstvenega raziskovanja vesoljskega prostora ter proučevanja pogojev za polete vesoljskih ladij in sicer v zvezi z morebitnimi bližnjimi poleti kozmonavtov. Globoke so korenine... Sv. Trojica, Dalmacija, Mussolini in Hreščak Mnogi naši mladi čitatelji se čudijo, kako je mogoče, da je po toliko letih mirnega vzdušja v naših krajih na stolpcih starega «Piccola» s tako strupenostjo privrela na dan tolikšna poplava protislovenskega sovraštva. No, ko so v našem dnevniku prebrali, kaj vse je pisal isti list pred dvaindvajsetimi leti, je vsakomur jasno, da gre za dnevnik, ki je — kot je neki njegov čitatelj napisal — «giornale di sempre». Pa kljub temu si marsikdo še vedno ni na čistem, od kod vendar tisto zmerjanje brez primere tudi takrat in še prej. Odgovor na to vprašanje nam daje «molitev», ki je bila objavljena v nekem pismu v istem listu r preteklih dneh. Pismo z "molitvijo)) se tiče Dalmacije in se glasi: ll signor Sinesio Pouchie, de-Jegato del Centra Col tu ral a i ^Franeesea Paltimm alla Lega Nazion&le di Trieste, ci serive:: Trieste la sera de! 22 lu-i glio 1965, mentre il Consigiio j eomunale dimentleava la sua! italica m&sione, uiLaiira volta) si levava ne! delo de!PAdrtatico : Hnvocazione del 1848: «Nel neme del F&dre, dei FigUolo, de P j 10 Špirita Santo mi popotuj Dalmata, in virtii dei diritti no-stri antichissimi e jjer la no- • sira pima e.. umnirm voloma, 11 piti antico di tutti i diritti e ] di tutte le leggi, alla generazioni presenti e alle it 1 time a venire protestiamo, dinanzi agli altari i e dinanzi al nostri figlioli, sulfe fanti del nostro bat teši mo e sui poveri sepolcri dei nostri antenati, protestiamo dai nostri Udi e dai nostri monti e dal le isole nostre, al cospetto di tutti i populi della term e al cospetto santo dl Dio: non vo* j gifamo essere eroaii». La se/ao- ' ne di Fiume presso la Lega Na-sdonale, a firma del suo preši-dente Luigl Cobelll, aggiuhge trna dichiarazione: «€ommossa assoeia» - Verjetno je rajnki Mussolini, ko je prebiral slavno zgodovino Beneške republike, našel nekje tudi to «molitev» in posledica je bila njegova genialna ugotovitev, ki jo je objavil «11 Pic-colo» 31. marca 1943 in ki se glasi : «Gli italiani di Dalmazia so-no i piu puri, i piii santi degli italiani...» Ti Italijani iz Dalmacije še vedno izdajajo svojo revijo, v kateri trdijo, da bi morala zaradi vsega tega biti italijanska. Tako se je torej izkazalo, da imajo ne samo nekdanji in poraženi fašizem, temveč tudi nje- i govi ostanki v sedanji gonji — kot vidimo — globoke korenine. In naravnost čudovito je, kako se je v njej pomešala sv. Trojica z Dalmacijo, Mussolinijem in Hreščakom. Nadvse zanimivo pa je, da je nadškofovo tedensko glasilo v zvezi s to gonjo 23. julija letos zapisalo — potem ko je ugotovilo, da je naš dnevnik «giornale che ha due odii: la Religione e 1’Italia« — tudi sledeče besede: «In quest’ora incerta e pe-nosa preghiaino Dio di difen-dere la nostra citta.» VEDNO HUJŠI RASNI NEREDI V LOS ANGELESU 14 oseb ubitih: 9 črncev in 5 belcev Vzrok upora - rasna diskriminacija črncev 335.000 črncev živi v Los Angelesu v črnskem getu Watts ■ v siromaštvu in delni brezposelnosti - Podobni neredi so izbruhnili v Chicagu in Springtieldu med demonstracijami proti diskriminaciji in brutalnosti policije ■ Zaupno poročilo ministrstva za delo je že pred pol leta napovedalo nerede LOS ANGELES, 14. — Prejšnjo noč so neredi v črnskem predelu mesta v katerem živijo črnci ob nekakem getu, ki se imenuje Watts dosegli višek. Do 17. ure (po srednjeevropskem času) je znašalo število v neredih ubitih 11 črncev in 5 belcev in več sto ranjenih civilistov ter -^pozyv-“ tiste> kl zavzemajo 500 policajev. Ze zjutraj je nam reč nacionalna garda z oddelki, ki štejejo okrog tri tisoč mož, vdrla v črnski predel z bajoneti na puškah in je začela napadati uporne črnce, za katere trdijo, da jih je okrog 4000, pretežno mladih ljudi. V črnskem predelu je bilo zaposlenih tudi okrog tisoč gasilcev, ki so gasili požgane hiše. Zdi se, da se bodo neredi, ki so se začeli pred tremi dnevi, nadaljevali. Namestnik guvernerja je ukazal, naj v primeru potrebe nastopi vseh deset tisoč vojakov, ki sestavljajo 40. divizijo nacionalne garde. Poleg omenjenih tisoč vojakov pa nastopa proti črncem tudi policija. Okrog 20. ure so sporočili, da znaša število ubitih oseb najmanj 17. Po prvih izračunih pa znaša škoda zaradi neredov okrog sto milijonov dolarjev. Policija je aretirala in izročila sodišču okrog 600 oseb, med katerimi je največ mladincev. Požarov je okrog 30, toda policija obvlada položaj. Poročajo o številnih primerih, ko so črnci preprečevali napade na belce s strani demonstrantov. Trdi se, da je stanje še vedno napeto. Predsednik Johnson, ki ga o neredih nenehno obveščajo, je izjavil, •iiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii «Tokrat ne razumem» (Nadaljevanje s 1. strani) Imena profesorjev čikaške univerze Morgentaua in številnih drugih, ki menijo, ua je ta vojna nevarna pustolovščina, navdana s strani Pentagona za uničenje jedrskih naprav na Kitajskem, so postala znana po vseh ZDA. Čeprav so tudi «drugo stran*, zastopnike vladne politike v Vietnamu, pogosto skrbno poslušali, so ti svojevrstni simpoziji pokazali očitno nerazpoložen j e akademske skupnosti do vojaških operacij na azijskih tleh. Nekaj tisoč profesorjev z najuglednejših ameriških univerz, predstavniki javnih in znanstvenih ustanov, duhovniki raznih ver, so poslali odprta pisma predsedniku Johnsonu, v katerih že več mesecev zahtevajo pogajanja v Vietnamu. Marca je samo en dan približno 20.000 študentov iz raznih ameriških držav r.a miren način protestiralo pred Belo hišo in zahtevalo ustavitev vojne. Priključilo se jim je tudi veliko žensk, duhovnikov in moških, ki so protestirali z geslom «Voj no revščini, ne pa voino y Vietnamu...« Junija je 150 duhovnikov, predstavnikov treh glavnih a-meriških veroizpovedi, protestiralo v Pentagonu, njihove delegacije pa so zahtevale od Mo-Namare, naj se pogaja v Vietnamu, ker bombardiranje «od-daliuie ZDA od konferenčne mize*... Nedavno je tudi črnski voditelj in Nobelov nagrajenec za mir dr. Martin Luther King iziavil, da bodo črnski demonstranti v svoje zahteve za enake državljanske pravice vključili tudi zahtevo za pogajanja v Vietnamu in za to, da bi Vietkong povab'H za konferenčno rrvzo «Ti akciji — boj za državlianske prav‘oe in za listavcev vojne v Vietnamu — dopolnhdeta druga drugo.* je 17‘avil King. v ameriških časopisih vzbu Ja(o pozornost tudi članki znanega komentatorja Lippmann, Jc> svetuje drugo rešitev za Vietnam, ki ne bi bila «amerška vojna* na azijskih tleh Lipp-man meni, da je zmaga osvo-bodiln’h s'l neizogibna, poraz Sajgona očiten, posledice viot. nemške vojne pa nedogledne. zato se zavzema za pogajanja, v katerih bi bili ohranjeni in teresi ZDA. Ameriško javno mr en je je očitno zaskrbljeno zaradi usrne rt ve in politike washington-ske administracije. Na'novejši govor predsednika Johnsona, krepitev ameriške intervenciie in nejasne perspektive so povzročili da ta zaskrbljenost še narašča. «Dragi gospod predsednik na skromen način vam pišem o krizi v Vietnamu... Imam sina, ki je zdaj v Vietnamu. Moj mož je bil v drugi svetovni vojni. Tedaj je bila naša država v vojni, tokrat pa se dogaja nekaj, česar ne razumem. Zakaj,...» To vprašanje,'ki ga je neka ženska s Srednjega zahoda v pismu postavila predsedniku Johnsonu, ni dobilo odgovora. Takšno vprašanje pa postavlja vedno več Američanov. cugovorne funkcije, naj vzpostavijo red ter pouaaril: «Pravice se ne uosezejo z nasiljem in enakopravnost, pomeni tudi enakopravnost v odgovornosti; nihče ne sme ogrožan življenja in imetja drugih — vsi morajo spoštovati zakon in red«. Guvernerja Kalifornije so nujno poklicali iz Rima, naj se vrne v domovino. V Rimu je na letališču izjavil, da «ne more razumeti vzroka, zakaj so se črnci u-prli», ker da je »Kalifornija država, v kateri se ne izvaja rasna diskriminacija*. Priznal pa je, da številni črnci še niso dobili dela ter gre po njegovem mnenju predvsem za vprašanje brezposelnosti. Toda tiskovne agencije poročajo o »zaupnem poročilu* ameriškega ministrstva za delo, ki je bilo pred šestimi meseci poslano vsem vladnim funkcionarjem, o gibanju, ki vlada med črnci v vseh velikih ameriških mestih. V poročilu se predvsem poudarja neverjetno kruto ravnanje s črnci v zadnjih tristo letih ter da je treba iskati vzroke celo v dobi suženjstva, ko črnci niso imeli niti pravice, da bi se poročili. Poročilo opozaria na neurejeno družinsko življenje milijonov črncev, ki lahko povzroči nove »rasne krize v glavnih mestih*, pri tem navaja, da znaša med črnci odstotek ločenih žena 25 v primerjavi s 7,9 pri belcih, število nezakonskih otrok pa je 23,6 v primerjavi z 3,07 pri belcih, medtem ko je prirodni prirastek črncev 40 odst. večji od prirastka pri belcin. V Los Angelesu, ki šteje 2.479.000 prebivalcev, živi v omenjenem predelu Watts skoraj 335.000 ali 12 odst. črncev Njihova življenjska raven je mnogo nižja od ravni belcev. čeprav je morda višja od povprečne ravni črncev v ostalih mestih ZDA. črnski «geto» v Watt-su pa je realnost in črnci so se naveličali diskriminacije, čeprav je ni na papirju, ampak «de faeto«, predvsem glede stanovanj, šol, cerkev, javnih parkov itd. Trenje med črnci ln belci se je v Los Angelesu povečalo s povečanjem njihovega (geta« na druga področja mesta. Tuut iz Chicaga poročajo, da je prišlo do rasističnih neredov že drugo noč prav tako v črnskem predelu mesta, kjer je bila prejšnjo sredp ubltft 20-letna črnka z gasilskim1 avtomobilom. Množica crncev Je začela z demonstracijo in z napadi ter požigi trgovin belcev. Neki črnec je izjavil : novinarjem «To je reakcija ljudi, kl rd siti siromaštva«. Ranjenih Je bilo okrog 40 črncev. O podobnih neredih poročajo tudi lz mesta Springfield v državi Massachussetts, kjer je tudi prišlo do požiganja, potem ko Je policija aretirala 23 manlfestantov za državljanske pravice in proti brutalnosti policije. SPOPADI V KAŠMIRJU Pakistanci kršijo premirje z Indijo NOVI DELHI, 14. — Indijski notranji minister Nanda je danes izjavil, da je osem pakistanskih bataljonov prekoračilo črto premirja v Kašmiru in se nahajajo še sedaj na ozemlju Indije. Vsak bataljon šteje 400 mož, od katerih je sto pomožnih. Pred tem pa je predstavnik indijske vlade povedal, da je prišlo zaradi prekora čenja Pakistancev čez črto premirja do spopada in Pakistanci so imeli 15 mrtvih. V Novem Delhiju zatrjujejo, da so imeli doslej Pakistanci pri podobnih kršitvah 139 mrtvih. Sicer pa vlada v Skrinagarju in v dolini Kašmira mir. Le na odseku Ponč so Pakistanci napadli indijske čete. Do man’ših spopadov je prišlo tudi vzdolž ostale črte premirja. TEHERAN, 14 - Deset voja- kov Je Izgubilo življenje, ker se je njihov tovorni avto prevrnil In zgorel med prevozom zdravstvenih potrebščin na tisto področje Irana, na katerem Je razsajala kolera. ravnanju s priporniki v južnoafriških zaporih. Nato je kardinal Owen McCann, nadškof v Capetovvnu, sinoči zahteval, naj se uvede sodna preiskava. Toda pravosodni minister Južnoafriške unije se je zahtevi uprl, čeprav zahteva preiskavo tudi del javnega mnenja, prvi je zahteval preiskavo že pred dnevi anglikanski nadškof v Capetovvnu. Zasebni sestanek Kardelj-Klaus DUNAJ, 14. (Ansa) — Graški neodvisni dnevnik »Kleine Zei-tung« poroča, da se. je avstrijski kancler Josef Klaus 10. in 11. t.m. zasebno sestal v Sloveniji s predsednikom zvezne skupščine SFRJ Edvardom Kardeljem. Klaus se je povzpel tudi na najvišjo jugoslovansko goro Triglav. Kardelj in Klaus sta se sestala v letovišču na Gorenjskem, kjer se Kardelj nahaja na poletnem oddihu, kamor je avstrijskega konclerja povabil na kosilo. Kosila so se udeležili tudi Jovan Veselinov, tajnik CK ZK Srbije, Mllentlje Popovič, generalni tajnik SZDL Jugoslavije ter tajnik CK ZK Slovenije Miha Marinko. Dušan Kveder poslanik SFRJ v Londonu BEOGRAD, 14. — Z ukazom predsednika republike je bil imenovan za novega jugoslovanskega veleposlanika v Londonu Dušan Kveder, pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve. Dušan Kveder je bil pred tem veleposlanik v Etiopiji, nato v Zahodni Nemčiji ter Indiji. VČERAJ V ITALIJI Andreotti Politično zatišje papežu Piju XII. Papeževo vmešavanje je znano pod imenom «operaeija don Sturzo» in podrobnosti o tem so zelo zgovorne RIM, 14. — Kot vsako leto, vlada tudi letos za počitnice okrog velikega šmarna popolno politično zatišje, ker so vsi vodilni politiki odšli iz Rima, kamor se bodo vrnili prihodnji teden. Zato je Imel sobne In poštene upravitelje, s čimer naj bi se preprečilo, da bi ((katoliški Rim bil ponižan, da bi mu prišli v upravo aktivni ateisti«. Tej posebni listi, ki so jo sestavljali predstavniki Katoliške akcije članek, ki ga je napisal za svojo revijo «Concretezza», obrambni minister Andreotti. Članek se nanaša na vmešavanje pokojnega papeža Pacellija — Pija XII. — v notranje zadeve Italije, konkretno v delovanje krščanske demokracije med pripravami na volitve leta 1952. Tedaj je ta poseg dobil ime ((operacija don Sturzo«. Andreotti v svojem opisovanju tega dogajanja pravi, da se je tedaj v Rimu razdalja med ((ljudskim blokom« in «centristi» ter z njimi povezanimi strankami zelo skrčila, kar je začelo zaskrbljevati kroge okoli Katoliške akcije, posebno ko so tedanji najodgovornejši predstavniki KD priznali, da zmaga «centristov» na volitvah ni gotova O tem so obvestili tudi papeža Pija XII., ki se je za stvar zelo zavzel in svetoval, naj bi volitve depolitizirali tako, da bi se volilna operacija odprla na spo- llllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIilllllMillllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIJIlllllllllUtlllllllllllllllllllll PAPANDREUJEVA POSLANICA LJUDSTVU toda «Kralj naj kraljuje, ljudstvo naj vlada» Pajmndreu obtožuje kralja, da skuša razcepiti njegovo stranko V prihodnjih dneh bo priredil v vsej Grčiji vrsto zborovanj ATENE, 14 — Na 30. dan grške krize se še vedno ne more reči kdaj se bo končala, pa čeprav nekateri trdijo, da se bodo razmere razjasnile že v prihodnjih 24 urah s sestavo vlade, ki bi jo vodil nekdo iz Pa-pandreujeve Zveze centra. Po Mučenje pripornikov v Južni Afriki CAPETOVVN, 14. — Dva opozicijska časopisa v Johannesburgu sta objavila vesti o nečloveškem včerajšnjem sestanku Stefano-pulosa, Ciromokosa in Papapo-litisa s poslanci, ki sledijo njihovi politični smeri, so začeli krožiti glasovi, da bodo danes ali kvečjemu v ponedeljek ti trije predložili parlamentu izjavo, v kateri bodo najavili ustanovitev svoje parlamentarne skupine, neodvisne od Papan-dreuja. Po pisanju listov, ki so Papan-dreuju nasprotni, bo to izjavo pod-p^?alp nftjjpa^j 30 poslancev. Po 'telil IcOrSKU m mogel biti mandat za sestavo nove vlade poverjen Stefanopulosu ali Cirimokosu, ki bi imela podporo ne samo te odpadniške skupine, pač pa tudi članov Novasove vlade ter parlamentarnih skupin radikalne stranke ter »desničarskih progresistov*. V zadnjih urah je Papandreu naslovil na ljudstvo poslanico, v kateri poudarja med drugim protizakonita sredstva za rušenje velike demokratične stranke — Zveze centra. Nadalje Papandreu zatrjuje, da se v nekaterih krogih trudijo, da bi veš ta problem spremenili v njegov osebni problem, iz česar bi sledilo, da je treba Papandreu-ja odstraniti za vsako ceno. «V resnici — nadaljuje Papandreu — pa ne gre za odstranitev mene, pač pa za poskus razcepitve stranke Zveze centra. Nadalje — pravi Papandreu — se trudijo, prikazati mojo stranko kot politično skupino, ki da je postavila vprašanje režima«. Papandreu dobesedno nadaljuje: «Zadeva je povsem drugačna. Gre za normalno poslovanje ((kronane demokracije« v smislu da mora kralj kraljevati, ljudstvo pa vladati.« Obstaja pa po mnenju Papan-dreuja še drugi poskus, pripisovati njegovi stranki, da namerava u-stanoviti ljudsko fronto skupno s filokomunisti. Papandreu pravi, da ne bo nikoli sestavil ljudske fronte, ker da že sredina razpolaga z zadostnimi silami, ki ne potrebujejo pomoči od nikogar. Papandreu nadaljuje: «Prav zato, ker sem o-sebno proti ljudski fronti, sem kra. lju izrazil svojo zaskrbljenost v zvezi z nadaljevanjem takšne borbe, ki bi mogla, privesti do stika množic na bazi. Da bi preprečili to nevarnost, sem predlagal volitve, med katerimi bi moji stranki in fllokomunistom nasprotne koalicije mogle pred množicami prikazati svoje ideologije.« Papandreu nato obtožuje dvor, da skuša razcepiti njegovo stranko. S tem pa krona ni več iznad strank, pač pa se skuša vmešavati v delovanje strank. Po besedah starega političnega voditelja je eden izmed načinov dvora ta, da zvablja njegove poslance s ponujanjem ministrskih položajev. 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 VČERAJ V JUŽNEM VIETNAMU Izkrcalo se je 6400 marinesov Močno bombardiranje Severnega Vietnama in položajev osvobodilne vojske v Južnem Vietnamu Svojo poslanico ljudstvu Papandreu zaključuje takole: «Z demokratičnim ljudstvom se hočem srečati prihodnje dni med svojim pohodom po velikih mestih Grčije v spremstvu poštenih mož moje stranke, ki so pogumno odklonili ministrske položaje in so ostali zvesti svojim idejam. Iz moči naroda bom črpal voljo za nadaljevanje nove borbe. S trdno oporo ljudstva in mladine bo nova borba uspešna in demokracija bo ponovno zmagala.