60100200 OSREDNJA KNJUNICA p*p*126 illllliL laiiMMi« 66oni koper Primorski Cena 200 lir K 1 ■H hmi nevmk Leto XXXIII. Št. 110 (9718) TRST. nedelja, 15. maja 1977 ^RlMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdoba ^ 0vcu P1-* Gorenji TrebuSi, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi ovornost sodstva W^a0ični dogodki teh dni z vče-***** 'reprizo v Rimu in ’ s.u zn°va vzburili demo-iQgjcJ1?, tivnost in povečali njeno kukrlenost zaradi neučinkovite-lttt<5n epania proti razraščanju poti na0a Prevratniškega kriminala, lsSa 1 STe 20 ukrepanje pristoj- Nre;^ranie8a ministra, njemu krJ. '!j Policijskih in drugih ^kljL. , S*E ali pa za nemoč i^aa sodstva proc°ra' mesece teče sod-\iu^es.v Catanzaru proti Fredi, »in, 1 in Giannettiniju, obtože-%^evralniške dejavnosti zoper •Hjjig1 red republike, konkretneje-Vpn^a v pokolu na milanskem Pet(je °nlana. Na vrsti je bila že til 0 e a avdienca, storjen pa ni \(ii-'Vu udi korak naprej v *%},evauiu in potrjevanju nepo-< ocidovornosti vseh treh ob-m razkrinkavanju ozadja \l]{ JazPredene zločinske vretje. j rureže v državi in izven Ile te to! Čeprav je popol-\,Jasv°’ da stojijo pred sodnim H0 ijudje, ki imajo roke glo-in jj.v testu neofašistične zarote Pjene ved° vse ali skoraj vse o ''Plete 0Za^u' o njenih načrtih in visokih vojaških in po-!ota, osebnosti vanjo, ima opati , c s ceste upravičen vtis. da tj vso afero spušča megla, Hiit J najprej prekrije vso ali dev‘ resnice, potem pa spelje ki j na mrtvi tir neskončnosti, italijansko sodstvo tako dvorani v Catanzaru se td' (iiio Se obnašajo arogantno, na-, p >t J f\eda nastopa kot filmski '.ftj Po/ zvezdnikx Njegovo cinič-htj Sniehovanje, omalovaževanje \Jdnika sodišča in sodnega Kjjt.Uživanje in besedno mte-‘J- :*tob*ti6no izigravanje vprašanj, ^ * (j0 e talil ve presegajo vse me-r‘V hr^^tnega. Bivši agent tajne <# dej ^ sluzhe $,D Giannellini %tg a s svojim topim pogledom hg)e^ bulji v sodnika ali umika \lk Pred njim,, se skriva za po-(i jn "{efn že povedanega ali mol . °c,too prikriva za sam pro-Kj? redno važne stvari. Potem %!(j '*snan iz Španije, eden od olanov neofašistične pre-Hijj ko tolpe, Marco Pozzan, in S neU ')s°rno zabrusi v obraz \ °° odgovarjal ker da se nezaslišane stvari. Obto- *Ugrabljenega» Za njim se v neopredeljenem svojst.vu ?enca in priče, sin bivšega !iii j1 fašistične republike v Sa-'Sp misovski občinski pfQv ec Massimiliano Fachini in • 50 tako aroganco izjavi, da ^rfrg °dgovarjal in da hoče le dl svojega prijatelja Fre-1,1 Pol; ,Se v sodni dvorani objema s svojimi fašističnimi *>! ^ ki ga prihajajo pozdravil Ranega vodjo. 'olj, ,ao vse to ne bi bilo do- i-i i__g ZTIC- odvetniki, branilci 1,1 Cfc0 iskanja vseh mogočih ^ili ty°čih lukenj v procesnih 0 z0er * svojo latinsko pravni-%[)i,!lv°rn°stjo- in neredko tudi i* je n°stjo, dodajajo svoj delež, N inVy skupaj še bolj zaple-t’ da ** nani jasno, predvsem \ p ,Se vleče kot slabo (ali v V> morda se kaka preit. stisne v togo in zbegam pogleduje izza očal, kot da bi mu zmanjkalo poslednje moči. Odvetniki se tu pa tam sporečejo med seboj, obtoženci ali priče, kar so že. pa zaigrajo od časa do časa dobro naštudiram farso medsebojnega nekom-promitirajočega obtoževanja. Javni tožilec na vse to molči In vendar je prvi poklican, da prepreči to nesramno sramotitev sodnega zbora, dvigniti bi se moral v obrambo časti sodišča in ustavnega reda, ki prepoveduje fašističm izzivanje in žalitev organov sodstva in ■ u-stave. kot mjvišjega izraza antifašističnega boja italijanskega naroda. Človek, ki razmišlja o takem dogajanju, se zaskrbljeno sprašuje, kaj vse to pomeni. Gre mar res za nemoč italijanskega sodstva in celotnega sodnega sistema pred arogantnostjo prevratniških splekt in zločinskih dejanj? Mar res sam sodni postopek do takšne mere veže roke izvrševalcem sodne o-blasti, da ne morejo ravnati drugače in da so brez pravnega o-rožja v rokah izpostavljeni sramotenju zadnjega prevratniškega kriminalca take ali drugačne barve? Je mar primer sodne razprave proti trdečim brigadistom», do katerega ni prišlo, ker so se skoraj vsi porotniki odpovedali svoji vlogi, res zaskrbljujoče tragičen odraz psihoze strahu pred krvavimi represalijam* organiziranega zarotništva proti demokraciji? Ali pa je vse to pokazatelj in morda celo potrdilu tega, kor se javno govori o uazadnjaštvu pretežnega dela sodne strukture? Zakaj javni tožilec v Catanzaru ob vsakem primeru očitnega ža Ijenja sodnega zbora in ustavne zakonitosti v sodni dvorani takoj in odločno ne nastopi, kot mu veleva funkcija in ne vloži prijave proti žalivcem, če pa lahko pri nas -- da navedemo le kot primer — na drugem koncu države, njegov tržaški kolega brez strahu pred komerkoli vloži sodno prijavo proti odgovornemu uredniku slovenskega dnevnika, ker je v zagovoru na sodišču govoril slovensko? Kako si je mogoče razlagati to dvojno ravnanje? Je mar raba materinega jezika pred sodiščem zločin, ki ga je treba kaznovati, nenehno, nesramno žaljenje sodnega zbora s strani tistih, ki niti ne prikrivajo svojega rovarjenja proti demokraciji, pa nekaj, kar je mogoče nekaznovano dopuščati? Težko je predvideti kdaj in kako se bo proces v Catanzaru končal. Dosedanji potek ne dovoljuje niti približnega odgovora, dovoljuje pa trditev, da bo tako, kot se odvija doslej, le težko privedel do ustrezne razsodbe in do razkritja vsega ozadja ter razkrinkanja vseh bivših in morda tudi še vedno aktivnih osebnosti v organih državnega upu,ata, ki so bile ali so povezane v zaroti. Medtem pa se prevratniška dejavnost nadaljuje, incidenti in provokacije proti demokraciji in u-stavnemu redu si sledijo ena za drugo, nevarni politični zaporniki uhajajo ’Z jetnišnic, kri nedolžnih moči asfalt Rima in drugih velikih most. ‘ Nima mar tudi sodstvo, poleg neučinkovitosti oblastnih organov, ki so zadolženi za varnost in red, s svojo očitno nemočjo ali nesposobnostjo, del odgovornosti za sedanje zaskrbljujoče stanje v državi? (en' VAL NEZADRŽNEGA NASILJA MED DEMONSTRACIJAMI ZARADI UMORA GIORGIANE MASI Mlad policijski agent hudo ranjen včeraj v Milanu medzločinskimi izgredi sumozvune autonomia operaia Peščica avtonomistov, ki so bili oboroženi tudi z ročnimi granatami, streljala proti policiji, čeprav so voditelji gibanja skušali preprečiti spopad - Hudi incidenti v Neaplju - Nerazumljivo nasilje policije nad rimskimi študenti MILAN, 14. — Zloglasna in samozvana «autonomia operaia*. ki je bila v zadnjih mesecih odgovorna za skoraj vse najbolj krvave spopade v Rimu, Milanu in Turinu, je danes zvečer v Milami zopet snela krinko in pokazala svoj pravi obraz zločinske provokatorske skupine, ki hoče zaostriti do skrajnosti napetost v državi. V spopadih s policijo, ki jih je izzvala skupinica pripadnikov gibanja blizu milanske kaznilnice San Vittore je bil hudo ranjen policijski agent 25-letni Antonimi Custra. Nesrečnežu je krogla prebila lobanjo. Zdrav-! niki so ga sprejeli na zdravljenje s strogo pridržan« prognozo, njegova usoda pa je najbrž zapečatena, saj je fant klinično že mrtev. Incidenti so izbruhnili med ma- Pri/.or z današnjih neredov v Neaplju (Telefoto ANSA) NiMiimnmiiiiaiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiMiimMiiiiiiimrtiiiiniiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiimiiimiinMiiiiumiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiimMiiiimmMiii V VZDUŠJU NAPETOSTI, KI VLADA V RIMU Rimski mestni redar hudo ranjen v spopadu s teroristi Piccinino jc član «autonomia operaia», pri njem pa so dobili dva samokresa in ročno bombo - Mesini redar Rcnzaglia ni več v smrtni nevarnosti RIM, 14. — Carlo Renzaglia, 29-jutni rimski mestni stražnik, je bil danes hudo ranjen v Ul. Portuense, ko je ustavil dostavni avto, s katerim sta se peljali dve osebi. Mladenič, ki' je sedel za volanom, je izstopil, ter pokazal ponarejeno vozniško dovoljenje. I-stočašno je povlekel iz žepa pištolo ter izpraznil proti mestnemu stražniku ves šaržer. Mladeniča so takoj zatem aretirali ter ga trenutno zaslišujejo na kvesturi. Ženska, ki je bil z njim, naj bi se po prvih pričevanjih zatekla v hišo v IJi. Pozzo Pantaleo. Skupino hiš je' policija takoj obkolila, vendar se je dekletu posrečilo zbežati. Po pričevanju tovarišev stražnika Renzaglie je bilo mogoče u-gotoviti, kako so potekali dogodki. Renzaglia je komaj Stopil iz stanovanja, ter s svojim fiatom 128 odšel na delo. Na koncu ulice, v bližini železniškega podvoza, kjer se cesta zoži je mestni stražnik opazil dostavno vozilo sive barve, ki je skušalo spremeniti smer. Renzaglia je ustavil naproti vozeče vozilo ter zahteval od mladeniča, ki je vozil, naj mu pokaže vozniško dovoljenji^. Fant je stopil iz avta, pokazal vozniško dovoljenje, povlekel izpod suknjiča pištolo ter izstrelil proti Ren-zagli ves šaržer. Mestni stražnik se je zgrudil v mlaki krvi. Nedaleč'od kraja, kjer je prišlo do streljanja, je bila kot kaže sku- k i j režirana igra. tottj ,°;.0 reagira sodišče, ( kako ; C!lec’ Predsednik od časa %(,,,’ se prav ne more več gi'komaj nekoliko jezno dvi- ^ se’ C Se 2e nal°- ,cot ^ zbal lastne ^predrznosti*, ZA VEČJE ITALUANSKOJUGOSLOVANSKO SODELOVANJE ^ključen obisk delegacije ZKS toi komunistih v deželi Piemonte Predsednik , ^U|« f Našega dopisnika) n ANa- >4. - Pre, W S|0v8ii komiteja Zveze komuni-jS^ilt France Popit in pred- Oedna,'odne komisije CK is - s i ° Močivnik sta sc vrnila t-H' a .‘dnevnega obiska v Rali-IHH-Ii Piemont, kjer sta bila js šflee 'aiT|kajšnjega vodstva KP1. 0 na ii °B!1 ie v i^i časnikar-Airr, .Pijanskem letališču rred tp^d-orit ',0c*črtal. da je imel v V Marinu in drugih krajih L/šj|(i ' [dodne pogovore s pred-v ,c' tp„ 0,ll-ičnega življenja in de-industrijskega območja,. I>ki' j. vladajo komunisti. Pred-tt»0v*riai I' s katerimi sta 'se 'V®*k«t'(p 'krvenska partijska pred-^ u9it je tudi član predsed- stva ZK Jugoslavije), so izrazili željo za še tesnejšim jugoslovansko -italijanskim sodelovanjem na partijskem, političnem, gospodarskem in kulturnem področju. ItaLijanski komunisti so se v pogovorih s Popitom in Močivnikom zelo zanimali tudi za jugoslovanske izkušnje na področju delavskega samoupravljanja, in to v okviru svojega iskanja lastne poti za demokratično preobrazbo italijanske družbe. Močne tradicije protifašističnega boja v Turinu in po vsej deželi Piemont bodo pomagale italijanski KP pri ustvarjanju enotnosti demokratičnih sil. Ta prizadevanja so po besedah Franceta Popita pomembna 'tudi za Jugoslavijo. saj bodo prispevala k uresničevanju osimskih sporazumov, ki so odprli novo stran v zgodovini odnosov med sosednjima državama in velike možnosti za demokratično sodelovanje v korist miru. VLADO BARABAŠ MADRID, 14. — Vstop Španije v EGS ter vprašanja, ki so s tem povezana, so bili prav gotovo o-srednja tema pogovorov, ki jih je imel italijanski zunanji minister For-lani s svojim španskem kolegom Orejo. pina mestnih stražnikov, ki so takoj prihiteli na pomoč ranjenemu tovarišu. Patruljrli avto, ki so ga nemudoma poklicali, je prestregel bežečega mladeniča, ki je skušal potegniti iz žepa ročno i granato, vendar so stražniki bili hitrejši ter mu uklenili roke v lisice. / ■ Carla Renzaglio so nemudoma prši ter v obe nogi. Njegovo zdravstveno stanje je po operaciji, ki je popolnoma uspela, še vedno resno, ni pa več v smrtrti nevarnosti. Kasneje se je izvedelo, da je mestni stražnik Torregrossa, ki je od daleč sledil streljanju, obvestil poveljstvo mestnih stražnikov, ki je obvestilo patruljni avto, ki je bil tam v bližini. Prav ta avto je prestregel mladega terorista, ki ga trenutno zaslišujejo na kvesturi/ Kaže, da gre za 20-letnega Raf-faeleja Piccinina iz Neaplja, člana ekstremistične organizacije autonomia operaia. Ženska, ki je bila z njim naj bi bila mlajša plavolaska. Imela je modre hlače blue-jeans, rdečo majico z visokim o-vratnikom in moder volnen jopič. Pri Piccininu so našli štiri ponarejene osebne izkaznice, od katerih tri z njegovo sliko. Dokumenti so bili naslovljeni na imena: Franco Ricci iz Neaplja, Mario Lattari iz Salerna, Alberto Milani iz Neaplja in Andrea Scognamiglio iz Por-tici. Samokres, s katerim je mladenič streljal pro j mestnemu stražniku, naj bi bil tipa pai-abc-lum kalibra 7,65 in naj bi ga izdelali v Franciji. Orožje je imelo dva šaržer ja, kot kaže pa je Pic-cininb izstrelil osem krogel. Pri sebi je imel še en samokres, ki pa ga je vzel mestnemu stražniku, potem ko ga je ranil. Piccinino je imel v žepu tudi ročno granato znamke SRCM. Agenti političnega urada neapeljske kvesture so preiskali stanovanje aretiranega Piccinina. V njem je bila samo njegova mati Rosaria in kot kaže niso dobili nič zanimivega. Piccinino je baje odšel iz Neaplja novembra lani. Leta 1974 je bil član neke'skrajnolevičarske organizacije, potem pa je. kot zatrjujejo na kvesturi prestopil-k delavski avtonomiji, (if) MADRID, 14. - Predsednica KP Španije Dolores Ibarruri, ki je včeraj prispela v Madrid po 38-letnem izgnanstvu se ne bo udeležila shoda, ki ga je KPS priredila za jutri v kraju Oviedo. MONROVIA. 