PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 226 (13.759)
Trst, sobota, 6. oktobra 1990
Vojaška policija je ponoči zastražila bivši štab teritorialne obrambe
Ogorčenje slovenske javnosti ob provokaciji JLA v Ljubljani
Odločen in enoten protest vseh strank Slovenije in manifestacija pred sedežem TO Oblasti pozivajo prebivalstvo, naj ostane mirno, ker je položaj pod nadzorstvom
Predlog Slovenije in Hrvaške
Prvi osnutek konfederalne Jugoslavije
Potrebna hladna kri
VOJMIR TAVČAR
Ob prvih novicah iz Ljubljane je tudi nam, Slovencem v Italiji, včeraj zjutraj zastal dih: kaj se dogaja? ali smo res na robu nepopravljivega? Novice so se zdele še tem bolj zaskrbljujoče, ker je do zasedbe štaba republiške teritorialne obrambe prišlo le dva ni po sklepu jugoslovanskega zveznega predsedstva, da odvzame Republiki Sloveniji poveljstvo nad teritorialno obrambo, sklepu, ki ga je Republika Slovenija odločno zavrnila kot nezakonitega.
V našem uredništvu je telefon kar naprej brnel: deželni tiskovni urad pa tudi predstavniki strank so spraševali, kaj se dogaja v Ljubljani, kaj namerava vojska, ali smo na robu vojaškega udara.
Zato ne preseneča, da je bila tudi Vznemirjenost v slovenskem glavnem mestu velika, še zlasti dokler ni bilo Povsem jasno, kaj se je pravzaprav zgodilo. K jasnosti je v znatni meri Prispevalo sporočilo republiškega komiteja za informiranje, nato pa seveda tudi osebni poseg pristojnih ministrov.
Če ne bi bilo vzdušje tako napeto, bi človek lahko ironiziral nad dogodki, češ splošna jugoslovanska kriza in Pomanjkanje učinkovitosti se pozna tudi v jugoslovanski vojski predvsem Pa v njenem obveščevalnem sistemu, če je zasedla in »zastražila« poslopje na Prežihovi, potem ko je slovenska oblast že preselila štab teritorialne obrambe drugam. Ali res niso vedeli, da v poslopju ne bodo našli več niče-Sar, kar bi bilo vredno zastražiti?
Mimo ironije pa najbrž včerajšnjega dogajanja v Ljubljani ne kaže jemati neresno. Naj je vojaška policija Vedela ali ne, kaj je pravzaprav v po-s,°Pju na Prežihovi, dejstvo je, da se (f odločila za demonstrativen poseg, b kakšnim ciljem? Najbrž ne samo s tem, da zaščiti urad, pisalno mizo in stolico odstavljenega generala Hoče-VQrja. in tudi če bi bil cilj res tako °mejen, je dejanski odmev dogodka povsem drugačne posledice. O ‘em priča razburjenje v Ljubljani, o ‘em pričajo zelo zaskrbljeni odmevi v zahodnem svetu, čeprav je res, da za-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
BOGO SAMSA
LJUBLJANA — Slovenci se zbujajo z radijskimi poročili ob sedmih. Tokrat so poskočili ob skopo predstavljeni vesti, da so enote JLA zasedle sedež slovenske teritorialne obrambe. Takoj so se v Prežihovi ulici pričele zbirati gruče. Vrata v sicer neopazne pisarne, nič skrivnostna, povsem steklena, so bila zaprta. Počasi so prihajali oficirji, približno ob 8.30 je prišel general Hočevar, odstavljeni poveljnik.
Ljudi je bilo vedno več, vedno bolj so bili razburjeni, prav besni, ko so skozi stekleno šipo videli »specialca«, vojaškega policista, oblečenga v neprebojni telovnik, z jekleno čelado in brzostrelko, ki je mirno stal in nikogar pustil ne noter ne ven.
Takoj zatem je vse dogodke spremljala ekipa ljubljanskega radia, kateri se je kasneje pridružila najprej ljubljanska, nato pa še druge televizije, kopica novinarjev od vsepovsod. Ozračje je postajalo vedno bolj naelektreno. Dopisnik radia se je znašel obkoljen z razburjenimi ljudmi, ki so skušali napasti vojake, nekaj jih je celo vdrlo skozi steklena vrata. Tam pa so se znašli pred puškinimi cevmi in ukazom »na gotovs«. Zarožljali so zaklepi. Vse je bilo pripravljeno na strel. Takrat so prišli prvi slovenski miličniki. Počasi, mirno, kot da se ne dogaja nič dramatičnega. Ob njihovem prihodu se je množica nekoliko pomirila. Spomenka Hribar, predstavnica Demosa, je vnesla med množico novo obliko protesta: prinesla je kup nageljnov in jih pričela deliti. »To
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Ohromljen promet v kninski krajini
ZAGREB — Potem ko je v četrtek za krajši čas znova stekel zeležniški promet na območju Kninske krajine, so ga morali včeraj znova zapreti. Predsinočnjim okoli 21. ure so namreč doslej še neznani storilci minirali odsek železniške proge, ki povezuje Knin in Gračac. Po zadnjih podatkih so posebne ekipe popravile poškodovani odsek, proga pa je še vedno iz varnostnih razlogov zaprta, ker obstaja nevarnost, da je še kje drugje minirana.
Kninsko železniško vozišče je zelo pomembno za gospodarsko in družbeno življenje širškega območja Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Vsak dan namreč skozi kninsko železniško postajo pelje okrog 130 vlakov, tako da ni težko izračunati kaj dejansko pomeni prekinitev prometa, ki traja že peti dan za prevoz potnikov in blaga na tem območju, (dd)
LJUBLJANA — Predsedstvi Republike Slovenije in Hrvaške sta včeraj poslali zveznemu predsedstvu šestnajst strani dolg predlog »Modela konfederacije v Jugoslaviji«. Dokument izhaja iz različnosti interesov jugoslovanskih republik in zato tudi iz doslednega spoštovanja suverenosti vseh republik. V vseh členih in določbah pušča odprte različne alternative in variante, tako da služi samo kot osnova za razpravo in ni niti predlog pogodbe. Kot je povedal slovenski predsednik skupščine Bučar, so Hrvati zagovarjali dokončno obliko besedila, Slovenci pa bolj ohlapno in so torej tudi variante v besedilu na osnovi slovenskega stališča.
Model konfedercije izhaja med drugim iz naslednjih temeljnih izhodišč:
»Predsedstvo Rebublike Hrvatske in Predsedstvo Republike Slovenije sta na podlagi dogovora v Predsedstvu SFRJ, julija 1990, v medsebojnem sodelovanju pripravili predlog modela za konfederativno ureditev odnosov med republikami v sedanji SFRJ. V drugih republikah in obeh pokrajinah bi na podlagi istega dogovora v Predsedstvu SFRJ pripravili model sodobne federacije. Po sklepu Predsedstva Republike Slovenije in Predsedstva Republike Hrvatske je osnutek konfederativnega modela pripravila skupina ekspertov obeh predsedstev. Model je pripravljen na podlagi teoretičnih posplošitev primerov konfederacij iz zgodovine in izkušenj Evropske skupnosti.
Možne rešitve, ki se predlagajo v modelu, ne prejudicirajo realnih interesov in dejanskih možnosti republik kot možnih članic konfederalne pogodbe. (BS)
Zunanji minister včeraj sprejel tudi predstavnike italijanske manjšine v Jugoslaviji
De Michelis zagotovil podporo za sprejem zaščitnega zakona za slovensko manjšino
TRST — Giarmi De Michelis se bo sam osebno zavzel, da bi se postopek za sprejem zaščitnega zakona premaknil z mrtve točke, sam zakon pa naj bi bil sprejet še pred koncem te zakonodajne dobe. To je predstavnikom Slovenske kulturno-gospodarske zveze (na sliki foto Križmančič) dejansko zagotovil italijanski zunanji minister na sprejemu manjšinskih predstavnikov včeraj v Trstu. Toda ob tem je minister, ki je v Trstu sodeloval na prvi konferenci objadranskih gospodarskih zbornic Italije, Jugoslavije, Grčije in Albanije, tudi poudaril, da mora biti manjšina pri svojih zahtevah realna - čeprav so možne izboljšave Maccanicovega osnutka - in na ta način omogočiti sprejem zaščitnega zakona, kar naj bi bilo po njegovem me-nju v tem trenutku najbolj bistveno.
Predstavniki SKGZ Palčič, Kalc in Černo, ločeno pa je minister včeraj sprejel tudi člane slovenske komisije PSI Pečenika, Pahorja, Benedetiča in Tersarja ter za temdeželnega tajnika in predsednika SSk Jevnikarja oziro-
ma Terpina, so ministra opozorili na zamude pri sprejemanju ustreznega zakona za zaščito manjšine in na pomanjkljivosti Maccanicovega osnutka, ki predvideva nižjo raven zaščite, kot bi jo bila Italija dolžna zagotoviti na podlagi sprejetih mednarodnih sporazumov.
Pred predstavniki slovenske manjšine je italijanski zunanji minister sprejel tudi izvoljene poslance italijanske narodnosti v slovenski skupščini Au-relia in Franca Jurija, Roberta Battellija in Isabello Flego, pogovarjal pa se je tudi s predsednikom Unije Italijanov za Istro in Reko Silvanom Sauom in predstavnico istrskega avtonomističnega gibanja Dieta Loredano Bogli-un Debeljuh. Predstavniki italijanske manjšine so ministra opozorili predvsem na krizne razmere v Jugoslaviji in s tem v zvezi na probleme, s katerimi se italijanska manjšina vsakodnevno sooča v Sloveniji in na Hrvaškem.
O pogovorih s predstavniki manjšin bomo podrobneje še poročali.
Kovinarji spet množično na ulicah
— Osemurne vsedržavne stav-v kovinarjev se je včeraj udeležilo vSp kot poldrugi milijon delavcev. Na Urtt.1 avn* ravni je bila stavkovna žba 85-odstotna, največji mani-lju ®ciji pa sta bili v Milanu in Neap-koi, er je šlo na ulice več desettisoč Oglarjev. V Neaplju so protest kovi-mno'tično podprli delavci žele-name v Bagnoliju. Čez dva tedna bodo takr,1^ dokončno zaprli visoko peč in rtw. krepko skrčili število delovnih he ■ v Milanu je prišlo do manjših I>0”3 pol,cl|e
1očn°oVillarji 80 z včorajšnjo stavko od-bo u- zahtevali novo delovno pogod-stala P° Prvih tednih pogajanj za-Za inri zaoetku septembra je minister hii rJUjtrij0 P° pogovoru s sindikalni-cjotjr. j Savniki in Confindustrio za-Pred ■	b° pogodba zapečatena
iztekom meseca in da s pogajanji
ne bo večjih težav. Liderji sindikalne konfederacije so prepričani, da bo prišlo do podpisa pogodbe po »naravni poti«, to je po pogajanjih med vlado, Confindustrio in sindikatom. Ostaja pa vprašanje kovinarskih plač, ki so glavni vzrok zastoja v pogajanjih. Sindikat meni, da so zahteve delavcev dosledne in zmerne in ne bodo pretirano bremenile vlade. Sindikat pa opozarja tudi, da ne bo pristal na nobene kompromise s Confindustrio in Intersid-nom, če zahteve kovinarjev ne bodo uresničene. Nesprejemljivo je namreč, da ostajajo kovinarji zadnji v vrsti delavskih kategorij, medtem ko se industrija ponaša z vse višjimi zaslužki.
Na sliki (foto Klemše): v Furlaniji-Julijski krajini je bila osrednja stavkovna manifestacija v Tržiču.
Tudi britanski funt vstopil v Evropski denarni sistem
LONDON — S ponedeljkom bo tudi britanski funt sestavna deviza Evropskega denarnega sistema. Vest, ki jo je včeraj uradno napovedal zakladni minister John Major, je močno presenetila finančne kroge, čeprav se je že v preteklih dneh šušljalo, da bo železna dama, britanska premjerka Thatcherjeva, popustila pri svojih odločitvah. Včeraj je vsekakor izjavila, da odločitev ni neposredno povezana z zalivsko krizo, pač pa potrjuje uspešnost britanske finančne politike.
Vest o vstopu britanskega funta v Evropski denarni sistem pa je včeraj dobesedno pretresla londonski borzni trg. Borzni indeks je v nekaj urah poskočil za skoraj štiri odstotke, kupoprodajna pogajanja za delnice pa so se zavlekla, tako da je borza zaprla z enourno zamudo.
Predstavniški dom zavrnil Bushev načrt zoper deficit
Nespodbuden govor iraškega predstavnika v OZN
Vojaški spopad izgovor za zasedbo naftnih polj
WASHINGTON — Predstavniški dom je z večino glasov zavrnil Bushev načrt za zmanjšanje zveznega deficita. Predsednik Bush je po štirih mesecih mučnega pogajanja z liderji Kongresa dosegel sporazum o gospodarskem manevru vrednem petsto milijard dolarjev. Štirideset milijard dolarjev bi se moralo v zvezno blagajno izteči že v teku prihodnjega leta.
Predstavniški dom se z Bushevim načrtom očitno ni strinjal, saj ga je zavrnilo 254 članov, 179 pa ga je podprlo. Republikanci so prizadeti, ker je predsednik Bush prelomil obljube iz časa predsedniške volilne kampanje, in sicer da ne bo uvedel novih davkov. Demokrati pa so Bushev načrt zavrnili predvsem zaradi sredstev namenjenih vojski. Med podražitvami, ki so odločilno vplivale na izid glasovanja, pa je brez dvoma predvidena podražitev bencina zaradi višjih davčnih terjatev. Poslanci predstavniškega doma pa so menili, da bi volilcem težko obrazložili tudi nove podražitve alkohola in tobačnih izdelkov.
NEW YORK, BAGDAD — Iraški delegat je včeraj pozno v noč končno spregovoril na zasedanju Generalne skupščine OZN. Po treh preložitvah - v četrtek so namreč morali iraškega predstavnika tik pred nastopom na govorniškem odru odpeljati v ambulanto, ker je začel krvaveti iz nosa, so delegati Generalne skupščine lahko prisluhnili težko pričakovanemu poročilu.
Poseg, ki ga je pripravil iraški zunanji minister Aziz (sam se iz protesta zaradi prepovedi pristajanja iraških letal na ameriška tla ni udeležil zasedanja Generalne skupščine OZN), je še enkrat potrdil odločno nepopustljivost Iraka. Sicer so omenjeni govor posredovali že v popoldanskih urah vsem delegatom Generalne skupščine. Aziz je najprej obtožil licemerstva Varnostni svet OZN, nakar se je obregnil ob ZDA in države, ki so podprle embargo proti Iraku, češ da so popeljale svet na rob nevarnega vojnega spopada, le da bi si na ta način lahko pridobile kontrolo nad naftnimi vrelci Bližnjega vzhoda. Dodal je tudi, da bi morali zalivsko problematiko obravnavati na enaki podlagi kot vse ostale arabske probleme, med katerimi izstopata palestinsko in libanonsko vprašanji.
Vsestranski diplomatski napori, da bi mirno rešili sedanjo zalivsko krizo, se iz dneva v dan
stopnjujejo, vendar žal še niso obrodili zaželenih sadov. Včeraj je iraški diktator sprejel glasnika sovjetskega predsednika Primakova, ki mu je izročil sporočilo Gorbačova. Vsebina pisma sicer ni znana, vendar strokovnjaki trdijo, da gre za novo prepričevalno akcijo, ki naj doseže umik iraških čet z zasedenega kuvajtskega ozemlja. Obisk Primakova v Bagdadu je tesno povezan tudi s sovjetsko prošnjo, da bi Sadam izpustil vse sovjetske talce. Gre za okrog 5 tisoč 700 oseb, ki so v veliki večini zaposleni v iraški naftni industriji. Med temi je sicer tudi 200 vojaških izvedencev, ki so v larku že več časa skrbeli za urjenje domačih vojaških sil. Uradna iraška agencija Ina je sporočila, da sta se državnika pogovarjala le o medsebojnih stikih in o razvojnem procesu iraškega področja. Oba sta si bila sicer edina glede obvarovanja miru. Menda je Sadam, kot je to sporočila sovjetska televizija, v večernih urah dovolil vsem sovjetskim vojaškim izvedencem odhod iz države.
Po četrtkovih besedah drugega moža Iraka Ramadana je danes Irak posredoval javnosti Sa-damovo sporočilo jordanskemu kralju Huseinu. Z njim je iraški voditelj znova poudaril, da ne bo umaknil svojih čet z zasedenega ozemlja.
pismo uredništvu
Vitalone in Slovenci
Spoštovano uredništvo,
v poročilu o odgovoru podtajnika Vitaloneja na moje poslansko vprašanje v zvezi z uresničevanjem pravic, ki izhajajo iz posebnega statuta londonskega memoranduma, se je vrinilo nekaj netočnosti. Zaradi njihovega pomena in boljšega razumevanja, vas prosim, da objavite sledeči popravek.
1.	Vitalone ne trdi, da »italijanska vlada ni spremenila posebnega statuta...«, pač pa, da »italijanski parlament ni ratificiral posebnega statuta...«
2.	Stališče vlade do uveljavljanja slovenščine v mestnih jedrih je prepomembno, da bi ga ne navedli s primerno natančnostjo. Vlada ne trdi, da »V mestu, kjer je število Slovencev omejeno, slednji lahko pišejo oblastem v slovenščini, morebitne odgovore pa LAHKO ZAHTEVAJO v slovenskem prevodu,« pač pa zagotavlja, da »v glavnem mestu, kjer je število Slovencev omejeno, člani skupnosti lahko pišejo v svojem jeziku in v tem primeru prejmejo s strani zadevnih javnih ustanov odgovor v italijanskem jeziku s priloženim prevodom v slovenščini«.
Skratka, sen. Vitalone daje razumeti, da je v primeru slovenskega dopisa samoumeven odgovor s slovenskim prevodom. V bistvu gre za avtomatizem, ko ima Slovenec pravico, da napiše prošnjo v svojem jeziku in v tem primeru prejme v istem (pa čeprav je to le prevod) tudi odgovor. Značilno je, da predstavnik vlade govori o »javnih ustanovah«, kar pomeni vse organe države, dežele, pokrajine, občine, konzorcije, šole itd.
Seveda je to le stališče vlade, vendar bo moja skrb, da ga predečim v pristojnem odboru ustavne komisije, ki je zadolžena za usklajevanje besedil zaščitnega zakona, kajti Maccanicov osnutek bo treba nemudoma popraviti tudi v tem smislu.
sen. Stojan Spetič
Sporočilo sekretariata za informiranje o dogodkih v Ljubljani
Za Drnovška se je treba izogniti vsakemu incidentu
Ob razburjenju, ki je nastalo zaradi ukrepa vojaške policije, ki je v noči s 4. na 5. oktober zastražila prostore bivšega sedeža republiškega štaba za teritorialno obrambo, republiški sekretariat za informiranje obvešča javnost, da ni nobenih razlogov za vznemirjenje občanov. V nasprotju z odločitvami slovenske skupščine je v torek, 2. 10. 1990 predsedstvo socialistične federativne republike Jugoslavije sprejelo sklep, da poveljevanje s teritorialno obrambo Slovenije prevzame neposredno poveljstvo 5. vojaškega območja. Na tej podlagi je bivši poveljnik republiškega štaba za teritorialno obrambo Slovenije general polkovnik Ivan Hočevar v noči s 4. na 5. oktober poklical oddelek vojaške policije, da bi dodatno zastražil objekt, v katerem je bil do nedavnega republiški štab za teritorialno obrambo. Predsedstvo republike Slovenije je pri predsedstvu socialistične federativne republike Jugoslavije protestiralo zaradi tega dejanja, ki je v popolnem nasprotju z odločitvami slovenske skupščine. Smatra, da gre za provokacijo, katere namen je izzvati vznemirjenje in konflikte. Pripadniki teritorialne obrambe Slovenije in organov za notranje zadeve so sproti spremljali dogajanje, vendar niso posredovali, ker sedaj republiški štab za teritorialno obrambo ni več na stari lokaciji. Dejansko je bila predaja v teritorialni obrambi Slovenije izpeljana že v četrtek, 4. 10. 1990, ob 12. uri, ko so prejšnji poveljniki pokrajinskih štabov teritorialne obrambe predali dolžnost novo imenovanim poveljnikom. Vsi zaposleni v republiškem štabu za teritorialno obrambo, ki niso aktivne vojaške osebe, so danes podpisali izjavo, s katero izražajo lojalnost odločitvam slovenske skupščine in novo imenovanemu načelniku republiškega štaba za teritorialno obrambo majorju Janezu Slaparju. Republiški štab za teritorialno obrambo tako funkcionira v novi sestavi in v celoti opravlja vse svoje naloge. Nobenega razloga torej ni za vznemirjenje občanov.
Republiški sekretariat za informiranje
BEOGRAD — Na včerajšnji seji predsedstva države so obravnavali koncept federalne ureditve. Kar gre za še bolj čvrsto federacijo, ta koncept za Hrvaško in Slovenijo ni sprejemljiv. Zato se ti dve republiki nista niti vključili v razpravo in čakata na sredo, ko se bodo pogovarjali o konfederalni ureditvi. Dr. Drnovšek je včeraj ponovno zahteval, da obravnavajo vprašanje izgona helsinške delegacije in negativnih posledic, ki so nastale zaradi tega. Končno so včeraj vendarle ugotovili, da lahko pridejo člani te delegacije v Jugoslavijo, kadar hočejo, s čimer so se strinjali tudi srbski predstavniki. Dr. Drnovšek se je včeraj, kakor smo izvedeli, srečal tudi z ameriškim veleposlanikom Zimmermannom. Po seji je dal dr. Drnovšek naslednjo izjavo:
»Včerajšnja seja predsedstva za razliko od nekaterih dosedanjih ni prinesla nekih novih elementov zaostrovanja političnega položaja, zasti političnega položaja v Sloveniji. Obravnavali smo predvsem načrt, kako pospešiti aktivnosti, da bi čimprej prišlo do razpleta položaja v državi. V ta namen se bo že v sredo, 10. oktobra, ponovno sestalo predsedstvo države, skupaj s predsedniki republik in pokrajin. Obravnavali naj bi tako koncept federalnega kot konferderal-nega odnosa v eventualni bodoči skupni državi ali zvezi. Včeraj smo od Slovenije in Hrvaške dobili skupni predlog konfederalnega konepeta, že prej pa je bil pripravljen in predložen koncept federalnega odnosa. V naslednjih dneh, verjetno 16. ali 17. oktobra, naj bi predsednik pred-
sedstva Jovič o tem obvestil zvezno skuščino in dal predloge, ki bi jih oblikovalo predststvo.
Včeraj so se tudi dogovorili, naj bi na seji v sredo obravnavali tudi položaj po sprejemu ustavnih amandmajev, ko je predvčerajšnjim slovenska skupščina razveljavila del zveznih zakonov.
Reči moram, da včeraj tega niso postavili v izrazito negativni kontekst, ampak v kontekst čimhitrejše razrešitve nastalega položaja. V tem kontekstu projetka pa sta možna ali hiter prehod v konfederacijo ali morda o tem izkjučitev kakšne republike, v tem primeru seveda Slovenije. Na tej seji bomo obravnavali tudi ustavo republike Srbije, približno na enak način kot slovenske amandmaje.
O nastalem položaju v Sloveniji, ko je JLA prevzela štab teritorialne obrambe, včeraj predsedstvo ni posebej razpravljalo. O tem pa sva se posebej pogovarjala s predsednikom predsedstva Jovičem in reči moram, da v tem pogovoru ni bilo nekih elemtov ali indikacij za nadaljnje zaostrovanje tega problema, nasprotno, oba sva bila mnenja, da bi se morali na tej točki zaustaviti, da je pač JLA storila tisto, kar smo pričakovali in kar je na neki način morala storiti, na obeh straneh pa si želimo, da me bi prišlo do incidentov, do nadaljnjih konfliktov, ki bi pomenili zaostrovanja položaja. Mislim, da bi morali vso zadevo tudi v Sloveniji obravnavati umirjeno in da se moramo vsi izogibati incidentom, ki bi lahko položaj bistveno poslabšali. Prizadeval si bom, in o tem sem že prej govoril, poiskati čim-hitrejši politični izhod iz nastalega položaja.«
• Ogorčenje
je naš slovenski odgovor na brutalnost,« je dejala. Toplo so jo pozdravili, mnogi so ji čestitali.
Vendar se množica ni pomirila. Slišati je bilo razburjene vzklike: »okupatorji«, »izdajalci«, vedno več razburjenih ljudi se je zbiralo ob steklenih vratih in gledalo očitno nervoznega vojaka v polni bojni opremi.
Do preobrata je prišlo, ko je po zvočniku predstavnik republiškega sekretariata za informiranje prebral izjavo za tisk (objavljamo jo na drugem mestu), katero so sestavili po sejah vlade in slovenskega predsedstva.
Iz tega sporočila, izjav ministra Janeza Janše in drugih informacij sledi, da so sedež štaba za teritorialno obrambo že pred dnevi premestili v le kakih sto metrov oddaljeno ulico, kjer je ministrstvo za obrambo slovenske vlade. Vojaška policija je torej okupirala samo sebe, ali bolje povedano pisalno mizo, sanitarne prostore, mali bife in še nekaj sob odstavljenega generala Hočevarja, katerega je množica obsula s sramotilnim vzdevkom: »Izdajalec«. Zasedbo so skrbno nadzorovali in jo torej tudi omogočili.
Na ministrstvu in v drugih slovenskih organih so delali vso noč. Minister Janš,a je povedal, da je šel spat ob 5. uri zjutraj. Nadzorovali so vse postojanke, poveljstva, skladišča orožja razpršena po vsej Sloveniji. Povsod je bilo povsem mirno, nikjer ni bilo opaziti nobenega znaka nevarnosti. Vendar so poskrbeli za zaščito vseh teh objektov in poveljstev.
Vse vojaške in civilne osebe, zaposlene v teritorialni obrambi, so podpisale izjavo o lojalnosti. V teritorailni obrambi je zaposlenih tudi okrog 5 odstotkov častnikov, ki so pripadniki JLA. Nekateri so Slovenci, drugi iz drugih republik, nekaj je Srbov. Skoraj vsi so želeli podpisati tako izjavo. Prosili so jih, naj ne vztrajajo, da se ne bodo znašli v težavnem moralnem in pravnem položaju. Vse so nadomestili s slovenskimi rezervnimi oficirji.
Vse skupaj je izzvenelo v veliko farso zasmehovanje, norčevanje iz federalnih oblasti in JLA. Nameni so bili očitno dramatično resni, toda končalo se je s smehom in brez dramatičnosti.
Vse skupaj pa je hkrati ponoven resen poskus, da se napetost, spopade in grožnje z orožjem izvozi tudi v Slovenijo. Na Kosovu je tragičen okupacijski krvavi režim, na področju Knina se strelja, napeto je v Sandžaku v Srbiji, več primerov zaostrovanje je v Bosni in Hercegovini. Samo Slovenija je bila mirna in delavna. Sedaj se približuje pritisk tudi v to republiko.
Na drugem mestu objavljamo sporočilo o slovensko-hrvaškem predlogu kon-federtivne pogodbe, ki naj pomeni temelj za mirno, demokratično in konstruktivno spreminjanje Jugoslavije. To pa je možno samo z demokratično spremembo družbenega ustroja. V kratkem bodo volitve v BiH in Makedoniji, v Srbiji pa jih sedanje vodstvo še vedno hoče izpeljati na real-socialistični nacionalistični način. Temu se upira združena srbska opozicija, ki grozi z bojkotom. Da ostane sedanja struktura oblasti nespremenjena, so potrebni zunanji sovražnik, napetost, izredne razmere in nevarnosti. To je resnični razlog za vse, kar se je včeraj zgodilo tudi v Sloveniji.
