Št* 7. V Gorici, v sredo dne 25. januvarja 1905. Tečaj XX Y, Ishaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob U. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« o1b novem letu vred po pošti pre-jemanaalL v'Gorici na dom pošiljana; vso loto '.......13 K 20 b, ali gld. 6*80 pol lota........6 » 60 » » » 3-30 četrt leta...... . . 3 » 40 » » » 1-70 Posamično številko stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravriištvo* V- ..fSosposki" filiein štev. 7. v Cuiei v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice so računijo po potit-vrstah če tiskano l-Jkmt- 8 kr.. 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka. vrsta. Vp&kmt [io dotfodbi. Večje črke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obriko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od-govornost. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. /C Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki nliei št. 7 v Gorici v T. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do \± dopoludne. Uprav ni št v o jo nahaja v Gosposki ulici št. 7. v J. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loeo Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage reči, katere no spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le npravništra. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. l-(50. »Soča« in »Primorec«,se prodajata v Gorici v to-bakarni Sohwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenčiC na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. V soglasju. Zadnjič [smo kratko omenili, da je premeščen iz Gorice v Trst g. Fr. Stermole, c. kr, višji poštni kontrolor, da je to premeščenje prišlo nenadoma ter je vzbudilo nevoljo toliko med Slovenci kolikor med Italijani. Danes se moramo s tem slučajem še malo podrobneje pobaviti. /liano je, kako težko stališče imajo slovenski uradnih! po vseh c. kr. službah v naših deželah, in z.'iano je, kaka gonja se vpri-zarja proti njini ob raznih prilikah po laškem časopisju. r>aško časopisje, posebno ono radikalnejše barve, vidi. v vsakem slovenskem uradniku panslavista, agitatorja, in če je še tako nedolžen in miren človek pa neizmerno vesten uradnik, ki ne skrivi lasu nikomur, je vendar razkričan n „mangia-italianilt. Italijani pač so stali do zadnjega časa na tem stališču, da se morajo protiviti nastavljanju slovenskih uradnikov na celi črti ter se proti istim boriti v javnosti, pa če je to umestno ali ne, zlasti treba vse zaznamovati za narodne ne-strnncže. U\\\\ so po tej poti dosegli že uspehe, in marsikateri slovenski c. kr. uradnik more povedati, kako po krivem so ga preganjali in zapostavljali. Do zadnjega časa — smo rekli. Da, do zadnjega časa, kajti zgodilo se je nekaj nenavadnega. Ko je prišlo v začetku članka navedeno nenadno premeščenje slovenskega višjega uradnika iz Gorice v Trst, so se /grozili Slovenci pa tudi Italijani, ker tu seje pokazal tretji, ki se ima zariti med nje, Premeščenje se je izvršilo, da se dft prostora zagrizenemu pangermanu, ki „ljubi" Slovence tako kakor Italijane, ki je torej oseba na vse strani nepriljubljena in strah uradnikov. Ha. ti nemški uradniki! Vedno več jih je! Povsodi naletiš na nje. Nemalo so krivi na tem Italijani sami, ker se niso doslej nikdar protivili nastavljanju nemških uradnikov ter so lepo molčali, kadar so nemški gospodje avan-zirali ua škodo slovenskih svojih kolegov pa tudi italijanskih! Vsa laška politika je šla vedno za tem, udrihati kar se da po slovenskih uradnikih, Nemce pa pustiti pri miru. Sedaj pa imajo, Nemci so jim sedaj zrasli čez glavo, in vlada je že navajena, nastavljati po-vsodi ali popolnoma brezbarvne uradnike ali pa Nemce na višja mesta, najrajše slednje, kjer le mogoče. Vse to so zagrešili. v glavnem Italijani. Sedaj imajo sadove svoje nezmiselno gonjaške politike. . Ali krenejo na druga pota V Soditi bi se dalo po soglasju, ki je nastalo samo ob sebi ob naznačenem premeščonju. Lepo je bilo citati po laških listih, celo v najzagrizenejšem, kako so dajali lepa spričevala slovenskemu uradniku, ga hvalili kot popolnoma korektnega I-moža na vse strani, priljubljenega, „dasi ;.i Italijan". Kaj takega se ne zgodi pri nas vsaki dan, ali prav bi bilo, da se je zgodilo že večkrat, kajti ako se ni preganjalo na tako krut način slovenskih uradnikov po' naših deželah, potem bi jih bilo večje število in bilo bi toliko manj Nemcev, katere« sedaj protezi -rajo na škodo vsem domačinom obeh narod-nostij. Kaj je n. pr. koristila gonja od strani Italijanov proti domačinu in izvrstnemu uradniku g. Furlaniju v Carigradu, ko je šlo.za imenovanje višjega poštnega upravitelju v Go-riciV Naj pomislijo, ali so kaj dosegli ali nič?!... Dosegli so pač to, da so mogoča se-* daj tako presenečenja, kakor v obravnavanem slučaju. ,,l)as ist der Fiuch der bbsen That." Premeščenje je izvršeno in služba je razpisana, zato ne pomaga nič protestovnti. Ali v tem slučaju doseženo soglasje naj . ostane! Proti protežiranju Nemcev se bo dalo uspešno boriti le tako, ako neha tista neumestna gonja proti slovenskim uradnikom po laški javnosti. Itotem pride med slovenske In laške uradnike več kolegijalitete in odkritosrčnosti, potem se vstvari položaj, da bodo mogli neovirano aranžirati eni in drugi, ter ne bodo postavljali na vsa boljša mesta Nemca, kakor se to godi sedaj ; če je le Nemec tu za kako boljše mesto, se posadi njega na isto. Slovenca in Italijana se pa prezre. To so dosegli Italijani z gonjo" proti slovenskim uradnikom. Hudobija, naperjena proti Slovencem, tepe njih same, pa še kako! In če bi še nadalje rogovilili ob vsaki priliki proti vsakemu avanziranju slovenskega uradnika, bo še več brezbarvnih uradnikov na višjih mestih, največ pa Nemcev. Komu na korist V Menda so Italijani ven- dar že prišli do tega prepričanja, da jim je pač NVmee nevarnejši od domačina Slovenca v vsakem oziru ter da se dft s Slovencem vse drugače skupno živeti kakor pa z Nemcem, Doseženo soglasje se mora smatrati za vesel pojav. Če so Italijani pametni in previdni, ostanejo na tej poti, če ne pa bodo občutili uemfiko šibo še mnogo trpkeje nego mi! DOPISI. Solkan, 22. januarja 190». — Profili teden smo imeli zopet izpolniti žalostno dolžnost, da izkažemo zadnjo čast vrlemu „Sokolu", pevcu in tamburašu pok, Andreju Komelu. Kakor vedno, so se tudi ob tej priliki udeležili pogreba ,.Sokoli" korporativno v društvenih oblekah, tamburaši z lepim vencem, pevci pa so zapeli tri žalostinke, in sicer: prvo pri dvignjenju krste, drugo po dovršenem cerkvenem obredu v cerkvi in tretjo ob grobu. Našemu gosp. župniku marsikaj pri tem pogrebu ni ugajalo. Prvič je zahteval od pokojnikovega očeta takoj pred pogrebom, naj odstrani s krste znamenja, katera so značila, da je bil pokojnik tambnraš, pevec in „Sokol". Oče pokojnikov je to seveda odklonil, onie-nivši, da ne odstrani tega, kar so napravili pokojnikovi prijatelji. Bolje bi bilo, da bi gospod župnik sam odstranil svojo zimsko suknjo, katero je imel vrh cerkvene srajce, tako, da bi se ga lahko smatralo za navadnega gospoda, ako bi se ne videlo njegove dobro podvlečene cerkvene kape, medtem ko on zahteva, da morajo ljudje biti pri pogrebu ob najhujši burji in najhujšem mrazu razkriti. Prišedši v cerkev smo po dokončanem cerkvenem obredu zapeli žalostinko, kakor do-sedaj pri vsakem enakem slučaju. Tu pa je naš gosp. župnik kar vzrojil, ter glasno se hudoval, da njega ni nikdo prašal, ali se sme peti. Gosp. župnik! Teli smo žalostinke v i cerkvi, ko Vas ni bilo, peli smo jih do sedaj \ tudi, kar Vi župnikujete, in peli jih bodo za j Vami in za nami, ne da bi zato hodili po do- j voljenje v župnišče. Seveda pri pogrebih, kjer j se dobi jako mastno plačilo, se že dovoli peti j žalostinke, ker drugače bi bila obitelj pokojnikova, katera ima pogreb plačati, užaljena, in bi se lahko pripetilo, da bi se to mastno plačilo zmanjšalo, A pri tem pogrebu so Vas bodle v oči one grozne rudeče sokolske srajce, oni grozni slovenski znaki na krsti. Umejemo Vas. Saj ste svoj čas postavili na cerkev sv, Uoka italijansko zvezdo, in ob priliki, ko ste za nekaj „tehtali" in Vam je neka ugledna gospa rekla, da nekaj daruje, ako to zvezdo odstranite, ste se zgražali nad tem, kako more ona kaj takega zahtevati, ko j«5 vendar italijanskega rodu. Seveda ste na to dobili primerno lekcijo. Umevno je torej, da so Vas sedaj kot italijanaša bodli v oči slovenski znaki. Najlepše je pa gosp. župnik napravil danes prvi maši. Njegova cela pridiga se je tikala le tega pogreba. Kričal je, da „v cerkvi smo gospodarji mi," nadalje se je spodtikal nad onimi znaki, nad »Sokoli" in sploh mul vsem, češ, da to moti cerkvene obrede in po* božnost ljudstva. To jo torej znhvala mnogoletnemu cerkvenemu pevcu, prvemu tenoristu, kar je bil pokojnik gotovo v svojo lastno škodo. Dobival je odškodnino za ves trud pri vajah, pri petju v cerkvah, pri raznih več ur trajajočih procesijah in drugih obredih, -¦¦¦ do zadnjega leta, ko je občina nekaj prispevala za cerkveno petje, — cel goldinar na leto. Kuj. je gosp. župnik dosegel s svojo pridigo, pokazalo se je s tem, da je le malo ljudstva ostalo do konca maše v cerkvi, večina jo je že prej ]»obrisala iz cerkve. Lep vzgled