« Ko govori o Papandreujevih izjavah, ki jih primerja tistim po srečanju s kraljem','-časopis «Elef-terija« piše, da je bil Papandreu, po žalostnem vtisu, ki so ga prve izjave napravile primoran sprčjne-rilti' smer. Grožnja z' Ijtidsko Dfton-to pa je bila v državnikovih izjavah vendarle jasna — zatrjuje časopis — kajti pozival je k ustanovitvi ljudske fronte in zagotavljal, da bi jo razpustil le tedaj, če bi bil sprejet njegov ultimat. Besedam morajo slediti dejanja, kajti znano je — nadaljuje isti časo- tem večji odmev v javnem mnjr.iju in predstavniki desničarskih strank, .......... - - 'je načeloval don Sturzo. Po pisanju Andreottija je ta zadeva močno prizadela De Gasperi-ja. Andreotti dobesedno piše: «14. aprila mi Je De Gasperi jasno izrazil svojo bol. Strah pred erozijo v desno je prihajal iz dejstva, da smo sledili politiki, ki je bila v sklada s socialnimi direktivami učeče Cerkve. Sedaj pa namesto da bi nas dosledno podprla, smo bili v nevarnosti da nas upogne s pomočjo najmanj prosvitljene desnice. Mogli bi najti kritje z Gianninijem, osrepljenim z neodvisnimi monarhisti, toda bolj daleč ne bi mogli iti«. Tako opisuje Andreotti stališče De Gasperija v tedanjem trenutku. Nato opisuje še svoj razgovor z De Gasperijem ter »neprimerno* prepričevanje nekega duhovnika, ki se je javil celo pri De Gasperijevi gospe, katero je «prepričeval» celo s trditvijo, da »bolje Mussolinija kot Stalina*. Se bolj značilno je, kako Andreotti opisuje nadaljnje dogodke. 20. aprila je v tej akciji papeža in Katoliške akcije prevzel pobudo Andreotti, ki je Piju XII. pisal pismo, v katerem je papežu odsvetoval »operacijo Sturzo* zaradi negativnega odmeva, ki da ga bo ta akcija imela na katoliške kroge. Andreotti pravi, da je svoje pismo zaključil z vprašanjem, zakaj bi ne zaupali De Gasperiju, ki je do tega trenutka zmagovito vodil borbo proti komunizmu v Italiji*, 2e uro zatem — pravi Andreotti ■— ga je poklical monsignor Tardinl, kateremu da je »sveti oče rekel dobesedno, da pojem izven zbora, nihče da ne misli zdrkniti na desno ali ustvariti novo stranko. Takšna nevarnost bi mogla prihajati prav s strani opozicije civilni listi, ki bi mogla povzročiti predložitev druge liste katolikov*. To se pravi, da je papež podpiral listo dona Sturza, vendar da je Tardini dal Andreottiju pomir jevaen odgovor: »Morda bi se v skrajnem primeru dala (don pis — da njegov sin še vedno sodeluje s filokomunističnimi voditelji. Novi Papandreuju naklonjen časopis «Anedotos» pravi, da ostre borbe, ki jo je začel včeraj Papandreu, ni povzročil on sam, pač pa da izhaja iz ljudstva. Papandreu in ljudstvo sta se ji zaman skušala do zadnjega izogniti. Odslej bo edino neizprosna borba mogla ....... ponovno privesti do demokracije v|v.,lfrzova ,'lsta — op. ur.) prepre deželi. | eItj Vrnite se k enotnosti. Pa Časopis (iKathimerini« pa piše, j Pež vas ima rad in nocoj se je da je kakih 60 poslancev Zveze | Potrudil, da je zadevo pojasnil.* centra že obsodilo Papandreujevo Andreotti nato omenja, da je v politiko in da ga nočejo več za tistih dneh v vodstvu KD prevla-načelnika vlade. | dovala teza za ((operacijo Sturzo«. Papandreuju naklonjen časopis (Zato se je Andreotti potrudil, da «To Vima«, ostro napada dvor, ki da je ubral protiustavno pot, iz katere nima izhoda brez 'trgovanja z ministrskimi listnicami in z ukinitvijo vsake morale. «Zakaj kralj vztraja na protizakonitem izkoriščanju svojih pravic? Zakaj vztrajno in brez opravičila odklanja volitve?« Notranji minister Tumbas Je sporočil, da ne bo izdal dovoljenja za množično zborovanje «za obrambo demokracije«, ki ga za ponedeljek bi De Gasperi ne izpade) kot ((uporni sin Cerkve«. Da bi se to preprečilo je bila seštavljena nota, ki jo je tedanji tajnik KD Gonella predložil "1. aprila Vatikanu. Katoliška akcija je nato umaknila svoje ljudi z don Sttirzovega volilnega seznama, v tem ko že — po raznih nadaljnjih pretresljalih v sami KD in Katoliški akciji ter po ((babilonski zmešnjavi« 23. aprila don Sturzo odklonil kandidaturo. Tako se je zadeva polegla, še prej sklicujejo sindikati na enem glav-1 pa so bili nekateri voditelji Kato-nih trgov Aten. liške akcije vključeni v listo KD. BUDIMPEŠTA, 14. — Med plavalnim dvobojem Madžarska . Nizozemska je holandska plavalka Ada Kok izboljšala s časom 1’04”5 svetovni rekord na 100 m metuljček. Prejšnji rekord — 1’04”7 — je pripadal od olimpijskih iger v Tokiu Američanki Sharon Ktouder-jevi. VARESE, 14. — Gianni Motta je danes zmagal na dirki «Tre valli Varesine«, ki je veljala tudi kot izbirna dirka za sestave italijanske profesioalne reprezentance, ki se bo udeležila svetovnega prvenstva v Španiji. Z istim časom — 7 ur 16’30” s povprečno hitrostjo 37,855 km na uro — so se uvrstili na naslednja mesta še Dancelli, Gimondi in Zilioli. Cribiori, Mealli, Balma-mion, Passuello, Taccone, BEOGRAD, 14. — Disciplinsko razsodišče Nogometne zveze Jugoslavije je do nadaljnjega diskvalificiralo igralce Istre iz Pulja Stam-felja, Jergiča, Cuka in Utomika, ker so jim dokazah, da so za prestop k istrskemu nogometnemu klubu sprejeli denar Določena italijanska moška reprezentanca Znane tudi Italijanke za nastop v Leipzigu RIM, 14. — Predsedstvo italijanske atletske zveze je dokončno sestavilo moško reprezentanco, ki bo 21. in 22. t. m. nastopila v polfinalu za evropski pokal v Rimu. Z Italijani bodo nastopili atleti Bolgarije, CSSR, Zahodne Nemčije, Poljske in Švice. V italijanski reprezentanci bodo: 100, 200 in 4x100 m Berruti Livio, Giani Ito, Giannat-tasio Pasquale, Ottolina Sergio, Preatoni Ennio. 400 in 4x400 m Bello Sergio, Bianchi Bruno, Fri-nolli Puzzilli Roberto, Iraldo Gian Paolo, Puosi Giacomo. 800 m Bianchi Francesco 1500 m Bianchi Francesco 5000 m Ambu Antonio 10.000 m Conti Luigi 110 m ovire SAJGON, 14. — Danes so ameriška letala opravila 54 poletov nad Severnim Vietnamom in bombardirala mostove, vojašnice ter razna skladišča. Od 7. februarja, odkar so se začela bombardiranja, so Američani izgubili nad Severnim Vietnamom 86 letal in 59 ameriških ln vietnamskih letalcev. Dve letali sta bili sestreljeni z iz strelki zemlja-zrak. Ti podatki so Iz krogov ameriškega poveljstva, ki Je sporočilo, da ne bo več objavljalo podrobnosti o številu letal in o tonah bomb, ki Jih odvržejo na Severni Vietnam. Ameriška letala so L;di danes bombardirala položaje osvobodilne vojske v Južnem Vietnamu In v zadnjih štirln-dvajsetih urah opravila 292 poletov. V Sajgonu so številni zdravniki •— domači in tuji — prejeli ukaz, da so mobilizirani v primerih zračnih napadov. V parkih in vrtovih so začeli kopati zaklonišča. Danes so se začeli izkrcavati v pristanišču Culaj, 550 km od Saj- gona, novi «marinesi». Ameriški predstavnik ni hotel povedati njihovega števila, kljub temu pa se predpostavlja, da jih je 6400. Iz Hanoja poročajo, da je Pa triotska fronta Severnega Vietna ma objavila poziv, naj se južnoviet, namsk! državljani, kl bivajo v Se vernem Vietnamu, takoj orgamzi rajo in naj bodo pripravljeni lzvr šiti ukaze, ki Jih bodo prejeli. LONDON, 14. — V Blackburnu v pokrajini Lancashire so ugotovili devet primerov poliomielitisa. Vseh primerov je doslej 19 — v dveh dneh. Zdravniki raziskujejo še dru. ge sumljive primere. CELOVEC, 14. - Včeraj sta celovški mestni sejem obiskala predsednik skupščine LR Slove nije Ivan Maček in predsednik izvršnega sveta Janko Smole Na sejmu iu je sprejel in pozdravil koroški deželni glavar Hans Si ma s č'anj deželne vlade. OBVESTILI BORA Kot vsako leto bo Sz Bor tudi letos priredilo tradicionalni športni teden ob običajnem datumu. Da bi se izognili pripravam v zadnjem trenutku za ta naš največji zamejski športni aogodek poziva prireditelj vsa društva, ki se nameravajo udeležiti te prireditve naj pravočasno določijo svoje reprezentance, tako da bo mogoče začeti z vpisom prej kot prejšnja leta, da bi se tako izognili hudim težavam, na katere je naletel prejšnja leta prireditelj vsled kratkega prijavnega roka in velikega števila udeležencev. Prireditelji prav tako pozivajo vsa društva, da v okviru svojih možnosti nabavijo za vse svoje tekmovalce (v tistih disciplinah, kjer je to običaj,) enake športne drese ter tako ne le olajšajo delo sodnikom in organizatorjem ampak tudi prispevajo k lepšemu koreografskemu uspehu športnega tedna in seveda tudi ugledu lastnega društva Razen tega svetuje prireditelj. naj začno tekmovalci in ekipe pravočasno trenirati in se pripravljati na tekmovanja, tako, da bodo prispeli na igrišče tudi tehnično dobro pripravljeni. * * * šz Bor sporoča, da bo v ponedeljek, 16. t. m. na stadionu «Prvi maj« pri Sv. Ivanu v Trstu, Vrdelska cesta 7, sestanek predstavnikov vseh tistih društev, ki bi se letos rada udeležila nogometnega turnirja ob priliki športnega tedna. Sestanek bo ob 20.30. ti BOK Ottoz Eddy 400 m ovire Frinolli, Puzzili 3000 m zapreke Risi Umberto Skok v višino Bogllatto Mauro Skok v daljino Bonechi Roberto Troskok Gatti Pier Luigi ali Gentile Giuseppe Skok s palico Dionisi Renato ali Rossetti Sergio Met krogle Meconi Silvano Met diska Grossi Franco Met kopja Rodeghiero Vanni Met kladiva Bernardini Walter * . * • RIM, 14. — Atletska zveza Italije je najavila tudi žensko reprezentanco, ki bo nastopila za pokal Evrope v Leipzigu, kjer bodo prisotne tudi ekipe Vzhodne Nemčije, CSSR, Poljske, Danske in švedske Italijansko reprezentanco sestavljajo: 200 in 4x100 m Carboncini Gianna, Cesari Luisa, Govoru DonaJ;a, Spampani Daniela, Vettorazzo Maria 400 m Pigni Paola 800 m Acquarone Silvana 80 m ovire Vettorazzo Maria Skok v višino Cacciavillani Gilda Skok v daljino Trio Maria Vittoria Met krogle Ballotta Ricci Elivia Met diska Ballotta Ricc iElivia Met kopja Mazzacurati Anna Maria ali Ric cobono Elide. IH ■ fal jj| ■ mm lij "M Eli NEDELJA, 15. AVGUSTA Radio Trst A 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.50 Godalni orkestri; 10.30 Poslušali boste...; 11.00 Karakteristični ansambli; 11.16 Oddaja za najmlajše; 11.45 Ringaraja za naše malčke; 12.00 Nabožne pesmi; 12.30 Glasba po željah; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Avtoradio; 15.30 «Bluff ‘ali Laž in resnica«, komedija v petih dejanjih; 17.40 Popoldanski ples; 18.30 Italian Jazz Quartet; 19.00 Komorni zbor «Munchner Chor-buben«; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Z glasbo po Italiji; 20.00 šport; 20.30 Iz slovenske folklore; 21.00 S simfoničnih koncertov; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 P!e-šite z nami; 23.00 Vokalni nokturno. Trst 9.30 Kmetij .ut oddaja; 12.00 Plošče; 12.30 Glasbeni spored. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.05 Nedeljsko srečanje; 9.20 Zabavni zvoki; 10.00 Prenos RL; 10.30 Plošče «Durium»; 1045 Včerajšnji in današnji uspehi; 11.00 Reportaža; 11.15 Orkester Conniff; 11.55 in 12.55 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 13.40 Beneške ljudske pesmi; 14.00 in 14.45 Glasba po željah; 15.30 Domače pesmi in melodije; 18.00 Prenos RL; 19.00 Kvintet Art Van Damme; 19.30 Prenos RL; 22.15 in 22.45 Plesna glasba, 22,35 Športna nedelja. Nacionalni program 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Nabožna glasba; 11.10 Snrehod skozi čas; 11.25 Godala in tolkala: 13.25 Vrstijo se nevci; 14 00 Operna glasba; 14.30 Kvartet Cetra: 15.15 Zbori z vsega sveta; 15.45 Radijska črtica; 16.00 Koncert na trgu; 16.15 Poletni karnet; 17.00 Tosca-ninijeva umetnost; 19.30 športni dnevnik; 20.25 S pesmijo no svetu; 21.20 Jazzovski trio; 22.20 Plesna glasba //. program 7.45 Jutranja glasba; 8.25 Oddaja za avtomobiliste: 8 40 Hat. narodne nesmi in plesi; 9.00 Oddaja za ženske: 9 35 in 10.35 Oddajali smo; 1135 Pevci: 12.10 Plošče tedna; 13.45 Ortfaia za počitnice ob moriu: 14.00 Ital. narodne pesmi: 14.30 Nedeliskj orkestri: 15 00 Pianist E. Hines: 15A5 KlaVaon: 17 00 G'asha, jn šnort; IR 35 Vaš) Izbranci; 20.00 Zmor,ek v Operi; 2' oo Godala; 21.40 Glasba za vaf° želje. ///. program 16.30 Na soor«du Gabrieli in Vivaldi; 17 20 John Barion: «La corona vuot.a«; 19 00 Fraenzlove skladbe: 19.15 Gledališki nreeled; 19.30 Vsakove^erni koncert.: 20 30 Reviia revij: 20-10 Corell' in VI-vaMi; ?i 20 Richard Strauss: «Feuersnot« Slovenija 7.15 «PleniCk° ie prala...«; 8 05 Mladinska radilska igra — .T. Kri-fkovič- Bela 1’i'ja: 8 45 Sklndbe za mladino: 9 05 Naši noslušalci čestitajo; 10 00 še nomnlte. tovariši... — T. Podobnik: V tekmi s smrtjo: '0.20 R. Gobec: Svobodna zemlia: 10.38 Lahka alaaba; 1100 Turistični napotki; 11.45 Nedeljska reportaža; 1205 Naši no-slušalci čestitajo; 13.30 Za našo vas; 13.45 Pred domačo hišo- 14 00 Skladbe v nisani vrsti: 15.05 Vedri woki- 15.30 Humoreska tedna — v, Adnm: Megla — import; 15 50 M-Hhnt zabavni ansambli: 1R no N°deHa; 93 95 Za '"bko noč. Ital. tele viiija 10.15 Kmeti iška oddaja: 11 00 Maša v evroviziii; 16 00 Mednarodne tekme na ledu; 1R.30 Film: «19 30 Nanoli contro tutti« (beležke. zanimivosti, snnminil: 20 10 športni dnevnik: 20.30 Dnevnik; 21.00 «Mare contro rnare«: Pesca-ra-Neanelj; 22,15 Potovanje v predzgodovino: Velikani Cromagnona: 22 40 Snortna nedelja — kronike in rezultati, ob ko*«*u dnevnik. H. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 ((Evropski časopis« št. 6; 22.15 Kitara — ljubezen moja. itDELJEK, 16. AVGUSTA Radio Trst A 7.00 Koledar; 7-30 Jutranja glasba in koledar; 11.30 šopek slovenskih pesmi; 11.45 Ital. akvarel; 12.15 Iz slovenske folklore; 12.45 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasbeni kontrasti; 17.00 «Musici del Friu-li»; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Haydn: Kantata Miseri noi, mise-ra Patria, Koncert v Es-duru; 18.55 Altistka M. Bitenc, pri klavirju G. Piščanc: 19.15 ((Goriška v’adna in mestna kn.užnica«; 19.26 Sodobni motivi; 20.00 Šport; 20.30 Rossini: «Vi! lem Tell«, opera v štirih dejanjih. 12.05 Plošče: 18.15 Orkester Franca Russa; 13.40 Tržaški skladatelj Pavle Merku; 14.10 Jazzovski krožek; 14.30 Tržaški motivi; 14.40 Kulturni zakladi Koper 715 Jutranja glasba; 8 00 Pesmi; 8.30 Otroški zbor «Bodra Smjana« iz Sofije: 9 00 Pod senčnikom; 9.45 Poje Lola Novakovič: 10.00 Iz francoskih ooer: 10 45 tJspe'e melodiie: 11.00 Pevci lahke glasbe; 11.30 Prijetna glasba; 11.50 in 12.55 Glasba po željah: 13.40 Operna panorama; 15 00 Primorske narodne: 15.15 Ansambli v ritmu: 15 40 Tz n°šega športnega življepia; 16.00 Operetni program, 16 30 športni ponedeljek; 16 40 štiri skladbe; 17.00 Prisluh nimo jim skupaj: 17.40 Madžarske narodne; 18.00 Prenos RL-' 19 OO Kitarist Chet Atkins: 19.30 Prenos RL: 22 15 Orkester Les Brown; 22.40 Glasba za lahko noč Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav: 9.10 Crl- spi. Simfonija za dvojni orkester; 9 45 Pesmi; 10.05 Operna antologija: Verdi, Bellini, Donizetf.i; 10.35 Oddaja za šolarje: 11.00 Snrehod skozi čas; 11.15 Italijanska potovanja; 11.30 Ghedini jeve skladbe: 11 45 Skladbe za godala; 13.25 Novi umetniki: 14.45 Vreme na morjih: 15.15 Ciganska glasba: 15.** Plošče; 16 00 Program za naimlaj-še; 17.25 Spored z onstran oceana: 17.55 Zdravnikovo mnanie; 18.05 Ital. panorama: 19.05 Glasbeni spored; 20.25 I. Montand noje pesmi o Parizu: 21.15 Koncert operne glasbe s sodelovanjem sopranistke Marie Dalla Spezia in basista Rosnria Amoreja; 22.20 Plesna glasba. // program 8.00 Jutranta glasba; 9.35 Pisan sngred; 10.35 Nove pesmi; 11-00 Vesela glasba; 12.00 Pesmi; 14.00 Pevci; 14.35 Glasbena Daleta; 15 00 Ital. narodni plesi; 15.35 Koncert; 16.00 Ransodija; 16.38 Harmonike; 16.50 Sopranistka Rosanna Carteri in tenorist Beniamino Gigli; 17.35 Liudska enciklopedija! 17.45 Th. Gautier: «Rosalinda»: 18 35 Vaši izbranci: 20 00 Pisan spored: 2100 «11 palio di Siena«! 21.40 Ameriške pesmi. Ut. program 18.30 Francoska kultura; 18.4.' Bassanijeve skladbe; 19.30 Kon cert; 20.30 Revija revij; 20.40 Ba chove skladbe; 21.20 Schoenber gov kvartet št. 3; 22.30 Na spo redu skladbe L. Nona; 22.45 A Adamo: «Come slamo stati« Sl o venijo 7.15 Lahka in operetna B— . 8.05 Logarski fantje in Vesel vandrovčki; 8.30 Majhni zabavni ansambli; 9.00 Otok bogov, som ca in vina; 9.15 Otroške pesmi. 9.30 K Cipci: Pika Nogavička, 10.15 S samospevi po Hrvatskj, Bo=ni in Srbi|i; 10.35 Naš podlistek — A. Moravia: Poročno potovanje — I.; 11.00 Turistični na, potki; 11 15 Nimaš prednosti! 12-ua Violinista Yehudi Menuhin in Jean Fournier; 12.30 Kmetijski nasveti; 12 40 Slov. narodne; 13.30 Priporočajo vam...: 14.05 S poti P° Poljski: 15.20 Zabavni intermez- zo; 15.30 Komorni zbor RTV Lju?, liana; 16.00 Vsak dan za vas; TLJ” Operne melodiie: A. Ponchiem. V. Bellini. S. Moniuszko, M-sorgski, R. Wagner itd.; 18 00 a* tualnosti; 18 15 Plesna Sl*®.„T, 18.45 Novo v znanosti: 19.05 Gla bene razglednice; 20.00 smo vam; 21.05 Z letošnjega 1 ' stivala v Dubrovniku: Koncer orkestra Slovenske filharmonije, 23 05 Jug. trobentač Duško Gojim vič. Ital. televiiijo 18.30 «Palio delle contrade« v Sieni; 19.15 Spored za najmlajs«’ 20.00 športne vesti in ital. kron ke; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV P" redba: «Una trappola per cnsi lie»; 21.50 Kvartet Cetra; Dnevnik. 23.00 tl. kanal „ 'T. . 21.00 Dnevnik; 21.15 Film: Suvana I ampanini, ki nastopa v spaccone vagabondo»; 22.35 cet rubriki «Mare contro rnare« ure z Giorgiom Gaslinijem. SPORED JUG. TELEVIZIJE 0» 16. Vlil. DO 21. Vlil. NEDELJA, 15. avgusta 9.05 Kljukec kot dreser — lutkovna oddaja; 9.30 Kmetijska oddaja; športno popoldne; 19.28 Re viza za banjo — češki zabav, glasb, film; 20.00 Dnevnik; 20.35 Melodije Jadrana — prenos iz Splita; 22.12 Grindl — film; 22.37 Poročila. PONEDELJEK, 16. avgusta 18.40 Poročila; 18.45 Filmi za otroke, 19.15 Tedenski športni pregled; 19.45 Svet na zaslonu; 20.00 Dnevnik; 20.30 Glasbeni kotiček; 20.40 D. Švara: Nina — balet; 22.05 Obzornik; 22.20 Sesti jug. jazz festival na Bledu — Junior trio iz CSSR. TOREK, 17. avgusta NI SPOREDA. SREDA, 18. avgusta 18.40 Poročila; 18.45 Pogumno in veselo — oddaja za otroke; 19.15 Dubrovniške poletne prireditve; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Ljubezen in kesanje — odd. lirike studia Sarajevo; 20.40 37 stop. C v senci; 21.40 Obzornik; 21.55 Danny Kaye vam predstavlja — serijski film. ČETRTEK, 19. avgusta 18.40 Poročila; 18.45 slaviji —• reportaža; 19.15 . nadni koncert; 19.45 TV P°® ' 20.00 Dnevnik; 20.30 Oddaja na rodne glasbe; 20.40 Dubrovniške poletne prireditve; 21.40 TV o zornik PETEK, 20. avgusta 18.40 Poročila; 18.45 Malo vsakogar, nekaj za vse: Maie s raže; 19.00 Britanska encikiop« dija; 19.15 Festival v Ilidjl . .studio Sarajevo; 19.45 TV 20.00 Dnevnik; 20.30 Whiskyja n pretek — celovečerni film, *?