Tega se dobro zavedajo slovenske stranke, slovenski ljudje po vsej domovini. Takoj po prvih vesteh se kopičijo solidarnostni telegrami slovenskemu predsedstvu, predsedniku Kučanu in obrambnemu ministru Janši. Slovensko politično življenje je izredno enotno in odločno. Ta enotnost in odločnost je prišla najbolj do izraza v skupni izjavi slovenskih parlamentarnih strank ob provokativnem dejanju. Izjava se glasi:
»Demokratične slovenske stranke, zastopane v Skupščini Republike Slovenije, ogorčeno protestiramo proti provokativnemu »zavarovanju« vojaškega objekta na Prežihovi ulici, kjer je deloval tudi del republiškega štaba TO. To agresivno dejanje ocenjujemo kot poskus simbolne razveljavitve suverenosti Republike Slovenije, ki izziva ljudi k agresivnemu od-
zivu. S tem poskušajo spremeniti mirni prehod v politični pluralizem in konfederalni položaj Slovenije v Jugoslaviji, oziroma njen miren razhod, v nasilen mednacionalni konflikt in izsiljeno odcepitev.
Tako ravnanje je potrebno tistim silam v Jugoslaviji, ki to državo že nekaj let razbijajo in onemogočajo, da bi nastali pogoji za demokratični dogovor legitimnih predstavnikov republik, narodov in
narodnosti o skupnem življenju ali mirnem sožitju v povsem samostojnih suverenih državah.
Slovenski narod in ljudstvo Slovenije sta v najtežjih trenutkih svoje zgodovine znala obraniti svojo svobodo. Danes je Republika Slovenija država, ki deluje in bo svojo suverenost branila.
Stranke, zastopane v slovenskem parlamentu, bomo odločno vztrajale pri sklepih, sprejetih v Skupščini Republike Slovenije. Zato s to izjavo odklanjamo nasedanje provokacijam in izpričujemo enotno podporo državljanov Slovenije in odločitvam legitimnega državnega vodstva Republike Slovenije.
Skupno izjavo strank so sprejeli na pobudo parlamentarnih skupin ZKS -Stranke demokratične prenove in ZSM -liberalne stranke, ustanovili so tudi skupni koordinacijski odbor, kateremu predseduje predsednik Demosa Jože Pučnik. Sinoči je Pučnik poudaril, da gre za osnovna življenjska vprašanja slovenskega naroda in da glede teh vprašanj ni strankarskih razlik. To so hoteli tudi javno dokazati s skupno izjavo in z ustanovitvijo omenjenega organa.
Že ponoči so se iz poslopja bivšega poveljstva teritorialne obrambe odporavili generala Hočevar in Tominc, namestnik poveljnika petega vojaškega okrožja s skupino častnikov. Več ur so bili v poslopju, kaj so se pogovarjali ni znano. Na hitro so odbrzeli z avtomobili med kričečo množico, ki jih je zmerjala, vržen je bil tudi kakšen kamen. Pri tem so se zaleteli, povzročili lažjo prometno nesrečo, niso se ustavili in se na hitro odpeljali.
Zvečer je general Tominc po slovenski televiziji prebral daljšo izjavo, ki je izve-
nela pomirjujoče in bila ubrana na pozive k politični modrosti. Vendar pa je tudi dokaj ostro obsodil politiko, češ da iziva in da prehiteva, v takem primeru bodo morali odgovoriti na silo s silo. Toda oni sile ne žele, žele demokratizacijo družbe. V konkretnem primeru morajo izvršiti ukaz zveznega predsestva, ki je legitimni komandant oboroženih sil in teritorialna obramba je sestavni del teh sil. Nasprotujejo kakršni koli uporabi sile, žele ohraniti red in mir.
Do prvih javnih razpok je prišlo tudi v zvezni vladi, ki so obravnavali obrambna vprašanja, to je včeraj potrdil minister za turizem Feri Horvat, ki je govoril tudi o možnosti odstopa treh slovenskih ministrov.
Vse skupaj ima resne gospodarske posledice. V Ljubljani in drugod po Sloveniji je pričel naval na banke. Občani zahtevajo tuje valute in na hitro menjujejo svoje prihranke v marke, šilinge, dvigajo svoje prihranke. V nekaterih bankah je že zmanjkalo deviz in ustvarjena je panika z dolgimi vrstami pred bančnimi okenci.
V Novi Gorici vrnili potne liste in vojaške knjižice
NOVA GORICA — Zasedba bivšega sedeža republiškega štaba za teritorialno obrambo v Ljubljani, je naletela na val ogorčenja tudi v novogoriški občini. Ze v jutranjih urah so reagirali člani izvršnega odbora Slovenskega demokratične zveze Nova Gorica, ki so novogoriškemu županu Sergiju Pelhanu izročili svoje potne liste in vojaške knjižice in se s tem v bistvu odrekli jugoslovanskemu državljanstvu. Izrazili so obenem upanje, da jim bo izročene dokumente kmalu nadomestila samostojna Republika Slovenija.
• Hladna kri
NADALJEVANJE S 1. STRANI
hodni mediji reagirajo vselej živčno, ko se vojske premikajo s cilji, ki niso povsem jasno dojemljivi.
Za človeka, ki od zunaj gleda na jugoslovansko dogajanje, je težko doumljivo, zakaj se je jugoslovansko zvezno predsedstvo v torek spravilo nad Slovenijo, medtem ko ni v bistvu nič odločilo o Hrvaški, kjer je položaj nedvomno veliko bolj napet, saj so povezave med dalmatinsko obalo in Zagrebom dejansko prekinjene. In zakaj vojaška policija zaseda bivši štab slovenske teritorialne obrambe, medtem ko ne zmigne dobesedno s prstom na Hrvaškem, kjer minirajo železniške proge? Ali je bil poseg v Ljubljani samo neke vrste alibi, poskus, da se z zasedbo bivšega štaba slovenske teritorialne obrambe prikrije nedejavnost na Hrvaškem?
O skritih ciljih in namenih včerajšnje vojaške akcije v Ljubljani bi lahko razglabljali še dolgo, vprašanje pa je, ali bi bila sploh pravilna ali pa bi z dodatnim ugibanjem še bolj izkrivili informacijo. Dejstvo pa je vsekakor, da včerajšnji poseg - pa naj je bil še tako nedolžen - ne bo brez posledic. Najbrž ni dvoma o tem, da je s svojim nastopom vojaška policija okrepila tiste sile in težnje v Sloveniji, ki si želijo takojšnje odcepitve od Jugoslavije. Čustvena reakcija ljudi je v takih primerih povsem razumljiva, čeprav so ravno to situacije, v katerih so najbolj potrebni trdni živci, hladnokrvno presojanje in odločno, a obenem umirjeno ravnanje. Ob posegih, kakršen je bil včerajšnji, pa se lahko sile, ki so za trezno reševanje problemov in za konfederalno ureditev Jugoslavije, znajdejo v težavah.
V sedanjem stanju medrepubliških in medetničnih odnosov v Jugoslaviji je konfederalna ureditev najbrž edina rešitev, ki lahko prepreči razpad države in prevešanje nasprotij v še bolj nevarna trenja. Za sklenitev konfederalne pogodbe in torej uresničitev nove državne zveze, v kateri bodo vsi jugoslovanski narodi in narodnosti enakopravni in suvereni, pa sta potrebna umirjenost in dialogi pripravljenost na soočanje, na upoštevanje argumentov sobesednikov. Če do tega ne bo prišlo, se kriza lahko zaostri do skrajne mere, kar lahko ima dramatične posledice. Toda v tem primeru ne bi bili poraženi samo tisti, ki se zavzemajo za konfederalno državo suverenih in enakopravnih narodov, pač pa tudi in morda predvsem tisti, ki mislijo, da lahko s politiko moči vsilijo unitaristični koncept. Ob dramatičnem razpletu bi bila namreč Jugoslavija v celoti izločena iz skupnosti evropskih demokratičnih držav, gospodarska kriza bi se zaostrila, perspektive kakršnega koli razvoja bi bile za veliko let odpisane. Že sedanja razdeljena in sprta Jugoslavija ne uživa več v svetu velikega ugleda, kredibilnost njenih voditeljev je močno načeta. V primeru da bi bila še bolj razdeljena in neupravljiva, pa bi bili vsi narodi in republike brez izjeme izpostavljeni še močnejšemu pritisku sosedov.
Edina rešitev je torej v miroljubnem iskanju novih dogovorov, ki ustrezajo novim razmeram. K pravilnemu iskanju take rešitve pa lahko demokratične sile prispevajo tudi s p°' končnim in načelnim zagovarjanjem svojih stališč, a obenem brez nepotrebnega prekomernega -nategovanju vrvi.
Volitve in proslava plebiscita
Na političnem odru Koroške te dni živo
CELOVEC — Odštevanja in oštevanja je na pretek, namreč te dni na političnem odru Koroške, saj bodo čez tri dni volitve, čez teden pa okrogli jubilej koroškega plebiscita. Dovolj povodov za polemike in zaplete, torej.
Zapleti niso sicer prida veliki, kajti volilna kampanja se je zapletala in razpletala bolj ob aferah kot ob kardinalnih problemih. Nekako ni bilo vprašanja, ob katerem bi si stranke in vsaj del volilcev lahko pošteno skočili v lase. To velja - nikakor ne nazadnje - za Koroško, ki ima pravico do 13 poslanskih mest v 183-članskem državnem zboru avstrijskega parlamenta. Še najbolj je duhove razvnela poteza deželnega glavarja Haiderja, ki je kot pristojni za personalne zadeve odstavil predsednika obratnega sveta (izvoljenega predstavnika zaposlenih) deželne bolnišnice, poslanca Gebharda Arbeiterja. Voditelj koroških socialistov Ambrozy, sicer namestnik deželnega glavarja, je Haiderja obdolžil zavestnega kršenja zakonitosti "na robu zlorabe uradnih pooblastil" in napovedal možno ovadbo Haiderja na tožilstvu.
Socialisti, ki so lani marca po dobrih 40 letih izgubili večino v deželi, silovito napadajo Haiderja tudi zaradi lepaka s pozivom volilcem, naj mu sporočajo o škandalih po občinah, "lahko tudi anonimno". V mali koroški svet uvaja Haiderjeva stranka metode Securitate in Stasi (se pravi tajnih policij Ceaucesca in Honeckerja), je izjavil Am-brozy in pripomnil, da Haiderjeva strategija sloni na treh stebrih - zavisti, sovraštvu in strahu.
Koroški deželni glavar Haider pa ima po svoje še hujše preglavice s proslavo 70-letnice koroškega plebiscita. Izjalovil se je poskus , da bi vsaj del koroških slovenskih organizacij pridobil za sodelovanje na uradni proslavi. Tudi koroške mladinske organizacije nočejo sodelovati - z delno izjemo trijezičnega večera v Beljaku. Katoliški mladinci so celo prosili škofa Kapellarija, naj ne počasti proslave s svojo navzočnostjo. Ne, je rekla, tudi uradna Slovenija. Slovenski vestnik danes objavlja izjavo podpredsednika slovenske vlade Matije Malešiča, da "slovenska vlada ne vidi nobenih argumentov, ki bi govorili v prid udeležbi predstavnikov Republike Slovenije na plebiscitnem slavju, pač pa veliko argumentov proti uradni udeležbi".
Najhujša klofuta pa je prišla iz nepričakovane strani. Trgovinska zbornica in zasebno gospodarstvo sploh sta rekla ne koaliciji treh deželnih strank in sindikatov, naj zaposlenim na dan praznika omogočijo plačan dopust. Ja, so rekli predstavniki podjetnikov, to bi šlo, če se zmenimo, da bodo vse naslednje proslave koroškega plebiscita na nedeljo. Sami da ne morejo kriti 500 do 600 milijonov šilingov, kolikor bi jih stal dan plačanega dopusta in izpada proizvodnje. Predsednik Trgovinske zbornice Karl Koffler je včeraj bojkotiral zadnji poskus, da bi na "kriznem vrhu", našli kompromis. Prišel ni tudi zato, ker je Haider ob koncu tedna obdolžil funkcionarje zbornice tesnih zvez s slovensko vlado.
JOŽE ŠIRCELJ
V kratkem konec negotovosti v koprski kleti
Niz oddaj o Reziji na Radiu Trst A
REZIJA — Z današnjim dnem bo Radio Trst A začel oddajati program v rezijanščini »Te rozajanski glas«, ki ga bo tudi letos vodil Luigi Paletti.
Z njim bodo sodelovali Katia Qu-aglia, Luigia Negro in Francesco Buttolo iz Solbice, Vittorio Di Le-nardo, Nevio Madotto in Dino Valente z Osojan. Ker je večina sodelavcev mladih, se bo v teh programih v glavnem razpravljalo o aktualnih vprašanjih, o stanju in perspektivah na področju zaščite okolja, o nalogah in pristojnostih civilne zaščite (gre za zelo zanimivo vprašanje upoštevajoč hude ujme, ki so v zadnjem letu prizadele Rezijo, najprej z velikim požarom, nato pa s poplavami) in o krajevnih pobudah. Vittorio Di Lenardo, ki zelo dobro pozna rezijansko zgodovino in življenje iz preteklosti, bo orisal življenje na planinah, s katerimi so bili posejani vsi hribi Rezijanske doline, govoril bo o delih in družinah, ki so ta dela opravljale v raznih planinskih zaselkih. Luigi Paletti, sedanji župan Rezije pa bo govoril, kot že lansko leto, o dogodkih, ki neposredno zadevajo občino.
Oddaje bodo na sporedu vsako soboto opoldne na valovih Radia Trst A.
KOPER — Koprsko temeljno sodišče je pred dnevi izdalo sklep o zaključku likvidacijskega postopka v koprski kleti Vinakoper. Sklep sicer še ni pravomočen, saj imajo vse stranke še možnost do pritožbe, s čimer bi se lahko še podaljšala negotovost o usodi delavcev in nasledstvu Vinakopra. Sicer bo tudi končna odločitev v rokah koprske občinske skupščL ne, ki bo določila naslednika Vinakopra in kako bodo uporabili ostanek likvidacijske mase.
Delavci koprske kleti so že z nestrpnostjo čakali na sklep'sodišča, saj imajo že od prvega junija z Vinakom, ki je najel vsa osnovna sredstva in vodi poslovanje Vinakopra, sklenjene delovne pogodbe le za določen čas. Delavci so pogodbe morali podpisati kar dvakrat, saj se je prva pogodba iztekla konec avgusta, sedanja pa se bo iztekla konec oktobra.
»Pogodbe o delovnem razmerju za določen čas je podpisalo 177 delavcev koprske kleti, med njimi je le deset delavcev, za katere bi lahko rekli, da so tipični sezonci, medtem ko bi bili vsi ostali kleti potrebni za nadaljnje normalno
poslovanje. Po vseh dosedanjih dogovorih, naj bi Vinak nasledil Vinakoper, s tem ko bi to potrdila tudi koprska občinska skupščina, bi lahko z vsemi delavci sklenili delovna razmerja za nedoločen čas. Poleg tega, da bi Vinak prevzel vsa osnovna sredstva in premoženje likvidiranega Vinakopra, računamo, da mu bo pripadel tudi ves ostanek likvidacijske mase. To bi bilo tudi najbolj pošteno, saj so bili vsi upniki izplačani, ostanek mase pa je rezultat dela in poslovanja kleti v času likvidacijskega postopka,« meni v. d. direktorja Vinaka Nevjo Pucer in dodaja, da bi ostanek likvidacijske mase - gre za nekaj manj kot osem milijonov din - pomenil zagonsko osnovo za nadaljnje uspešno poslovanje novega podjetja. Koprska klet ima namreč v tem času največ stroškov in sicer s trgatvijo (poleg drugih stroškov tudi s plačilom sezonskih obiralcev) in z odkupom grozdja od kooperantov in zasebnih vinogradnikov.
IZTOK UMER
Za oživitev uresničevanja osimskih sporazumov
SEŽANA — Sežanski poslanec v republiški skupščini Ivan Vodopivec je na osnovi pogovora predstavnikov sežanske občine in tamkajšnjega gospodarstva z ministrom za industrijo in gradbeništvo Izidorjem Rejcem v skupščini sprožil pobudo ža oživitev uresničevanja določil gospodarskega dela osimskih sporazumov. Gre za nadaljevanje urejanja proste cone pri Sežani, ki kljub spremenjenim gospodarskim in političnim okoliščinam še vedno pomeni edinstveno priložnost za povečanje sodelovanja slovenskega gospodarstva z Evropsko skupnostjo. Sežanski socialistični poslanec Ivan Vodopivec je v pobudi med drugim poudaril tudi novosti v gospodarskem razvoju na obeh straneh meje. Pri Italijanih je preusmeritev Trsta iz industrijske v znanstveno, tehnološko in raziskovalno dejavnost, v Furla-niji-Julijski krajini pa prizadevanje za večje vključitev njenega gospodarstva v mednarodno menjavo. Tej usmeritvi se želijo prilagoditi tudi Sežanci, saj naj bi imela po njihovem mnenju vstop v cono le tehnološko in razvojno zahtevna industrija, ki bi hkrati izpolnjevala najstrožje ekološke zahteve. Pomembna je tudi opredelitev, naj bi pri zaposlovanju in razvoju dosledno upoštevali domače (slovenske) kadrovske možnosti. (J. O.)
LUIGIA NEGRO
Zaradi doslej prepoceni centralnega ogrevanja
V bližnji zimi bo potrebno seči mnogo globlje v žepe
KOPER — Zaradi prepoceni centralnega ogrevanja, se je na računu podjetja za stanovanjsko gospodarstvo »Dom« Koper v minuli kurilni sezoni nabralo za 2,7 milijona dinarjev primanjkljaja izgube. Vsi, ki imajo stanovanja, ogrevana s centralno kurjavo, bodo morali v treh mesecih poravnati dolg in to po 15,29 din za kvadratni meter, kar bo v Kopru sicer znatno podražilo povprečno ceno ogrevanja v minuli kurilni sezoni, še vedno pa bo ta cena za pol nižja kot v piranski občini. V Kopru je za kvadratni meter ogrevane površine treba odšeti 5,52 din, v piranski pa je cena še enkrat višja.
Se ta razlika v ceni lahko odrazi tudi pri vzdrževanju in delovanju sistema centralnega ogrevanja? Dejstvo je namreč, da so bile okvare v minulih letih pogoste, njihovo odpravljanje drago in z intervencijskimi sredstvi »pokrito« le najnujnejše. Razumljiva posledica takih razmer je bila možnost, da sistem ogrevanja razpade. Se to lahko pri povprečno 20 let starih sistemih v šestih kurilnicah lahko zgodi letos?
Franci Drešar, direktor Doma Koper: »Ne. Nevarnosti ni, čeprav smo bili tik pred tem, da nekatere kotle ne bomo več uporabljali. Dva bomo letos zamenjali, v prihodnjih štirih letih pa naj bi tudi preostale v še štirih kurilnicah. Z novo ceno ogrevanja, ki upošteva tudi ustrezno amortizacijo in vse stroške poslovanja, bomo to uspeli. Če se bo cena goriva še spreminjala, bomo akontacijsko ceno povečali, še vedno pa bomo cenejši kot drugod. Zakaj? Izračun ogrevanja je pač tak in pretiravati ne mislimo. Danes imamo realno ceno, znatno višjo od tiste, ki je bila v minulih letih, ko za vzdrževanje sistema ni bilo zbranega dovolj denarja. Zdaj je tega dovolj in pozimi ne bo nikogar zeblo.«	p q
Stare barkače v Piranu
PORTOROŽ — Včeraj se je v Piranskem zalivu začelo srečanje starih jadrnic - oldtimerjev Alpe-Adria. Prvega dne so se privezale ob pomol v Piranu, danes ob 13. uri pa je predviden defile teh starih jadrnic po Piranskem zalivu. Organizator - jahtni klub Portorož - pričakuje, da bo prišlo vsaj 20 takih jadrnic, saj se jih je toliko že prijavilo, prišle pa naj bi iz številnih jadranskih pristanišč (italijanskih in jugoslovanskih), kjer imajo zasidrane svoje barke tudi avstrijski in nemški ljubitelji starih jadrnic. Kot zanimivost povejmo, da je prihod v Portorož napovedal tudi 32-metrski škuner See Kih, ki pluje pod avstrijsko zastavo in je bil leta 1913 zgrajen v ladjedelnici na Bernardinu. Prizadevni člani portoroškega Jahtnega kluba zatrjujejo, da je to šele začetek in da bodo večja srečanja oldtimerjev lahko organizirali šele v prihodnjih letih, ko bo prireditev postala bolj znana. Nedvomno pa stare barkače s svojimi slikovitimi jadri prispevajo k pestrejšemu dogajanju v teh turističnih krajih.	g
Tudi letos z lipo na kosilo
J^ETER — Pred kratkim se je cj^sednik Gorske skupnosti Nadiš-stal dolln Giuseppe Chiabudini se-s predstavništvom gostincev iz ti i? Pretiela Benečije, ki so pristopi-pobudi »Vabilo na kosilo v Na-41111 ■ dolinai)<<- Predsednik Chiabu-nnl' le obljubil, da bo Gorska skup-
hv®*. konkretno sodelovala
pri tej
k^vredni pobudi.
Určf, 0 pa bi lahko bilo drugače, letust?vaioC velik uspeh v lanskem 0rn ’ ,0 ie “druga Lipa iz Špetra itjgj^izirala in uresničila to lepo
2l Yablla na kosilo« bodo letos 14., Onvi* l8- te9a meseca ter še 4. in 11. Zpmbra.
Pohlfj’11. kako se bo odvijala celotna uda bomo še poročali.
Bodo zasegli plovila
PIRAN — Če nam Kompas ne bo pravočasno poravnaval dolgov, mu bomo začasno onemogočili uporabo nekaterih plovil. Tako je izjavil en najodgovornejših iz podjetja Okolje Piran, ki upravlja s piranskim pristaniščem. Kompasove ladje (predvsem gliserji) namreč nenehno prevažajo potnike tudi s piranskega pomola in bi zaradi tega moralo to turistično podjetje plačati določeno pristojbino. Od začetka leta se je nabralo že za 200 tisoč dinarjev dolga. To je zanemarljiv znesek za tako veliko podjetje, kot je Kompas, a pomemben znesek za oko-
lje in kar občuten za urejanje piranskega pristanišča. Prav zaradi številnih dolžnikov (Kompas seveda ni edini), ki ne plačujejo privezov in drugih pristojbin, imajo pri Okolju toliko manj denarja na voljo za nujna dela. Ker je po sodni poti težko, predvsem pa dolgotajno, doseči poravnavo dolgov, so v Okolju zagrozili (o tem so že obvestili piranskega predsednika občinske skupščine in občinskega izvršnega sveta), da se bodo dolžnikov lotili tudi zgrda, če zlepa ne bo šlo.
B. Š.
Prekomorci danes v Izoli
IZOLA — Ob 45-letnici osvoboditve bo v Izoli danes dopoldan ob 11. uri v prostorih srednje gostinske šole srečanje borcev pre-komorcev. Prekomorcem bo ob tej priložnosti govoril Miro Kocjan, predsednik domicilnega od-
bora Partizanskih pomorščakov Slovenije, v italijanščini pa bo zbrane pozdravil Federico Vincenti, predsednik deželne borčevske organizacije iz Furlanije-Ju-lijske krajine.
Po Trentinovih predlogih o razpustu komponente KPI
»Tretja komponenta« v CGIL za spremembo pravil igre
Upravni odbor GM obravnaval tudi finančne težave ustanove
Zadovoljiv vpis gojencev v šole Glasbene matice
Pred nedavnim smo obširno pisali o odmevih, ki jih je med tržaškimi sindikalisti imel predlog generalnega sekretarja CGIL Bruna Trentina, da se razpusti komunistična komponenta znotraj CGIL. Kot znano, je od samega nastanka tega sindikata notranja dialektika slonela predvsem na odnosu med komunistično in socialistično komponento. Tak način organiziranja je omogočal, da je bila oblast znotraj sindikata pluralistično porazdeljena med obema največjima levičarskima strankama. S tem, da bodo komunisti razpustili svojo komponento, pa so postavili pod vprašaj celo vrsto »nepisanih pravil«, ki so omogočala socialistom, da so bili soudeleženi pri upravljanju sindikata. Ta poteza pa odpira nove možnosti za' vse tiste sindikaliste, ki se ne prepoznavajo rie v KPI in ne v PSI. Ta tako imenovana »tretja komponenta« znotraj CGIL ni ravno majhna. V osemdesetih letih se je krepko usidrala v organizacijsko strukturo sindikata, čeprav skorajda nikjer na vidnih položajih. Predstavniki tretje komponente radi poudarjajo, da pravzaprav večina članov CGIL sploh ni vpisana v nobeno stranko.
O perspektivah, ki jih pobuda generalnega sekretarja CGIL nudi neodvisnim sindikalistom, smo se pogovarjali z Giorgiom Ubonijem, ki pri tržaški centrali CGIL sledi vprašanju trga delovne sile, ter z Brunom Zvechom, ki je odgovoren za šolo in raziskovalne dejavnosti.
»Najprej moram pojasniti,« nam je povedal Uboni, »da smo se organizirali v komponento, da bi lahko nekaj vplivali na dialektiko znotraj CGIL. Obenem pa smo zmeraj poudarjali, da nasprotujemo organiziranosti po strankarskih skupinah. Demokracija, ki se izraža s prepletanjem raznih strankarskih vetov, po našem ne ustreza potrebam sindikata na pragu leta 2000.« Zvech pa je dodal: »Absolutno nismo proti idejam in načelom komunistov in socialistov, nasprotujemo pa stratifikaciji organizacije samo po strankarskem ključu. Da bodo tudi bralci razumeli: smo proti lotizaciji. Po prevratih, ki so temeljito spremenili družbeno in politično podobo Evrope, bi bilo nesmiselno, da bi CGIL ostala pri starem. Osebno menim, da je Trentinov predlog zelo pogumen in da bo dolgoročno lahko pripeljal do sindikalne enotnosti v Italiji.« Uboni pa je dodal:
»Ne smete misliti, da je Trentinov predlog prišel kot strela z jasnega. CGIL je vsaj od leta 1984, po referendumu o draginjski dokladi, začela s procesom spreminjanja, ki je že obrodil številne sadove, nenazadnje tudi to, da so neodvisni sindikalisti znotraj sindikata dobili več moči. V tej luči sem prepričan, da je Trentinova poteza zrasla na zelniku našega sindikata. Na to odločitev ni vplival proces spreminjanja, ki ga znotraj KPI vodi Occhetto.«
»Sedaj bomo morali seveda znotraj CGIL definirati pravila igre,« pravi Zvech. »Pri tem bomo morali na novo določiti pravila pri izbiri in selekciji kadrov ter seveda način upravljanja in vodenja organizacije. Tudi CGIL, kot vse ostale množične organizacije v Italiji, bo morala verjetno poskrbeti za generacijsko prenovo kadrovske strukture, ker se je tudi industrijski in proizvodni sistem v teh letih spremenil.«
Uboni nam je razložil, da neodvisni sindikalisti hočejo, da bi v programu CGIL osrednje mesto imelo načelo modernizacije. »Pri tem pa bomo morali pretrgati marsikateri most, ki nas še veže na preteklost. CGIL mora svojo identiteto definirati na podlagi modernosti. Tako bi se naša organizacija lahko jasno izoblikovala kot nasprotnik tistih sil in strank, ki v Italiji nasprotujejo vsakršni temeljiti in resni reformi,« je dejal Uboni, ki je takole nadaljeval: »Ta naloga pa ne bo lahka. Najprej bomo morali določiti odnose med raznimi sindikalnimi kategorijami in med interesom družbe kot celote. Osebno menim, da bi morala CGIL zmeraj dajati prednost splošnim interesom.«
Zvech pa je naš pogovor takole zaključil: »Naša komponenta je z navdušenjem sprejela smermce, ki jih je CGIL zavzela na zadnjem kongresu v Chiancianu. Takrat smo ubrali pogumno pot spreminjanja in posodabljanja organizacije. Žal se je ta pozitiven proces s časom delno razvodenel, ker nihče ni bil tako pogumen, da bi pretrgal tiste vezi, ki nas še vežejo na nekatere negativne izkušnje iz preteklosti. Upamo, in Trentinova odločnost je v tem smislu ohrabrujoča, da bodo tokrat stvari ubrale drugačno pot.«
WALTER ŠKERK
Upravni odbor Glasbene matice je na svoji seji v četrtek, 4. t. m., razpravljal o vrsti vprašanj, s katerimi se sooča naša osrednja glasbena ustanova v zamejstvu, kakor tudi o nekaterih sprotnih vprašanjih njene glasbene šole.