14. — Ameriški za-štopnik pri Organizaciji združenih narodov Young je zaključil danes svoj obisk po treh afriških državah ter odpotoval Lizbono, kjer st' bo jutri sestal s podpredsednikom ZDA Mondaleom. Young je obiskal Slonokoščeno obalo, Gano in Liberijo. povsod pa so ga sprejeli, kot je sam izjavil, zelo prisrčno. Kaiiaelc Piccinino nifestacijo, ki so jo priredila levičarska izvenparlamenlama gibanja v znak protesta proti umoru Giorgiane Masi in katere se je udeležilo okrog 7.000 študentov. Demonstrantom so sc pridružili tudi pripadniki «autonomie», ki so bili sprejeti pa le s pogojem, da preprečijo vsakršno izzivanje-Sprevod je krenil po Ul. Larga do | Trga Duomo in Ul. De Amicis. ■ Tu se je okrog 500 avtonomistov, | ki so bili na repu sprevoda, odce-j pilo od glavnine in zavilo proti i kaznilnici. Avtonomisti so obšli ! San Vittore brez incidentov in so krenili proti Ul. De Amteis, da bi se pridružili glavnini, ko je s stranske ulice prišla skupina a-gentov, ki naj bi okrepila oddelek, ki je stražil pred zaporom. Voditelj «aulonomie», med katerimi je bil znani Orcste Scalzone, so se postavili sredi ulice, da bi preprečili spopad, vendar od sprevoda se .je odcepila dvajseterica skrajnežev. Le-ti so izdrli samokrese in ročne granate vrste «ananas», ki jih pa na srečo niso utegnili uporabiti, ker je bila pobrila predaleč. Na agente se je usula toča kroge). Ena od teh je zadela nesrečnega Custra v čelo in agent se je zgrudil v mlaki krvi. Manjše skupinice «avtonomistov» so medtem napadle tudi samopostrežno trgovino P ' ’ 1 in nekatere bližnje bare. vendar so se kaj kmalu umaknile ob odločnem posegu sil javne varnosti. Glavnina sprevoda je medtem nemoteno nadaljevala do Trga Duomo, kjer se je manifestacija zaključila brez neredov. Policija, ki je zast-ažila trg je priprla pešč;oo «avtonomistov», ki so se skušali pridružiti demonstrantom. Priprtim naj bi zaplenili znatno količino molotovk. Ko so se študentje že razhajali, so opazili peščico avtonomistov. ki se je vračala s »podviga*. Vnel se je spor nato pretep. v katerem so jo provokatorji pošteno skupili in marsikateri je moral v bolnišnico, da so mu razkužili rane, Protestne demonstracije proti u-moru Giorgiane Masi so bile v skoraj vseh italijanskih mestih. Ponekod so potekale mirno, v Rimu in v Neaplju pa je prišlo do ostrcjšiii incidentov, ki so jih izzvali avtonomisti, delno pa so zanje krivi tudi policisti in karabinjerji. Možje postave marsikdaj niso znali ali niso hoteli ohraniti hladne krvi in njihova robata izzivalnost je bila iskra, ki je zanetila požar. To je vzrok večernih in- cidentov v Rimu, kjer se je okrog 5.000 študentov zbralo na Trgu Gioacchino Belli, (tuje namreč nesrečna Giorgiana obležala v mlaki krvi). Medtem ko so se demonstranti že razhajali (očitajo jim lahko samo ostra protipolicijska gesla in napise), je policija napadla in obsula bežeče s solzilccm. «Sit-in bo dovoljen — je zagotovil kvestor — pod pogojem, da ne bo petja in kričanja in da udeleženci ne bodo imeli s seboj niti zastav.* Študentje so izpolnili obljubo, kljub temu pa so jih policija in karabinjerji tik pred koncem demonstracije napadli. Po pričevanju očividcev naj bi iz «opla» temnoplave barve trije ali štirje mladi fantje streljali proti bežečim študentom. Po spopadih sp se študentje zbrali na univerzi, kjer so ana- lizirali današnje dogodke. »Policija nas je napadla — so poudarili — ko smo sc že razšli. Nihče od nas ni reagira1 kar ni poraz za nas pač pa za tiste, ki so hoteli zopetne spopade, da bi nas prikazali kot peščico neodgovornih provokatorjev.* S to o-ceno niso soglašali samo nekateri «avtonomisti», ki so poudarili, da «današnji dan pomeni korak nazaj v primerjavi z o-strino ' spopadov prejšnjih dri.* Njihov poseg pa je bil izžvižgan in »avtonomisti* so ostali osamljeni. Še hujši so bili incidenti v Neaplju, kjer so se vneli siloviti spopadi med policijo in »avtonomisti* v raznih mestnih četrtih. »Avtonomisti* so se zoperstavili možem postave z »molotovkami* in s kamenjem, nekateri osamljeni pa naj bi segli tudi po strelnem orožju. Na srečo pa ni bilo človeških žrtev. Edina izjema sta policijska a-genta ki sta bila lažje ranjena ob eksploziji molotovke. V Milanu. Rimu ir. Neaplju so agenti priprli na desetine skrajnežev, ki jih sedaj zaslišujejo v kaznilnicah, (vt) POLEMIKE 0 KALIBRU KROGLE, KI JO JE UMORILA k vedno nejasne okoliščine v katerih je umrla Giorgiana RIM, 14. - V zvezi s preiskavo o smrti Giorgiane Masi je prof. Faustmo Durante, ki ga je zasebna stranka imenovala za svojega izvedenca, izjavil, da je zelo malo verjetno, da bi mlado Giorgiano ubila krogla iz samokresa kalibra 22. Durante pravi, da je treba samokres kalibra 22 s kratko cevijo vsekakor izključiti, saj svinčena klogla, ki jo lahko izstreli takšen samokres, ne bi mogla prebiti njenega telesa. Prav tako je treba izključiti samokres kalibra 22 z dolgo cevjo, saj slednji strelja krogle, ki so prekrite samo s tenko plastjo bakra. Durante ugotavlja, da’ človeško telo lahko prebije in pri tem pusti tako ostro izhodno luknjo, samo jeklena krogla, ki jo lahko izstreli samokres ali puška kalibra 7.65. Dnevnik «Lotta continua* bo objavil v svoji jutrišnji številki izjavo študenta De Amicisa. ki je bil v bližini mostu Garibaldi, ko so ustrelili Giorgiano Masi. Mladenič pravi, da sta on in Masi-jeva bila med zadnjimi, ki so zbe- žali pred napadom policije in pri tem trdi, do so streljali samo s strani policije, kjer so bili tako agenti v civilu kot v uniformi. Notranji minister Cossiga je zahteval danes zjutraj od rimskega kvestorja Migliorinija natančno poročilo glede slik, ki jih je danes objavil rimski dnevnik «D Messaggero* glede četrtkovih neredov v Rimu. Kvestorjevo poročilo bodo v celoti izročili tisku. Messaggero je namreč včeraj objavil sliko mlajšega človeka s samokresom v roki. pod njo pa je napisal. da gre za policijskega a genta v civilu. Notranje ministrstvo je še isti dan objavilo sporočilo, v katerem odločno demantira, da bi slika predstavljala pripadnika policijskih sil. Nato je vrsta časnikarjev, ki so sledili četrtkovim neredom izjavila, da slika v resnici predstavlja policijskega a-genta v civilu. Danes je Messaggero objavil še dve sliki/ na ka terih je razločno videti istega mladega človeka v skupini policajev na četrtkovih demonstracijah. (if) IHIMMIMiMIIMmHMMnillllllllllllllHllllllllimirmfllUMIIHMIIIHIIUIHMIMMHiHMmHIIIMIMMIMmillIMM V okviru prizadevanj za programski sporazum Zaccagnini pozitivno ocenjuje dosedanje pogovore s komunisti Craxi o dvoumnosti kršianskodemokratske politike RIM, 14. —1 Kaže, da se krščanskim demokratom nikamor ne mudi, čeprav se «ladja» bolj in bolj potaplja. Očitno gre njihovo zavlačevanje politične »eksploatacije* pripisati tudi dejstvu, da so se levičarske stranke znašle v dokajšnji zadregi spričo nebroja tako imenovanih tehniških sestankov in posvetovanj; še zlastj pa okoliščini, da je krščanskodemo-kratski stranki uspelo odvzeti socialistom pobudo glede dvostranskih srečanj za izgotovitev programskega načrta. Očitna nejevolja v tem smislu veje iz uvodnika tajnika socialistične stranke Craxija v glasilu «A-vanti*, ki naglaša med drugim potrebo, da KD vendar pojasni svoje stališče glede nadaljnjega političnega razvoja v državi in končno pride na dan s svojim programskih Dokumentov. Craxi se v tej zvezi polemično vprašuje, če demokristjani sploh mislijo resno zaorati v korist skupnosti ali pa se gredo dvoumno igro. Socialistični tajnik pripominja, da je izhod iz zdajšnje družbenopolitične krize sicer mogoč, toda le pod pogojem, da se politične sile, tako še posebno KD, odrečejo dosedanjim nepopustljivim glediščem, ali bolje trmi. «Če so krščanski demokrati mnenja, da .je formula o enobarvni vladi, ki sloni na režimu «nepodpiranja*. nedotakljiva, potem naj to povedo in tedaj se bomo temu ustrezno ravnali* pribija še Craxi, ki ne vztraja pri predlogu o vladni koaliciji KD -PSD1 (socialni demokrati) — PRI (republikanci), katerega sicer na-čtelno podpirajo tako socialisti kakor komunisti, pač pa kritično o-ccnjiije najnovejše izjave predstavnikov KPI. sicer v prvi vrsti Pajette. Craxijev zaključek je grenak: »Leta 1968 se je govorilo, da je Kitajska blizu, leta 1973 pa, da utegne biti blizu tudi Čile; danes je Kitajska kljub vsemu še vedno daleč, toda Čile nam je bližji*. Kaj pa menijo pri KD? Politični tajnik Zaccagnini je bil v svojem posegu na kongresu krščan-skodemokratskih mladincev obenem meglen in zgovoren. V prvi. vrsti je ponovil tezo po kateri njegova stranka sploh ne bo sodelovala s komunist; na vladni ravni; kvečjemu se bodo demokristjani s KPI občasno posvetovali glede najnujnejših problemov, ki tarejo deželo Takšno posvetovanje bo predmetno in seveda časovno strogo omejeno, sicer pa v okviru dialoga z vsemi političnimi strankami. Res pa je, da vsedržavni tajnik KD pozitivno ocenjuje dosedanje razgovore s komunističnimi predstavniki. Poleg Craxija je živo posegel v politično problematiko tudi predsednik republikanske stranke (PRI) U-go La Malfa z nepodpisanim uvodnikom v glasilu omenjene stranke «La Voče repubblicana*. La Malfa trdovratno vztraja P>'i tem, da je imel prav, Ro je iznašal predloge o tem, kaj treba storiti na političnem in kaj na gospodarskem področju. Glede najnovejših stališč, na katera Dravinjska doklada povišana za h točk Komisija z.a preverjanje gibanja življenjskih izdatkov pri državnem statističnem zavodu Istat jc izračunala, da se dra-ginjska doklada uslužbencem industrijske, trgovinske in nekaterih drugih strok za trimesečje maj - julij 1977 poviša za 6 točk. To pomeni, da bo posantbzni delojemalec prejel okoli 14.300 lir več mesečnega prejemka, kar naj bi stalo delodajalce kakih 200 milijard lir več na mesec. Nova draginjska doklada bo v celoti izplačana samo tistim uslužheucem, ki zaslužijo največ 6 milijonov lir na leto. Delojemalcem, ki prejemajo 6 do 8 milijonov Ur letno, pritiče le polovica doklade, onim pa, katerih letni zaslužek presega 8 milijonov, se doklada »zamrzne*, kar pomeni, da v zameno prejmejo državne blagajniške zapise ustrezne vrednosti. so se postavile posamezne stranke, poudarja republikanski predstavnik naklonjenost komunistov programskim načrtom. «za katere so se v preteklosti zavzemale siranae levosredinske koalicije*. Ne samo, nadaljuje I-a Malfa, KPI predlaga tudi mehanizem o varčevanju — «au-sterity» — ki ga je PRI že dolgo od tega podprla. Zal je sedanji načrt o samooripovedi. kot zaključuje republikanski predsednik, mnogo trši od tistega, ki nam je bil potreben pred 15 leti. Po njegovi sodbi ga bo mogoče uresničiti zgolj * tako imenovano politiko dohodkov, 'ki pa je komunisti ne omenjajo. CAND1DA CURAI 1 O nmoi MISOVSKO IZZIVANJE Z ALMIRANTEJEM RODILO PREDVIDENE REZULTATE Napad na sedeža KPIin PDUP Ogorčenje demokratične javnosti Sindikalna federacija CCfL, CISL, U/L napoveduje takojšen in množičen odgovor - Protest federacije komunistične partije in stališče antifašističnega odbora - Varnostni ukrepi niso bili zadostni Fašistični pobalini misovske mladinske organ zacije »fronte della gio-ventu* so izkoristili prihod AJmiran-teja v naše mesto za nov škvadristič-ni podvig z očitnim namenom, da bi skalili ozračje omikanega sožitja in zavrLi proces demokratičnega razvoja mesta. Potem ko jim je spodletel poskus, da bi sprožili spopad s skupino pripadnikov »lotta continua* in drugih skrajnoievičarskih skupin, ki so se zbrali na Trgu Goldoni prav v času. ko je misovski kolovodja govoril na Trgu sv. Antona, so se odločb za pravo akcijo mestne gverile proti poslopju na Trgu §tare mitnice, kjer imajo sedež sekcije KPI, ZKMI in PDUP in ki je bilo še pred nekaj tedni tarča podobnega napada. Okrog 21. ure je namreč kakih deset do petnajst prenapetežev z zakrinkanimi obrazi priteklo iz Ul. Vi-dali pred poslopje in najprej izstrelilo signalno raketo proti skupini aktivistov KPI in PDUP, ki so stražil isedež, nato p« odvrgli nekaj steklenic in kamnov ter med drugimi tudi steklenico, polno pirita, ki pa na srečo ni eksplodirala. Prizoru je prisostvoval tudi mladi komisar političnega oddelka tržaške kvesture D'Agostino, ki je stekel za fašisti in enega od njih ustavil. Gre za znanega aktivista »fronte della gio-ventu*, čigar imena pa niso sporočili v pričakovanju sklepa sodne oblasti. V poznih nočnih urah so nam spo ročili ,da so po daljšem zasliševanju mladeniča izpustili, ker ni bilo nobenih dokazov, da je on izstrelil signalno raketo. Policija je tudi preiskala sedež »fronte della gioventu* v Ul. Paduina, a ni našla ničesar. Vsekakor se preiskava nadaljuje in v času, ko zaključujemo redakcijo na političnem oddelku kvesture še zaslušujejo priče in osumljence. Pri škvadrističnem napadu na Tr gu Stare mitnice je bil laže ranjen 19-letni Edi Sergio Benvenuti, ki se je peljal mimo z motornim kolesom, nad katerim je zaradi nenadne eksplozije izgubil nadzorstvo in se zgrudil na asfalt. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč ter ga od sl ovili. Demokratično mnenje je z ogorčenjem sprejelo vest o sinočnjem škvadrističnem napadu ter se sprašuje, ali hi ne bilo bolje, ko bi oblasti prepovedale Almirantejevo zborovanje, katerega izzivalni značaj je bil na dlani. Dejansko pa so prenape-teži misovske mladinske organizacije sprožali škvadristični napad prav zaradi tega, da bi dali duška svoji jezi, ko šo morali ugotoviti, da so v mestu povsem izolirani in da celo njihova irimadona* ni privabila na Trg sv. Antona več kot nekaj stotin Visoko priznanje ♦Življenje kronista Albinu Bubniču Našemu delovnemu tovarišu Albinu Bubniču je vsedržavna zveza italijanskih kronistov (UN CI) podelila visoko priznanje «Vita di cronista» (Življenje kronista). Žirija, ki se je sestala v Rimu, je nagrado za življenjsko delo utemeljila z u-gotovitvijo, da je Bubnič «po-svetil veliko let svojega dela odkrivanju resnice tragedije, ki se je odigravala v Rižarni pri Sv. Soboti. S svojim prizadevanjem je omogočil sodstvu, da je, čeprav s hudo zamudo, odkrilo vsaj nekatere nacistične zločine. S svojim poznanjem in s svojimi odkritji je Bubnič pomagal številnim časnikarjem, ki so prišli v Trst, da bi pisali o Rižarni». . Albin Bubnič, kronist, njegovo ime je tesno povezano z Rižarno in vsi vemo, kaj nam Rižarna pomeni. Tržaško uničevalno taborišče je skrivalo grozljivo resničnost žalostne preteklosti, resnico morije je obdajal okop molka, krivci in kolaboracionist so živeli potuhnjeno, marsikdo si je želel, da bi na Rižarno pozabili. A'bin Bubnič, bivši interniranec (Mauthausen, Gusen), v povojnih letih novinar Primorskega dnevnika, je bil eden izmed tistih ljudi, ki je s pogumom posvetil svoje življenje iskanju resnice, lsical je imena, podatke, sestavil je krvavi mozaik uničevalnega taborišča. U.porahljal je močno 0-rožje: pero. Vedel je. da ne more biti človeškega dostojanstva brez poznanja preteklih zločinov. Če je danes Rižarna to, car je — simbol in opozorilo — se je treba zahvaliti tudi našemu delovnemu tovarišu Albinu Bubniču. oseb, med katerimi je bilo, poleg nekaj starejših nostalgikov, tudi veliko radovednežev, že pred shodom pa je nekaj desetin pripadnikov »fronte della gioventu* skušalo u-stvarjati napeto ozračje, ko je z velikim hrupom prikorakalo v sprevodu od sedeža organizacije v Ul. Paduina po Drevoredu XX. septem bra do kraja zborovanja.- Ob tej priložnosti so oblasti mobilizirale nekaj stotin policistov in karabinje-jev (prišli so celo 4 Gorice),. kljub temu pa za las ni prišlo do incidentov tik po zaključku Almirantejevega govora, ko šo se pripadniki «fronte della gioventu* znašli le nekaj desetin metrov daleč od levičarskih mladincev, ki so se zbrali na Trgu Goldoni, v sredi med njimi pa ni bilo več kot deset agentov, k- bi prav gotovo ne mogli ničesar ukreniti, ko bi prišlo do spopadov. Prav tako je težko razumeti, kako niso mogli orvani javnega reda preprečiti napada na sedeža KPI in PDUP na Trgu Stare mitnice. Občinski antifašistični odbor, ki se je sestal pod predsedstvom podžupana Cesareja, je z zadovoljstvom ugotovil, da je prebivalstvo mesta povsem izoliralo neofašistični shod in da ni reagiralo na provokacije, po drugi strani pa je obnovilo poziv k budnosti pred morebitnimi novimi provokacijami. Pozno zvečer je pokrajinska federacija CG1L-CISL-UIL izdala poročilo, v katerem obsoja poskus maloštevilnih in dobro znanih fašističnih zločincev, da bi tudi v Trstu, kot že v drugih mestih, ustvarili ozračje napetosti in strahu. Sindikalna federacija očita organom, ki so pristojni za vzdrževanje reda, da niso zadostno ocenili nevarnosti položaja in da zato niso na ustrezen način poskrbeli za zastra-ženje demokratičnih sedežev in za zaščito nedotakljivosti državljanov. Tajništvo federacije poziva vse delavce, naj še stopnjujejo budnost, ter se obvezuje, da bo skupaj v vsemi drugimi demokratičnimi silami organiziralo takojšen in odločen množičen odgovor na poskus, da bi zaostrovali strategijo napetosti. Tajništvo avtonomne federacije KPI pa je obžalovalo, da pristojne oblasti niso privolile v zahtevo po prepovedi misovskega shoda, in da niso bili sprejeti ustrezni preventivni in varnostni ukrepi, da bi preprečili organiziranim škvadram, da se nemoteno pomikajo po mestu. Trst je izoliral fašistično manifestacijo — je rečeno v tiskovnem poročilu KPI — in s tem še enkrat dokazal globoko prizadetost ogromne večine prebivalstva za zajamče-nje ozračja omikanega sožitja. KPI poudarja nujnost, da sile javnega reda nastopijo z vso odločnostjo proti dobro znanim organizatorjem sinočnje provokacije, saj gre za protagoniste številnih nasilnih dejanj, katerih izhodišče je venomer bil fašistični brlog v Ul. Paduina. Potrebno je aretirati kriminalce, ki so streljali in metali bombe proti demokratičnim organizaaijam, ter pobudnike in udeležence nepooblaščenega sprevoda po Almiranteje-vem shodu, nujno pa je tudi zapreti prevratniške brloge ter odlOč no zatreti vse manevre MSI. Poročilo KPI se zaključuje s trditvijo, da bodo znali delavci in mladina ustrezno odgovoriti in izolirati prevratniške poskuse ustvarjanja napetosti. Pokrajinsko tajništvo »lotta continua* pa je v svojem poročilu obtožilo prefekta in kvesturo nezakonitega ravr.t n ja, ker sta dovolila izvedbo fa šističnega sprevoda do sedeža «fronte della gioventu* v Ul. Paduina, kjer so lahko fašisti nemoteno pripravili svoj napad na sedež KPI na Trgu Stare mitnice. »Lotta continua* zahteva zato odstop prefekta, odstranitev funkcionarjev kvesture, ki niso znali preprečiti fašistične provokacije, m zaprtje fašističnega brloga v Ul. Paduina. rejši od 18 let in morajo dobro .poznati eno od naslednjih dejavnosti: glasbeno izražanje, tiho komunikacijo, ljudske pesmi in plese, skupinske igre in raziskovanje okolja. Prošnje je treba nasloviti na občinski oddelek za higieno in zdravstvo, Ul. Torino 8. V PETEK IN SOBOTO Simpozij o italijanskih in slovenskih socialistih V petek in soboto, 20. in 21. maja, bodo profesorji oddelka za zgodovino na ljubljanski filozofski fakulteti gostje Inštituta za srednjeveško in moderno zgodovino tržaške filozofske fakultete. Srečanje bo nudilo priliko za izmenjavo izkušenj in mnenj o možnostih skupnega raziskovalnega dela. Obenem bo v petek popoldne ob 15.30 in soboto zjutraj ob 9. uri v sejni dvorani ekonomske fakultete. Trg Evropa 1, simpozij o italijanskih in slovenskih socialistih v dobi Henrika Tume (1905 - 1918). Simpoz:j organizirajo poleg obeh inštitutov tudi krožki «Most», »P. Tomažič* in «H. Tuma*. Na njem bodo sodelovali z referati: •Janko Pleterski — Vloga Trsta v slovenski politični misli; Aleš Lokar — Ekonomske razmere slovenskega prebivalstva v Trstu pred prvo svetovno vojno; Jože Piriavec — Socializem Henrika Tume; Arduino A-gnel" — Avstromarksizem pri italijanskih in slovenskih socialistih v Primorju; Elio Apdh — Odnosi med italijanskimi in slovenskimi socialisti v Julijski krajini; Milica Ka cin — Wohinz — Slovenski socialisti v letu 1918; Franc Zvvitter — Sinteza ki problemi. Tajnik PLI Zanone dva dni v Trstu Vsedržavni tajnik liberalne stranke posl. Valerio Zanone se je včeraj, ob zaključku svojega dvodnevnega obiska v Trstu, kjer se je se stal s strankinimi voditelji ter s predstavniki raznih gospodarskih kategorij, srečal s predstavniki krajevnega tiska, katerim je orisal stališča PLI do najvažnejših problemov sedanjega političnega trenutka v državi, od javnega reda pa do razgovorov med strankami za . iskanje programskih dogovorov. Kot je nujno, je bil na tiskovni konferenci govor tudi o nekaterih krajevnih temah, na primer o položaju na tržaški pokrajini pred glasovanjem o proračunu: Zanone je potrdil načelno nasprotovanje odborom ali večinam, v katerih bi bili tudi komunisti, novi pokrajinski tajnik arh. Giulio Varini pa je napovedal nov krog srečanj z demokratičnimi strankami, ob koncu katerega bodo sklepali, kakšno bo stališče PLI do Ghersijevega odbora. Govor je bil tudi o osimskih sporazumih (Zanone je potrdil osnovne vzroke, zaradi katerih so se liberalci vzdržali glasovanja ob ratifikaciji v parlamentu) ter o tako imenovani «občinski Jisti*; v tej zvezi je tajnik PLI dejal, da se problemi Trsta ne morejo reševati v Trstu samem, ne glede na to, kar se dogaja drugod v državi. • Tržaška občina bo za poletne počitnice v letoviščarskih krajih namestila za dobo dveh mesecev nekaj animatorjev. Interesenti morajo biti sta- Nedopustni pozivi za vpis v šolo! Čeprav smo v našem listu že pred dnevi (8. t.m.,) opozorili pristojne šolske oblasti na nedovoljen pritisk na slovenske starše za vpis otrok v Italijanske šole, se stvar nadaljuje in slovenski starši še dobivajo pozivnice, ki jim jih pošiljajo italijanska didaktična ravnateljstva. Zakaj šolski skrbnik in višji deželni šolski skrbnik tako molčita in, kolikor nam je do sedaj znano. nič ne ukrepata? Slovenski starši naj take pozivnice odvržejo,,: kamor taki papirji spadajo. Vsi, ki se zanimajo za zgodovino tržaških Slovencev, in ki s svojim pričevanjem lahko pripomorejo k u-spehu simpozija, so iskreno vabljeni, da se ga udeležijo. • Predsedstvo farmacevtske fakultete na tržaški univerzi sporoča, da zapade rok za predložitev prošenj za Popravljanje staža na fakulteti za študente, ki nameravajo doktorirati v akademskem letu 1977/78, dne 31. maja. (V včerajšnji številki smo napačno objavili, da gre za prošnje za bivanje v Študentskem domu. V resnici gre kakor omenjeno za opravljanje študijskega staža na enem izmed inštitutov fakultete — »internatom). »KUGE VESTI NA ZA »NJI STKANI DANES V KULTURNEM »OMU OTROŠKA IN MLADINSKA REVIJA «NAŠA POMLAD» Nastopilo bo več zborov osnovnih in srednjih šol ter otroških zborov prosvelnih društev Danes bo v Kulturnem domu s pričetkom ob 17. uri otroška in mladinska revija «Naša pomlad». Revijo prireja Slovenska prosvetna zveza, na letošnji, drugi izvedbi pa bodo nastopili sledeči otroški in mladinski pevski zbori: otroški zbor Glasbene matice iz Trsta, otroški zbor osnovne šole Opčine, mladinski zbor Glasbene matice iz Trsta, o-troški zbor osnovne šole s celodnevnim poukom šempolaj, otroški zbor osnovne šole s celodnevnim poukom Zgonik, otroška zbora osnovnih šol s celodnevnim poukom Zgonik-šem-polaj, mladinski zbor srednje šole Ivan Cankar - Trst, otroški zbor Slovenski šopek iz Mačkolj, otroški zbor osnovne šole s celodnevnim poukom Ricmanje, otroška zbora osnovnih šol s celodnevnim poukom R teman je-Dom jo, otroški zbor prosvetnega društva LonjerrKatinara, mladinski zbor srednje šole Fran Erjavec - Trst, mladinski zbor o-snovne šole Trnovo iz Ljubljane. Vleika udeležba otroških in mladinskih zborov jasno dokazuje, ka- ko priljubljeno je pri nas zborovsko petje in da številne šole in prosvetna društva posvetijo veliko moči vzgoji mladih pevcev. Delo mentorjev in trud otrok se bosta brez dvoma obratovala pa znanem pre govoru, da kar danes seješ jutri žanješ. Ni boljšega zagotovila za jutrišnji dan, kot je kulturna in na rodna vzgoja otrok. Vseh nastopajočim voščimo seveda obilo uspeha, hkrati pa vabimo ob činstvo, da se prireditve polnošte'-vilno udeleži. ČLANSKI SESTANEK SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Tajništvo sindikata sporoča, da bo v četrtek, 19. t.m., ob 18. uri Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9, članski sestanek. Na dnevnem redu bodo: razprava o šolski reformi razprava o delovni pogodbi in razprava o spremembah zakona Belci-škrk. Tajništvo naproša članstvo naj se gotovo in točno udeleži sestanka. VAŽNA SEJA TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA Jutri sklep o uzakonitvi pravice do rabe slovenščine na pokrajini Odbor te pripraviI osnutek sklepa, ki bo dan v razpravo in na glasovanje Jutrišnja seja tržaškega pokrajinskega sveta bo v prvi vrsti posvečena orisu proračuna, ki ga je pripra vil Ghersijev odbor in ki ga bo moral svet odobriti najkasneje do 24. maja, sicer bodo pristojne oblasti imenovale komisarja, kot je že