St. 24a HgBMflfliSfffOTigMagnnMtBiifBM -retu, v Mrlak 16. oktobra 1934. -< Posamezna številka 20 ceni. Letnik XUX frT-M*. i*vzrm?l pondelfck. vsak Af ŠVcpa St. 20, L nadstropje. " ffcTra se ne sprejemajo. V zjutraj. Uredništvo: allca sv. ,1 naf se pošiljajo uredništvu ne vračajo. — Odgov« roi-i^l M Dr. L. Bercč. — t astnik tiskarna nast. « Tisk tiskarne Edl .mi rreSr zs mesec L 7 —, 3 mesece L po! leta L 32.— in ceUltcO L S&.— 7a inozemstvo mesečno 5 lir več. — Telefon uredništva in uprave št. 11-57- EDINOST pNmezne Številke v Trati !■ okoHd p« 30 rent — Oftaaf se raftinajo v Hrokncd ene kolon« (72 mat.) — Oglati trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent atairtnica, aahvaie, poslanic« ftt vaMla p« L 1.—, oglati denarnih savodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — naročnina ln reklamacij« ae pošiljajo iaktjučno uprav Edinosti, v Trsta, ulica sv. Frančiška AsiSkega Štev. 20,1. nadstropje — Telefon nrednlitva ta W9rav« U <67. E£Sic na pomoč Zanesi nam, zanesi Bog, otmi nas rev, otmi nadlog! Grozi sovražnica srdita v oblakov siv^h plašč zavita. Nebo mu prošnje tc ne čuje Ozre se kmet na strte nade, Ozre na sinke, hčerke mlade, in divja boi, skrbi strašne očetu v srci za besne, Gorjč ti ubogi kmet, gorje. (S. Gregorčič: O nevihti). Nebo mu prošnje te ni ćulo — nedoumna so oač božja pota. Gospodje v večnem Rimu, uslišite vi prošnjo ubogega kmeta, ki mu je ledeno zrnje v par minutah uničilo trud celega leta. To ni prošnja, ki jo piše mehka roka načitanega urednika, to ni prošnja za milost; to je zahteva po pravici, ki jo piše na stotine in stotine tresočih se in žulja vih rok, ki so odrevenele v delu. « Pomagajte, ker je vaša dolžnost!», se dviga klic od vipavskih gričev do Brd in \ isokega Krna. To; je klic trpinov, ki so še pred nekoliko leti morali zapustiti svoje domove, ki so se klatili po svetu in prosili miloščine; to je klic trpinov, ki so" pustili svoje zdravje pri vojakih in v begunskih taboriščih, ki so na mestu, kjer so pustili prijazne bele hiše, našli pogorišča, razvaline, na mestu, kjer je cvetela bogata žetev, kupe razorane zemlje, posejane z železom in mrliči. To je klic na pomoč ljudstva, ki se obrača do države, ki mu še vedno ni poravnala dolga vojne odškodnine. Ker je stiska velika, je to ljudstvo s toliko večjo silo udarila zguba, ki jo trpi radi uvedbe benečijskih obveznic, zguba, ki znaša 2f)% nakazane vojne odškodnine. Zahtetve tega naroda nisoi [šle tako daleč, da bi vojni oškodovanci zahtevali obresti od države za ta dolg — kakor jih plačuje n. pr. francoska država svojim oškodovancem —, ker so oškodovanci pač vpoštevali težke finančne razmere, s katerimi se morajo boriti vse naše oovojne vlade. Toda 20% zguba bo navedla spričo gospodarskih nadlog, ki tarejo našega kmeta, na tisoče oškodo-v ancev v gospodarski propad. Gospodje v Rimu! Oškodovanec, ki se 'danes obrača do vas, da mu pomagate v stiski, ni navajen prositi, dokler ne uvidi, da je ves njegov trud zaman. Danes mu grozi črn^. beda in s strahom gleda v bodočnost, boji re, da ne bi prišel zopet v gospodarsko zavisnost posameznih izkoriščevalcev. Ta narod sestavljajo po -večini samo mali posestniki, ki s trdim delom od zore do mraka komaj preživljajo svojo družino od leta do leta; o kakih prihrankih navadno ne more biti niti govora. Pri nas torej ni veleposestev, kakor v drugih krajih Italije, kjer je zadobilo kmetijstvo značaj moderne industrije, ki razpolaga z močnimi rezervami v slučaju potrebe. Radi tega so vsi naši kmetovalci nenadoma brez kruha, ako izostane pridelek samo v enem letu. Toliko1 večji pa je udarec, ki jim ga je zadalo letošnje nenrje. ker je katastrofalen padec cene glavnega pridelka, vina, omajal vse temelje njihovega gospodarstva Kaj naj prične kmet, ki se je že tekom tega leta zadolži! in je letos pridelal mesto 50 hI vina le 5 hI? Spomladi, ko je šiba božja udarila našega kmeta, je romalo na razne prefekture na istotine prošenj za podporo. Kaj je s temi prošnjami, do danes javnosti še ni znano. Na deželi kroži glas, da bodo kmetje, ki jih je zadela toča, oproščeni državnega davka. To ie pač veliko premalo. Kaj pomenijo vsote, ki jih plačujejo kmetje za davek v primeri s škodo, ki so jo trpeli *adi toče? Odkod bodo oškodovanci vzeli denar za prehrano tekom celega leta? Ali naj se morda obrnejo za posojilo z današnjo obrestno mero? Vsakdo se danes — ko je vrednost denarja nizka — boji dolga ki ga bo moral vračati pozneje, ko vrednost denarja zopet zraste. Radi teoa je treba državne podpore in sicer izdatne in hitre. Od spomladi do jeseni te preteklo že dovolj časa. da bi mo^la to vprašanje. Saj je med tem časom rešila že toliko drugih bolj zamotanih vprašanj. V gospodarstvu je treba gotovosti; dober gospodar uravna že od začetka leta dalie svoje izdatke po dohodkih, ali — kakor Davidović podal ostavko Ljuba Jevanovič sprejel nalog za sestavo nove vlade „ . . , M ,. „ ..... - , vl a - j i predsednik Baldwin imel v dvorani «Oue BEOGRAD, 15. (Izv.). Stališče vlade radikali. V političnih krogih smatraj, da !.s Halu - v<>liIni g0fv0T) s kateri^ je kakor tudi opoizicije se v bistvu nirzpre- ,e mogoče, da pride taki vladi na celo otvoril voli]no kampanj konservativcev. •1 rt -l • t 1« «__i „ (14 I I «~W~7 CA Hft r!»l7M1tll , . , , n | 1 • 11 . • Iz Londona se bo r5alawin pedal na turnej Volilno borba na Ansislkem Programi posameznih strank, Baldwin otvoril volilno borbo konservativcev LONDON, 15. Danes je bivši ministrski menilo. Radikali vztrajajo še vedno na Ljuba Jovanović. Položaj se bo raačistil stališču, da se bodo pogajali le z vlado, še nocoj, to je, po zaključku seje demo-ki bo v ostavki. Vlada je pripravljena pri- Hnk* V vladnih krouih ivrevla- četi s pogajanji z radikali, da tako zadosti kraljevi želji. Toda, kakoT že rečeno, radikali zahtevajo, da vlada poda prej ostavko; na diugi strani pa bo vlada odstopila le na izrecno in formalno zahtevo krone, kateri mora slediti določna motivacija, zakaj kralj ne zaupa več vladi, ki iam v zbornici večino. Danes opoldne je bil Davidović sprejet v avdijenci pri kralju. Takoj po avdijenci se je Davidović podal na sejo demokrat- kratskega kluba. V vladnih krogih prevla duje mnenje, da ne bo Davidović podal ostavke. Zakon proti korupciji. Parlamentarni odbor, ki proučuje načrt za zakon proti korupciji, je danes sprejel vladni načrt. Odstop MMlftvt vlade BEOGRAD, 15. (Izv.) Ob 19. uri se je Davidović podal na dvot v avdijenco, ki — ,________. . je trajala okoli 20 minut. Po avdijenci je skega kluba; tu je poročal o avdijenci pri j>ayidović podal kralju demisijo celokupne kralju. Ministrski predsednik je dejal, da vtafc,, Nato je bilo Izdano uradno poročilo, *" ,n Ha ki vsebuje motivacijo ostavke. Ob 20. uri je bil pozvan na dvor predsednik skupščine Ljuba Jovanović. V po- kralje želi, da vstopi HRSS v vlado in da se istočasno izvede rekonstrukcija vlade, tako da bi v vlado'stopili tudi radikali. Vsled kraljeve želje ni izključeno, da ne litičnih krogih prevladuje mnenje, tda jje bo Davidović podal ostavke s primerno' kralj dal Jovaaoviću nalog za sestavo kon-motivacijo, nakar bi se pričela pogajanja z1 centracifske vlade. Seja ministrskega sveta Vladni ukrepi proti špekulaciji z žitom. Zbornica se otvori 12. novembra RIM, 15. V palači Viminale se je sestal danes ob 10. uri ministrski svet. Prisotni so bili vsi ministri. Na predlog predsednika poveri ministrski svet prosvetnemu ministru nalog, da izrazi v imenu italijanske vlade francoski vladi sctžalje radi smrti Anatole France-a. Ministrski predsednik predlaga, da se otvori poslanska zbornica 12. novembra. Ministrski svet odobri predlog in bo sporazumno s predsednikom poslanske zbornice določil dnevni red. Tudi senat se otvori par dni po otvoritvi zbornice. Spričo špekulacije z žitom, ki se pojavljajo ne le na trgih Italije, temveč v vseh državah, sklene ministrski svet na predlog ministra narodnega gospodarstva konstituira centralni tržni odbor z nalogo, da določi vidike, po katerih se odmerijo cene živijenskim potrebščinam in tako pride okom navijanju tržnih cen. Temu odboru bo predsedoval predsednik udruženja italijanskih občin in bo sestavVjen iz zastopnikov večjih mest Italije, zastopnikov notranjega, finančranega, prometnega in gospodarskega ministrstva in iz petih mešča-nov-strakovnjakov v tržnih zadevah. Nadalje se odobri prepoved izvoza turške do 31. decembra 1924. Gotove izjeme v tem slučaju lahko dovoli finančno ministrstvo. Ustanovijo se tudi pokrajinske komisije, ki pod predsedstvom »prefekta- Sistemacija Reke Najvažnejše in najtežje delo pa nalaga sistemacija Reke, katere položaj se po aneksiji ni prav nič izboljšal. Rimski pakt z dne 27. januarja je določil le ogrodje teritorialne uredbe Reke. Zdaj gre zato, da se uredi m omogoči nje gospodarski obstoj v korist obeh držav. Vse toi je zahtevalo dolgo, komplicirano delo s strani izvedencev, če pomislimo na skrajno bližino Reke in Sušaka, kateri poslednji je bil z Reko ozko zvezan. Določiti bo treba najprej v kateri! državljanu