Tako je upravni odbor GM po informacijah predsednika, ravnatelja glasbene šole in svojih članov iz Gorice, razpravljal o vsebini razgovorov predstavnikov GM s predstavniki Slovenskega centra za glasbeno vzgojo "Emil Komel" iz Gorice, za izdelavo skupnega predloga k vladnemu zakonskemu osnutku za globalno zaščito Slovencev kar zadeva ustanovitev slovenskega konservatorija oz. priznanja šole Glasbene matice za državni konservatorij, kot je v sedanjem zakonskem osnutku tudi zapisano. V tej zvezi je upravni odbor soglasno odobril stališča svojih predstavnikov na omenjenih razgovorih in obenem menil, da gre pri tem predvsem za politično vprašanje. Svoje stališče bo upravni odbor GM posredoval pisipeno; na njegovo prošnjo, Sindikatu slovenske šole v okviru njegovih globalnih predlogov kar zadeva slovensko šolstvo v celoti, v vednost pa vodstvu Slovenskega glasbenega centra 'Emil Komel" v Gorici. Upravni odbor je še menil, da bi o tem vprašanju moral povedati svoje tudi profesorski zbor šole GM.
Upravni odbor GM je nato vzel na znanje pismeno izraženo zaskrbljenost profesorskega zbora šole GM kar zadeva finančno prihodnost šole in njeno neokrnjeno delovanje v tem prehodnem obdobju do njenega podržavljenja v okviru globalnega zaščitnega zakona. Predsednik upravnega odbora Adrijan Semen je vsekakor zagotovil, da bo upravni odbor naredil vse kar lahko naredi, da bo šola GM s svojimi več kot 600 gojenci v vseh treh pokrajinah, v katerih živimo Slovenci v Furlaniji-Julijski krajini, ostala neokrnjena v sedanjem obsegu in da bo ohranila svojo sedanjo visoko pedagoško raven.
Predsednik Semen je tudi izrazil upanje, da se bo lahko o teh vprašanjih ter predvsem o nadaljnji pomoči matične Slovenije naši glasbeni ustanovi, čimprej srečal tudi s slovenskim ministrom za šolstvo prof. Vencljem. Sicer pa - je dejal predsednik Semen - tudi upravni odbor, kljub temu, da pesimizem ni upravičen, soglaša s profesorskim zborom v njegovi razumljivi zaskrblje-
nosti, saj gre za ugledno slovensko kulturno-pe-dagoško ustanovo s staro tradicijo, brez katere si ni mogoče predstavljati slovenske prisotnosti in kulture v Trstu in deželi.
Ravnatelj šole prof. Grgič je upravni odbor seznanil z vpisom gojencev v šolsko leto 1990/91. Do 1. oktobra je na Tržaškem vpis potrdilo 398 starih gojencev, na novo pa se jih je vpisalo 26, kar pomeni, da bo centralno in podružnične šole GM na Tržaškem v šolskem letu 1990/91 obiskovalo skupno 424 gojencev, kar je v bistvu toliko kot lani. Glede na siceršnje upadanje števila otrok V rednih slovenskih šolah, je ta podatek vsekakor zelo razveseljiv in samo potrjuje pomen glasbene šole GM. V tej zvezi se je upravni odbor seznanil tudi z nekaterimi internimi tehničnimi vprašanji šole.
Nazadnje je tekla še beseda o novi abonmajski koncertni sezoni, ki je bila predstavljena prav v četrtek. Predsednik GM Adrijan Semen je še enkrat apeliral na vse prisotne, na profesorski zbor in na starše gojencev šole GM, da bi se zavzeli za povečanje števila abonentov, rečeno pa je tudi bilo, naj bi letošnji začetek koncertne sezone, ki bo 16. t. m. z nastopom Slovenskega okteta iz Ljubljane ob njegovi 40-letnici, zadobil čimbolj slovesno obeležje, (jk)
Na Radiu Trst A o etnični strukturi v Jugoslaviji
Danes ob 17.10 bo na Radiu Trst A v rubriki Odprti prostor stekel nov niz z naslovom Spreminjanje etnične strukture v Jugoslaviji. Niz je uredil prof. dr. Vladimir Klemenčič, predstojnik Katedre za socialno geografijo na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete na ljubljanski univerzi. Prof. Vladimir Klemenčič je tudi avtor prve uvodne oddaje v niz, pri katerem bosta sodelovala še prof. dr. Ignacij Voje, predstojnik ■ Oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, in prof. dr. Matjaž Klemenčič, predstojnik Oddelka za zgodovino na Pedagoški fakulteti mariborske univerze. Niz bo Radio Trst A oddajal vsako drugo soboto ob 17.10.
Svečanost bo 20. oktobra v občinskem gledališču F. Prešeren
Bivši partizani iz Boljunca pripravljajo sla\je pobratenja
Pretekli teden so se v prostorih občinskega gledališča France Prešeren v Boljuncu sestali bivši borci in aktivisti, včlanjeni v Zvezo borcev - Bolju-nec, ki so se želeli pogovoriti o številnih problemih delovanja organizacije v novi sezoni, predvsem pa se dobro pripraviti na pomembno in občuteno prireditev, ki bo v soboto, 20. oktobra, ko se bodo borci in aktivisti tega območja pobratili s predstavniki Notranjskega odreda in s predstavniki 8. brigade 18. divizije, v kateri se je med vojno borilo okrog 47 fantov in mož iz boljunskega območja.
Sejo je vodil Emil Zobec, ki je obrazložil tudi-potek prireditve, ki naj bi se začela, kot rečeno, v soboto, 20. t. m., ob 15. uri s sprejemom gostov, ki bi se nato v spremstvu svojih gostiteljev podali pred občinski spomenik padlim za svobodo in nato še pred spomenik v Boljuncu.
Kulturni program se bo okvirno začel ob 18. uri v dvorani gledališča F. Prešeren, v njem pa bodo nastopili
godba na pihala iz Brega, pevski zbor Fran Venturini od Domja, govorniki in recitatorji. Med prireditvijo bodo gostje pripeli na prapor boljunske borčevske organizacije trak pobratenja.
»Mi imamo s člani Notranjskega odreda, pa tudi z borci bivše 8. brigade, večletne prijateljske in tovariške stike. Vsaj enkrat na leto, to je na partizanskem srečanju v Lipici, se prav gotovo vidimo in o marsičem pogovorimo. Sedaj se nam zdi prav, da pride tudi do tega pobratenja, saj preživljamo čase, ko se morajo bivši borci tesneje družiti, ne samo, da obujajo spomine in utrjujejo svoje prijateljstvo, temveč da tudi branijo to, kar je narodno osvobodilna borba pomenila za ves slovenski narod, posebno pa za primorsko ljudstvo, ki je še pred začetkom druge svetovne vojne trpelo pod fašističnim terorjem.«
Organizatorji upajo, da se bodo prireditve ob pobratenju udeležili vsi bivši borci, aktivisti, pa tudi ostali prebivalci, (ni)
V kratkem bo pri Knjižnih izdajah ZTT izšel slovenski prevod Folklove Rižarne
O židovski kulturi z bogatim vodičem ki nam ga ponuja zadruga Bonawentura
Židovska kulturna ponudba bo do nedelje edini protagonist razvejane dejavnosti tržaškega večnamenskega središča Gledališče Miela. Predvčerajšnjim so predstavili knjigo Ferruc-cia Folkla Nove židovske zgodbice, že v ponedeljek pa so v dvorani video odprli razstavo slik in skic goriškega pisatelja, filozofa in slikarja Carla Michelstddterja.
Razstava je sicer drobna, morda celo skromna, če našo pozornost osredotočimo Ib na število razstavljenih del, vendar bomo lahko tudi sami odkrili, da je izbor skic in slik nadvse zanimiv. Da bi bolje spoznali Hichel-stddtra bi morali nujno v Gorico, kjer je zbrana večina njegovih del, v Mieli pa so z izborom pokazali predvsem, kako si je »filozof na kolesu« tolmačil karikaturo sveta, ki ga je obdajal.
Zato je razstava postala tudi neizbežna sestavina Folklove knjige, ki je posvečena ironičnim utrinkom iz židovskega sveta. Avtor nam je v prijaznem pogovoru tudi objasnil, kako si sam razlaga pojem »zgodbice«, ki
je po njegovem mnenju zdaleč naj-prikladnejši način imenovanja posebne literane zvrsti, ki ji mnogi pravijo kar »witz«.
»Witz zveni omalovaževalno, smeš-nice pa to tudi niso, zato sem se odločil za zgodbice«, nam je dejal Fdlkel, ki je temu dodal, da je tokrat zbral še posebno kratke črtice, medtem ko je v prvi knjigi (Židovske zgodbice, izdaja Rizzoli) ohranil literarno obliko krajše pripovedi. Material za knjigo je F61-kel našel v židovski kulturi, ki je nastala in se še ohranja predvsem v nekaterih vzhodnoevropskih deželah. »Z avtoironijo smo Židje lahko preživeli tudi najtežje trenutke,« trdi Fdlkel, potem pa nam pove, da je šele pred nedavnim ponovno odkril v sebi znake »židovstva«, to je pripadnosti židovski kulturi. Židovske zgodbice pa niso to, kar ga najbolj veseli. V predalu ima že nič koliko materiala za novo knjigo, ki naj bi skušala podati neobičajno gledanje na Trst. Fdlkel namreč meni, da je bil Trst »kolonialno mesto«, v smislu, da so v njem živeli ljud-
je, ki so na domačine gledali kot Britanci na indijske služabnike. Folkla še posebno zanima vprašanje izkrivljenega gledanja na Slovence, ki so bili po njegovem mnenju vse preveč zapostavljeni tudi v krogih, kjer naj bi vladala »kultura«. Tem bo Fdlkel v kratkem navil ušesa, za sedaj pa se pripravlja na slovensko izdajo Rižarne, ki bo opremljena s posebnim avtorskim predgovorom. »Rižarna je edino delo, na katerega sem res ponosen,« nam je še priznal avtor, ki se je nato izgubil v objemu tržaških prijateljev.
Danes bodo vsekakor zaključili uradni del prireditev s koncertom komorne skupine The Van Leer Cham-ber Musič Players, ki jo vodi George Haas. Na programu bo Mozartov Kvintet za klavir ter pihala Es-dur K492, Kvartet za flavto in godala Ben-Haima ter Shubertov Oktet v F-duru Op. 166. Koncert bo ob 20.30 v gledališču Miela, kjer bodo židovski glasbeniki tudi zaključili svojo prvo turnejo po Italiji, (ef)
Jutri zadnji glasbeni popoldan stare in sodobne glasbe
Srednjeveška glasba na Repentabru
Na Pomorski postaji se danes zaključijo Zdravniški dnevi
Na zadnjem koncertu ciklusa Repentabor (Popoldnevi stare in sodobne glasbe, ki jih prirejajo Gallus Consort, deželni sedež RAI in Pokrajina Trst) se nam bo predstavil poljski ansambel Ars nova, ki ga je leta 1981 ustanovil Jacek Vrbaniak. Ansambel sestavljajo štirje pevci in štirje instrumentalisti, ki nam bodo prikazali zanimivo zbirko srednjeveških instrumentov, na katerih so po poglobljenem študiju bodisi tehnike, bodisi vseh drugih komponent, ki vplivajo na glasbo nekega obdobja, postali pravi mojstri. Koncert bo za naše poslušalce prav zaradi tega še posebno zanimiv, saj srednjeveško glasbo le zelo poredkoma slišimo v vsej njeni polnosti. Prepričali se bomo o umetniški vrednosti takratne glasbe - saj pridevnik »sred-
njeveški« v vsakdanjem življenju večkrat uporabljamo kot sinonim za primitivnost - če jo poustvarijo pravi mojstri, je danes prav tako živa kot kdajkoli. Poseben pečat pa bo koncertu dal tudi sam spored: pomen Cerkve v takratnem času nam lahko pravilno osvetli le poznavanje zgodovine in le tako lahko razumemo važnost romanja v Santiago de Compostela, kamor so se na grob sv. Jakoba zgrinjali romarji iz cele Evrope. In prav to je tema jutrišnjega koncerta: ansambel Ars nova nas bo popeljal na potovanje v preteklost - od himne sv. Jakobu iz 15. stoletja, skozi 14. stoletje (El Libre de Vedeli), s skladbami Alfonza Kastiljskega (Cantigas de Santa Maria) v 13. stoletje in še dlje v 12. stoletje s skladbami iz zbirke Codex Calixtinus.
Danes se bo v kongresni dvorani Oceania na Pomorski postaji zaključil študijski seminar Tržaški zdravstveni dnevi, ki ga že 44. leto zapored prireja Tržaško zdravniško združenje. Organizatorji so posvetili letošnji znanstveni posvet različnim tehnikam in instrumentom, ki zdravnikom pomagajo pri diagnozi bolezni. Današnji delovni program predvideva, da bodo prisotni razpravljali o nezadostnostih srčnega ožilja. O tem problemu bodo spregovorili profesorji F. Camerini, G. Sla-
vich, C. Pandullo, S. Scardi, B. Pina-monti in S. Klugmann.
Včeraj pa so prisotni lahko poslušali vrsto predavanj o nezadostnostih pri delovanju žolča in o odpravljanju kamnov, ki se lahko formirajo na tem organu. Pri tem so prisotni posvetili posebno pozornost raznim radiološkim metodam diagnosticiranja. O tej temi so predavali profesorji E. Belsasso, L. Dalla Palma, M. Frezza, E. De Masi,' M. Bazzocchi, L. Buri, P. Mannella in G. Bedogna. (w)
»Hi
| SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
ABONMA 1990-91
IVAN CANKAR: HLAPCI, drama, režija Boris Kobal
DAVID POVVNALL: MOJSTRSKA LEKCIJA, komedija, režija Mario Uršič FEDERICO GARCIA LORCA: KAJ PRAVIJO ROŽE, pesnitev s petjem in plesom, režija Meta Hočevar
EUGENE 0'NEILL: DOLGEGA DNE POTOVANJE V NOČ, drama, režija Dušan Jovanovič
CAMPANILE, FO, SCIASCIA: TRIPTIH, komične enodejanke NICCOLO MACHIAVELLI: MANDRAGOLA, komedija, gostovanje PDG Nova Gorica
ALEKANDRE DUMAS: POKVARJENEC ALI LEPOTA IN MOČ, zgodovinska komedija, gostovanje SLG Celje
Vpisovanje abonentov, vsak dan, razen nedelje, od 10. do 14. in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4.
Veliko zanimanja za nove pobude SKD Tabor
Da se je SKD Tabor odločilo za razne pobude, namenjene otrokom, smo v našem dnevniku pred kratkim že poročali. Sedaj lahko zapišemo, da so se nekatere od teh pobud že začele. V sredo popoldne je na primer v Prosvetnem domu stekla glasbena animacija za predšolske otroke z naslovom »Sumeča ura«. Ker je bilo otrok kar lepo število, bodo od sedaj dalje ob sredah stekle ura glasbene animacije za dve skupini ob 15. in 16. uri.
Prav tako ob sredah ob 17. uri bo na programu likovna delavnica »Čarobna roka«, namenjena otrokom od 8. do 10. leta, istočasno pa bo potekala tudi ura pravljic »Živa knjiga« za učence prvih in drugih razredov.
Društvo je napovedalo še druge nove pobude, kot na primer gledališki krožek. Informativni sestanek o tem krožku bo v Prosvetnem domu v ponedeljek, 8. oktobra, ob 17. uri. Gledališki krožek naj bi uveljavil naslednja načela: sproščenost otrok, čisto dikcijo, uveljavljanje otrokove osebnosti, vzpodbujanje igralskega talenta, vzpodbujanje skupnega dela in odgovornosti, uveljavitev končnega cilja -
predstave. V gledališkem krogu se bodo mladi učili gibov, obvladanja telesa, obvladanja prostora, govorne tehnike v posameznih igrah in vajah, osvajanje sproščevalnih vaj in čutil po Gippiusu ter vzpodbujanje ustvarjalnosti pri improvizaciji.
Gledališki krožek bo vodila Edita Frančeškin, strokovna sodelavka za gledališko dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij v Kopru. V treh letih je v Kopru pripravila za gledališki oder Val - A več predstav, ki so bile izbrane tudi za republiška srečanja. Za svoje delo na gledališkem področju je letos dobila priznanje ZKO Slovenije. Še dve pobudi sta na programu SKD Tabor. Za izrazni ples, ki ga bo*vodila Milojka Garzarolli, so na razpolago prijavnice za vse, ki b1 se želeli udeležiti te dejavnosti. Informativni sestanek bo v torek, 9. oktobra, ob 16. uri v Prosvetnem domu. Prav tako so na voljo prijavnice za tečaj folklore, ki ga bo vodila Anka Kocijančič. Informativni sestanek bo v torek, 9. oktobra, ob 17. uri v Prosvetnem domu. (ni)
Poseg zunanjega ministra De Michelisa na Konferenci predsednikov trgovinskih zbornic Jadrana
Dosežen sporazum o zakonu za obmejna območja Združiti je potrebno tudi južni del Evrope
»Pred nekaj urami je bil na politični ravni dosežen sporazum o prilagoditvi besedila zakona o obmejnih območjih, zato bo zakon v teku tega leta dokončno odobren«. To je bila ena od dveh razveseljivih vesti, ki jih je italijanski zunanji minister Gianni De Michelis želel kot absolutno novost posredovati gospodarstvenikom in številnim novinarjem, ki so se včeraj udeleževali prve Konference predsednikov gospodarskih zbornic Jadrana, ki jo je na pobudo Tržaške trgovinske zbornice organiziralo združenje Transadria. V vročičnih intervjujih, ki so si jih številni novinarji izbojevali pred in po govoru zunanjega ministra na tržaški Trgovinski zbornici, pa je De Michelis zagotovil, da klestenje sredstev predvidenih v novem finančnem zakonu nikakor ne bo prizadelo ne italijanske manjšine v Jugoslaviji (vsekakor sredstva za to manjšino prihajajo z drugih naslovov) ne slovenske v Italiji. Na večkrat zastavljeno vprašanje o položaju oziroma o sodelovanju z Jugoslavijo pa je De Michelis odločno poudaril, da je združena Jugoslavija v interesu vseh. V zvezi z zadnjimi dogodki v Sloveniji pa je med govorom izjavil, da nikakor noče deliti nasvetov ali dajati ocen. Ob upanju, da bo prevladal trezen razum, pa so slična srečanja kot je tržaško spodbuda in dokaz obenem, kako je s konkretnim dogovarjanjem mogoče premeščati ovire. Zunanji minister se je po govoru na Konferenci Predsednikov gospodarskih zbornic Jadrana sestal tudi s predstavniki italijanske manjšine v Jugoslaviji in slovenske v Furlaniji-Julijski krajini (o tem podrobneje poročamo na drugem mestu).
Uvodoma pa je De Michelis poudaril velik pomen tržaškega srečanja Predsednikov trgovinskih zbornic Jadrana, zaradi česar je kljub svojim šte-vilnim obveznostim prišel v Trst. Zahvalil se je organizatorjem Konference, ker so razumeli obseg in pomen šte-
vilnih velikih premikov, do katerih je prišlo zadnje čase v Evropi in na stvaren način začeli uresničevati sklepe dogovorov doseženih na mednarodni ravni.
Bliskovita naglica sprememb in pomembnih mejnikov na podorčju dogovarjanja je presenetljiva, je podčrtal de Michelis, saj je preteklo poldrugo leto od dogovora Andreotti-MarkoviČ v Umagu, slabo leto je mimo od ustanovitve zveze štirih držav v Budimpešti, ki je nato prerasla v sedanjo pentagonalo, ki je šele pred nekaj tedni v Benetkah slavila svoj prvi vrh.
Ob naglici, s katero se vrstijo razni pomembni dogodki, pa je izrednega pomena tudi vsebinski vidik sprememb; še do nedavnega bi bilo tudi srečanje med predstavniki trgovinskih zbornic Italije, Jugoslovaje, Grčije in Albanije povsem nepojmljivo. Z Ju-
goslavijo, ki ravno v tem obdobju preživlja izredno napete trenutke, je naglasil De Michelis, je Italija navezala že raznovrstne oblike sodelovanja. Z Grčijo jo veže članstvo Evropske gospodarske skupnosti, medtem ko se je na relaciji z Albanijo šele pred nedavnim začel ponovno vzpostavljati dialog. V kratkem bo Albanija spet polnopravna članica »evropske družine«, ko bo postala članica KVSE.
Srečno naključje je tudi, da tržaško srečanje poteka le dva dni po združitvi Nemčije, kar prinaša celotni Evropi nove možnosti in tudi nove izzive. Po dolgih stoletjih nasprotij v Evropi, ki so se v tem stoletju svetovnih vojn še poostrila, se stari kontinent končno spet združuje. Vendar pa se Evrope ne more združiti samo na severu, temveč jo je treba vse do skrajnega juga. V ta okvir se vključujejo pomembne pobu-
de, ki jih je omenil prej in pri katerih je Italija igrala eno izmed glavnih vlog, kot tudi tržaško srečanje. Težnje po združitvi in tesnejši kooperaciji v raznih predelih Evrope nikakor ne gre jemati kot konkurenčne, temveč kot pobude, ki se dopolnjujejo.
V okviru projekta združenja južnega predela kontinenta pa ima Trst, oziroma širše severno-zahodno področje Italije, zgodovinsko priložnost, da končno pozabi na svojo dolgoletno zapostavljenost »območja, ki je bilo na napačni strani meje«. V zvezi z vlogo Trsta je De Michelis ponovil pomen osi Barcelona-Benetke-Trst-Budimpeš-ta in tudi nujo, da pride do izgradnje avtocestne povezave Trsta s Slovenijo.
Ob vesti, da bo zakon za obmejna območja v kratkem sprejet (»prinesel« naj bi 450 milijard lir), pa je De Michelis sporočil še, da so znesek za gospodarsko sodelovanje za Vzhod v finančnem zakonu zvišali z 200 na 900 milijard lir. Kljub nespornim težavam pa je de Michelis odločno poudaril, da je optimist, ker današnji trenutek prinaša ob novih izzivi izjemne možnosti.
Konferenca predsednikov gospodarskih zbornic Jadrana se bo zaključila danes, ko bodo sprejeli skupni dokument, nakar si bodo gostje ogledali tržaško pristanišče. Na osnutek dogovora, o katerem so se razgovarjali že včeraj, so imele namreč posamezne delegacije nekaj pripomb. Vsekakor pa se udeleženci zavzemajo za pospešitev pomorskega prometa na Jadranu, utrditev in posodobitev jadranskih pristanišč, ki naj bi jih opremili tudi za prekooceanske povezave. Govor je bil tudi o razširitvi združenja Transadria oziroma o njegovi vključitvi v kontekst skupnosti Alpe Jadran in projektov Pentagonale.	„ , „ ,
3	Breda Pahor
Na sliki (foto Križmančič) De Michelis med govorom na tržaški trgovinski zbornici.
V Hotelu Europa posvet o načrtih na Severovzhodu
Danes bodo v Hotelu Europa v Nabre-zmskem bregu odprli enodnevno študijsko zasedanje o perspektivah severovzhodnih dežel pri načrtovanju evropskega gospodarstva.
Odprtje bo ob 10. uri, ko bo za uvodno Poročilo poskrbel deželni svetovalec Da-HoTersar. Prvi poseg bo nato imel pred-s®hnik EZ1T Franco Tabacco. Deželni odbornik Ferruccio Saro pa bo osredoto-h svoj doprinos k razpravi na analizo eželnega uveljavljanja na bančnem
Področju
pPfod pričetkom zasedanja bodo tajniki sv CISL in UIL iznesli podtajniku °Je pomisleke na zakon o obmejnih Jj hročjih. Predvidena so tudi srečanja z bon ' m odbornikom Gianfrancom Car-^ hejeni in predsednikom Pokrajine ozzojjjgjjj v popoldanskih urah bo na ?u seminar na temo »Institucionalne jjljJJrino-delo«. Seminarja, ki se bo za-,,J j u v nedeljo, se bodo med drugim alistT; *tuc** Enrico Bulfone, vodja soci-e skupme v deželnem svetu, pod-usednik deželnega odbora Frances-vsedržavni tajnik UIL Luccarini Poslanka Roberta Breda.
Berce je sicer umaknil svoj odstop politično stanje pa ostaja razburkano
Nebo nad tržaškim političnim prizoriščem ostaja oblačno, pa čeprav je včeraj posijal tudi kak žarek. Socialdemokratski tržaški občinski odbornik Mario Berce je namreč včeraj po raz-čiščevalnem sestanku z županom Ric-hettijem preklical ostavko, ki jo je predložil zaradi problemov, ki jih občinski upravi povzroča sprejem političnih beguncev iz Albanije. Toda po drugi strani ni zabeležiti nikake zjas-nitve po zaostritvi, ki jo je v vrstah petstrankarske koalicije povzročila izjava načelnika tržaškega političnega tajništva KD Scagnola, po katerem naj bi KD ne nameravala spoštovati dogovora o štaferi v vodenju tržaške občinske in pokrajinske uprave. Ob to izjavo se je včeraj kritično obregnil načelnik svetovalske skupine PSI v tržaškem občinskem svetu Weber. A pojdimo po vrsti.
Kot piše v tiskovnem sporočilu Občine Trst, je župan Richetti odborniku za skrbstvo Bercetu na že omenjenem razčiščevalnem sestanku zagotovil, da občinska uprava ne bo v ničemer
spreminjala svojih programov na področju skrbstva vsled novih bremen, ki jih nalaga sprejem albanskih beguncev. Po drugi strani pa je sam Berce z zadovoljstvom ugotovil, da je deželna uprava pokazala »prve znake«, iz katerih je mogoče sklepati, da bo Občini Trst dodelila izredne prispevke za sprejem beguncev. Sicer pa sta se Richetti in Berce strinjala, da Občina Trst brez dodatnih dotacij ni v stanju reševati teh problemov in da bi zatorej morala skupno s pokrajinsko in deželno upravo nastopiti pri predsedstvu vlade. Dogovorila sta se, da bodo za obravnavanje te problematike na Občini ustanovili poseben medodborniš-ki odbor, ki naj bi se že v ponedeljek sestal s predstavniki Dežele in Prefekture. Po tem dogovoru je odbronik Berce sklenil sprejeti vabilo župana Richettija, da prekliče svoj odstop.
Če bi se tržaške politične vode po tej strani lahko nekoliko umirile, pa ostajajo še vedno zelo razburkane zaradi že uvodoma omenjene izjave demokristjana Scagnola o spoštovanju
oziroma nespoštovanju »štafet«. Načelnik svetovalske skupine PSI v tržaškem občinskem sveti Weber je včeraj objavil tiskovno sporočilo, v katerem pravi, da Scagnolova izjava dodaja zmedo v že tako zmedeno stanje. »Pod očmi vseh je krhanje večine, ki ima mnogotere vzroke in za katero noče nobena stranka prevzeti odgovornosti,« pravi Weber. »Prav tako je težko zanikati, da uprave dosegajo skromne rezultate, da je težko izdelati sintezo za tako raznolika stremljenja in izoblikovati enotna hotenja. K vsemu temu je treba zdaj dodati še majavost polič-nih sklicnih točk, saj je edino gotovost, namreč sporazum o štafeti, zdaj postavila pod vprašaj ena izmed strank, ki ga je podpisala in ki je v zameno že dobila obilne "kompenzacije".« Weber zaključuje, da bodo socialisti zavzeli svoje stališče v torek, ko se bo zbralo njihovo vodstvo, a tistega dne bi se moral sestati tudi pokrajinski svet in po prvotnih napovedih izvoliti predstavnika SSk v odbor. Vse to je zdaj očitno vprašljivo.
Madžarska skupina mirovnikov je obiskala tudi naše mesto
Več tržaških mamilašev v zaporih ali bolnišnicah
hiim, “slegacija, ki se bo ud' gie°vhega pohoda, ki bo šel od Delegacija se je usti slovit S1.®5111 na vabilo ARCI in kulturnih društev, °
O V GHJ V
9la«iu‘Ioslnifl besedah so govo VzhnS P°.men velikih spreme: Uovp dc ln Pozdravili persp miiR„ JvroPe' Na prenovljene utjevidu naj bi Trst odigral po
no vlogo, saj je zemljepisno in tudi zgodovinsko na stičišču različnih narodov, oziroma, bil je in je lahko še važno srednjeevropsko križišče blaga in idej.