hvaležnosti, krščanske ljth bežni in pospeševanja verskega mišljenja. Udeleženci pogreba. Domače in razne novice. Edina slovanska knjigarna, ne le ua Goriškem, marveč, na celem Primorskem, torej v treh deželah, je naša v Gorici, v Gosposki ulici št. 7. To je izrecno slovanska knjigarna, kajti tako glasi koncesija, katero si je priboril lastnik po dolgem trudu. Po tej koncesiji sme prodajati vse slovanske knjige, t. j. tiskane v kateremkoli s 1 o v a n-s k e m jeziku, ter m u z i kal i j e s 1 o v a n-skih skladateljev; od knjig, ki so ti- Brez; dogme Roman. Spisal H. Sienkievvicz. Iz poljščine poslovenil Podravski. (Da\|e.) Na take reči se ne jemlje ozira. Ona bo mir-| nejša, nihče se ne bo zvijal v njenih očeh kakor hrošč na špilj4, nihče ne bo poljubljal njenih nog, nihče vznemirjal njene čednostne vesti — a prav to je vse, kar je treba. Kako je moči omahovati, ko se pa tak odličen mir kupi za tako ničevno ceno, kakor je pre-rezarije vratu človeku. Podobne misli so mi nalik roju spreletale po glavi; čutil sem strup v ustih. »Ti si čednostna in ostaneš Cednostna,« sem dejal v duhu Angelici, »toda to radi tega, ker nimaš srca. Ko bi se bil ^es tako aavezal nate, kakor sem se jaz navezal, še temu bi kaj pripadajo od tebe. Nisi mi nikdar pripustila niti najmanjše reči, nikdar mi nisi skazala niti iskre pomilovanja, nikdar mi nisi priznala ničesar in odvzela 8* mi zmerom vse, kar si mi samo mogla odvzeti. Ko W bila,mogla, odtegnila bi mi celo priložnost zreti na 8ebe; najsi bi bila popolnoma prepričana, da bress poseda, na njo ugasnejo moje oči za zmerom. Toda sedaj te kon5no razumem dobro, sedaj vem, da tvoja ne-uPogljivost je prav radi tega tako velika, ker je tvoje Jr<* tako majhno. Ti si suha in mrzla ženska in tvoja čednost ni nič drugega, nego prenapet egoizem, kateri hoče pred vsem drugim ostati miren ter je radi svo-j jega miru pripravljen žrtvovati vse. Med zajutrekom nisem spregovoril niti besedice. Odšedši nakvišku, sem se prijel za glavo ter jel misliti s svojimi ranjenimi in utrujenimi možgani o tem, kar se je pripetilo. Vendar grenkoba mi ni prešla iz spomina. Ženske z malim srcem ostanejo pogostoma ne-vpogljive radi nekega filisterstva čednosti. Hočejo imeti pred vsem drugim v redu svoje računske knjige kakor kak prvi boljši štacunar. One se tako boje ljubezni, kakof se »episier« boji pouličnih vstaj, vojne, velikih' besed, navdušenih glav, drznih nakan in poletov. Pred vsem drugim bodi mir, kajti samo v miru se razvijajo dobro prave, pozitivne koristi. Kar prekoračuje navadno, razsodno in obenem splošno mero življenja, to je zloba in zasluži preziranje razsodnih ljudij. Čednost ima svoje gorovje in propade, ima pa tudi svoje ravnine. Sedaj sem se bavil z vprašanjem, nezaslišano bolestnim, ali morda Angelica ne spada med tako plitko čednostne ženske, katere hočejo biti brezpogojno v kupčijskem redu same s seboj, in radi tega se ne vdajo ljubezni, da je to stvar, ki je pre-rastla mero njihovih src in glav. Ozrl sem se naaaj v minulost — in iskal v njej dokazov. Kdo ve - sem dejal sam sebi — če mar ta njen preprosti kodeks, ki me dela onemoglega in me gnete, ne sloni prav na takem temelju? Kajti meni se je večkrat zdelo, da je to v resnici nekaka izjemna narava, različna od vseh drugih žensk, nepristopna kakor nekak planinski ščit, radi tega ker je oropana strmin ter štrli naravnost v nebo. Toda ta koničasta narava smatra za stvar po polnoma redno, da šlebedri moža teptajo po onem snegu. Kaj je to ? Kolikorkrat mi podobne misli pridejo v glavo, čutim, da nisem več daleč od znorelosti, čutim besnoto in ko bi mogel z enim mahljajem pre-kobaliti in potem opljuvati to ogavno obliko življenja, pa bi prekobalil, poteptal, opljuval in vgreznil v zmešnjavo ves svet ter odpihnil s površja vsa bitja. y racajo se z Dunaja, sem zidal nekako nadzemeljsko poslopje, v katerem sem hotel ljubiti Angelico s tako ljubeznijo, s kakoršno je Dante ljubil Beatrice; sezidal sem ga iz trpljenja, v katerem se je moja ljubezen očistila kakor v bgnju, vseh odrek in žrtev, da bi le na nekak način, naj si bo nadzemeljski, ali preprosto an-geljski, pripadal njej ter čutil, da ona pripada meni. In sedaj mi je prišlo v glavo, da se niti ne splača go-jvoriii ji o tem, ker ona tega ne razume, da se ne splača voditi jo na to višavo, ker ji ondi zmanjka sape. Ona bi se morda v duhu strinjala s tem, da bi jo ljubil in trpel — ker to zmerom ugaja samoljubju — toda ona ne privoli v nobeno pogodbo, v nobeno zvezo, najsi bi bila najbolj duševna; v nobeno pri-' stojnost do mene, ko bi bila tudi dantejska, ker ona me ne razume, ker ona razume samo eno pristojnost in eno pravico — tako, kakoršno daje spalna suknja moža — in njena duša ni sposobna dvigniti se nad plitko in revno moževo knjigovodstvo. Polastila se me je velika in odkritosrčna žalost radi tega, da se nisem nahajal v onem vlaku, ki se je prekobalil čez nasip. Ta žalost je izvirala obenem iz globoke nejevolje nad Angeličino okrutnostjo, kakor izčrpanju močij, obenem duševnih kakor fizičnih, presegajoč«! vsako mero. Smrt se mi je predstavljala skane v kakem neslovenskem jeziku, sme prodajati le tiste, ki se tičejo slovanskih književnostij in na.rodov. — Politična oblast sama torej hoče imeti -v Gorici izrecno slovansko knjigarno, kar je tudi postala. — Le perijodične tiskovine, časopisi in perijodično izhajajoča druga dela, smejs biti v kateremkoli jeziku. Večina s 1 o v e n sk i h knjig in muzikalij je tu že na razpolago občinstvu. Mnogo jih je razpoloženih na ogled v velikih in lepih izložbah v veži. Tudi muzikalije so tu na ogled; mnogo jih še pride. Lastnik je poskušal že pred leti. da bi dobil koncesijo, ali goriški magistrat in trgovska zbornica sta V3elej preprečila tako podjetje. Tudi letos sta protestovala proti koncesiji, in dosegla sto, da je omejena le na slovanska dela. Tudi prav! Tu se vidi, koliko važnost pripisujejo Lahi tej trgovini. Ob borbi za to koncesijo so nam šli na roko premnogi rodoljubi, občine, društva, uradi in razne korporacije, ki so izjavili, tla je goriškim Slovencem živo treba svoje knjigarne. Vsem tem izrekamo prav srčno zahvalo. Naša skrb bode, da bo ta knjigarna polagoma popolna in uzorna. Začetek seveda ni lahek, zlasti zaiegadel, ker med Slovenci ni uajti sposobnega voditelja ter mora za vse skrbeti itak dovolj vpreženi lastnik celega našega podjetja. Upamo pa, da rodoljubno občinstvo bo nmelo položaj ter bo samo pomagalo s svojimi nasveti in včasih s potrpljenjem, da se poioank\jivosti odstranijo. Vsak narodno čuteč rojak gotovo z zadovoljstvom ogleduje izložbe naše knjigarne, ki kažejo zopet lep napredek našega življa in naše moči v Gorici. — V veži pa so ob nasprotni steni velike in krasne izložbe „Kro-jf,ške zadruge". Zemljevid Gorlško-Grad^čaRSke s Trstom ii okolico. — Na drugem mestu današnje številke dobe* čitatelji obris tega krasnega zemljevida. — Ker je italijanski zavod pri prvi nakladi pogrešeno vtisnil jeden del laških imen, je bilo treba cel zendjevid na novo izdelati. — To priliko šmo porabili, da smo popravili po-,-reške v laškem zemljevidu ter istega jako popolnih v vsakem pogledu. — Ta zemljevid bo v barvotisku ter bo jako ličen; za nakit po stenah v pisarnah, uradih itd. jako primeren. — Več glej poleg obrisa. — Ker je prostora le še za 11 oglasov, opozarjamo na ta obris narodne tvrdke, ker ptuje se kar trgajo za te oglase. Doslej jih še nismo sprejeli. Imenovanje. — Vinorejski komisar g. Alojzij Štrekelj, naš deželni poslanec, je imenovan vinorejskim pristavom za Dalmacijo. Pevskemu in glasbenemu društvu je daroval g. Fran Zavadlav iz Št. Andreža 2 kroni. Srčna mu hvala! Za pevsko in glasbeno društvo je nabral Ce- natorpi pri proizvajanju svoje burke „Sirk" K 1-70, Hvala! Živel! Pevsko in bralno društvo „Lira" v Komu bode imelo svoj letni občni zbor na nedeljo dne 29. januvaija 1905. ob 3. pop. v društvenih" prostorih. Umrl le v Gorici v svoji vili v ulici Or-zoni mons Alojzij Pavissich, apostolski pro-tonotarij. Odlikovan je bil z redom železne krone. Doživel je starost 81 let. Pavissich, dasi rodom Hrvat, je pospeševal italijanizacijo kot deželni šolski nadzornik. Deloval je tudi literarno. Truplo so pripekali v Makarsko v Dalmaciji, kjer se je pokojnik rodil. Pni veliki ples. — Kakor smo že poročali, se bo vršil 1. svečana 1905. veliki ples v ^Trgovskem domu". Vabila so se razposlala te dni. — Ker je to prvi veliki ples v Gorici, in sicer v novi, krasni dvorani—-Trgovskega doma11, je zanimanje zanj splošno in zelo veliko. In zakaj tudi ne? Saj se s tem plesom otvori vse letošnje predpustne zabave in plese na novih tleh. Vsled tega se pa pričakuje mnogobrojne udeležbe od strani vabljenega občinstva. Torej na svidenje v „ Trgovskem domu". PO Štiri nivadi. - Celo vrsto člankov in notic smo bili napisali, v katerih smo se ba-vili z razmerami v naši deželni hiši pod klerikalnim režimom in v katerih smo kazali, kako raste vpliv in moč Lahov ter kako pešamo Slovenci. Pokazali smo tudi krivce. Vse je bilo do pičice resnično, vse podprte z ne-ovržnimi dokazi. Radi tega so pa tudi klerikalci molčali na vse; niti besedice niso črh-nili. Pač niso mogli nič reči. Če bi le bili imeli kako rešilno biljko, bi