zagrozil deželni nadzorni odbor. Toda jutri bo prišlo na dnevni red tudi vprašanje rabe slovenščine v izvoljenih svetih, saj bo dana v razpravo in nato v glasovanje odredba, ki jo je pripravil pokrajinski odbor in ki določa spremembo pravilnika v smislu, da se k prvemu odstavku 12. člena doda še stavek: »Svetovalci slovenskega jezika imajo možnost, da govorijo v materinščini*. Obrazložitev sklepa, o katerem bo moral jutri pokrajinski svet glasovati, uvodoma ugotavlja, da je raba materinščine za neko manjšino prva oblika izražanja lastne identitete ter dodaja, da se demokratično in ustavno načelo, ki. izključuje, .vsakršno diskriminacijo med državljani, izvaja tudi z rabo materinega jezika, glede katere ni mogoče določati o- mejitev. Osnutek sklepa se sklicuje tudi na mednarodno manjšinsko konferenco iz leta 1974 ter poudarja, da ima pokrajinska uprava juris-dikcijo tudi nad tistim delom o-zemlja, kjer prebivajo pretežno Slovenci in kjer se že od leta 1949 delo občinskih svetov odvija v slaven skem jeziku. Dalje je v dokumentu rečeno, da so se vse ustavne komponente pokrajinskega sveta še leta 1970 obvezale v korist globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti, ter da so predlanskim izglasovale resolucijo v prid rabe slovenščine v vseh krajevnih ustanovah tržaške pokrajine. Končno pa osnutek sklepa po ugotovitvi, da sedijo v pokrajinskem svetu štirje svetovalci slovenske narodnosti, poudarja, da pokrajinski svet s priznanj« i pravice do rabe slovenščine ne gre preko svojih pristojnosti, v kolikor se drži v mejah svoje oblasti glede pravilnika in določa le praktično izvajanje načela, ki je že dejansko priznano, saj v pokrajinskem organiku že obstaja iiiiiiiiuigiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuitiiiiifiiiiiiiHiifiiiiiiiimiiiiimHMiiiriiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiia SINOČI V MILJSKEM GLEDALIŠČU VERDI Slavje miljskih Slovencev Nagovor predsednika Kiljana Ferluge • Pozdrav imljskega župana - Bogat spored če smo pred letom dni z zadovoljstvom zapisali, da je prva Veselica, ki jo je priredilo Društvo Slovencev miljske občine uspela in pritegnila toliko občinstva, da je napolnilo dvorano, moremo danes reči, da je sinočnja, druga veselica, še bolje uspela programsko kot tudi množično, ker je priklicala toliko ljudi, da so napolnili veliko dvorano gledališča Verdi. Slovenci iz miljskih hribov in Milj ter njihovi gosti iz okolice in mesta so z navdušenjem sledili sporedu, ki so ga izvajali domačini pa tudi gosti iz Boršta, Števerjana in Kopra. Po začetnem nastopu ansambla »Lojze Hlede* iz Števerjana je predsednik društva Kiljan Ferluga v pozdravnem nagovoru podčrtal naš dolg, toda zmagovit boj za naše pravice, ki prehaja v zaključno fazo dokončne uveljavitve. »Toda mi,» je poudaril Kiljan, »vodimo naš boj s kulturnimi prireditvami in vedno v duhu strpnosti, razumevanja, spoštovanja in obzira, hkrati pa odločno in vztrajno zahtevamo tudi od drugih, da se do nas vedejo enako. Zaradi tega pridobivamo vedno več,je spoštovanje vseh resnično naprednih ljudi. In tudi njihovo podporo.* Govornik je nato podčrtal, da moramo odgovornim oblastem dokazati, da «ne bomo več čakali na uveljavitev naših pravic, kajti tridesetletno čakanje je bilh za nas predolgo in škodljivo, za njih pa predstavlja kulturno in politično sramoto*. Besedo je za njim prevzel milj-ski župan Wiler Bordon, ki ni prinesel le pozdrava, pač pa zagotovil soudeležbo in sodelovanje miljske uprave, ki se zaveda, da je obveanost do slovenske manjšine ne le formula, pač pa del programa občinske uprave, kajti miljska občina je občina Italijanov in Slovence^ v enaki meri. Takšna politika bo prinesla boljšo, mirnejšo in bolj bogato bodočnost našim bodočim po kolen jem. Program so začeli člani štever-janskega ansambla, po uradnih pozdravih so nastopili najprej najmlajši. Na oder se je usula gruča otrok iz slovenske sekcije otroškega vrtca iz Čampor, ki so zapeli tri otroške pesmice, nato je Atilij Kralj prebral skoraj ducat svojih poezij. V svojih verzih je govoril o veselih in žalostnih trenutkih v življenju. Za Kraljem so nastopili otroci slovenskih, osnovnih šol iz miljske občine, ki so pod vodstvom Draga Žerjala izvajali vrste pesmi ob njegovi spremljavi s harmoni- ko, pa tudi ob spremljavi na Orffove piščali. Gostje PD »Slovenec* iz Boršta so nastopili kot zbor in kot igralska skupina, ki je izvedla igro »Guer pej duel, če pej les, na dougo jen na šruako*, ki so jo sestavili igralci »vsi ščjep*. Program je dopolnila Mladinska folklorna skupina iz Kopra, ki je izvedla več narodnih plesov. Dvorana je bila polna, med gosti smo videli poleg miljskega župana še odbornika za kulturo Diega Apostolija, podžupana Ezia Ciacchi-ja, sekretarja Zveze kulturnih organizacij občine Koper Alberta Primožiča, tajnika SKGZ dr. Darja Cupina in druge. • Jutri se ob 20.30 ponovno sestane rajonska konzulta za Novo mesto in Novo mitnico. Na seji, ki bo na sedežu konzulte v Ul. Battisti 14, bo odbornik za urbanistiko poročal o podi obnostnem načrtu za mestno zgodovinsko središče. Razstava Forzata v dolinski Torkli Sinoči je bila v Dolini v galeriji *Torkla» otvoritev likovne razstave slikarja Gianfranca Forzata. Umetnik je italijanske narodnosti, izhaja iz krajev ob delti reke Pada. Prisotnim ga je predstavil v imenu organizatorja prosvetnega društva rValentin Vodnik* iz Doline Vojko Kocjančič, ki je poudaril, da je to prva razstava slikarja italijanskega porekla in podčrtal, da tudi take razstave pripomorejo k zbliževanju in mirnemu sožitju dveh narodov. For-zato je izobesil kar 31 olj, od katerih je 10 večjih slik, druge so manjše. Večinoma prikazuje kraje, kjer je živel do svojega 28. leta, ko se je preselil v naše mesto. Nekaj je tudi kraških oziroma mestnih motivov in tihožitij. Vsekakor je razstava prijetna, primerna za vsakogar, zato čas za njen ogled ne bo zaman. Prosveta PD SLOVENEC iz Boršta vabi vse vaščane na sestanek, ki bo jutri, 16. t.m., ob 20.30 v Prosvetni dvorani. Dnevni red: 7. praznik vina, ureditev prireditvenega prostora v Hribenci Izleti PD Rdeča zvezda iz občine Zgonik organizira 22. maja izlet v Istro z o-gledom Grožnjana, Pazina, Motovuna in Umskega kanala. Cena izleta 9.000 lir, za otroke popust. Vpisovanje pri vaških odbornikih. mesto prevajalca za slovenščino, poleg tega deželni zakon štev. 20 iz leta 1973 predvideva tudd kritje stroškov za dvojezično poslovanje, končno pa že obstajajo v dvorani pokrajinskega sveta tehnične naprave za simultano prevajanje. Razna obvestila Slovenski raziskovalni inštitut obvešča, da bo začel poslovati v novih prostorih v Ul. Gallina 5/3 — tel. 37465 predvidoma 30. maja. Vodstvo godbe iz Trebč vabi nove. člane iz vasi in bližnje okolice, ki bi bili pripravljeni sodelovati, da se udeležijo sestanka, ki bo v petek, 20. t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. SLOVENSKI KLUB bo v torek, 17. maja, ob 20.30 ZAKLJUČIL 15. SEZONO ALJOŠA ŽERJAL bo ob tej priložnosti predvajal enega svojih zadnjih filmov. Po filmu in zaključnih besedah bo sledil članski družabni večer za 15-letnico delovanja. Vljudno vabljeni! DOPOLAVORO FERROVIARIO IZ TRSTA in ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO LJUBLJANA * organizirata 18. in 19. junija 1977 ob 120 LETNICI JUŽNE ŽELEZNICE, jubilejno parno vožnjo TRST - LJUBLJANA. Prijave sprejema Dopolavoro Ferroviario — Trg Vittorio Ve-neto 3 — tel. 36841 int. 621 od 8.30 do 12.30. V ČUDOVITEM SKLADJU KAMNA IN LESA Jarmove sohe in grafike na ogled v Kraški galeriji Umetnika -sta predstavila Egon Kravs in slikar Boris Zulian, spregovoril pa je tudi sam o svojem delu V Kraški galeriji v Velikem Repnu je od sinoči odprta razstava kočevskega kiparji, in grafika Staneta Jarma, ki je svoje lesene kipce in grafike pred tem že razstavil v galeriji občinskega gle dališča v Boljuncu. Umetnika je precej številnemu občinstvu predstavil najprej predsednik zadruge rNaš Kras» Egon Kraus, potem pa je nekaj informacij in misli o njegovem delu podal še slikar Boris Zulian. Končno je spregovoril še umetnik sam. S skopimi besedami mu je uspelo nazorno predstaviti samega sebe kot likovnega ustvarjalca in svoje delo, ki je po materialu — lesu pogojeno v gozdnem okolju kočevskih gozdov, v katerem se je rodil doraščal in ustvarjal. Poleg narave, ki mu je nudila les kot prvino umetniške- Na razpolago je še nekaj mest za izlet na DUNAJ z avtobusom, ob priliki koncerta Tržaškega partizanskega pevskega zbora. DVE MOŽNOSTI: 2 dni: 21. in 22. maja, cena 50.000 lir 3 dni: od 21. do 23. maja, cena 75.000 lir Informacije in prijave pri združenju UNION v Ul. Valdirivo 30 (tel. 64459) od 17.30 do 19.30. ga snovanja, je nanj vplivala tudi revna usoda kočevskih ljudi, ki so zaradi skope zemlje morali odhajati na delo v tujino predvsem kot gozdarji, doma pa so ostale žene z otroci in čakale na njihov povratek. Zato so tudi njegove sohe v pretežni meri kleno izrezljani trpeči obrazi žena (kolikor niso prispodobe iz gozdnega bajeslovja) ali zgaranih rudarjev in gozdarjev. Druga motivika, ki je prisotna v Jarmovih delih, pa.je vojna in njena tragičnost. Odseva iz obrazov vdov in talcev, ki izpričujejo grozo. Jarm je — kot je sam povedal — študiral na umetnostni akademiji, kjer so ga učili realističnega slikanja. Umetniška narava sama ga je potem usmerila v nekakšno impresivnost, dejal bi v poduhovlje no podoživljanje ljudi in njihovih usod. Zato je njegova umetnost, kljub možnim podobnostim s kakšnim drugim ustvarjalcem, izvirna in klena v sdmosvojem izrazu, ki razkriva Jgrma kot socialno čute čepa in angažiranega umetnika. Njegova dela (13 soh in 9 grafik), Zlasti sohe, se čudovito skladajo s surovimi stenami Kraške galerije, kajti — tako je dejal Jarm — sta les in kamen prasnovi človeškega bivanja. Oglejte si jih, ne bo vam zal. (j.k.) SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Otroška in mladinska zborovska revija NAŠA POMLAD danes, 15. maja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Tr-Prodaja vstopnic eno uro in pol pred začet-predstave pri blagajni Kulturnega doma. stu. kom Gledališča KlfeSETTl Danes, ob 16. uri v abonmajskem sporedu Stalno gledališče iz Genove z delom Ostrovskega «PRAGOZD». Delo je režiral Luigi Squarzina. Posebne cene (2,000 in 1.200 lir) za študente in mladino 19., 24. in 25. maja. Rezervacije pri Osrednji blagajni v Pasaži Protti 2. « # # Od srede dalje v mali dvorani Dide-rot: «IL NIPOTE Dl RAMEAU*. Igrata R. Herlitzka in T. Garrani. Režija Gabriele Lavia. Enotna cena 3.000 lir. Abonenti 30 odst. in 20 odst. popusta. Za študente in mladino posebne cene 1.200 lir. Veljavni odrezki Rasseg-na Auditorium, ki se lahko vsi izkoristijo za to predstavo. Rezervacije pri osrednji blagajni Pasaže Protti 2. Kino M l'# Ariston 16.00—20.00 »La recita* rosa Angelopolusa. Barvni fi*1*’ ^ Mignon 15.30 »Čari mostri del 18 Bruna Vailatija. Barvni film. Nazionale 16.00 «L'notno sul Prepovedan mladini pod H' Barvni film. 0» STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Carsten Krtiger - Ludwig Volker MAKS ŽVIŽGAČ mladinska igra v dveh delih Prevod Janez Žmavc Scena in kostumi Inž. arh. Mirko Lipužič Glasba Aleksander Vodopivec Režija MARJAN BEVK Jutri, 16. t.m., ob 15.30 V četrtek, 19. t.m., ob 15.30 Koncerti Drevi bo v cerkvi Santa Maria. Mag-giore tretji orgelski koncert iz ciklusa, ki ga prirejajo frančiškani. Nastopila bo Tržačanka Aurora Sole. ki bo izvajala Franckova in Bellottova dela. Začetek ob 20.30. ŠD Breg izreka globoko sožalje svojemu trenerju Rinu Mondu ob težki izgubi dragega očeta. Grattacielo 16.00 «11 mio prim0 Omella Muti. Prepovedan pod 18. letom. Barvni film. # Fenice matineja 10.00—11.30 no le Colt, lo chiamavano 08 santo*. Barvni film. * ^ Fenice 16.00 «21 ore a Mohaco*-co Nero. Barvni film. Ezcelsior matineja 10.00—11.30 *I gi di Guliver*. Barvni film. > ^ Excclsior 16.00 «Dedicalo a“. ,arJ stella*. Pamela Villoresi in ^lC Johnson. Barvni film. , t Eden 16.30 »Emanuelle in Ari8t aj Emanuelle. Barvni film. Prepo', mladim pod 18. letom. ^ Ritz 16.00 »Casanova and T. Curtis in M. Berenson. jj, film. Prepovedan mladini P°“ letom. Aurora 15.00 «La pantera rosa 0 1'ispettore Closeau*. Peter S* Barvni film. ,.m Capitol 16.00 «A1 piacere di riv jadi«i Ugo Tognazzi. Prepovedan 01 pod 18. letom. Barvni film. , , > Cristallo 16.00 «Cielo di piomfift.