Zanimivo je bilo tudi neuradno srečanje z delegacijo madžarskega Sveta za mir, saj je bila že po sami sestavi dokaj pestra. V njej so bili študenti, poslanec madžarskega parlamenta, novinarka, duhovnik in nekateri drugi "poklici". Duhovnik se je celo učil slovenščine, saj ima v svoji fari več sto slovenskih vernikov. Posebno pa se je za probleme manjšin zanimala novinarka, saj je na Madžarskem ta problem nadvse aktualen.
Tržaško črno kroniko vedno bolj označuje prisotnost mamil in vedno več je žalostnih zgodb, v katere so vpleteni mamilaši. V nekaj dneh se je podobnih zgodb že kar nabralo, nabralo pa se je tudi število aretiranih oseb.
Včeraj so tako v Porpettu (videmska pokrajina) aretirali 24-letnega Tržačana Giuliana Dougana. Aretacija je bila dokaj dramatična in bo Dougana drago stala. Vse se je zgodilo pri avtocestnem izhodu pri že omenjenem Porpettu, kjer je patrola karabinjerjev opravljala običajne preglede. Do zapore je pripeljal tudi Dougan, ki je bil za volanom opla, vendar se ob znaku karabinjerjev ni ustavil. Nasprotno pritisnil je na plin in se pognal proti podoficirju, ki je vodil patrolo. Slednji je pravočasno odskočil, njegovi kolegi pa so sprožili nekaj opozorilnih strelov. Ustavili so Dougana in našli v njegovem avtomobilu zavojček z gramom heroina. Dougana so aretirali z obtožbo poskusa umora in zaradi posesti mamil.
Pred dnevi, to je 28. septembra, so policijski agenti vdrli v stanovanje v Ul. Donaggio 18 in aretirali 23-letnega Massima Amaraddia. Stanovanje so agenti nadzorovali že več časa in opazovali ljudi, ki so vanj zahajali. Preiskava je pokazala, da je bilo stanovanje resnično razpečevalni center, saj so v njem našli 50 gramov heroina, 4 gra-
me hašiša, posebno tehtnico in 9 milijonov lir, ki so bili "sad" prekupčevanja. Agenti so prijavili tudi 28-letnega Paola Scozzarija, ki je imel gram heroina.
Poti narkomanov pa ne peljejo samo v zapor, ampak tudi v bolnišnico. Tako so predsinočnjim agenti priskočili na pomoč 30-letnemu Igorju Bia-sonu, ki stanuje v Ul. San Pelagio. Našli so ga nezavestnega v Ul. San Michele in ker ni dajal več znakov življenja, so mu pomagali s srčno masažo. Potem so ga z rešilcem odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ugotovili komo tretje stopnje zaradi zastrupitve z mamili (heroinom).
Po nesreči izdihnil v katinarski bolnišnici
Predsinočnjim je v katinarski bolnišnici umrl 64-letni Giovanni Con-tento, ki je stanoval v U. Ginnastica št. 24. Contento je bil pred dnevi žrtev prometne nesreče, ki je bila na Obalni cesti.
Contento se je peljal s svojim mopedom, ko ga je podrl avtomobil vol-kswagen. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili več udarcev na prsnem košu. Udarci so bili za Contenta usodni.
Delegacija iz Doline obiskala pobrateno občino Kočevje
Prejšnji teden se je mudila na uradnem obisku v pobrateni občini Kočevje delegacija občine Dolina. Odbornik Gherbassi (KPI) in načelnika svetovalskih skupin Kofol (PSI) in Mahnič (SSk) so se na županstvu v Kočevju srečali s predstavniki tamkajšnje občine. Srečanja se je udeležila tudi delegacija s Kočevjem pobratene občine Rab in delegacija skupščine občine Ljubljana.
Ob težki izgubi dragega očeta izreka sodelavcu Pavlu Slamiču in družini iskreno sožalje
Glasbena matica
Ob izgubi dragega očeta izreka Pavlu Slamiču iskreno sožalje
KD Ivan Cankar
Ob izgubi dragega očeta izreka kolegu Pavlu Slamiču in družini iskreno sožalje
društvo Jus
Ob izgubi dragega očeta sočustvujejo s Pavlom Slamičem in mamo
Aleš, Igor, Magda, Martin, Nadja in Ivo, Tanja in Marko, Viviana in Gianfranco
Ob bridki izgubi dragega Igorja Jankoviča izreka družini občuteno sožalje
Glasbena matica
Ob težki izgubi dragega brata oz. sina Igorja sočustvujejo z Noro in gospo Vlasto Jankovič
družine Lokar, Libero Polo-jaz in Nazario Polojaz
Ob smrti dragega Igorja žalujeta z Noro in Vlasto
Marjuča in Silvio
Ob smrti dragega očeta Igorja sočustvujejo z družino
Edo, Elena, Aleš, Kristina, Štefan, Luka, Robi in Marko
Ob izgubi dragega Igorja sočustvujeta z družino Jankovič
družini Slokar in Gaggi
Za prijateljem Igorjem žalujejo
Marko, Mitja, Aldo in Lidija
Žalujejo za prijateljem Igorjem
Aldo, Guido, Rino, Mario, Egon, Mario Lenko in Jano
Ob izgubi dragega Igorja Vlasti, Nori, Mitji in Branku naše globoko sožalje
Jasna, Iko in Nadja
Ob smrti svojega člana Igorja Jankoviča izreka TPK Sirena vsem svojcem iskreno sožalje.
Ob prerani izgubi sina Igorja izrekajo mami Vlasti Jankovič in družini iskreno sožalje
Dijaška matica in osebje dijaških domov v Trstu in Gorici
Ob težki izgubi dragega sina Igorja izreka iskreno sožalje svoji odbornici Vlasti
Društvo slovenskih upokojencev Trst
Ob izgubi dragega nonota izrekajo globoko sožalje Davidu in družini Maja, Alessia, Ingrid, Nataša, Andrej, Maldo, Robert in David
NARODNA
in
ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
prireja
TEČAJ O ARHIVISTIKI
Informacije in prijave:
NŠK, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 774333
NŠK OZ, Trst, Ul. Petronio 4, tel. 733086
__________gledališča_______________
ROSSETTI
Gledališča sezona 1990/91 - Začetek sezone bo 6. novembra s Pirandellovim HENRIKOM IV. v interpretaciji G. Bo-settija.
VERDI
Operna sezona 1990/91 - Pri blagajni gledališča Verdi je v teku vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih. Urnik: od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. Ob ponedeljkih zaprto.
V gledališču Verdi so v teku priprave na otvoritev letošnje sezone, ki bo 16. t. m. z Mozartovo opero DON JUAN.
LA CONTRADA -
Gledališče Cristallo
Pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti so v teku vpisovanja novih abonmajev.
Nocoj ob 20.30 premiera z delom Francesca Macedonia in Ninija Perna »Quela sera de febraio...«, igrajo Ariella Reggio, Mimmo Lo Vecchio, Gianfranco Saletta in Orazio Bobbio.
Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Cenjene obiskovalce Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, naše stalne abonente in vse, ki bi to želeli postati, obveščamo, da vpisovanje abonmajev vsak dan, razen nedelje, od 10. do 14. in od 17. do 19. ure, ob sobotah pa od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, ali po tel. na št. 734265.
Gledališče MIELA
Ciklus posvečen judovski kulturi
Nocoj ob 20.30 drugi koncert orkestra THE VAN LEER CHAMBER MUSIČ PLAVERS, ki bo izvajal skladbe Mozarta, Ben-Haima in Schuberta.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 6. oktobra 1990
BRUNO
Sonce vzide ob 6.09 in zatone ob 17.37 - Dolžina dneva 11.28 - Luna vzide ob 18.13 in zatone ob 8.41.
Jutri, NEDELJA, 7. oktobra 1990
MARKO
PLIMOVANJE DANES: ob 3.43 najnižja -36 cm, ob 9.53 najvišja 58 cm, ob 16.30 najnižja -58 cm, ob 22.43 najvišja 32 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,2 stopinje, zračni tlak 1019,7 mb, narašča, veter vzhodnik severovzhodnik, 30 km na uro, burja s sunki do 54 km na uro, vlaga 87-odstotna, nebo oblačno, padlo je 6 mm dežja, morje razgibano, temperatura morja 19,8 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILA STA SE: Mattia Montenesi, Marco Munitello.
UMRLI SO: 58-letna Anna Casada, 77-letni Nazzario Tremul, 64-letni Giovanni Contento, 53-letni Silvano Zacchigna, 78-letna Lidia Kicovich, 32-letni Claudio Perossa, 71-letni Libero Russignan.
OKLICI: uradnik Euro Sereni in gradbeni inženir Marijana Pavin, arhitekt Andrea Benedetti in zdravnica Claudia Busecchian, elektrikar Paolo Stingone in frizerka Nataša Cociani, slaščičar Giulia-no Habjan in uradnica Edda Deana, poslovodja Leslie Neil Champion in univerzitetna študentka Paola Brigadini, mehanik Giorgio Pellicand in natakarica Antonella Viezzoli, s svobodnim poklicem Roberto Pellarini in s svobodnim poklicem Simona Busca, orožnik Alfonso Benadduce in izdelovalka Laura Sacchi-ero, upokojenec Bruno Pauluzzi in gospodinja Giuseppina Erochne, uradnik Gaetano Padricello in v pričakovanju prve zaposlitve Maria Gabriella Frascel-la, inštalater Leonardo Crepaldi in gospodinja Adriana Galati, orožnik Antoni-no Ferrigno in gospodinja Eliana Manfredi.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 1., do sobote, 6. oktobra 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Milje - Lungomare Ve-nezia 3.
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. C. Battisti 1, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3.
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Battisti 1, Ul. Bernini 4, Milje -Lungomare Venezia 3 (tel. 422923) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
sprejemanja raznih objav, osmrtnic, sožalij, čestitk, malih oglasov, športnih obvestil, šolskih vesti itd. od ponedeljka do petka: 8.30-
12.30	- popoldne samo osmrtnice in sožalja
13.30	-17.00. Ob sobotah: 8.30 - 12.30.
PUBLIEST Sri_____________________
Ul. Montecchi 6, III. nadstr., tel. 7796-611
Uredništvo PRIMORSKEGA DNEVNIKA, tel. 7796-600, sprejema samo osmrtnice in sožalja od 17.00 do 21.00, ob sobotah od 13.30 do 21.00.
koncerti
razstave
Repentabrska cerkev Jutri, 7. t. m., ob 18. uri bo v repenta-brski cerkvi zadnji glasbeni popoldan stare in sodobne glasbe, ki ga prireja GALLUS CONSORT v sodelovanju s tržaškim deželnim sedežem RAI in Pokrajino Trst. Na sporedu bo »Glasbeno romanje v Santiago de Compostela«. Izvajajo: Barbara Janowska (sopran), Marcin Szczycinski (kontratenor), Cezary Szyf-man (tenor), Jan Sobolewski (bariton), na inštrumentih pa Jacek Urbaniek, Agata Sapiecha, Tadeusz Cžechak in Marcin Zalewski.
Glasbeni september V ponedeljek, 15. t. m., ob 20.30 bo
na sporedu zaključni koncert, na katerem bodo z ljubljanskim komornim orkestrom Slovenicum nastopili zbori Cap-pella Civica, Savorgnano iz S. Vita al Tagliamento in Milan Pertot iz Barko-velj. Koncert bo vodil Marco Sofianopu-lo, obsegal pa bo simfonično-zborovske skladbe Haydna in Cherubinija.
Glasbena matica Koncertni abonma 1990/91 v Kulturnem domu v Trstu
SPORED: 16. t. m. Slovenski oktet -Umetniški vodja Anton Nanut; 24. t. m. (*) Simfonični orkester konservatorija iz Kromeriža, Akademski pevski zbor in Mešani pevski zbor Zerotin iz Olomuca. Zborovodja Jiri Klimeš, dirigent Stojan Kuret; 8. novembra (**) Hubert Bergant (orgle); 27. decembra Godalni kvartet "Klima" iz Zagreba. Umetniški vodja Josip Klima; 20. december Dubravka Tomšič, klavir; 1. februarja 1991 Komorni orkester "Slovenicum". Dirigent Uroš Lajovic.; 21. februarja 1991 Komorna skupina "Cappella Civica". Dirigent Marco Sofianopulo.; 7. marca 1991 Simionični orkester Slovenske filharmonije. Dirigent Marko Munih, solista Črtomir Šiškovič, violina, Eva Novšak - Houška, mezzosopran.
’ Koncert v cerkvi sv. Antona Novega v Trstu
" Koncert v stolnici sv. Justa v Trstu Vpisovanje abonmajev v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29, tel. 418605, od 10. do 12. ure.
razna obvestila
Godba na pihala iz Ricmanj obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo. Vpisovanje se vrši v Babni hiši v Ricma-njih do torka, 9. oktobra, od 17.00 do 19.30, razen v nedeljo.
ŠD Polet organizira od 15. oktobra dalje tečaj modernih in standardnih plesov v ogreti telovadnici ŠD Polet na Pikelcu. Vpisovanje na kotalkališču v Repentabr-ski ulici vsak dan od 15.30 do 20. ure, tel. 211758.
Barkovljanska skupnost vabi vse, posebno noše, na procesijo roženvenčne Matere božje, ki bo jutri, 7. t. m., po maši od 8. ure.
V Bazovskem domu bo potekala rekreacija za odrasle. Vabimo vse zainteresirane, da se javijo v ponedeljek, 8. oktobra, ob 21. uri v bazovskem domu na informativnem sestanku.
Plesna šola KD F. Prešeren iz Boljun-ca obvešča, da bo ob 8. do 10. oktobra potekalo vpisovanje na začetni in nadaljevalni tečaj standardnih in latinskoameriških plesov za otroke in mladino. Zglasite se lahko v gledališču F. Prešeren od 17. do 19. ure.
Romarsko sezono na Sv. Višarje bomo zaključili jutri, 7. oktobra, z opoldansko mašo. Ker pa bo žičnica vozila do nedelje, 14. oktobra, bo maša vsak dan do tega dne, razen ob petkih.
Letniki 1949 vabijo na skupno praznovanje. Tel. na št. 211983 - urnik trgovin ali 211334 - ob večernih urah.
Letniki 1920 s Proseka, Kontovela, iz Gabrovca in Briščikov vabijo, da bi se zbrali ali telefonirali na št. 225006.
izleti
Slovenska gobarska družina - Trst
orgjanizira v jutri, 7. oktobra, tradicionalni jesenski gobarski izlet za člane v Hu-dičevec. Dobimo se ob 8. uri pred spomenikom padlim, na Opčinah. Obvezna osebna izkaznica ali potni list. Vablejeni!
Zimovanje in smučanje na Rogli od 29. decembra 90 do 5. januarja 91 za mlade od 12. do 17. leta starosti. Vpisovanje do 12. ure v soboto, 13. oktobra, na SKGZ, tel. 368094, in v Dijaškem domu Srečko Kosovel, tel. 573141.
KD in ŽPZ L Grbec priredita v nedeljo, 14. t. m., enodnevni izlet v Poreč. Prostih je še nekaj mest. Vpisovanje v društvenih prostorih.
Mladinski odsek SPDT organizira izlet na Volnik jutri, 7. t. m„ za vse osnovne šole iz tržaške pokrajine. Zbirališče ob 9. uri na glavnem trgu v Repnu. Informacije na tel. št. 55180 v večernih urah.
Liga za okolje prireja v nedeljo, 14. t. m„ vodeno ekskurzijo v park Doline Glinščice. Zbirališče ob 9. uri na trgu v Boljuncu. Vpisovanje in informacije na tel. št. 364746.
V	TK Galeriji je na ogled 100. razstava TKG. Tihomir Pinter razstavlja fotografske portrete umetnikov v ateljeju. Razstava bo trajala do 12. t. m.
V	Trstu je na ogled vrsta razstav, ki spadajo v okvir pobude »Neoklasicizem -aktualnost in zgodovina Trsta« in ki bodo na ogled do konca decembra.
V	Vili Sartorio je na ogled razstava »Neoklasicizem - umetnost, arhitektura in kultura v Trstu«, v Muzeju Revoltella »Aktualnosti neoklasicizma«, urnik: vsak dan 10.00-13.00, ob četrtkih in petkih
10.00-	22.00, ob nedeljah 10.00-13.00 in
17.00-	20.00, v bivšem anglikanskem templju pa je na ogled razstava »Potovanje, potniki, neoklasicizem«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in 17.00-19.00.
V	občinski razstavni dvorani na Trgu Unita je na ogled razstava »Načrti za cesarja«. Umik: vsak dan 10.00-13.00 in
17.00-	19.00.
V	galeriji Cartesius bodo danes ob 18. uri odprli retrospektivno razstavo LINA BIANCHI BARRIVIERA. Razstava bo trajala do 24. t. m. s sledečim urnikom: 11.00-12.30 in 16.30-19.30; ob nedeljah in praznikih 11.00-13.00; ob ponedeljkih zaprto.
V	pritličnih prostorih TKB v Ul. F.
Filzi 10 je na ogled razstava akvarelov JOŽETA ŠAJNA.
V	galeriji Rettori Tribblo 2 bo do 12.
oktobra na ogled retrospektivna razstava slikarja DVALMA STULTUSA.
Grad sv. Justa (Bastione fiorlto) - Na gradu bo do 14. oktobra na ogled antološka razstava del slikarja SANTA TO-MAINA po rodu iz Kalabrije. Na ogled je tudi skupinska razstava slikarjev in kiparjev E. Cafiera, F. Ferzinija, G. Gra-nerisa in R. Tigellija. Umik vsak dan od 10. do 13. in od 15. do 18. ure.
Na letoviščarskem sedežu v Miljah
bo do 15. t. m. odprta razstava risb slikarske šole prof. Luciane Tiepolo. Umik: ob delavnikih od 9. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto.
V	Miramarskem parku (Konjušnica)
je odprta razstava risb na platnu slikarke MIELE REINA. Slike se nanašajo na obdobje 1956 - 1961, v galeriji Torbandena pa razstava risb na papirju iz istega obdobja. Razstavi bosta na ogled do konca oktobra po sledečem umiku: v Miramarskem parku vsak dan od 10. do 18. ure; v galeriji Torbandena vsak dan od 10. do 13. ter od 16. do 20. ure, ob praznikih samo zjutraj.
SKD TABOR Opčine - Prosvetni dom. Do 15. t. m. je na ogled razstava JOŽETA PETERNELJA-MAUSARJA in VINKA PODOBNIKA. Umik: ob delavnikih od 16. do 20. ure. Vabljeni!
V	galeriji Nadie Bassanese - Trg Giotti 8 - bo od danes do 24. novembra razstava z naslovom "Leo Castelli post pop artists". Na ogled so risbe in grafike od šestdesetih let do danes, razstavljajo pa Richard Artschwager, Ed Rosch, Ell-sworth Kelly, Robert Morris, Bruce Nau-man, Richard Serra in Keith Sonnier. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure.
šolske vesti
Dne 26. t. m. je tržaško šolsko skrbništvo razpisalo redni natečaj za vstop v stalež učiteljev na slovenskih osnovnih šolah. Rok za predstavitev prošenj zapade 26. t. m. Potrebne informacije dobite na sedežu Sindikata slovenske šole, Ul. Carducci 8/II, tel. 370301, v torek in četrtek od 11. do 12. ure, v sredo in petek od 16. do 17. ure.
kino
ARISTON - 16.45, 22.00 Quei bravi ra-gazzi, r. Martin Scorsese, i. Robert De Niro, □
EKCELSIOR - 16.00, 22.15 Pretty Wo-man, r. Garry Marshall.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 22.00 Henry e June, i. Uma Thurman, □□ NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Ripossedu-ta, kom., i. L. Blair.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Ti amerd fino ad ammazzarti, kom., i. Kevin Kline, Tracey Ullman.
NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Ragazzl fuori, r. Marco Risi, □
NAZIONALE IV - 15.45, 22.15 Le mon-tagne detla luna, pust. GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Ritorno al futuro parte III, r. R. Zemeckis, i. M. J. Fox.
MIGNON - 16.00, 22.15 Fantasta, prod. Walt Disney.
EDEN - 15.30, 22.00 Delirio di iemmine viziose, pom., □ □
CAPITOL - 17.00, 22.00 Ancora 48 ore, i.
E. Murphy, N. Nolte.
LUMIERE - 16.30, 22.15 Acgue dl prima-vera.
ALCIONE - 16.30, 22.10 Joe contro 11 vulcano, i. Tom Hanks, Meg Ryan. RADIO - 15.30, 21.30 Le schiave del ses-
so, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
UREDNIŠTVO PRIMORSKEGA DNEVNIKA V TRSTU SPREJEMA OBJAVE ”PRISPEVKOV“ od ponedeljka do sobote med 9. in 15. uro
Prispevke lahko izročite tudi v Tržaški knjigarni
Danes si obljubita večno zvestobo VIVIANA BUKAVEC in ROBERTO ANTONI
Ljubezni, razumevanja in zdravja jima želijo mama, tata, Daria in Dimi tri.
razne prireditve
SKD Barkovlje prireja PRAZNIK KA-RAMALOV jutri, 7. t. m., ob 15.30. Poskrbljeno za hrano, prijačo in srečolov. Istega dne bosta razstavljala nekaj svojih likovnih izdelkov Rado Jagodic in Štefan Turk.
Slovenski kulturni klub (višješolska mladina in akademiki), Ul. Donizetti 3, vabi danes, 6. oktobra, na večer z naslovom JE NAŠA ŠOLA RES KVALITETNA. Člani SKK bodo prikazali rezultate ankete, ki so jo na to temo izvedli med slovenskimi visješolci. Sledilo bo predvajanje filma Attimo Fuggente. Začetek ob 18.30.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu, Donizettijeva ulica 3, pričenja prihodnji ponedeljek, 8. oktobra, svojo redno sezono ponedeljkovih kulturnih večerov in srečanj. Prvi večer bo v sklopu prireditev Koroški dnevi na Primorskem. Odprli bodo razstavo ARHITEKTURA ZILJE, ROŽA IN PODJUNE, ki sta jo pripravila prof. dr. Peter in Majda Fister. Poleg tega bodo še predstavili istoimensko knjigo in predvajali enourni videofilm o arhitekturi na Koroškem. Večer bo v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30.
Odbor sekcije VZPI-ANPI za Prosek -Kontovel vabi bivše partizane 18. bazoviške brigade 30. divizije na TOVARIŠKO SREČANJE danes, 6. t. m., ob 10. uri v dvorani Doma JLA v Ajdovščini. Prevoz z lastnimi prevoznimi sredstvi.
SKD Slavec Ricmanje-Log priredi s sodelovanjen ansambla Miramar in pod pokroviteljstvom občine Dolina KONCERT JAPONSKEGA HARMONIKARJA VASUMIRA KOBAVASHIJA ter ANSAMBLA ENSEMBLE MODERN v četrtek, 11. t. m., ob 20.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
___________prispevki__________________
V	spomin na dragega Karla Rudeža daruje Bogdan Ciuk z družino 15.000 lir za Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč.
V	spomin na Pepija Guština darujeta Ivanka in Milka Simoneta 20.000 lir za ŠK Kras.
Ob prvi obletnici smrti ljubljene žene Pine Kravos por. Rustja daruje mož Nino 50.000 lir za spomenik NOB v Gabrovcu.
V	spomin na Tanjo Škrinjar darujeta Mara in Boris Jogan 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Marija Ujčiča daruje Roza Počkar 10.000 lir za škedenjski muzej.
Marija Merlak - Katrn daruje' 15.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin na tovarišico Tonko Kolerič daruje Marino Dovgan 30.000 lir za Kulturno društvo Škamperle Union.
N. N. daruje 200.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost, 50.000 lir za Združenje aktivistov in invalidov NOB in 41.600 lir za politične preganjance.
V	spomin na drago Tonko Kolerič daruje Justa Bizjak 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
Namesto cvetja na grob Danice Košuta darujeta Zofi in Odon Sedmak 20.000 lir za kriški Ljudski dom.
Slavoljub Štoka prispeva 20.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Rafaele Ferlu-a vd. Ferfoglia darujejo Filipčič, Brus, iškovič, Starc, Pertot, Verginella, Basti-ani, Ferluga, Igrau, Bogateč, Piščanc, Paola in Silvana ter Lučko 260.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na pokojne'starše, brata in sestrično Milko Rutar daruje Pini 15.000 lir za Sklad Andra Čoka in 15.000 za slovenske upokojence.
Ob 15. obletnici smrti našega nepozabnega Androta darujejo svojci 300.000 lir za Sklad Andrej Čok.
Namesto cvetja na grob Igorja Jankoviča daruje Zdenka 30.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin na Ljubota Černeta daruje Sonja Stubel Prinčič 20.000 lir za Sklad Sergija Tončiča.
Danes praznuje 80. rojstni dan naša draga mama in nona
DANICA ČOK
Ob tem lepem jubileju ji čestitajo hčeri Vilma in Boža z družinama, vnuki in pravnuki
čestitke
FEDERICA! Danes praznuješ 7. rojstni dan. Bodi še naprej vesela in pridna doma in v šoli. To ti želijo brat Alex, mama in očka.
Danes praznuje rojstni dan FRANC BANDI iz Doline. Še na mnoga zdrava in srečna leta mu želi prijatelj Angel Kosmač.
Danes praznuje 81. rojstni dan FRANC BANDI iz Doline 169. Vse najboljše mu želijo vsi njegovi.
9. t. m. bosta ADA in ELVINO BUSOLA praznovala 25. obletnico poroke. Obilo sreče in zdravja vnaprej jima želijo sorodniki ter prijatelji.
Danes bo medvejska klapa veselo zaigrala BOJANI ob njenem 18. rojstnem dnevu. Starši, sestra, stric in teta, botra z možem ter mali Nikola, ki ji pošilja polno vrečo poljubčkov, želijo Bojani vse najboljše in ji pošiljajo sledeče voščilo: Draga Bojana! Danes postaneš polnoletna in morala si boš sama izbirati pravo pot v življenje. Stali ti bomo vedno ob strani starši, sorodniki in prijatelji.
__________mali oglasi________________
PRODAM fiat ritmo, letnik '85, po ugodni ceni. Tel. na št. 410259 ob večernih urah.
PRODAM fiat ibiza, letnik '86, v dobrem stanju. Tel. na št. 208271.
UGODNO prodam pregrinjalo za avtomobil. Tel. v večernih urah na št. 826459.
ALFETTA 2000, črna, letnik 80, v odličnem stanju, na prodaj. Najboljšemu ponudniku lahko podarim FIAT 125. Klicati na tel. 200173.
FIAT UNO 45SL, leto 87, v odličnem stanju, po ugodni ceni, prodam. Tel. 200912 v večernih urah.
IŠČEMO gospodinjsko pomočnico. Telefonirati od 20. do 21. ure na št. 220313.
PODJETJE, ki se ukvarja z elektroniko, išče fanta za pomoč part-time. Pismene ponudbe poslati na Publiest - Mali oglasi, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »G.S.«.
IMPORT-EXPORT išče: 1. izkušeno osebo za vodenje knjigovodstva, z dolgoletno prakso. Zahtevamo znanje na davčnem področju in praktično uporabljanje personal computerja. Zaželeno znanje slovenskega ali srbohrvaškega jezika; 2. izkušeno osebo za uvoz-no-izvozne operativne funkcije. Zahtevamo znanje slovenskega ali srbohrvaškega jezika. Pismene ponudbe poslati na Publiest - Mali oglasi, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro »Sodelovanje«.
V	OKOLICI Padrič se je izgubila mačka, ki odgovarja na ime Miki. Je bele barve z rdečimi in sivimi lisami ter zelenimi očmi, stara štiri leta. Kdor jo vidi je naprošen, da tel. na št. 226682 ali 226355.
MLADA DRUŽINA išče trisobno stanovanje na Opčinah, Proseku, Furlanski cesti, v Barkovljah ali na Greti. Tel. 572126 v večernih urah.
PRIZNANI zamejski ansambel išče basista (bas kitara) s poznanjem slovenske narodnozabavne glasbe. Pismene ponudbe poslati na Publiest S.r.l., Ul-Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Bas - Kitara«.