bivše ^državice Reke postanejo Italijani in kateri Jugoslovani, treba pravično razdeHti arhive in po južni Angliji. Časopisje se še vedno bavi z MacDo-naldovim govorom v Glasgowu. Umevno je, da liberalni tisk napada MacPonalda radi tega govora. V tem govoru je namreč MacDonald skušal dokazati, da so postali laburisti žrtev komplota konservativcev in liberalcev, ki so se na skritem pripravljali, da zgrabijo prvo priliko ki &e jim bo nudila in vržejo laburiste. Za laburiste je bila zadeva Campobell samo pretveza, pod katero so nastopi'i liberalci in konservativci. Na včerajšnjem zborovanju liberalcev je Asquith silno napad li MacDonalda. Protestiral je predvsem proti temu, da je MacDonald zahteval od kralja, da razpusti zbornico radi zadeve Campbell. Ako bi imel MacDonald čisto vest, ako bi se ne bal preiskave parlamentarne skupine, bi, „ . . , , tega ne bil storil. Še bolj energičen je bil zasedanje sovjetskega centralnega izvr- Pet let pod zersiljo Carski oficir se boji pregnanstva MOSKVA, 15. Smolensk je imel te dni svejo senzacijo. Tamkajšnje policij ke oblasti so iztaknile bivšega carskega oficirja Gjcrgija Borovikova, ki se je ,dz strahu pred pregnanstvom skriva1 celih pet let pod zemljo. Leta 1919. je bil Boro-vikov za Časa mobilizacije pozvan v vojaško službo, toda na poti v fronto se je izgubil in povrnil v svojo rodno vas Zabe-rezi v Smolenski guberniji. V bližini hiše svojih starišev si je izkopal podzemsko sobo s tajnim vhodom. Iz te sobe ni šel Borovikov celih pet let. Hrano so mu prinašali stariši. Da se zavaruje proti zimskemu mrazu, se je zavija! v cunje ter se pckrival z gnojem. V tem času je naravnost poiivjaf; postal je la^o bojazljiv, da se je zbal najmanjšega šuma. V uradnih spisih je bil Borovikov zabeležen kot mrtev, a njegovi stariši so na podlagi tega celih pet let uživali razne davčne olajšave. Oblasti so sedaj Borovikova zaprle. Zasedanje centralnega izvršilnega cdboia ZSSR MOSKVA, 15. Danes se otvori novo večni nasprotnik laburistov Lloyd George. Rekel je med drugim: «Kar se mene tiče, silnega odbora v Moskvi. Na programu se nahaja nekoliko vprašanj o notranji trgo- laburisti ne bodo Imeli nikdar podpore od ° finančni politiki, o izidu letošnje 'žetve, vprašanje sodne organizacije v ZSSR, kazenska zakonodaja in debata o prvenstvu za vojaške uradnike. Zrakoplovba v sre dr ji Aziji MOSKVA, 15. V srednji Aziji je bila uvedena pred nekoliko meseci zrakoplovna služba med Taškentom in Verno in med Buharo in Kivo. Za prvo zračno črto rabi zrakoplov samo 6 ur in pol. Zra- mene.» Glede pro^^ma -osameznih strank kaže vse, da se voh ina borba ne bo vršila na podlagi programov, ki bi jim bila za podlago zunanja -olitična vorašanja, ampak predvsem notranja vprašanja, kakor brezposelnost, stanovanjska kriza, protekcija domače industrije pred tujo itd. Poleg tega pa obsega volilni program laburistične stranke še uspehe londonske konference koplovna služba se vrši trikrat dnevno. Za in zasedanja Društva narodov. V ostalem 1 dru&°. črt<> rabi zrakoplov 4 ure in leti .La pa laburisti govorijo predvsem skoro samo o Angliji sami in puščajo ob strani domi- Fr. Ksaverij Meško odlikovan. BEOGRAD, 15. (Izv.) Pisatelj Fr. Ksa-verij Meško je prejel visoko odlikovanje rabo ustanov, ki jih Sušak še nima: bol- imperija. Zelo malo verjetno je, da bodo J Pf11"" svojega jubileja. Kralj mu je po- urediti doibre odnošaje med obema mesto-; nij.»ne in kolonijalna vprašanja sploh, med-ma; urediti dobave, ki .jih Reka daje | tem ko konservativci razlagajo svoje pro-Sušaku: vodo, pKn, električni tok in up o- grame za ohraintev edinstva angleškega njej dnevno dvakrat. niče itd. Druga še nerešena vprašanja se j liberalci in konservativci nastopili sku>>rm tičejo oskrbovanja Rečine, detajliranih pri volitvah, ker so v posameznih volilnih odredb za uporabo onega dela luke, ki je bil dan v najem Jugoslaviji in končno določil o aplikaciji kiaivzule Rimakega pakta (čl. 9), na podlagi katere uživajo Jugoslovani na Reki iste ugodnoteti in iste pravice kot Italijani v Dalmaciji Vprašanje narednik manjsui Moje vprašanje, ali se bo razpravljalo tudi o narodnih manjšinah, predvsem o Jugoslovanih, ki so postali italijanski državljani, mi je jugoslovenska delegacija zanikala. Dobro razpoloženje Sprejem jugoelovenskih delegatov prvih incidentih. Tako je v Belfastu skupina elegantno oblečenih mladeničev pričela obsipati laburističnega kandidata s smetmi ter ga prisilili, da je opustil svoj go*vor. Egipt zrtteve ti AasilJe iMa nerfvlsnist Izjave Zaglul Paše LYON, 15. V razgovoru s člani «Asso-ciation Egyptienne» je izjavil Zaglul Paša, da je zahterval v Londonu popolno neodvisnost Egipta ter odklonil željo Anglije, da ostanejo v Egiptu angleške čete za zaščito Sueškega kanala, kajti mednarodna pogodba iiz leta 1888 garantira nevtralnost po kupnih ga diplomata. «Mi vsi želimo^, so mi rekli delegatje ob slovesu, «da se končno naše | kanala. Predlagal je,~ da v slučaju neza-provme razmerje da Italije v korist obeh strank i dostne zaščite 's strani Egipta odpošlje državnim uradnikom stanovanja pod ^ končnoveljavno uredi. Dobre volje je I Društvo narodov potrebno zaščito, rimi pogoji predlaga finančno ministrstvo | mnolgo na obch straneh in uspeh konfe- ustanovitev državnega zavoda za zgradbo stanovanj državnim nastavljencem. Bolgarski zunanji minister Kalkov pri Mussoliniju. RIM, 15. Danes predpcldne je ministrski predsednik Mussolini sprejel v palači Chlgi bolgarskega zunanjeg a ministra Kalkova, ter ga povabil na obed v grad Cesari. Obeda so se udeležili tudi bolgarski poslanik v Rimu Radev, načelnik v zunanjem ministrstvu v Sofiji Svetoslav Po-manov in osebje bolgarskega poslaništva v Rimu. _ S koiference v Benetbah pravijo trgovci — napravi proračun. Tega pa prizadeti kmetje letos ne morejo sto-z gotovostjo riti, ker ne vedo, ali lahko računajo na podporo ali ne. Treba je torej, da se g. minister državnega gospodarstva in finančni minister že enkrat odločita. Ako je bilo posredovanje ministra za državno gospodarstvo brezuspešno, akc* fi-narčni minister ni uvidel, da je v interesu finančnega ministrstva samega, da nakaže podporo — kajti šele potem bo mogoče kdaj ?o>;neje prizadetim kmetom zopet plačevati davke —, tedaj naj to vlada pogumno in brez odlašanja naznani oškodovancem, da bodo vedeli, pri čem so. Mi smo storili svojo dolžnost: številnih dopisov, ki živo slikajo vso bedo, v kateri se nahaja naša dežela, nismo mogli priobčiti. ker bi se ob njih bržkone spotaknil državni pravdnik; s temi-le vrstami smo o- ozc rili vlado na razpoloženje, ki .vlada i deželi. Na5e gg. poslance pa prosimo, raj čonc.vno posredujejo pri vladi, da reši 72 enkrat to zadevo. Ravno tako se obra-č'-r do onih, ki lahko pomagajo ljudstvu, da o strre; kajti — da zaključimo z Gregorčičem — Gorje mu, ki v nesreči biva sam, a srečen ni. kdor srečo vživa sam. (Od našega posebnega poročevalca) BENETKE, 15.Takoj po mojem prihodu sem se sinoči podal v «Grand Hotel» (ob Velikem kanalu), raz katerega vise itali-j" janska in jugoslovenska zastava in kjer V id.Ua L "SI L1 . . • « „ •» * ti 11« stanujejo člani obeh delegacij. Vse te dneve od četrtka sta delegaciji porabili za predpriprave in ureditev programa konference {ki bo trajala najmanj do konca meseca), da normalni odnošaji med obema državama, kar iskreno želita obe vladi. Program konference Nekatere točke konference se tičejo uredbe odnošajev, ki segajo še v vojno in predvojno dobo: trgovskih pogodb, dolgov in kreditov, pokojnine državnih uradnikov novih ozemelj, razdelitev brzojavnih žic, ki vežejo obe državi, itd. Drugi kompleks vprašanj se tiče praktične aplikacije dogovorov na Jadranu. Razdelitev avstro-ogrskega ozemlja je povzročila radikalno spremembo v političnem in upravnem življenju novih pokrajin in njih gospodarske koristi zahtevajo popolno normalizacijo medsebojnih odnošajev. Italijanski interes zahteva, da se dotok v Trst, Reko in Zader poživi in omogoči življenje tem mestom, ki brez zaledja hirajo; jugo&lovenski interesi zahtevajo, da postanejo ta obrežna mesta najbližji in najcenejši trg za vse prirodne produkte bogate Jugoslavije. Najvažnejše vprašanje pri tem tvori zveza med Reko in Zadrom ter jugoslovanskim zaledjem, renče mora dovesti do onih prisrčnih odnošajev, katere predvsem obmejno prebivalstvo tako zelo želi.» RizulM ftliiliffik« flirme rftrate V roke naroda prešlo 480.000 ha konfiscirane zemlje PRAGA, 15. Na poslednji seji upravnega odbora za agrarno reformo je poročal predsednik agrarnega urada dr. Vi-škovsky o rezultatih agrarne refcorme za prvih pet let v Čehoslovaški. Uvodoma je Seveda je Anglija odbila ta predlog, ker je mnenj?, da je prisotnost angleških čet v Egiptu neobhodno potrebna. Zaglul Paša je opozoril angleško vlado, da je misel predlagane zveze s prisotnostjo čet nezdružljiva. Zaglul Paša meni, da je nadaljevanje posvetovanj z ozirom na sedanji politični položaj .v Angliji popolnoma brezuspešno. _ delil red sv. Save III. stopnje. Velitv« v Mehiki Pristaši propadlega kandidata