■ Obzornik; 22 15 Francoski kunu ni film SOBOTA, 21. avgusta 16.00 Atletski polfinale za « -ropski pokal; 18.30 Obzornik, l ■ Zgode in nezgode: Ambrosio . da čas; 19.30 Vsako soboto; i»-Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Gia beni kotiček; Sabahudin K. > on',n S kamero po svetu; 21.50 20.40 „ .......... Golden Gate — Kvartet; --Maja Plisetskaja — baletrm^, daja; 22.30 Zgodbe za vas — 22.55 Poročila. MESTO V CVETJU Znameniti gost, ki ga je spremljalo častno spremstvo japonskih, generalov in znanstvenikov cesarske akademije, je stopal s prožnim korakom po stezi, ki je vodila čez položno pobočje proti mestu. Zrak je bil topel. Cvetoče češnje so praznovale zgodnjo, predčasno pomlad. V daljavi je plaval nad lesketajočim se morjem južni soj. Albert Einstein je vztrajal na tem, da so izlet, na katerem naj bi si ogledali slovito budistično svetišče, opravili peš. Na povratku je po dolgih napornih dneh užival čisti, krepilni zrak. Edino zato, ker ni hotel žaliti občutljivosti svojih gostiteljev, je prebil množico uradnih sprejemov in banketov. Einstein je bil namreč preprost človek. Ljubil je spokojna razmišljanja v prosti naravi in še bolj bi užival jutranji sprehod, ko bi bilo spremstvo maloštevilnejše in ko ne bi Japonci svoje preudarne Vljudnosti toliko pretirali, da so hoteč dostojno slaviti njegovo odkritje, spremenili celo videz pokrajine. Njegov genij zavrača spodbudno priznanje in zaničuje eksperimentalno potrditev. Nam Japoncem je popolnoma nerazumljivo, kako more biti kdo tako docela brezbrižen do splošne sodbe. In medtem ko so si njegovi učenci s čedalje popolnejšimi pripravami prizadevali proučiti nebo in zemljo, da bi resnica še svetleje zasijala in prepričala tudi one, ki ga še niso hoteli pripoznati, se on še dandanes zapira v delovno sobo s svinčnikom in kosom papirja. Zgolj s čisto teorijo skuša odkriti nove, še vzviše-r.ejše skrivnosti.« «Velik umetnik, mojster,« je rekel zamišljeno učenec. Sprevod je prispel do konca steze, ki se je tu strnila s cesto. Mesto je bilo še kilometer daleč in vzdolž ceste je stala velikanska množica. Sloves velikega tujega gosta se je raznesel med vsemi sloji prebivalstva. S svojo preprostostjo, dobroto in človečnostjo si je pridobil strastno naklonjenost preprostega človeka, tako kakor je s svojo modrostjo zbudil občudovanje Masurovsky Gregory (Francija): Žalni cvet (S VI. mednarodne razstave v Ljubljani) Odkar je Einstein prejšnji večer izrazil željo po tem iz-letu, so se stotine delavcev vso hoč marljivo trudile, da bi dostojno Okrasile pot velikemu zahodnemu učenjaku. Sadovi te vneme, pripraviti mu vesele, pa so ga rahlo užalostili: °t> obeh straneh poti so na-Pfli dolge papirnate plakate, so zastirali razgled; na vsakem so z velikimi črkami napisali njegovo enačbo E = m.c!. Stopal je na čelu povorke med županom in najstarejšimi Veljaki. Nekoliko dalje mu je sledil Yoshi, z odlikovanji ove-eni japonski učenjak, ki ga Je spremljal učenec. "Kaiko pomemben in kako Preprost je ta mož!« je dejal Pcenec. "Njegova preprostost je vir njegove veličine,« je dejal Yo-Slu in obstal. «Kaj ster?» menite s tem, moj- «Tudi drugi so sledili resni-‘ Neki francoski fizik se je las približal odkritju. V emčiji so se nekatere bistre s*ave resnice dotaknile. Ko jo ni rt11- raz°deh sein jaz nevred-dejal: ,To je povsem jasno; e to sem že vedel.’ Toda vsi smo se zapletali v preveč »motane oblike. Sami pri se-ta, sm° Mrazili svoje spoznanje bi se dogaja, kakor da čkt ie Prišel Einstein in °.Preprosto dejal: ,Vse se nii Ja ker je tako.’ Ge- m®?. vzdigne nad miselno she-iko in edino on se zna ta-jasno izraziti.« daliCenec se ie Priklonil. Na-p(J®v,ala sta pot. Yoshi je spet pr besedo: «Nikoli ni na-bi 11.Praktičnega poskusa, da ^Potrdil svojo teorijo.« ' ■nt t0 mogo^e> mojster?« ga ^oli. Ko je po odporu, ki nauJe sprožil njegov drzni ]jSa .’ P° viharju polemik, hva-litevJ’ kritik in nizkotnih ža-sloveSkuPina angleških zvezdnikov^ Sramotila njegove ob-Prve tCe ln °dkrila na nebu Sovih °kaze 0 Pravilnosti nje-priVrs trditev, on edini izmed glaja.encev nove fizike ni raz-svojega zmagoslavja. učenih in mladega rodu, stremečega h kulturi in napredku. Pot do mesta je bila prava cesta zmagoslavja, okrašena z zelenimi cvetnimi kitami. Na drogovih ob cesti so viseli veliki napisi z enačbo E— m .c2. Pod temi prapori so se gnetli delavci, kuliji, trgovci, ki so zaprli trgovine kakor ob velikem prazniku, kmetje, ki so prihiteli iz najbolj oddaljenih pokrajin. Vsi so nestrpno pričakovali vzvišenega gosta in poslušali učene ljudi, ki so razlagali magične simbole. Deklice, nališpane z najlepšimi obiji, so iztezale roke proti napisom in poskušale skupaj z odraslimi mrmrati japonski prevod enačbe. Študentje, ponosni na svoje znanje, so jo razlagali, kolikor so jo vedeli in znali, in ljudstvo je ta algebra tolikanj prevzela, da se mu je zazdelo, ko da bi tudi samo prodrlo v veliko skrivnost vesolja. V njej je zaslutilo čudežno sredstvo, ki bo moglo ozdraviti trpeče človeštvo gor j d. Skrivnostni srh je zavalovil množico, ko je Einstein prispel. Glavo so mu kakor svetniški sij obrobljali njegovi legendarni gosti lasje. Ko je stopal s spremstvom po cesti, so tisoči usten samohotno mrmrali enačbo, v katero je ljudstvo položilo vse svoje upe: E = m.c2, E = m . c1! Učenjak je zavzdihnil. Bil je skromen in tako čaščenje se mu je upiralo; stežka ga je sprejemal le zato, da ne bi užalil svojih občudovalcev. Potrudil se je celo, da je na čaščenje odgovoril s smehljajem in nato pot nadaljeval. Nekje pa je le premagal svojo plahost, ki mu je branila zavračati časti, s katerimi so ga obsipali gostitelji. Ugodili so mu željo, ki jo je izrazil prejšnji večer, češ naj bi na izlet odšli peš, brez voza. Vendar je župan naročil za zadnji del poti sijajno rikšq. Mestni veljaki vendar niso mogli dopustiti, da bi moral gost hoditi peš do meje mesta, kjer so pripravljali uradno slavje! Ko se je vozilo približalo, je Einstein odmahnil z roko in vabilo zavrnil. Župan je vztrajal in menil, da je gost njegovo pomanjkljivo angleščino bržkone napak razumel. Učenjak je zmajal z glavo. Pristopil je profesor Yoshi. Župan je pokazal na rikšo in mu v japonščini nekaj dejal. «Po vej te mu,» ga je pretrgal Enistein, «da sem popolnoma razumel njegovo vabilo. Zahvaljujem se mu za ljubeznivost; nikakor je pa ne morem sprejeti. Za nič na svetu ne bi mogel sesti v rikšo.« Bil je razburjen, da, celo razdražen. Yoshi ga je radovedno gledal in se potem priklonil. «Ugodili bomo vaši želji, ekscelenca. Veljaki tega mesta so vam prav tako na uslugo kakor jaz sam. Oprostite jim; vidim', da so vas hudo užalili, ker ne poznajo zahodnjaških navad. To vozilo je resnično preskromno za največjega vseh učenjakov.« «To ne,» je odvrnil Einstein, ki se je medtem že nekoliko pomiril. «Nasprotno, vozilo je za moj okus celo prerazkošno. Vzrok moje zavrnitve leži drugje: osebnost človeka instinktivno in tako globoko spoštujem, da nikoli ne bi mogel privoliti v to, da bi me vozil vprežen kuli. človeško bitje mi je sveto, s takim opravilom pa ga ponižujejo na stopnjo vprežne "živali. Res nisem mogel premagati svoje nevolje.« Profesor Yoshi je za hip molče obstal, potem pa se je spoštljivo priklonil. «Ekscelenca, vsaka vaših besed me je prepričala o tem, da smo še v mnogočem barbari. Osramotili ste me. Prisegam vam, da nikdar več ne bom uporabljal tega nevrednega vozila.« Rikšo so poslali proč in sprevod je že krenil dalje, ko je Yoshi razložil veljakom pomisleke zahodnega učenjaka. Poklonili so se in se molče zamislili nad gostovo rahločutnostjo. Ljudstvu, ki je bilo priča dogodku, ni bilo potrebno razlagati. Nagonsko je doumelo smisel njegovega dejanja. Kakor umetni ogenj se je raznesel glas o tej novi potezi žlahtnega duhd vzdolž dvojnega špalirja gledalcev in strastno šepetanje, ki je spremljalo njegovo pot, je čedalje bolj naraščalo. Ko se je Einstein približal mestu, je zagledal slavnostni oder; pokrit je bil s preprogami in sijajno okrašen s cvetjem in vezeninami, na katerih je bila prav tako upodobljena enačba E = m. c!. Naokrog so stali šolski otroci in odposlanstvo belo oblečenih deklic je čakalo, da ga okiti z venci cvetja. Pomislil je,' da bodo slavje bržkone spremljali govori, na katere bo moral odgovoriti. Zmeraj mu je bilo težavno govoriti v javnosti in zmeden se je začel ozirati okoli sebe. Vendar ni mogel zadržati globoke ganjenosti, ko je med dokazi spoštovanja, s katerim so ga zasipali gostitelji, začutil pristno ljubezen, čakalo ga je še zadnje presenečenje. Nenadoma se je usul z neba bel cvetni dež in ves sprevod so zasuli nežni cvetni listi, ki so jih stresali iz neslišno drsečih jadralnih letal. Einstein je pomislil, da so morali za to predstavo opleniti neštete češnjeve sadovnjake in da je moralo pri tej trgatvi bržkone sodelovati vse prebivalstvo. Bil je ganjen do solz. Čudoviti sneg je naletaval, dokler niso veljaki zasedli mest na slavnostnem odru, in še potem nekaj trenutkov, ko so stoje poslušali evropske državne himne. Cvetje je z belo preprogo pokrilo tla. Nekaj lahnih cvetnih listov je še plavalo v zraku, ko se je Einstein nenadoma hudo prestrašil: nekaj bistvenega mu je manjkalo za skope zahvalne besede, ki jih je menil spregovoriti in ki jih je s težavo zbral v glavi. Sklonil se je naprej in tiho dejal profesorju Yoshiju: ((Oprostite mi, profesor. Ne bi hotel užaliti teh dobrih ljudi, ki so me tako čudovito sprejeli, toda spet sem pozabil ime (Nadaljevanje na 5. strani) VBOUi ŠPIKI! Pričakovana knjiga Btiovil MII! Ob izidu knjige, ki bo gotovo naletela na kar največje zanimanje, je njen avtor Vekoslav Španger povedal, da je v njem žc od tistega tragičnega trenutka, ko se je poslovil od bazoviških janakov, živela misel, da bi objavil spis, ki bi osvetljeval njih junaštvo. Zbranih je imel že dovoli zapiskov, toda mogoče je manjkalo prave volje, čeprav ni manjkalo ljudi, prijateljev in borcev — kot Drago Žerjal, Anton Ukmar, pokojni Zorko Jelinčič in drugi — ki so ga spodbujali, naj zbrani material objavi. Končno je le nastala knjiga »Bazoviški spomenik«, v kateri so opisana poglavitna doživetja v političnem delu v času, ko je nepopustljiva borba proti fašizmu dovedla do znanega procesa in usmrtitve bazoviških junakov. V knjigi bodo vsi Slovenci, ki so v teh krajih preživeli tisti strašen čas, videli nekoliko same sebe, kot v ogledalu, saj so bili več ali manj vsi kako soudeleženi pri tistih dogodkih. Avtor pa je hotel še posebej podčrtati veliko vlogo mladine v tisem času. iNe samo, da se je otresla hlapčevstva in vsakega čuta manjvrednosti, celo pomagala je italijanskemu narodu v njegovi antifašistični borbi. Povezala se je ne samo z antifašisti v Italiji, temveč tudi s tistimi v inozemstvu, zlasti v Jugoslaviji in Franciji. \ dogovoru z Antifašistično fronto v Parizu je razpečevala antifašistični tisk ne samo v svojem območju temveč tudi po drugih pokrajinah Italije. Po svoji organizaciji »Borba« je pomagala tistim, ki so morali bežati v inozemstvo, da so se izognili fašističnim ječam. Knjiga je na razpolago v Tržaški knjigarni. tiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>uiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH ERICH MARIA REMARQUE ŠE ENKRAT V SLOVENSKEM PREVODU «Čas življenja in čas smrti» je eno boljših del pisatelja V lepem prevodu Rada Bordona je knjiga izšla pri mariborski založbi Obzorja Nemški romanopisec Erich Maria Remarque je tudi širšemu krogu slovenskih bralcev dovolj znan, da ga ni treba posebej predstavljati. Posebno še, ker smo prav v zadnjem času dobili nekaj njegovih del tudi v slovenskem prevodu, del, ki so tega antinaci-stičnega pisatelja, evropskega svetovljana, borca za humanizem in mir še bolj približala našim prijateljem dobrega in zanimivega branja. Remarque je napisal veliko romanov, od katerih seveda niso vsi umetnine, kajti Remar-que je predvsem pisatelj širokih krogov bralcev, ki zna pisati in ki na račun zgodbe, zanimivosti teksta in toleranc povprečnemu okusu bralcev marsikaj popusti v umetniški moči. Toda roman Cas življenja in čas smrti, ki smo ga pravkar dobili tudi v slovenskem prevodu (Založba Obzorja, Maribor) sodi med tista dela, ki so ne samo zanimiva, spretno napisana, razgibana in polna pronic-liavih psiholoških opazovanj ter živih dialogov, temveč, ki imajo tudi svoje globoko moralno in idejno jedro in ki jih lahko mirno uvrstimo med umetniško zrela dela. Zato je Cas življenja in čas smrti eden tistih Remarqueovih romanov, ki jih je vsekakor treba toplo priporočiti slovenskim bralcem. V romanu pripoveduje pisatelj o nemškem vojaku, ki dobi dopust in se z vzhodne fronte, iz pekla prvih bojnih vrst, vrne na dopust v Nemčijo. Že pot sama mu pove marsikaj, ko pa pride v svoje domače mesto, ki je bilo malo pred njegovim prihodom nekajkrat bombardirano, spozna, da tudi v Nemčiji ni več tiste mirne domačnosti, o kateri je sanjal na fronti. Njegova ulica je bombardirana in domače hiše ni več. Tudi o njegovih starših ni nobenega sledu. Ko v prvih dneh dopusta išče sled za starši, pa se seznam tudi s hčerko zdravnika, ki so ga odgnali v taborišče. Iz skupne usode, občutka preganja-nosti, samote in težnje po toploti, se med njima razvije najprej prijateljstvo in nato še ljubezen. Toda trije tedni dopusta minejo kljub vsem težavam zbombardiranega mesta, kljub nacistični strahovladi in kljub letalskim napadom. Vojak mora nazaj na fronto, ki se je medtem pomaknila daleč nazaj. Zdaj ima seveda na vojno in na življenje docela nove poglede, kajti spoznal je, vso nesmiselnost izgubljene vojne, vso nesmiselnost ubijanja, žrtvovanja za nacizem. Zato tudi ob enem ruskih napadov, ko padejo že vsi tovariši njegove čete, ubije esesov-ca in na svojo pest izpusti nekaj ruskih ljudi, ki so jih Nemci zaprli in jih pred umikom hoteli pobiti. Toda zaradi nesporazuma tudi sam pade pod njihovimi streli. To je zunanji okvir dogajanja, v katerem pisatelj z vso izkušenostjo romanopisca svetovnega formata zanimivo pripoveduje o dogodkih na fronti in še bolj zanimivo o dogajanjih v bombardiranem nemškem mestu. Pri tem je svoj tekst zgradil na nasprotju med surovostjo vojne in vsemi njenimi več ali manj nujnimi ekscesi ter hrepenenjem po miru, domu in sreči, ki tli v navadnem nemškem vojaku in ki najde v nekaj dneh dopusta utehe v kratki, a toliko bolj vroči, odrešilni ljubezni. Prav iz te, nasilno pretrgane ljubezni pa najde pot h globljemu človeškemu spoznanju, da je vojna nesmisel in da huj- skanje k vojni rodi samo zlo, ki mora pokončati tistega, ki to dela. Poleg obsodbe vojne in vojnih grozot, poleg obsodbe nacizma in pobijanja ljudi, se pisatelj zavzema za preprostega, navadnega človeka in pravico do njegovega osebnega življenja, do njegove osebne sreče. Tako se torej poleg zanimive zgodbe, mojstrsko orisanih prizorov na fronti in v zbombardirani Nemčiji,, prepleta v Re-marqueovem romanu vrsta idej, ki dajejo sicer zanimivemu pri- povednemu tekstu pravo vrednost. Zato ne bo nikomur žal, ki bo knjigo prebral. Ne samo, da bo užival ob branju, tudi potem, ko bo knjigo odložil, bo notranje zadovoljen in morda tudi nekoliko oplemeniten. V slovenščini je Remarqueovo knjigo izdala založba Obzorja v zbirki Svet v knjigi. Lepo jo je prevedel Rado Bordon, opremo, ki nič posebnega, pa je zasnoval t)roš Vagaja. Sl. Ru. iiiimmiiiimi n mn n iiiii mimiiii mi m iiiiii uiii m ii imii 111111111111111111 ii iiiimmiii 11111111111 iimnimit univ Pierre Boule iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiininiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii Drugo leto bo trideset let kar so ga frankisti ustrelili (Federico Garcia Lorca) Garcia Lorca se Je rodil v kraju Fuente Vaqueros pri Granadi 5. junja 1898, umrl pa je v avgustu 1936 v Viznaru kot žrtev fran-kističnih zločincev za časa španske državljanske vojne. Starši so ga še kot otroka poslali v šolski zavod v Almeriji, nato pa na univerzo v Granadi, kjer je študiral filozofijo in pravo, 1. 