^, East'*; Prepovedan mladini pod H Barvni film. 7A tore Callaghan*. Clint ““"Ljoit Moderno 15.30 »Panico nello s*8 »J Barvni film. Prepovedan pod 14. letom. gjri Filodrammatico 15.30 «Vanessa>-, J ni film. Prepovedan mladi111 18. letom. , Ideale 15.00 «11 figlio di Spari8' Ste^e Reeves. Barvni film. pj Impern 15.30 «Basta che non si 88 ^ in giro* Nino Manfredi in jjj Dorelli. Barvni film. Prep°v mladini pod 14. letom. ji Radio 14.30 «11 padrino* parte Pacino. Barvni film. tai Vittorio Veneto 15.00 »Napoli vl° ® si Maurizio Merli. Prepovedan 01 pod 14. letom. Barvni film- ^ Abbazia 15.00 »Zanna bianca e *, j* ciatore solitario*. Robert "°°° Pedro Sanchez. Barvni film-Astra 16.00 «Lo squalo». Robert , Volta (Milje) 15.00 »Robin e M8"^, Sean Connery in Audrey ZAHVALA Vsem, ki so z mano sočustvovali., ob težki izgubi mojčP dragega očeta VINKA GRGIČA se toplo zahvaljujem. V tem trenutku se spominjam vseh tisb|j’ ki so mu skušali rešiti življenje in mu pozneje lajšali teplj*^.. Najlepša hvala zdravnikom in osebju kirurške patologije, trefr geriatrije in prve medicine ter zdravnikom dr. Starcu, dr. PresciP in dr. Giovaniniju ter darovalcem krvi. Prisrčno se zahvaljuj6*® vsem, ki so mu izkazali poslednjo čast na pogrebu, sorodnik0®’ sosedom, prijateljem in znancem, darovalcem Cvetja, daroval06!? v dobre rramene ter g. župniku M. Živicu za tolažilne posl0'®' ne besede. Hči Emilija Padriče, 15. maja 1977 ZAHVALA Ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob Wt’ bi naše drage VIKTORIJE ŠKERK por. ADAMIČ se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala dr. Grudnu, duhovnikom, sorodnikom, sedom, podjetju Elektro Gorica, vsem darovalcem cvetja in 0 stim, ki so jo spremili na zadnji poti. Družine Adamič Šempolaj, Praprot, Nova Gorica, 15. maja 1977 ZAHVALA Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sožalja ob izgubi o8®* drage žene, Iname, none, sestre in tete IVANKE BIŠČAK por. ŠIRCA se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem, 'rs6l?j ki so na razne načine počastili njen spomin, nam bili ob str81" v teh grenkih trenutkih, jo spremili v tako velikem številu n i njeni zadnji poti in okrasili njen grob z obilnim in prekr® nim cvetjem. Vsi njeni Mavhinje, Sesljan, Sežana, Ljubljana, 15. maja'1977 ZAHVALA ilsoli Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so nam na kateri-način pomagali iq z nami sočustvovali ob izgubi naše dr8» sestre in tete ALBERTE KRIŽMANČIČ Posebna zahvala g. župniku, darovalcem vencev in ter vsem, ki so pokojnico spremili k večnemu počitku. ) : Bazovica, 15. maja 1977 cveti8 Družini Križmančlč in Paul*08 Primoran* noviiit Pedagoški odsek SSŠ bolj smotrno načrtovanje šolskih dejavnosti d. ffllaščeni odloki in dosedanji v ecilogi za preobrazbo višjega šol-: Va kažejo na zahtevo po vedno več-'n .bo!i razčlenjenem vraščanju la e v.š*rj;e družbeno dogajanje, šo-u ■ bl vzgajala k participaciji, lenosti in samostojnosti. Vsi listi i.,,. Va- ki smo individualno sku-i uresničiti bolj demokratične in nih’e -ob^ke učenja, smo v konkretna Sltuaci)ah vzgojno - izobraževal-• Oa procesa izkusili nemoč pred t - ic^usui mzmuc prea JW0 in neprilagodljivostjo šolske in ,ure■ Ta jemlje vsako resnost „■ Olobino načelu svobode poučeva-sin'iU> ie aaaelu, ki bi lahko pred-lj. °halo jamstvo za bolj demokra lin’10 bl družbeno veljavnejše uprav-lape našega poklica. namenom, da bi skupno načrto-s„il,nove oblike učenja in da bi se ■ on med seboj spoznali, smo se 10 skupina šolnikov začeli sestaja-vipTef’ novembra in skupno sesta-Sin'f”‘rni program delovanja PO i J! .kota slovenske šole. Ta program Seaia Predvsem iz dejstva, da smo „ 'avedali, da čeprav se mnogo raz awja o položaju slovenske šole iz ra?n’° • Političnega vidika, manjka \]'cjen}tev pedagoškega momenta. jani smo' se Čolniki sestalo samo pri kakem predavanju ali j; r°Qli mizi. nismo pa do sedaj ime-^Uk- da bi si lahko izmenjavali oje izkušnje o vsakodnevni vzgoj-r ' izobraževalni praksi, ali da bi nipP^nljoli o vlogi, ki naj bi jo i dri .?oblik v spremenjeni šolski in rio.i stvarnosti ter da bi skup-vp^črtovah nove oblike učenja in vojnega učinkovanja. .delovanje PO naj bi obsegalo ta na-ana^zo idejnih in političnih ciljev VQSeba poklica kakor tudi obravna-Praktičnih Učnih posegov. Pro-rl!ll'Z.smo predstavili na občnem zbo-]}ft‘ndikata slovenske šole 10. 3. niic t<2r P°vabiH zainteresirane šol-,e k sodelovanju. Čeprab je naš šanju. Zato pričakujemo, da se bo z novim šolskim letom odzvalo čim-več šolnikov, pripravljenih skupno preverjati uspehe in težave svoje vsakdanje prakse in se angažirati v PO za bolj smotrno načrtovanje in uresničevanje šolskih dejavnosti. Pedagoški odsek SSŠ rJ^ril1n noletel na precejšnje za-^zanimanje. je dejansko bil od-skromen, kar moramo verjetno KS1' Premalo obrazloženi in da se *a zaključek šolskega leta. „ « letošnje leto smo med drugim ja . seminar o pomenu izda tnr^.čulskih listov, ki pa smo ga lini-! rnajhne udeležbe na priprav-sestankih odložili na nasled-m.s°l*k° leto. Sestanke smo izkori-»ar Za pripravo obsežnejšega semi-teJa; ki naj bi obravnaval sledeče nik * skupinski pouk, pomen in teh-l^raziskave. animacijo in tiskanje \,jJi°sedonje delovanje v okviru PO HvlVte^0 w individualni ravni potita ,n vpliv, kolikor nas je spodbudil tiiLranju literature o novi vlogi šol-jifja k razgovoru o problemih, ki p. .Posameznik srečuje pri uvajanju foških načel v konkretni uiiji, C* Na sestankih je prišla do iei ?a tudi nujnost po kolektivnem pouč v smislu diskusije- o idejnosti-dah0 in 0 uresničevanju novih di-j€ llcnih prijemov. Poleg tega smo SQjPVedali važnosti, da bi šolniki š?'n‘ razumeli pomen političnega re t>,Jsa vzgojno - izobraževalnih pfj0sani, za kater so bili do sedaj oprtni le zlehnikn, in da bi sami pr na konkretne možnosti šolske ustanove. V ta ie nujno, da se šolniki sami %itmo za svoj' strokovno uspo-tek .®u in za posodabljanje učnih (ep,, •. in to ne več individualno, ' k ec v obliki skupnega dela. bi pripomogli k izoblikovanju W0a razmerja šola - družba, je t. &7l pQ fitA] Širen nmrnnvt nhiu>. yi o PO tudi širšo javnost obve-Podr"-.P°vik težnjah in premikih na liraj0cJu šolstva, kar naj bi stimu-*°le°, k razmišljanju o novi vlogi lij B kot družbene ustanove in o nje-° °™erpZan°S** S soc^no • političnim tii/^rebno je sedaj, da ta program Kij P^°timo s konkretnimi vsebina- šjp^drfdlogi, ki se bodo mogli u-k ki se zanimajo za nov pristop UspL.'”!;1 le prekg čimširše udeležbe k ;• ki se . g°jno - izobraževalnemu vpra- ..... JUTRI V REPNU Razprava o deželnem regulacijskem načrtu Po uspelem predavanju v Zgoni ku, prireja krajevna sekcija Zgonik Repentabor socialistične stranke jutri ob 20. uri v prostorih občinske kopalnice v Repnu javno razpravo na temo: «Novi zakonski normativ o zazidalnih zemljiščih in novi deželni urbanistični načrt v luči interesov Kraševcev*. Prizadeto prebivalstvo, krajevne uprave, Kraška gorska skupnost in politične sile se morajo odločno in enotno zavzeti, da takšen vinkulativen o-snutek deželnega regulacijskega načrta ne postane pravnoveljaven. Socialistična stranka nadalje najavlja, da bo v sredo, 18. t.m., v Bazovici javna razprava na isto tematiko. CD JUTRI V UL. SV. FRANČIŠKA 20/1. V TRSTU NŠK v novih prostorih Moderna oprema in obsežni prostori ■ Dvoje čitalnic Urnik od 9. do 19., ob sobotah pa od 9. do 13. ure Važno obvestilo dolinske občine Zaradi popravil na slavni vodovodni cevi bodo v \ Boljnncu, Kroslali in Dolini jutri, 16. maja. ud !). uro dalje za nekaj ur prekinili dobavo Vode. 28. in 29. maja PRAZNIK ČEŠENJ MAČKOLJE Narodna in študijska knjižnica v Trstu je bila — kut je bilo v našem dnevniku že večkrat objavljeno — skoraj en mesec zaprla za radi preseljevanja v nove prostore. Končno je bila dolgotrajna selitev zaključena šele včeraj zaradi premnogih nepredvidenih tehničnih ovir, ki še niso vse dokončno in prav do kraja odpravljene; a mednje spada tudi dolgotrajno čakanje na priključek nove telefonske številke, ki je sicer že določena: 774-333. Kljub temu pa bo knjižnica jut”i — v ponedeljek — ponovno odprta v novih lepih in modernih prostorih č Ul. sv. Frančiška 20, v I. nadstr., t.j. nad Tržaško knjigarno. Nad novimi prostori NŠK pa bodo tudi novi prostori Slovenske prosvetne zveze, medtem ko bodo nad SPZ novi prostori Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki se bo vselila v III. nadstr. NŠK ho v novih prostorih razpolagala petkrat večjimi prostori: v Ul. Geppa 9 je bila namreč sli snjena na niti sto kv. m, novi prostori pa merijo okrog 450 kv. m. Zato bosta obiskovalcem na razpolago — brezplačno, kot doslej — kar dve čitalnici; velika čitalnica, v kateri bodo tudi številni priročniki (enciklopedije, leksikoni itd.) s 24 sedeži' in mizami ter individualnimi namiznimi svetilkami in manjša čitalnica za časnike in časopise, v kateri bodo tudi katalogi |X) avtorjih in stvarni katalog UDK s slovarji in še nekaterimi drugimi priročniki in kjer bo vsak obiskovalec moral obvezno izpolniti predpisano prijavnico oz. naročilnico. Knjižnica je opremljena s povsem novim pohištvom in drugo opremo. Za smotrno ureditev in o-premo ter prezidavo je poskrbel po najmodernejših vidikih mkidi arh. Mitja Race. Vsekakor pomeni tako. urejena V sredo naš novi podlistek VLADIMIR GRADNIK | VLAD Veliko dogajanje ob roki Soči v letih 1915-1017 so v slovenski in jugoslovanski leposlovni, spominski in tudi strokovni literaturi že opisovali bolj ali manj priznani in ugledni pisatelji, publicisti in zgodovinarji, toda strokovno obdelanega pregleda čez vse krvavo dogajanje na naših tleli v slovenščini doslej le še nismo imeli. Letos nas od konca prve svetovne vojne loči že šest desetletij. Spomini se brišejo, neposredni udeleženci, koCkor jih je še, umirajo. Ostajajo sicer dokumenti, dostopni in tudi še nedostopni, toda živa strokovno podkrepljena pričevanja, so ob dokumentih vendarle najbolj neposredna in življenjska. In končno gre za dogajanje na slovenski zemlji, ki je usodno vplivalo na nadaljnji razvoj v Evropi in še posebej na našo narodno usodo; /a dogajanje, v katerem je bil naš narod eden izmed udeležencev velike igre merjenja moči evropskih sil. Nc smemo pozabljati! Ta misel je vodila tudi Vladimira Gradnika, upokojenega polkovnika JLA iz Nove Gorice, brata pesnika goriških Brd Alojza Gradnika, da se je lotil zahtevne in na dokumentaciji sloneče obdelave soškega bojišča r. naslovom ((Krvavo Posočje«. Spis bomo, opremljen z bogatim ilustrativnim gradivom, objavljali v našem dnevniku v podlistku, od srede dalje. Prepričani smo, da bomo z nj:m ustregli vsem našim starejšim, in zakaj ne — tudi mlajšim bralcem. Avtorju se najlepše zahvaljujemo, da je dal prav Primorskemu dnevniku prednost prve objave! UREDNIŠTVO NŠK s svojimi več kot 55.000 knjižnimi enotami in novimi .prostori posebnega upoštevanja vredno kulturno pridobitev nc le v Trstu, tem več tudi v vsej deželi Prav zaradi tega Društvo NŠK upravičeno pričakuje, da bo deželni odbor dežele FJK pomagal, da se NŠK iz koplje iz dolga, ki si ga je z novimi prostori nakopala, za kar ima vse zakonske možnosti na podlagi nekaterih členov lanskega novembrskega deželnega zakona štev. 60/76, katerega čl.’ 11 poimensko določa za NŠK posebno letno podporo «particolare sovvenzione* — v 'čl. 31 pa je predvden 75-odstotni prispevek dežele za obnavljanje med fašizmom uničenega knjižničarskega bogastva. (Vsemu svetu pa je znano, da je fašizem ravno Slovencem v Italiji uničil prav vse javne knjižnice, v veliki meri pa tudi za sebne, med katerimi je bila najbolj dragocena brez črvoma bogata lcnjižnica pok. dr. Josipa Vilfana). Tudi v novih prostorih bo knjižnica odprta kot doslej vsak dan od 9. do 19. ure razen ob sobotah, ko oo odprta samo od 9. do 13. ure. p. g. Z VEČINO GLASOV DEVINSKO - NABREŽINSKEGA OBČINSKEGA SVETA Potrjen proračun za 1977. leto Kritike svetovalcev in utemeljeni odgovori upraviteljev Kot smo na kratko že pisali, je devinsko nabrežinski občinski svet na seji v petek z večino glasov o-dobril občinski proračun za leto 1977. Za odobritev proračuna je glasovalo 11 svetovalcev (KPI, PSI in SSk) vzdržal se je socialdemokrat Zanevra, proti je glasovalo vseh 6 svetovalcev KD, neofašist de Vi-dovich pa je bil odsoten. Za odobritev proračuna z absolutno večino glasov (občinski svet šteje 20 članov) sta bila odločilna glasova svetovalcev SSk, do tega je prišlo po dogovoru med nabrežinsko sekcijo SSk tpr KPI in PSI, da se prepreči nevarnost komisarske uprave in o-mogoči nadaljnje delovanje občinskega odbora, ki nima zadostne večine. Tako KPI kot PSI vabita SSk, da stopi v odbor in neposredno sodeluje pri upravljanju občine. To je izrecno poudaril v svojem posegu za PSI svetovalec Srečko Colja, potem pa za KPI tudi odbornik De-pangher in župan Albin Škerk. ‘Pred dokončno odobritvijo proračuna se je razvila dolga, včasih živahna, pa tudi zanimiva diskusija, v katero so posegli predstavniki