maščujejo po mehikanski MEHIKO, 15. Glasom časopisnih vesti je prišlo po volitvah guvernerja v državi Kiapas do spopadov med pristaii nasprotujočih si strank. Pristaši generala Vidal, ki je bil izvoljen za guvernerja, so se podali na kolodvor Tuxte!e Gulierez, da mu priredijo slovesen sprejem. Na kolodvoru so jih pričakovali pristaši kandidata Gorza, ki je propadel pri volitvah, ter so pričeli nanje streljati s strojnicami. Več oseb je bilo ubitih, med temi dve Ženski in 12 otrok. Napadenci so bili naio aretirani v nekem poslopju, kjer so se zabarikadirali. Bivši kralj ftusscin zapustil Hedžas GEDDA, 15. Bivši kralj Hussein je zapustil Hedžas v spremstvu svojega harema. Vkrcal se je na parnik, ki je najbrž. odplul v smeri proti Akabi. Telefonske zveze z Meko sc pretrgane. Ne zna se, če so Vah^bili že vkorakali v sveto mesto Aleko. nemiri no moiiam^gni^in vzhodu Arabski polotok je zelo obsežen (3 milijone km8), vendar pa šteje le 3% milijona prebivalcev. Na zapadu meji na Rdeče morje, na jugovzhodu pa na Perzijski zaliv proti ju^u, proti severu pa na Mezopotamijo. Obljudeni so večinoma le obrobni kraji, medtem ko je notranjost skoraj neobljudena, ker se tam razprostirajo velikanske puščave. Le v številnih oazah ari zelenicah so človeška selišča. Zapadni del, ki se je med vojno odločil od De Rivera želi uradniško vlado. MADRID, 14. General Primo de Rivera je izjavil vojaškemu poročevalcu lista « E1 naglašal poročevalec, da agrarna reforma Debate*, da upa v ugodno rešitev maro- v čehoslovaški ni samo plod izvestnih so-iškega problema. Rekel je nadalje da je ~ jrdelom/ p^dTblas^raz^h'arub ci jalnih razredov ah političnih strank, patri,otska zveza ze tako dobro argamzi-1 skih kraljcv< vzhodni del pa je skoraj popol-nego zultat želje celokupnega naroda, j rana, da lahko preskrbi kralju potrebna; noma v rokah Angležev, ki kiL,kri' 1 pVSli zemljo si je razdelilo med seboj 400.000 i. l5J «C^cago Tribune, objavlja, deloma Po milosti Angležev do oblast: m ker družin, a to je 60% vseh ljudi, ki se bavijo !z dos?el? kl blh za casa vo"\c v sluzbl cntcntc v Čehoslovaški s poljedelstvom. Dve tre- '«kr,al> ^^^^L^f. tjini zemlje je bilo torej oddanih osebam, se končno urede |}" nis<> imeIc nikake zemlje, in ubožnim kmetom. _ Vladno kriza na Švedskem Branting naslednik Tryggerjev. STOCKHOLM, 15. Spričo sklepa soci-jalistične stranke, da zahteva demisijo konservativnega kabineta, je sklical ministrski predsednik Trygger načelnike političnih strank ter se posvetoval z njimi glede politične situacije. Posebno dolgo se je razgovarjal z načelnikom liberalcev, Ekmanom. Kljub svojemu srednjemu številu predstavlja liberalna stranka činitelj, ki bi utegnil zasigurati večino oni stranki, katera stremi za znižanjem vojaških kreditov, kar želijo tudi socijalisti sami. Ministrski predsednik Trygger se je odločil, da poda demisijo in naredi prostor novemu kabinetu, ki naj reši vprašanje znižanja vojaških kreditov. Govori se mnogo, da utegne priti na njegovo mesto! načelnik mešane soci jal i stično-liberal ne stranke Brauting. za mobilizacijo letnikov 1920, 1921, 1922. Vest je treba sprejeti z vso rezervo. vprašanje tarif, vprašanje vkrcanja jugoslavenskih izseljencev tn njih prevoz preko Oceana. STOCKHOLM, 15. Vsi člani ministrstva Trygger so podali otstavko. Kralj je zaprosil ministre, da ostanejo n svojih mestih in počakajo na njegovo odločitev. Nemška vlada izrazila Franciji sožalje. PARIZ, 15. Listi poročajo, da je nemška vlada izrazila francoski vladi sožalje cb priliki smrti Anatole France-a. Nemci ponujajo Turkom podmornice PARIZ, 15. List «Chicago Tribune» dobiva iz Carigrada, da se je neka nemška družba ponudila turški vladi, da ji zgradi podmornice najnovejšega tipa. Maroški visoki komisar demisijoniral MADRID, 15. General Aizpurn, visoki komisar v Maroku, je podal ostavko. Govori se v uradnih krogih, da je general podal ostavko iz zdravstvenih ozirov. Na maroškem bojišču je vladal mir na obeh straneh. _ Ruski kmetje in komunistična mladina PRAGA; 15. Glasom poročil «Rabočaja Gazete* je komunistična omladina v vasi Jehtarovce v Minski guberniji napadla kmečko zborovanje ter pretepla kmete. Da se maščujejo nad mladimi komunisti, so kmetje sežgali klubske prostore komunistične omladine. V navedeni vasi so kmetje že večkrat napadli dopisnike ko-munistiČnih listov. Turkom, torej v službi Angležev. Mnogo sc te -dni govori o begu arabskega kalifa in kralja Husseina. Ker sc je težko spoznati v tej zamotani štreni v Arabiji in Mezopotamiji, pri kateri igra angleški imperializem takšno vlogo, je dobro če si to st\ar natančneje ogledamo. Znano je, da se je moral carigrajski sultan odpovedati prestolu, ko so prišli kemalisti v Carigrad. Nekaj časa je v inozemstvu še obdržal čast kalifa, ki mu je pa seveda kema'isti niso priznali. Kemal paša je kalifat odpravi! in po lausanneski pogodbi je tudi ta sulfanova čast prenehala. Čast kalifa, ki odgovarja približno papeŠtvu pri nas, je bila od nekdai zn?k najvišje oblasti in moči. Zato ni čuda, da so se že poprej večkrat razni mohamedanski mo-gočniki potegovali za kalifat in da je pripadla slednjič ta čast turškim sultanom, ko so postali najmogočnejši med vsemi ostalimi sultani. Ko je padel pa carigrajski kalifat, tedaj se je oglasilo vse polno pretendentov. In v Arabiji si je prisvojil čast kalifa kralj pokrajine Hedžas Hussein. Hussein je bil svoj čas emir t. j. knez ali nekakšen guverner v tej pokrajini. Ko je izbruhnila vojna, in je tudi^ Turčiia napovedala vojno ententi, se je Hussein postavil na stran Angležev, ki so imeli tedaj svoje čete v Arabiji in Mezopotamiji. Hussein, pa še drugi arabski kralji so se torej pridružili Angležem, stremeč za popolno neodvisnostjo od Turčije. Hussein je kmalu postal kr^lj Arabije, ter se polastil Palestine in Sirije, seveda le v toliko, kolikor je bilo Angležem prav. Sfdtž je imel Hussera v 9voji pokrajini nem Ms M«wp9tasi|c se dmg* ttiae«t. Me-1 neomejeno, W M (Hedžas), v katerih ležita slavni turški mesti zopotamija meji tu na pokrajino Ink. Del t« losa) — naie dole v 'fMeka in Med;na. Po končani vopii so Fran-| pokrajine je turiki, drugi del ekuiajj AngicU cozi pognali iz Sirije Husseinove pristaše ter; rešiti za raezopotamekega kralja. Zakaj, bo .delati Uro proti Angležem. VMjub raznim ' takoj jasno. < > ua*pr4 ženami, šesti 1. 1912 z 11.000 možmi in 6700 ženami, sedmi 1. 1920 z 27.000 možmi in 23000 krat letno. Skleoe i/vršuie oredsedrtišk) urad naiega utitefetva' visel v zraku brez varne I' 2wi tihnifaih društev vabi vse telo-f C. O. S., ki se /trnu v fragi vsako sredo, podlage, tako vi« danes naloga naše šole. To vadce, posebno starejie vaditelje na sestanek, j Prvi obvm zbot je iz\oni zu starko ttcnr*-je nehote priznal kr. provedltor sam, ko je ki rekel učiteljem: »Zahtevamo, da znajo otroci italijansko kakor znajo slovensko. Vi ste poklican«, da to napravite. Zagotovjjam vaa: če boste kazali dobro voljo kakor doslej, boste uspeli poučevati italiiiMi^inft in tai m dru-ft predmete v tem joilraU G. šolski skrbnik želi sicer, naj otroci znajo italijansko in slovensko. V ta namen pa se ne zadovoljuje s tem, da se pouk italijanščine vrši na edino smotren način, s pomočjo materinega jezika, marveč zahteva, naj bo italijanščina učni jezik za vse predmete, naj se torej otroci učijo teh predmetov v jeziku, ki in ne razume-fol Kako naj tak pouk služi učnim in vzgoje-valnim nalogam ljudske šole; to naj razume ljubi Bog, mi ne moremo. G. kr. proveditor meni, da bodo učitelji, če bodo «kazali dobro voljo«, mofH poučevati vse predmete v italijanskem jeziku. Ne oporekamo. Naše učiteljstvo je inteligentno in oblagodarjeno z bistrostjo uma. Toda drugo in menda odločilno vprašanje je: ali bodo otroci razumeli njih razlaganja različnih pojmov, včasih celo težavnejie dortefrottt njih mlademu in še ne rasviiemn razama?! Po našem priprostem mnenju ni naloga učitelja samo ta, da govori otrokom, marveč da jim razlaga na način, ki edini obeta uspeha 1 Zato smo rekli opravičeno, da resnični in edini namen naše SPORT V nedeHo popoldne se j« vršila na sport- i možmi. osmi 1. 1924 — — nem prostoru S. D. *Adria» ,pri Sv. Jakobu; \ turni se c pokazal -Sokol- na telovadi-prijateljska hazenaška tekma med M. D. I šču prvič v Parizu 1. 