PRI ČOČEVIH osmico so odprli. Vino na pipco dali in tudi za domač prigrizek poskrbeli, zato korajžno v Doberdob, da poide ne dobrot!
PEPI SANCIN - ŠARNEK odpre v Dolini danes, 6. t. m., osmico. Toči belo in črno staro vino.
ŠTEDILNIK za ogrevanje 'na drva (Ter-mocucina TG 24) za 3.000.000 lir prodam. Tel. 291430 ob popoldanskih urah.
V	GOSPODINSTVU nudim pomoč, enkrat ali dvakrat tedensko, v okolici Milj. Telefonirati na št. 003866/59850.
KUPIM stanovanje na Opčinah ali v središču mesta. Tel. na št. 213267 od 13-do 14. ure - Marko Sošič. IŠČEMO v Koprivnem kuharsko pomočnico ob večernih urah. Tel. (0481) 80102.
menjalnica				5. 10. 1990	
TUJE VALUTE	FDCING i	 MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar .		 1150,650	1130.—	Japonski jen 		8,684	8,200
Nemška marka.		 748,990	740,—	Švicarski frank		896,250	890.-"
Francoski frank		 223,660	220,—	Avstrijski šiling		106,484	105.-"
Holandski florint ... 664,370		658.—	Norveška krona		192,85	189.-"
Belgijski frank		 36,370	35,500	Švedska krona		202,900	199."' 7;500 11,25°
Funt šterling ..		 2204,250	2165 —	Portugalski eskudo .	8,470	
Irski šterling ..		 2009,500	1970 —	Španska peseta 		11,943	
Danska krona .		 196,300	191,—	Avstralski dolar		962,250	900-"
Grška drahma.		 7,517	7 —	Jugoslov. dinar 		—	100.-"
Kanadski dolar		 998,700	960,—	ECU		1546,800	
					
					
KAJ RAZDRAŽI ČLOVEKA? ^ » ^
Dobri ljudje so potrpežljivi. Če se jim kdo podela na glavo, mu vljudno rečejo: »Oprostite prosim, opravili ste samo ta malo, a bi bili tako prijazni, pa naredite še ta veliko.« Jaz nisem takšen, nisem dober. Včasih sem razdražljiv. V zadnjih letih opažam, da me najbolj razdražijo TV reklame.
TV reklame lahko delimo v dobre, znosne in neznosne. Dobrih je malo, o njih se ne bi pogovarjali, znosne bi tudi še preživeli, kaj pa neznosne?
Neznosne delimo v: agresivne, abotne in agresivno abotne. Za agresivne so značilni: strašen hrup, dretje in preglasni glasbeni vložki. Za abotne je značilno, da se nekdo pretvarja, da je bedak, le-ta prepriča druge ali drugi njega, da poseže po reklamiranem izdelku. Večina pa je tako in tako abotno agresivnih. Pa si jih oglejmo. Scenarij je preprost: s pomočjo hrupa te želijo prepričati, da kupiš njihove izdelke, kar je značilnost agresivnih, potem pa nastopijo še bedaki. Tako imamo abotno-agresivno reklamo.
Lepotica (lahko jih je tudi več), nezainteresirano strmi v prazno. Potem pride le-
potec, ona ga še pogleda ne, za njim se prikaže klovnu podoben človek, ki se pači kot opica. Ker pa ima pri sebi poseben spray, žvečilni gumi, odurno pijačo ali prašek zoper insekte, se lepotica (ali cela čreda teh), naglo predrami in se senzualno smehlja bebčku. Poudarek je na seksualnosti ženske in nemoči, grdobi ter neumnosti moškega. Ogabni izdelek pa mu prinese lepotico kot pečeno gosko na pladnju.
Drug tip scenarija je še bolj rafiniran. Lepotec v palači z marmornatim bazenom, oblečen kot vojvoda waleški, se usede v rolls royce in ponudi lepotici, oblečeni pri Diorju, izdelek vreden šest do sedem lir ali par. Ona mu z zvestim pogledom nasloni glavo na ramo. Vsak gledalec, še tako naiven, lahko razbere, da mu ni tako naklonjena zaradi palače, tudi ne zaradi bazena, Walesa, avtomobila, ampak zaradi biskvita, vrednega pet lir.
Naslednjo varianto predstavlja reklama-opereta. Ničvreden izdelek občuduje cel trop manekenov in manekenk, potem si padejo v objem in zarajajo, ter složno zapojejo
hvalnico (norosti). Je še nekaj različic, vse pa slonijo na ceneni spolnosti, ki si jo pridobiš z nič prida izdelkom. V 99 odstotkih reklam, razen otroških, si glavne vloge delijo seks, agresivnost in abotnost.
Sporočila so vedno ista. Osamljena, zapuščena, neopažen, prezrt, posežeta po sprayu, parfumu, krekerju, šamponu, pijači, stolu, preprogi, avtomobilu, jadrnici, to je čisto vseeno. (Ni pomembno ali je reklamirani izdelek vreden en sold ali vrečo cekinov. Namen reklame je vedno ta, da ti reklamirani izdelek da občutek izrednosti.) Rezultat je vedno enak. Osamljeno že oblegajo parfumirani brkači, čim vzame v roke biskvit, zapuščeno obletavajo maziljenci v smokingih, takoj, ko si opere lase s šamponom. Neopaženi je naenkrat obdan s prsatimi lepoticami in to takoj, ko je naročil kozarec nemogoče pijače. Prezrtega poljubljata na vsako stran dve, takoj, ko se je odločil za...
Toda protiukrepi so na dlani. Proizvajalci TV aparatov so izumili gumb za začasno izključitev zvoka, slike ali obojega.
/Ti
Tedenski pregovor:
't
Potrpljenje
30Žre
mdiča.
( nemški)
Spominski datumi:
□	Pred 45 leti: 7. 10. 1945 je bil v Trstu ustanovni zbor Slovenske prosvetne zveze za Slovensko primorje in Trst.
□	Pred 45 leti: 8. 10. 1945 je izšel dekret ZVU, ki je' urejal položaj slovenskega šolstva.

Osebnosti:
□ 10. 10. 1945 je v Tarčetu pri Čedadu umrl duhovnik Anton Bankič (Banchig), se je rodil 6. 5. 1865.
A
LJUBLJANA Cankarjev dom
V	GALLUSOVI DVORANI nocoj, 6. 10., ob 19.30: koncert nagrajencev 11. tekmovanja pihalnih orkestrov Slovenije - Mladinski pihalni orkester Piran (dir. Umberto Radojkovič), Pihalni orkester Krško (dir. Drago Gradišek), Papirniški pihalni orkester Vevče (dir. Jože Hriberšek).
V	GALLUSOVI DVORANI v sredo, 10. 10., ob 19.30: koncert Bamberških simfonikov, dir. Horst Stein, hornistka Marie-Luise Neunecker (R. Strauss, Bruckner).
V	GALLUSOVI DVORANI v četrtek, 11., in petek, 12. 10., ob 19.30: koncert Simf. orkestra Slovenske filharmonije, dir. Uroš Lajovic, pianistka Tatjana Ognjanovič (Golob, Prokofjev, Mahler). Festival
V	DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE v nedeljo, 7. 10., ob 19. uri: koncert komornega zbora Consortium musicum, dir. Mirko Cuderman, pianist Tomaž Petrač (Beethoven, Cherubini).
V	VITEŠKI DVORANI v petek, 12. 10., ob 19.30: klavirski recital vrhunskega ameriškega mojstra Phillipsa Evansa (Joplin, Garner, Evans, Beethoven, Bartok, Chopin).
koper
Gledališče
V	BARU nocoj, 6. 10., ob 20.30: večer swinga, be bopa, sambe in bossa nove s triom Manhattan Aspirations - kontrabasist Matevž Merkol, saksofonist Clemens Pliem in kitarist Fernando Correa.
VIDEM
Palamostre
V	torek, 9. 10., ob 21. uri: koncert Komornega orkestra Padove in Veneta, dir. Bruno Giuranna, solist Joaguin Achucarro - klavir (Beethoven).
Stolnica
V	petek, 12. 10., ob 21. uri: 15. jesenski ciklus orgelskih koncertov - igra Rosario Merendiho.
Palasport Carnera
V	petek, 12.10., ob 21. uri: rock s skupino Elio e le storie teše.
Ljubljana
°Pera SNG
T V sredo, 10. 10., ob 19. uri: balet Rozalinda (Johann Strauss), dir. tSor Švara.
, ^ četrtek, 11. 10., ob 20. uri: premiera opere Carmina burana 'Carl Orff), dir. Lovrenc Arnič.
i v soboto, 13. 10., ob 19. uri: opera Traviata (Giuseppe Verdi), dir. 9°r Švara.
CankarjBv dom
(I,V ŠTIHOVI DVORANI v nedeljo, 7. 10., ob 20.30: Ob letu osorej '“ernard Slade), rež. Boris Kobal (ponovitev 14. 10.). b v LINHARTOVI DVORANI v petek, 12. 10., ob 21. uri: Ta, ki je ,J‘a nekoč prekrasna žena izdelovalca čelad - Bronasta komedija ' eter Halasz-Seth Tillett), rež. Seth Tillett, glasba Johann Strauss, 9°stovanje newvorškega Love Theatre.
Drama SNG
Nocoj, 6. 10., ob 19.30: Malomeščanska svatba (Bertolt Brecht), rež. Edvard Miler.
.C Ponedeljek, 8. 10., ob 18. uri: Zid, jezero (Dušan Jovanovič), Dušan Jovanovič (ponovitev 13. 10. ob 20. uri).
Mi i torek. 9- 10., ob 19.30: Sanacija (Vaclav Havel), rež. Dušan makar (ponovitvi 11. in 12. 10.).
V	sredo, 10. 10., ob 20. uri: koncertno-gledališki nastop Jerice Mrzel, - Prešernove, Kocbekove, Zlobčeve, Pavčkove, Fritzeve, Brechtove, Enzensbergerjeve in Prevertove pesmi je uglasbil Jani Golob, sodelujejo kitarist Jerko Novak, flavtist Aleš Kocjan, pianist Borut Lesjak, violinista Monika Skalar in Karel Žužek, violist Franc Avsenek, violončelist Stane Demšar.
Mala drama
V	sredo, 10. 10., ob 20. uri: Impresarij (Feri Lainšček), rež. Mateja Koležnik.
Mladinsko gledališče
V	torek, 9. 10., ob 19.30: premiera ljudske igre Butalci (Fran Milčinski-Ivo Svetina), rež. Zdravko Zupančič.
Lutkovno gledališče
NA VELIKEM ODRU danes, 6. 10., ob 11. in 17. uri: Sapramiška (Svetlana Makarovič), rež. Nace Simončič.
V	KULTURNICI (Zidovska steza 1) danes, 6. 10., ob 16. uri: Pravljica iz vitrine - Sivčkovi spomini, avtor in rež. Matjaž Loboda.
NA PODSTREHI (Krekov trg 2) v petek, 12. 10., ob 19. uri: premiera klasične lutkovne igre Sovji grad. (Franz Pocci), rež. Matjaž Loboda.
PORTOROŽ
Avditorij
V	soboto, 13. 10., ob 20. uri: Zid, jezero (Dušan Jovanovič), rež. Dušan Jovanovič, gostuje Drama SNG Ljubljana.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	GALLUSOVI DVORANI v torek, 16. 10., ob 20.30: nastopa skupina Jimmy Smith-Phil Upchurch Ouartet; igrajo legenda jazzovskih organistov Jimmy Smith (orgle), Phil Upchurch (kitara), Herman Riley (saksofoni) in Jimmy Jackson (bobni).
V	GALLUSOVI DVORANI v četrtek, 18. 10., ob 20.30: najaktualnejši jazz s skupino John Scofield Ouartet, natopajo John Scofield (kitara), Joe Lovano (saksofoni), Anthony Cox (bas) in John Riley (bobni).
V	LINHARTOVI DVORANI v nedeljo, 21. 10., ob 20.30: v okviru evropske turneje nastop skupine Dewey Redman Group z najsodobnejšim jazzom.
V	KLUBU CD v torek, 23. 10., ob 21. uri: brazilski multiinštru-mentalist Hermeto Pascoal bo s svojo skupino predstavil jazz z nadihom in ritmi Južne Amerike.
V	KLUBU CD v petek, 26. 10., ob 22. uri: brazilski praznik s skupino Ouinteto Violado.
V	GALLUSOVI DVORANI v nedeljo, 29. 10., ob 20.30: vrhunec jesenskega dela festivala z Dizzyjem Gillespiejem & orkestrom United Nation. Ob slavnem trobentarju nastopajo alt saksofonist Paguito de Rivera, klarinetist Slide Hampton, trobentar in hornist Arturo Sandoval, Airo Moreira pri tolkalih in še vrsta izjemnih glasbenikov, ki sestavljajo cenjeni orkester.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	GALLUSOVI DVORANI v ponedeljek, 8. 10., ob 20. uri: nastop baletnega ansambla Limon iz New Yorka - Spev za G struno, Nepeta, Potopljena katedrala in Je čas (kor. Limon, Kylian).
V	GALLUSOVI DVORANI v torek, 9. 10., ob 20. uri: nastop ansambla Limon iz New Yorka - Pesmi za ples, Dan na zemlji in Missa Brevis (kor. Gamson, Humphrey, Limon).
NA TRŽAŠKEM Prehodi prve kategorije:
FERNETIČI	BAZOVICA	PESEK
ŠKOFIJE	LAZARET
Prehodi druge kategorije:
ŠEMPOLAJ REPEN SOCERB OREH MAČKOLJE KOROŠCI ČAMPORE
Prehodi za dvolastnike (s prošnjo 48 ur prej):
- od 7.30 c		lo 19.30	
- od 7.	do	19.	ure
- od 8.	do	17.	ure
- od 7.	do	20.	ure
- od 8.	do	19.	ure
- od 8.	do	19.	ure
- od 8.	do	19.	ure
BOTAČ CEREJ
NA GORIŠKEM
GROČANA A GROPADA
in B
DRAGA
MAVHINJE
Prehodi prve kategorije: VRTOJBA	RDEČA HIŠA	
Prehodi druge kategorije: MIRNIK-GOLOBRDO *	- od 7. do 19. ure
JENKOVO-NEBLO	- od 7. do 19. ure
PLEŠIVO	- od 8. do 19. ure
ČAST. VERSA-VIPOLŽE *	- od 6. do 18. ure
ŠTEVERJAN-HUM *	- od 7. do 18. ure
SOLKAN	- od 7. ure do 19.30
UL. SV. GABRIJELA-NOVA GORICA	- od 7. do 19. ure
ob nedeljah in praznikih odpirajo ob 9. uri	
RAFUT-PRISTAVA	- od 8. do 17. ure
ŠEMPETER	ob nedeljah in praznikih zaprto
	- od 7. od 19. ure
MIREN	- od 7. do 19. ure
DEVETAKI-LOKVICA	- od 9. do 19. ure
JAMLJE-KLARIČI	ob sobotah odpirajo ob 7. uri
	- od 8. do 19. ure
* Ob nedeljah odpirajo prehode ob 8. uri.	
Prehodi za dvolastnike: CEGLO-MEDANA	- od 8. do 20. ure
V KLANCU-VALERIŠČE	- od 7. do 19. ure
PODSABOTIN	- od 7. do 18. ure
SOLKAN 2-POLJE	- od 8. do 18. ure
Zgornji prehodi za dvolastnike so ob nedeljah in praznikih zaprti. ŠKRLJEVO in ŠTMAVER	- z obvestilom 48 ur prej
PALKIŠČE MIKOLI-OPATJE SELO	- z obvestilom 48 ur prej
NA VIDEMSKEM
Prehodi prve kategorije:
STUPICA (pri Špetru)
PREDEL (pri Rabeljskem jezeru) FUŽINE (pri Trbižu)
UČJA (za Rezijo)
Prehodi druge kategorije v Benečiji:
POLAVA
PONTEVITTORIO (pri Prosnidu) ROBEDIŠČE (pri Čeneboli)
Zaprt ob ponedeljkih in torkih.
STARI MLIN
- od 9.	do	20.	ure
- od 9.	do	17.	ure
- od 9.	do	17.	ure
- od 8.	do	17.	ure
- od 9.	do	17.	ure
Prehodi za dvolastnike (s predhodno prošnjo):
SOLARIA	FATAGNE A in B	KOSCINA
STOPA A in B	PODREG	OSTRUNJA
PONTEMISECCO	MELINA	ROVAN
• Na Tržaškem se bodo skoraj vsi urniki prehodov spremenili šele 1. aprila, na Goriškem nekateri že novembra, na Videmskem pa v glavnem aprila in maja z izjemo Robedišča in ličje, kjer se urnika lahko spremenita že decembra.
Horoskop



Pripravlja SREČKO MOŽINA
OVEN (21.3.-19.4.)
f||	— VI IN DELO: V
prvi polovici tedna vam zvezde ne bodo naklonjene, zato lahko naletite na težave ali sitnosti. Obstaja tudi možnost nepričakovanih stroškov. “Odite previdni in strpni, pa boste izognili hujšim nevšečnostim. Ob koncu tedna vam bodo zvezde prijaznejše, Pa se bo mariskaj odbrnilo v Pravo smer. VI IN DRUGI: Ne zavrnite povabila ob koncu edna. Ugodna dneva bosta sobota in petek.
DVOJČKA (21.5.-20.6.) — VI IN DELO: Pričakujete lahko razgiban in malce naporen teden. Za dosego ciljev se boste morali potruditi bolj kot običajno. Ker se Mars sprehaja po vašem znamenju, vam pretijo spori in morda celo komplikacije. Če je le mogoče, odložite zahtevnejša opravila in naloge. VI IN DRUGI: Skušajte obvladati svoje razpoloženje, pa se boste izognili hujšemu konfliktu. Ugodna dneva bosta nedelja in petek.
LEV (22.7.-22.8.) — VI IN DELO: Pred vami je pozitiven in prijeten teden. Ugoden položaj večine zvezd bo prispeval k dobremu počutju in večji delovni zmogljivosti. Okoliščine vam bodo šle na roko in z lahkoto boste izpeljali svoje zamisli. Marsikaj se bo premaknilo v zaželeno smer. Sobota in nedelja ne bosta ugodni. VI IN DRUGI: Čaka vas zanimivo srečanje; novo znanstvo bo zelo pomembno. Ugodna bosta četrtek in petek.
TEHTNICA (23.9.-22.10.) — VI IN DELO: Obeta se vam prijeten teden. Ugoden položaj Merkurja, Venere in Jupitra bo med tednom zelo ugodno vplival na vaše delo in počutje. Pričakujete lahko srečen razplet načrtov ter izpolnitev doslej neuresničenih želja. Dobrih priložnosti ne bo manjkalo tako pri delu kot v zasebnem življenju. VI IN DRUGI: Razveselili se boste nepričakovanega darila. Ugodna bosta torek in petek.
STRELEC (22.11.-21.12.) — VI IN DELO: Napoved je kar ugodna. Teden vam bo polepšal življenje s prijetnimi novostmi. Odprle se vam bodo nove možnosti za uresničitev vaših načrtov. Srečne okoliščine vam bodo olajšale delo, razveselila vas bo dobra novica. Le ponedeljek in torek vam z neprijazno Luno v Dvojčkih ne bosta naklonjena. VI IN DRUGI: Stari znanec vas bo prijetno presenetil z obiskom. Ugodna bosta sobota in petek.
VODNAR (20.1,-18.2.) — VI IN DELO: Zvezde so vam prijazne, zato bo teden prav prijeten in vseskozi razveseljiv. Marsikatera želja se vam bo izpolnila. Napredovali boste in poželi zasluženo priznanje. Kar vas skrbi, se bo uredilo. Ugodna Merkur in Venera bosta poskrbela celo za kak izreden denarni prihodek. VI IN DRUGI: Razveselilo vas bo družabno srečanje s starimi znanci. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
v - BIK (20.4.-20.5.)
f J ta se vam nad zanimiv in uspe: .	, teden. Z lahk«
Kos ciljem, ki ste si hnH	Ponudile se v
i: ao zanimive rešitve za iz: 9ayo zamisli. Uspeli boste
srcu Vp’ -ki vam j0 naiboli n5V' Pnjazna Venera bo v ’ Plodila duh poslovnosti, poznanje manj ugoden c Link^no. Petek. VI IN DRU nrn- ?ni boste in pri ljuč line?* Ublieni- Ugodna dne sta sreda in četrtek.
_ RAK (21.6.-21.7.) —
vi in DELO: Na-poved za vas ni najugodnejša. Pričakujete lahko razgiban teden, ki vas zna občasno tudi neprijetno presenetiti. Predvsem zaradi neugodnega položaja Merkurja in Venere se lahko zgodi, da zaidete v neprijetne okoliščine. Možni so tudi nepričakovani (in nezaželeni) stroški. VI IN DRUGI: Ne odločajte se na lastno pest, ampak le v dogovoru z najhližjimi. Ugodna dneva bosta sobota in nedelja.
DEVICA (23.8.-22.9.) — VI IN DELO: Začetek tedna bo prav utrudljiv in karseda naporen, marsikaj ne bo šlo tako, kot bi vi radi. Možnost, da naletite na neprijetne okoliščine in nevšečnosti, je velika. Precej vznemirjeni in razdražljivi boste zlasti v ponedeljek in torek. Če je le mogoče, preložite zahtevnejše delo v drugo polovico tedna. VI IN DRUGI: Neki sodelavec vam bo resno načel živce. Ugodna dneva bosta sobota in nedelja.
, ^	.	ŠKORPIJON
(23.10.-21.11.) — VI
lil	IN DELO: Pred
I	vami je izjemno za-
" *	nimiv in ploden te-
den. Ponudilo se vam bo ne-
kaj prav lepih priložnosti, ki jih kar pridno izkoristite. V vaših rokah se bo vse srečno izteklo. Trenutek vam je tako naklonjen, da lahko uresničite marsikaj, kar si že dolgo želite. Sobota in nedelje ne bosta ugodna. VI IN DRUGI: Poskusite biti preudamejši v srčnih zadevah. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
- ^	KOZOROG (22.12.-
1 D	tS-l-) — VI IN
DELO: Zvezde vam l 1	tokrat niso prav
naklonjene, zato bo teden občasno utrudljiv. Zaradi neugodnega položaja Venere in Merkurja obstaja verjetnost nepričakovanih težav in komplikacij ali celo nesporazumov. Trenutek ni primeren za sprejemanje pomembnejših odločitev. Kritična dneva bosta sreda in četrtek. VI IN DRUGI: Oseba, na katero ste računali, bo zatajila. Ugodna dneva bosta sobota in nedelja.
_ RIBI (19.2.-20.3.) —
^ f VI IN DELO: To-krat bo teden po-^ stavil pred vas nekaj zahtevnejših nalog, ki jih boste lahko uspešno izpeljali le, če boste ohranili samozavest in predvsem mirno kri. Neugodni Mars vas bo odločno skušal spraviti s tira. Pri delu bodite previdni in karseda zbrani, le tako se boste uspeli izgoniti neljubim napakam. VI IN DRUGI: Naredite vse za boljše odnose z bližnjimi. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
Na srečanju s Pelhanom o sodelovanju obeh Goric
Crisci za tristranske komisije Pokrajine in dveh sosednih občin
Trak je prerezala letošnja ”miss Italia“
Včeraj slovesno odprli 7. sejem Flash Moda
Goriška pokrajinska uprava bo dala politično pobudo za tristransko srečanje med Pokrajino ter Občinama Gorica in Nova Gorica, na katerem naj bi se dogovorili o ustanovitvi skupnih mešanih komisij za poglabljanje obmejnega sodelovanja. Do tega naj bi prišlo še pred koncem leta, je povedal predsednik Pokrajine Crisci, ki se je te dni že drugič srečal z novogoriškim županom Pelhanom.
»Obmejno sodelovanje poteka že dolgo let na visoki in konstruktivni ravni«, pravi Crisci, »po zaslugi skupnih delovnih skupin obeh sosednih občin. Toda danes je zaradi vsesplošnega odpiranja na Vzhodu in v Sloveniji treba za večjo učinkovitost razširiti sodelovanje na celotno obmejno območje in še posebej na občine na briškem območju. Pokrajinska uprava, ki je povsem osvojila ta duh sodelovanja, ima tudi zaradi svojih institucionalnih pristojnosti nalogo, da koordinira sodelovanje in zastopa celotno zaobjeto območje«.
Med svojim obiskom na sedežu go-riške pokrajinske uprave je Sergij Pelhan predstavil in obrazložil Crisciju izpopolnjen predlog o novih oblikah sodelovanja med Gorico in Novo Gotico, ki ga je pred časom osvojila tudi skupščinska komisija za mednarodne odnose Republike Slovenije. Pelhan je ponovno poudaril, da bi pomenila uresničitev teh zamisli kakovostni skok v že dobrem sodelovanju med mestoma na področjih gospodarstva, urbanistike, storitev in kulture. »Pri tem ne gre za upravno združitev obeh mest«, je dejal, »saj meja ostaja, ne
Jutri trinajstič Kolesarjenje prijateljstva
Jutri bo na Goriškem trinajsto Kolesarjenje prijateljstva, ki ga organizirajo novogoriška Športna zveza, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji ter Obsoška skupina za socialni turizem.
Tudi ob tokratni izvedbi pričakujejo udeležbo več tisoč kolesarjev. Sicer ni izključeno, da bodo prav tokrat, če bodo seveda vremenske razmere naklonjene, našteli rekordno udeležbo, saj se je prav v zadnjem času zanimanje za kolesarjenje izredno povečalo.
Proga, ki bo dolga kakih 30 km, bo iz Nove Gorice preko mejnega prehoda v Škabrijelovi ulici peljala v Gorico, Sovodnje, Bilje, Voljčo Drago, Šempeter in nazaj v Novo Gorico. Cilj (kakor tudi start) bosta pred Športnim parkom v Novi Gorici. Posebna komisija bo pred startom pregledovala brezhibnost vozil.
Kolesarjenje ni tekmovalnega značaja, zaradi česar bodo morali udeleženci spoštovati prometne predpise. Ob zaključku prireditve bodo vsi sodelovali pri nagradnem žrebanju ter dobili spominsko kolajno. V primeru slabega vremena bodo prireditev (začela se bo ob 9.30) odložili za 1-2 uri, oziroma odpovedali.
sme pa biti ovira za sodelovanje med narodoma. Če pa bodo nekega dne zares meje odveč, ne bomo začeli z nič«.
Na srečanju sta nato Crisci in Pelhan obravnavala možne oblike sodelovanja, ki naj bi jih izvajali na krajevni ravni, in druge, ki prepostavljajo poseg državnih vlad. Med slednje sodijo predlog o prosti coni na meji, carinske in druge olajšave na meji, šolstvo (skupni licej z mednarodno diplomo, skupni zdravstvena in kmetijska šola, pouk drugega jezika v šolah na obeh straneh meje). Na ravni dveh občin pa je sodelovanje možno pri reševanju
Nekaj tisoč stavkajočih kovinarjev iz vse dežele in številne delegacije sindikalistov iz drugih gospodarskih dejavnosti se je kljub izredno slabemu vremenu včeraj dopoldne udeležilo protestne manifestacije po tržiških ulicah in sindikalnega zborovanja na Trgu Republike. Poleg stavkajočih delavcev, ki so prišli iz vseh štirih pokrajin naše dežele, so stali župani občin tržiškega območja ter upravitelji.
Včerajšnjo protestno manifestacijo in štiriurno stavko v vseh industrijskih obratih kovinarske stroke so organizirali sindikati kovinarjev vseh treh največjih sindikalnih zvez, v sklopu vsedržavne protestne akcije kovinarjev za obnovo kolektivne delovne pogodbe. Poleg splošne problematike pa so stavkajoči opozorili tudi na specifična vprašanja kovinsko - predelovalne industrije in ladjedelništva v Tržiču. Tako so bili na čelu sprevoda, ki se je pomikal proti osrednjemu trgu delavci podjetja Ansaldo, podjetja, ki se že nekaj let prebija skozi precej ostro krizo in ki je pred štirimi tedni napovedalo dokaj drastične ukrepe za zmanjševanje viška delovne sile. Prav v zadnjem času je bila sicer izražena pripravljenost glede ublažitve predvidenih uk-
ekoloških vprašanj, skupni uporabi energetskih virov, klavnice v Novi Gorici, pri urbanističnem načrtovanju, povezovanju javnih prevozov obeh mest, izmenjavah v zdravstvu, kulturi in šolstvu s posebno pozornostjo na univerzitetne tečaje.