vseh skupin. Zanevra (PSDI) je poudaril, da nje- iiiiiiiiiiiiiii min m m miiiiimi im nun m m Milim |||||||||I|M(MII,IMH|II| milim, im|,,,,|llllll,|,l,,lllllllllllllll V OKVIRU DOLGOLETNEGA SODELOVANJA S PD V. VODNIK Zdraviliški pevski zbor v soboto gost Boljunčanov Pevci iz Rogaške Slatine bodo nastopili i celovečernim koncertom Dolgi vrsti najrazličnejših izmenjav med našimi društvi in društvi v matični domovini se bo v so bot«, 21. maja, pridružila še ena: k dolinskemu prosvetnemu društvu V. Vodnik prihaja v goste Zdravi liski pevski zbor Rogaška Slatina, s katerim dolinsko društvo vzdr žuje že nekaj let prijateljske udno se. Zdraviliški zbor bo imel v gledališču France Prešeren cclove černi koncert, ki bo brez dvoma pritegnil veliko število ljubiteljev zborovske pesmi, saj spada omenjeni zbor mesi boljše pevske skupine v Sloveniji. Zanimivo je pri tem dejstvo kako je dolinsko društvo .navezalo prijateljske odnose z omenjeno skupino. Rogaška Slatina' je v svoji funkciji zdravilišča dovolj znana, da je ni ireba posebej predstavljati. Pred loti se je tamkaj mudil na zdravljenju tudi pevec dolinskega zbora, ki je po naključju srečal člane Zdraviliškega pevskega zbora, ki je nastal iz potrebe kulturno zadovoljiti Št.tAnlifb goste, ki so prihajali, v Rogaško Slatino, z domačo skupino." "Prišlo je do predloga za izmenjavo gbštovanj in tako je dolinski zbor nastopil s svojim kon certoni v prelepi dvorani Zdravili škega doma že leta 1972, točno dvajset let potem, ko je na vabilo kra javnih prosvetnih delavcev že leta 1952 nastopil v Rogaški. Zdraviliški pevski zbor je nato nastopil v Dolini, kjer je žel veliko odobrava nja pri dolinski publiki s svojimi lepimi barvitimi glasovi. Sodelovanje je nato nekaj časa zamrlo, der klcr ni lansko leto spet prišlo do obuditve. Dolinski pevci so pri sostvovali proslavi desetletnice ob stoja Zdraviliškega zbora, nato pa lansko jesen ponovno gostovali v Rogaški, kjer so popolnoma n a vehi šili številno občinstvo, ki je napolnilo prostrano dvorano Zdraviliškega doma. Pevci iz Rogaške vračajo obisk. Dolinski pevci so sklenili, da bodo prenočevali pri posameznih pevcih doma, tako da bi se sklenile resnične prijateljske vezi in ne samo trenutna poznaja. Pobuda je za Dolino nova in odpira nove pers .jektive osebnega pristopa številnih '(iiiiiii lil I iiiiiiiiiiiii, i iiiiii 1,1 iiii iiiii iiitaiiiiiii iiii ii iiikiliillliiiiiilMllil li tim lun m m mu iiiiiiiiiiiiiii n ii(l„lllllililiiiniiii(iiiiiiii„iiiiiiiiiiiiHiitllii( n m im Hlinili ■■ m n (itilii n (■ mi m M laliiitiiii ii m mn m n n mi ^tuies, NEDELJA, 15. maja V . Z0FIJA '9.29 V2'de ob 4.34 in zatone ob tj ' ." Dolžina dneva 14.55. — Lu-ob 3.17 in zatone ob 16.59. ull'i, PONEDELJEK, 16. maja 1 JANEZ NEP. v,eit '9,8 ,°( Vl'(M'ni: Najvišja temperatura '9,6 .najnižja 14.8, ob 19. uri zračni tlak 1002,4 mb hje ltcri- vlaga 62-odstotna, brezve-»iitLnebo pooblačeno, morje skoraj ’ 'c,nperatura morja 17,8 stopinje. Rojstva, smrti in poroke Hu'maja 197” se je v Trstu otl°k' umr'° Pa 6 oseb. •i, * SO: 76-letni Antonio Dolej- Irene Detomaso por. La- Včeraj - danes in gospodinja Laura Barbo, mehanik Bruno Castelli in prodajalka Car-mela Gangi. vrnptr^*etna Marcella Rudes vd, '5-let 80-ietni Giuseppe Ferluga, ha »r11 n;«««;«: qq i«i »via Giuseppe Giannini in 88-let-OftLrpT ^uPar vcl- Donaggio. i ': elektrikar Bruno Žagar dajalka Gabriella Gledo, po- y02>WJEf $9»tt&t4$r$k ^ T«T ui. /vvtmftfpAM, Si morščak Claudio Giurissini in študentka Tiziana Minca. delavec Bruno Lonzari in frizerka Liliana Cer-gol, težak Umberto Veržiera in gospodinja Vera Domenella, mehanik Gennaro Buono in frizerka Lucia lanni, delavec Luigi Tropeano in trgovska vajenka Luigina Era, trgovec Rotlolfu Grisani in uradnica No-vella Sardo, uradnik Guglielmo Marži in uradnica Bruna Vladich, financer Domenico De .Monte in učiteljica Maria Pia Abatematteo, šofer Wal-ter Oblak i.’. uradnica Vilma Valenti, uradnik Furio Treu in uradnica Pa-trizia Medelin, delavec Stanlslao Cah in bolničarka Licia Vascotto. urad nik Roberto Cavezzo in učiteljica Liliana Morelli. reprezentant Paolo Bianciiin in gospodinja Mara Savič, natakar Domenico Folla in gospodinja Maria Acampora, psiholog Roberto Scandura in uradnica dr. Ciry zia Mancino, optik Aldj Esposito in uradnica Manuela Zanon, industrijski izvedenec Pietro Cappato in u-radnica Chiara Cominotto, inštalater Giusto Soerne in gospodinja Lidia Simonovich, inženir Giuseppe Man-cuso in profesorica Annunziata Tri podi. karabinjer Angelo Adamo in gospodinja Ignazia Crisanti, kemijski tehnik Flavlo Filipi-' in delavka Pie-rina Urban, avtoličar Rado Gruden in delavka Alma Božic, prodajalec Vincenzo Calabrese in uradnica Cla-ra Nursi, mehanik VValter Pozzecco in prodajalka Sonia Sabia, delavec Aiessandro Tamaro in uradnica Cin-zia Lonegher, inštalater Savino Barbaro in gospodinj. Giuseppina Gra bar, avtoličar Franco Koraca in prodajalka Nada Ivanovič, delavec Mario Vascotto in uradnica Manuela Reni, upokojenec Vittorio Spimpolo in gospodinja Maria Plešnar, urad nik Paolo Fichera in uradnica Maria Grazia Ragusin, trgovec Sven Bihler in prodajalka Silvia Miccoli, šofer Marjan Grizon in bolničarka Elena Savron, pek G ovanni Marc in uradnica Miranda Doglia, mizar Michele Dimatteo in uradnica Fulvia Marši, delavec Bruno Olenik in študentka Licia Melani, uradnik Antonio Visintini in prodajalka Vittorina Dal Pos, agent javne varnosti Se-verino Venudo in delavka Paola Va-dori, cevar Adriano Ggndusio in elio-grafka Sonia Graziano, melianik Giorgio Ramani in uradnica Nella Cosol:, uradnik Darko Segina in o-troška negovalka Adriana Auber,'delavec Miroslav Krven in gospodinja Ada Maceglia, upokojenec Giovanni Ulcigrai in upokojenka Irma Butti-ro, učitelj Marino Colizza in uradnica Elisabetta Poth, uradnik Valdi Možina in uradnica Denia Grissani, uradnik Sersrio Delise in prodajalka Donatc)’a Biasiol, uradnik Nevio Tramontini in gospodinja Susanna Zambon, bolničar Giovanni Palumboi in gospodinja Tani; Mini, uradnik Paolo Gnidi in univerz, študentka Fulvia Vascotto, avtoličar Bruno Marchesich in študentka Carmen Ca-fagiia, natakar Raffaele Rutigliano SEIKO Presenetljivo velika izbira (JR in ZLATNINE - ZLATO 18/7509» Tehnični servis SEIKO z garancijskim listom. Urama in zlatarna LAURENTI Trst — Tricste Largo Sanlorlo 4 DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Veccllio 24. Ui. Zorutti 19. Ul Bonomea 93 (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Cavana i in P. Giotti (Ul. sv. Frančiška 1). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dulje) Trg Cavana 1 in P. Giotti (Ul. sv. Frančiška. 1). ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telet št. 732-627 V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje ne pretrgoma do 7. ure dneva po prazni ku. To velja za zavarovance INAM INADEI. ENPAS Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel 228 124; Bazovica: tel 226-165: Opčine: tel. 211-00); Prosek: tel. 225 114: Božje polje Zgonik: tel. 225-596 Nabrežina: tel. 200-121; Se sljan: tel. 209-197: Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. LOTERIJA BARI 88 i 77 17 90 84 CAGL1ARI 12 7 65 87 73 FIRENCE 70 26 35 54 87 GENOVA 32 59 27 8 40 MILAN 24 51' 88 .10 35 NEAPELJ «2 18 t 69 52 PALERMO 30 21 27 70 3 RIM 63 17 22 26 76 TURIN 76 2 51 87 19 BENETKE 89 12 56 7S 8 ENALOTTO 212 X 1 2 1 2 2 211 KVOTE: 12 točk - 14.101.000 lir; 11 ljudi k boljšemu medsebojnemu poznavanju, izmenjavi mnenj in izkušenj. PREJŠNJI ČETRTEK V Križu zborovanje o problematiki šole Na pobudo vaške sekcije KPI je bilo v četrtek v Križu zanimivo zborovanje o problematiki kriške šole, katerega so se udeležili številni predstavniki vaških kulturnih, političnih in športpih organizacij. Uvodno poročilo je imela Sonja Sirk, ki je podčrtala važno vlogo, ki jo mora imeti naša šola pri vzgoji naših o-trok, predvsem pa v naši manjšinski stvarnosti. V Križu mqra biti problem šele tembolj občuten, predvsem glede nekaterih važnih specifičnih problemov, ki že več let pestijo tako otroški vrtec kot tudi osnovno in nižjo srednjo šolo. Zatem sp v ražpničb posegli'vsi prisotni; ki' so bili mnenja, da je treba v tem smislu čimprej ukrepati in takoj' začeti s sistematičnim delom vseh vaških organizacij na tem področju. Prisotni na zborovanju so se domenili, da bodo v najkrajšem času izdali skupen lepak, posvečen temu problemu in ga bodo razdelili po vasi. čez poletje pa bo ustanovljena posebna delovna skupina, ki naj bi podrobno analizirala stanje kriških šol in začrtala temeljne smernice za enoten nastop na tem področju, k: je za vas in našo manjšino bistvenega pomena. gova stranka z veliko pozornostjo sledi razmeram v devinsko nabrežinski občini in daje svoj prispevek pri reševanju perečih prohle mov, brez predsodkov in predhodnih dogovorov. Colomban (KD) je pel slavospeve prejšnji upravi,, v kateri je KD imela glavno besedo in kritiziral sedanjo levičarsko upravo ter proračun, Pase (KD) pa je o-čital sedanji upravi, da se ni še znala konkretno lotiti problemov in da ji primanjkuje politična vsebina. Krepko jima je odgovoril Srečko Colja, ki je poudaril, da so pri dokončni sestavi proračuna sodelovale politične in socialne sile, da je za sedanji kritični položaj krajevnih uprav kriva predvsem KD, ki je na vladi že več kot 30 let. Sedanji občinski odbor se ubada s težavami in se loteva hudih problemov, zato je potrebno širše sodelovanje vseh demokratičnih sil, KD pa naj si ne dela več utvar s pokojnim levim centrom. Daljši poseg v razpravo je imel načelnik svetovalske "skupine SSk Antek Terčon, ki je predvsem poudaril, da ima devinsko - nabrežin ska občina poseben značaj zaradi narodnostne sestave prebivalstva, ker tu živimo Slovenci že stoletja in se morajo naše narodnostne pra vice zaščititi ter konkretno uveljavljati. Nato je Terčon navedel nekaj kritičnih pripomb ter prikazal nujnost rešitve perečih problemov ter opozoril na razna druga vprašanja in zadeve, ki zanimajo vso občino ali posamezne kraje. V drugem delu pa se je zaustavil pri politični oceni delovanja sedanje .uprave in je utemeljil, zakaj bo njegova skupina glasovala za odobritev proračuna. Kritično je ocenil sklep o plačevanju nekaterih socialnih storitev (za otroške vrtce in za telovadnico), opozoril je na vprašanje prevajalske službe v krajevnih skupnostih, poudaril važnost doslednega izvajanja dvojezičnosti ter ustrezne rešitve vseh urbanističnih problemov občine, kakor tudi odklonilno .stališče do kra.ških rezervatov. Potrebna je torej enot nost vseh sil. Pri tem je dejal: «Velike turistične pobude, kraški rezervati, poesimsko obdobje, ki mu bo treba posvetiti veliko pozornosti, da se ne bi ponovno šlo preko interesov domačinov, vsa ta vprašanja in seveda osvojitev naših tez s strani uprave oz. strank, ki jo sestavljajo, so pripomogla pri odlo čitvi, da SSk prepreči komisarsko upravo in omogoči nadaljnjo domačo upravo, seveda pod stalnim nadzorstvom nad političnimi in gospodarskimi izbirami uprave.* Ob koncu je še pripomnil, da se stališča KD, kar zadeva Slovence, v zadnjem času slah.šajo, in je na vedel konkretne primere, tako v pokrajinskem kot v občinskem merilu. Odbornik Depangher je nato zavrnil očitke, ki prihajajo od KD, odgovoril je na razna vprašanja in poudaril, da je občinska uprava odprta za sodelovanje vseh sil. Žu pan se je zahvalil vsem za sodelovanje, še zlasti pa SSk za njena odločilna glasova pri odobritvi proračuna. Proračun devinsko - nabrežinske občine za leto 1977 predvideva skupni promet s krožnimi postavkami vred v znesku 2,577.425.095 lir. Primanjkljaj v znesku 1.87(1.926.403 (v tem je 235 milijonov primanjkljaja iV. leta 1976) in bodo krili s posojili. Ob začetku seje je občinski svet počastil spomin pokojnega odbornika Gabrovca iz Mavhinj. Njegovo mesto v občinskem svetu je zasedla prof. Delia Biasi por. Tomatis, izvoljena na listi KPI. SPI) .TABOR* - OPČINE priredi gostovanje Prosvetnega društva .FRANCE PREŠEREN* iz Boljunca s komedijo Oscai \Vulle» 1 X 2 Režij« in scen«: STANE STAREŠINIČ Asistent,režije: Magda Maver Narečna obdelava: Magda Maver Glasba: Robert Ota Predstava bo danes 15. t.m., ob 29.