1889 m v Ameriki . «Proeveta» - Trst-Sv. Jakob in mladim sport- 1909. Od leta 1907 sc udeležuje mednarodnih nim klubom o število občinstva, j sel. N. pr. «Vsi za eoegat eden za vse tUl ki ie z zanimaniem sledilo ooteku itfre. CeSkoslovcnskj Orel«, čigar glavni sedež ki je z zanimanjem sledilo poteku igre Športni klub VaK |e že pri svojem prvem nastopu pokazal, da razpolaga z izbornimi igralkami! Napadalna vrsta je hitra, a ji manjka sigurnosti pred goaiom. Posebno dobra pa je obramba. Hazenaška družina M. D. P. nam je pokazala lepe kombinacije, ki so se pa razbile ob obrambi «Vala». Igra je potekla brez nafmanišega incidenta, za kar gre čast obema družinama a ne v je Brno. druži katoliške elemente iz \ se republike. Njegov namen je isti kot Sokola... Izdaja glavno glasilo Orel*, za mladino pa *Kvety Mladi* (Mlado cvetje) kakor tudi po ročila glavnega cdbora ;n pokrajinskih zuo. Tudi Orli so že sodelovali pri mednarodnih tekmah, posebno v Parizu in v Einsiedelu (Švica). Zveza delavskih telovadnih udruženi, ki iira svoj sedež v Pragi, je bila ustanovljena " , .. T- j -a ^ * - i • ■ ■ 1, 1903 z namenom vzgajati delavstvo teiesno zadnii vrsti sodniku g. Sa,.mt ki je vodil Hjro ^ J naslanjaj, se na socijali- res nepristransko. Potek igre: 4 proti 2 v prid , ^^ principc Ima članjce tudi v Avstrl?i aVala». ______Nemčiii, Franciji in Ameriki. Na razpolago imn Hnzenn. V nedelj ob 3 m pol 5 g^'s 60.000 iztisi in izdaja knpge v n, bo vršila na igrišču b. K. «VaI» na irsteniKu s f. nad Barkovljami prijateljska hazenaška tekma sebni podn.m knpžmci.____J med MDP Opčine in S. K. «Val» Barkovlje. ! , __ _ 352-«« S P Openska družina, ki je premagala v nedeljo ; (j tFZaSSCQ?5^ SdSm^-r^tim^o^: W ne prevzamejo laburisti vlade tudi če bi bšli | ncga polo^ tako bo vse -še » ~ o iz Sredozemskega morja do Indije. Važna pre- zmagoviti iz sedale volilne kampanje. TuA , tem na, bodo uverjem w -hodno ozemlje ie Angležem prav potrebno, ne smemo pozabiti na Rusijo, ki gotovo s paz- ananjem pozdravl^lo vsako zbol7šame svo,ega ,ato ^e pričakovati ie hudih bojev v teh kra- nim očesom sled; omenjenim dogodkom. Hu- j splošnega pravnega po^^. vsa^ Jiremem-■ ■h 1 F i seinov be^ in polom angleške politike v mo- bo v smeri, da ne bo več viselo v zraku s svo- ' Istočasno ko se torej angleška spletkarska | hamedanskem svetu u*efne črez noč roditi pmi opravičenimi in zakonitimi narodnimi, politika v Angliji ruši, imajo Angleži na sever-I nepričakovane dogodke. DNEVNE VESTI Drinske w!im «itnreitsnh Včeraj smo sporočili, da je na občinskih volitvah v Marezigah «zmagala* fašistoiv-ska stranka. Mi poznamo naše Marezi-gance. Vsekdar so bili kremeniti in neustrašeni borci za pravice svojega naroda. O tem govorijo' svo-j jasen govor tisti sloviti dogodki povodom volitev v parlament. Bilo nam je takoj jasno, da se je moral , občinskih volitvah dogoditi pravi «ču-dež», ki je podelil «zmago* fašistovski stranki. Nismo se motili. Izvršilo se je mnogo — čudežev f Iz došlega nam poročila posnemljemo sledeča dejstva: «Zarjašice» iz Rojana z 8 proti 4, bo gotovo zastavila vse svoje moči, da ustavi tok «\ala>;, ki je že s svojim prvim nastopom stopil v ospredje. Posetnikom tekme ne bo gotovo žal, da polete v nedeljo na Trstenik. Iz igrišča Roparski napad v Bošketu. Železničar Nikolaj Di Frani, star -0 iei, stanujoč na Corsu Garibaldi št. 10, se je sinoči okoli 21 ure sprehajal s svojo izvo^enko po mračnih stezah v Bošketu. V prijetni gozdni tišini, ki jo Vala» se nudi krasen razgled na Trst in Bar- . jn0til{j je §uštenjc dreves, je odkrival svoji i • ■ * _ J _ A A:___ «—. mr rt nn Ti - ' ______. . . T 1! l 1:______ kulturnimi in gospodarskimi potrebami. Po pravite, kar «te zagrešili dosedaj na škodo našega ljudstval To je pot, ki dovede do po-mirjenja, do sprave, do mirnega sožitja. cijam. OstaH so nekaj časa. Ko pa je Lazar . f8!!? » Ražinan hotel glasovati, mu n» dopustili, h jedrn '^f^J^^^Ss^t^rirU S ker da je na Lvi gla™ -P^ j «di o fu« («od ali pokojnetfa«). šel te OBE pobotnici oradu D. M. Neka- ofečino, da mu prečrtajo eno ali drugo, kar | M ^ porrani, na) pofl|e|o potrdilo j ca si*l<-v Ma/t tom k> rvetal v wn>. '__»_ _ k^i.u.__Z i. «mm atnro Kdor i na kovlje tja do Miramara, a par korakov oddaljena gostilna Boletova bo skrbela za trdo in ...sladko. Športni klub «Val», Barkovlje. Pozivajo se vse gospodične, ki bi želele igrati hazeno, da se zglase v tobakarni pri starem društvu in sicer tekom tega tedna. prijateljici globine svojega srca. Zaljubljenca sta se oddaljila dobrih sto korakov od gostilne •*Pasqualini';, kar so nenadoma skočili iz teme trije neznanci v vojaški obleki Predno se je Di Tani dobro predramil iz za-mu je eden izmed neznancev maknjenosti, -------------i pomolil pod nos revolver, druga dva, ki sta Tržaški veslarda klub «S»ren*». Dne' oborožena z bodali, pa sta planila na t. m. se je vršil v društveni gostilni v Bar- njegovo spremljevalko. Di Frani, čeprav pre- kovljah ustanovni občni zbor ob lepi udeležb; članov in prijateljev kluba. Zbor je otvoril v imenu pripravljalnega odbora g. Dragotin Starec, ki je orisal pomen in nalogo, ki jo ima novi kh*b v življenju tržaških Slovanov. G senečen radi nepričakovanega napada, se j« odločno postavil lopovom v bran. Po kratkem, a srditem metežu je pa končno padel na tla Tedaj so mu lopovi preiskali žepe ter mu pr. *—------1---•» /-ir,v7i _ Onozarjamo, da je čas u vlaganje prošenj ŽE PRETEKEL in da se nadaljnje prošnje za tekoče leto, Jal, ne morejo več upoštevati. Tajništvo Dijaške Matice. M-letnia ralstva L Gregorčiča Včeraj je poteklo 80 let, odkar je bil rojen v Vršnem naš pesnik S. Gregorčič vana, ali smejo kot zaupniki liste priso- so prišli roditelji šolskih otrok iz Vranja k ta- stvovati volilnim operacijam? Komisar jim modemu italijanskemu učitelju ter mu izja- je odgofvoril, naj gredo vprašat komisijo, vdi zeljo da bi se nrh otroci v dodatnih urah Predsednik komisije jim je to dovolil. Do Plevah v ^bskohrvatskem jeziku. Učitelj rreuiejiua. aunu^v- . M _ e» pa napada dr.ja Besednjaka, ker ni glasovnice so S ^v^L^Sj 'SJL^ŠJZŽ mata. nego fasistovske. Ka di tega se je ?a ^ bilo smešno, ce bi se v naši šob poleg neži sc ^ bif torej aH ^ bil takoj videlo, za koga je kdo glasoval. Ka- italijanščine poučeval tudi srbsko-hrvatski ,e- j , Bcse^njak pA ™cjemu kralja? Odgo-čuna se, da je do 16. ure glasovalo za naso zik! Na to so ga nasi stanši^ opozorili na čl. I { • 0 radovednim ljudem, da drja Be.ednja-listo okolo 150 naših volilcev in največ 40 IV. šolskega zakona st. 2185 od 1. oktobra | ka n- bilo y v^lmu v nobeni kočiji kraljevega za fašistovsko. Ob 16. uri je skrutinator 1923, ki ,im da,a to pravico. Gospod učitelj i gprCvoda( ker se je nahajal ta čas na Dunaju.* fašist Bafctch Antonio Hz Marezig nekaf gt^JZJf&l P? tu Goriška Straža. - Potenjjt .em so bilo treba opisovati njegorvo delo in nje govo življenje. Bil je pesnik naših planin, naših viaskih gričev, našega trpljenja in veselja, prorok naše bodočnosti, zagovornik tlačenega reveža; skratka: bil je eden izmed prvih sloiveoskih socijalnih pesnikov. Današnji uvodnik nam priča, da so me ga pesmi neminljive, vedno aktualne. Slava njegovemu spominu!^ . . j j m n i •• ' xr . ^ sklicujete na ta zakon! Ta velja samo za Slo- rekel predsedniku volilne komike. Nato ^^ ^ QoiiSkem^ ne pa M Hrvate T je ta vstal in velel našim zaupnikom, naj (Poprej pa ni p^al Hrvatov, ko je trdil, da bile naše informacije netočne z olajševalno o-kolnostjo, da nam na naš informator sporočil številke kočije, v kateri je sedel dr. Besed- odidejo iz dvorane, ker so že glasojalil |e ^^ ćislo^Ual,ianska.) Ko so naii Wie ^^S^TlSa"vTiUT Naši so mu odgovorih, da imajo po zakonu videli, da ne morejo nič opraviti, so se vrnili K „ _ _____opraviti, so se vrnili pravico, da prisostvujejo, to tem bolj, ker domov ogorčeni s trdnim sklepom, da ne bodo jim je zjutraj on sam dovolil to, ter niso pošiljali otrok v Šolo vse dotlej, dokler se ne hoteli zapustiti dvorane. Nato je predsed- bo vršil zakon za vse enako. Vprašujemo višje pczva! orožnike. Ti so naše zaupnike oblasti: «Je-li zakon enak za vse, ali ni? Ali izdali ven. Ker Nazanj Babic eden izmed se izdaial° zako^ 2a to-..,da ph podrejeni or-f\T. -iii i•.• „, gani ne izvrsu)ejo, da uh poedini tolmačilo nasth zaupnikov m hote! oditi, marveč se ^ kakor ge ^ hočJ?„ ^ je prijel z rokami za pregrajo, so ga otoz- - J '' " J..... Pot do miru in sprave Z ozirom na znani govor kr. proveditorja niki zgrabili, ga dvignili, vrgli iz dvorane ter ga potem odvedli v zapor. Drugi so mirno odšli. _ Po tem dogodku je mnogo naših odšlo (šolskega skrbnika) ob zaključku tečaja slov. domov, ne da bi glasovali. Nekateri so učiteljev v Vidmu, in z ozirom na izvršena vendar 'flasovaH. Pod večer tfe vprašal 'imenovanja ob začetku tega šolskega leta, neki naš" volilec predsednika volilne ko- P^aava glasilo našega učiteljstva, 'Učitelj- misije ali movejr. biti volilci prisotni pri fkl hsU: da se s^a, vsaj deloma popravilo, , V- o v \ , j . . -t kar se je poprej zagrešilo ali opustilo na sko- skruimiju/ vedoc aa ,e ze siorii svojo do ^^^ '«Vidimo sicer — piše rečeno «dolžnost* je rekel: Zakaj ne? Pridite, ^iaSiio __ §e povsod šaljive krajevne vplive pi idile! In res: ko so začeli s skrutmitem, na učiteljev pravni položaj, vendar se zdi, kaso pustili naše vi dvorano. Bilo je okolo 15 kor da se skušajo danes izločiti in omejiti z naših volilcev. Ko so glasovnice jemali iz i višjimi, objektivnimi kriteriji. To je vsekakor Žare so našli b^e dve glasovnici skupaj, znaten napredek, če se ozremo na «ex-lex» Eao so raztrgali drugo šteli. Slednjič sta stanje, ki smo ga imeli še nedavno na vseh b* zopet dve skupaj, a uničili — ~be »traneh. Pravni položaj učiteljstva se izbolj- itd itd Ob 21. Wi se ie razgkLsSfclizid kar * zadoščen,em ugotovi,amo, □ iu. "u. v/.