S tem je povezano tudi razčiščevanje preteklosti in oddolžitev vsem žrtvam vojn in nasilja s spomenikom na meji, ki naj bi bil obenem tudi simbolična osnova za gradnjo povsem drugačnih odnosov.
Na sliki: Gian Franco Crisci in Sergij Pelhan.
repov, vendar to nikakor ni pomirilo uslužbencev.
Na zborovanju je po pozdravu tržiškega župana Demarchija govoril član vsedržavnega tajništva sindikata kovinarjev FIM CISL Franco Aloia.
V prvem delu dobre pol ure trajajočega govora je obravnaval splošna vprašanja obnove kolektivne delovne pogodbe kovinarjev, ki v državnem merilu zadeva nad poldrug milijon delavcev. Ožigosal je kot nerazumljivo in nesprejemljivo zadržanje strokovne zveze podjetnikov Federmeccanica, združenja Confapi in ustanove Inter-sind, ki zagovarja interese podjetij z državno udeležbo.
Predstavniki teh združenj se z različnimi izgovori izmikajo zahtevam, ki jih postavljajo sindikati glede gmotnih izboljšav in delovnega urnika.
Aloia je opozoril tudi na pomanjkanje jasnih in odločnih smernic vlade na področju gospodarske politike ter napovedal, v kolikor ne bo v kratkem prišlo do pozitivnih premikov (namere Intersinda se bodo pokazale v prihodnjem tednu) veliko vsedržavno manifestacijo v Rimu.
Pri obravnavi specifičnih vprašanj podjetij z državno udeležbo je Aloia očital vladi pomanjkanje jasnih smer-
Včeraj pozno popoldne so na razstavišču Espomego odprli letošnji 7. sejem mode Flash Moda. Dokaj bogato založene razstavne hale so sicer bile občinstvu na ogled že nekaj ur pred uradno slovesnostjo, na kateri je bil kot najvidnejši politični predstavnik prisoten podtajnik Luciano Rebulla. Ker pa gre za sejem mode in z njo povezane lahkotnosti ter lepega videza, so čast, da prereže otvoritveni trak, prepustili prikupni Rosangeli Bessi, miss Italia 1990.
Pred tem je bil v konferenčni dvorani "politični" del slovesnosti, na katerem so po vrsti spregovorili predsednik Trgovinske zbornice Bevilacgua, župan Scarano, predsednik Pokrajine Crisci, podpredsednik Goriške hranilnice Medeot, predsednik Deželne ustanove za obrtništvo ESA Faleschini, deželni odbornik Cruder in podtajnik Rebulla. V njihovih govorih so se prepletale nekatere skupne misli. Predvsem ta, da je goriški modni sejem postal osrednja deželna manifestacija na področju mode in s tem odraz pomembnega dela gospodarske stvarnosti, tj. sodobnega obrtništva.
Na sejmu aktivno sodeluje več kot 130 razstavljalcev, zastopanih pa je 300 firm. Deželni obrtniki so s svojimi proizvodi zasedli celo halo, pomembna pa je tudi prisotnost trgovcev iz naše dežele ter Avstrije in Jugoslavije.
Sinoči je bil v okviru sejma gala večer ob podeljevanju trofeje za najboljši scenarij na goriškem filmskem festivalu Sergio Amidei, danes pa se bodo
nic in odločitev v gospodarstvu. Tudi v sektorjih, kjer je Država neposredno soudeležena in v tako imenovanih strateških panogah. Tako je še vse nedorečeno glede usode 4.500 kovinarjev, zaposlenih v ladjedelnicah, glede predčasne upokojitve, čeprav je pristojna komisija EGS zadevni sklep sprejela že pred dvema letoma. Veliko nejasnosti je glede gradenj za potrebe vojske. Glede nadaljnje usode in razvoja Ansalda so sindikati že predlagali ustanovitev medresorskega odbora, ki naj preuči in podpre razvojne možnosti. Tak način reševanja je edino perspektiven na daljši rok. Aloia je opozoril na možne negativne posledice predvidenega mednarodnega sodelovanja, ki bi slonelo samo na finančnih transakcijah (pogovori o sodelovanju med Ansaldom iz Tržiča in Madžarsko).
V podjetjih kovinarske stroke je bila včeraj tudi štiriurna protestna stavka, medtem ko so delavci drugod po državi stavkali cel dan. Zaradi protestnega shoda in zaradi deževnega vremena, je bil promet v Tržiču včeraj dopoldne precej oviran, med potekom zborovanja pa povsem ustavljen. Dodatne težave in zastoji v prometu so nastali zaradi manjših prometnih nesreč.
na razstavišču zvrstile še številne druge prireditve. V oddelku Flash Moda relax bo opoldne srečanje z Marto Marzotto, ob 18.30 pa bodo odprli razstavo slikarja Roberta Joosa. V velikem šotoru z 800 sedeži bo ob 21. uri defile, ki ga prirejajo trgovska združenja, drugi defileji pa se bodo vrstili v vsem času odprtja od 10. do 23. ure. V konferenčni dvorani bodo popoldne in zvečer predvajali film »I miei primi 40 anni«.
Drevi koncert baročne glasbe
Pevsko združenje Seghizzi prireja danes ob 18.15 na razstavišču Espomego v okviru sejma Flash Moda koncert baročne glasbe. Nastopil bo kakovostni komorni ansambel absolventk Akademije za glasbo v Berlinu. Vodi ga muzikologinja Adelheid Kra-use Pichler, ki je že večkrat sodelovala v Gorici na posvetih ob mednarodnem zborovskem natečaju. Ansambel sestavljajo tri flavte, dve violini, viola, violončelo in čembalo. V baročnem programu bo izvajal skladbe Vivaldija, Telemanna in Kleinknechtd. Koncert je bil sprva mišljen v primernem baročnem okviru slikarske razstave na gradu, zaradi sočasnosti modnega sejma pa so ga prenesli na razstavišče.
Sporočilo iz Rima
Poenostavljen način plačevanja prispevkov in drugih dajatev, ki jih morajo plačati avtoprevozniki ob vstopu, oziroma izvozu iz blagovnih terminalov, je predviden v posebnem ministrskem dekretu, ki je tik pred objavo v Uradnem listu. Tako sporočilo je predsedniku družbe SDAG odvetniku C. Devetagu, iz Rima posredoval minister Rino Formica.
Plačevanje pristojbin bodo v največji možni meri poenostavili, hitrejše usluge pa naj bi zagotovili z uvedbo elektronike.
Ukrep kakor znano ne zadeva samo goriškega tovornega postajališča, ki ga, kakor znano, upravlja družba SDAG, ampak vse tovrstne objekte v državi.
Devetag se je ministru zahvalil za uspešno razrešitev vprašanja, ki je bilo sicer na dnevnem redu že dalj časa.
izleti
SPD Gorica prireja jutri, 7. oktobra, zaključni izlet v sezoni na Slavnik, Odhod z lastnimi sredstvi ob 7. uri s Koma in ne ob 8. uri, kakor je bilo prvotno najavljeno. Hoje bo 2 uri in pol. Popoldne je predviden ogled fresk v cerkvi v Hrastovljah.
razna obvestila
Univerza za starejše občane priredi v ponedeljek, 8. t. m. voden ogled razstave baročnega slikarstva na gradu. Zborno mesto: ob 16.30 pred vhodom na razstavo. Po razstavi bo vodila dr. Annalia Del-
V okviru vsedržavne stavke za obnovo pogodbe
Zborovanje kovinaijev v Tržiču
Ob dnevu živali tudi podpisi proti lovu in vivisekciji
Tokrat ne samo blagoslov
Goriški sklad bo pomagal podjetjem z anticipacijo
neri.
______________kino________________
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Ritorno al futuro
Združenje za zaščito živali AIPA obvešča, da prirejajo ob prazniku sv. Frančiška - zavetnika živali tradicionalni blagoslov živali. Slovesnost bo ob vsakem vremenu jutri, 7. oktobra, ob 12. uri na športnem igrišču pri kapucinski cerkvi (vhod z Ul. Faiti). Na prireditev, piše v vabilu, so vabljeni vsi občani "katerekoli zvrsti".
Združenje AIPA obenem sporoča, da bodo pred in po tej slovesnosti zbirali podpise za sklic šestih deželnih referendumov o problemih okolja (med tremi trije obravnavajo vprašanja lova) ter proti nameri, da bi na Raziskovalnem območju na Tržaškemu na pobudo raziskovalne ustanove Sissa odprli center za vivisekcijo, kjer bi na živalih izvajali eksperimente na živčevju ter genetske manipulacije, kakršni so v ZDA prepovedani.
■ Podpise za referendume o okolju bodo samo še danes in jutri zbirali tudi zeleni golobice. Danes bodo od 16. do 19. ure na Trgu Czdrnig (market COOP) pri Sv. Ani in v istem času tudi v Ul. Garibaldi (pred Verdijem). Jutri bodo od 10.30 do 12.30 na Placuti, pred cerkvijo v Stražicah in, kot rečeno, na Trgu sv. Frančiška.
Goriški sklad bo pomagal pri odpravljanju posledic neurja, ki je prizadelo nekatere kraje na Goriškem v ponedeljek, 24. septembra. Pomoč je v obliki blagajniške anticipacije za dobo šestih mesecev, po šestodstotni obrestni meri. V ta namen je razširjeni odbor Trgovinske zbornice, ki, kakor znano, upravlja Goriški sklad, namenil nekaj nad eno milijardo lir. Zadevni sklep je že stopil v veljavo. Na ta način naj bi podjetja kar najhitreje premostila sedanji trenutek. Anticipacijo bo lahko koristilo sedem podjetij in sicer Polinar (270 milijonov), San Mar-
ZVEZA SLOVENSKE
KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA
SLOVENSKA PROSVETA - TRST
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA CELOVEC
KOROŠKI DNEVI NA PRIMORSKEM
DANES, 6. oktobra, ob 20. uri v Katoliškem domu v Gorici:
Srečanje In nastop gojencev Glasbene šole na Koroškem in Glasbenega centra E. Komel iz Gorice.
Koroški dnevi se bodo nadaljevali do nedelje, 21. oktobra.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
ABONMA 1990-91
IVAN CANKAR: HLAPCI, drama, režija Boris Kobal DAVID POIVNALL: MOJSTRSKA LEKCIJA, komedija, režija Mario Uršič FEDERICO GARCIA LORCA: KAJ PRAVIJO ROZE, pesnitev s petjem in plesom, režija Meta Hočevar
EUGENE 0’NEIUL- DOLGEGA DNE POTOVANJE V NOČ, drama, režija Dušan Jovanovič
CAMPANILE, FO, SCIASCIA: TRIPTIH, komične enodejanke
NICCOLČ) MACHIAVELLI: MANDRAGOLA, komedija, gostovanje PDG Nova
Gorica
ALEKANDRE DUMAS: POKVARJENEC ALI LEPOTA IN MOČ, zgodovinska komedija, gostovanje SLG Celje
Vpisovanje abonentov ob delavnikih od 11. do 13. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah pa od 10. do 12. ure v uradu Kulturnega doma v Gorici, Ul. Brass 20, telefon 33288.
co (300 milijonov) in Špes (60 milijonov) iz Gradišča, Elfit (250 milijonov) iz Vileša, Zulli (60 milijonov) iz Gorice, Cortem (30 milijonov) iz Vileša in Arredamenti Visintin (50 milijonov) iz Romansa.
Pojasniti velja, da gre v bistvu za kratkoročno posojilo, ki ga bodo podjetja vrnila potem ko bodo unovčila zavarovalnino, oziroma prispevke Dežele. Cilj je takojšnja odprava škode, ki jo je povzročilo neurje in nemoteno nadaljevanje proizvodnje.
Promet v križišču Tržaške ceste pred motelom Nanut je bil včeraj opoldne dalj časa precej oviran zaradi razsutega tovora izolimih plošč.
Tovor je padel s tovornjaka nekega goriškega prevoznika. Na srečo ni bil nihče ranjen, materialna škoda pa je omejena. Oviro so odstranili okrog 15. ure.
III«.
VERDI 15.30 »Tesoro, mi si sono ristretti i ragazzi«. W. Disney. Vstopnice po 4.000 lir. Ob 17.30-22.00 »Pretty wo-man«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Scandalo hard«. Prep. ml. pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Revenge«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska 1, Ul. Terenziana 26, tel. 482787.________________________
__________pogrebi______________
Danes v Gorici ob 12.30 Alfonso Žito v cerkvi in nato na pokopališče v Ločniku.
AVTOMOBILSKA
DELAVNICA
((Pellizzarr
Pellizzarč’
POOBLAŠČENA AVTOMOBILSKA DELAVNICA
aana
Ul. IV. november 31/33 34074 TRŽIČ Tel. 0481/481565
Pomembna prireditev bo v prvi polovici decembra
V Novi Gorici mednarodni festival športnih in turističnih filmov
Pred živahnim začetkom nove sezone
Dva tisoč oseb mesečno obišče telovadnico KD
KRANJ — Po Več kot dvajsetih letih, potem ko si je v gorenjski metropoli pridobil tako rekoč že 'mestne pravice ", še bolj pa izjemen mednarodni sloves v najuglednejših svetovnih filmskih krogih, se tradicionalni mednarodni festival športnih in turističnih filmov slednjič seli iz Kranja v Novo Gorico. Razlogov za njegovo odselitev iz Kranja je več, v zadnjih letih je bilo vse več organizacijskih in finančnih težav, ki so terjale čimprejšnjo rešitev in predvsem dokončno odločitev o mestu-prireditelju elitnega pregleda najnovejših filmskih dosežkov na športnem in turističnem področju. Zato je tudi obveljala odločitev, da se bo festival poslej odvijal v Novi Gorici. Novogoriški občinski in kulturni možje so za to zvrst filmskega dogajanja namreč pokazali precej več razumevanja in pripravljenosti, kot v Kranju, kjer je festival športnih in turističnih filmov zadnja leta dobesedno usihal, zanj pa je bilo čedalje manj zanimanja tudi med ljubitelji kratkega filma.
Letošnji, tokrat že 13. mednarodni festival športnih in turističnih filmov, bi se v Novi Gorici moral začeti že v drugi polovici septembra, vendar so se predstavniki Interfilma iz Ljubljane z novogoriškimi organizatorji dogovorili za drugi, bolj primeren datum velike filmske manifestacije športa in turizma. Tako bo festival prve dni decembra, kljub spremembi termina pa bo otekal v neokrnjeni obliki in obsegu, e danes lahko zapišemo, da bodo Novogoričani videli izreden selektivni izbor najboljših športnih in turističnih filmov z vsega sveta v zadnjih dveh letih, saj je že doslej prispelo na festi-
valski naslov rekordno število nad 100 filmov s športno in turistično tematiko iz 24 držav z malodane vseh celin.
Sicer pa bo selekcijska komisija za uradni tekmovalni del festivala v Novi Gorici izbrala filme do 22. oktobra. Ob izboru najboljših športnih in turističnih filmov, ki jih bo v prvih decembrskih dneh videla novogoriška filmska publika, je omembe vredna ugotovitev, da je med,prispelimi filmi dobra polovica turističnih filmov za razliko od prejšnjih festivalskih prireditev, ko so prevladovali športni filmi. Zanimivo je, da je med že prispelimi filmi celo ameriški filmski prispevek, ki je vsa leta doslej obsegal le kratke športne filme, v zbirki osemnajstih filmov zdaj prvič obsega tudi sedem turističnih filmov. Potem ko se bo festival po sili razmer preselil iz Kranja v Novo Gorico, Kranjčani pričakujejo, da bodo na "festivalu po festivalu" videli izbor najboljših in nagrajenih filmov. Za športne in še posebej alpinistične filme je bilo namreč v Kranju doslej največ zanimanja, zato so upravičena pričakovanja dosedanjega mes-ta-gostitelja mednarodnega festivala športnih in turističnih filmov, da bo Kranj doživel reprizo filmske predstavitve najboljših in nagrajenih filmov na letošnjem novogoriškem festivalu.
Mednarodni festival športnih in turističnih filmov v Kranju ima dolgoletno bogato tradicijo, festivalske prireditve pa so ime gorenjske metropole v zadnjih letih ponesle tako rekoč po vsem svetu. Idejni tvorec kranjskega festivala je pokojni Dragan Jankovič, dolga leta ugledni jugoslovanski filmski publicist in časnikar, ki je živel v
Ljubljani, Kranj pa mu je s festivalom športnih in turističnih filmov postal drugi dom. Jankovič, ki je veljal za izrednega organizatorja in ima največ zaslug za to, da je Kranj postal pomembno mednarodno festivalsko mesto, je bil tudi osebni prijatelj mnogih znanih športnih in predvsem filmskih osebnosti. Zato nas ne preseneča, da so v zadnjih letih obiskali Kranj nekateri olimpijski zmagovalci (Emil Zato-pek s soprogo Dano, Irena Szewinska, Helmut Recknagel, slovenska športna junaka Leon Štukelj in Miro Cerar itd.), z njimi pa so v uradni žiriji mednarodnega festivala športnih in turističnih filmov sodelovali tudi mnogi svetovno znani mojstri kratkega filma. Zato lahko pričakujemo, da se bodo tudi v Novi Gorici zbrale v uradni žiriji festivala nekatere prominentne osebnosti iz športnega in filmskega sveta iz domovine in tujine. Bodočemu mednarodnemu festivalu športnih in turističnih filmov v Novi Gorici, se prav tako obeta, da bo poslej vsako leto za razliko od prejšnjih festivalskih manifestacij, ki so bile v Kranju vsako drugo leto. Vendar je to za sedaj še predlog, ki ga mora sprejeti mednarodna konferenca kratkega filma. In če bo šlo vse po načrtih in dogovorih, bo Nova Gorica še pred koncem letošnjega leta postala festivalsko mesto. S svojim prvim oziroma že 13. tradicionalnim mednarodnim festivalom športnih in turističnih filmov, prav gotovo zasluži visoko priznanje in zaupanje Interfilma, da bo poslej gostiteljica elitne manifestacije kratkega filma s športno in turistično tematiko.
Ivan Virnik
Telesnokultumo življenje je v goriš-kem Kulturnem domu že skoraj v celoti zaživelo. V prejšnjih tednih so se namreč pričele kondicijske priprave posameznih moštev, prav kmalu pa se bo pričela redna vadba.
Levji delež bosta tudi tokrat imeli odbojka in košarka. Poleg drugih dejavnosti, seveda. V jutranjih uran bodo prostore uporabljali dijaki nekaterih italijanskih srednjih in višjih šol, ob sobotah pa bodo na vrsti učenci slovenskih osnovnih šol.
Naj k temu dodamo, da v povprečju obiskuje telovadnico in druge prostore 2.000 športnikov mesečno, kar je za naše razmere dokaj spodbudno.
Dejavnosti, ki bodo prisotne letos v telovadnici KD, pa so naslednje: odbojka (ženske in moški), košarka,
orodna telovadba, ritmična gimnastika, lokostrelstvo, telovadba za upokojence, rekreacija SPDG.
V prostorih male telovadnice in baletne sobe bodo potekali tečaji karateja, yoge, "sladke" gimnastike, modernega jazza in masaže. Ob tem pa je osameznikom na razpolago tudi trim abinet. Omeniti je treba še otroško telovadbo, ki se bo odvijala v dveh starostnih skupinah.
Gornjim ugotovitvam bi dodali še eno. Zabeležili smo jo ob odbojkarskem derbiju med Valom/Praporom Imsa in 01ympio v okviru deželnega pokala. Tribune telovadnice so bile namreč za to priložnost pretesne.
Na sliki (foto Pavšič) mlade gim-nastičarke SZ Dom iz Gorice.
Stališče mestne sekcije VZPI-ANPI
Odkrivanje zgodovinske resnice in ovrednotenje odporništva
Odbor mestne sekcije VZPI-ANPI je pred kratkim, po poletnem premoru, obnovil svojo dejavnost. Predvsem je ocenil pobude v zadnjem obdobju ter počastil spomin dveh znanih osebnosti: Igina Furlana in Darka Šuligoja.
Odbor je pozitivno ocenil srečanje z novogoriškim županom Pelhanom, ki so se ga udeležili tudi predstavniki združenja ANED in AVL ter Furlanskega inštituta za zgodovino odporniš-kega gibanja in na katerem je tekla “eseda o odkrivanju resnice izginulih 1 maju leta 1945. Ugoden je tudi obračun srečanja, ki je bilo 4. julija na ^eki med predstavniki VZPI-ANPI, AVL in združenjem borcev. Na ome-Tjenem srečanju so potrdili potrebo in Pripravljenost uresničevanja smernic, navedenih v protokolu o sodelovanju. , Razprava v odboru sekcije se je, ka-b°r izhaja iz daljšega poročila za tisk, izvila okrog vnovičnega in zelo gro-
bega poskusa razvrednotenja odporništva, ki smo mu priča v raznih delih države (Emilija-Romagna), pa tudi pri nas.
Bivši partizani ugotavljajo, da so prav zamude pri raziskovanju in ugotavljanju zgodovinskih dejstev večkrat razlog za nastajanje tistega ozračja v katerem najdejo ugodna tla izkrivljena tolmačenja in posplošene obtožbe. Pri združenju VZPI-ANPI zato smatrajo, da je ustanovitev mednarodne komisije, v kateri naj bi sodelovali tudi zgodovinarji institutov za zgodovino odporniškega gibanja nujna in potrebna.
Na seji odbora so se seznanili tudi z vsebino pisma, ki ga je vsedržavni predsednik združenja bivših političnih deportirancev Gianfranco Maris naslovil vsem sekcijam ob izbruhu zadnjega napada na-odporništvo.
Prihodnji teden v Kulturnem domu
Seminar za ljubitelje gledališča
Že pred dnevi smo poročali, da se bo v Kulturnem domu v Gorici od ponedeljka, 8. oktobra, do vključno petka, 12. oktobra, vsak dan ob 18. uri odvijal gledališki seminar z delovnim naslovom "Nevtralna maska", ki ga bo vodila Sandra Mladenovič.
Po zaslugi gledaliških ljubiteljev iz Sovodenj in Štandreža bomo imeli priložnost pozdraviti v svoji sredi predavateljico, ki poučuje na Mednarodni šoli za gledališče, gib in mim "Jacgues Lecog" v Parizu, in ki že nekaj let posreduje svoje bogato znanje na republiških seminarjih v Sloveniji, oziroma na gledališki šoli v Zagrebu. Sandra Mladenovič se je rodila v Zagrebu leta 1947 ter najprej študirala na tem-kajšnji gledališki akademiji. Diplomirala pa je v Parizu na šoli, na kateri dela in ustvarja že 15 let. Sicer pa piše gledališke igre, gledališke eseje, se
ukvarja z gledališko režijo in plesom, ves čas sodeluje z Branetom Završanom. Pred kratkim je delala z norveško gledališko skupino, premiera bo januarja 1991. Letos pa je že postavila na oder predstavo z" gledališko skupino iz Pariza. Seminar, ki se je v prejšnji sezoni odvijal v Trstu, je prav gotovo izjemna priložnost za vse goriške gledališke ljubitelje. Predavateljica namreč razvija občutek in smisel za telesno čutenje in izražanje, prostorsko govorico in tiste osnove gledališke igre, ki sintetično upoštevajo vse fizične in psihološke elemente prisotnosti na odru.
Pričakovati je, da se bodo v ustrezni opremi s copatami in sproščenim oblačilom, primernim za vaje v prostoru, odzvali vsi gledališki ljubitelji našega področja, ne glede, če so aktivno angažirani pri raznih amaterskih odrskih
skupinah, ali pa jim je gledališče le konjiček.
Omeniti velja, da je organizacijski pokrovitelj seminarja Zveza slovenskih kulturnih društev, izvedbo pa je finančno podprla Kmečka banka v Gorici.
__________prispevki______________
V spomin na sestrično Milko darujeta Zlatka in Jože 100 tisoč lir za Kulturno društvo Sovodnje.
Namesto cvetja na grob Mattie Danie-lisa daruje družina Jordan Zavadlav 100 tisoč lir v Sklad Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob Jožefa Pahorja iz Jamelj darujejo letniki 1932 iz dober-dobske občine 80 tisoč lir za Center za boj proti rakastim obolenjem v Tržiču.
Namesto cvetja na grob Milke Devetak darujeta Jelka in Karlo Fajt 50 tisoč lir za ŠD Sovodnje.
Številni tečaji v socialnem centru v UL Baiamonti
Od yoge do plavanja, šivanja in jezikov
. Poleg socialne oskrbe ostarelim nudi Večnamensko so-jhalno središče tudi možnost številnih dejavnosti za mlade n odrasle. V tem času se začenjajo številni tečaji in druge “eiavnosti, ki jih prirejajo v sodelovanju z združenjem za Prosti čas "La Meridiana" in se bodo nadaljevali med letom centru v Ul. Baiamonti 22. Poglejmo letošnjo ponudbo: Tečaj yoge: odvija se v telovadnici socialnega centra ob Ponedeljkih in petkih od 17.15 do 19.15 in od 20. do 22. ure. Na njem obravnavajo tehniko hata-yoga. Prijave sprejema vaditeljica Lucia Lauriti.
Tečaji plavanja: ob ponedeljkih in četrtkih od 9.30 do 10.30. Za upokojence je cena s popustom 26 tisoč lir mesečno. Pri vpisu je treba predstaviti zdravniško spričevalo.
Tečaj klekljanja, pletenja in šivanja: odvija se ob sredah od 15. do 17. ure.
0, Točaj za izdelovanje okrasnih izdelkov: začel se bo 15. u “Pora in ga bodo vodile otroške animatorke. Srečanja Dodo ob ponedeljkih od 16.30 do 18.30.
da ^boratorij za izdelovanje papirnatih okraskov: priredili t ® ..0“° v sodelovanju s Konzorcijem za oskrbo in rehabili-^ bo (odprt pa bo vsem) ob ponedeljkih in sredah od 9. do • dre. Drugi laboratorij, prav tako v sodelovanju s konzor-
cijem CPAR, bo posvečen šivanju in bo ob torkih od 9. do 10.30.
Tečaji jezikov: tudi letos prirejajo v sodelovanju s krožkom "Umanita" tečaja nemščine in slovenščine, ki ju vodi prof. Antonini. Tečaj slovenščine bo ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do 19.30, tečaja nemščine ob torkih in petkih od 18. do 19.30 (1. stopnja) in ob sredah od 18. do 19.30 (2. stopnja).
Ob stalni tečajniški dejavnosti prirejajo v Večnamenskem socialnem centru tudi srečanja in izlete za starejše občane. V prihodnjih tednih bodo pripravili sledeča srečanja: v četrtek, 11. oktobra, ob 14. uri izlet na tržaški Kras; v torek, 16., izlet k jezeru Braies (kosilo iz nahrbtnika, izlet samo ob lepem vremenu, cena 20 tisoč lir); v nedeljo, 21., izlet na tržaški Kras; v četrtek, 25., ob 21. uri gledališka predstava "Terzo Teatro" v Verdijevem gledališču (v baru socialnega centra sprejemajo prijave interesentov za brezplačne vstopnice za upokojence); v petek, 26. oktobra, izlet v Benetke z vodenim ogledom razstave moderne umetnosti v palači Grassi (cena 32 tisoč lir, odhod ob 13.30). V oktobru, datum bodo določili naknadno, je predviden tudi izlet v Trst z ogledom Mozartove operne predstave "Don Juan".

a
P? trideset milijonov lir, ki jih boš lahko vračal z u0odnlmi mesečnimi obrok! v časovnem roku do štirih let
V prvem letu boš brezplačno razpolagal z vrsto posebnih zavarovanj, k! smo sl jih zamislili v sodelovanju s SAI
(0481)387333 NEPOSREDNA ZVEZA PRESTIAUTO
Posebna telefonska številka, na kateri boš dobil katerokoli pojasnilo
»
J
Banca
Agricola
Kmečka
banka
Gorica
GRATOt/7
Rodil se je novi avtomobil Ford Escort
Vožnja z njim je čisti užitek
Prišel je novi avtomobil Ford Escort, ki ti nudi izreden užitek. Oblikovan je v italijanskem stilu, z nemško tehnologijo in najpopolnejšo dodatno opremo. Servokrmilni sistem stane le 535.000 lir, ABS 1.300.000 lir in klimatska naprava 1.700.000 lir.