1923 je postal doktor prava. že od mladih nog je kazal veliko nagnjenje za pesništvo in glasbo; kasneje pa tudi za slikarstvo. Prav tako je bil tudi navdušen za svoje lutkovno gledališče. V Granadi se je spoznal z Manuelom de Pallo, ki je močno vplival na njegov razvoj ter ga usmeril k folklori, katera se močno pozna v vsem njegovem umetniškem delu. Leta 1919 se je preselil V Madrid, kjer je prebival v študentovskem predelu skupaj z drugimi umetniki, ki so kmalu prišli pod njegov vpliv. V teh prvih madridskih le- tih so nastale njegove lirične pesmi, ki jih je izdal leta 1921 v knjigi ((Libro de poemas«. Te pesmi, ki so polne barvitosti in miline, so nastale pod vplivom pesnikov Daria in Jimeneza. Hkrati so leta 1921 tudi igrali njegovo prvo odrsko delo «E1 Maleficio de la mariposa«, ki je doživelo popoln uspeh. Leta 1927 je objavil v Malagi knjigo pesmi «Canciones», ki vsebuje že vso njegovo kasnejšo pesniško motiviko. V teh pesmih izraža svoja čustva na preprost in hkrati izredno pristen način, ki spominja na ljudsko pesništvo. Istega leta so igrali v Madridu njegovo prvo tragedijo «Maria Pineda«. Leta 1928 Je izšel njegov «Roman- zero gitano«, ki so ga potem mnogokrat ponatisnili in ki je doživel izreden uspeh. Leta 1929 je odpotoval v New York, od koder se je vrnil leto kasneje, potem ko se je spotoma ustavil na Kubi. V obeh državah se je močno zanimal za črnsko glasbo in plese. Leta 1930 je objavil igro «La zapatera prodigiosa«, ki so jo uprizorili še isto leto. Leta 1931 pa je objavil pesnitev ((Poema del cante jondo«. Leta 1932 so mu poverili vodstvo potujočega ljudskega gledališča, ki ga je imenoval «La Barraca«. Z njim je hotel prikazati ljudstvu v najbolj zakotnih vaseh velike španske klasike. Tedaj je dosegla njegova gledališka ustvarjalnost vi- - i : •*» c / k0! Tu in zgoraj' desno: dve r i sl) i izmed mnogih, ki napravil Garcia Lorca rr~ jih je šek in so drugo za drugo uprizorili njegove igre «Amor de D. Pirpin«, «Dona Rosita la Soltera« in ((Krvavo poroko«. Bil je tudi umetniški vodja španske igralke Margerite Xirgu, s katero je šel leta 1933 tudi v Buenos Aires. Ta umetnica je nastopila tudi v nekaterih pisateljevih delih. Leta 1934 se je vrnil v Madrid in postavil na oder svojo drugo tragedijo «Yerma». Leta 1935 je objavil knjigo «Llanto per Ignacio Sanchez Mejias«, pesnitev, v kateri je v blestečih metaforah izrazil svoja globoka čustva. Garcia Lorca ni bil nikoli politik v vulgarnem pomenu te besede, zato pa je vsa njegova ustvarjalnost ena sama politična izpoved, rekli bi lahko manifest človeka-umetnika, ki ga je z ljudstvom vezala motivika, beseda, način izražanja, skratka bil je sin svojega ljudstva najprej v trpljenju, nato pa v zmagi in uspehih, pa tudi v najbolj žalostnih dneh španske zgodovine, v dneh državljanske vojne. Zato so se ga frankisti zbali in ga 18. avgusta 1936 aretirali ter ga že nekaj dni pozneje umorili. Ni sicer znan točen datum umora, ve pa se, da so ga ubili v Viz-maru. Po njegovi smrti Je bila objavljena njegova tretja tragedija «La časa de Bernarda Alba«. Njegova izbrana dela, ki so leta 1942 izšla v osmih zvezkih v Buenos Airesu v priredbi Gillerma de Torra, so ponesla njegovo slavo po vsem svetu. Most na relii livajii Večkrat smo že ugotovili, da so po dobrih literarnih delih napravljeni slabi filmi, včasih pa lahko tudi ugotavljamo, da so sicer filmi odlični, literarna dela, po katerih so bili napravljeni, pa nas po takem filmu več ne ogrejejo. Slednje velja tudi za »Most na reki Kvaju«, pod katerim naslovom ves svet pozna odličen film. Zdaj smo Most na reki Kvaju, roman, ki ga je napisal francoski pisatelj Pierre Boulle (rojen v Avignonu, elektroinženir, ki je odšel na gumijeve plantaže v Malajo, kjer je bil mobiliziran in nato od Japoncev ujet, pa jim je pobegnil in delal nato pri britanski tajni službi), dobili tudi v slovenskem jeziku. In marsikateri naših bralcev bo nad tem delom razočaran. Res da sicer roman obravnava zanimiv problem časti angleškega vojaka, res da opisuje pisatelj zanimive dogodke v Indokini, kjer so Japonci gradili železniško progo in uporabljali za to angleške ujetnike in da gre končno tudi za napeto diverzantsko akcijo, toda kot celota nas knjiga ne ogreje. Pozna se ji, da se je sicer zanimivega problema vojaške časti lotil človek, ki sicer ni pisatelj, ki pa je vendar na podlagi lastnih doživetij napisal delo, ki je zaradi problema samega in zaradi zanimivih dogodkov med drugo svetovno vojno, vendarle zanimivo. Prav zato pa je opozoriti, da bo širokemu okusu povprečnih bralcev delo seveda močno všeč. V romanu Most na reki Kvaju pripoveduje pisatelj o angleškem komandantu, polkovniku Nicholso-nu, ki so ga Japonci ujeli skupaj z njegovo enoto. Japonci, predvsem pa barbarski poveljnik taborišča Salto, so hoteli doseči, da bi poleg vojakov delali tudi angleški oficirji in tudi polkovnik. Toda ta se je temu uprl in kljub mučenju dosegel s svojim obnašanjem, da so Japonci popustili. Ko je dosegel spoštovanje pravic ujetnikov pa je Nicholson, potem ko je videl, kako nestrokov-njaško so se Japonci lotili gradnje železniške proge in mosta preko reke Kvaja, sam predlagal Japoncem svojo pomoč. In tako se ta epizoda iz vojne na Daljnem vzhodu prevrže v tragikomedijo, saj angleški ujetniki in strokovnjaki pomagajo Japoncem pri gradnji strateške proge. Ta paradoks pa doseže svoj višek, ko angleška tajna služba pripravi načrt za porušenje važnega mosta na reki Kvaju in pošlje diverzantsko skupino. Ko je že vse pripravljeno, most miniran in manjka samo še nekaj minut do eksplozije, pa prav angleški polkovnik odkrije miniranje in obvesti japonske predstavnike, da ne bi delo tisočev rok v trenutku ostalo zastonj. In s fizičnim napadom na diverzanta je osebno preprečil uničenje mostu, čeprav je potem svoje ravnanje plačal z življenjem. Tako je problem časti privedel vso stvar do absurda, saj je angleški oficir prav zaradi pre-togega pojmovanja vojaške časti pomagal sovražniku uresničevati njegove vojaške cilje, uničeval sebe in svoje sovražnike in spodkopaval angleške vojne cilje. Vsa ta sama po sebi zanimiva zgodba je pripovedovana nekam togo, nesproščeno, morda vse preveč s poudarkom na zunanjem (Nadaljevanje na 5. strani) *' V * 1 4 | 0" Boljka Janez (Jugoslavija): Mali totem (S VI. mednarodne razstav# v Ljubljani) ŽALOSTNA USODA NEKATERIH LEPOTNIH KRALJIC Za srečo ni potrebna zgolj telesna lepota «Miss Francije» je neuslišani ljubimec vrgel v obraz vitriol - Antoinetta Bigard, tudi Francozinja, je skočila skozi okno, ker je zaman čakala na vlogo v filmu - Lilian Merrick je končala svojo kariero v zaporu Betty Bjurstrom, miss Švedske je ljubosumni mož pohabil - Bile so pa tudi kraljice, ki so imele srečo ter dosegle slavo na filmskem področju Nesrečna MarceUa Mariani V zadnjih tridesetih letih je bilo po vsem svetu izvoljenih kakih 80 lepotnih kraljic. Hrup, ki so ga ob vsaki taki ižvolitvi zagnali po časopisih, po radiu in po televiziji, bi bil komajda omembe vreden, ako se ne bi človeku pri tem nehote vsiljevalo vprašanje, kakšno usodo so pravzaprav doživele vse te «najlepše med lepoticami«. In ko nekoliko natančneje zasledujemo življenjsko pot nekaterih deklet, katerim je posebna komisija zaradi njih lepote dodelila največje priznanje in naslov «miss», presenečeni ugotovimo, da tem nekdanjim lepotnim kraljicam sreča nikakor ni bila naklonjena. Yvonne Blanc je bila pred nekaj leti izvoljena za «miss Francije«. Bila je zares lepa. A poleg tega je hotela postati tudi pevka. Toda za to ni Imela daru. Zato ni imela na tem področju uspeha. Kaj bi se čudili, da je imela zaradi svoje nevsakdanje lepote vse polno občudovalcev, ki so jo venomer obdajali. A Yvonne je postala spričo tega nemalo ponosna in prevzetna. Lahkomiselno se je igrala z vsemi moškimi, ki so se ji jdobrikali in si želeli pridobiti njeno naklonjenost. Toda med njimi pa vendarle niso bili prav vsi lah-koživci. Takim, ki so gojili do nje resna čustva, razumljivo, ni bilo všeč njeno «preširoko srce«. Enega med njimi pa je njeno obnašanje tako hudo prizadelo, da se je nad njo maščeval. Počakal jo je blizu njenega doma in ji vrgel v o-braz vitriol. Kljub temu, da so ji zdravniki poskušali s številnimi operacijami vrniti njeno prejšnjo zunanjost, se jim to ni posrečilo. Yvonne je o-stala za vedno iznakažena. Sedaj je Yvonne Blanc zaposlena v neki tovarni z radijskimi aparati, a pohabljeni del njenega obraza pokriva črna obveza. Miss Italija je pred štirimi leti postala lepa in vitka Napo-letanka Marcella Mariani. Brž po izvolitvi se je zanjo zanimala neka belgijska filmska družba in jo povabila na poskusno snemanje v Bruselj. Marcella je oberoč zgrabila za ugodno priložnost. Saj se ji je ponudila sreča, o kateri je pravzaprav vedno sanjala. Nemudoma je sedla v prvo potniško letalo, ki je bilo namenjeno v belgijsko prestolnico. Toda tja ni prispela nikoli. Letalo je nad Alpami strmoglavilo, in vsi, ki so bili v njem so zgoreli. Antoinetta Bigard, prelestna francoska manekenka, je postala najprej miss Francije, nato miss sveta. Prejela je številne darove, a višek je bilo krožno potovanje po Ameriki, ki je bil pravcato zmagoslavje. Razumljivo, da je prejemala od vseh strani tudi ženitne ponudbe. Vendar pa je lepa Antoinetta vse gladko odklonila. liiinilimim,mi,lllIliimiiiiilliillHililiiiimmiiimiiniliiiiHimmilili,iiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiMiiimimmiiinii VODORAVNO: 1. najtrši in najdražji kamen — pripadnica evropskega naroda, 2. Jesenski mesec — preročišče, 3. merska enota — reka v "Makedoniji — glavno mesto ob Tiberi, 4. skrajšano moško ime — pozitivno naelektren ion — gornje okončine, 5. predlog — hrust v Levstikovi povesti «Martin Krpan« — visok madžarski funkcionar, 6. ujemanje koncev vrstic v pesmi — pleme, rod, 7. živila — vpad sovražne vojske z ladjami ali letali — različna goltnika, 8. nižinski travnu — osrednja maska pri ku-rentovanju — eden najboljših japonskih telovadcev, 9. med drugo svetovno vojno umrli ameriški humoristični pisatelj (George) — predstojniki visokih šol — občuten sramu, 10. osnovnošolsko berilo — otočje v srednji Ameriki, 11. eno od gesel velike francoske revolucije — voznik tanka. NAVPIČNO: A. Jurčičeva povest — vrsta oblačila, B. bivši japonski premier — znameniti t -moški kipar («Poljub»), C. mesto v severni Italiji — svetlobni izstrelek, D. izumrla orjaška ptica, katere ostanke so na-šh na Novi Zelandiji — žensko ime — kratica za «akademski klub«, E. začetek abecede — živinska hrana — spodnja ploskev posode, F. država v ZDA — piškot, G. livada — star zlatnik, H. naziv za morsko obalo z razvitim turizmom, I. otok v vzhodnem delu Sredozemskega morja — sodni zbor, J. veliko alžirsko pristanišče — vrsta zgodnjega vina, K. vprašalnica — nemški filozof (Immanuel) — okrajšava za «ton», L. učenje — večanje — kačji glas, M. neroden človek — planinske ptice ujede, N. drhal, sodrga — kristalinski skrilavec, O. mesto v severozahodni Indiji ob vznožju Aravalov — zvezda repatica. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. ostriga, 7. bronsa, 13. sarong, 14. Aristid, 15. tlaka, 16. U Tant, 17. Iv, 18. Rapa, slang, 20. Ivo, 21. ime, 22. slika, 23. Slak, 24. Žar ptica, 26. Stina, 27. lava, 28. Komat, 29. Ankara, 32. kalo, 33. polst, 34. konoplja, 38. Arat, 39. koren, 40. Eol, 41. ris, 42. irada, 43. lape, 44 TK, 45. obala, 46. Vadim, 47. Muljava, 49. Seneca, 50. Ampere, 51 Ankaran. NAVPIČNO: 6. G (alileo) G(alilei), 10. N(ikola) T (esla). Njena največja želja je bila, da bi postala filmska igralka. Po tem je hrepenela, to je bil nje življenjski smoter. In res so v Hollywoodu napravili z njo nekaj poskusnih scen, in celo podpisali pogodbo. Čakala je cele tri mesece, da bi ji dali primerno vlogo. Nazadnje pa se je naveličala in je odpotovala. Poskušala je svojo srečo tudi v Rimu. Prav tedaj je snemal tam De Sica film «Lju-bezen, kruh in ljubosumnost«. Z Antoinetto je tudi napravil nekaj poskusnih posnetkov. Nato ji je obljubil, da ji bo dal v svojem naslednjem filmu neko vlogo. Miss svet je več mesecev potrpežljivo čakala na ta veliki dan. Toda potem je zvedela, da je De Sica medtem že dodelil tisto vlogo neki drugi mladi igralki. Spoznala je, da so s tem šli vsi njeni upi na slavo in filmsko kariero po vodi. V obupu je odprla okno svoje hotelske sobe in se vrgla s petega nadstropja na ulico. Bila je na mestu mrtva. Še druga «miss svet« — Lilian Merrick — se je v življenju izgubila. Po velikem hrupu ob izvolitvi za miss sveta, kar ji je prineslo dva cadilla-ca in dragoceno krzno, je med številnimi ženitnimi ponudbami sprejela ono zelo bogatega posestnika s Floride. Tri leta kasneje je nje mož zaradi nesrečnih borznih špekulacij izgubil vse premoženje. Takoj zatem se je Lilian od njega ločila. Odpotovala je v Pariz, kjer je nastopala kot plesalka v znani reviji «Folies Berge-res«. Toda dolgo ni ostala v tej prvorazredni reviji. Kaj naglo je padala vedno niže in niže. Kmalu se je morala zadovoljiti s tem, da je nastopala kot plesalka in strip-teas v nekem drugorazrednem lokalu na Montmatru. Ko pa se je poškodovala pri nekf aUofho-bilski nesreči ni mogla nič več nastopati. Nekaj časa se je preživljala s tem, da je prodajala po ulicah razglednice in podobne drobnarije. Potem so jo obsodili zaradi kraje na večletni zapor. Sled za njo je sedaj docela izginila... Betty Bjurstrom je postala najprej «miss švedske«, pozneje pa «miss Evrope«. Nazadnje pa se je izkazalo, da njena izvolitev ni bila pravilna, ker je navedla napačne rojstne podatke. Bila je še premlada. Ker je pridobila oba naslova s sleparijo, so ji oba odvzeli. Kljub temu pa je zaslovela. Ali pa morda prav zaradi tega. In tako se je poročila z italijanskim bogatašem Renatom Senisejem. Njun zakon bi prav lahko bil eden najsrečnejših, ako ne bi bil Renato naravnost bolestno ljubosumen na svojo mlado in lepo ženič-ko. Brž ko je lepa Betty le bežno pogledala kakega moškega, ji je napravil strahovite scene. In tako je bilo njuno življenje pravi pekel. Ko sta nekoč potovala v Pariz, je zopet izbruhnila Renatova ljubosumnost. Toda tedaj ni ostalo zgolj pri prepiru. Ljubosumni mož je potegnil samokres in trikrat ustrelil nesrečno mlado ženo. Ni je sicer ubil, vendar pa je ostala Betty za vse življenje pohabljena. «Miss Škotske«, June Gilbert, se je zaljubila v nekega nemškega mornariškega častnika, za katerega se je pozneje izkazalo, da je bil vohun, in so ga seveda zaprli. «Miss Romunije«, Tita Gite-scu, je sanjala o tem, da bi postala druga Greta Garbo. Odpotovala je v Hollywood. Tam KRALJICA, ME SMO ZA IZJEMO l_ pa ni imela sreče. Ko ni mogla, kljub nenavadni vztrajnosti in velikemu prizadevanju doseči, da bi Ji dali kako vlogo, si je vzela življenje. «Moj Bog, kako vse drugače sem si predstavljala življenje...« je napisala na listek «miss Anglije«, Peggy Davies, ki je končala tako, da je svoj avto z največjo hitrostjo pognala naravnost v prepad. Po vsem tem bi menil človek, da ni nobena «miss» imela sreče. No, nekatere pač. Gina Lollobrigida, na primer. In Silvana Mangano, Anita Ek-berg. Sophia Loren. Pa begum, žena umrlega Aga Khana, ki je bila prej manekenka, potem pa izbrana za najlepšo med najlepšimi na svetu. A za večino od njih pa je bila krona lepotne kraljice težko breme, ki jih je strlo. Za srečo ni nujno potrebna lepota... S. A. o v nieht V Tokiu, z desetimi milijoni prebivalci, največje mesto na Japonskem in na Daljnem vzhodu, je nočno življenje zelo pestro in raznoliko. Ponoči se izteka v lokale in nočne bare na Ulici Ginzi, približno polovica bogastva, ki ga mesto proizvaja tekom dneva. Na sliki plesalka gledališča «Nichigeki», kjer se vsak večer vrstijo drzni plesi in streap-teasi, katerim še Pariz ni kos iiiiiilBiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiaixiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiuimifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiitiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*iiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti> Pijanost in uživanje mamil je razširjeno tudi v živalskem svetu V neki vasi v Nemčiji je alkoholiziran konj vdrl v klet in se do nezavesti napil vina - Na Daljnem vzhodu opice in mačke z naslado vdihavajo opijev dim - Nežni in živobarvni metulji s slastjo pijejo rum - «Razvajene» ovce morajo pastirji v Avstraliji zapirati v posebne staje Vsem je dobro znano, da je človek razvajen. Ljudje zelo radi pijejo alkoholne pijače, kadijo in nekateri celo uživajo mamila. Že pred leti pit so strokovnjaki ugotovili, da-je pijanost in uživanje mamil razširjeno tudi v živalskem svetu. Zdi se kar čudno, vendar je domnevo potrdil konj, kateremu je lastnik po zelo utrudljivem delu dajal v vodi razredčeno vino, ali pa v vinu pomočen oves. Konj se je pijači privadil in čez nekaj časa je postal alkoholiziran. Nekoč, ko je žival šla mimo vinske kleti, se je osvobodila iz ojnic in vdrla v klet. Konj je v svoji neutešeni strasti po vinu razbil ogromno število steklenic in začel piti opojno pijačo, dokler se ni popolnoma pijan zgrudil na tla. To se je nedavno pripetilo v neki vasi v Nemčiji. Vendar ta primer ni tako čuden, saj naši živinorejci tu pa tam dajo svojim živalim majhne količine vina razredčenega v vodi. Zdelo se bo čudno, toda nežni in živobarvni metulji so tudi vneti pivci. Predvsem radi uživajo rum. Ker lovci na metulje zelo dobro poznajo razvado teh živalic, jim pri lovu navadno nastavljajo koščke jabolka, na katere so kanili par kapljic ruma in posladkane vode. Razne vrste mamil delujejo na različne načine na živali v Orientalskih deželah, še posebno mačke in opice, ki jih imajo v svojih domovih kadilci opija, so podvržene isti razvadi kot njih gospodar. Mačke in opice z nestrpnostjo čakajo, da si gospodar prižge pipo z opijem, da se potem približajo kadilcu in z naslado vdihavajo dim. Pri tem lahko navedemo tudi primer tistega psa, ki je tekal za drvečimi avtomobili in vdihaval plin, ki je uhajal iz izpušnih cevi in se tako naslajal. Domači kunci, ki so sicer tako ljubke in krotke živali-ce, imajo svojo razvado. Ce le morejo radi jedo indijsko konopljo, bolje poznano z imenom «hašiš». Neka zvrst ptičev uživa stramonij, ki je za človeka zelo strupen. Kosi pa zobajo sadeže voljčje češnje, ki vsebujejo strupeno atropi-no. Drobnica in govedo zelo rado uživa posebno zvrst travnatih bilk, ki vsebujejo strupeno mamilo. V velikih ameriških prerijah raste neka rastlina iz vrste astragalej, ki jo konji in govedo zelo rado uživa. Živali, ki so se najedle omenjene rastline, zavračajo potem vsako vrsto hrane, ne morejo spati, venomer bezlajo in preživljajo neke vrste krizo, med katero stalno tekajo v krogu. Isto se dogaja tudi v Avstraliji, kjer ovce uživajo indigovo rastlino. Tiste ovce, ki so 'enkrat zaužile indigovo rast- lino zavračajo potem vsakršno drugo hrano in bi uživale samo