^i . . f v teh zadnjih preveć ie s svojim prosvetnim delom ob- s{ anko. . , , ... t -i t. t -i- t ivosti, ko do danes ni vedelo, kaj mu prinese \ drugi .ekcip, v Tr U5 k ah, s> tih pred-[ ^^^ dan Tudi mi fie prkIrujujemo zado- scdmk, podpredsednik in tajnik it, KOpra. ž-tnjU na tein da Se ic prajvni pai0žaj našega Skrutinator ji pa sami domači fašisti. Tudi u*itc!jstva izboljšal, da je dobilo pravno podlu je predsednik dovolil nekaterim našim | iago za svoj obstanek. Straža». _ Druitvene vtsH Magdalenska podružnica Sol. društva priredi prihodnjo nedeljo, 19. t. m. ob 17. uri domaČo veselico v prostorih g. Karla Pongračič-a. Pri veselici sodeluje magdalensko društvo «Mla-dina» s svojian mandolinističnim zborom ter dvema narodnima igrama. — Veselica se je imela vršiti dne 5. t. m., ali radi oblastvene prepovedi se je ista prenesla na prihodnjo nedeljo. Obiskovalci, ki ste se mogoče prestrašili oblastvene prepovedi predminolo nedeljo, pridite v nedeljo, ker veselili se boste med svojimi pri čaši dobrega vina, za katerega bo skrbel g. Pongračič. Slovenska čitalnica v Skednju vabi člane in prijatelje društva na redni letai občni zbor, ki se bo vršil jutri v petek 17. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih z naslednjim dnevnim redom: 1) Pozdrav predsednika, 2) Poročilo tajnika, 3) Porodilo blagajnika, 4) Poročilo knjižničarja, 5) Volitev novega odbo-ar. 6) Slučajnosti. Turgemjeva «Top kruh* pri Sv. Jakobu. V nedeljo, 19. t. m. ob 20. uprizori -Čitalnica* pri Sv. Jakobu krasno rusko dvodejanko «Tun kruh*. V glavni vlogi nastopi g. TeTČič. Igro režira A. Širok. Slov. a k. ler. dr. «Btrlra»<>. Danes ob 20.30 redni sestanek. Ob 19 odborova seja. — Odb. Javna knjižnica, podružnica «Šentjakobske čitalnice» t Rocolo. Našemu občinstvu v Kočo !u priporočamo, da se v čim večjem številu včlani v to novo, z vsakovrstnimi romani, le-pki list* — de r.tvo, da je rešeno iz negoto- poslovnimi, znanstvenimi, gospodarskimi in mladinskimi knjigami dobro opremljeno knjižnico. Knjižnica posluje vsako nedeljo od 10. do 12. ure v prostorih Gosp. društva v Rocolu. — Odbor «Št.-jakdb«ke čitalnice*. Plaaiako društvo fpriredi v nedeljo 18. t. m. volile em, da prisostvujejo volilnim opera-1 Naše zadoščenje na bi bik) še le oooolao. celodneven oeiizlet k Sv. Primožu in v Sv. Posamezne enote «o udruiene v župah, ki m g. dr. L M. Cok. iSlato so lopovi pustili svojo žrtev ter izginili Vršila se je nato volitev predsednika m ^ lcmnem gozdiču. Di Frani se je pobral ve« ostalih odbornikov. Za predsednika je bil iz- raztrgan m ranjen na nosu ter hitel s svojo izvoljen ob splošnem odobravanju g. Dragotin voj- nko ki ^ biia prestanega strahu Starec, ki se je zahvalil za to, sicer ne lahko ^^ ^ s^bt> gozdića Kmalu potem je srečal nalogo, katero pa bo skušal čim bo*se izvršiti m^tne . siražn;ka Galiana Padovan. ki se je v korist in čast kluba. V odbor so bili izvo- ^^ vra-al domov \z služoe. Ta je spremil Ijeni ljudje, katerih imena jamčrjo, da bo za- pranija na rešilno postajo, k'er je dobil četo delo imelo že v dogledncm^času u^peti. potrcbno pomoč. Zdravnik mu je obvezal majhno rano na nosu, zadano — kakor je Di Frani izpovedal — z revclverjcvo cevjo, ko mu je lopov pomolil orož:e pod nos. Di Frani je povedal- da so bili napadalci zakrinkani z robcem, zato uh ni mogel spoznati. Deklici, ki je bila z Di Tanijem, -e nt zgodilo nič hudega. Varnostno obtasivo je ukremlo potrebne korake, da se izslede looovi. Identiiikarija samomorilca. Mladenič, o katerem smo poročali, da si je predsinočnjim v tolerančni hiši «Vim času tudi tu mnogo napredka, je ostala ta stara organizacija kot vzor vsem drugim v ospredju. Sokoli so bili organizirani 1862. leta. trideset let pozneje šele so se ustanovile na angleški način {atletike in igre) ostale športne organizacije Veslarstvo se je pričelo razvijati okoli 1870, ciklistika okoli 1880. Zadnja leta 19. stoletja smo imeli že prve delavske telovadne organizacije; po 1. 1900 Orla; nekaj pred vojno pa skavte, teški turistovski klub bil ustanovljen 1. 1888. Po 1. 1890. približno se se začele zanimati za telesno vzgojo tudi mladenke in žene. Njihove organizacije so se tako dobro razvile, da ne rabijo dandanes nobene moške podpore. Vsa ta društva vežbajo mladino toliko v šoli kakor tudi po šolskem poduku. In ravno v čeških srednjih šolah je obvezna telovadba najboljše organizirana. Čehoslo-vaška je prva država, ki jc imenovala v li-cejih in kolegijih telovadne profesorje na isti podlagi kakor so ostali profesorji in ki je zahtevala od njih visokošolsko izobrazbo. V to svrho je država ustanovila v Pragi in v Brnu češke in nemške tečaje, ki trajajo 3 leta. Telesna vzgoja je napravila viden napredek po ustanovil v: republike v vseh šolah. Sokol udružuje 3010 enot, t. j. skupno 618.000 pripadnikov (možje, žene. mladeniči in mladenke od 14—18 let, dečki in deklice od 6—14 let). Delavska telovadna zveza šteje 1565 društev in 220 000 pripadnikov, organizacija neodvisnih komunistov ima 1100 društev. Orli imajo 1160 društev včlanjenih v svoji zvezi in 130.000 pripadnikov. Ognjegasci se tudi pridno vežbajo. Štejejo 5700 enot in 170000 članov. Skavtov je okoli 30 000. Omenil bi še lahko policijo, k; je zelo dobro organizirana, kar se vidi takoj, posebno v Pragi in v večjih mestih sploh. Član C. O. S. (Čcšk»slovenska Obec Sokol-skA) postane lahko vsak Slovan, čiste preteklosti, star najmanje 18 let. Dolžnosti in pravice članov obsegajo skrbno izdelana pravila. * v Črni kal šele pred kratkim. Vaščani pripravljajo nesrečnima žrtvama sloivesea pogreb ki se bo vrSft danes. VaM x Gortikeaa ZNANOST IN UMETNOST .•'mrl jc trden največjih sodobnih umstve-Odgororat tmdiik Goriške Straže* v tretja I nfkor Francoski aarod šteje nebroj duševnih obsojerv Na odgovornega urednika «G. S.» g. ! velikanov v vseh panogah umstvene kulture. Leupokia Kcn*perie sc je v poslednjih dneh i Tudi v slovstveni umetnosti je Francija raz-obru«'?o z vso težo aiogovo v a&našnjib čamili J k oš no bogata. Življenje in dela ravnokar umr- tekst je bil pergament kakor nalašč? Za Učnejte mesto, je prišel papir, ki so ga objavo odredb, zakonov itd. Pač pa so [ cesarju (Klavdiju imenovali CIandži. pergamentne kožice silno veliko pomogle j blago se je razlikovalo od Auguste po širi-tihema delu učenjaka. Kakor dandanes, ko ni (ki je tudi odločevala po kvaliteti) in vsakdo, ki se koče posvetiti znanstvenemu l po trdnosti, ker so podstavili še en Hst. raziskovanju, napravlja Katke in nanfe na-j Najboljše blago je merilo 13 palcev, ne lahko brem* ediovornosti za pisani« -G. | lega Anatoleja Franceja nam pričajo, da ;e j P«še .r®?u.'tai®' **f***?* raalttni j najslabše (emporitica) pa 6. S.». Kc maj se ;e g. Kemperle nekoliko du- : francoski narod še vedno prvi med prvimi 1 učenjaki ra jih nato med seboj pnmerfaj papjr g© razpošiljali v tzv. balah; papir sevno zra\.!-i po četrtkovi težki obsedbi. pa I tudi v književni umetnosti. j (tzv. Zettelniethode), ravnotako st moramo ^enoto ^ tvorilo 20 fcstov, dandanes 1 je v pondeljek že znova piejei vljudao vabilo,! Anatole France je^ bilo rojen L 1844. kot sin predstavljati tudi delo uče&iakov starega j fcnjjga) So prilepili drugega ob drugega (v V Rimi i* aekoiiko izprememb. Tovar- POSESTVO v Ajdovščini Wpo, z gospoda r-nar Famuus )e tukaj izdeloval papir Fan- i ^kirn poslopjem, se proda. Pojasnila d*je nia (četrte kvalitete) in na prvo, aajod-1 v Ajdovščini.__1313 PBI2MAT1ČNE daljnoglede ku^ui« Giusto o t Hirsch, optik, 36 — via Mazzmi 36 - Frst. 1300 da n?»j se se ist-jga dne zopet predstavi pra- j Jakoba Anatoleja Thibaulta. Ta je bil knišgo- l veka. Napisali so si *Kstkov» iz velikih ■ cm) ___ vičnim sodnikom, ki ga bodo sodili radi rav- | tržeč, ki je trgoval zlasti s starimi redkimi pergamentnik zvitkov, kjer so bifi napisa-j_ noistega zločina kakor v četrtek, t. j. radi 1 knngami. France je bil vadevek družine^ ker ~ — hujskanja k mržnji med socijalnim* razredi, kakor ga predvideva čl. 247 k. z., ker je dne 6. oktobra t. 1. ofc;avil oziroma pustil objaviti uvedni članek -Zakaj plačujemo davke?» se je knjigarna nazivala •■ Aiot arroes de France» m pisatelj je pozneje prevzel to pesniško ime. Ko mu je bilo deset let in se je učil v Sta- — Kakor smo že poročali v včerajšnji šte- aislavskem kolegiju v Parizu, je objavit «Le- vilki, je bil g. Leopold Kemperle obsojan na 5 mesecev ječe, na 10© lir globe m na povračilo pravdnih stroškov. To je že tretja obsodba, ki je izšla tekom razmeroma kratke dobe proti g. Kemperle-tu iz goriške palače pravice. Pred meseci se je moral zagovarjati na goriški preturi radi prestopka i*pora proti orornikom šc za časa volilne dobe in ie bil — če se ne motuno — obsojen na 8 dni zapora, v četrtek je bil obsojen na 4 mesece :n 15 dni ječe in v pondeljek na 5 rnesccev ječe, tako da bi. naoral g. Kemperle presedati vrega skupaj 9 mesecev in 23 dni ječe, ako bodo ostali vsi od njtrga podani vfklici glas vpijočega v puščavi. Tretiič se ;e g. Kemperle