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. SPI) «1G() GRUDEN* NABREŽINA priredi jutri, 16. maja. ob 20.30 v društveni dvorani predavanje BITKA ZA TRST O zaključku 11. svetovne vojne v Trstu bo predaval zgodovinar prof. SAMO PAHOR. Vljudno vabljeni! O S M I C A Pri BOLETOVIH črno in belo. pri Piščancih IMMHHMI*tiHHMIMMMMMMHIHMMMHMMMMMMMMHllllMy •MIMMMMMMMMMMMMMMMMMHMIMMHHHMMHfC V SOBOTO V TRBOVLJAH KRIŽANI NA PRIREDITVI «PESEM NE POZNA MEJA* V Trbovljah bodo nastopili tudi pevci iz Trebč in Doberdoba Prihodnjo soboto bo v Trbovljah druga zborovska revija «Pesem ne pozna meja*, na kateri bodo nastopili pevski zbori iz zamejstva in Slovenije. Kot je znano sodelujejo na tej prireditvi zbori šestih prosvetnih društev, ki že več let plod no sodelujejo tako na kulturnem kot na prosvetnem področju. Pred dvema letoma so se Ta društva , do govorila, da bodo vsako leto prirejala pevsko revijo m to izmenično, enkrat v zamejstvu enkrat v matični domovini. Prva tovrstna manifestacija je bila lani v Križu in je žela zelo dober ’ uspeh. Letošnja revija, ki jo prireja trboveljsko DPD Svoboda II., je povezana / jubilejnimi dnevi 40-letnice prihoda lov. Tita na čelo komunistične par ti je, z njegovim 85. rojstnim dne AVTONOMNA USTANOVA ZA TRŽAŠKO PRISTANIŠČE odit i(l Kil TO/tlllM Kit ,i sporoča, da sta razpisana 2 javna natečaja za sprejem v službo: i1r 3 tipkaric 2. 12 uradnikov za službo pri tehtnicah Zainteresirani bodo lahko dvignili besedilo razpisa vsak dan razen ob sobotah od 9. do 10.30 pri personalni službi — soba št. 32 — v zgradbi Glavnega ravnateljstva — Staro pristanišče. ' Prošnje za sodelovanje na natečaju, na kolkovanem papirju, morajo dospeti ravnateljstvu ustanove — Protokol — do vključno 8. junija 1977, Glavni ravnatelj (dr. inž. Lorenzo Colautti) vem in pa s 40. obletnico ustanovnega kongresa KPS in Dneva mladosti. Celotna prireditev, ki bo potekala pod pokroviteljstvom temeljnih političnih in kulturnih organizacij Trbovelj, bo posvečena revolucionarni tematiki in pa solidarnosti in sodelovanju med Slovenijo in zamejstvom. V tem duhu bo tudi letos kot gost nastopil'mešan; pevski zbor PD Edinost iz Pliberka na Koroškem, ki je bil že- lani v kri škem Ljudskem domu zelo dobro sprčjet. Na manifestaciji bodo sodelovali naslednji zbori: moški in dekliški zbor Vesna iz Križa, mešani pevski zbor Primorec iz Trcla), moški zbor Jezero iz Doberdoba, mešani pevski zbor Franc Zgonik iz Branika, pevski zbo- iz Pridvo-ra pri Kopru in pa domači mešani zbor in oktet, poleg seveda gostov iz Koroške Prireditev bo v osrednji dvorani Delavskega doma Revija »Pesem ne pozna meja* sodi v širši okvir tesnejšega sodelovanja med sodelujočimi prosvetnimi društvi, saj ta nameravajo v prihodnosti tesno sodelovati tudi ha ostalih področjih družbene dejavnpsti, kot na mladinskem in na športnem. Važno etapo tega zelo važnega sodelovanja vsekakor predstavlja lansko uradno pobratenje meti kriškim PD Vesna in DPD Svoboda II. iz Trbovelj, kateri že več kot deset let vežejo plodne vezi prijateljstva in sodelovanja. Tudi trebenski in doberdobski pro-svetarji že več let vzdržujejo prijateljske stike s tem izredno aktivnim trboveljskim prosvetnim dru-| štvom. st. ’ lllllltllllt.III................................IIIIHHHIIIIHIIIIItllllll.HIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIH...................................................................... ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE točk — 459.800 Ur; 10 točk- 36.100 lir. V počastitev spomina Štefanije Milkovič iz Gropade darujeta Angela in Karlo Gec 5000 lir. # 44 4» V počastitev spomina Štefanije Milkovič darujeta Angela in Karlo Gec 5000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Sante An-tonini darujeta Justina in Miranda Pangerc 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Mirka Gabrovca daruje Jana Ban 5000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Berte Križ-mančič daruje družina Fonda (Gombačevi) 5000 lir za Bazoviški dom. Namesto cvetja na grob Vinka Grgiča daruje Karlo Kalc (Padriče 34) 5000 lir za SZ Gaja. V počastitev spomina pok. Vinka Grgiča daruje Silvan z družino 5000 lir za SZ Gaja in 5000 lir za šolo K.D. Kajuh. V počastitev spomina dragega it) nepozabnega očeta Vinka Grgiča daruje hči z družino 50.000 lir za Center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob Vinka Grgiča daruje družina Grgič (Padriče 17) 2000 lir za Skupnost Družina Opčine. V počastitev spomina pok. Vinka Grgiča darujejo Josip Žagar (Padriče 70) 10.000, Alojz Žagar (Padriče 32) -5.000 in Just Grgič (Padriče 140) 5000 lir za SZ Gaja. Namesto cvetja na grob Štefanije Milkovič daruje Marija (Padriče 57) 1500 lir za Skupnost Družina Opčine. V počastitev spomina pok. Stanka Grgiča in Štefanije Milkovič daruje družina Guštin (Padriče — bar) 10.000 Ur za šolo K.D. Kajuh. / V spomin na pok. Vinka Grgiča in Štefanijo Milkovič daruje Frane ka (Padriče 49) 2000 lir za Skupnost Družina Opčine in 2000 lir za Center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob Vinka Grgiča daruje Pepka (Padriče 28) 2000 lir za Center za rakasta obolenja. V počastitev spomina Stanka in Vinka Grgiča ter, Štefanije Milkovič daruje družina Grgič (Padriče 66) 10.000 lir za ŠD Sloga. Namesto cvetja na grob Stanka Grgiča darujeta Marija in Pepi Pe čar 5000 lir za ŠZ Gaja. V spomin na pok. Vinka Grgiča darujeta Lidija in Emil Grgič 5000 lir za ŠZ Gaja in 5000 lir za PD Slovan. V počastitev spomina pok. Berte Darovi in prispevki Križmančič in Vinka Grgiča daru je Rozina Kalc 5000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Vinka Grgiča daruje Karla Delben 3000 lir za PD Slovan. V počastitev spomina pok. Stanka in Vinka Grgiča daruje družina Na-tural (Gropada 49) 6000 lir za šolo K.D. Kajuh. Namesto cvetja na grob Štefanije Milkovič daruje družina Kalc (Ka-tinara) 5000 lir za Skupnost Druži na Opčine. ,V spomin na Vladimira Slavca da ruje Ana Žerjal (Dolina 346) 2000 lir za PD Prešeren. V spomin na Santo Antonini da ruje Gabrijela Korošec z družino 10.000 lir in Želka Klun z družino 2000 lir za PD Prešeren. Namesto cvetja na grob Štefanije Milkovič daruje Marija Milkovič (Gropada 38) 5000 lir za šolo K.D. Kajuh. V spomin na drago Štefanijo Mil kovič daruje Marija z družino (Log) 5000 lit- za Dijaško matico in 5000 lir za Skupnost Družina Opčine. Marica in Nando darujeta 20.000 lir za pevski zbor «Vasilij Mirk*, 10.(KK) lir za ŠD Kontovel, 10.04X1 lir za Skupnost Družina Opčine in 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu. V spomin na Vinka Grgiča darujeta Ivanka in Karlo Grgič (Padriče 15) 5000 lir za Dijaško matico in 5000 lir za ŠZ Gaja. V počastitev spomina Alberte Križmančič iz Bazovice daruje Danila Poženel 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob Štefanije Milkovič in Alberte Križmančič daruje Zofka Kalc 5000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob Štefanije Milkovič, Stanka Grgiča in Vinka Grgiča darujeta Srečko in Edi Grgič 5000 lir za Dijaško matico in 5000 lir za Skupnost Družina Opčine. Ob 52. obletnici smrti dragega moža in očeta Ivana Kapuna da ruje družina 5000 lir za Dijaško matico. Ob prvi obletnici smrti Dominika Sedmaka darujejo družina Deško 5000 lir in Kristina in Majda 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Štefanijo Milkovič darujeta Ivanka in Karlo Grgič (Padriče 15) 3000 Ur za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Alberte Križmančič darujeta Zofka in Sil vana Križmančič 10.000 lir za o-snovno šolo Primož Trubar v Ba zovici. Namesto cvetja na grob Vinka Grgiča darujeta Danica in Marčelo Malalan 10.000 lir za Skupnost Dru žina Opčine. Namesto cvetja na grob Štefanije Milkovič darujeta Anči in Milko (Prosek) 5000 lir za ŠZ Gaja. V počastitev spomina Tereze Čuk in Štefanije Milkovič darujeta Sa vina in Livio Malalan (Trebče 65) 10.000 lir za poimenovanje treben ske šole po Pinku Tomažiču. Ob smrti Mira Slavca daruje prof. Marjo Čuk 5000 lir za Skupnost Dru žina Opčine. V počastitev spomina pok. Šte fanije Milkovič in Stanka Grgiča darujeta Justina Grgič in sin Milan (Gropada 57) 5000 lir za šolo Tl.D. Kajuh in 5000 lir za Skupnost Dru žina Opčine. Namesto cvetja na grob Štefanije Milkovič darujejo družine Grgič -Milkovič (št. 74) 20.000 lir, Kalc (št. 72) 17.000 lir, Gabrieli! (št. 6) 10.000 lir, Milkovič (št. 88) 10.000 lir, skupno .30.000 lir za .šolo K.D. Kajuh in 27.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob pok. Stanka Grgiča darujeta Tatjana in Antek 10.000 lir za ŠD Gaja. Namesto cvetja na grob Štefanije Milkovič daruje Amalija Ljubič 5000 lir za Dijaško matico. V zahvalo darovalcem krvi ob težki operaciji sina Josipa Castella-nija daruje mama 10.000 lir za TPPZ. V spomin na Vinka Grgiča daru je Sveto Grgič z družino 5000 lir za balinarsko sekcijo ŠZ Gaja. V spomin na Štefanijo Milkovič daruje Lidija Pellegrini (Trebče 156) 5000 lir ža Skupnost Družina Opčine. Za ŠD Kontovel darujeta Mario Daneu (Cinka) 10.000 lir in Alfred Daneu 10.000 lir. V počastitev spomina Stanka Grgiča, Berte Križmančič in Vinka Grgiča daruje gostilna Milkovič (Gropada) 10.000 lir za pevski zbor Lipa in 10.000 lir za ŠZ Gaja. V spomin na mamo Štefanijo darujeta hčerki Stana in .Sonja z dru-žinarpa 10.000 za šolo K.D. Kajuh, 10.000 za Center za rakasta obolenja, 10.000 za Skupnost Družina Opčine,- 10.000 za Dijaško matico, 10.000 za Glasbeno matico in 10,000- lir za Slomškov dom, V počastitev spomina Vinka Grgiča daruje družina Grgič (Padriče 62) 5.000 lir za balinarsko sekcijo ŠZ Gaja. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE: Namesto cvetja na grob Štefanije Milkovič iz Gropade* darujeta Marija in Karlo Kalc (Gropada 105) 5000 lir. V isti namen daruje družina (^zrvenka 5000 lir. Namesto cvetja na grob Vinka Grgiča daruje Romano z družino (Padriče 50 ) 2000 lir. V spomin na Vinka Grgiča daruje družina Kralj (Padriče 165 ) 5000 Ur. V spomin na 4. obletnico smrti Mira Križminčiča (Bazovica Žpene) daruje Anton Marc (Kosovelova 35) 5000 lir. Namesto cvetja na grob Štefanije Milkovič in Alberte Križmančič daruje Anton Marc (Kosovelova 35) 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Štefanije Milkovič darujeta družini Križmančič in Gojča (Gropada 29) 10,000 lir. Namesto cvetja na grob Vink« Grgiča daruje Edi z družino (Padriče 71) 4000 lir. Namesto cvetja na grob Štefanije Milkovič daruje Kristina Kalc (Gropada 22 ) 5000 lir. Franko iz Trebč daruje 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Štefanije Milkovič daruje Pepi Macarol z družino (Gropada) 8000 lir, V spomin na Štefanijo Milkovič daruje Giordano (Gropada) lO.(KK) lir. V spomin na obletnico rojstva pok. Giuliana Čuka iz Trebč daruje mama Lidija z družino 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Štefanije Milkovič darujeta Klara in Dušan (Bani) 5000 tir. Namesto cvetja na grob Štefanije Milkovič daruje družina Milkovič (Gropada 23) 10.000 lin Namesto cvetja na grob Alberte Križmančič iz Bazovice darujeta Valerija in Cveto Grgič (Bazovica) 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Vinka Grgiča darujeta Marija in Vinko Križ-ntančič (Ul. Revoltella) 5000 lir. Namesto cvetja na grob Alberte Križmančič darujeta Zora in Svet-ko (Pelan Bazovica) 5000 lir. V spomin na Karla Kalca iz Gropade in namesto cvetja na grob Štefanije Milkovič darujeta družini Vidau in Žerjal (Trebče) 5000 lir. Namesto cvetja na grob Alberte Križmančič darujeta Guštin in Silvestra Grgič (Padriče 140) 5000 lir. GORIŠKI DNEVNIK 15. maja 1977 POLITIČNIH POLEMIK NA GORIŠKEM NI KONEC Bo jutri kljub sporu med levico in RD izvoljen predsednik tržiške industrijske cone? Kmalu prihod komisarja na tržiško občino - Socialisti za skupno platformo v pokrajinski upravi V Tržiču se jutri zvečer sestane upravni odbor konzorcija za industrijsko cono. Na dnevnem redu je izvolitev predsednika konzorcija. Prva seja je bila že prejšnji ponedeljek, do glasovanja pa ni prišlo, ker so sejo zapustili predstavniki vseh občin tržiškega okoliša in zaradi nesklepčnosti so morali sejo prekiniti in jo odložiti na kasnejši datum. Še prej so predstavniki raznih strank zahtevali obširno debato o vlogi in nalogah tega kon zorcija. To so zahtevali tako ko- munisti kot socialisti in socialdemokrati. Slednji so zahtevali javno razpravo v pokrajinskem svetu in zastopnik pokrajinske uprave v u-pravnem svetu konzorcija bi se moral zatem držati navodil pokrajinskega sveta. Demokristjani; pa tega niso ho- teli, ker so vedeli, da bi prav glas predstavnika pokrajine spremenil razmerje sil v upravnem odboru konzorcija v škodo demokristjan-skega kandidata, ki je ponovno dosedanji predsednik Nazario Romani. Socialisti in komunisti niso že dolgo zadovoljni z načinom upravljanja Romanija, bivšega tržiškega župana in {tedanjega predsednika posoške zveze industrijcev. Očitajo mu, da gleda na upravljanje kon zorcija na način, ki ne odgovarja interesom skupnosti. Še posebej mu očitajo, da hoče na vsak način, da bi se v tržiški industrijski coni zgradila farmacevtska tovarna La Roche - Hoffmanu, ki bi zahtevala zelo velike