se je bili oprijeli s silo potapljajočega se človeka, aH imeli niso ničesar — molčali so. Sedaj čez čas se je oglasil člankar v „Gorici". Po stari navadi! Dolgo časa molčijo, potem brskajo okoli in iščejo, češ, kako pa so nekdaj govorili pri „SočiK in kako govorijo sedaj. Po stari navadi iztrgajo iz kakega govora ali članka par stavkov, potem pa pravijo: glejte jih, take so govorili nekdaj, kako pa govorijo sedaj V — Časi se pač menjajo in položaj se spreminja. Da je stališče slovenske poslanske desetorice v našem deželnem zboru težko, to smo mi vedno povdarjali, pripominjaje, da moremo kaj doseči le. ako imamo v celi desetorici cele može. Ta bi pa bila lepa, da bi taki ničesar ne dosegli. Pav gotovo bi bilo tudi vse drugače, ako je prišlo v deželno zbornico 10 naprednih poslancev. Le trije so bili, pa že včasih ni vedel Pajer, kje da ima glavo. Kaj bi počel revež, ako bi bil imel proti sebi 10 mož ?! Gotovo, da bi bilo vse drugače nego je bilo tako. Člankar v „Gorici" trdi, da smo mi spremenili stališče ter da dolžimo klerikalne poslance, da so krivi vseh neuspehov. To vzeto v takem smislu, kakor je v „ Gorici", ni,res. Mi smo vedno vspoštevali, da je 11 več nego 10, ter smo pri vseh naših razpravljanjih ostajali le v okvirju možnosti, kaj se da doseči. Gotovo je, da za vsestransko povz-digo Slovencev se more skrbeti v popolni meri šele takrat, ko bomo mi gospodarji v deželni hiši, ali gotovo je pa tudi, da bi se dalo marsikaj doseči v sedanjih razmerah, seveda treba za to celih poslancev v desetorici — ne pa Lapanj, Grč in Berbučev. Pred vsem pa je treba, da so poslanci —• čisti ter nimajo obvez, kakoršne dejanski obstoje* med Gregorčičem in Pajerjeni, odkar je pomagal dr. Greg. v državni zbor ter odkar je šla vlada klerikalcem na roko pri deželnozborskih volitvah. Takrat so naredili med saboj pakt. Slov. kle-rikalni poslanci ne smejo delati nikakih „ sitnosti}- Pajerju nikjeri, marveč morajo lepo j molčati, zato pa pridejo v deželni odbor, v deželno hipotečno banko in še kam drugam, kjer se štejejo krone. To je poleg nesposobnosti glavni vzrok, da gre s slovenskim imenom nizdol. Pajer dela, kar hoče, klerikalci molčijo^Sedajr pod klerikalnim r /imom^seres ne more nič doseči, ker klerikalcem ni mar niti za to, da bi obdržali, kar smo imeli, marveč puščajo, da gine vse na celi črti. Nikdo se ne oglasi, vse molči. Kaj tako delajo zastopniki ' teptanega ljudstva? Ne, tako delajo prodanci in koristolovci. Kaj je rekel „Slovenec"? Da morajo pokazati zobe Lahom ali naši kle-rik.',n pravijo: smo v tu^jšiui, ne moremo nič opraviti! Prav kom (iao stališče. Da so le kronice v žepu, ti, narod, piši me v uho — tako pesem pojejo klerikalci! Če odpahne Pajer danes kos slovenščine, jutri drugi kos, klerikalci molčijo, -če najemlje same laške uradnike, klerikalci molčijo, češi izmisli kako nepotrebno reč, kakor n. pr. Kmetijski urad, ki bo stal deželo lepo svoto denarja, klerikalci potrdijo, kakor so potrdili v zbornici, da sme delati z opravilnikom, kar hoče, ter da je n. pr. vse prav, kar seje zgodilo sleparskega v kmet. društvu pod Pajerjem... T o smo mi vedno žigosali in bičali. Če se je pa kedaj trdilo, da so edini Lahi vzrok, da ničesar ne dosežemo, se je pa vselej tudi povdarjalo, da treba začeti drugačen boj s Pajerjem. Ali namesto drugačnega boja smo videli Gregorčičevo klečeplaztvo, hinavsko dobrikanje, da celo tako daleč je šel ta nesrečni človek, da je javno hvalil dr. Pajt, ja, da je občudoval tega sovražnika Slovencev ter se mu zahvalil za naklonjenost do Slovencev. To je bil vrhunec podlega prodanstva. Najboljši prijatelji so si bili v zbornici laški poslanci in slov. klerikalci -¦-- sedaj pa piše člankar v „Gorici", da „v sedanjih razmerah je edini lek za laško objestnost obstrukcija ali pa abstinenca." Ta je pa lepa! Berbuč obstrukcijonist, Lapanja obstrukcijonist, Blaž iz Šempasa in don Au-tonio, Bolko itd. To bi bili obstmkcijonisti!! — Pa, kaj nismo v predpustu? Ves članek v „Goriei" je le pridiga predpustne seme. Kaj Je s podružnico »Slovenskega planinskega društva" V SOriCi ? — Lani se je Kia sprožila* vse hvale vredna misel, da se ustanovi v Gorici podružnica „Slov. planinskega društva". Proti koncu lanskega leta smo podrezali ter pokazali na veliko važt>>st take podružnice ; danes se zopet oglašamo, v nadi, da se lepa ideja vresniči — če ne nas morda v kratkem času prehitijo Nemci in Italijani! Rok za vlaganje napovedi o osebni dohodnini poteče s koncem tekočega meseca; o tem se ob- veščajo kontribuenti, ki so podvrženi osebnemu davku, da se izognejo posledicam, označenim v §§ 205. in 250. postave z dne 25. oktobra 1896. <1. drž. zak. št. 220.) Za pogorelce v Čepovanu dosio do 22. t. m. Profesor Fran Znidarčič v Gorici K 10; prof. Josip Ivančič v Gorici K 10; vikarijski urad na Ponikvah K 20; vikarijski urad v Grad-nem zopet K 22; župni urad na Bukovem K 10; Kristjan Stopar, šumar v Puli K 5; župni urad v Barkovljah K 151; Leopold Stu-belj, vikar na Velikemdolu Ko; vikarjat Za-potok K 5; župni urad pri sv. Ivanu v Trstu K 15; kaplanijski urad v Škocjanu, K 9-70; Peter Božič, župnik v Ravneh, K 10. Vsem dobrotnikom kličemo: Bog Vam povrni! A. Podgornik, J. Rejec župan, župnik. Veselica v Št. Andrežu. »Pevsko in bralno društvo v Št. Andrežu" priredi v nedeljo dne 21). t. m. v dvorani g. Petra Lut-mana veselico s sledečim vsporedom: 1. Pich-ler: „ Cesar Fran Josip", koračnica, svira oddelek voj. godbe. 2. Lowthian: „Myosotis", valček, svira voj. godba. J). Hajdrich: „Slava Slovencem", poje moški zbor. 4.) Aletter: „ltoecoco" Gavota, svira voj. godba. 5. Ei-senhut: „Na Velebitu", poje možki zbor. (5. Titi: Ou-Ttura k čarobajki „Mamonov dvorec", sviva voj. godba. 7. Vilhar: „Krasni spol i ljubav", poje moški zbor. 8. Waldteu-fel: „Espana", valček, svira voj. godba 9. %* Venček narodnih pesiiij, poje moški in mešan zbor., 10. Herke-: Odlomki iz baleta „Flick-Flock", svira voj. godba. 11., Igra: Raz-tresenca. Po končanem vsporedu ples za ude in vabljene goste proti enkratnem znesku 2 K. Začetek točno ob B'/2 popoludne. Vstopnina k veselici: 40 v. Sedeži I—III. vrste 40 v., ostali 20 v. K obilni udeležbi vabi odbor. Občni zbor kolesarskega društva »Gorica" bode v četrtek dne 20. t. m. ob H.'\ zvečer v društvenih prostorih, gostilna „ Kikeriki ", Nunske ulice. K obilni udeležbi vabi odbor. . Stavbena dela za deželno norišnico je oddal deželni odbor v zadnji seji stavbeniku Andr. Perko v Ločniku. Obesil J Se Je v Vrtojbi nad 40 let stari Blaž Mermolja, mal posestnik. Bil je vdovec kake 4 mesece, zapustil je 5 nedorslih otrok. V ponedeljek je pripeljal otroke k sosedu, rekoč, da naj jih varuje, da gre v gozd. Odšel je, včeraj v jutro pa so ga našli obešenega v podstrešju na kašči med sirkom. Noge je imel skrčene, stolica je stala blizu. V smrt ga je gnala najbrže mizerija. Revež ni vedel, kako bi preskrboval otroke. Sploh pa je bil vedno malo čuden in samoto ljubeč človek. Mestna mesnica. — V nedeljo je bila otvor-jena mestna mesnica v Gorici. Meso se prodaja I. vrste: sprednji deli za kg 1 K 44, zadnji deli 1 K 28; II. vrste: sprednji deli (Dalje u prilogi.) tako, kakor se predstavlja počitek onemu, ki je pri ljubljenem bolniku prebil nekoliko noči brez spanja. Vrhu tega sem si mislil, ko bi me bili pripeljali krvavega v Gastein, da bi se bilo morda v tej ženski vendar nekaj zganilo. Šlo pa mi je za to, celo v tem trenutku, bolj nego za vse drugo. Misle" na to, sem se spomnil nakrat te včerajšnje Angelice, ki mi je dospela s teto naproti, spomnil sem se njenega strmenja, potem njenega veselja, teh očij, v katere so silile solze, teh razpletenih las, in neizmerna ljubezen, stokrat istinitejša nego vse obsodbe in modrovanje, me je prevzela vsega. Bila je to nekako nasilno hipno gibanje srca, katero se je potem znovič začelo zalivati s strupom dvoma. To vse, kar sem videl včeraj v kočiji, se je moglo tolmačiti drugače. Kdo ve, ali je morda moja, ali le tetina oseba igrala v tem večjo ulogo? V ostalem, rahločutne ženske imajo zmerom na razpolago skladišče sočutja celo do tujcev, kaj šele do sorodnih ljudij, zlasti ako jih nezgoda zaskoči nepričakovano. Radi česa bi tudi An-gelica ne imela osupniti pri novici o moji smrti ter se razveseliti, ko me je zagledala živega? Ko bi se bila mudila namesto i»~-* pri teti gospa Sniatinska, bila bi se bržkone tudi rvestrašila in po tem istotako razveselila; videl bi jo istotako brez rokavic, z razmršenimi lasmi ter brez klobuka na glavi. Zdelo se mi je, da se v tem obziru nimam v čem varati. Angelici je bilo dobro znano, da njen odhod bo zame večja in naravnost nevarnejša katastrofa, nego razbitje glave v vlaku, ali izguba roke ali noge —pa vendar ni omahovala niti za trenutek. Čutil sem iz-borno, da je to njen domislek. Hotela je biti bliže soproga — to, kaj se z menoj zgodi, pa se nt vzelo v poštev. In znovič sem začutil, da postajam bled od jeze, nevoščljivosti, razburjenosti in da le eden korak me še loči od znorelosti. »Čakaj, — sem dejal sam sebi, drže se z rokami za senci — čakaj L.. Mogoče, da odhaja ona radi tega, ker te ljubi in ker čuti, da se ti dalje ne bo mogla upirati?