zgrudil ped težkim bremenom odgovornosti za list, ki le brani svete pravice slovenskega ljudstva v ItaKji, vržen bo po vsej verjetnosti v ječo, toda nek drug svetel pri.ner iz zg- dovine človeštva naj inu bo v jamstvo, da kenčno le zmaga pravica, ki se ie bo menjavala, kakor se menjajo vlade, empak ki ostane vedno ena in ista in en?ka -a vse brez razlike narod gendo sv. Radegunde, francoske kraljice , ki je bila njegova šolska naloga. Svoja večja in znamenitejša dela je začel pisati in objavljati v zrelih letih. Anatole France je pisal pesmi, romane, kritike. Leta 1873. je izšla zbirk® «Poemes E>ores» in pozneje «Le Noče Corinthiemiesa- Samo ta dva zvezka vsebujeta pesmi, vse drugo je spisal v nevezani besedi. Proslavil se je s svojimi romani, ki so prav različne vsebine. Ana Lole France je bil občudovalec stare grške in rimske umetnosti. V njegovih delih «Thaio», «Ile des Pingonius» je to posebno poznati. Posebno znan in popularen je fantastičen roman «La Rotisserie de la Reine Pedanque». V svojih glavnih delih je Anatole France občudovalec starine in kritik sedanjosti (posebno v umetnosti). Zato si je pridobil naziv »zadnjega humanista*. Njegov slog je bleščeč, njegova ironija ostra in božajoča obenem. Anatole France je posegel tudi v političen vrvež in sicer prvič za časa Dreyiusuve zadeve. Takrat se je z Zolajem postavil ob stran (Dalje na IV. strani). Mali oglasi LEPA HIŠA s trgovino in pekarrjo v prometnem kraju v zeleni Štajerski je na prodaj radi bolezni. Eventuelno se proda tudi sama pekarija. Primorci, ne zamudite lepe priložnosti! Naslov; Anton Naglic, Štore, Jugoslavija. 1231 KUHARICO, spretno, vzamem za družabnico v najbolj prometen kraj Jugoslavije. Potreben kapital L 4000. Cenjene ponudbe naj se iuaslovijo pod «Lokal», Sušak št. 71, Jugoslavija. 1316 nosti. vere in poliličii" pripadnosti. V uteho po krivem obtoženega častnika iz nesebičnega naj mu bo, da počustvu:e z njim danes vse pravicoljubja. Nič ga ni strašilo, da si je s tem slovensko I ifidstvo v Italiji z izjemo one pe ščice odpadnikov in, kar nas nartvolj veseli, tudi večina dotbroTnislečcga in plemenitega italijanskega ljudstva, ki je ostala zvesta cvetiim tradicijam italijanskega «Risorgi-menta». Prihodnja predstava 'Dramatičnega društva-. Dramatično društvo uprizori v soboto činom nakopal sovraštvo nasprotnikov. Leta 1901. se je priznal za socijaiizem in socijalisti ga od tedaj smatrajo za svojega človeka. Iz te borbene dobe izvirajo njegovi satirični romani, ki jih je izdal pod naslovom « Zgodovina sedanjosti*: «L'ornie du mail», Manneqirin d'osier®, «L'Anneau d'Amethi-1 ste», «M. Bergeret a Paris». V teh romanih ie dne 25. t. m. v dvorani "Trgovskega doma* ! z jedko ironijo orisal podlost, hinavsčmo in Molierejeve^a Namišljenega bolnika*. Gori- j neumnost višje družbe in voditeljev naroda, škemu občinstvu priporočamo, da se že se- ! V tem pogledu bi se dal primerjati našemu daj prične trenirati v srnehu, ker drugače se ' Cankarju satiriku. lahko zgodi, da bo na predstavi kdo počil od ( Kot pisatelj in človek se je Anatole France smeha, za kar pa «• Dramatično društvo* ne vsekdar potegoval za zatirane. Znano jc, kako prevzame nikake odgovoTiosti. se "e svoj čas potegnil za nesrečne Armence. Dobrodelni koncert ▼ Gcrici. Danes ob 21. uri se bo vršil v dvorani «Vittoria» na Travniku dobrodelni koncert v prid goriškega ^-Zelenega križa«, katerega je organizirala znamenita operna pevka in učiteljica pet;a gospa Gclhnayr. Zanimivi in zelo privlačni spored koncerta je naslednji: 1.) Orkester. - 2.) G. Verdi: Ari;a za tenor iz opere Rigoiet-to" (poje g. Volpones). Bičal je tudi brezumni šovinizem v nekem spisu, ko se poteguje za Wagnerja, ki je bil tedaj na Francoskem samo iz naciicnalnega sovraštva pregnan s francoskega odra. 2e razmeroma mlad je bil obdan z odlikovanji, L. 1896. je bil izvoljen v akademijo, 1. 1919. je prejel Noblovo nagrado za mir. Nebroj je njegovih drobnejših spisov in člankov, ki jih je objavil v raznih časopisih. 3.) Tirindelli: «Mistica>,, romanca za sopran : Spisal je tudi črtice iz svojega življenja, torej s spremljevanjem klavirja, harmonija :n gosli i nekakšen životopis v črticah. Zadnja njegova (poje gdčna Calligheris). — 4.) U. Giordano: j knjiga je «Vie en fleur», s katero je še enkrat Anarea Chenier.->, monolog Gerarda za ba- potrdil svojo humanistično naziranje in prišel vnovič v navzkrižje s cerkvijo. In L 1922. je riion (poje dr. S. Rizzalli). — 5.) Denza: < Vrni se», romanca za sopran s spremljeva-n cm kTavir;a in gosli fpoje £dčaa Dominko). -- 6.) Orkester. — 7.) G. Verdi: Arija za tenor. iz opere Aida» (poje g. U. Cecutta). — 8.) rimjca cerkev postavila vsa njegova dela na indeks. Sicer pa je življenje pisatelja potekalo mirno in udobno. Večji del leta se je navadno na- G. Gounod: Arija za bariton iz opere <-Faust>= j hajal v inozemstvu na potovanjih, na katerih (poje g. Nadaja). — 9.) Gomes: < Guarany», ! :e črpal moči za svoja dela. S svojimi "knjigami dvospev za sopran in tenor (pojeta <>. V01- j si je toliko pr"služil, dasi ai 'posta! bogat, pones in gdčna Caiiigliei:s>. — id.) Orkesier. j Francoski narod pripravlja svojemu Ijdb-— 11.) G. Ponchielli; Gioconda«, dvospev za ' Tencu sijajen poi^eb. Od Zolajeve smrti ni bil tenor in bariton (pojeta gg. Volpones in Na- j še noben francoski književnik tako objokovan daia). j kakor Anatole France. Ker obeta ta koncert mnogo užitka in ker--- je čisti dobiček namenjen goriškemu < Zele- DR. ALBIN VILHAR; nemu križu>, čigar nesebične pomoči so v veliki meri deležni tuii goriški Slovenci, priporočamo in se nadejamo, da se tega koncerta udeležijo v velikem številu tudi goriški Slovenci. Vstopnina na koncert je naravnost skromna. Št. Aiidrei. (Zakasnelo) Pred kratkim nam je nudilo Pevsko in bralno društvo v Št. An-dreŽLi prć.v lepo zabavo. Mislili smo že, da naia straža cb bistri Soči spi spanje pravičnega; da to ni res, smo se prepričali pri tej prireditvi. Pevsko in bralno društvo je po daljšem molku pokazalo, da ima tudi eno dobro voljo in trdno zaupanje v bodočnost. Vzpored je bil na KUHINJ A-gostilne se odda v najem kavciji. Via Geppa 18, gostilna. proti 1318 SLUŽKINJA za lahka opravila se išče. Gostilna via Geppa 18. 1319 Ne&aj pripomb k zgaMni knjige 2. Usnje in pergament Kakor les, takoi je bila zelo enostaven predmet, na katerega so pisali, tudi koža živali, ki so jo prej dodobra očistili dlak in zgladili. Nekoliko vajeno oko dandanes na lakih ohranjenih spomenikih prav lahko loči ono stran, ki je pri mesu in nasprotno, hu AauLtiAiije v vuuucuu^i. v^Liuitu je on na . , • t , t« i-i s. splošno dobro izvajan, škoda te vetra, ki nam f na niso polagali velike važnosti; ni ceK teksti, pristavili poleg svoja opom-be in tako sot jim te membrane"služile kot biblioteka. Za to naziranje govori tudi prošnja sv. Pavla {2 Tim. 4, 13}, ki proei svojega učenca Timoteja, naj mu prinese plašč (paenula, phekmes = phainoles), ki ga je pustil v Troadi psi Karpu in knjige, zlasti pa še membrane. Će pomeni grška phelenes = phamoles res plašč, ali pa zaboj za knjige, glossokotn, je dvomna stvar; jaz bi se odločil prej za drugi pomen, ker že toliko govori o knjigah in membranah; primerno bi bilo, da mu prinese vse v onem zabojčku, kjer je imel vse to shranjeno. — Z uporabljanjem takih membran si je mogoče razlagati presenetljivo znanje in načitanost starih nekaterih učenjakov in komentatorjev starih tekstov r dobi rimskega cesarstva Didyma (ki je spisal toliko knjig, da je dobil priimek bibliolathas, t. j. oni, ki pozabi, katere knjige je spisal) Herodiana, Aristonika i. dr. Pergamentov se je našlo dovoli; čitati jih ni prav lahko zlasti ker so stari pogosto prvotno pisavo izbrisali, ker je bil pergament tako drag in napisali na isto mesto kak popolnoma drug tekst; to so' tzv. palimpsesti. A v bizantinski dobi je čitanje mak>dane izključeno, ker se je črnilo zajedlo v kožo in pustilo siedove. A nobeno sredstvo se ni tako razširilo v starem veku kakor papirus, bodisi da je bil pergament predragocen, ali pa da so bile one voščene lesene ploščice premalo priročne. Papyrus je neka rastlina (Herod. II 92; Plin. n. h. XIII 11; Theophrast hist. plant. IV 8, 3 jo opisujejo), ki je včasih rastla v velikih množinah v Egiptu, ob Nilu in zlasti v Delti, dandanes pa jo najdemo le še zelo poredkoma ob Modrem Nilu v Abesiniji tn na Siciliji (Kafka in Ib-scher sta jo preizkusila na podlagi starih poreč?!). Zelo koristna rastRna, ki so jo rabili dejal bi, za vse: hrano, obleko!, čolne itd. Beseda papyrus je prav gotovo tujega in negrškega izvora. V koptskem jeziku pomeni papurro (kar glas za glasom odgovarja grški iransskripciji) «kraljevi»; to si razlagajo Moller, Sey£farth, Schubart i. dr. takoT da menijo, da so papyrus izdelovale le gotove tovarne pod kraljevim, oz. vladnim nadzorstvom (monopol). O tem nekaj besed pozneje! Poročilo o tem. kako so iz tega papyra izdelovali «papir», imamo ohranjena pri naravoslovcu Priniju. Steblo so razrezati na zelo tanke, po možnosti seveda široke plasti; nato so položili eno poleg druge, sprijele so se med seboj že radi naravne lepljiv osti te rastline (dokazala omenjena' učenjaka r— konservatorja lb-scher in Kafka; eden je napravil papvrus iz rastline berlinskega botaničnega vrta, drugi iz sicilske papyrusove rastliae). Ce.ciTRE se prodajo. Na željo se tudi poučujejo so jih zvezali več skupaj, so uporabljali j citre. SeSek, Scorcola-Coroneo 770. 