Omenjeno rastlino. Rejci ovac in pastirji so zato primorani, da «razvajeno» IH ' '1 Najbolje je kar iz steklenice drobnico pozaprejo v posebne staje, da se razvada ne razširi na ostale živali v čredi. Znani biolog Lewin je pri laboratorijskih poskusih nekoč poskusil vbrizgati golobom majhne doze mamil, da bi opazoval kako deluje strup na ptiče. Ko je golobom vbrizgal Opij, se ni ničesar zgodilo, živali pa so se hitro privadile morfiju, ki je pri njih deloval tako kot pri človeku. Pri vsem tem pa se ne smemo čuditi, če so take razvade razširjene med živalmi, ker smo večkrat opazili, da so se tudi domače živali privadile opojnim pijačam. Bili so primeri, ko mačke niso hotele uživati mleka, če ni bilo v njem nekaj kapljic žganja. Žival pa, ki se najprej privadi človeških razvad, je vsekakor opica, ki človeka oponaša v vseh kretnjah, seveda tudi v tistih, ko človek dvigne kozarec k ustnicam. Ni torej čudno, če je večina udomačenih opic razvajena. Ne samo da rade pijejo, ampak segajo tudi po cigareti in celo cigari. psjcop Veljaven od 15. do 21. avgusta S-----\ OVEN (otl 21.3. do / 20.4.) Izkoristite vsak I \ dan, kot bi bil naj- j važnejši dan vašega V J življenja. Zeli boste N'----' primerne uspehe. Ne dopustite, da bi vam bližnji kratili dragoceni čas. Glede svojega dela ne boste imeli velikih težav. /—x BIK krat,ov. ki baje zahteva o cd socialistov, da prelomijo s sodelovanjem s KPI pa vseh področjih političnega in upravnega delovanja. Zaradi tega so v socialističnih kro-?:h poudarili, da sedaj ni niti govora, da bi PSI prekini! s Sodelovanjem s KPI v miljam in dolinskem občinskem odboru, ker v teh dveh občinah ni mogoče sestaviti uprav levega centra. Isto velia za sta-1-šče socialistov glede Delavskih zadrug, ker je treba po-Ppej razčistiti vprašanje načelnih stePšč, ki delijo socialiste od ostoiih dveh strank. To stališče Psi t saj delno podpirajo tudi ■ demokristjani. V skupnem poročilu, ki so ga izdale po sestanku tri stranke levega centra, je med dru- rečeno, da so se predstavniki treh strank menili, da je Potrebno obdržati tesne stike med vodstvi strank, da bi se sledilo razvoju dogodkov na Podlagi smernic, ki so jih pri-2sdeti že večkrat poudarili v Preteklosti. Nadškofovo glasilo «Vita Nuova« je v zadnji številki, na ^Prašanje nekega čitatelja, ali le res, da se je «Vita Nuova« umaknila iz svojih prejšnjih stališč do preosnove občinskega odbora, odgovorilo, da «Vi-Ja Nuova« ostaja pri svojih trditvah in da ni spremenila Sv°jih stališč. To pomeni, da gtasilo tržaške kurije vztraja na svojem protislovenskem in Protidemokratičnem stališču, kl. so ga pohvalili liberalci in misovci, in kar je ostro obsodil celo «Katoliski glas». Med tednom so se sestali deželni odbornik za zdravstvo dr. Nardini, tržaški župan dr. Fran-in pokrajinski predsednik "r. Savona ter razpravljali o morebitni gradnji v Trstu mednarodnega centra za zdravstve-be raziskave. Predstavniki krajevnih ustanov so pozdravili to Pobudo in so izjavili, da so Pripravljeni najti zemljišče in “graditi poslopja za novi center na stroške krajevnih uprav. . Na proseškl železniški postaji še vedno razsaja slinavka. Zato So vso živino, ki prihaja iz nih držav, usmerili na go-1. ko železniško postajo. V zad-"Jem tednu so na proseški podaji morali zaklati 200 bolnih goved. Zdravstveni organi strogo nadzorujejo celotno okuže-o področje, da bi se ne slinav-a razširila tudi na domačo govedo. nenadnim neurjem v redo je imela motorna ladja .^nstoforo Colombo velike te-ye Pri pristajanju ob pomorit Postaji. Kljub štirim vla-m*“.em, je ladjo zaneslo v poln01 ®Audace». Na srečo se ladjo 01 hudo poškodovala. Zato ]a Poveljnik odločil, da odpelje dro 0 v Pristanišče pri Sv. An-hlke11’ k-*er so tudi izkrcali pot- kj^mdstavnika sindikatov gradimo delavcev CGIL in DZ-ohM ?ta se sestala s tržaškim ba ri^irn odbornikom za jav-rin Qe ?• Na sestanku so govo-krizi’ ki je zajela tudi v bnr_u, gradbeno industrijo. Od-eoto1« inž- Colautti jima je za-v krnii’ da b° občinska uprava milii dala v zakup za eno koniart?° lir novih gradenj, do 85q a. Jota pa bo potrošila še ga JjjJonov lir za razna dru-gradbena in cestna dela. sti Prekinitve del na ce-sedml T-Trbiž- se Je POdpred-Duioi dezelnega odbora prof. v RimV pretekJem tednu sestal ha ‘ U ns, Med strankami levega centra na Goriškem, PSI, KD in PSDI, še vedno ni doseženo soglasje, kako naj se sestavijo večinske uprave v petih mestih z nad 5.000 prebivalci ter v pokrajinski upravi. Predstavniki političnih tajništev treh federacij so se sestali v torek zvečer ter v kratkem tiskovnem sporočilu povedali, da so samo primerjali svoja stališča, in ker je še vedno nekaj vprašani, ki jih morajo globlje proučili, so se sporazumeli za ponovni sestanek. Sprva so se nameravali sestati v soboto pred velikim šmnr-nom, potem pa so le sprevideli, da zaradi odsotnosti velikana števila oseb in pa zaradi nsiho-ze, ki prav gotovo ni naklonjena obravnavi tako važnih vprašanj, ta dan ni primeren in so sestanek zategadelj preložili na naslednji teden. Sestal se je občinski svet v Doberdobu, ki je izvolil komisijo za prizive proti odmeri občinskih davkov, izvolil je nadalje odbor, ki bo sestavil seznam porotnikov, predstavnike občine v zdravniški in živino-zdravniški konzorcij, ter člane volilne komisije. Odobrili so nadalje prispevka CRI v višini 140!000 lir ter godbi na pihala v višini 40.000 lir. Razpravljali so tudi o načrtu osnovne šole v Doberdobu, ki so jo že dvakrat dali na dražbo, pa se ni prijavilo nobeno podjetje. Ponudba za gradbena podjetja ni zanimiva, ker so bili predračuni napravljeni pred dvema letoma; zgradba naj bi stala 13 milijonov lir. Za ta denar pa se pri podražitvah gradbenega materiala in delovne sile, v tem obdobju nobeno podjetje noče konkurirati. Zato so se odločili, da ceno zvišajo za 39 odstotkov. Cotonificio Triestino — podgorski obrat — se obetajo boljši časi. To moremo sklepati na podlagi vesti, da je Istituto Mo-biliare Italiano odobril tekstilni tovarni kredit v višini dveh milijard lir, s katerimi bodo modernizirali proizvodnjo ter jo napravili konkurenčnejšo. Vse drugačno pa je stanje v livarni SAFOG, kjer izdelujejo statve. Po izjavah deželnega odbornika odv. Marpillera se proizvodnja nove avtomatske statve ni obnesla, kar vzbuja zaskrbljenost delavcev. Zanjo so potrošili ogromne vsote, da so napravili načrte ter prešli na serijsko izdelavo. Ce zanjo na mednarodnem tržišču pe bo povpraševanja, kakor se bojijo, potem bodo delavci še naprej delali po skrajšanem delovnem času ter bodo prejemali seveda temu primerne dohodke. NA POBUDO KMETIJSKE ZADRUGE IZ TRSTA Včeraj se je začel tradicionalni Kmečki tabor v Prosvetnem domu na Opčinah Razstava kmeikih strojev in druge kmetijske opreme - Razstava in prodaja domačih vin ■ Govor Marija Grbca Danes na Repentabru slavje velikega šmarna Včeraj se je v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah začel VII. Kmečki tabor, ki bo trajal še danes in jutri ves dan. Ze sedem let po vrsti smo sredi poletja priča pomembnemu srečanju med kmetovalci in kmetijskimi strokovnjaki z našega in sosednih področij. Ze sedmič po vrsti je Kmetijska zadruga ponudila domačim kmetom in vsem, ki so kakorkoli povezani s kmetijstvom, odlično priložnost, da se v širšem krogu sestanejo s sebi enakimi, da izmenjajo svoja mnenja in izkušnje ter da vzpostavijo nove in čvrstejše medsebojne poslovne in prijateljske stike. Na številnih razstavah, pa naj gre za kmetijske stroje ali za vino, za kletarsko orodje ali za zelenjavo in sadje, imajo kmetovalci, vrtnarji in poljedelci prav na vsakoletnem kmečkem taboru priložnost, da si ogledajo pridelke in proizvode z drugih posestev. Vinogradniki, ki so pridelali dobro vino, točijo na taboru žlahtno kapljico žejnim obiskovalcem, ki povprašujejo zlasti Po vinih, ki jih skupina strokovnjakov vsako leto proglaša za najboljša na razstavišču. Kakor je naglasil na sinočnji otvoritveni svečanosti tajnik Kmetijske zadruge g. Marij Grbec, je Kmečki tabor, čeprav še mlada inštitucija, postal na našem področju že prava tradicija, sejem kmetijskih potrebščin, praznik, ki seznanja kmetovalce tržaške pokrajine s kmetovalci drugih pokrajin dežele Furlanija — Julijske krajine in ki združuje slovenske in italijanske kmete. Na naš tabor — je nadaljeval g. Grbec — prihajajo vsako leto tudi kmetijska odposlanstva iz Slovenije, da se seznanijo in tudi kupujejo naše kmetijske stroje in druge potrebščine ter da izmenjajo z našimi kmeti medsebojne strokovne izkušnje. Namen teh kmečkih taborov je tudi, da se na njih čedalje globlje spoznavajo širše ob- činstvo in delavski razred, poleg tega pa se na teh prireditvah ponuja odlična priložnost za poskus pristnega oomačega pridelka. Drugi namen kmečkega tabora je prikazati domačim kmetovalcem najnovejše kmetijske stroje, najnovejša umetna gnojila, škropiva in druge kmetijske potrebščine, in ga navajati k uporabljanju teh sredstev, pri čemer doseže boljši in večji pridelek v korist sebi in svoji družini. Na nekaterih naših posestvih, je poudaril tajnik Kmetijske zadruge, nadomešča stroj človeka pri opravljanju težkih poljedelskih del, mnogo pa je še malih posestev, na katerih so ostali kmetje še po starem, ker nimajo denarnih sredstev za nakup poljedelskih strojev. Dohodki teh malih posestnikov so statistično za polovico manjši kakor dohodki, ki so jih deležni delavci na drugih gospodarskih področjih, poleg tega KRIZ risi 1 Podtajnikom za jav-Romito in ga opozoril Dulci Jrno vprašanje. Prof. Predeti6 tudi opozoril vladnega memhnVnika na veliko po-sai Vs*0st razširitve te ceste, 8 sreni6. našo deželo in Italijo Ofistn. 0 Evropo, s katero se Na J3rotnet stalno veča. za * drazbi prvih velikih del lika i70d, so zmagala tri ve-la bori ‘anska Podjetja. Zgradi-v Mn j?i, velik mostiščni pomol b°do ni8?1. zakvu, ob katerem le. Pristajale petrolejske lad- Šila* pinde1?’ ki jih bodo izvr-c°Peri» j e^a «Dalmine», «Mi-PorahiHln WInterconsult», bodo Ob Ve i okr°g 3 milijarde lir. Pristaiei P°molu bodo lahko reSist;^uladje od 100—160.000 Pri dostavni “kovici bodo baje po-tržaškeooVa sodobna teleskopa S?rvatoH( zvezdoznanskega ob-*u v mNa sedanjem sede-a za t,s pa so že v teku de-'Shoratorjj^1^0 elektronskega ^etrtek^driiem domu je bila v ^igalkfr88™ Prireditev ma-‘z ZDa ‘ chaPman Collegea pev j jbor sestavlja 17 pevkin “ žensk in 9 moških. Pri Za miBrtIeba Poudariti, da gre *° Še »turi paYce- amaterje, ki 6ea in nti Chapman Colle-skl tu o sedaj na svoji evrop- Naša vas, skupaj z njeno bližnjo okolico, postaja turistično zelo privlačna točka. Tega se končno zavedajo tudi odgovorni oblastveni organi, ki so dali asfaltirati pot na Sv. Primož, od koder je krasen razgled na ves Tržaški zaliv. Prav bi bilo, če se bi v doglednem času kakšen domačin spomnil, kako donosen bi bil kakršenkoli gostinski obrat ob tej poti; sicer je to bolj vprašanje denarja kot ideje in pobude. Prav tako urejujejo delavci v teh dneh pot, ki vodi iz vasi proti Skedancu, tja do obalne ceste. Tudi to pot namreč asfaltirajo. Tega se ne bodo veselili samo mestni izletniki, temveč in predvsem domačini, posebno ko bo čas trgatve. Prav dobro vemo, kako trda je bila ta pot, večkrat zorana od nalivov, ko so po njej morali voli počasno vleči vozove polne čebrov ali pa fantje stopati s težkim bren-tačem na hrbtu. Sedaj bo lažje, in upamo, da ne bo kmalu polna lukenj, čeprav neurejeni odtočni kanali ob njej dajo to misliti. Naj v zvezi s temi deli omenimo še park na Klancu, ki leži ob vstopu v vas s pokrajinske ceste, ki prihaja s Proseka. Park, kot tudi ves prostor ob njem, bi morali stalno čistiti in urejati in to ne samo enkrat v letu (proti koncu poletne sezone celo!). Pri naših družinah Je letos na obisku izredno mnogo kriških izseljencev, ki s0 dospeli na obisk iz vseh koncev in krajev sveta. Morda jih je dejstvo, da je minilo 20 let od konca zadnje vojne, napotilo, da so letos tako številčno prišli, kot da bi se zmenili. Mnogi se čudijo velikemu napredku, ki so ga Križani napravili v teh zadnjih letih, kar se gospodarskega stanja tiče. Obžalujejo pa. ti naši rojaki v tujini, da se še najdejo med nami ljudje, Hi jim je narodna zavest deveta briga in se rajši potujčujejo. Prihodnji mesec, ko se bo za čelo vpisovanje v slovensko šolo, bo dobro vedel vsak pravi Križan, zaveden komunist, socialist, katoličan ali neodvisne*, kakšna je njegova dolžnost m bo vpisal svojega otroka v domačo šolo Vsi se moramo po truditi, da bo vsak posamezni sovaščan to dolžnost tudi izpolnil. S. iiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiMiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMMiiiii Marija Guštin - «Mežnarjeva - s Gola praznuje jutri svoj 94. rojstni dan drž; svoje zemlje in ima smisel za kmetovanje. Seveda je treba to dejavnost dopolnjevati z raznimi poklici, ki se Jih je naša mladina izučila. A tudi k nam so pronikle razne potre be, ki jih štejemo k današnjemu napredku. V vasi je marsikaj novega, posebno na preurejenih in novih stavbah, stanovanjskih in gospodarskih. Razveseljiva je skrb za ureditev hlevov in kleti, kar posredno pove, da se mnogo polaga na živinorejo in vinarstvo. Tukaj naletite celo na klet s pred-kletjo (Gruden, nova stavba), ki jo po vsej ureditvi moremo prišteti med vzorne; klet je vsekana v živo skalo. To pomeni že nekaj več kot železno voljo, pomeni, če hočete, zdravo trmo z močnim hišnim razumom in težnjo prebroditi vse zapreke za dosego tega, kar danes zahteva sodobno kletarstvo. Pa naj kdo reče, da ni riaš človek v naših izredno težkih (kra-ških) pogojih junak! še več in mnogo več bi on izvabil iz te zemlje, če bi imel za to materialno in moralno pomoč, večje razumevanje in smisel u-streznih organov za napredek, kot ga zahteva današnji čas in ga bo nedvomno še bolj zahtevala bližnja bodočnost. Ko smo te dni obiskali Repen-tabor in si ogledali priprave za veliki šmaren, smo se spomnili, da je na Colu lansko leto praznovala svoj 93. rojstni dan Marija Guštin, po domače Mežnar-jeva. Tudi letos smo stopili do nje in jo srečali na lepo urejenem dvorišču, ki nas je veselo in prijazno pozdravila in z nami rade volje poklepetala. Za tiste naše čitatelje, ki še ne poznajo naše slavljenke bomo kar na kratko orisali njen življenjepis Marija Guštin se je rodila 16. avgusta 1871 v Vogljah, tako da ho jutri praznovala svoj 94. rojstni dan. Povedala nam je da je v svojem življenju vedno dosti delala, kajti s pičlim zaslužkom njenega moža Antona, ki je bil mežnar v vaški cerkvi, ni bilo mogoče vzdrževati osem otrok. Zato se je naša slavljenka kot skrbna gospodinja in oridna mati lotila vsakega dela. V mesto je iz Cola pešačila dolgo let z jerbasom na glavi ter nosila prodajat mleko zelenjavo in sadje. Še dandanes Marija «mežnarjeva» vedno kaj «brska», kot nam je sama povedala, ampak «doma mi ne pustijo nič delati«, se nam je pritožila. Čestitkam otrok, vnukov, sorodnikov ter vseh vaščanov se pridružujeta tudi uredništvo in uprava Primorskega dnevnika, katerega je slavljenka zvesta čitateljica. pa je dohodek iz kmetijstva mno-kokrat negotov, kajti burja, toča, suša in v zadnjih časih tudi ciklon včasih delno ali celotno uniči pridelek celega leta. Tako je letos prav zaradi neugodnega vremena odpadla razstava zelenjave, ki je doslej predstavljala važen del razstavnega programa vsakoletnih Kmečkih taborov na Opčinah. Hudo neurje, ki je zajelo naše področje v začetku preteklega meseca, je v resnici uničilo velik del zelenjavnega pridelka, tako da je morala ta razstava odpasti. Letošnji Kmečki tabor je posvečen v prvi vrsti prikazovanju kmetijskih strojev in naprav za poljedelstvo, vinogradništvo, kletarstvo in druge važne panoge kmetijskega področja. Številni vinogradniki iz tržaške okolice, z Brega, z Miljskih hribov in s Krasa so pripeljali na tabor svoja najboljša vina, ki jih zdaj s pridom točijo v kioskih okoli in okoli obsežnega dvorišča openskega Prosvetnega doma. Nenavadno veliko število obiskovalcev, si ogleduje razstavljene stroje, ki so vsako leto predmet posebne pozornosti na Kmečkem taboru. Na našem področju imajo namreč kmetje le redkokdaj priložnost, da pridejo neposredno v stik z novimi napravami, ki vsestranski pomagajo delovnemu človeku na polju in ki mu olajšujejo najtežja dela na posestvu, hkrati pa mu zagotavljajo obilnejši in boljši pridelek. Se bolj redko se nudi našim kmetom tako ugodna prilika, kakor prav na Kmečkem taboru, da vidijo, kako je treba u-pravljati stroje, traktorje, kosilnice in najrazličnejše pritikline, ter da prejemajo vsa zaželena pojasnila od prisotnih strokovnjakov. Kdor želi, lahko sam preizkusi posamezni stroj in lahko neposredno zazna koristnost posameznih naprav. Kmetijska zadruga opravlja pri tem hvale vredno nalogo, ki je toliko bolj uspešna, ker zbirajo njeni strokovnjaki na podlagi dolgoletne izkušnje za kmetijsko razstavo na taboru prav tiste stroje in pritikline, ki so najbolj primerni za naše kraje, to je malolilražne traktorje, majhne kosilnice in sploh naprave srednje majhnih dimenzij, ki edine lahko pridejo v poštev na našem področju. Na vsakoletnem taboru Kmetijske zadruge pride tudi do koristnih srečanj med kmetovalci s tostran in or.stran italijansko-jugo-slovanske meje. Njihove stanovske organizacije, kmetijske zadruge, navezujejo tako čedalje čvrstejše stike, medsebojno sodelovanje pa se izraža tudi v trgovinskih kupčijah, ki imajo tudi svoj pomen. Tudi letos je Kmetijska zadruga povabila na Kmečki tabor predstavnike številnih sorodnih organizacij s sosednjih jugoslovanskih področjih, poleg tega Pa je pomen letošnje prireditve podčrtala tudi prisotnost predstavnikov gospodarskih in strokovnih krogov z našega področja. Na kmečkem taboru na