« Oh, tako! Tudi take misli so bile v meni, toda v tem hipu niso našle primernih tal ter so preminile, kakor premine ono seme, ki pade na skalo, ter povzročile le obupno ironijo. V pravem pomenu besede trgal sem si drobovje. Tako, — sem si dejal v duhu — to je ljubezen, podobna oni skrbi, vsled katere izpodmaknejo umirajočemu vz glav je, da bi manj glasno hropel in se ne mučil tako dolgo. Jaz se ne bom tudi bolj kratko mučil, za to pa bo Eromicki lažje odhajal s tolažbo, katero je to idealno bitje navajeno pričakovati od soproga.« V tem hipu sem začel Angelico sovražiti. Prvič v svojem življenju sem začutil, da bi mi bilo ljnbo, ko bi ona v resnici ljubila Kromickega — bila bi mi manj gnusna! Jeza in sovraštvo sta me pripravljali ob zavest, videl sem jasno samo eno: da ako ne storim ni-česa, ako se na nikak način ne maščujem nad njo, pa se zgodi z menoj nekaj groznega. Pod vplivom te misli sem planil po koncu, kakor bi se me kdo dotaknil z razbeljenim železom, in pograbivši klobuk, sem stekel iskat Kromickega. Nisem ga našel v hiši niti na vrtu. Odšel sem na VVandelbahn — potem v čitalnico, tudi ondi ga ni bilo. črez trenutek sem ostal na mostu ob slapu, premišljuje, kje bi ga mogel najti. Veter je pihal od strani slapu, ter mi metal v obraz oblake vodnega prahu. To mi je delalo veliko olajšavo in prijetnost. Snel sem klobuk, in držal nekaj časa glavo v onem prahu, in kmalu so bili moji lasje mokri. Začutil sem nekako živaljsko razkošje v tem hladu Prišel sem k zavesti. Ostala mi je samo razločna in določna volja preprečiti Angeličino nakano. Govoril sem ji: »Vedi, da ne odideš, ali potem bom ravnal s teboj kot človek, ki te je plačal, « Videl sem tudi sedaj jasno sredstva, katera so me mogla privesti k cilju, in ni me bilo strah, da bi bil doprinesel nekako neumnost, razgo-varjaje se s Kromickim. Nadvladal sem se v tem obziru popolnoma. Kromickega sem našel čitajočega časopis pred hotelom Straubingerja. Ko me je zagledal, je spustil monokel izpred očij in rekel: »Pravkar sem bil namenjen k tebi.« . »Pojdiva na Kaiserweg.« In šla sva. Ne čakaje, da bi Kromicld začel, sem sam prvi pristopil k stvari. »Teta mi je pripovedovala — sem dejal — o vajinem včerajšnem razgovoru.« »Obžalujem, da je prišlo do tega,« odvno Kro-micki. »Ker oba nista govorila tako mirno, kakor je treba govoriti o dobičku. Moj dragi, ali dovoliš, da sem s teboj popolnoma odkritosrčen. Teto je treba poznati. Ona je naj vrle j 5a ženska na svetu, toda ima eno slabost, ki je v ostalem povsem razumljiva. Ker ima v resnici dokaj treznega razuma, rada daje na znanje, da ga ima — in radi tega na vse, kar se ji predstavlja, kaj rada gre z nezaupanjem, bodisi nekoliko pretiranim. Iz tega razloga odgovarja obenem najbolj pogostoma zanikovalno. Stari Hvastovski bi ti mogel o tem marsikaj povedati. Treba pa je pustiti ji čas za pomislek — a pred vsem ne razdražiti jo, kajti takrat postane trdovratna; ti pa nisi znal se temu izogniti.« Priloga „8efr" *t. 11 dne 25. januvarja 19D5. l'K 36, zadnji 1 K 20. Mesarji prodajajo tako meso po 1 K GO in 1 K 530. Razpečalo se je takoj prvi dan mnogo mesa. Na Travniku bi radt imeli novo železniško postajo! čudno se čuje to, ali tako je. Nekdo se je oglasili .v „Corrieru" ter pravi, da nova železniška postaja na sedaj določenem prostoru ne bo koristila nič Lahom, marveč le »drugim«. Da se to prepreči, zahtpva bistra.rgjft-w vi«, v „Corrieru", da se preloži postaja, prevrta hrib pod gradom, se podere par hiš na levi strani nad „Kočevjem", in izteče se črta na Travniku. Se vidi, da smo v predpustnem času! Poskušena tatvina. v stolni cerk"vT"&'d odpiii neznani tatovi nabiralnico za milodare, pa so jo našli prazno. SplaŠlla Sta Se konja poštr,.ega voza vipavskega, in sicer v ulici Dreossi. Poštni voznik je stopil z voza, da prežene dva fcntalina, ki sta se vsedla zadej za voz. Med tem pa so se spustili konji v tek. K sreči pa jih je vstavil še pravočasno g. K. Gleščič, tako da se ni zgodila nikaka nesreča, le g. Bolko, ki se v vozil, je izstopil nemalo prestrašen. i Brez sredstev. - Na tukajšnjo policijo jo I prišel neki Jens Blau iz Nogiogata pri J»u- j .dimpešti brez sredstev, brez dokumentov. Prepeljali so ga v zapore, da izvedo, kako in kaj ' je ž njim. Občinski red in zopet občinski red. - Vsa »Gorica* je polna občinskega reda. Občine protestujejo ter popravljajo lenobo dr. Gregorčiča, ki je zakrivil, da se ni čital načrt o novem občinskem redu ter da se ni iebatk. ralo o njem. Potem bi bila stvar vsa druga, in občine bi ne imele sedaj nepotrebnega tlela. — Zdi pa se nam, da je stvar jasna, in mislimo, da čutijo vse one občine, ki vlagajo proteste, da delajo to pod vtisom, da je dr. Gregorčič zanemaril svojo dolžnost ter da hoče z občinskim redom sedaj prodajati le svojo brezvestno politiko, ali ker je vsa stvar pojasnjena, se glasijo vsi protesti kot nezaupnica Gregorčiču in pajdašem, ki nalagajo občinam delo, katero so imeli oni opraviti! Uer-buč je sam hvalil občinski red, kako je uzorno sestavljen ter naj se kar sprejme, in- je bil proti drugim poslancem, ki so soglasno hoteli, naj se prepreči sprejetje. Dr. Gregorčič pa je snedel besedo in ni imel nič proti en bloc-spre-jetjn, sedaj pa dela vraga z občinskim redom, ker si je to reč prav rezerviral za vznemirjanje občin, da bi taka odvrnil ljudi od premišljevanja, kako izdajsko in protislovensko so nastopali v deželni zbornici „katoliško-narodni" prodanci l , »Slovenska Čitalnica" v Solkanu vabi na redni občni zbor, ki bode dne 2. svečana 1905. v društvenih prostorih. Vspored: 1. \ tgovor predsednika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo tajnika. 4. Raznoterosti. 5. Volitev novega; odbora. Začett>k ob 4. uri popoldne. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Dne" 4. marca t. 1. priredi „ Čitalnica" sijajni ples; v sredi pusta pa veliko veselico, na katero že zdaj opozarja. Zgubljeno..—• Zgubila se je torbica srebrno okovana in na srebrni .verižici s sledečo vsebino: 1 srebrna škatljica, 1 glavnik, 1 moš-njiček iz rdečega usnja, 1 srebrna verižica s privezkoma 1 srce in 4 ključi. Kdor najde, dobi pošteno nagrado. Oglasiti se je na cesti Frana Josipa št. 18. V Gradišču ob Soči bi radi plesali na občinske StMŽto.^^b^ljfečin^nijii-adu v Gradišču je bil vložen protest, naslovljen na deželni odbor, proti sklepu občinskega sveta, s katerim se je d6volilo 75 K odboru, ki namerava prirediti predpustom ples v gledališču. — Ne pozabiti, da sedijo v starašinstvu klerikalni možje. Torej bo ples ha ^katoliški podlagi"! Glejte, za kaj vse rabijo „katoliški" možje občinski denar! Kako v nevarnih rokah je občinski denar, kjer gospodarijo klerikalci! Nekaj za Občine. — • Upravna sodnija je razsodila svoj čas, da ima le politična oblast pravico določevati policijske ure za gostilne in kavarne. Te ure podaljševati, gostilne in kavarne nadzorovati, in za slučaj prestopka globe narekovati in zase izterjevati, to pravico so si doslej lastile občine. Te dni pa je razsodila upravna sodnija, da te pravice nimajo občine, izvzeinši one z lastnim statutom, nego le politična oblast. Ta razsodba zadene ne le gostilničarje, ki bodo morali za vsako licenco prositi pri čestokrat zelo oddaljeni politični oblasti, in katere licence v nepričakovanih slučajih niti pravočasno dobiti ne bo, ampak tudi, in to še v večji meri, občine, katere izgube sedaj globe in dohodke, ki so v večjih občinah tvorili celo znatne postavke v proračunu. Protin revmatične bolečine ? Zolt&novo mazilo toli priznano kot najbolje mazilo se dobiva v vsaki večji lekarni, steklenica K 2*— Razpošilja po poŠti lekarna Zoltan, /Budimpešta, V. Szabadsagter. Vojna M Rusi in Japonci. # izi«a generala Steslja. tast „Morning Post" poroča iz Šangaja: General Steselj je izjavil, da bi se zamoglo Port Artur, ko se je izvršila kapitulacija, braniti k večemu še pet dni. Rusi niso imeli dovolj topov, da bi ostalo le še pet granat. Granate,, ki so jih našli Japonci, so bile le za topove malega kalibra. Ob odbijanju posameznih japonskih napadov je bilo izstreljenih nad milijon patron. Tudi konj ni bilo dovelj za transport topov. Tudi ItHijnski kralj. Iz Rima poročajo, da hoče -tudi italijanski kralj Viktor Emanuel odlikovati Steselja in Nogija. Baltiško: brodoije baje skozi 3 mesece ne bo skušalo v priti v Vladivostok, marveč bo ves'-ta;časkrižalo p© Indijskem oceanu. Kuropitklnor načrt,'-......~............ j o katerem se je že govorilo, gre-v glavnem za tem, da odreže armado Ojame od Vzhoda, od Koreje ter da jo< zajame na poluotoku Kvantun. Vladlfostoško brodoije je dovršilo svoje poprave ter more vsak čas odpluti. Brodovje se pripravlja dobro za na-daljno dobo vojne. Iz Port Arturja je došlo na Japonsko sedaj 300 ruskih častnikov in 17.500 vojakov. Kamimura je na potu k svojemu brodovju. Zadnji vojni m\* m Ariurju, „Daily Telegraphu" se poroča o vojnem svetu, v katerem so ruski generali sklenili kapitulacijo, iz Kobe tako-le: Posvetovanja^ ki je bilo v Stesljevi hiši, se je udeležilo dvanajst generalov. Okrog posvetovalne mize je stalo 14 stolov. Ko so prišedši generali vprašali, kaj pomenita dva prazna stola pri mizi, so stopile generalu Steslju solze oči. „Td sta stola za naša dva padla tovariša!" je rekel Steselj. Vsi generali so vedeU, zakaj Be je sklicalo to usodepolno posvetovanje. Otvorivši posvetovanje se je gen«- ..' Steselj spominjal v iskrenih besedah vseh juu^ov, ki so padli za domovino, slavil nadčloveško junoštvo vseh braniteljev trdnjave, ter končal svoj govor z besedami; „Gospodje, moje mnenje je, da-je naš sklep ta, da se borimo do smrti!" Tem besedam je sledilo dolgotrajno posvetovanje in končno so prišli vsi generali po resnem preudarku do zaključku, da imajo voliti samo med kapitulacijo in med takojšnjim poginom cele posadke. Nato' so si natočili čase s šampanjcem in jih izpili na zdravje carjevo. Med tem so grmeli zunaj japonski topovi in ker so krogle skoro padale v posvetovalno sobo, je dal general Steselj carjevo sliko, ki je bila edin okras sicer vse prazne-sobe, odstraniti i in je pripomnil: „Ne spodobi se, da bi bilo njegovo Veličanstvo navzoče pri takih dogodkih, kakršen je; današnji"! Nato- se je kapitulacija sklenila soglasno in vsi generali so podpisali zapisnik. Mnogo od njih je ihtelo in solze so jih zalile, ko so podpisovali usodepolni dokument. Geueral Steselj je nepremično zrl na tai dogodek, njegov obraz je bil bled kakor i vosek, poteze na ujegovem licu pa so bile trde, kakor bi bile izklesane iz marmorja. Ko so vsi generali podpisali zapisnik, je zavihtel sabljo in zaklicali „Živel< naš car in gospodar". Nato je • dal Steselj poklicati mladega konjeniškega, častnika in mu je rekel: „Poš-ljem Vas kot parlamentarca v japonsko glavno taborišče. Ta naloga je za vas težavna, a tudi častna"; S tem je bil končan vojni svet; fienera! i_______r_ Po poročilih iz Mukdena se je general Kenenkampfu -že opetovano posrečilo prodre do Feugvancenga- ter natančno rekognoseirai ,položaj Kurokijeve armade. Čim prične Kuro patkm ofenzim Itenenkampf dobi nalogo objeti in-obiti japonsko levo •krilo. Ako se mu to .posreči) je bitka za Kuropatkina-dobljena. Razgled po siteto.5 I, Dogodki v PetrogradU. i i V Petrogradu je nastal velikanski štrajk. 1 V°dfteJJiMavcev? svečenik 30 oseb je bilo ubitih, mnogo pa ranjenih; Številno vojaštvo, izlasti kozoki in ulanci m bili zasedli sproti ceste in mostove, Potem ko so delavci svoje tovariše pozvali, naj se podajo k zimski palači, je šlo več tisoč delavcev k Nikolajevemu mostu, kjer so jih »vsprejeli kozakt in ulanci, Delavci so pozivali kozake( naj ne stresajo nanje, nakar so nekateri vojaki položili puške. Vojaštvo je porinilo muožioo nazaj, pri čemer je bilo nekaj oseb ubitih in ranjenih* Na potu k zimski palači so koščki in ulanci 'ponovno z orožjem zapodili delavie eazaj. Na Suvard-vem trgu pri Trojicky>vem mostu so Čete trikrat »a> delavce •• vstrelHe, vsled česar je: bilo nekoliko oseb ramenih. Ob !2. uri* popdludne so čete pred zimsko palačo dvakrat'ustrelile in« sicer prvič v smeri k zimski palači; v drugič v smeri proti Nevskemu' * pisospektu, 55 Oken Vasiljevskega Ostrova* so metali poglase. En- delavee je imel govor. Na SchluBselburžki cesti so delavci prosili' kozake? mg jih vedejo k carju, na to se je množica začela pomikati dalje, nakar so pa vojaM vstreliH. • Množica se je nato umaknila, a pričela kmalu zopet prodirati, nakar je; prišlo do spopadaj o katerem je bilo že sporočeno. Svečenik Gapon-jer s križem v roki korakal na čelu- 'množice, ki je prišla od Putilova. Poleg njega je šel kmet z razstreljeno podobo carjevo. Gapon! je .bil ranjen. Med ranjenimi so tudi ženske in Gtroci. Množica je v mestnem deluVasiljevski^strov nastavila ovire iz žic Oddelek delavcev se je vrnil; Razburjenost množice ' proti častnikom narašča. Častnikom je množica trgala epavlete ?. ram ter jim klicala-: Morilci. To1, kar se godi v Petrogradu j • ni-! več štrajk, toje revolucija. Ljudstvo se je »Toda s čim sem jo mogel razdražiti ?... Ako kdo, znam. vendar jaz govoriti o kupčiji. »Slabo si pogodil, ko si omenil, da si vzel Ange-lico brez dote. Teta je še sedaj huda radi tega.« »Rekel sem to takrat, ko mi je jela očitati prodajo Gluhova. V ostalem sem povedal resnico. Gluhov je bil tako zadolžen, da Angelici ni pripadalo ničesau več od njega.« »Po resnici rečeno, čemu si prodal ta nesrečni Gluhov?« »Ker sem mogel s tem ganiti neLoga, od katerega je vse moje bodoče imetje, vsa moja usoda odvisna. Kadar se ima izbirati, takrat človek stori to, kar je storiti primoran — kaj ? Vrhu tega so mi ga tudi dobro plačali.« »Torej nič za to. Teto so tvoje besede zbodle tem bolj, ker ona misli na Angelico.« »Namerava ji zapisati rento.« »Torej ti povem skrivoma, da nikakor ne. Vem, da je tebi včeraj tako rekla prav radi tega, ker si jo razžalil. Hotela ti je dati s tem razumeti, da tvojim zmožnostim za kupčijo ne zaupa. Toda nikakor ne. Z i menoj, je Že večkrat govorila o tem, in jaz, kot bodoči ftjen dedič, moram to najbolje vedeti.« Kromicki me pogleda hitro. »In ti kot bodoči dedič vendarle zgubiš na tem i« »Tako,« sem dejal, »toda jaz ne potrosim niti svojih dohodkov, radi tega morem p tem govoriti tako hladnokrvno. Tebi, kot trgovcu, se nemara zdi to čudno. Ako si drugače tega ne moreš pojasniti, pa dopusti, da sem v tem oziru nekako originalen. Dobijo se tudi taki na svetu. Torej, pravim ti, da prvič ne mislim delati teti mej v njeni darežljivosti, drugič pa, da vem za gotovo, da teta namerava oddediti Angelico, ne z rento, marec z gotovino. Naravno je, da bi moj vpliv zamogel odigrati v tem važno vlogo, toda povem ti, ako hočeš, mi verjemi, ako ne, pa ne, da ga rajše uporabim v tvoj prospeh nego v tvojo Škodo.« Kromicki mi močno stisne roko. Njegove roke se pri tem zganejo tako, kakor roke lesenega matfekina. Bil mi je do najvišje stopinje ogaven. Dopuščam takisto, da me je smatral bolj za bedaka nego za čudaka ter mi verjel, za kar mi je'tudi* bilo največ'mar: Sicer pa je tudi imel prav, ko mi je verjel, kajti v tem hipu je bila ta stvar rešena v mojih' mislih1, da A riga-lica dobi gotovino, ne pa rentov Čutil sem tudi, da je Kromickega spodbadalr radovednost vprašati me: koliko? in kedaf? Spoznal pa je vendar, da bi bilo to preveč neprilično, in: molčal je kakor bi bil ganjen; jaz« pa- sem nadaljeval": »Morate si tudi zapomniti, da s teto mora človek-znati ravnati. Da je ona namenjena podeliti dedSČino Angelici, za to sem ti lahko porok, toda v ostalem; dokler ti dedščine ne položi na mizo in je ti ne pre-vzameš, je še vse odvisno od njene volje in,; celo: od njene trme. Med tem pa, kaj vi vse* počenjate ? Včeraj si jo ti razjezil, danes pa Angeliba, in sicer v visoki-stopinji. Kot bodoč dedič bi še imel tega veseliti, ne pa svariti vas, a vendar vidiš, da to delani. Teti je bila močno zoperna Angeličina nakana; obrnila seje k tebi navidezno jezno, toda v duhu z nadejo; da prestopiš na njeno stran, med tem pa si ti nekako le potrdil namen teh gospe j... »Moj dragi,« reče Kromicki, zopet mi stisnivši roko. »Rečem ti odkritosrčno, da ako sem pritrdil; se | je to zgodilo nekoliko radi jeze na teto. Pravzaprav je to kaj nespameten načrt. Česar nikdar nisem mogel prenesti, to je navdušenost, in ter imata obe ti gospe črez glavo. Neprestano se jima zdi, da ne smeta | zlorabiti vašega gostoljubja, da ne moreta večno sedeti v Ploševu itdv Imam' tega ddvolj.:. Med1 tem pa glej, kako stoji stvar. V* TiirkeBtfitf ju: vendar1 s seboj vzeti n*r morem, kadar pa sem že ondi, pa mi je že'VSe eno; ali'prebiva Artgellea v Odesi alt v Varšavi. Kadar še otre-senv te daljne kupCije, iri — kakor upam — z jako znatnim imetjem; takrat kajpada* tudi uredim: primerno svoje zadeve. Tel se zgodi najdalje v enem lettf. Že dd>< samega priptiata' v ktipclji meramr vendisr imeti"Ad-bi8ek.<;> Naravno, kd' bi* ntf bilo Ploševa; moral'bf misliti na- nekako začasno staliti vanje, teh' gospej, ke^rpa njima« teta« nudi gostoljubje iri celo sama žeii;-nfij stanujeta pri njej, pa bis bilo' re3 bddattto, iskali žtfv"erj:e kje 'drugi*.' Mbja ta^rf je šele' nekoliko* tectatfv zdpet na nogahV Kdo v6, kaj bo še nadalje; toda ko bi' bife slabo,' tedaj bi vs6 padl6 na'Arigelico, ki!'pa* je'mlada in neizkušena. Ja^fiednj absblutn'0 ne moreni" bitf pri njimtti t Jaz že itak sedaj sedim kakorna" ogljlu, in ker g^c-vorivff takto odkritosrchč, pa ti poVem;daJ'stfmo;na-dejav da potegnem tebe* airteto v drUŽbtf, mefedržala tu tako dolgo. Sedaj- sem povedal vš"e, kar sem iriiel ria- srcu;s sedaj pa pčV6jrti, ali moreni ha nekak čin računati na vajino dobro" voljo ?