1296 GOSTILNA se da v najem, edina v vasi, 10 km oddaljena od Trsta, pripravna za upokojenca. Plačilo od liira aH mesečno. Krasni prostori in stanovanje, zelenjadni vrt. sobe za letoviščarje. Naslov pri upravniStvu. 1294 TRGOVSKA POMOČNICA, vešča v vseh strokah trgovine, pridna in poštena, išče službe. Naslov pri upravništvu. 12S8 KUPIM l«pe, zdravo, črno brinje. Fešlpte vzorce in ceno franko kolodvor; F. Kamnik - Jugoslavija. 89 GOSPODARSKO DRUŠTVO Na rodni dom» pri Sv. Ivanu, oddaja službo krema rja ali pa gostilno v najem. Prošnie aaj se vladajo do konca t. m. Pojasnila v trgovini nasproti Na». doma. 128C POSTRE2NICA se išče od 7. ure zjutraj do 5. popoldne. Perhavec, Sežana št. 68, II. '_1314 __ AVTOMOBIL «Fiat», odprt, tip 4, v najbolj- KROJAŠKI mojster Franc Jashuba, via Torri- šem stanju, se proda. Cena ugodna. Cipriani ' celli 7, se priporoča cenjenemu občinstvu Romeo, Piazza Gokkni, vogal Poaite della i Delo solidno, cene zmerne. 1267 Fabra 2. 1315' ' ' " - KRONE srebrne po L 2.05, goldinari« 5.50 20 kronske zlate 92.— Via Pondares 6/1. 2C GLASOVIRJE v vsakem stanju popravlja, uglaštje, kupuje in ceni. Pečar, Trst, Via Molino a vento 5, III. 't MLEKARSKE stroje za popoln obrat proda Mlekarska zadruga v Zagorju pri Št. Petru. Cena po dogovoru. Vpraša se pri Ivanu Marinčič, Zagorje. 1320 VOZ« trpežen, za 1 konja, se proda takoj za L 300. Via Madonnina 4, II. od 17—19. 1317 BABICA« avlorizirana, spreiema noseče. • Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. 968 Steklen HRANILNICA in posojilnica v Vrtovinu, po- i šta Črniče bna na prodaj skoraj novo že- | lezno Wertheimerco (varstvena blagajna) po nizki ceni. Na ogled je v Vrtovinu do 2. I novembra t. 1. 1323 POSTELJA za eno osebo m pol, omara, miza, zrcalo in drugo se proda tekom dneva. Via Coroneo 20. 1324 MODNA krojaška akademija v Ljubljani, Z't-dovska 5, Slovenija, ima vsaki mesec tečaje za krojače, šivilje in nešivilje. Kroj pris to ja brez po skušnje je strokovno preizkušen, Vreze se obleka ali damski ko&tim-iz 2.60. Je zelo razusnkivo, lahko se tudi nešivilja tekom tečaja perfektno nauči krojiti. Akademija razpošilja najmodernejše ■kroje po meri in v serijah in najnovejše damske in modne liste. Vpisovanja vsaki čas. 1321 vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. — Postrežba na dom. Cene zmerne. — Piazza Oberdan & (Hotel Europa) telefon 44-23. u ■HHHSEH Odvajalno sredstvo za odrasle in otroke odvnlnlnl: čukoladni bonboni v lekarnah po 50 cent. MLEKARSKA ZADRUGA v Št. Vidu pri Vipavi odda zgradbena dela parne žage in obenem v najem ozvrševamje obrti. Načrti in troškovnik so mlekarni na vpogled. Pismene ponudbe naj se vložijo do 25. t. m. zadrugi. Prednost bo imel oni ponudnik, ki bi obenem sklenil z zadrugo najemno pogodbo. — Namestnrštvo. 1322 je pihal od stran: ovirajoč v glavnem vse na stope pevskih zborov. Nc bom kritikoval ne c:a!go ;n široko; same nekaj naj mi bo dovoljeno omenili. Izmed vseh pevskih zborov se jc goriški najbolj odlikoval; moram reči, da tudi ostali so izvajali svoje točke izborno. Burki oOh ta Polena in Laži zdravnika* sta bili dobro podani, takih potrebuje naš razvedrila potrebni narod... Tu pa tam so se opazile nekatere pomanjkljivosti, t-nakih se na;de skoro po vseh vaških udrih. Opazil sem tudi, da je mnogo zan;manja med ondolnhni diletanti in upati je, da po več enakih igrah bodo ti postali še dobri igralci. Z zadovoljstvom smo zapustili veselični prostor in v nadi, da nam v kratkem spet kaj sličnega priredijo. Štandrežci.' le tako naprej, brez ozira na desno in levo po začrtan; poti, ker le tako vzdržano ie v mre dn i nevarnosti nahajajoče se postojanko ob Seči. UdeleŽencc. Požar v Ločnrku. V pondeljek ob 3. uri zjutraj se je iz dosedaj neznanih vzrokov vnel £en'k Jostcs Pettarin h Ločnika. Vsled vetra se je re tn stari pergament veliko posrečilo v toliko orne iti požar, da se ni raz- trpežnejši in brljše izdelan mimo onega, š>ril tudi na stanovanjska in druga sosednja | ki so ga uporabljali v srednjem veku. poslopja. _ j Dasiravno je bil pergament neprimerno "T^rtr m rc,is1k.ež.a ?r?*a 'c P^foripravnejši od lesnih tablic, vendar tudi unsc l ^10 stolov sena. ki je balo soravljen-o i ' ■ ^jJ dotvoli Drime k " ob" " obeh senikih. £kf-d* se ceni na 25.000 lir. I " jj__-.j o - • - S rtT . i Moče naprtiti slabiča večjo odgovornost od one, i jemu možu nobene druge dote razen sama se- Poslopja so bila zavarovana. I za *pos. dramo itd Saj te ze velikost)^ si joysam izbere» -1--1---*---—----------- Ne grem domov, ne f?rem domov,,. Tako je i kožc (vecmoma so rabili kože koz, ovac, nnorepeval b4-ietni Anton Zrrzut iz Ve-1 oslov itd.) sama predpisovala, kolika drrana, ko tc je vračal na lastnem vozu .17 i tcks*a bo mogoče napisati nanjo. Pomagali Pevme p:rti domu. Mož se je namreč ustav »J f so si na ta načir. da so se šili več kož sku seve tudi umetni lep iz moke, vroče vode : in nekoliko kisa. Nato so po dve vrsti j DVA BIKA za pleme ima Škerlj v Toraaju. dobro stisnili skupaj in posušili na solncu;j_1295 kar še ni bilo gladkega, so pač z^gnil; BXBICA eJmc nose^c đnewno. Ljubezniva s kakim predmetom u sionove kosti ali - - - -- - pa s kako školjko. Ta tehnika mora vzbujati občudovanje tudi pri nas; zakaj tako izvrstno ie ta «papir» izdelan, da se tudi .naše moderno jekleno pero ne zatika, ampak drsi gladko preko rastlinskih nitk. Pogosto najdemo take papyrnse da se celo po več tisoč letih dado zvijati in upogibati brez vsake nevarnosti. Vrste tega starega papirja so imele svoja lastna imena. Plinij omenja (n. o. m.), da se je prvovrstna in najboljša kvaliteta zvala kieratica aH po Catullu tudi charta regia. Po cesarju Avgustu se je imenovala augusta. Druga, nekoliko slabejša vrsta se je zvala po Avgustovi ženi Livia; tretja je bila hieratica, ki je iz prvega mesta prišla na tretje. Dalje amphitheatritica (po legi dotične tovarne, ki je to blago izdelovala, pri amphiteatru pri Alexan-drrji); peta vrsta se je zvala Saitica in zadnja Taeneotica, ravno tako po izdelo-valnicah. Zadnje omenjeno blago so raz-pečavali kar na kilograme m so ga imenovali emporitica, ker so ga rabili trgovci za zavijanje blaga (ovojni papir). — Zlato, srebro, krone, platin, zobovje kupuje Zlatarna ilM Posli Trst, Via Kazzlnl 4« (25) "zOBOTEHN^NI AMBULATORiJ M. BSZjRK sprejema od 9—13 in od 15—19 ob nedeljah in praznikih od 10—12 Trst, Viole XX Settembre 33,1 (prej Acquedotto) Telefon 23-09. 5>s Telefon 23-0». i GIUSEPPE SPECHAR - TRST Via S. Caterina 7, vogal Via Mazsini naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel š veliko izbero te- m inozeiMi l\m i za moška in ianska oblake po koakurenčn h cenah. Specialiteta: ANGLEŠKO in ČEŠKO BLAGO. HBIIESBZS1 111WRZ2 S 2 WZ2£W3m 5 9 BHE 21 PODLISTEK W. CoilhM: ^REZ IMENA Romam. (147) šiti. Torej boste pač razumeli, če preidemo k tei b." b xelo oprezen z mo2eni svoje hčere, vprašanju dote?» "kakor da iira opraviti s tujcem in z lopovom. «Rad bi izpil še za žlico žganja®, >e rekel To se mi zd »elo neumestno. Če vam zaupam Noel Vanstone in s tresočo se roko dvignil svojo nečakin,o. tf^spod Vanstone, tedaj vam kozarec proti kapitanu, ko je slišal besedo zaupam tudi v vseb mr^i važnih zadevah. Daj-dota. | te mi roko, gospod, daju mi časlno besedo, «Tudi jax ga bom za polno žlico,» je rekel da boste skrbeli za svojo kakor odgo- kapitam ter pognal po grlu pijačo. Gospod varja vašemu stanu in vašim razmeram in vprašanje dote je med nama enkrat za vselej rc- Ali ji ne mo-re nekdo to sporočiti, ko smo že Vanstone je sledil niegovemu zgledu ter ob- zavarovani pred njo?