Preizkusite nova motorja: hitrega 1.3 HCS in močnega 1.6 CVH (90 KM), ki sta izredna po storilnosti in nizki porabi goriva. S 'posebno ponudbo »Sistema di scelta Ford« lahko dobite prvega ali drugega po isti ceni. Tudi Orion in Escort Wagon imata enako ceno. Pričakujemo vas.
URADNA PREDSTAVITEV
do nedelje, 7. oktobra
MUZEJ AVTOMOBILA IN TEHNIKE__________
Drž. cesta - Majnica (Fara) - Tel. (0481) 888404
TRGOVSKI SEDEŽ:
PAOLO GRATTON S.r.l. - Ul. Aguileia 42 34170 GORICA - Tel. (0481) 520121 - 520052
V Zurichu izžrebali pare 2. kola v evropskih nogometnih pokalih
Italijani s spremenljivo srečo
ZURICH — Trije relativno lahki nasprotniki, trije srednje kakovosti, dva odločno težka. Za italijanske enajsterice ni bil žreb 2. kola v evropskih nogometnih pokalih katastrofalen, a tudi ni bil ravno najbolj ugoden.
Zelo slabo se je izteklo za obe milanski moštvi. Milan se bo spopadel z močnim belgijskim Brugesom, Inter pa z angleškim Aston Villa. Tudi za Sampdorio (01ympiakos), Romo (Valencia) in Napoli (Spartak Moskva) ne bo ravno najlažje, medtem ko naj bi bili tekmeci Juventusa (dunajska Austria), Bologne (Heart od Midlothi-an) in Atalante (Fenerbahce) bolj »dostopni«. Vsekakor velja, da bo kar šest italijanskih ekip povratno tekmo odigralo pred domačimi gledalci, kar nedvomno predstavlja precejšnjo prednost.
Kar se tega tiče, sta na slabem samo oba predstavnika v pokalu prvakov, Milan in Napoli. »Za nas je bil žreb res neugoden«, pravi pooblaščeni svetovalec Milana Adriano Galliani. »Usojeno nam je, da se moramo v 2. kolu vedno pomeriti z močnim tekmecem. Pred dvema letoma je bila to Crvena zvezda, lani Real Madrid, zdaj pa ta Bruges. S Sacchijem sva včeraj (v četrtek op. ur.) sestavila lestvico najbolj nevarnih moštev in na prvem mestu je bil prav Bruges, za tem pa Rangers in Malmo«, je še poudaril Galliani. In res Bruges ni od muh. Po sedmih kolih vodi v svojem prvenstvu s 13 točkami. Obramba je odlična, prejela je le dva gola. Igra podobno kot Milan. Conska obramba in presing sta poglavitni orožji Belgijcev. Za Bruges igrajo štrije reprezentanti, med katerimi je tudi veteran Ceulemans, in pa štirje tujci (Nizozemec Booy, Avstralec italijanskega porekla Farina, Jugoslovan Janevski in Madžar Diztl, ki pa ga na prvi tekmi ne bo, ker je diskvalificiran).
Tudi pri Interju se nimajo česa veseliti. Aston Villa iz Birminghama ni bil med nosilci skupin samo zaradi dolgoletne odsotnosti Angležev z evropskega prizorišča. Za Aston Villa igra tudi irski reprezentant Cascarino.
Čeprav je izločila Benfico, ni bila Roma med nosilci skupin, zato je bilo logično, da bo v 2. kolu naletela na močnega nasprotnika, kakršen je španski Valencia, ki pa v domači ligi zaseda položaj na sredini lestvice. Za Špance igrata bolgarski reprezentant Penev in Brazilec Roberto.
01ympiakos, s katerim se bo pomerila Samp-doria, je eno najboljših grških moštev, v katerem je še do lani igral Madžar Detari, zdaj pa zanj igrata Sovjeta Protasov in Savičev, ki pa zaradi prepozne registracije ne smeta še igrati v pokalu. »Oni igrajo brez Sovjetov,« je žreb v šali komentiral predsednik Sampdorie Mantovani, »mi pa brez Italijanov Viallija in Vierchov/oda.« Toda v ekipo se bodo vrnili Cerezo, Lanna in Bonetti.
Napoli se bo pomeril z moskovskim Sparta-kom. Sovjetsko prvenstvo se nagiba h koncu, Spartak pa je na lestvici četrti. Športni direktor Napolija Luciano Moggi je zmerno zadovoljen. Sekretarja sovjetske zveze Paramonova je zaprosil, naj bi urnik tekme anticipirali (zdaj je določen za 19. uro), kajti sredi novembra je v Moskvi lahko že krepko mraz, a Paramonov ga ni uslišal.
Morini je v imenu Juventusa priznal, da je nastop proti dunajski Austrii dobrodošel, čeprav je opozoril na težave, ki jih je imel Inter z Rapi-dom. Pri Austrii opravlja funkcijo managerja bivši nogometaš Interja in Rome Prohaska.
Bologna je naletala na moštvo Heart od Mid-lothian (gre za predmestno območje Edinbur-gha), ki ga trenira bivši igralec Milana in Verone Joe Jordan. Škoti so znani po svoji agresivni igri, a slabo obvladajo tehniko. Za moštvo igrajo rep-rezentantje Levein, McPherson in Robertson. Ta je v zadnjih prvenstvu dosegel 28 zadetkov.
Atalanta ima za nasprotnika turškega Fener-bacheja, ki je 2. v prvenstvu. Moštvo je znano po svojem vratarju, 36-letnem nekdanjem nemškem reprezentantu Schumacherju.
Za obe jugoslovanski ekipi slabše ne bi moglo biti. C. zvezda igra z Rangerom, Partizan pa z Real Sociedadom. Vsak komentar je odveč.
Tako v 2. kolu
POKAL PRVAKOV
•	Dinamo Dresden (ZRN) - Malmo (Šve.)
•	Crvena zvezda (Jug.) - Glasgow Ranger (Škot.)
•	Dinamo Bukarešta (Rom.) - Porto (Port.)
•	Real Madrid (Šp.) - Tirol (Av.)
•	Bayern Miinchen (ZRN) - Sredets Sofija (Bol.)
•	Lech Poznan (Pol.) - 01ympique Marseille (Fr.)
•	Napoli (It.) - Spartak Moskva (SZ)
•	Milan (It.) - Bruges (Bel.)
POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV
•	Dinamo Kijev (SZ) - Dukla Praga (ČSFR)
•	Manchester United (Ang.) - Wrexham (Wales)
•	01ympiakos Pirej (Gr.) - Sampdoria (It.)
•	Barcelona (Šp.) - Fram Reykjavik (Isl.)
•	Montpellier - Steaua Bukarešta (Rom.) (Fr.)
•	Liege (Bel.) - Estrela Amadora (Por.)
•	Aberdeen (Škot.) - Legia Varšava (Pol.)
•	Austria Dunaj (Av.) - Juventus (It.)
POKAL UEFA
•	Br6ndby (Dan.) - Ferencvaros Budimpešta (Madž.)
•	Luzern (Švi.) - Admira Wacker (Av.)
•	Heart of Midlothian (Škot.) - Bologna (It.)
•	Katowice (Pol.) - Bayer Leverkusen (ZRN)
•	Fenerbache Istambul (Tur.) - Atalanta (It.)
•	Sporting Lizbona (Port.) - Temišvar (Rom.)
•	Real Sociedad (Šp.) - Partizan Beograd (Jug.)
•	Magdeburg (ZRN) - Girondins Bordeaux (Fr.)
•	Valencia (Šp.) - Roma (It.)
•	Černomorec (SZ) - Monaco (Fr.)
•	Craiova (Rom.) - Borussia Dortmund (ZRN)
•	Omonia Nikozija (Cip.) - Anderlecht (Bel.)
•	Kbln (ZRN) - Inter Bratislava (ČSFR)
•	Arnhem (Niz.) - Dundee United (Škotska)
•	Inter (It.) - Aston Villa (Angl.)
•	Torpedo Moskva (SZ) - Sevilla (Šp.)
Po izključitvi zaradi dopinga
Borut Bilač zavrača obtožbo
BEOGRAD — V Jugoslaviji še odmeva vest, da je skakalec v daljino in dobitnik bronastega odličja na evropskem prvenstvu v Splitu Borut Bilač jemal nedovoljena poživila (genadot-rophin, hormonski preparat, ki pri moških povzroča izločanje drugega hormona, testosterona, a slednji povečuje mišično maso). Zvezni kapetan Dane Korica je dejal, da ga je vest šokirana in je izrazil prepričanje, da izsledki analiz niso točni. Bilač je ves čas bivanja v Splitu bil pod zdravniško kontrolo, danes pa se bo v Ljubljani sestal zdravniški kolegij, ki je Bilača spremljal skozi vse priprave in ki bo preveril trditve trditve mednarodne atletske zveze. S svoje strani je tudi Bilač zanikal, da bi zavestno jemal nedovoljena poživila. Pri Bilaču, po trditvi njegovega trenerja in' biologa Djordjeviča, je bila sicer povečana prisotnost genadotrophina, a testosteron je bil na normalnem nivoju. Kategorično pa je zatrdil, da je atlet nedolžen.
Dirka tris
RIM — Zmagovita kombinacija dirke tris je 11-3-18. Dobitnikov je bilo 592, prejeli pa bodo po 1.763.800 lir.
Danes Philips - Ranger
MILAN — Zaradi nerazpoložljivosti igrišča bodo že drevi odigrali srečanje italijanske košarkarske A-l lige med Philipsom in Rangerom. To bo že stoti dvoboj med tema dvema moštvoma, ki sta krojila zgodovino italijanske košarke.
V anticipirani tekmi 2. kola A-2 lige pa se bosta pomerila Ticino in Femet Branca (17.45 po RAK)
Drevi prvi nastop v košarkarski tretjeligaški konkurenci
Jadran TKB v gosteh v Jesolu (2030)
Jadranovi košarkarji začenjajo danes tretjeligaško avanturo z nevarnim gostovanjem v Jesolu. Srečanje bo ob 20.30 in žal brez prenosa na Radiu Opčine, kajti v šolski telovadnici v Jesolu enostavno ni telefona.
Že v lanski sezoni se je Jesolo na vse kriplje boril proti izpadu in njegov cilj je spet kar se da miren obstanek v tretjeligaški družbi. Jesolo je torej na boje v tej ligi še kako vajen in izkušen. Če dodamo še, da bo Jadran TKB drevi igral na dokaj »vročem terenu« (pravijo, da je občinstvo v Jesolu eno najglasnejših in najbolj temperamentnih v ligi), potem je jasno, kaj ga čaka na tem gostovanju.
Edini v Jadranovih vrstah, ki ima tretjeligaške izkušnje, je Umberto Merlin, ki je lani nastopal s Stefane-lom iz Conegliana, nekateri so vajeni višje kategorije, spet drugi pa so igrali v nižji ali celo v mladinski kategoriji. Kot pravijo »poučeni«, pa je v Č ligi
vsako srečanje pravi boj za vsako točko, kjer izkušenost in telesna moč odigrata pomembnejšo vlogo od samega košarkarksega znanja.
Naša ekipa je zelo mlada in zato tudi neizkušena. Odveč je torej, da zapišemo, da morajo jadranovci že od danes dati vse od sebe na vsaki tekmi.
V predprvenstvenem obdobju se je Jadran TKB v glavnem izkazal prav z zvrhano mero borbenosti. In prav to od njega pričakujejo zvesti navijači, seveda z upanjem, da bo že drevi poskrbel za prvo letošnjo dobro predstavo in vknjižil prvi točki v tem zelo napornem prvenstvu. (Cancia)
Jutri za memorial M. Venier
Jutri bo na vrsti 4. izvedba mednarodnega mladinskega košarkarskega turnirja za memorial Matej Venier, nepozabnega Sokolovega igralca in trenerja, Konto velo vega in Jadranovega igralca ter enega od ustanoviteljev mladinskega krožka pri KD L Gruden.
Letošnja zasedba na turnirju bo kar kakovostna. Poleg Sokola bodo nastopil še sežanski Kraški zidar, ljubljanski Slovan in Jadran Farco. Na dosedanjih 3 izvedbah so po enkrat zmagali Bor, Jadran in Slovan. V trajno last pa bo osvojilo pokal moštvo, ki bo 2-krat zmagalo. Jadranu Farco in Slovanu se torej nudi lepa priložnost, da posežeta po tem prestižnem pokalu.
SPORED: 9.00 Kraški zidar - Sokol; 11.00 Jadran Farco - Slovan; 15.30 finale za 3. mesto; 17.00 finale za 1. mesto. Tekme bodo v občinski telovadnici v Nabrežini.
Start jugoslovanskih košarkarjev
Splitčani v Ljubljani
Košarkarji sarajevske Bosne in beograjskega Partizana bodo danes ob 17.00 otvorifi 47. povojno košarkarsko prvenstvo Jugoslavije, v katerem, za razliko od prejšnjega, ima več moštev enake možnosti za naslov. To je predvsem posledica odhoda številnih igralcev in trenerjev. Ob do včeraj nedosegljivi Jugoplastiki (sedaj POP 84), ki se je še najbolj oslabila, saj je izgubila Radjo, Sobina, Duška Ivanoviča in trenerja Maljkoviča, bi se za končno 1. mesto morali potegovati predvsem Gibona^ Partizan in Olimpija.
Spored 1. kola: Čelik - Gibona; Crvena zvezda - Budučnost, IMT - Vojvodina, Zadar - Sibenka, Bosna - Partizan, Smelt Olimpija - POP 84.
V republiški košarkarski ligi starta tudi okrepljeni Koper. Drevi ob 19. uri se bo v telovadnici osnovne šole Anton Ukmar pomeril s Celjem.
Koper doma, Izola v gosteh
KOPER — Danes bodo v 3. jugoslovanski nogometni ligi odigrali 9. kolo, v katerem igra Koper s pričetkom ob
15. uri na Bonifiki z novincem, Treš-njevko iz Zagreba. Izola potuje na težko gostovanje v Prijedor k Rudarju. (Kreft)
Na mladinskih igrah v Rimu
Lokostrelcu Granzottu bronasto odličje
Medtem ko še odmeva izjemen uspeh odbojkaric »Erjavca« na mladinskih igrah, na katerih so zasedle prvo mesto, je iz Rima včeraj prišla druga spodbudna vest. Član bazoviške Zarje, 14-Iet-ni Moreno Granzotto, je namreč osvojil 3. mesto na lokostrelskem turnirju. Granzotto se je že izkazal na- raznih turnirjih in tekmovanjih, svoje kvalitete je sedaj potrdil še na mladinskih igrah.
Medtem ko v 1. in 2. amaterski nogometni ligi igrajo 3. kolo, bodo v 3. AL na vrsti tekme 2. kola (Breg tokrat počiva)
1.	AMATERSKA LIGA
JUVENTINA RADENSKA -
PRO CERVIGNANO
Juventina Radenska bo jutri na stadionu Baiamonti igrala predvsem za zmago. Tako je izjavil trener Čampi, ki je ugotovil, da je ekipa v prvih 2 kolih igrala dokaj zadržano v želji, da ne bi prišlo do kakšnih nepotrebnih spodrsljajev.
Proti Pro Cervignanu, ki sodi v ožji krog favoritov za končno zmago, pa bodo Štandrežci zaigrali bolj napadalno. Verjetno se bo Andaloru v napadu pridružil Klanjšček, ki je doslej igral pretežno na sredini in malokdaj imel priložnost, da pokaže svoje napadalne sposobnosti, Taktična poteza bo namreč mogoča tudi zaradi razpoložljivosti Marka Černigoja, ki se je izkazal kot izredno pomemben dejavnik v igri Štandrežcev.
Ob tem pa bodo morali gostitelji paziti na nedovoljene poteze oziroma v večji meri bodo morali upoštevati nove predpise. Dejstvo je, da je v prvih dveh srečanjih kar 10 štandreških igralcev dobilo rumeni karton, Černigoj pa je bil izključen. Očitno preveč.
2.	AMATERSKA LIGA
PRIMORJE - MOSSA
Mossa je ena najsdlidnejših ekip v tej skupini in meri zelo visoko. Kaže, da razpolaga zlasti z močnim napadom, v katerem ima starejše, izkušene igralce. Pri Primorju so pred jutrišnjo tekmo zelo previdni. Cilj je seveda zmaga, pravi trener Dl Benedetto, vendar bodo morali paziti, da se preveč ne odkrijejo.
Primorje bo tudi tokrat brez poškodovanih Antonija, Milanija in Ussaia. Poškodbe tarejo tudi Sullinija in Miclaucic-ha, ki pa bosta morda le nastopila. Odsotnost Milanija v obrambi naj bi nekje zapolnil libero Pipan. Verjetno bodo tudi danes največ pozornosti namenili prav obrambi, ki se je v nedeljo v derbiju z
Gajb dobro odrezala, kar potrjuje, da je ekipa, kljub vsem odsotnostim, vse bolj uigrana. To je obenem tudi dokaz več, da držijo besede trenerja Di Benedetta, ki je dejal, da rezerv praktično ni, da so si igralci v glavnem enakovredni. Prav glede obrambe velja še podčrtati, da bo Primorje jutri sicer res brez Milanija, zato pa bo igral libero Pipan.
VESNA - MARIANO
Poraz v nedeljskem derbiju z Zarjo pri Vesni ni pustil kakega posebnega razočaranja. S prikazano igro ekipe so bili namreč kljub vsemu zadovoljni. V napadu so imeli namreč precejšnje težave, saj sta manjkala poškodovana Naldi in izključeni Barilla in so se zato bali, da bi jih Bazovci nadigrali. Žal tudi tokrat ni gotovo, če bo Naldi lahko nastopil. Njegova odsotnost pa se pozna tudi v vezni vrsti, kjer je precej mladih in neizkušenih igralcev, ki bi jim Naldijeva pomoč še kako dobrodošla. Barilla pa je kazen prestal in bi moral nastopiti.
Ostalih težav v ekipi zaenkrat ni. Vsem pa je jasno, da jih čaka neugoden nasprotnik, kot so pač v glavnem vse furlanske ekipe. V prvih dveh kolih Ma-rianu sicer ni šlo kaj prida od rok. Obakrat je namreč igral neodločeno, v nedeljo doma proti Pro Farri, iz česar bi se dalo tudi sklepati, da je morda zašel v težave. Kljub temu pa je previdnost povsem na mestu.
VILLESSE - GAJA
Jutrišnji nasprotnik Gaje je močna, nevarna ekipa (pred tednom dni je kar v gosteh s 4:3 odpravila Fogliano). Ta izid kot tudi izid prve tekme, v kateri so Vil-lesse izgubile pa tudi kaže, da je njihova šibka točka verjetno obramba. Tako ali drugače, pri Gaji je razpoloženje vedro, med tednom so marljivo vadili. Edini dvom se nanaša na ime vratarja. Zema-neka ni še na razpolago, Sancin pa ima težave z ramo. Tako bo verjetno spet nastopil veteran Kante, ki pa je v derbiju s
Primorjem dokazal, da gre kljub letom nanj še računati.
Zlasti spodbudno pa je dejstvo, da pri Gaji raste zaupanje v lastne moči, da je opazno zorenje ekipe, ki je morala ob letošnjem prestopu v višjo ligo najprej osvojiti novo miselnost. Tudi glede tega je opazen napredek.
PIEDIMONTE - ZARJA
Pri Zarji je letos prišlo do precejšnjih novosti, rezultata iz prvih dveh kol pa kažeta, da je bilo delo dobro zastavljeno. Porok za to je tudi Velika strokovnost trenerja Milana Mikuša. Pred derbijem z Vesno je bil sicer zelo previden v svojih izjavah, med drugim je dejal, da se morajo še uigrati. Kaže pa (vsaj tako se da sklepati iz rezultatov prvih dveh tekem), da so z delom na dobri poti in da Zarja razpolaga z velikim potencialom.
Tokrat zna nekaj nevšečnosti povzročiti poškodba Voljča, saj ni gotovo, da bo lahko igral. Njegova odsotnost pa bi se znala zelo poznati, saj nase pritegne ved-
no po dva nasprotnika, kar razbremenjuje soigralce. V primeru, da Voljč ne bo igral, bosta v napadu Egon Fonda in pa Robert Kalc. O enajsterici Piedimonteja ni kaj prida vesti. Njegova nedeljska zmaga proti Caprivi ne pove veliko, saj je Capriva prav zadnja na lestvici. Cilj jutrišnjega nastopa Zarje pa je gotovo preudaren naskok na obe točki.
3.	AMATERSKA LIGA
SOVODNJE - ISONZO
Naj zanimive) še srečanje 2. kola bo gotovo v Sovodnjah. Tako domači kot ekipa iz Špetra ob Soči računajo na napredovanje in so to pokazali že na uvodnem srečanju. Varovanci trenerja Module so na gostovanju v Trstu igrali prepričljivo in računati je, da bodo tudi proti Isonzu dosegli uspeh. Naloga vsekakor ne bo lahka, toda kakovost sovodenjske postave je neizpodbitna.
BEGLIANO - MLADOST
Kraševcem se ponuja priložnost, da v Beljanu iztržijo vsaj točko. Domača enaj-
sterica je namreč slabo začela letošnje prvenstvo in potrdila, da ne razpolaga z moštvom, ki bi se lahko potegovalo za zgornji del lestice. Jasno pa je, da bodo morali Doberdobci zaigrati veliko odločneje in učinkoviteje v napadu, kjer ne bo izključenega Davida Argentina.
JUNIOR AURISINA - KRAS
Največja novost pri Krasu, ki je v nedeljskem uvodnem nastopu letošnje sezone dosegel spodbuden uspeh, bo nastop veznega igralca Marjana Božiča, ki prihaja iz sosednje republike. To bo gotovo močna okrepitev za enajsterico Krasa, ki jo jutri čaka neugoden nasprotnik. Junior je namreč med tistimi ekipami, ki letos startajo na napredovanje, a v prvi tekmi je doživel poraz in si zato razumljivo ne bo hotel privoščiti novega spodrsljaja. Pri Krasu bo manjkal poškodovani Lepore, ki si je v nedeljo pretegnil mišico in bo morda moral počivati cel mesec dni.
Med tednom pa je bila na društvenem sedežu Krasa v Repnu predstavitev spon-sorja, podjetja Koimpex (na sliki). Pogodba, ki so jo podpisali, je enoletna. FINCANTIERI - PRIMOREC
Po spodrsljaju v 1. kolu, v katerem so pri Primorcu prišle na dan pomankljivos-ti zlasti v vezni vrsti, je jasno, da se bodo Trebenci jutri skušali predvsem izogniti porazu. To pa ne bo lahko, saj je tržaški Fincantieri solidna ekipa. Upati pa je, da bo Primorec le zdržal pričakovani pritisk nasprotnika, da ne bo izgubil glave in se izognil prekrškom.
Disciplinski ukrepi
Disciplinska komisija pokrajinskega odbora italijanske nogometne zveze Je za eno kolo diskvalificirala Dimitriji Ferlugo (Primorec). Za dve koli je o1 diskvalificiran Andrea Massai (Vesna)-Eno kolo pa bo počival David Bajec (na-raščajniki Brega).
Danes začetek zveznih tekmovanj za Krasove namiznoteniške ekipe
Zb zeleno mizo z novimi obrazi
Borovke so se odpovedale igranju v ženski B ligi!
Ko smo se pozanimali v tajništvu ŠZ Bor o letošnjih novostih v zvezi z nastopom mladih Borovih namiznoteniških igralk v ženskem prvenstvu B lige, smo doživeli nemajhno presenečenje. Organizacijski tajnik združenja Bojan Pavletič nam je namreč dejal, da so v četrtek zvečer poslali v Rim brzojavko, s katero so se odpovedali igranju v tem zveznem prvenstvu. Kot nam je kasneje pojasnil tudi predsednik ŠZ Bor Mitja Race (namizni tenis je pri Boru še sekcija, kot taka pa spada v pristojnost glavnega odbora ŠZ Bor) je razlog za odpoved v pomanjkanju iinančnih sredstev.
Namiznoteniška sekcija se sicer ne odpoveduje svoji dejavnosti, kajti igralke Ana Bersan, Jadranka Cergol in Lara Possega pod vodstvom trenerja Filipasa redno trenirajo in bi morale sodelovati na vseh turnirjih za posameznice, toda s prvenstvom očitno ne bo nič.
Z naše strani lahko le pristavimo, da je resnično zelo žalostno, da ni bilo mogoče poskrbeti za to, da bi ta garnitura igralk razvijala svoj talent tudi v ekipnem tekmovanju, kajti gre za resnično zelo perspektivna dekleta, o čemer pričajo tudi številni zelo dobri rezultati, ki so jih dosegla v zadnjih sezonah, v katerih so se v svojih kategorijah povzpela prav do vrha italijanskega namiznega tenisa.
Danes se začenjajo prvenstva v italijanski namiznoteniški zvezi. ŠK Kras bo nastopil v novi sezoni 1990/91 v ženski B in C ligi ter moški B-2 ligi. Kot je znano, je Krasova ženska ekipa lani izpadla iz najvišje lige, v kateri je nastopala nepretrgoma 19 let. V tem času je osvojila dva državna naslova, deset drugih mest, tri tretja, po eno četrto in peto mesto, dvakrat je nastopila na evropskem pokalu prvakov in osemkrat na evropskem pokalu Evans.
Pri Krasu se zavedajo, da je čas pr-voligaštva minil, vendar pa niso pokopani načrti, da se vanj povrnejo. Oprti v celoti na svoje lastne sile imenujejo sedanje obdobje kot pripravljalno oziroma naskakovalno (in obdboja nekaj sezon naprej), da se ponovno vzpnejo v najvišjo ligo. V tej smeri so uperjeni tudi vsi delovni in organizacijski načrti. Vodstvo NTO in profesionalni trener Matjaž Šercer, ki bo prevzel tudi v tej sezoni skrb za tehnično in psihološko rast okoli petdesetih svojih varovancev, imata v ta namen skrbno zastavljen celoletni delovni program.
Ženska B liga:
Z mladimi močmi
Pri Krasu ne nastopa več Branka Batinič - igralka evropskega formata. Sonja Milič se je poslovila od aktivnega nastopanja, Alenka Obad je zapustila namizni tenis. Takšno je stanje na pragu prvenstva. Letošnja ekipa je sestavljena izključno iz samih domačih igralk, ki so zrasle iz Krasove šole.
Za Kras Coriun bodo igrale v B ligi: Biserka Simoneta, 15-letna dijakinja, Prvakinja med tretjekategornicami, dvanajsta na mladinski italijanski lestvici, Tanja Ravbar, 19-letna univerzitetna študentka, devetnajsta v tretji
Zvezni odbojkarski pokal
Borovke prvič doma
Ženski odbojkarski vrsti Bora Elpro Cunja in Sloge Koimpex bosta drevi spet na igrišču. Na sporedu je namreč 2. kolo v zveznem pokalu.
Prejšnji teden so ljubitelji odbojke imeli priložnost, da vidijo »na delu« zlasti slogašice, ki so Igrale na Opčinah, medtem ko so borovke v poznih večernih urah igrale v Pordenonu. Tokrat bo ravno obratno.
Slogašice bodo na prošnjo nasprotnika Sangiorgine, namesto doma, igrale v Torviscosi ob 20.30, borovke pa bodo prvič letos urad-no nastopile v Trstu in sicer na 1. nraju ob 20.30 (po moškem derbiju Bor Agrimpex - 01ympia) proti B-2 ligašu Vivilu iz Ville Vicentine. Za nastop modrih vlada torej prepišno zanimanje, saj so doslej Preverjale svojo pripravljenost le ®a trening-tekmah. Nasprotnik iz »lile Vicentine bo nedvomno Predstavljal tehtno preizkušnjo, vivil nastopa sicer v višji ligi, a je v prvem kolu zveznega pokala doma izgubil z Latisano, ki že sedaj velja za »superfavorita« v bližnjem prvenstvu C-l lige, v kate-rem bosta zaposleni tudi obe slovenski šesterki.
kategoriji, Martina Ravbar, 18-letna dijakinja, triintrideseta ex aeguo v tretji kategoriji, Monika Radovič, 14-letna dijakinja, triintrideset ex aeguo v tretji kategoriji, šestnajsta na mladinskih italijanskih lestvicah.