«' 1 Oddahnil sem si. Angeličina nakatfa je bila1 razdrta. • (Dalje: pride.) uprlo na carjev manifest, s katerim so bile odklonjene zahteve njegove, ter šlo na ulico, da si izbojuje s krvjo konec absolutizma. Ulice so polne vojaštva pa tudi krvavečega ljudstva j mrgoli okoli, vse je po konci. Nad Petrogra- . dom je razglašeno obsedno stanje in preki sod. ( Demonstracij se je udeležilo okoli 140.000 j delavcev poleg drugega ljudstva. V cestnih bojih j je bilo v nedeljo (uradno) ustreljenih 70 oseb, ra- ' njenih pa 233, v resnici pa dosega število ustreljenih bržčas nekaj stotin. Med ustreljenimi je tudi 20 otrok. Vlada hoče z vso silo zadušiti gibanje, strelja se na ljudi kakor na divje zveri, ali težko, da se ji to posreči. Vse bolnišnice so polne ranjencev. V bojih so bili strašni prizori. Pri eni sami salvi je padlo (MK) oseb. Število ranjenih se ceni na 4 strelov. V Petrograd korakajo velike množice ljudstva, j Delavci so dobili v roko baje tovarno dina-mita. Oboroženih je delavcev 30.000 do 40.000, drugi se oborožujejo. - Govori se, da nastanejo revolte tudi po drugih mestih. - -Za reforme se je baje vzdignila tudi Moskva ter je tudi tam buknila vstaja. - V Petro-gradu so na Vasiljevskem ostrovu demonstrante oropali Šasovo tovarno za orožje, razdrli telefonsko in brzojavno zvezo, razdejali uradno poslopje in oropali več prodajaln. Pop Gap on. — Pariška .AgenceHa-vas" priobčuje o pravoslavnem popu Gaponu, ki vodi stavkujoče delavce, sledeče: „Gapon je sin kmetskih staršev iz Poltave. Izza svoje prve mladosti se je zanimal za življenje ruskih delavcev. Kot dijak se jt- pečal mnogo z delavskim gibanjem v Kusiji in zapadni Evropi Po smrti svoje žene živi sredi najrevnejših ljudi. V neki spomenici je objavil vse, kar je med nižjim ljudstvom opazil, in je stavil predlog, naj bi se ječe in poboljševalnice nadomestile z- delavskimi hišami in gospodarskimi kazenskimi kolonijami. To spemenico je predložil državni tajnik Tanejev carju, ki se je o njej pohvalno izrazil. V kratkem času je Gapon organiziral na tisoče delavcev. Ker je v klubu delavcev v Moskvi govoril, da hoče on organizaciji skrivne policije postaviti neodvisno organizacijo nasproti, se mu je odpovedalo stanovanje. Vsled Plevejeve smrti se to ni izvršilo. Delavci ga častie. Pismo, katero je pisal pop Gabon v soboto carju, se glasi: Vladar, ne veruj, da ti tvoji ministri poročajo resnico. Vse ljudstvo ti zaupa in je sllenilo, da pride jutri ob dveh popoldne pred tvojo zimsko palačo, kjer ti opiše svojo bedo. Ako boš tako omahljiv, da se ne pokažeš ljudstvu, si s tem pretrgal moralno zvezo med seboj in ljudstvom. Zaupanje do tebe izgine, ker bo tekla med teboj in ljudstvom nedolžna kri. Jutri se pokaži svojemu ljudstvu in s pogumnim duhom sprejmi " našo~irdanostno izjavo. Jaz, zastopn?- delavcev, in moji hrabri delavski tovariši zagotavljamo, da bo ostala nedotaknjena tvoja oseba. Carja ni bilo — pač pa je tekla ljudska kri po belem snegu. Gibanje se razširja po celi Rusiji: Na Finskem, v Odesi. Harkovu, Sebastopolu, Ki-činevu, Vilni itd. V Moskvi je na nogah 10.000 ljudij. — V Lodzu med Poljaki so bili zopet nemiri. Prišlo je do boja z orožniki. Aretirali so okoli 500 oseb. — Iz Sebastopola poročajo, da so zgorele pomorske delavnice ob Črnem morju. Ogenj je nastal 23. t. m. ob 7. zjutraj. Škoda velikanska, na milijone rabljev. Delalo je tam. 1500 delavcev. — Uradno se ta vest dementuje! Držami zbor. —• Včeraj je bil zopet ot-vorjen državni zbor. Gautsch je povdarjal potrebo delovanja zbornice, izvesti treba razne važne načrte zakonov, naštel je razne take načrte. Skrbel bo, da bodo mogli delovati redno dež. zbori. O govoru Gautscha prične debata. Baje odtegnejo poslanci vse nujnostne predloge ter pride na dnevni red predloga o podporah radi draginje, budget itd. * Veliki narodni ples v Trstu na korist družbe sv. Cirila in Metoda se bo vršil dne 25. febr. t. 1. Pogozdovanje Krasa, — v minoiem letu 1904. je bilo na Krasu pogojzdenih 168 hektarov; vsajenih je 3,118,000 borovcev. Parnik „Callpso" ponesrečil, — Avstrijski Lloyd je priobčil vest, da se je dne 15. t', m. po noči parnik „Calip8oM ob silnem severo-zapadnem viharju blizo Herakleje na anatolski obali, istodobno z velikim številom drugih ladij razbil. Možtvo se je rešilo. Potanjkosti manjkajo še. Dalmatinski namestnik baron Handei je imenovan -namestnikom v Lincu. Voditeljem dalmatinskega namestništva je imenovan dvorni svetnik Nardelli z naslovom in značajem na-mestniškega podpredsednika. Nardelli službuje pri namestiiištvu v Zadru. Za štrajku]oče rudarje ob Ruhri je došio 250.000 mark, 50.000 mark je iz Avstrije. NaUČHi Minister Hirtl baje izstopi iz Gaut-schavega ministerstva ter prevzame vodstvo naučnega ministerstva Gautsch sam. Na BalkMU. — Listi poročajo, da so poizkušali mohamedanski Albanci razstreliti poslopje avstrijskega konzulata v Skadru. Mo-hamedance je razjarilo, ker so našli v mošeji svinsko glavo. Vpili so: „Proč z Avstrijo, proč s Švabi!" Turško vojaštvo je preprečilo, da mohamedanski Albanci niso izvršili svojega načrta. Z Dunaja poročajo, da je položaj na Balkanu jako opasen. Zlasti skrbi dunajske merodajne politične kroge naglica, s katero napaljujeta Bolgarija in Turčija oboroženje svojih armad. Pogajanja glede trgovinske po godbe z Naučile so dovršena. Iz Berolina poročajo, da so bile v petek meritorično zaključene konference za sklep nove trgovinske pogodbe med Nemčijo in Avstrijo. Na pogajanjih je prišlo do popolnega soglasja na oheh straneh. Pogodba se smatra kakor sklenjeno, treba je le še for-melnih zaključkov miniterstev. Občinske VOlitie V PuljU. —eIzid volitev v petek je bil nastopni: Hrvatska stranka je dobila 2S2 glasov, neodvisni Italijani in socija-listi 18, a kamoristi 108 glasov. Skupni rezultat do vštetega petka je: hrvatska stranka 602 glasa, neodvisni Italijani in socijalisti 474, kamoristi 845 glasov. V soboto so volile zunanje občine Fazana, Caležan, Stinjan, Perojin del Vodnjana. V Fazani, Galežani, Vodnjanu bivajo izključno sami Italijani, tekozvani „Bumbari". Volitve za tietji razred so torej izvršene. Za kamoriste je glasovalo 1342, za neodvisne Italijane inso-cijaliste 768 in za Hrvate 041 volilcev. Dani dobila hrvatska stranka več glasov, je krivo skrajno neugodno vreme v četrtek in petek, pritisk od strani vojne mornarice in prodani glasovi. 1 Poročen vsled sklepa občinskega sveta. — Po-, sestnik Jos. Handl je bil obtožen pred sodnijo v Kremsu zapeljevanja svojih dveh pasterk. Pri razpravi se je razvidelo, da je imel poprej znanje z neko omoženo žensko, Ko je mož te ženske umrl ter se je znanje nadaljevalo, je rekel občinski svet, da je Handlovo ravnanje pregrešno ter da ga izženejo, ako ne poroči tiste ženske. In Handl jo je res poročil. Obsojen je bil na 3 mesece trde ječe. j N0W VOJRa ladja. — Gradi se nova vojna ladja v nadomestilo za „Novarott. Ta nova vojna ladja bo nosila ime »Admiral Spaun". i Na osrednjem pokopališču na Dunaju sta se vstrelila zakonska Karol in Berta Schuh. Schuh je bil svoj čas knjigotržec, potem je služil po knjigarnah, pa vedno kmalu prišel ob zaslužek. Ker se jima je godilo skrajno slabo, sta šla z revolverjem na pokopališče. Žena je vstrelila moža, ki se je zgrudil mrtev na tla, potem je streljala nase, pa se ni zadela prav dobro. Prenesli so jo v bolnišnico, kjer je umrla. , I Nova ladjedelnica na Reki. — Neki angleški j konsorcij namerava napraviti na Reki ladjedelnico po vseh najnovejših tehniških pridobitvah. Ta konsorcij računa na to, da dobi » delo del torpedovk in drugih ladij, katerih misli avstro-ogrska vojna mornarica nabaviti 46. Torej obstoječe ogrske ladjedelnice bi ne mogle izvršiti večjih naročil vojne mornarice! In sedaj se dela z vsemi sredstvi in s tujim kapitalom na to, da bi se odjedlo naročila obstoječim avstrijskim ladjedelnicam, ki bi mogle izvršiti taka naročila. Sedmi mednarodni kongres za zavarovanje delavcev se bo vršil med 17, in 25. septembrom 1905. na Dunaju. Gotovo je važno vprašanje zavarovanja delavcev eno "najvažnejših, katerega ugodna rešitev bi bila za vse kroge in sloje kar najkoristnejša. Kupovanje nevest. — »Privoliški Kraj" poroča iz Balande, da tam nikakor ne morejo iztrebiti razvade, da se neveste prodajajo. Oče, ki hoče oženiti sina, mu mora najprej preskrbeti zaročenko. On gre z velikim hlebom kruha po vasi od hiše do hiše ter vprašuje, koliko zab: ,fajo za hčer. Pretečeno jesen so bile cene 30 do 35 rabljev. Kupčija se sklene med roditelji, a mladih nihče nič ne vpraša. Po svoji volji in srcu se ne smejo možiti in ženiti. Cestokrat se kupčija razbije le zaradi par kopejk. Davek M veselice nameravajo uvesti v Berolinu. VOS« fe Amerike. — Osode polno tekmovanje. — Huntington, W. Va., 5. jan. Na velikem vlačnem parniku Defemler se je v minoli noči, ko je parnik plul po reki Ohio, razletel parnikov kotel. Ob 11. uri po noči so slišali prebivalci tukajšnjega mesta razstrelbo in istodobno so videli tudi ognjen steber, kateri je nebo čarobno razsvetlil. Parnik je vlekel za seboj več ladij, katere so se vsled razstrelbe vnele. Na parniku je bilo 38 osob, od katerih pa le devet osob ni bilo Tesror Tanjeirifc Petrmornarjev je zadobilo tako težke poškodbe, da je dvomiti, če ostanejo pri življenju. Več trupel nesrečnikov so že našli, dočim so se oni, katere še pogrešajo, najbrže potopili s parnikom zajedno. Nesreča se je pripetila tako nepričakovano in hitro, da na rešitev niti misliti ni bilo mogoče. Število usmrtenih preseza 20. Katastrofo je zakrivil kapitau, ker je skušal neki drugi parnik prehiteti, pri tem se je kotel preveč razgrel in tekmovanju je napravila osodepolna razstrelba tako žalosten konec. Kapitana so rešili. On je lahko ranjen. Misijonar v prisilno delavnico. — Pri Essex Market sodišču v New Yorku zagovarjal se je Maks-Magil, bivši vslužbenec misijonarja Hermana Warszawiaka, ki ima nalogo „preobračati" čifute h kristjan-stvu. Magil je obdolžen, da je pisal razna prosjaška pisma, radi česar mora sedaj za šest j mesecev v prisilno delavnico. Njegovo pravo ime je Magilinskij. Preje je bil rabinec. Nekega dne se je spri s svojimi župljani, na kar se je dal krstiti, ko je po Newyorku strašil prorok sv. Elija Dowie. V oktobru so ga pa tudi iz vere sv. Elija izobčili, ker je kadil. Na to se ga je vsmilil katoliški misijonar Warszawiak, kateri mu je plačeval po dol. 10 na teden. 