« sedel na svojem stolu z takšnim obrazom, ka- Kapitan Wragge je hHnil veliko preseneče- kor da sedi pred zobozdravnikom, nje nad tem predlogom. Takoj spočetka je bil «Gevorila sva o doti», je začel vnovič ka- niegov namen spraviti gospoda Vanstoneja na pitan. «Jaz sem vam že omenil, gospod Van- to misel. On je pač najbolje vedel, da ni mo- stone, da ne more moja nečakin;a prinesti sve- v neki ric«?ttini v Pevmi, d? «-e malo pokrepča, I paj ^ tako prMchili več prostora, na drugi pa se ie preveč onkrenćal. Ko ie tako nre- [ pa je p0sta!a vsa stvar premasivna šeno!» Ko je na tako dostojanstven način izvršil Magdalenin ukaz, si je odpel frak ter obsedel z dvignjeno glavo in iztegnjeno roko, prava podoba poštenjaka. Nekaj trenutkov je Noel Vanstone obsedel kakor okaroenel, nato je - skočil peva! na svojem vozu. se je naenkrat znašel pod vozom. či£ai kolesa so 3< 490 430 450 • • užitnino; pri tem je treba rabiti izključno (vrastenije. Številne drvBn^e drame imajo tf j j ■__u: svoj izvor v nervozni ah zivcm izcipanosti. v to svrho predpisane dvojne kolke # ki I Higijena, ki se tiče zaroda, postaja znanstveno se prilepijo na potrdilo o plačilu uzitmne. vedao boJ. utrjcna ler bo v k^tkem našla Omenjene kcilke je treba prilepiti na. po- ^ hvaležno poQe delovanj. V demokratičnih trdilo tako, da pride del kolka s kraljevo j državah bo obstajala tozadevna agitacija iz glavo na odrezek potrdila, drugi del pa na j prosvetnega in pojasnjevalnega dela. Nikakih policijskih odredb ni treba, čeprav domne- njega matrico. _olke je treba razveljaviti s pečatom [ vajo to nekateri plemenski hitfijeniki. V Ber-urada, ki izterja užitnino; pečat mora biti I hnu je bil na primer pred kratkim ustanov- ' »n J LltMMfM T% 11 PTI t I opremljen z datumom Ne glede na prometno pristojbino, mora tistr, ki jo plača, prevzeti stroske navadnega kolkovanja potrdil. ljen zavod, v katerem se lahko pusti preiskati vsak kandidat, ki hoče stopiti v zakonski stan, glede svojih zmožnosti. Tudi prvotno živčno zdravi ljudje postanejo labko živčno bolni vsled razmer, v ka- V občinah, kjer se užitnma izterjuje s j terih žive sistemom abonementa, se mora prometna, 2ivcem škodi predvsem preveliko napenja- pristojbma — pričenši s 1. oktobra —| nje in izkoriščanje živčne sile. Zadnja svetovna j " - ........ it . gasu izterjavati potom prisilnega abonementa, j je bila glavni primer za to. V mirnem ča katerega znesek bodo določili kolkovni j p« postanejo ^ khko nevrasteniki ali živč uradi in sicer na podlagi podatkov, ki so razvidni iz pogodb, sklenjenih z ozirom na užitninski davek. Prometna pristojbina v običajnem znesku L 0.50 se bo pobirala tudi v zaprtih občinah, in sicer na vinsko grozdje, ki se pridela v teh občinah, aka je podvrženo užitnini. Ta prometna pristojbina se bo iz-terjevaJa potom kolkov, ki se prilepijo zivcno bolni ljudje, ki so neprestano preobloženi z duševnim delom in pogosto celo navadni ročni delavci, kojih delo presega njih živčne sile. Nočno delo škodufe živcem. Zavživanje alkohola in nikotina oolablja živce ter jih napravi manj odporne. Isto velja glede vseh drugih izgredov. Številne organične bolezni povzročajo istotako zmanjšanje odporne sile živcev. Predvsem pa je živčna slabost posledica časovnih razmer, negotovosti obstoja ter boja na potrdila. ™a ^ afc ^ «igZŠ? raZr6kažejo 0 špinača.............80 1*0 grozdje.............100—260 buče .............i0—160 repa ........... , • n 30 ■■■lIHniliaBHHHHIII I Mm m 8aB te i !UUBUANSKI :::! I::: POSOJILNIC ■ r. z. z o. z. ki posluje v novo preurejenih prostorili BiH tj i B L&Hitnl H U i Jgiiiif Tržaško pojollliikti in hrsnllnka icglstrovana zadruga z omejeni ti poro^vom u rad u Je v svoji lastni hlŠI ulica Torrebianca štev. 19, I. 11. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči lačun in vloge za čekovni promet, ter jih obre-tuje po 4 večje in stalne vloge po dogovo.u. | Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradne ure za sirnnfc od 9 fis 13 Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-S7. 8 %,000 klaftro^ v lepi solnčni legi v Žavljah, SC5 C3a v naiesn s 1. novambroisi 1924 do kesnea fabrsaaria 1925« — Pojasnilu se dobijo v via Tesa šiv. 7 Zaloga Ikr&nlS i? I Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje J najugodneje HS/I S ter jih iz^iačaije takoj brez od- | povedi. — Večje vloge z odpovednim ] rokom ožiraslaja po dogovoru. Lhbi moderno soSšdno P0HSŠT¥O po znižanih cenah. Cgteit« si velilia sfctoCiKa M. STElKEi i Z 8. z. TRST, mo Ge??fl 17 - Via Piuliaia 1 (Piazza Stazione) Embalaža in poaljatve izven Trsta. Zaloge v prosti Inki iranco brez carine. Za «Božičnico». Ženski podružnici ^Šolskega društva* so darovali na ,polo gdč. Vončina: Gg. Gulj L 5, BulT>nič 5, Pcrhavec 20, Kerže 120, Nečitljivo 10, Bidovec 5, Maurika en ko-Najboiji regulator vodnemu odtoku so , šek, Kocjančič 20, Tomažič 20, Nečitljivo 5, dovi. — Prvič /adoščujejo v svojih vrhovih ; Ostrouška 2.50, Vouk 10. A. D. 5, Nečitljivo do 25% padavin, katerih del izhlapi, ostali pa 3 §toka 10, Sošič 20, Turk 2, Nečitljivo 5, počasi pada na zemljo. — Drugič zabranjujejo j s, O. I. 3, Zafred 2, Žerjal 5, Rebula 6, s pomočjo mahu in koreninskega sistema sPi_ j HreSčak 2, Brik 2, Sohehaus 1( Novič 2, Štefi ranje zemlje in tretjič popijejo veliko množino j ^ralj 5, Cvenkel 5, Dobnik 2, Zafred 4, Ivan ode. — V dobro sklenjenem gozdu odteka po tleh 20—25% vode. na neTaščenih tleh, katerim jc dež spral rodovitno zemljo, pa 60 in cclo več procentov. Je-li samo pogozdovanje umestno, to zavisi samo iz plemiških, ampak tudi iz meščanskih, od terena. Vsekakor je isto koristno tudi v rc-kodeiskili in celo najnižjih slojev, da ilustrirajo kulturno — zgodovinsko obeležje stare Ljubljane v predmarčni debi. ^»klical nam je v spomin tedanjo ljudsko' šolo z zloglasno Ka-pusovo -rajtšolo'-, trnovske ribice z oblastnim Ccljustnikom na čelu, zaloške brodnike in Čolnarje in nekdaj tako značilno osebo naših cest ob!:»?tn -rfa .Štoagrajtarja«. Pri Spickramari-cil slučaju, da sc regulira s pomočjo dolinskih pregrad, rinet in pragov. Da pa je regulacija potokov v dolini prazno delo, nam je pokazala Bača v četrtek, dne 25. sept. Maščevala se je nad onimi, ki so se je lotili s tako pomanjkljivimi moralnimi in materijalnimi sredstvi. Če A-vstrija ni skrbela v dovoljni meri za DagarinM se seznanimo s tedaiio sloven- jn sko meščansko družino, pr; imoviti Češko -popravi gospe prisluškujemo opravljivim trgovskim in ura-^niši-iim soprogam, a pri veselem Andr. Smoletu rodoljubnim pogovorom maloštevilnih i c dan vili našh literatov. Enako spretno se kretu pisaieij v diužbi visoke evro«pskt: gospode, rred sr'ar'mi l:ublia®skimi patriciji, na meščanskem balu k£«kor tudi v skromnih predmestjih hišah. Na psihološki razvoj nastopajočih oseb Tavčar sicer ne obrača posebne pozornosti, pač pa je zasnoval celo vrsto zgodb, dogodkov in prizorov, tako da je iz prvotno najnetavane£a ^zgodovinskega romana* nasta-b ♦' kr; ' tri!etn;h nadaljevanj v LJublranskem regulacijo hudournikov v naših krajih, upamo \ ^ćn 1.40, Germek 1, Počkaj 5, Vodopivec 2, pričakujemo od države, da is.ta nedostatek j R0žanc 2, Tomažič 3, Breznikar 3, Urdich 5, -----: Saj imamo v Vidmu tozadevni de- ~ - - '* " ^— "—A . Skod Misgur 2, Šircel 10, Anioti G. 5, Stibilj 10, Ko-njedic 4, Vcdopivec 2, Pictron Rudolf M čokolade, Pontini 2, V. Cvitanich 4, Macovec 1, Sklemba 3, G. Calautti 1, bratje Kocman 10, Perhavec 5, Lampe 5, Korošec 3, Babič Fr. 1, Andrej Cej 2, obitelj N. N. 5, Nečitljevo 50 cent., Magajna 5, Rupena Ma^da 5, Kolar 1, Poropat 5, Ribarič Martin 5.50, Pahor Kristina 5, Rupena Marija 5, Čcrne 5, Povh 5, M Cerkvenik 1, Jellerschi i, Zavadlal L 1, E Daun K biškotov, Štolfa 2, Vesel Ak»»z o, Čeh Ana 2, N. N. 1, Gomizelj 5, Čuk Anton 5 Novak 1.40, Blažiaa, mizar 5, Novak 3, Li- partement - Skoda, da bi naše gore dobile preveč trpke romantike. F. M. Snetljirost žita. Med razne bolezni, ki napadajo naše rastlinstvo, je snetljivost žita najbolj razširjena in najbolj nevarna. Kakor vse druge rastlinske bolezni, tako tudi snetljivost žita povzročajo male, s prostim očesom nevidne glivice, s tem da raznašajo, svoje seme — trosc — na rastline. Na polju postane klasje temnezelene barve. Zrnje napadene pšenice ima temnočrno, rjavo Zvon!! pestra kronika kongiesne dobe. Poleg ; barvo, je Voli široko in napeto. Ako primemo idealne, romantične ljubezni nežne Eve Luise j tako zrno » roko in ga zdrobimo s prsti, do-Thurncve d" Metternirh^ je razvil oisateli Lbimo nanuesto bele moke temen, umazan prah, celo vrsto I'uba\nih zgodb iz meščanskih kro- ; ki smrdi po slanikih. Ves ta prah je samo seme gov. Tavčar je pač glasnik naše stare Ljub- ! ali trosi sneti; vsako okuženo zrno ima okoli ■ a I M '1 ** _ _ i._____Ti '----- M_ »aIm ijane. 4 milijone trosov. Ti trosi so zelo lahki, zato i se ta bolezen zelo naglo Širi in okuži vse v bližini se nahajajoče zrnje. Snetljuro žito to tudi Pahor 1, Milanič 2, Dom. MilaniČ 4, Milkovič A. iz Tiebč 1, Franceschini 2, Cogoj 5, Lazar 5 N. N. 50 cent, .Ralza 5, Lekan 5, a>oger 2, Tominc 3. Skupaj L 429.40. — Vsem cen j darovalcem iskrena hvala! USTNICA UREDNIŠTVA Dopisnikom Soče in Prvačine: Porabimo ob priliki. ' Gornje Vreme: Nismo prejeli ničesar, v pismu. __ Več vsem kar drugi kupijo, prodajo ali popravljajo, vas postreže vaša edina urarna in zlatarna Piazza Garibaidi št- 2/1 :i Teidfon 3-29 s: POVH ALOJZIJ Ofiiasi v .Cdioostr 12 petnega kau^ika. „PSLM" Trst, Coronsa najboljši uspeli v Trstu r^istrorsna z neomejenim jiimstvorn tfia Ker luigi da Palestrina 4, priillčlc EtasMe mnraiBB br aitilBB vloas 90 Večje vloge, vezane na odpoved po dogovoru. Sprejema tudi vloge na tekoči račun rr v dinarjih -sa ter jih obrestuje pod najboljšimi pogoji. Trgovcem otvarja tekoče Čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Uradne m od 9-1 zi. ođ V^ABpon Pbšiho iii'3ni!niuii račun 11 n,19»7. Ie!. 16-01 j i Tiskana Jiiflsn listo Spominjajte se ob vsaki prillkll! ,PUaške MaticeM ni I Izvršuje oso tiskorsKa dela točno in solidno M Mu ie Halm v iti k M Asiškega SL 20 tU | ta mam