Ocenjevanje prvenstva na začetku sezone je zelo rizična zadeva, saj še ne poznamo nekaterih ekip in njihove sestave. Še letos je dovoljeno, da v B ligi nastopajo tudi tujke, ki bodo torej dodatna nevarnost za naše mlade igralke, vsekakor pa bo situacija bolj jasna po prvih kolih. Med znanci iz lanskega prvenstva zasledimo Karneid iz Bočna, Oro Auer Platter, ki je izpadla
iz A lige, dalje lani prvouvrščeni Re-coaro, ki se v kvalifikacijah ni prebil v prvo ligo in s katerim je Kras zgubil odločilno tekmo za kvalifikacije. Potem so tu še novinci: Cardano al Čampo, Lecco in Turbigo. Krasovke bodo zaradi odpovedi Bora v današnjem prvem kolu proste
Moška B-2 liga:
Cilji so višji
Čeprav puščamo ponavadi moško ekipo ob strani, pa si zaslužijo Cristi-an Mersi (33. ex aeguo v drugi nacionalni kategoriji), Igor Milič (56. ex aeguo v tretji kategoriji), Marjan Milič (46, ex aeguo na mladinskih državnih
lestvicah) ter Matjaž Šercer vso pohvalo, kajti v lanski sezoni jim je uspel fantastičen preboj iz C v B-2 ligo. To je največ, kar je dosegla katerakoli moška ekipa v sicer žensko usmerjenem namiznem tenisu pri Krasu.
Po zatrjevanju nekaterih članov ekipe se dolgoročna hotenja usmerjena še više, seveda pa se bo treba za začetek kot novinec v ligi spoznati z vsemi nasprotnimi ekipami.
Priložnost je že tu in sicer danes ob 18. uri, ko bodo krasovci na svojem igrišču gostili ekipo iz Trevisa.
Dober štart fantje!
Ženska C liga:
Za mesto pod soncem
Ženska ali bolje naraščajniška ekipa Krasa, v kateri so nastopale Monika Radovič, Katja Milič, Jasna Simoneta (Katja Štoka in Monica Mosetti) je v lanski sezoni poskrbela za drugo prijetno presenečenje: iz promocijske deželne lige se je kvalificirala v letos na novo ustanovljeno C državno ligo. V tej sezoni bo ekipa seveda zamenjana, saj bo Radovičeva nastopila v B ligi; ostali bosta Katja Milič (4. na nacionalnih lestvicah mlajših pionirk) in starejša pionirka Jasna Simoneta, dobrodošla pa bo tudi izkušenost članice Elene Colja. Kasneje bo v ekipo vključena še mlajša pionirka Erika Radovič.
V konkurenci šestih ekip si bodo mlade krasovke skušale izboriti svoj prostor pod soncem in upamo, da v duhu neuradnega sponsorja Activa.
Svojo prvo prvenstveno tekmo bodo krasovke igrale danes ob 16. uri v gosteh pri gonški Azzurri.
(Jasna Jurečič)
Drevi na L maju za deželni odbojkarski pokal FJK
Bor Agrimpex-01ympia
Moških predprvenstvenih derbijev za deželni pokal FJK letos res ne manjka. Po dvojnem goriškem dvoboju med 01ympio in Valom praporom Imsa, v katerem je 01ympia dvakrat zmagala, je zdaj na vrsti še tržaško-go-riški derbi Jakopičevih fantov z Borom Agrimpex. Ta derbi na stopniščih ponavadi ne privablja tolikšne množice ljudi kot goriški (telovadnica Kulturnega doma je bila prejšnjo soboto spet pretesna, da bi lahko gostila vse ljubitelje odbojke - prvenstvo pa se še ni niti začelo!), a ni zato med igralci nič manj občuten.
Dodatna privlačnost je tudi v tem, da sodita obe šesterki tudi letos med najboljše tekmece v bližajočem se prvenstvu moške C-2 lige. Res je, da manjka do prvih prvenstvenih spopadov še ves mesec, vendar pa se zdaj vse ekipe že približujejo pravi formi, saj vadijo že precej dolgo časa.
Prvo dejanje bo drevi v Trstu na 1. maju ob 19. uri, povratna tekma pa bo prihodnjo soboto v goriškem Slovenskem športnem centru. Tudi za to drugo fazo pokalnega tekmovanja velja pravilnik s prve, se pravi, da se v nadaljnje kolo uvrsti ekipa, ki obakrat zmaga oz. v primeru, da vsak zmaga po enkrat velja boljša razlika v nizih ali točkah.
Na polju tudi Sokol Indules
Odbojkarice Sokola Indules se bodo pomerile drevi ob 20.30 v Nabrežini proti ekipi Altura. Igrale bodo prvič na uradni zvezni tekmi za deželni pokal FJK pred svojimi gledalci. Sokolovke so bile v prvem kolu tega tekmovanja proste, danes pa jih čaka nasprotnik, s katerim se bodo pomerile tudi v C-2 ligi.
ŠZ Sloga bo jutri priredilo kar dva mladinska odbojkarska turnirja
Za memorial S. Kokorovec in za fante
os ^Bojkarski delavci pri športnem združenju Slo-sai S°u S* v Preteklih dneh pošteno zavihali rokave, mis čakalo res naporno delo: prireditev dveh unarodnih mladinskih turnirjev.
S]r\ V? nec*elja v oktobru je pri športnem združenju sai >a Že nekai let rezervirana za mladinska turnirja, Ženu letošnia izveclba že 5. po vrsti. Od lani pa nosi Ver 0 tekn/ovanje naziv Memorial Sonja Kokora-je n v sPomte na perspektivno Slogino mladinko, ki tie£r®<? dvema letoma izgubila življenje v prometni Turnir je letos namenjen fantom in dekle-v p/tej enim leta 1972 in mlajšim, torej tistim, ki so ijtekli sezoni nastopali v prvenstvu under 18. še 0 hioški konkurenci bodo sodelovali poleg Sloge Br^fjdška Olimpia, Fužinar in Slovan Patronka iz stVu stave. Sloga je v tej zasedbi v lanskem prven-he^vojila drugo mesto v pokrajini in se ji je torej P v deželni fazi izmuznil le za las, skoraj vsi Oljjj®1. Pa so uspešno nastopali tudi v 1. diviziji. res jPta je bila na Sloginem turnirju že lani. Gre za tiasi 0der sestav, ki je lani osvojil goriški pokrajinski to. pv.Y tej kategoriji, v deželnem finalu pa 3. mes-JHja .Uztear z Raven na Koroškem je na Sloginih jetuo^kte turnirjih prisoten od vsega začetka z iz-neka'Janske izvedbe. Ravenska moštva so bila že jS' Jz . ,at najboljše na kadetskih prvenstvih Sloveni-°db 'u •0VB1 vrst pa je izšla tudi cela vrsta odličnih Slogj arjev. Nekajkrat so Ravenčani osvojili tudi Pa h n,turnir' vedno pa so se prebili do finala. Prvič laVp 0 tetos pri nas ekipa Slovan Patronka iz Bratis-• ^ tem društvom so odborniki ŠZ Sloga navezali
stike med poletnimi pripravami prve ženske ekipe v Bratislavi. Med pripravami samimi so že bili njihovi gostje, zdaj pa prihaja do prvega tesnejšega stika v domenjeni formuli sodelovanja. Jakost ekipe nam zaenkrat ni znana, vsekakor bomo z zanimanjem spremljali to novost na naših igriščih.
Dekleta bodo kot rečeno igrala za Memorial Sonja Kokoravec. Poleg Sloge Koimpex se bodo turnirja udeležili še Pieris, Fužinar in tržaško društvo AT tura. Altura bo letos nastopala v C-2 ligi in marsikatera mladinka je članica tudi prve šesterke. Naj omenimo, da bo v tej ekipi letos nastopala bivša Borova članica Ingrid Sancin. Članska vrsta Pierisa je lani izpadla iz C-2 lige, sestavljale pa so jo izključno mladinke, za katere je bilo seveda tretjeli-gaško prvenstvo prezahtevno, kljub izpadu pa so si nabrale veliko tekmovalnih izkušenj, ki so mladinski ekipi nadvse dobrodošle. Ekipa odbojkarskega kluba Fužinar bo v tej sezoni drugič pri nas, saj so se vse igralke že udeležile Sloginega turnirja za pokal Bazoviških žrtev, ki je bil pred tremi tedni. Na tem turnirju je Fužinar osvojil le 4. mesto, ekipa pa ni bila popolna in je na Opčine prišla praktično brez treninga. Na prejšnjem turnirju so se Ravenčanke kosale s članskimi ekipami, med vrstnicami pa bo razmerje sil vsekakor drugačno. Domačinke, to je Sloga Koimpex, pa so mladinska ekipa, ki je našemu društvu v zadnjih letih dala največ zadoščenj in uspehov. Ta generacija je bila pred tremi leti deželni prvak v kategoriji under 16, v lanski sezoni pa po-
krajinski prvak under 18 in deželni podprvak. V lanski izvedbi Memoriala Kokoravec je Sloga Koimpex osvojila prvo mesto, vlogo protagonista pa bo skušala odigrati tudi letos.
Izločilni tekmi bosta za fante v Repnu, za dekleta pa na Opčinah, popoldanski mali finale za obe kategoriji bo v Repnu, oba finala za prvo mesto pa na Opčinah, kjer bosta tudi zaključek in nagrajevanje.
Kot že turnir za pokal Bazoviških žrtev, bo tudi ta mladinski turnir pod pokroviteljstvom openske Hranilnice in Posojilnice, ki je tako še enkrat dokazala, da so ji pri srcu problemi društev, ki delujejo na njenem področju.
SPORED
V Repnu: fantje - ob 10.00 Sloga-Slovan Patronka, sledi Fužinar-Olimpia; ob 15.00 finale za 3. mesto ženske, Sledi finale za 3. mesto moški.
Na Opčinah: dekleta - ob 10.00 Sloga Koimpex-Pieris, sledi Fužinar-Altura; ob 15.30 finale za 1. mesto moški, sledi finale za 1. mesto ženske. (INKA)
Šest ekip med mladinci
Za nastop v pokrajinski fazi moškega odbojkarskega prvenstva mladincev (bivši under 18), ki je namenjeno fantom, rojenim leta 1973 in mlajšim, se je na Tržaškem vpisalo šest ekip. Le-te so: Sloga, Altura, Volley Club, CUS, Bor in Pallavolo TS. Število udeležencev je glede na skromnost nekaterih prejšnjih izvedb še kar spodbudno. Začetek bo 3. 11.
1 domači šport
DANES
SOBOTA, 6. OKTOBRA 1990
KOŠARKA
MOŠKA C-l LIGA
20.30 v Jesolu: Jesolo - Jadran TKB
ODBOJKA
ZVEZNI POKAL
20.30	v Trstu, na 1. maju: Bor Elpro Cunja - Vivil Villa Vicentina; 20.30 v Torviscosi: Randi Sangiorgina - Sloga Koimpex
DEŽELNI POKAL FJK
19.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Agrim-pex - 01ympia CDR; 20.30 v Nabrežini: Sokol Indules - Pallavolo Altura
NOGOMET
UNDER 18
15.00	v Dolini: Breg - Edile Adriatica; 15.00 v Miljah: Muggesana - Primorje
NAJMLAJŠI
15.30	v Doberdobu: Juventina - Pro Romans
CICIBANI
14.45	v Sovodnjah: Sovodnje - Itala San Marco B; 14.30 v Štarancanu: Staran-zano - Mladost; 15.00 v Trstu, Miramar-ski drevored: Roianese - Primorje; 15.45 v Trstu, na 1. maju: Bor - Portuale
MLAJŠI CICIBANI
15.00	v Trstu, na 1. maju: Bor - Opicina B
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA B LIGA
MOŠKA B-2 LIGA
18.00	v Zgoniku: Kras - Treviso
ŽENSKA C LIGA
16.00	v Gorici: Azzurra - Kras Activa
JUTRI
NEDELJA, 7. OKTOBRA 1990
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina Radenska - Pro Cervignano
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Repnu: Vesna - Mariano; 15.00 v Gorici: Piedimonte - Zarja; 15.00 na Proseku: Primorje - Mossa; 15.00 v Vile-šah: Villesse - Gaja
3.	AMATERSKA LGA
10.45	v Domju: Fincantieri - Primorec; 15.00 v Nabrežni: Junior Aurisina - Kras; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Isonzo San Pier; 15.00 V Beljanu: Begliano - Mladost
NARAŠČAJNIKI
10.00	v Bazovici: Zarja Adriaimpex -Olimpia; 10.30 na Proseku: Primorje -Breg; 10.30 v Štarancanu, Ul. Venezia: Cassa Rurale Staranzano - Juventina
NAJMLAJŠI
9.00	na Proseku: Primorje - Fortitudo; 10.30 na Opčinah, Ul. Carsia: CGS - Zarja Adriaimpex
ZAČETNIKI
9.30	v Gorici, Stražice:. Azzurra - Sovodnje; 11.45 v Bazovici: Zarja Adriaim-pex - SanfAndrea; 12.30 na Proseku: Primorje - Fani Olimpia
obvestila
ZSŠDI
obvešča, da sprejema prijave za zdravniške preglede atletov, ki bodo ob torkih in četrtkih v zdravniški ambulanti na Opčinah (Prosvetni dom).
SK BRDINA
obvešča, da se je začela predsmučar-ska telovadba v sežanski telovadnici ob torkih in četrtkih od 19.30 do 21. ure.
TPK SIRENA
ŠPORTNI RIBOLOV obvešča člane, da bo 13. t. m., od 15. do 16.30, tekma za L pokal zlate ribice, za kat. od 3. do 18. leta. Za informacije in pojasnila tel. na št. 412951 po 19.30.
Odsek za športni ribolov hkrati obvešča člane, da bo vsakoletna tekma dvojic Amo d'Oro - Zlati trnek v Rovinju s tradicionalnim družinskim izletom za štiri dni, od 31. oktobra do 4. novembra. Vpisovanje zapade 13. t. m. Informacije dobite na tel. št. 412951.
PLAVALNI TEČAJ V LIPICI ZSŠDI - Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767304 - obvešča, da se nadaljuje sprejemanje prijav za plavalni tečaj za otroke, ki poteka v hotelu Maes-toso v Lipici v treh izmenah: od 15. do 16. ure, od 16. do 17. ure in od 17. do 18. ure.
ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR sklicuje v ponedeljek, 15. oktobra, svoj redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev, 2. izvolitev delovnega predsedstva, 3. izvolitev volilne komisije, 4. predsedniško poročilo, 5. razprava o poročilu in pozdravi gostov, 6. razrešnica staremu odboru, 7. volitve novega odbora, 8. razno. Začetek v prvem sklicu ob 20. uri in v drugem ob 20.30.
PLAVALNI KLUB BOR organizira v bazenu pri Alturi šolo plavanja za otroke plavalce ter rekreacijo za starejše. Za informacije in vpisovanja telefonirati od 18. do 20. ure na št. 51377.
NAMIZNOTENIŠKI ODSEK
ŠZ BOR
obvešča vse tiste, ki se želijo ukvarjati z rekreativnim namiznim tenisom, da dobijo vse informacije na tel. št. 745092.
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča vse novinke in netekmoval-ke, ki so se prijavile za športno ritmično gimnastiko, da se bo vadba začela v torek, 9. t. m., ob 16. uri v Borovem športnem centru. Vabljeni!
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
sobota, 6. oktobra 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418
GORICA - Drevored 24 magglo 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958
ČEDAD - Ul. Rlstorl 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
L. 4
in liska pp "•a
ZTT
Trst
član italijanska zvaza časopisnih založnikov FIEG
Polkovnik Noble napovedal, da se namerava pogajati s predstavniki redne vojske
Filipinsko vojaško letalstvo bombardiralo štab voditeljev nove republike Mindanao
MANILA — Napetost na Filipinskih otokih se nevarno stopnjuje. Včeraj je filipinska vlada poslala večjo skupino vojaških letal na otok Mindanao, kjer je v četrtek polkovnik Alexander Noble zasedel dve večji mestni središči Butuan in Cagayan de Oro in oklical novo Federativno republiko Mindanao. Uradni vladni krogi so sporočili, da so letala bombardirala generalni štab vojaških brigad v Butuanu. Kasarno je namreč v prejšnjih dneh zasedla skupina kakih 200 vojakov polkovnika Nobla. Podrobnosti letalskega napada še niso znane, tudi števila žrtev tiskovne agencije še niso posredovale.
Včeraj se je v Manilo vrnil tudi filipinski obrambni minister Fidel Ra-mos, ki se je mudil v Hongkongu. V kraju Zamboaga je namreč odredil ureditev generalnega štaba za vodenje vojaških napadov proti pristašem pol-
kovnika Nobla. Sicer filipinska predsednica Cory Aguino noče dramatizirati položaja in še ni uradno potrdila, da so nasprotne vojaške sile popolnoma zasedle omenjeni mesti na otoku Mindanao. Poznavalci trdijo, da bo boj za osvoboditev mest dolgotrajen in zelo naporen, saj tamkajšnje prebivalstvo ni polkovnikovim četam nudilo najmanjšega upora.
Polkovnik Noble, ki je bil svojčas vodja filipinske predsedniške straže, je med tiskovno konferenco v zasedeni kasarni v Cagayanu (telefoto AP) novinarjem povedal, da se namerava pogajati s predstavniki državnih vojaških sil. Noble je med drugim že izbral odbor novoustanovljene Federativne republike Mindanao. Sestavlja ga 15 članov, med temi je sedem vojaških predstavnikov ter voditelj sece-sionistične muslimanske skupine Mi-suari. Filipinska vlada je že zavrnila vsako morebitno pogajanje.
Priziv zaradi delne svobode za Moruccija in Farandovo
RIM — Generalno pravništvo pri rimskem prizivnem sodišču se je pritožilo nad razsodbo, ki je rdečima brigadistoma Valeriu Morucciju in Adriani Farandi spremenilo strogi zaporniški režim v delno svobodo, tako da bi lahko člana skupine, ki je ugrabila Alda Mora in pobila njegovo spremstvo, podnevi delala v neki socialni ustanovi in se šele zvečer vračala ponovno v kaznilnico. Rimski sodniki so prepričani, da pri razsodbi niso upoštevali »družbene navarnosti« dvojice.
To pa ni osamljen primer težkega vključevanja v normalno življenje, saj se tudi drugi teroristi po prestani kazni le s težavo vključujejo v življenje. Nekateri bi namreč radi ponovno poučevali. Proti temu pa so se, že izrekli številni šolniki in ravnatelji.
Arhivi posebnih fašističnih sodišč bodo odslej odprti za javnost
sodi med najboljše poznavalce fašistične dobe, meni, da bi morala vlada odpraviti sedemdesetletno zaporo tudi za navadna sodišča, saj v nekaterih primerih obstajajo tesne povezave med procesi na navadnih in posebnih sodiščih. Dvojnemu procesu je bil med drugim podvržen tudi Matteotti.
Novi zakon pa bo brez dvoma zanimiv za zgodovinarje, ki raziskujejo procese posebnih sodišč, na katerih so bili obsojeni slovenski antifašisti. Vsebina teh sodnih obravnav je sicer znana, kljub vsemu pa bo zanimivo spoznati tudi njihovo »uradno« plat. Sam De Felice namreč meni, da vpogled v arhive nikakor ne bo privedel do izrednih odkritij, pač pa bo omogočil globljo zgodovinsko analizo dogodkov.
Preden bo dejansko mogoče priti do doslej prepovedanih aktov pa bo poteklo kar nekaj časa. Arhiv posebnega fašističnega sodišča se nahaja v rimski palači Fi-ammetta, kjer ima sedaj sedež vrhovno vojaško sodišče. Zaradi »strateškega« pomena prostorov bodo morali vse dosjeje prenesti v osrednji državni arhiv, jih ustrezno arhivirati, šele na to pa bodo na razpolago javnosti.
RIM — Parlament je z veliko večino glasov odobril zakonski osnutek, ki omogoča odprtje arhivov posebnih fašističnih sodišč. Dosedanji zakon je predvideval, da morajo sodni akti zloglasnih sodišč ostati zapečateni polnih sedemdeset let. Prepoved je veljala za vse, tudi za zgodovinarje, ki so želeli osvetliti ozadje nekaterih spornih obsodb. Kljub temu pa je vsaj del sodnih obravnav, predvsem tistih, ki se nanašajo na znane politične osebnosti, znanih.
Prvi podpisnik zakonskega osnutka je senator neodvisne levice Giuseppe Fion. Odobritev zakona je sprejel z navdušenjem, saj je prepričan, da bo mogoče končno razkriti marsikatero tajnost, ki bo koristna predvsem za zgodovinarje. Fion je navedel tudi nekaj primerov: kdor je želel predelati proces proti Gramsciju, Scoccimarru in Terraciniju, bi moral po starem zakonu čakati še šest let. Za nekatere druge tako imenovane zgodovinske procese pa bi morali zgodovinarji čakati tudi do leta 2006. Čeprav je odločitev parlamenta pomembna, pa zgodovinarji menijo, da prost vpogled v arhive fašističnih sodišč ne bo v bistvu odkril nič posebno novega in odločilnega. Zgodovinar De Felice, ki
Preusmerjeno sovjetsko letalo pristalo v glavnem mestu Finske
Neoborožen moški je včeraj ugrabil neko sovjetsko linijsko letalo in skušal pilota prisiliti, da poleti proti Stockholmu. Toda letalo je pristalo v Helsinkih, kjer se je ugrabitelj vdal, potniki pa so odgovarjali na novinarska vprašanja	(AP)
Dober tek po kitajsko
RIM — Če ste namenjeni na večerjo v kitajsko restavracijo, vedite, da jih v naši deželi kar deset na enajst posluje, ne da bi upoštevale zdravstvene in upravne predpise. Ta žal nespodbuden podatek izhaja iz poročila posebnih enot karabinjerjev (NAS), ki so v prejšnjih dneh na pobudo ministrstva za zdravstvo obiskali vse »tuje« restavracije, ki delujejo v naši državi. Karabinjerji so ugotovili, da kar 60 odstotkov lokalov ni v skladu z italijanskimi predpisi. Pregledali so namreč kar 294 restavracij in lokalov, nepravilnosti pa so zabeležili kar v 168 primerih. Med pazljivimi inšpekcijami so zaplenili preko 2 tisoč zapadlih konzerv in 5 tisoč kilogramov pokvarjene hrane v znesku kakih 50 milijonov lir. Žal ima prav naša dežela negativni primat, na drugem mestu najdemo Emilijo, ki ji sledita Lombardija in Lacij.
Za Albance so nemiri na Hrvaškem del srbskega scenarija ki so ga Srbi najprej začeli izvajati in preizkušati na Kosovu
PRIŠTINA — Demokratična zveza Kosova, ki je del politične alternative večinske albanske narodnosti, opozarja in protestira proti nadaljevanju terorja srbske države in oblasti v tej pokrajini. Nasilje je tolikšno, da dobiva značaj in razsežnosti genocida. To so poudarili na včerajšnji novinarski konferenci Demokratične zveze Kosova, kjer so tudi povedali, da je bilo samo v zadnjih dveh mesecih odpuščeno z dela okrog 30 tisoč Albancev.
Na novinarski konferenci je član vodstva Demokratične zveze Kosova, profesor doktor Fehmi Agani zahteval, da oblasti obnovijo delovanje legalnih ustanov in organov v pokrajini, potem pa ocenil stališča predsedstva Jugoslavije in zvezne vlade glede političnih in varnostnih razmer v državi. Dejal je, da so ta nepopolna in zato neodgovorna. V stališčih obeh najpomembnejših organov federacije, je opozoril Fehmi Agani, namreč molče o nadaljevanju državnega terorja na Kosovu, o preganjanju delegatov skupščine Kosova, članov izvršnega sveta ter o novih aretacijah. Pri tem je omenil aretacijo Zenuna Cellaja, zelo uglednega kosovskega novinarja ter se-
kretarja odbora za človekove pravice in svoboščine na Kosovu.
Množično odpuščanje delavcev albanske narodnosti - doslej je bilo odstranjenih z dela že okoli 30 tisoč Albancev - se nadaljuje, tudi s pomočjo policije. Izločanje iz delovnih procesov dobiva značaj genocida proti celotni albanski narodnosti ter sistematično uničuje kosovsko gospodarstvo. Predstavnik Demokratične zveze Kosova je nadaljeval, da se v pokrajini nadaljuje množično uvajanje izrednih razmer, pri čemer prihaja tudi do primerov in pojavov vandalizma. Po uvedbi tako imenovanih začasnih ukrepov družbene zaščite v Narodni in univerzitetni knjižnici Kosova v Prištini, so se v njenih prostorih, denimo, sestali privrženci srbskega nacionalističnega združenja Božur, tam priredili gostijo in pijančevanje, pred poslopjem knjižnice pa jih je varovala policija.
Glede etničnih nemirov na Hrvaškem je predstavnik Demokratične zveze Kosova menil, da tam ni nobenih resničnih problemov za Srbe, ki jih ne bi mogli na demokratičen način rešiti. Morebitni pro-
blemi pa bodo nerešljivi, če jih bodo izkoristili za neko politiko, ki hoče oslabiti hrvaško republiko ter preprečiti njen demokratični razvoj. Albanci dogodke na Hrvaškem ocenjujejo kot del scenarija, ki ga je Srbija najprej preizkusila in začela izvajati na Kosovu.
Ko je položaj na Kosovu primerjal s politiko in stališči predsedstva države in zveznega izvršnega sveta, ter z nasiljem srbske države v njeni južni pokrajini, je Fehmi Agani na novinarski konferenci v Prištini poudaril, da je srbska ustava protiustavna. Ta temeljni dokument Srbije je namreč v nasprotju z jugoslovansko ustavo, neveljaven pa je tudi zato, ker pri odločanju o novi srbski ustavi ni v nobeni obliki sodelovala skupščina Kosova. Doktor Ibrahim Rugova, eden izmed voditeljev politične alternative albanske narodnosti, se je vrnil z obiska v Združenih državah Amerike, kjer je bil gost tamkajšnjega Kongresa. Sedaj se nahaja na potovanju po zahodnoevropskih državah, kjer razne organizacije, politične organe in osebnosti ter javnost seznanja z razmerami na Kosovu, ter s težkim položajem albanske narodnosti.
MARJAN DROBEZ
	
^	Ul. Roma 58 - Tel. (0481) 790074	1 P F Mti( R 0 I
LA BOUTIQUE FARI 34073 GRADEŽ	34074 TRŽIČ Drevored Europa Unita 14	Trg Repubblica 18 Tel. (0431) 81782	Tel. (0481) 411056	MONFALCONE TRŽIČ AKTIOIANATO1 AOMCOCTURA
/% M 4RoI itini IO	Moška oblačila: Valentino, In M	Norton & Wilson, Brooksfi- ■ I	t	J	eld, Boss, Reporter, Forall. f M /j/li0/1	Ženska oblačila: Camalgori, Laurel, Krizia, Brooksfield, Moška, Mariella Burani. Ul. Duca d’Aosta 78 - Tel. (0481) 798089 - TRŽIČ	JE PRISOTNA NA FLASH MODA V PAVILJONU D MINI DEFILE V PADILJONU B GALA VEČER ^	DANES, 6. T. M., OB 21. URI	^
	t		m;	aašliiji! m
uLž	c —	IOI RJI	jt -	
34074 TRŽIČ (GO) Ulica Ceriani 3 Tel. (0481)798007
Krojaštvo Tnae GrazieUa
Sedež: Ul. San Vincenzo de Paoli 13 Razstava: Ul. K Giugno 96 Tel. urad (0481) 44168
NECCHI
zastopstvo
ŠIVALNI STROJI □ PLETILNI STROJI KOMBINIRANI STROJI ZA PLETENJE-IN ŠIVANJE
podjetje 5TRUDEU FADIO
TRŽIČ - Kotzo del Popolo 25 - Tel. 410772