39 milijonov za knjižnice. —. Beloit, Wis., 0. jan. Ko so blagoslovili poslopje knjižnice vseučilišča Beloit College, je Horace White govoril o Camegiejevik darovih v svrho vstanovitve ljudskih knjižnic. Tem povodom se je zvedelo, da je Andre\v Carnegje dosedaj daroval 39 miiijc7iov dolarjev v svrho vstanovitve raznih knjKiic, katerih je v Zjed. državah vstanovil 779 in v drugih deželah 511. Pravda za najdenfike. —- Phone-nix, Ariz., 0. jan. Pri tukajšni nadsodniji je pričela v imenu zavoda New York Foundling Asvlum pravda za posest kakih 200 najdenč-kov, katere je vodstvo imenovanega zavoda poslalo pred par meseci v Arizono, kjer so jih izročili raznim rodbinam v Morenci in Clif-tonu. Agentom zavoda so državljani otroke odvzeli in jih postavnim potom adoptirali. Roparski u m o i\ - Sommersville, Conn,, 0. jan. Včeraj popoludne je nekdo umoril gospo Kulesovo v njenej kuhinji. Po-kojnica ima več ran na glavi in na obrazu. Ko so našli njeno truplo, je bila glava nesreč-nici zavezana v mušlinasti vreči. Dognano je, da je Kulesova dobila včeraj večjo svoto denarja od ljudi, kateri so pri njej stanovali. Jeden delavec, ki je pri njej stanoval, je neznano kam izginil. Bič v W a s h i n g t o n u. — VVashing-ton, (J. jan. V zastopniški zbornici je vložil zastopnik Adams predlog, vsled katerega naj se v Distriktu Columbia napravi drog, pri ka-terom bodo uradoma tepeni oni možje, kateri pretepajo svoje soproge. Predlog predpisuje, da se mora bičajne vršiti v prisotnosti zdravnika in policijskega nadzornika. (Čudna storija!) Sežgan je bombaža. — Sha\vnee, Okla., 5. jan. V malem mestecu Asher, v njž- visok 15a cm širok 115 cm Napet na trdno platno. V barvotfsku. Zemljevid poknežene grofije Goriške ^^ - in Gradiske i s Irstjm in okolico. Okrog je prostora za 48 oglasov. po 1(10 cm- površine; — 87 oglasov je že oddanih; — 11 belo puščenih prostorov »i še oddano. Vsak prostor stane 20 K, zemljevid z oglasi K 4f)0, -- zemljevid brez oglasov K 8-50. — 200 zemljevidov bo z oglasi v vseh boljših javnih lokalih: gostilnah, kavarnah, društvih, pisarnah itd. nem delu countvja Pottawatomie, so sežgali posestniki bombaževih nasadov kakih 50 zavojev bombaža, kateri je bil vreden več tiso-cev dolarjev. Posestniki nasadov izjavljajo, da se ne puste prekositi od svojih tovarišev v drugih državah. Čifuti v zapadno Canado. — S parnikom Ivernia iz Liverpoola in . Statten-damom iz Eotterdama dospelo je v Xe\vjork 200 romunskih Židov, ki potujejo v Montreal m Quebee, Canada. Čifuti so večinoma še mladi. Semkaj jih je poslala londonska židovska ali-janca. V Quebecu in Montrealu ostanejo do konca zime, na kar jih njihovi taniošnji tovariši naselijo v zapadnih canadskih teritorijih^, kot poljedelce. LinČali zamorca. — Memphis, Teim., »>. jami. V Bernoitu Miss. so linčarji nekega zamorca oprostili iz zaporov in ga na bližnjem drevesu obesili. Zamorca so dan po-preje zaprli, ker je prišel v stanovanje bele vdove s „slabira namenom". Kava ,Mte sv. Girilt in Metoda" pred okr. sodnijo v Ljubljani. (Izvirno poročilo.) Pred okrajno sodnijo v Ljubljani se je vršila razprava na podlagi tožbe trgovca I. Jebačina, glaseče se na razžaljenje časti ter naperjene proti podtajniku družbe g. M. Bradaška. Stvar je ta-le: I 1.7. novembra 1. L je imela šentpeter-ska podružnica »Družbe sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani sejo v gostilni pri „C'ernetu". 1*1*1 ti seji je bil navzoč tudi podtajnik ,,Družbe sv. Cirila in Metoda", g. Makso Bradaška. Ob koncu seje je govoril tudi Bradaška, ki je v svojem govora naglašal. da se nahaja dražba v zelo slabem gmotnem položaju in da bo mogla tekoče stroške pokrivati samo še en me-spc. Vodstvo bi z ozirom na to prosilo, da bi priredila šentpeterska podružnica v kratkem veselico, da bi se družba rešila iz gmotne zadrege. Da je pa družba v tako slabem fi-iianeialnem položaju, je mnogo kriv trgovec Jebačin, ker ni izročeval družb5 pogojenih prispevkov od svoje kave. S tem je Jebačin oškodoval družbo in zato so na razpolago tudi dokazi. BradaSka je poudarjal, da sta se on in dr. Svetina iz knjig, ki sta jih pregledala pri Jebačlnu, prepričala, da je g. Jebačin tekom zadnjih 10 let prodal morda vsako leto povprečno po 16 do 18 vagonov kave, kar bi vrglo na leto okoli 27.000 gl. dobička, in če se odšteje 10.000 gld. za reklamne svrhe, še vedno ostane okoli 17.000 gld. Čistega dobička. , Tako pa je "še Jebačin dolžan okoli 800 K in je v celem šele dal dražbi komaj 4000 K. Od tega dobička pa g. Jebačin ni oddajal družbi pogojenih prispevkov. In da je to resnično, je dokaz to, kaj je bil g. Jebačin preje in kaj je sedaj. Vrhu tega pa je kava še slaba, za kar je najboljši dokaz to, da g. Jebačin sam te kave doma ne rabi; kava pa je tudi predraga; stane tovarnarja samo okoli 12 kr. kilogram, prodaja pa se po 40 kr. In da je g. Jebačin nameraval družbo oškodovati, kaže tudi to, da je jel konkurirati proti druž-bhii kavi s kavo z znamko „'zvezdau, ki jo proizvaja v svoji tovarni, in sicer na ta način, da je to kavo ponujal, oziroma prodajal za 1 ali 2 kr. cenejše. Z ozirom na to je družbeno vodstvo sklenilo, z Jebačinom pretrgati zvezo in jo sklopiti z drugo tvrdko, s katero se že dogovarja. Obtožnica naglasa, da je g. Bradaška s temi svojimi izvajanji dolžil g. Jebačina, da postopa proti družbi sv. Cirila in Metoda nereelno in sleparsko, vsled česar se tožitelj čuti žaljenega in dviga obtožbo. Obtoženec g. Bradaška je nastopil dokaz resnice in priznal, da je govoril v bitstvu tako, kakor se glasi obtožnica. Govoril pa je y seji in pojasnil vso reč, ali vse pod pogojem, da ostane tajno, ter dane pride ta reč v javnost, ker bi se s tem škodovalo družbi in tfgovcu Jebačinu. V seji 28. septembra se je sklenilo, da se revidirajo knjige g. Jebačina, . 5eri P°sel se je poveril njemu in dr. Svetini. Z dr, Svetino sta pregledala nekatere knjige, ki jih je jjma dal na razpolago g. Je-^č|n. Iz teli knjig se je prepričal, da še nJige niso popolnoma pravilno vodile. To je •»*ačinu tudi pri tej priliki povedal in spevno naglašal, da je n. pr. leta 1902. prodal kakor 8 vagonov kave hi da bi potemta- iooomoral družbi od tega bIaga oMati okoli IftJ ' K> dejansko pa je plačal samo (500 K. H i6lem Je družba 0(i nie8a sprejela samo zam • K' V knJ^ah so bile razne rubrike, vodt ane' ° ^ reviziji 8ttt I)0te,n P°ročnla •stvu; v tem poročilu je on poudarjal, da % kei« J lMim0-ral družbi od tega blaga oddati okoli [n K> (ieJansko pa je plačal samo (500 K. ^jV celeru j« družba od njega sprejela samo zam • K' V knJ^ah so bile razne rubrike vod?Jane' ° ^ reviziji 8ttt I)0te,n P°roč«la •stvu; v tem poročilu je on poudarjal, da je g. Jebačin oškodoval družbo za približno 1700 K, ako se namreč vzame, da so se trgovske knjige prav vodile in ako je imel pravico prodajati kavo z znamko zvezde. Jfo poročilo se je odobrilo. V tej seji se je tudi razpravljalo o Franckovem darilu. Gospod Jebačin, ki je bil navzoč, je zahteval, da se naj ta dar brezpogojno odkloni in da on iz svojega žepa plača teh 300 kron in še 200 kron .*wte-38g«j«^^ , jikje iz- nesel pred odborom šentp. podružnice, je rekel obtoženec, da je glede g. Jebačina samo trdil, da je' prodal več družbene kave, kakor je plačal prispevkov. Pri obravnavi, ki je trajala- dva dni, je bilo zaslišanih mnogo prič. Priča župnik M a 1 e n š e k izpove približno enako. Po končani debati glede veselice je zahteval podružnični tajnik g. Podkraj-šok pojasnila, kaj je z Jebačinom. Bradaška je pojasnil zadevo šele potem, ko se mu je obljubilo, da ostane stvar strogo tajna, čeprav mu tega posebej niti obetati ne bi bilo treba, ker so vse seje itak tajne. Slično so izpovedale tudi ostale priče, mej katerimi je bilo več družbenih odbornikov, ter zlasti povdarjale, da Bradaške pri tem očividno ni vodila nikaka osebna mržnja do Jebačina, temveč da je imel edino le interes družbe pred očmi. Drugače je izpovedala edino le priča Josip P e t r i č, ki je trdil v protislovju z vsemi drugimi pričami, da je zahteval Bradaška tajnost šele potem, ko je zadevo po večini že pojasnil ter da je očividno iz osebnega sovraštva ter in-trigantstva tako govoril, Vendar pa Petrič, katerega verodostojnosti tudi sodnik ni dosti zaupal, niti vseh svojih v obtožnici navedenih izpovedb ni mogel potrditi. Priča Ivan Šubic je prinesel s seboj pratiko za leto 1904,, v kateri je bilo inseri-ra>io, da se Ciril in Metodova cikorija in „Z ve z d i n a" prodaja v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Kakor se je pozneje koii-statovalo, nahajajo se slični inserati tudi v pratiki m leto 1905., nadalje v ,.Družinski pratiki" za isti leti, v „Koledarju tisk. društva" za 1. 