Opčinah se širi veselo razpoloženje že v dopoldanskih urah, višek pa doseže prireditev v večernem hladu, ko pride lahko še tako zahteven obiskovalec na svoj račun. Kakor smo že omenili, nimajo ob iskovalci drugih skrbi, kakor da se odločijo, kam bodo prisedli, h kateremu kiosku se bodo podali, pač po okusu, na ribe, na pršut, na čevapčiče ali na sir, ter sklenili s kakšno kapljico si bodo gasili veliko šmarnsko žejo. Na koncu pa je treba omeniti «Stiri lorde«, ki vsak večer zabavajo Kmeč- ki tabor s prijetnimi poskočnicami, domačimi vižami in plesnimi takti. Izlet športnega društva «Breg» Po zgledu nekaterih drugih koliških krajev so si tudi fantje našega Brega ustanovili svoj športni «Breg», da bi gojili šport, ki naj bi zbiral domačo mladino. V pol leta, odkar klub obstaja, se je že toliko izvežbal, da je lahko odšel na gostovanje. Pred približno mesecem dni je imel tekmo z idrijskim ((Rudarjema. Čeprav so se nogometaši ((Brega« trudili, da bi svoje nasprotnike premagali, so tekmo izgubili, vendar pa s samo enim golom razlike; 2:1. Toda nogometna tekma ni bil edini namen izleta, ki so ga napravili na Idrijsko. Fantje z Brega so namreč organizirali večji izlet z dvema avtobusoma in zasebnimi avtomobili in obiskali tudi Črni vrh, Cerkno, partizansko bolnišnico ((Franjo« in seveda Idrijo, kjer je bilo tudi tekmovanje čipkaric, na katero so pa Brežani zamudili. Zato pa so popoldne prisostvovali koncertu, nekateri pa so si ogledali sloviti rudnik živega srebra. Popoldne je bila na sporedu tekma, o kateri smo že govorili in za katero bi mogli reči, da je dokazala, da se bo športni kljub «Breg» zagotovo uveljavil, če bo sledil trenerjevim nasvetom. BORIS ŽAFRAN Je že tradicija, da se za veliki šmaren na Repentabru zbere velika množica ljudi, kajti Repentabor predstavlja brez dvoma eno izmed najlepših in priljubljenih izletniških točk našega področja. Vaščani posebno, pa gostilničarji Velikega Repna, Cola in okoliških vasi so se za danes že pripravili sprejeti številne goste. Na Poklonu, so kot običajno postavili kramarji svoje stojnice, kjer bodo zadovoljili s svojim blagom od najmanj- MIIIIMmillllllllllllimmilMHIIIHIMHIIIHMIlUUninMHIIIinillHIIHIIIIiminillllllimillllllUMHmMIlllMIIIII Zapustila sta nas dva vrla slovenska moža Hilarij Zidarič DEVIN SAMATORCA Neurje s točo, ki je zapadno od nas tako neusmiljeno divjalo in zajelo tudi Tmovico, se je pred našo vasjo umirilo in nam prizaneslo. Naše ljudstvo se še čvrsto Kot so nekdanji fevdalni mogotci dokazovali svojo moč i utrjenimi gradovi, tako danes pri nas razločuje na zemljiškem posestvu devinskih graščakov meščanska gospoda svoje razkošno opremljene dvorce, čimbolj prilagojene prejšnjemu okusu. Ce so Devinčani svoje domove preuredili, so to storili z ozirom na zahteve tujskega prometa. Tudi občina se zaveda, kaj vse še manjka, a s praznim žepom se stvari ne dajo nremikati. Tujski promet — to je v glavnem današnji Devin, z vso svejo naravno lepoto in zgodovinskimi ostanki. Velika škoda, da je ta navadni vir dohodkov tako zelo odvisen od vremena. Prav zato smo letos pričeli pravo kopalno sezono šele s tem mesecem, ko je naš portič močno zaživel in mora skromna obala streči velikemu številu kopalcev z vseh vetrov. Vozila z različnimi tablicami, našimi in inozemskimi, le s težavo iztaknejo v portiču parkirni prostor. Znaten del te pestre družbe, opremljene z vsemi modernimi pripomočki za plavanje in vožnjo po morju, je nomadske narave, z načrtom danes tukaj, jutri tam. Nemci so za takšen turizem vsestransko pripravlje- ni in imajo za to vso potrebno opremo: za počitek, kuhanje, zabavo, da tako manj trošijo. Pri nas so tako zasedli dvorišče ob hiši tik morja. Sploh se vidi in čuti, kako je turizem pro-niknil v nižje socialne plasti, ki pa morajo na pot z računom, ki ga ne smejo prekoračiti. Ker pa je naval turistov množičen in zato velik, so vsi razpoložljivi prostori zasedeni in so napisi «Zimmer» odvečni. Tujci ne morejo vedeti, da je Devin slovensko naselje, saj ne slišijo naše govorice in ne vidijo slovenskega napisa (razen v nekaj primerih). Devinu je res skrajno potrebno poživilo, ki naj bi vsaj malo predramilo narodno zavest. Rod Zidaričev je žilav in krepak. Semkaj smo prištevali tudi Hilarija Zidariča, ki smo ga 2. avgusta položili k večnemu počitku. Steli smo ga v ono skupino, ki jim je odmerjena visoka starost. V to je pred nekaj leti — ko je bil kot delavec tr-žiške ladjedelnice — upokojen, tudi sam verjel. Znašal se je na svojo telesno čvrstino, ki se je ne more lotiti nobena bolezen. A kakor hitro je kot upokojenec svoj red v življenju malo spremenil in se sprostil, se je uti-hotapila v njegovo krepko konstitucijo bolezen, na katero je bil premalo pozoren in se je zaradi tega razbohotila ter mu postopno srkala telesne moči. Pred dvema tednoma se je zatekel v tržaško bolnišnico, kjer je v nedeljo nenadno podlegel v 64. letu. Pokojni je bil mirne narave in priljubljen vaščan, skrben gospodar in dober družinski poglavar, ki je zaradi ženine bolezni pretežno sam skrbel za trojico otrok. Bil je naprednega mišljenja, dober stanovski tovariš, dobrosrčen in če se je nudila prilika, tudi veseljak in šaljivec. Ljubil je lepo petje in v družbi sam rad pel. Ob neki priliki je rekel, da je ena sama zborna lepa pesem več vredna kot kraljevsko obložena miza. Umno je vodil svoje gospodarske posle in se posebno zanimal za svoje skrom no posestvo, ki mu je z velikim veseljem posvečal proste ure in se pri gospodarjenju posluževal naprednih ukrepov. Njegovo zemljišče, zlasti vinograd, je bilo skrbno negovano in u-spehi so ga v tem le spodbujali. Pripravil si je lep trtni nasad in del pridelka vnovčil (lanskega z osmico). V ponedeljek je jama trajnega miru na domačem «šempo-laiskem» pokopališču sprejela njegove zemske ostanke. Za sorodniki se je vila dolga procesija vaščanov, stanovskih tovarišev in prijateljev. Lahka mu domača gruda. Svojcem naše globoko sožalje. MACKOVLJE Pot, ki pelje iz vasi na pokopališče, je v slabem stanju. To smo še bolj občutili zaradi številnih pogrebov. Zato bi bilo no-trebno, da jo občina popravi, saj ne bi bilo velikih stroškov Cesto ki pelje od Krmenke v našo vas so pred kratkim uredili in popravili. To nam je ze lo všeč. Zdaj pa naj bi prišla na vrsto cesta, kl Delle iz naše vasi v Osapsko dolino in po kateri je precej prometa. dela skupno z ostalimi člani družine le uspelo imeti. Pokojni Jakob je bil po poklicu kurjač, ampak kot skrben gospodar in priden delavec se je rade volje lotil vsakega dela. Več let je bil tudi gostilničar v mestu. Pri Sv. Jakobu pa je bil «doma», saj je vsa leta stanoval v tem kraju mesta. Bil je aktiven član ((Konzumnega društva« in slovenske čitalnice v tem rajonu. Tudi v Narodni dom je vedno rad zahajal in ni bilo prireditve, da bi ne bil prisoten. Kot zaveden Slovenec, čeprav mu je bila žena italijanske narodnosti, je dal otroke v slovensko šolo ter jih naučil spoštovati svojega bližnjega. V svojem življenju je pokojni vedno mnogo čital posebno pa Jadranski koledar. V njegovi hiši ni nikoli manjkal Primorski dnevnik. Ko so gradili nov Kulturni dom je bil ves srečen In zadovoljen, da bodo Slovenci v našem mestu spet imel svoj dom, ter bil ponosen, da je po svoji moči tudi on prispeval k njegovi gradnji. Tako hudo prizedetim svojcem naše iskreno sožalje, pokojniku pa naj bo lahka domača zemlja šega otroka pa do starejšega gosta. Na zelenem travniku pod cesto pa je vrtiljak, pri katerem bodo nenehno igrali moderne popevke. Naj omenimo, da je kot vsako leto tudi letos Jože Škamperle obesil zeleno vejo in toči dober, pristen teran. Park Furlanove gostilne je bil za to priložnost lepo urejen, saj bo tu Ludvik Guštin prodajal domači pršut in teran, ter še marsikaj dobrega. Tudi Krt iz Fernet.ičev je za ta dan preskrbel mnogo dobrega domačega vina. Pri «Pilu» je Milan Guštin postavil stojnico, kjer prodaja poleg jedače še pristne kranjske klobase, medtem ko bo Janko Guštin pri vhodu v Tabor nudil lačnim in žejnim obiskovalcem nanoški sir, dober kraški pršut in seveda tudi teran. Na veliki šmaren Je obisk lene cerkvice na Tabru obvezen, kjer bo donoldne slovesna masa, popoldne pa blagoslov. V Veiikčrh Repnu, ki je naj-več.ja vas repentaborske občine, pa so že nekaj dr.i odnrli kar tri osmice. v katerih točijo domači teran. Most na reki K vaju (Nadaljevanje s 3. strani) dogajanju, čeprav bi zrelejšemu pisatelju gotovo nudila snov za veliko delo. Tako ostaja delo bolj pri reportažni obliki, čeprav zaradi tega za bralce ne bo nič manj zanimivo. Velika literarna umetnina pa to ni,- čeprav so problemi, ki jih pisatelj načenja, originalni, čeprav so bili in so morda tudi še aktualni in čeprav gre za samo na sebi zanimivo zgodbo iz zadnje vojne. Prav gotovo pa je zato, da je zgodba o mostu osvojila svet bolj s filmom kot s knjigo. Je pa prav, da smo, čeprav z veliko zamudo, dobili ta roman tudi v slovenščini. V naš jezi)r Sa Je lepo prelil Janko Moder, tako kot pač on kot odličen prevajalec zna. Most na reki Kvaju je izdala založba Obzorja v Mariboru v svoji zbirki romanov «Svet v knjigi«. Sl. Ru. Mesto v cvetju MEDJA VAS Jakob Stojkovič V ponedeljek smo spremili na zadnji poti pokojnega Jakoba Stojkoviča iz Ul. Molino a Ven-to štev. 1. Kako je bil pokojni dobro poznan in priljubljen, je dokazal njegov pogreb, katerega se je udeležilo veliko število Šentjakobčanov, prebivalcev Sv. M. Magdalene, iz Milj ter nešteto ljudi iz okoliških vasi in mesta, ki so mu v zadnji pozdrav poklonili veliko cvetja. Pokojni Jakob se je rodil 14. aprila 1876 v Orleku Ko je bil star 18 let je prišel v Trst. Leta 1899 se je oženil z Marijo Polvari iz Milj, katera mu je v zakonu povila osem otrok, od katerih so danes živi še štirje. Dolgo let je pokojnik stanoval pri Magdaleni v Zidarjevi hiši. Seveda je bila njegova želja, da bi imel svojo lastno hišico, ki mu je po dolgih letih trdega Ko nam Je neurje v juliju od krhalo dobršen del letine, nas Je to kot kmečko vas potrlo, ko pa smo slišali o še vse večjih nesrečah v drugih predelih naše države in drugod, vidimo, da niso naši kraji med skrni-no prizadetimi. Toča Je sicer težka ujma, a na srečo ni vsakoletna šiba in prizadetih navadno ne povsem ogoli. Živine (krme) le ni prizadela in bo ta stroka še naša izdatna opora, kot je pri nas že izza davnine. Poznalo se bo na poljedelstvu in še bolj na vinarstvu. Letošnja vinska letina bo daleč za lansko, ker toča ne jemlje le na količini, pač pa tudi na kakovosti Sicer je z vnov-čenjem vina vsako leto večji križ, ker ni povpraševanja. Gostilne za naravna vina ne obstajajo več. Nekoč so bile osmice redek pojav, danes pa so nujna oblika spečavanja vina. (Nadaljevanje s 3. strani) vašega mesta. Zelo me je sram tega in prosim vas. da mi oprostite moj nemarni spomin.« ((Ekscelenca,« je odvrnil smehljaje Yoshi, «kriva so naša japonska imena, ki zahodnjaškemu ušesu bržčas zelo barbarsko zvenijo. In vaši možgani hranijo preveč dragocenih pojmov, da bi jih smeli obremenjevati s tako nepomembnimi malenkostmi. To mesto, kl vas danes sprejema med svoje zidove, ne slovi po ničemer. Njegov prihodnji sloves bo v tem, da vas je po svojih skromnih možnostih lepo sprejelo. Sicer ni drugega vzroka, da bi živelo v spominu ljudi in zlasti ne v vašem. Imenuje se Hirošima.n Albert Einstein je mrzlično brskal po žepih in brezuspešno iskal svojo beležnico, ki Je nikdar ni mogel najti. Slednjič je potegnil iz žepa kos papirja, na pol popisanega z algebraj-skimi znamenji. ((Zaradi varnosti si bom ime zapisal,« je dejal. «Hi-ro-ši-ma. Naj lepša hvala, gospod profesor. Sedaj ga ne bom pozabiLa Vreme včeraj. najvišja temperatura 24.5, najnižja 18.1, ob 19. uri 19.4; zračni tlak 1014.6 pada, vlaga 86 odst., veter severovzhodnik 6 km, nebo oblačno, 1.8 mm dežja, morje mirno temperatura morja 24,2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 15. avgusta Vnebovzetje D. M. Sonce vzide ob 5.C4 in zatone ob 19.13. Dolžina dneva 14.09. Luna vzide ob 20.57 in zatone ob 7.52 _ jutri, PONEDELJEK, 16. avgusta Rok VČERAJ SE JE MESTO PRECEJ IZPRAZNILO Tržačani so odpotovali predvsem v Furlanijo, Slovenijo in Istro Samo včeraj do 18. ure so na mejnem prehodu pri Škofijah zabeležili 50.000 prehodov, pri Fernetičih 35.000, na Pesku pa 15.000 Kljub pooblačitvi in popoldanskemu dežju, se je pričel včeraj množični beg iz mesta. Vse kar »leze ino gre» potuje na daljše aii krajše izlete, v hribe ali na morje,-mesto se bo tako izpraznilo in danes bodo ulice precej prazne. Ostali pa bodo turisti. Letošnji praznik velikega šmarna sicer ne dovoljuje daljših počitnic, ker sovpada z nedeljo, vendar so tisti zamudniki, ki niso odpotovali že prejšnji teden, odpotovali včeraj. Na železniški postaji so se ljudje kar pehali v vagone in vsi silijo proč, v iskanju vsaj malo tistega miru, ki si ga v mestu ne morejo privoščiti, samo od ponedeljka do včeraj zjutraj sp blagajne na železniški postaji kasirale nekaj nad 25 milijo-jiov lir. V tem znesku pa ni vštet inkaso raznih turističnih uradov, ki imajo svoje blagajne na železniški postaji. Poleg tega, da so meščani polnoštevilno zasedli vsa turistična središča v Karniji, Dolomitih in nekateri tudi dlje, je veliko število takih, ki so si za svoje počitnice ali kratki oddih izbrali turistična središča in letovišča v Jugoslaviji, še posebno v Slpvenijl in Istri. Na vseh cestah, ki peljejo iz mesta so dolge vrste avtomobilov. Tudi do. 100 metrov dolge kolone postajajo ob mejnih prehodih in izletniki potrpežljivo čakajo na odpravo mejnih formalnosti. Pozanimali smo se, kakšen je bil dotok izletnikov na mejnih prehodih pri Fernetičih, na Pesku in pri škofijah. Pri Fernetičih je predvčerajšnjim potovalo v obeh smereh približno 25.000 ljudi, včeraj do 18. Ure pa je šlo mimo kar 35.000 turistov. Na mejnem prehodu na Pesku so včeraj do 18. ure zabeležili približno 15.000 prehodov, predvčerajšnjim pa nekaj nad 20.000. Pri škofijah so včeraj do 18. ure zabeležili približno 50.000 prehodov, predvčerajšnjim pa nad 40.000. Mnogo Tržačanov, ki so bili še včeraj iz raznih razlogov zadržani v mestu, pa bo danes odpotovalo. Večina bo tudi takih, ki se bodo udeležili planinskega tabora v Lepeni v Trenti pri planinskem domu dr. Klementa Juga. Tisti pa, ki si ne bodo mogli privoščiti 4aUšega potovanja, bori* lahko prav tako*dotorp prazno-vafi veliki šmaren-.--Šifrer se 'bodo v popoldanskih urah lahko podali v tržaško okolico,, na Opčine, v Milje, na Repentabor ali morda še dalj. Mnogi bodo tudi izkoristili priložnost, da se bodo vsaj za nekaj ur popeljali po morju do Gradeža, Sesljana ali na nasprotni breg v Koper, Izolo, U-mag in Novigrad. Vsem izletnikom pa priporočamo, naj vozijo previdno po obljudenih cestah, da se ne bo praznič- ni izlet spremenil v žalost. Cestna policija, karabinjerji in mestni redarji opravljajo v teh dneh na cestah zelo nehvaležno delo, opozarjajo, preprečujejo in po možnosti omejujejo nesreče, kijih lahko povzročijo nedisciplinirani šoferji. Vsi tisti, ki se podajo na izlet, naj vedno mislijo samo na to, da je bolje prispeti pol ure kasneje, kot nikoli. Vremenoslovska opazovanja, žal, kažejo, da ne bo vreme danes in jutri bogvekaj naklonjeno izletnikom. Iz Francije se širi področje nizkega zračnega pritiska, ki bo neugodno vplivalo na vreme pri nas. 2e včeraj opoldne so se pojavile razne vremenske motnje na zapadnem delu severne Italije in na Tirenskem morju. Nebo je bilo povsod, kakor tudi pri nas, večinoma oblačno. Toda medtem ko je vse kazalo, da se bo vreme na tistih področjih začelo kmalu izboljševati, pa so predvidevanja za vzhodna področja neugodna. Utegne priti do padavin ter celo do neviht, posebno v planinskih predelih. Te napovedi držijo seveda le v kolikor se bo področje nizkega zračnega pritiska približalo našemu ozemlju z že ugotovljeno naglico. Ce bi pa nastopili drugi vremenski činitelji, bi se splošna slika seveda korenito spremenila. Toda včeraj popoldne je že začelo deževati. Ker pa je letos vreme bolj muhasto, je boljše, da vzamejo izletniki s seboj dežnike in dežne plašče. «Cristoforo Colombo» odplula s 550 potniki Včeraj zjutraj, točno po napovedanem času kljub okvari, ki jo je utrpela zaradi neurja, ki je divjalo ob njenem pristanku, tako da je udarila z bokom ob pomol, je turbinska ladja »Cristoforo Co-lombo» odplula iz našega pristanišča s 550 potniki na krovu. «Co-lombo» bo v Benetkah vkrcala še nadaljnjih 400 potnikov, tako da bo odplula iz Sredozemlja popolnoma zasedena. Iz Benetk bo ladja plula v Pirej, Messino, Paler mo, Neapelj, Gibraltar in Halifax, v New York pa bo priplula 27. avgusta. PRA V VSI PA LE NISO ODŠLI • • • kar se je na žalost zgodilo ter prizadejalo uvoznikom precej hudo gmotno škodo. V svojem pismu beneški uvozniki trdijo, da je bolezen izbruhnila v skupini goved, ki so jo pripeljali iz Bolgarije. Pošiljatelj je neko državno bolgarsko podjetje, katerega predstavnik v Trstu je Petkov Stojko, ki deluje pri neki krajevni tvrdki. Uvozniki trdijo, da ta bolgarski funkcionar nima vseh zakonskih pooblastil, da bi opravljal to dejavnost. Ta položaj je praktično pogajal širjenje epidemije. Trdi se namreč, da so bolgarski uvozniki pošiljali na pro-seško postajo veliko število glav živine. Medtem ko pri navadni carinski in živinozdravniški proceduri živina ostaja v proseških hlevih največ 5 dni, se je v zadnjih časih dogajalo, da je prebila tam tudi do 2 meseca. Vzrok temu stanju je bilo iskanje morebitnih odjemalcev. Zadrževanje živine v prehodnih hlevih pa pogaja večjo nevarnost epidemije slinavke Spričo tega so pristojne oblasti baje zgrešile, ker niso poskrbele pravočasno za cepljenje živali proti bolezni. Nadalje niso poskrbeli za takojšen zakol vseh okuženih živali, kar bi omogočilo, da bi se postaja po temeljiti razkužitvi, ponovno odprla za promet. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii PO PRECEJŠNJIH TEŽAVAH IN NAPORIH Otvoritev nove ceste iz Milj v Stare Milje Cesta, ki je dolga nekaj več kot dva kilometra, bo za polovico skrajšala pot do znamenite romarske cerkve PO DOLGEM ZAVLAČEVANJU V Ul. Gambini bodo zgradili 174 novih stanovanj Na dražbi za gradnjo teh stanovanj je zmagalo neko milansko podjetje Pritožbe uvoznikov zaradi slinavke na proseški postaji Skupina beneških uvoznikov goveje živine je objavila pismo v katerem dolži pristojne organe, da niso poskrbeli za vse zaščitne mere, da bi se slinavka, ki je prizadela živino na proseški železniški postaji, ne bila preveč razpasla, IlliiiMiiitiimiiminuiniiiiMiiiiimmmiiiilimiiimiimiMiHiiiiiiiiiitiiimiiMiimiiiiitimniiliiiiiiiiiiitiillii ZBEŽAL JE IZ NEKE JUGOSLOVANSKE P0B0UŠEVALNICE V Trstu je končal v zaporu ker je ukradel avtomobil Sedaj ga je policija prijavila sodišču 20-letni Rafael Bukšek iz Ilirske Bistrice, Cankarjeva 3, je pribežal iz Slovenije, ker je mislil, da bo tu pri nas našel «svobodo». Njegova svoboda pa je trajala le nekaj ur, ker so ga včeraj ponoči agenti letečega oddelka okrog 1.30 ujeli in ga odpeljali v zapor. Bukšek Je pravzaprav pred 40 dnevi zbežal iz neke poboljševalni-ce v Jugoslaviji, skrivaj prišel na naše področje pri Herpeljah in se namenil, da bo odpotoval v Francijo. Ponoči je prišel v mesto in prvo delo, ki ga je naredil, je bilo to, da se je približal fiatu 600 TS 61597, ki ga je v bližini doma pustil 29-letni Bruno Trento iz Ul. della Tesa 53. Bukšek je s silo odprl vrata avta in se odpeljal. Toda begunec-tatič ni prišel daleč. Zaradi motenj pri motorju, se je moral ustaviti na ovinku pri tovarni mesnih izdelkov Mase v Ul. F. Severo. Tja so prihiteli tudi nekateri mimoidoči; ko pa jih je Bukšek zapazil, je urno zbežal. Prihiteli so tudi policisti in nekdo Jim je opisal mladega begunca. Po. licistl so hitro organizirali lov za tatom in ga nekaj časa potem zagledali ob nekem zidu v Ul. dello Scoglio. Ko je uvidel, da so mu agenti za petami, je Bokšek skočil čez zid na spodnjo Ul. del Prato in se pri tem tudi ranil. Da bi ga prestrašili, so agenti celo ustrelili v zrak, par minut kasneje pa so begunca že prijeli. Peljali so ga najprej v bolnišnico, kjer so Buk-šeku nudili prvo pomoč zaradi lažjih ran, nato pa na kvesturo na zasliševanje. Po izpolnitvi zapisnika so agenti Bukšeka aretirali ter ga prijavili sodišču zaradi skrivnega prestopa meje, tatvine z obte-ževalnimi okolnostmi in vožnje avta brez vozniškega dovoljenja. 40613, v katerem se je peljal tudi 17-letni Luciano Coreni iz Ul. Pie-th 8. Stancich je šele včeraj dobil vozniško dovoljenje in se je hotel postaviti s svojo šofersko veščino. Toda žal ni šlo tako, kot si je mogoče predstavljal. Nenadoma je iz neznanih razlogov izgubil nadzorstvo nad avtom, trčil v obcestni kamen in zavozil s ceste na desni strani. Pri nesreči sta se oba potnika ranila. Z za sebnimi avti so ju prepeljali v bolnišnico, kjer se bo moral Stancich zdraviti 10 dni zaradi več ran in udarcev po glavi in zatilju Coreniju pa so nudili samo prvo pomoč in bo okreval v 8 dneh. Po dolgem zavlačevanju je bilo končno rešeno vprašanje izgradnje skupine stanovanjskih poslopij na zemljišču, ki leži na vogalu Ulic Raffineria in Gambini. V teh dneh Je bila javna dražba gradbenih del, kateri je predsedoval predsednik konzorcija zadrug solastnikov stanovanj geom. Adriano Deiuri. Licitacije se je udeležilo 34 podjetij, od katerih je 7 ponudilo nižje cene, kot je bilo označeno v tajni ponudbi. Na licitaciji je zmagalo podjetje Lovlsole iz Milana, ki je napravilo najugodnejšo ponudbo. Gradbena dela se bodo začela prihodnji mesec. V tem primeru gre za zelo važno pobudo, ki bo vsaj nekoliko omilila težki položaj na področju gradbeništva V načrtu je izgradnja 12 poslopij s skupno 174 stanovanji. Kot smo že dejali, gre za konzorcij raznih zadrug, ki združujejo osebe, ki so že prispevale svoj delež za gradnjo (čez 400.000 lir za vsak stanovanjski prostor). Preostale stroške, ki gredo na skoraj milijardo lir, bodo krili s posojilom rotacijskega sklada. V novih stanovanjih bo našlo streho čez 700 ljudi. Konzorcij zadrug deluje že več let. Njegova pobuda Je naletela na odobravanje tudi pri vseh mestnih oblasteh, saj Je šlo zato, da številni delovni ljudje pridejo do svoje lastne strehe. Vendar pa so se že v začetku delovanja konzorcija pojavile razne težave. Ker leži zemljišče, kjer bodo gradili stanovanja, v skoraj strogem središču mesta, so se kmalu porodile špekulacijske težnie pri določenih krogih ljudi, ki bi hoteli preprečiti, da se tam zgradijo stanovanjska poslopja. Njim je šlo za tem, da bi se zemljišče izkoristilo v špekulativne namene (poslovni prostori, draga stanovanja itd.), ki bi prinašali večje dobičke. Spričo teh špekulacij je prišlo do določenega zastoja pri rešitvi Dve zaporedni nesreči zaradi mokre ceste prošnje konzorcija. Lani so osrednje oblasti celo izrazile negativno mnenje glede gradnje stanovanjskih poslopij. Konzorcij pa ni odneha! ter je s pomočjo krajevnih oblasti dosegel, da so osrednji organi spremenili svoje mnenje ter izdali dovoljenje za gradnjo. Zato je konzorcij takoj razpisal licitacijo. Pogodbo s podjetjem Lu-visole bodo morali še izpopolniti, toda glavne težave so min,o. Treba bo šc urediti razna tehnična vprašanja, kar pa- bodo utegnili opraviti ,do prihodnjega meseca, ko bo dokončno zaživelo to važno gradbišče. " >1 "„,(H Pri Gabrovcu so našli oropan avtomobil V četrtek popoldne se Je na ko misariatu Kolonje zglasil 44-letni občinski funkcionar dr. Aristide Buffolini iz Ul. Orazio 1 in pove dal, da so mu neznanci ukradli avtomobil fiat 1100 TS 62333, ki ga je malo časa prej pustil v bližini stanovanja. Agenti so sprejeli prijavo tatvine in takoj uvedli preiskavo. Naslednjega dne so agenti s komisariata na Opčinah našli ukradeni avto, ki je bil zapuščen ob robu ceste med Gabrovcem in Zgo. nikom. Z avtomobila pa so neznani tatovi sneli kolesa, pobrali rezervno kolo, baterijo, zračni filter, akustične signale, električne žice zrcalo in gumijaste tepihe. «Ostanek» avtomobila so agenti vrnili lastniku, ki je utrpel 150.000 lir škode. Predvčerajšnjim med 21. in 23. uro so neznani tatovi odpeljali fiat 500 TS 53002, ki ga je 45-letni urad. nik Eusebio Gec iz Ul. Cimarosa 10 pustil v bližini stavbe štev. 4 na Trgu Silvio Benco. Gec se je zglasil * na letečem oddelku policije, kjer je povedal, da je v avtu hrami dežni plašč in volneni plaid. Preiskava je v teku. Okrepljena avtobusna služba z okolico Avtobusno prevozniško podjetje «La Carsica« bo danes in jutri poskrbelo poleg normalne praznične službe na vseh rednih progah tudi z.a številne izredne vožnje na progi Trst-Repentabor. Odhodi avtobusov z avtobusne postaje na Trgu della Liberta si bodo sledili vsakih 30 minut, začenši od 7.30. Primerno bo okrepljena tudi prevozniška služba na Prosek, v Križ in Briščike z odhodi od postajališča na Trgu Oberdan 4. Prav tako bo okrepljena tudi služba za povezavo med Prosekom in Re-pentabrom ter Opčinami in Repen-tabrom. Požara suhljadi Gasilci so morali predvčerajš-n)im popoldne gasiti požar suhljadi, ki je izbruhnil v bližini Proseka. Ogenj se je takoj razširil na približno 2000 kv. metrov površine in gasilci so se morali truditi poldrugo uro, da so pogasili požar Požar suhljadi jg izbruhnil tudi na napoleonski cesti In se kmalu razširi! na približno 5000 kv. metrov površine. Prihiteli so gasilci s postaje na Opčinah in v dveh urah požar pogasili. Istočasno z obnovitvijo romarske cerkve, ki jo je poškodovalo neurje 4. julija, bodo danes odprli za promet direktno cesto Milje — romarska cerkev v Starih Miljah. Zaradi raznih ovir, se je otvoritev te ceste zavlekla več, kot so previdevali. Nova cesta je dolga okoli 2 kilometra ter je široka 6 m. Prvi del ceste, od svetišča proti Miljam, je že leta 1S63 zgradila SELAD. Potem pa so začasno prenehali z deli. Cesta je tedaj bila speljana do kraja «Panorama». Drugi del ceste je pozneje vzelo v zakup neko zasebno podjetje, in sicer v višini skupnega zneska 37,5 milijona lir. Po opravljenih delih je cesta dosegla «Ribiško naselje)) (Villaggio del pescatore). V zadnjih dveh mesecih so poskrbeli še za nadaljnji dve povezavi; od Ribiškega naselja do obrežja «Venezia», ter od naselja do središča Milj. Dela na tem zadnjem odseku so še v teku. Strošek za ta dva odseka znaša o-koli 12 milijonov lir. Izgradnja nove ceste je zahtevala precejšnje napore. Bilo je treba izkopati desetine1 in desetine kubičnih metrov zemlje ter zgraditi podporne zidove ki so na nekaterih odsekih visoki tudi do 6 metrov. Dela na zadnjih dveh odsekih je finansiralo Skrbništvo za javna dela, toda posebej se je treba zahvaliti še neutrudnemu posredovanju miljske občine, pokrajinske turistične ustanove in župniku v Starih Miljah, da je bila cesta zgrajena v najkrajšem času Do sedaj so m tirala vozila, ki so bila namenjena v Stare Milje, prevoziti okoli 5 in pol km poti. Po novi cesti je razdalja polovična. V bližnji prihodnjo-sti bo miljska občina preizkusila novo cesto s težkimi avtobusi podjetja ACNA. Nameravajo namreč ustanoviti krožno pot, ki bo šla čez Sv. Rok in čampore ter se bo spuščala Stare Milje. Normalno bo promet potekal v obe smeri in le v izrednih primerih bo cesta enosmerna. V spalnici je padel Včeraj zjutraj so z rešilnim avtom RK prčpeljali v bolnišnico ter ga s pridržano prognozo spre jeli na ortopedski oddelek, 73-let-nega upokojenca Umberta Bene-detellija iz Ul. delTEremo 175-5. Benedetelli se je ponesrečil po noči, ko je vstal s postelje in se namenil v stranišče. Ko se je vrnil v spalnico, je nerodno spodrsnil pa pološčenem tlaku in padel. Pri padcu se je pobil po desnem stegnu in si verjetno zlomil desno stegnenico. Benedetelli je nato legel v posteljo, toda bolečine niso hotele prenehati in šele okrog 11. ure je zaprosil domače, da so poklicali rešilni avto, s katerim so ponesrečenega upokojenca odpeljali v bolnišnico. TRGOVINA ČEVLJEV ZA KONEC SEZONE ČEVLJI NAJBOLJŠIH ZNAMK PO CENI RAZPRODAJE IZREDNA PRILIKA! ALTA MODA TRST IŠ: :...::: .... i/i t d ai i im i 'i ::::::::::::::::::::::: VIA GALUNA 3 Lastnik na izletu tatovi v stanovanju Neznani tatovi so izkoristili priložnost, da je 44-letni uradnik Er-minio Ruzzier iz Ul. Paolo Dia-cono 6/1 prejšnjo sredo odpotoval na krajši izlet in vdrli v njegovo stanovanje. Po dolgem iskanju so tatovi le na.šli 200.000 lir, ki jih je Ruzzier hranil v neki škatli v omari v spalnici in se potem nemoteno oddaljili. Neznanci so vdrli v stanovanje skozi okno kuhinje, ki je le meter visoko od tal. Ruzzier se je naslednjega dne vrnil domov in ugotovil tatvino. Zglasil se je na komisariatu Stare mitnice, kjer je povedal, kaj se je zgodilo. Agenti so nemudoma uved preiskavo, da bi izsledili tatove. O S M I C A Včeraj je odprl osmico Ivan Kralj iz SAMOTORCE štev. 5 TOČI DOBRO BELO VINO IN PRISTNI KRAŠKI TERAN Pridite, ne bo vam žal. Hvala! Poletne prireditve Danes v M.ramam: predstava «Luči in zvoki« ob 21. url v nemšClnt «Der Kaisertraum vori Miramare» in ob 22.15 v italijanščini ciMassi-miliano e Carlotta» Kino Nazionale 14.30 «E1 Gid» Technicolor. Charlton Heston, Sophia Loren. Arcobaleno 14.30 «11 pugno proibito delfagente Warner» Eddie Konstantine. Fenlce 16.00 «Lo sperone nero» Tech-nicolor. Grattacielo 15.00 «Ho-tel detle vergi-ni» Technicolor. Nancy Kwan. Prepovedano mladim pod 14 letom. Alabarda 14.30 «La montagna di lu-ce» Technicolor. Richard Harrison. Po romanu E. Salgarija. FUodrammatico 14.30 «1 4 volti della vendetta« Colorscope. Lex Barker. Aurora 15.00 jutri ob 16,30 «1 magni-fici Brutos del West» Cris s. SERGIO (avtobus 20 — 21) Predvaja danes, 15. t. m. ob 20.30 (ponovitev prvega dela) film: V na lacrima sul viso BOBBY (SOLZA NA OBRAZU) SOLO in LAURA EFRIKIAN Slovenski dijaški dom vTrstu ima v avgustu tečaj za popravne izpite. Zato je v domu ves dan odgovorna oseba, ki lahko sprejme prijave za sprejem dijakov v šolskem letu 1065-66. Pozivamo starše, ki nameravajo prihodnje šolsko leto zaupati vzgojo svojih otrok dijaškemu domu, da vložijo prošnjo še ta mesec. To je še toliko bolj potrebno, da ho omogočeno Dijaški Matici v prvih dneh septembra rešiti vse prošnje za znižanje vzdrževalnine. Prijave sprejemamo za redne in za zunanje gojence Uprava Slovenskega dijaškega doma Trst Darovi in prispevki V počastitev spomina pokojnega Jakoba Stojkoviča darujejo za Dijaško Matico Marija in Pina Blazina 2000 lir, Anica in Rado Palduz-zi 2000 lir. Namesto cvetja na grob pokojne Gizele Jankovič daruje Olga Pertot-Pangerc 2000 lir za Glasbeno Matico. Izleti S PRVE SEJE OBČINSKEGA SVETA V GRADIŠKI Župana in odbor bodo izvolili prihodnji občinski seji na Svetovalci KD so sejo odložili, ker hočejo doseči sporazum o najvažnejših vprašanjih z ostalimi strankami Prosvetno društvo Prosek Kontovei pr.redi v nedeljo 22. avgusta izlet na Bled in v Begunje. * • * Prosvetno društvo iiAndrej Cok» z Opčin priredi v nedeljo 22. avgusta enodnevni izlet v Bohinj čez Vršič Vpisovanje pri oraščkovih. * * * Prosvetno društvo Igo Gruden iz Nabrežine priredi v nedeljo 22 avgusta t.l. avtobusni izlet v Logarsko dolino. Vse potrebne informacije dobite na sedežu društva ob delavnikih od 16. do 17. in od 20.30 do 22 ure, v nedeljah od 10 do 11.30. kjer se vrši tudi vpisovanje. * * * SPDT sporoča udeležencem v Lepeno, da bo odhod avtobusa v nedeljo 15. t.m. ob 5.15 iz začetka Ulice Fabio Severo. Vljudno se prosi za točnost. Ravnateljstvo slovenske srednje ta le v Dolini sporoča, da se je priče lu vpisovanje v 2. In 3. razred, ki se bo zaključilo 25 septembra Državna srednja šola s slovenskim učnim jezikom, Rojan, Ul. Montorsi-rio » opozarja, da se je pričelo in bo trajalo od 25. septembra t.l vpisovanje za drugi in tretji razred Državna srednja Sola pri Sv. Ja kobu, Ul. Frausin 14. vpisuje v 2 in 3 razred do 25. septembra Šolski skrbnik sporoča, da so bile objavljene lestvice kandidatov za »u-plentska mesta na osnovnih šolah aa Tržaškem ozemlju za šolsko leto 1965-I9i.i, Interesent) si lestvice lahko u-gledajo na Šolskem Skrbništvu, pri Šolskih nadzorntStvih in pri rtidak tičmh ravnateljstvih Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1965-1966 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada di Guardiella št. 13-1 neprekinjeno do 25. septembra 1965, Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi, oglasni deski. Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se pričnejo vsi popravni Izpiti — spre. jemni za klasični licej — vstopni in razredni — v jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1964-1965 dne 1 septembra ob 8.30 s pismenim izpitom iz slovenščine Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prične zrelostni izpiti v jesenskem roku šolskega leta 1964-1965 dne 14. septembra ob 8.30 s pismenim izpitom iz itallianščine Državni tehnični trgovski zavod «Carh» sporoča, da bo (etos ustanovljen večerni tečaj za dljake-de-lavce. Tečaj se bo začel z začetkom šolskega leta 1965-66. Trajanje tečaja in njegov program sta ena ka običajnim dnevnim tečajem. Ob koncu študija dobijo tečajniki spričevalo knjigovodje (ragioniere) in trgovskega izvedenca. Za vpis v razne razrede naj se prizadeti zglasijo v tajništvu šole v Ul. Diaz štev. 20 od 11. do 12. ure Na predlog 8 svetovalcev KPI se je v četrtek sestal, dva meseca po volitvah, občinski svet v Gradiški. Na njem pa niso Izvolili župana in odbornikov, ker tajništva strank KD, PSI in PSDI še niso sklenila politična dogovora. Ker so napovedali ponovni sestanek za četrtek 19. avgusta, se bo med tem časom skoraj gotovo dosegel toliko pričakovani sporazum. Na začetku seje se je bivši župan D: Bert. ki je bil na sedanjih volitvah izvoljen za svetovalca Ps Dl, zahvalil ea sodelovanje v prejšnji občinski upravi, v kateri je de-loval po načelih objektivnosti ter v korist skupnosti. (Pripominjamo naj, da je bila prejšnja uprava usmerjena na levo, ker so jo sestavljali samo levičarski svetovalci, t Predal je predsedniško mesto sve-tovalcu KD Martinisu, k! Je nal-prej podal besedo svetovalcu KPI Furlanu; le-ta je obsodil zavlačevanje s sklicanjem seje občinskega sveta, ker ne more poseči v reševanje važnih vprašanj, ki se pojavljajo v našem gospodarskem živ-ijenju. Poudaril je pripravljenost podpret) ustanovitev poprejšnjega odbora, sestavljenega iz predstavnikov levičarskih strank. Sledila Je potrditev vseh 20 izvoljenih svetovalcev. Vsi so sprejeli mandat, le socialdemokratski svetovalec Di Bert je sklenil podati ostavko. Sprejeli so jo po dveh volitvah. Na njegovo mesto je prišel Silvestri, edini predstavnik PSDI v občinskem svetu. Po krajši diskusiji, v kateri so ugotovili, da Je potrebno doseči sporazum med tremi strankami o najvažnejših vprašanjih, okoli katerih bo mogoče razpravljati v občinskem svetu ter doseč' potrebno večino, so sejo prekinili Na prihodnji bodo izvolili župana in svetovalce. Odložitev pogovorov med vodstvi KD, PSI in PSDI Včeraj ni bilo predvidenega se Stanka med predstavniki treh političnih tajništev goriških federacij KD, PSI in PSDI, da bi se pogovorili o sestavi odborov levega centra v petih mestih z nad 5000 prebivalcev in v pokrajinski upravi. Sestanek so prenesli na drugi teden, ker so zaradi poletnih počitnic odsotni številni člani vodstev, ki b: morali sodelovati na teh po-gc vorih. Ponovni sestanek med PSI, KD in PSDI bo skoraj zagotovo v sredo zvečer, ponovno na sedežu PSI, da se dogovorijo o zadržanju na sejah občinskih svetov, ki bosta v četrtek zvečer v Gradiški in Krmlnu. tembrom, čeprav