1905. ter v voznem redu, ki je izšel kot priloga »Slovencu". Priča dr. F r a n T o m i n š e k pravi celo, da je slišal od dr. Krauta v Kamniku, da je več trgovcev na podlagi tega inserata kupovalo in prodajalo „Zvezdino" kavo, zlasti keivje ta cenejša. Priča Hinko Ševar, bivši knjigovodja pri Jebačinu, potrdi, da se knjige niso vodile baš vzorno in da je Jebačin vedno odlašal s sklepom računov, Češ da niso nujni. Pravi tudi, da se blago, kar se ga je prodalo kramarjem ter v domači trgovini, ni vpisalo v knjige, kar je sodnik na podlagi knjig tudi k on št a tiral. i Priča Z e 1 e n i k, sedanji knjigovodja pri Jebačinu, opravičuje slabo vojeno knjigovodstvo s tem, da je imel do 13 ur službe na dan, in ¦ da se vzpričo obilemu poslu ni čuditi, če se je večkrat zmotil. Glede inseratov pravi, da jih je on sestavil brez vednosti svojega šefa. V soboto, ko se je razprava nadaljevala, predlaga obtožiteljev zagovornik dr. Kušar, da se odkloni priča Hinko Ševar,' ki je očividno Jebačinu sovražen, kakor ladi, naj se zasliši mnenje trgovske zbornice o tem, da z vpeljavo „Zvezdine" kave ni videti nobene konkurence, dalje o tem, da bi 1>il moral Jebačin tovarno zapreti, če bi bil izdeloval samo druž-bino kavo. Predlagal je nadalje, d.'i se zasli-šita priči Valant in Armič, trgovska potnika, ki bota potrdila, da trgovci po deželi niso radi jemali družbine kave, ker je po deželi mnogo soc. demokratov, ki so narodnostnemu stremljenju sovražni ter vsled tega družbine kave ne marajo. Potem naj se zasliši nekatere tvrdke, ki istotako prodajajo blago družbi v korist, obenem pa tudi blago iste vrste, od katerega pa ne dobi družba ničesar, in da torej tudi uvedbe „Zvezdine" kave družba ne more obsojati. Dr. Hrašovec i. sr ne nasprotuje prvemu predlcm, oporeka pa drugim, ker bi bilo brezuspešno izvesti jih. Vprašanje je namreč le, če je Jebačin častno postopal, o čemur razsoditi je sodnikova stvar. V inseratih je trdil Jebačin direktno neresnico in o tem ima zopet razsojati edino le sodnik. Kar se tiče izgovora, da nasprotniki slovenstva ne kupujejo družbine kave, omeniti je le, da isti tudi zvezdine ne bodo kupovali, ker ima tudi ta slovenske barve. Slednjič omenja glede tvrdk, ki tudi prodajajo dražbi v kori«t, da je pač v vsakem slučaju razmerje odvisno od sklenjene pogodbe, ki je gotovo vselej nekoliko drugačna Vprašanje je torej strogo jurističuo in torej tudi v tem oziru ne more biti trgovska zbornica kom-petentna. Nato se zaslišita izvedenca Mrak in J o sin ter se vse trgovske knjige še enkrat pregledajo. Na vprašanje sodnika, jeli še more tako knjigovodstvo, kakor je Jebačinovo, imenovati vzorno, sta. odgovorila iz ve d r>_ reda________ Službe išče inteligentna in pridna dama, popolnoma zanesljiva in zmerna, bodisi kot družabnica, Čita-teljica ali oskrbnica v kaki družini; tudi kot kasirka ali uradnica v pisarni, trgovini, društvu ali podjetju ker zmožna stenografije in pisalnega stroja. Nastop takoj oziroma 1. aprila. Natančneje se izve pod E. R. pri upravništvu tega lista. Išče se učenca ------ za knjigarno in trgovino z muzikalijami ZZZZIZI in umetninami. — Ponudbe na: Soriška tiskarna fl. Gabršček. Za vse izkazano srčno sočutje ob bolezni in prerani smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega seprcga oziroma očeta, gospoda Petra S k rt, trgovca in gostilničarja kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo k poslednjemu počitku, izrekamo tim potom iskreno zahvalo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem. Pri Sv. Luciji ob Soči, 18. jan. 1905. Žalujoča družina Skrt Preseli se c. kr. notar De MARIJ PASCOLETTO -*-¦ s 1. februarjem =— u Gosposko ulico št. 4 (poleg „Ftlonta", prej pisarna dr. Stanič - dr. Ireo.) naznanilo preselitue. I I Naznanjam svojim cenj. gg. odjemalcem iz mesta in dežele,*da preselim |H prihodnji mesec svojo ^H m čevljarsko delavnico 5 I iz Gosposke ulice v ulico Raštelj Št. 32 v lastne prostore (bliža Pon- |H tonijeve lekarne.) ¦ Peter Cotič, Čevljarski mojster. SKeno dunajskim tvrdkam Sem znižal tudi jaz radi pozne zimske sezone | jako občutno eene vsega zimskega blaga in sicer: Raznovrstne pletenine za dame in gospode kakor: rokavice, nogavice, jopice, jaeger-periio, volnene rute, šerpe, dalje kožnhovne ovratnike, svileno blago, raznovrstne okraske za obleke itd. Dalje priporočam svojo veliko zalogo krasnih ovratnic za gospode, belega perila, dišav, mila, glavnikov, pasov, predpasnikov, modercev, dežnikov, žepnih robcev, galoš, domačih čevljev, hlačnikov itd. J. ZORNIK - Gorica sedaj Gosposka ulica štv. 10. j^nton 3vanoY "pečenko - Gorica Velila zaloga pristnih bfjHh in črnih vin it lastnik in drugih priznanih vinogradov. Dostavlja na doni in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerskp Monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na /zahtevo pošilja tudi uzorce. Zaloga piva „ Bolniško družbe združenih pivo-varen Zalce-laški Jrg \r. plzenjskega piva »prazdro;" «z slovoCe eešk* „IRe-šeanske pivovarne". Zaloga leda. karerrga se cddaia l na debelo od 100 kg n j prej. ^arol praščiK, ! Naznanilo. . . . . . .».jx:x . i Podpisani imam na prodaj pekovski mojster in sladčidar . -,r.rir% ,. ., . , v Gorlei na Komu St. 8. j 6 7000 CepljeHlh frt Vse so cepljene v zeleno na podlagi Portalis. Vrste pa so: Italijanski Rizling, lieli Burgundec, Silvanec in Pinela. Blago je le 1. vrste. G. kupce vabim na ogled. — Cena po dogovoru. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolaee kp birmance, torle i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za nmegobrojna naroČila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. Gani zmerna. Postrežba poštena In točna. TrLoV5ko-obrtqa re^ijtroVar^a zadruga z neomejenim Jamstvom v Goric!. V svojem »Trgovskem Domu." Hranilna «!•¦• obrestuje po <*1/«*, večje, stalno naložene najmanj na jedno leto, po dogovoru - Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez iz gube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, - proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplaf avanje Zadrulnlfci vplačujejo za vaak delež po 1 krono ua teden. t. j. JSO kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Gorica ^ Gorica Hdtel jri zlatu jelenu" v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. - Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko »prazdroj»-pivo. ¦¦.niče Žgur, Lozice št. 5. FoSta Št. Vid nad Vipavo. činov pesek za ribanje posodja najnouejše sredstuo za čiščenje posameznih kuhinjskih posod in vseh kovinskih predmetov iz bakra, čina, kopalno posodo itd, Neverjeten vspeh! Pripoznanja iz vseh krogov. Jako v ceno, ker se raba peska ponavlja. Prosimo poskusiti! Dobiva se z navodilom vporabe v Gorici pri Konjedlcu & Zajcu, pred nadškofijo št. 5. A. vd. Berini - Gorica Šolska ulica št. 12 velita zaloga (pega olja prve vrste najboljših ivrdk iz (stre, Dalmacije, Molfette, Bari in Niče s prodajo na drobno iu debelo. Prodajana drobno: K —-72, ~-S0, —-88, —-i)6, IOI, 1-12, 1-20, 1-3«, 1-44, l-«0, 1-80. ------- Na debelo cene ugodne. ------- Pofiilja poStnine prosto nn dom. Posodo so prtiba kupen 1U1 popolne vporabe olja; po vporabi so »pet zamen! s polno Pravi vinski Ms in navaden. Zaloga mila in sveč. Cene zmerne. Stanje 30. junija 1904: Dala*!: a) podpisani ¦ b) vplačani . Oaaa posojila . . ¦ *i«f* ........ . K 1,174.800- -. » 376.103'— . » 1.930.929'— . » 1,828.591*— xMKmMmkmmzxmmawmmm ¦ Lekarna Cristofoletti ? noriti na travniku, Pfaff-ovi šivalni stroji B^"* so najboljl. ""^H To sliši kupec sicer o vsnkem izdelku in od vsakega apenta, k navadno niti ne ve kaj je šivalni slroj, in Se ne ve kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj kako isLi šiva, toda mi sm« po naSi več kot 20-letni poskušnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfatfovl šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffovim. ffaffovi šivalni stroji Ltumno.po l0'letni -*. I Trskino (Stokfiževo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim bolez nim in sploini telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-rmene barve pc K140, bele barve K 2. Trskino železnato jetrno olje. Riba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. Trskino jetrno olje se železnim jodecem. S tem oljem se ozdravijo v kratkem času in z gotovostjo vse kostno bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. Cena ene steklen'ee je 1 krono 40 vinarjev. —-------- Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preišče se vedno v mojem kem. laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim če. odjemalcem glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje. «&f Cristofoiettijeva pijača iz kine in železa }# n»j boljši pripomoček pri zdravljenju s 'rsknlm oljem. ; ~t~z Ena steklenica stane 1 krono GO vinarjev* — DIJAMANTI za rezanje stekla od K 1-80, 2-40, 3-—, 4-—, 5-—, 6*—, 8-—, 10-—, I2-- , 15.—, 20-—, 30*— — nad 10,000 komadov ima v zalogi —— ANGELO CASAGRANDE v Trstu Po rtiči di Chioza 1. Razpošiljatev tudi posameznih komadov po povzetju. Telefon 994, ZLATAR = DRAGOTIN VEKJET = IC. VECCHIET) --------- Corso 47 - TRST - Corso 47 = Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, srebrnine ter žepnih, zlatih In srebrnih ur. Sprejema naročbe ter poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Velika izber srebrnine za darila. Kupuje ali zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro. - .. Cono zmemo. =z