je bil ta lov dovoljen že stoletja. Nerazumljivo je, kako je ministrstvo togo do pokrajin, ki dejansko varujejo divjačino, medtem ko po drugi strani dovoljuje lov na prepelice ob morju v južnih pokrajinah že v mesecu maju. Prihod in odhod otrok iz Doberdoba v kolonijo V torek 24. avgusta ob 9.20 bodo odpotovali izpred «palače pohištva« na počltpice v Gradež deklice 'z Doberdoba. Dečki, ki so odpotovali 2 avgusta, se bodo vrnili 28. avgusta ob 9. uri. Starši naj Jih počakajo ob napovedani uri pred «palačo pohištva«. Nova prodajalna časopisov na Korzu Z včerajšnjim dnem so odprli pred Ljudskim vrtom na Korzu novo prodajalno časopisov. To je prvi metalni kiosk v Gorici. Pripada podjetju Vlttorlo Molesini, ki je že pred 50 leti začelo prodajati časopise. je v poslopju štev. 6 iz nekega stanovanja zelo kadilo. Gasilci so ugotovili, da ne gre za požar, ampak za pozabljivost Mirande Antoniet-te, ki je postavila kozico na štedilnik in odšla. Kosilo se je pošteno c \ ilo ter zadimilo stanovanje ln okolico, škoda je malenkostna. Zaradi prižgane cigarete je padel iz avtomobila Z avtomobila je včeraj padel ln se potolkel po glavi in prsnem košu 52-letni Miro Iskra, rojen v Piranu ter sedaj bivajoč v Modeni. Z znancem je odšel na izlet v Jugoslavijo. Pri Braniku pa mu je padla cigareta iz ust; ker se je ustrašil, da bi mu zažgala hlače, je med vožnjo odprl vrata avtomobila. Pri padcu iz avta se je potolkel po glavi in prsnem košu. V goriški civilni bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v desetih dneh. Tjakaj so ga pripeljali z rešilnim vozom jugoslovanskega Rdečega križa. PRED NOVIM SOLSKIM LETOM Učitelji naj učne programe pišejo v slovenskem jeziku Doslej se je te pravice posluževalo samo 10 odstotkov slovenskih učiteljev na Goriškem Kakor učitelji na italijanskih morajo tudi učitelji na slovenskih šolati predložiti ob začetku šolskega leta program snovi, ki jo bodo obdelali. Program vsebuje tudi specifične nadrobnosti za poučevanje snovi v posebnih zemljepisnih okoliščinah kakor tudi njeno podajanje. Skratka, program mora biti sestavljen tako, da bo iz njega mogoče razbrati, kaj bo učitelj učil v šolskem letu. Dokler so bile slovenske osnovne šole na Goriškem pod nadzorstvom italijanske inšpektorice, smo lahko še razumeli, zakaj je zahtevala, da se programi pišejo v italijanščini, ni znala slovenskega jezika in učitelji so morali pisati programe v italijanščini. Nedvomno je predstavljal takšen režim krivico za slo vensko šolstvo, pa tudi za same učitelje je bilo pisanje programa v italijanščini zelo nerodno, ker so ga morali izvajati v slovenščini. Kljub temu je kakšnih deset odstotkov učiteljev vseeno pisalo programe v slovenščini. Odkar pa je bilo zastopstvo Slovenske kulturno gospodarske zveze pri šolskem skrbniku ter mu TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča svoje cenjene odjemalce in obiskovalce, da bo zaprta od 12. do 18. t. m. Sintetične preproge ln preproge za nodnike iz pla stike »BALATUM« in «MERA KLON« Moderno pokrivanje podov z gumo, «MOQUETTE» in ploščice «RIKETT» in ((ARMSTRONG« Bežna vrata ((ROLLPORT«, beneške zavese (tende veneziane) Hitra uredi tev s specializiranim osebjem A. R. P. 1TALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. 6 Tel 95-919 Radijske oddaje o Trinku Tržaški slovenski radio je postavil na svoj spored oddajo, ki je namenjena posebno našim rojakom v Benečiji. Obsega ciklus predavanj s spremljavo pesmi in deklamacij o msgr. Ivanu Trinku. V desetih oddajah, ki so na sporedu vsako sredo ob 19.15 in katere je pripravil prof. Rado Bednarik, je zajet lep kos kulturne zgodovine v Slovenski Benečiji. Na te oddaje opozarjamo naše rojake v Slovenski Benečiji, posebno še, ker se bodo z novim prenosnikom dobro slišale. Uradi INAM jutri zaprti V ponedeljek, 16. avgusta bodo uradi, ambulatorji ter lekarna pokrajinske ustanove INAM ves dan zaprt' Poletne počitnice trgovin Zveza trgovcev objavlja nadaljnji seznam trgovin, ki bodo zaprte med počitnicami: Trgovina z usnjenimi predmeti Tomadin, Verdijev korzo, od 17. do 31. avgusta; Comelli, električni material, Korzo Italia. od 16 do 22. avgusta; urar Giuseppe Slgon, Ra štel. od' i6: "do '30'' avgusta; klobu-čarnn Leban, Raštel. od 16. do 28. avgusta; manufaktura Martellani, Verdijev korzo, od 14. do”17: avgusta; drogerija Bodigoi. Ul. Cipria-ni, do 31 avgusta Najdeni predmeti Na poveljstvu mestnih stražnikov v Ul. Mazzini imajo naslednje najdene predmete, ki jih lastniki morejo spet dobiti: naočniki za vid, vsota denarja, šest ženskih koles, tri moška kolesa, otroška torbica, najlonska torbica & fotografskim materialom, dve ženski zaponki, dve zapestnici iz dragocene kovine, dve volneni ženski jopici, rožni venec in več kolekov IGE. Kosilo se je prismodilo Včeraj ob 13.30 so pokhcall gori-ške gasilce v Ul. Mameli, kjer se Prepoved lova na Goriškem pred 12. septembrom Kljub večkratnim zahtevam ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo ni dovolilo lova na selivke v goriških rezervatih pred 12. sep- ZER ■■Jp _J £.51 mmmm a 'n\ • PROIZVODI ZERIAL 5 ni lliep Jj Lli SMS a doma d inozemski in TOVARNE «MEB10» • lz SOLKANA pri NOVI GORICI IAL POSAMEZNI DEU POHIŠTVA UVOŽENO POHIŠTVO POHIŠTVO ZA SOBE IN PREDSOBE SPREJEMNE SOBE -KNJIŽNICE SPALNE SOBE DNEVNE SOBE KUHINJE SPLOŠNA IZBIRA POHIŠTVA VAS VABI, da si ogledate NOVO RAZSTAVO POHIŠTVA v Ulici Madonnina 18 TRST RAZSTAVA VAS BO ZANIMALA OD PRVEGA 00 ZADNJEGA NADSTROPJA NAJNOVEJŠI SISTEM PRODAJE: KUPEC IZBERE IN KUPI SAM iiiiiiiiiiimmimitimHimiimmmmiiiiitiiiriiiiiimiiiiiiiiiimiiitiiiiimiiHHiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiMiiiiiii TRI MESECE PO OTVORITVI VODOVODA Zaradi slabih izračunov v Števerjanu primanjkuje vode Spel jo morajo dovažati s cisternami - Stroški za odpravo napak bodo izgradnjo vodovoda nujno podražiti - Plačali jih bodo občani predočilo ne le krivično, ampak tudi nelogično situacijo, kadar mora slovenski šolnik pisati učne programe v Italijanščini ter Jih izvajati v slovenščini, se dopušča učiteljem pisanje programov v slovenščini. Takšna odločitev je pametna tudi zaradi tega, ker slovenske šole nimajo več italijanskega nadzornika. Prepričani smo, da se bodo vsi slovenski učitelji m učiteljice na Goriškem poslužili te pravice ter za novo šolsko leto napisali učne programe v materinščini, pa čeprav b' to zahtevalo spričo prakse, ki so si jo pridobili s pisanjem programov v italijanščini, nekoliko več napora. Z dobro voljo, ki so ;o vedno pokazali, bodo premagali tudi tole začetno težavo Ne gre za kaprico, ampak za pristnost sloven-sse šole. Urnik trgovin za danes in jutri Trije meseci so potekli od svečane otvoritve števerjanskega vodovoda. pa se slišijo na njegov račun številne pikre pripombe. Zgradili so ga z namenom, da bi prebivalci imeli dovolj tekoče pitne vode in da se jim ne bi bilo treba posluževati financarskih cistern. Toda svojega, namena grad,', telji niso dosegli: voda primanjkuje, spet jo dovažajo s cisternami korpusa financerjev. Takoj po otvoritvi smo opozorili na pomanjkljivosti novega vodovoda. Voda Zmanjkuje, kadar jo ljudje najbolj potrebujejo. Občan: pri cerkvi zaman odpirajo pipe da bi si jo natočili, pa tudi v spodnjih legah je ni. Občinska u-prava jo je hotela speljati v vse hiše: dobra misel, toda vsega ni mogoče, če ni denarja. Naredi naj se, kar se more, toda to dobro, da ne bo potrebno razdirati že narejenega ter trošiti nadaljnjega denarja Vodovodno omrežje ie speljano skoraj v vse hiše, le vode ni, kadar jo potrebuješ. Umi vaš se, pa curlja po kapljicah: ži vina muka. ker ne priteče v napajalne posode... Zagotavljajo, da bodo položi:: od Oslavja v Steverjan cev večjega premera, ki bo namesto sedanjega tri četrt litra na sekun- do dobavljala skupno dva litra, kolikor znaša potrošnja. Vaščani se sprašujejo, če niso vedeli že poprej, ko so. izdelovali načrte, da so potrebne cevi večjega pre mera in močnejše črpalke. Z dodatnimi deli se bodo stroški za izgradnjo vodovoda nujno povečali, plačali pa.jih J*jd(j.4v(tavki šte-verjansltf’ Občani. Ko ste'jezijo na prejšnjo občinsko upravo, da je tako lahkonlilŽllriti trošila denar se ne morejo izogniti pikri opazki, da bi storila bolje, če ne bi vodovoda svečano odpirala pred samimi volitvami, ampak bi gi raje izročila namenu leto ali tudi dve leti kasneje: občani bi bili za vedno preskrbljeni z vodo, občinska uprava pa bi mogla denar, ki bi ga prihranila, bolje obrniti. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Od 8. do 14. avgusta se je v goriški občini rodilo 29 otrok, umrlo je 16 oseb, porok Je bilo 8 in oklicev pa 23. Rojstva: Stefano Cosani, Sabrina Ermacora, Paolo Nerl, Michela Masat, Cristina Veneri, Rossella Furlan, Esau Ambrosl, Paolo Ban-dlera. Dabrina Coscia, Lucia Co-lautti, Rosa Valenzano, Marilena Peressin, Valter PIck, Silvia Vero-nese, Marco Antonelll, Enzo Visin-tin, Enzo Visintln, Stefano Tino-nin, Fabio Millo, Roberta Berardi, Aldo Visintln, Emanuela Moreale, Glacomo Sotgia, Alessandro Bres-san, Paolo Donda, Marco Durclk, Flavio Famea, Claudia Marega, Ni-cola Bisceglia, Fabio Franzot. Smrti: posestnik 86-letni Kristan Giovanni, gospodinja 83-letna Lui-gia Crucil, vd. Massera, upokojenka 72-letna Teresa Comelli vd. Orlandi gospodinja 78-letna Domeni-ca Rusin vd. Schivitz, kartotehnik 22-letni Luigi Mllanese, potujoči trgovec 66-letni Ciro Principe, upokojenec 81-letnl Giovanni Persolja, upokojenec 74-letni Antonio Ferlu-ga, gospodinja 58-letna Lucia Orsi-ni vd. Roperti, 75-letni Alberto Ver-tovec. upokojerec 75-letni Tomma-sc Venditti, gospodinja 65-letna Maria Kuzmin poi. Brajnik, upokojenka 81-letna Gluseppina Do-natich, gospodinja 68-letna Gisella Lugnan vd. Gordini, upokojenka 79-letna Giulia Dlmitri vd. Piciu-lin, gospodinja 80-1 etna Dora Fa-bris vd. Cogoj. Poroke: uradnik Ottocaro Clcigoi in uradnica Silva Brisco, šofer Hano Zava in gospodinja Wilhelmine Fietz, mehanik Bruno Peteani ln frizerka Fedora Načelni, mehanik Bruno Puja in tekstilna delavka Rina Zavadlav, električar Serglo Cantarln in postrežnlca Giulia Ba-stiani, izolator Fernando Scannic-chio in papirničarka Ivana Brun-zjn, mehanik Giovanni Gorkič ln papirničarka Anna Forchlassin, trgovski zastopnik Marino Tebaldi in gospodinja Plerina dell’Angelo. Oklici: prodajalec Rodolfo Sull-goi in prodajalka Claudia Brescia, bolničar Luciano Salvi ln bolničarka Nives Vittor, risar Giovanni Marra in prodajalka Marcellina Borslni, mehanik Carlo Grlnover in prodajalka Nadja Sošol, zidar Luigi Canciani in tekstilka Adriana Severa, delavec Giovanni Mughel-11 in gospodinja Caterlna Delich, Giulio Erzettl ln uradnica Renata Perce, vojaški podoficir Elvise Go rian in Laura Clmlno, industrijski izvedenec Vinlcio Barbariol ln u-radnica Emilia Costaperaria, brigadir finance Marcello Ragonese in slaščičarska delavka Elsa Bor-tot, bančni uradnik Ferdinando Macorutti ln Nadia Skok, karabinjer Franco Plergotti in šivilja Maria Furlan, financar Carmelo Zammuto in Carmela Palmeri, u-radnik Giovanni Duca ln prodajalka Maria Assunta Bressan, vojaški oficir Sergio Di Cesare in učiteljica Edda Criscianl, strugar Sergio Tosolini in Rina Bosco, karabinjer Giosuf- Vitelli in Paola De Sabba-ta. zdravnik Leonardo Vecchiet ln učiteljica Maddalena Bencz, bolničar Graziano Duiz in bolničarka Maria Olimpia Cumln, učitelj Claudio Belllngher in učiteljica Maria Battolo, krojač Marino Zuc-co in bolničarka Bruna Candotto, ploščičar Kazimir Petejan in delavka Hilka Oblak, mestni stražnik Gianfranco Bertotti in delavka Ines Fontanin. PRALNI STROJI, avtomatični tn superavtomatlčnl — HLADILNIKI - ŠTEDILNIKI NA VSA GORIVA — EkRUI"»'vnn zastopstvo Id zaloga 0. KRAINER & C. tldl' ' - Ul Kastelic 41 tel. 2039 Fo želji pošiljamo na dom v vse kraje Jugoslavije Izredno ugodni plačilni pogoji NAJNIŽJE CENE Trgovinska zbornica v ponedeljek zaprla Uradi trgovinske zbornice v Go rici bodo v ponedeljek 16. avgusta ves dan zaprti. Mladinska iniciativa priredi letovanje v Ankaranu Mladinska iniciativa opozarja vse tiste mladince in mladinke, ki bi jih zanimalo letovanje v Ankaranu od 22. avgusta dalje, naj se prijavijo v pisarni Slovenske prosvetne zveze v Gorici, Ascolijeva ulica 1, tel. 24-95. Za prijave je čas najkasneje do 20. avgusta. Opozorilo turistom ki potujejo v Jugoslavijo Številni turisti, tuji kakor tudi domači, niso obveščeni, kako Je z izstavljanjem jugoslovanskih vizumov na meji. Kdor nima vizuma, dobi na jugoslovanskem prehodu brezplačni vizum, veljaven tri dni. Ce pa želi ostati v Jugoslaviji več kot tri dni, si mora preskrbeti vizum pri konzulatu SFRJ v Trstu. Zveza trgovcev gorlške pokrajin« sporoča urnik trgovin za veliko-šmarenske praznike: Danes, 15. avgusta razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8 do 13. ure, bodo vse ostale trgovine bre« izjeme zaprte ves dan. Jutri, 16. avgusta: v dopol- danskih urah bodo do razprodaje kruha in mleka odprte mlekarne in pekarne, mesnice bodo odprte od 6.30 do 11. ure, vse ostale trgovine, vštevši cvetličarne, bodo zaprte ves dan. Potovalni agenciji APP1ANJ m IOT bosta zaprti danes in jutri, 15. in 16. avgusta. Zgornji poslovni čas trgovin velja v vseh občinah goriške pokrajine razen v kopališkem oodročju Gradeža Pokriti trg v Gorici bo danes v nedeljo in jutri ponedeljek ves dan zaprt. Občinsko kopališče bo danes, jutri in v torek zaprto ves dan. Mestni avtobusi bodo danes 1$. avgusta vozili po nedeljskem urniku, jutri, 16. avgusta pa kot običajno ob delavnikih. v Gorici CORSO. 15.00: «Mille dollari per im winchester», D. Robertson, M. Hyer in W. Corey; ameriški barvni kinemaskopski film. V ponedeljek ob 17. uri VERDI. 15.00: «Cielo di fuocon. MODERN1SSI MO. Zaprto do 18. avgusta. VITTORIA. 14.30 «Per chi suona la campana«, Ingrid Bergman ln Gar> Cooper; ameriški barvni film. V ponedeljek ob 17. uri. CENTRALE. 15.00 iiGolia aila con-quista di Bagdad«, Rock Stevens in S. Linč; italijanski barvni film. V ponedeljek ob 17.30. v Iršiču NAZIONALE: «Terra di giganti*, Charlton Heston; barvni film. AZZURRO: «Duello al solen, Gre-gory Pečk in Jennlfer Jones; barvni film. EXCELSIOR: «Mamie», Sean Con-nery in Ketty Heoren. PRINCIPE: «11 grande paese*. Gre-gory Pečk, Jean Simons in Citari-ton Heston. v Ronkuh RIO: «1 giovani leoni*, Marlon Brando m Montgomery Clift. EXCELSIOR: «U dove scende U fiume«, James Stewart in Rock Hudson. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI v Raštelu št 26. tel. 33-4». Izlet v Slovenijo in ogled vinskega sejma v Ljubljani Tudi letos bodo organizirale Kmečka zveza, Zveza malin posestnikov ln Kmetijska zadruga v Trstu izlet po Sloveniji z obiskom mednarodnega sejma vina in žganih pijač v Ljubljani. Izlet bo 28. in 29. avgusta. Na sedežih KZ, ZMP in Kmetijske zadruge že sprejemajo prijave. Kdor se namerava udeležiti izleta, naj se Čimprej prijavi, da bodo organizatorji lahko pravočasno vse uredili, zlasti za prenočevanje. Izletniki se bodo odpeljali iz Trsta v soboto, 28. avgusta, ob 7 uri. Ob 12.30 bo kosilo v Celju, popoldne pa se bodo odpeljali v Rogaško Slatino, kjer so svetovno znana zdravilišča. Zvečer se bodo vrnili v Celje, kjer bodo večerjali in prenočili. V nedeljo, 29. avgusta se bodo izletniki srečali s hmeljarji v Žalcu. V Ljubljani bo ob 12. uri ko- Vozni red vlakov silo v restavraciji nUniom«, ob 15. pa bo obisk vinskega sejma s pokušnjo vin. Na razstavišču bo uri tudi večerja pred povratkom v Trst, kamor bodo izletniki prispeli okrog 22. ure. Prijave se sprejemajo na sedežih treh ustanov do 17. avgusta. ODIHJDI PROTI TRSTU: 0.19 (A). 8.41 (A). 6.42 (A). 7.39 (D). 8.07 (Al. 831 (D), 11.07 (A). 14.02 , 23.03 (A). V NOVO GORICO: 8.55 . 14.07 (A), 20 15 PRIHODI IZ TRSTA: 4 27 lAl. 8 2? , 6 55 (D). 7 24 'Al, 8 05 (Dl ll ) (A), 12.59 (Di, 13.38 iAi, 14 » (DD**), 1534 iAi 17 39 (A) 18 »8 (A), 20 01 (D>. 20 57 iAi. 21.35 iDi, 23 02 (A) IZ VIDMA: 0 18 (Al. 5 36 (A), 6.39 (A), 7.37 tD). 8 02 • A) 8 2» (D), 11.05 (Al. 1359 iA). 16.38 iAi, 18.12 (DD), 18 38 (A), 2000 iA). 2134 (A), 2157 (D). 2301 (DD*L IZ NOVE GORICE: 1003 (A). 1523 (A). 21.28 (A) A — Potniški vlak; D orcovtak; DD — ekspresni vlak * Vozi ob sobotah od 20 tunija do 13. septembra 1985. ** Vozi ob nedeljah od 30. junija do 13 septembra 1965 najnovejši izum moderne tehnike SUPERAUTOMATIC s 57 rubini ii z 88 rubini cLuis D’ Or» najtanjša ura na svetu Generalno zastopstvo «LA CLESSIDRA* I rst • Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1 nadstropje /mport - Export Prodaja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! Izredni popusti . Garancije tfn ŠVICARSKA SUPERMARKA NOVA TRGOVSKA HIŠA VELEBLAGOVNICE nama TRGOVSKA HIŠA v LJUBLJANI, na Titovi cesti (nasproti pošte) Sest prodajnih etaž 10.000 artiklov za dom — družino - gospodinjstvo — Šport — letovanje itd. V II. nadstropju velika Izbica USNJENE KONFEKCIJE: plašči - kostumi — suknjiči - jopice itd. V pritličju USNJENA GALANTERIJA: torbice — kovčki — potovalke — denarnice — rokavice — pasovi itd. Obiščite tudi naši poslovalnici TROMOSTOVJE — WoIfova ulica št. 6 ELITA — Čopova ulica št. 7 20% popusta pri nakupu s tujo valuto MEBLO MEBLO trgovina s pohištvom na drobno NOVA GORICA - KIDRIČEVA ULICA 18 PROIZVAJAMO VSE VRSTE POHIŠTVA ZA IZVOZ V NEMČIJO, FRANCIJO, ITALIJO IN DRUGE DRŽAVE. NUDIMO: spalne sobe, dnevne sobe, omare za garderobo divane, naslanjače in znane žimnice na vzmeti «JOGl» več tipov. IZKORISTITE 20% POPUST PRI VSAKEM NAKUPU V TUJI VALUTI S PREVOZNI IN CARINSKI STROSK1 SO V BREME KUPCA PO PREDPISIH NJEGOVE DRŽAVE “ SPED1CIJSKE OPERACIJE IZVRŠIMO SAMI z KUPCEM IZ OBMEJNEGA PASU JAMČIMO DOSTAVO NA DOM IN MONTAŽO. Ob nakupu pri nas boste prihranili, ker so naše cene ZNATNO NIŽJE KOT INOZEMSKE.