investicije, tudi z injekcijami državnega denarja, zaposli la pa bi zelo malo ljudi. Še ored lansko nezgodo v Sevesu so socialisti bili proti gradnji tA> tovarne, sedaj .ji nasprotuje tudi sindikalna federacija KD pa noče izgubiti močne pozicije na t-ržiškem področju. Izgubila je vse občine, ostajata ji le industrijski kohzorcij in pristaniška ustanova. Prva faza proračunske afere v tržiški občini se je zaključila. Izredna komisarka deželne uprave je letošnji proračun, kot smo že po ročali, pregledala in ga poslala pokrajinskemu nadzornemu odboru, ki ga bo v kratkem odobril. Proračun je tudi razobešen, kot določa zakon, na oglasni deski tržiške občine. Sedaj bo prefektura posla la v tržiško občino komisarja, ki bo razpustil občinski svet in občino upravljal do občinskih volitev Zakon pravi, da bi bile morale biti volitve v roku šestih mesecev. Vendarle pa se da v Italiji vsak f.a kon po svoje tolmačiti, če bi spoštovali zakon, bi bile* volitve v Tržiču že letos novembra, istočasno kot one v občinah Ronke. Romans in Vileš na Goriškem in kot one v Trstu in še v nekaterih drugih občinah naše dežele. Ker hočejo nekateri volitve v Trstu odložiti na prihodnjo pomlad, pa je skoro verjetno, da bodo tudi v Tržiču volitve odložene. Levičarski stranki s od teh volitev obetajo utrditev svoje moči, posebno še, ker se prebivalstvo dobro zaveda, da je prišlo do razpusta občinskega sveta zaradi nerazumljivega bojkota krščanske demokracije. Ta se n-; marala sprijazniti z dejstvom, da je izgubila tudi to občino. Še vnaprej se vršijo na pokra jinski ravni pogajanja med sredin skimi strankami za dosego sporazuma v pokrajinski upravi. Socialdemokrati so dali predlog, da se proračun pokrajine odobri (treba ga je odobriti do 24. maja, sicer pride tudi na pokrajino komisar), da pride takoj potem do izdelave skupnega programa, pri katerem naj sodelujejo tudi komunisti in so cialisii. Demokristjani pa so se doslej teh predlogov otepali. Jutri zvečer bo spet seja vodstev treh sredinskih strank. KD, PSDI in PRI. Sestal se je prejšnji večer tudi pokra jinski odbor socialistčne stranke. V izjavi vodstva PSI je reče no, da je trma krščanske demokracije povzročila komisarski upravi v Tržiču in Gradezu in da ute gne ta trma privesti do komisar skega upravljanja tudi v pokrajinski upravi. Po mnenju socialistov je treba najti skupno platformo za izhod iz paralize, v kateri se na haja pokrajinska uprava. Zaradi tega je širše pokrajinsko vodstvo PSI naročilo tajništvu naj nemudo ma povabi na sestanek vodstva vseh strank ustavnega loka. Na tem sestanku naj se najde sporazum, ki naj dovoli, da se prebrodi stagnacija v pokrajinski upravi. Na sej': socialističnega vodstva je bilo tudi sklenjeno, da bodo junija sklicali pokrajinski kongres stranke. Na nedavni delavski konferenci PSI v Turinu je bila prisotna kvalificirana delegacija deiavcev-sociali-stov iz goriške pokrajine. Občina novači delavce Goriško županstvo bo najelo v začasno službo pometače, delavce za odnašanje smeti in delavce za urejanje pokopališč. Zainteresirani naj Vložijo prošnjo na goriškem županstvu do 20. maja. podrobnejše informacije dobijo v personalnem uradu županstva. V ZNAK SOLIDARNOSTI S KOROŠCI MNOŽIČNI IZLET SPZ NA KOROŠKO 12. JUNIJA Nage kulturne skupine bodo nastopile skupno s koroškimi - Vpisovanja v vseh naših društvih i Goriški Slovenci bomo šli 12. junija na Koroško, da bi z našo prisotnostjo dokazali koroškim bratom solidarnost z njihovo pravično borbo za uživanje enakopravnosti v avstrijski državi. Zamisel je dala Slovenska prosvetna zveza, ki pa bo 'množični izlet- priredila tudi v sodelovanju s Slovenskim planinskim dru štvom, Zvezo športnih društev in mladinskimi organizacijami. Pri SPZ si nadejajo, da bo tudi tokrat šlo na pot toliko ljudi, kot jih je bilo pri Sv, Urhu in v Škofji I.oki pred dvema letoma. Prejšnji večer jt vodstvo SPZ sklicalo sestanek predsednikov in drugih zastopnikov prosvetnih društev ter pevovodij. Na ten sestanku so se domenili o praktični izvedbi' organizacije izleta in solidarnostnega obiska. • Program bo-takle: v zgodnjih urah 12. junija bo odhod avtobusov z zbirnih mest na Goriškem. Ob poti iz Vidma proti Trbižu bodo izletniki lahko videli od potresa porušene kraje kot so Hunrn (Gemona) in Fušja ■ llllllimillllllllllllMIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIflllllllllllllllllllllllHMlIlllllllllllllMlllimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllUlMlllimilHIIIIIfllllH Nad 800 učencev na tečaju prometne vzgoje ves (Venzone) ter obnovitvena dela v teh krajih. Po prestopu državne meje z Avstrijo bodo izletnike pričakali zastopniki koroške Slovenske prosvetne zveze. Ob Vrbskem jezeru bo kratek postanek, da si bodo naši ljudje lahko ogledali lepoto tega jezera, ki privablja danes tisoče in tisoče turistov iz severnih dežel. Sledil bo ogled Gosposvetskega polja, kjer je vojvodski prestol. Izletniki se bodo zatem napotili na kosilo v razne slovenske gostilne in hotele, popoldne pa bo kulturna prireditev ob Zablatniškem jezeru v Podjuni. Tu bodo nastopili goriški zbori, in folklora in koroški zbori in koroška folklora. Prišlo bo torej do skupne kulturne manifestacije. Zvečer, na povratku domov, pa bo možen še kratek postanek v Beljaku ali v Celovcu. Cena izleta'z avtobusom in kosilom je 8.000 lir. V vseh naših društvih bodo pričeli z vpisovanjem jutri, vpisovanje bo trajalo do 28. maja. SPZ vabi društva naj izletnike vpišejo čimprej, da bo moč pravočasno naročiti avtobuse. Vpisujejo: v Gorici, na sedežu SPZ in SPD v Ulici Malta 2; v Šlandre-žu v Domu «Andrej Budal*; v Podpori Ivan Bregant, Edi Maligoj, Stan ko Kuštrin in LiviJ Rožič; v Petimi Mario Saher; na Oslavju Darinka Mikluš, Pepca Pintar; v štmavru Albina Valentinčič; v Sovodnjah v .Kulturnem domu in pri odbornikih .društev; v Gabrijah Leopold Pahor; v Rupi Salomon Tomšič; na Peči Dominik Kovič in Franc Petejan; v Dolu Bernard Frandolič; na Poljanah Alida Devetak; v števerjanu Silvan Pittoli; t> Ronkah Teodor Devetak. Za druge vasi bomo imena objavili v prihodnjih dneh. Ta teden so bili na kotalkališču zavoda Lenassi v Ulici Vittorio Ve-neto praktične vaje učencev četrtih in petih razredov slovenskih in italijanskih osnovnih šol na področju goriške občine y akciji.•stenavan,ja prometne tematike. Akcijo so letos že trinajstič sprožili mestni stražniki. Tudi letos so imeli mestni stražniki predava.n: v posameznih razredih (v slovenskih šolah so bila,ta tudi v slovenščini), sledili so najprej izpiti iz teorije. Od prvotnih približno 8(X) učencev, ki se je vpisalo v tečaje, jih je bilo okrog 300 prepuščenih k praktičnim vajam. •Vadili so v kolesarski vožnji na prostoru, ki je bil urejen v zavodu Lenassi* Na malih ulicah in križi ščih so bili pravi semaforji in pravi čenče je ocenjevala komisija mestnih stražnikov. Dvajset najboljših učencev bo dobilo v dar kolo, nekateri pa tudi pokale in kolajne. Nagrade bodo i?ro-ičili na*.XasaE'la.ta!ltLv nedeljo, 22. maja, ob H. uri, ob priliki praznovanja dneva avtomobilista. Na naši sliki so učenci slovenske osnovne šoie iz Ulice Vittorio Vene-to in neke druge italijanske šole med praktično vajo. stražniki, ki so urejali promet. U- imiMiiiniiMiMiimiiiiiiimiMHHmiHiiiiiiuiiitiiiiiiiniuiiiiiMiiMniiiiiiiiiiHiiiuiiiniiiiiniiiniuiiiiiiHUMii S SEJE KRAJEVNE SKUPŠČINE V Štandrežu je nujno popraviti osnovne šole Pogovor med člani skupščine in podžupanom o javnih delih Na zadnjem sestanku krajevne ikupščine v Štandrežu, ki je bila v Domu »Andrej Budal* na PUto iču, so govorili predvsem o raznih javnih delih, po katerih čutijo v vasi veliko potrebo. Prisoten je bil tudi odbornik za javna dela prof. Zucalli, ki je na sestanku dal odgovor občinske uprave zahtevam, ki so mu jih člani štandreške skupščine dali že ob prejšnji priliki. Na prvem mestu je bilo vprašanje popravila poslopja za slovensko osnovno šolo. O slabem stanju tega poslopja smo že večkrat pi; šali in domačini so ugotovili, da ni doslej občina poskrbela za popravilo tega poslopja. Sedaj pa se bo najbrž vsaj nekaj zganik). Zucalli je namreč dejal, da so našli v občinskem proračunu možnost porabe 16 milijonov lir. S tem denarjem naj bi vsaj za , silo popravili pod v učilnicah, uredili električno napeljavo v poslopju tako kot zahtevajo sodobna pravila in uredili tudi centralno ogrevanje na metan. Ustrezne načrte pripravljajo v tehničnem uradu na občini, morda bi bilo moč dela urediti čez poletje. Predsednik skupščine Walter Reščič pa je zahteval, in odbornik je v to pristal, da se še pred izdelavo načrtov sestane s tehnikom, ki je za to zadolžen in da se o načrtu pogie vori s člani medrazrednega sveta štandreške šole. Omenimo še druge odgovore od bornika za javna dela. Pločnike v gornjem delu Ulice Trivigliano bodo pričeli urejati najbrž že čez mesec dni, tako da bo zadoščeno upravičenim zahtevam domačih peščev. Vodni požiralnik v Ulici Na-tisone uredijo poleti, na novo bodo letos dali prevleko v Ulico Taglia mento. Asfaltirali naj bi tudi pot od Kraške ulice na nogometno vigri šče Juventine. Ta nova pot naj bi služila tudi prebivalcem novih hiš, ki jih bodo tu zgradili. Ni pa občina za sedaj ugodila zahtevam Štan-drežcev po razširitvi pokopališča Za stvar se bodo pričeli zanimati šele prihodnje leto. Ob koncu sestanka je odbornik Zucalli omenil še možnost gradnje pokritih gred na gornjem delu letališča za potrebe kmetov z Jere-initišča. Za te grede naj bi črpali denar iz Goriškega sklada. Člani konzulte pa niso soglašali s tem predlogom in dejali, da se v Štandrežu niso še pomirili z vprašanjem avtoporta in da bodo o stvari še razpravljali. Na prihodnji seji štandreške'kra jevne skupščine, ki bo najbrž čez Tradicionalno srečanje dijaških domov iz Trsla in Gorice V Gorici je bilo včeraj tradicional. no srečanje dijaških domov iz Gori ce in Trsta. V popoldanskih urah so se gojenci obeh domov srečali na športnem področju, sledila je prosta zabava. Podrobnejš o tem srečanju bomo poročali v naslednjih dneh. • Rajonska skupščina za mestno središče bo imela sejo v torek, 17. maja, ob 20.30 v dvorani zavoda Lenassi. Govor bo o poletni uporabnosti parka in zavoda Lenassi. V nedeljo, 29. maja, kmečke volitve V nedeljo, 29. maja, bodo na voliščih v Dolenjah, Krminu, Gorici, Fari, Romansu. Ronkah. Škocjanu in Gradežu volitve za člane upravnega odbora strokovnega seznama kmetijskih podjetnikov. V ta seznam je na Goriškem vpisanih 3.359 ljudi. To, so .neposredni obdelovalci zemlje, mali in veliki kmetijski posestniki, spolovinarji in koloni. Praktič- petnajst dni,. bodo razpravljali o i no vsi, ki se ukvarjajo s kmetij-napeljavi metana v hiše.' , | stvom. Seznam je nekaj novega. Vo- ittuiiMiiiiMiiiiiiMimHiiHiiHimniiiiimiiimiiiiiiiimiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuoiiutiiiiiiHiiii V POLNI DVORANI KINA EXCELSIOR Uspeh Slovenskega okteta v petek zvečer v Tržiču Oktet je bil gost tržiškega zbora c E. Grion* Veliko Slovencev med občinstvom Slovenski oktet je doživel v petek zvečer v Tržiču izreden uspeh, saj je publika, ki je do kraja napolnila prostorno dvorano kina Ezcelsior, vsako njegovo pesem nagradila' z burnimi aplavzi. Vrhunski slovenski zbor, ki je star znanec zamejskih Slovencev, je pel v Tržiču na enem izmed koncertov, ki jih je v letošnjem zase jubilejnem letu priredil domači zbor «Ermes Griom. To je zbor tržiške ladjedelnice, ki je na letošnje jubilejne proslave povabil poleg Slovenskega okteta še en zbor iz Brazilije ter številne druge zbore Poslušanje Slovenskega okteta pa je vedno zaželeno in zato smo v dvorani videli tudi toliko naših ljudi iz Tržiča, Ronk, z goriškega in tržaškega Krasa pa tudi iz drugih krajev Goriške, ki so prihiteli na to prireditev. S svojim izvajanjem pred tržiške in slovensko publiko pa je Slovenski oktet še enkrat potrdil sloves ki si ga je pridobil ne le doma, marveč širom po svetu. Tržiški pevci zbora «E. Grion» so najprej zapeli tri pozdravne pesmi. Med temi Stevana Mokranjca «Pušči me» in prvič v javnosti za pelo himno dtalcantierh. Ljubljanski pevci so domačinom nato daro vali lovorjev venec in svojo ploščo, zatem pa so prišli na oder in zapeli dovršeno, eno za drugo, vrsto poligonskih, narodnih in umetnih pesmi slovenskih, hrvaških, srbskih, italijanskih, slovaških, ruskih in črnskih pesmi. Ljubitelji zborovskega petja v Tržiču zlepa ne bodo pozabili na ta večeri litve bodo isti dan tudi v videmski pokrajini. Za zastopstvo v tem upravnem odboru se bosta verjetno potegovali dve listi. Prvo, ki nosi številko 1, so prejšnji dan skupnp, ..predložili zastopniki Alleanza provinciaie col-tivatori in slovenske Kmečke zveze in" v uradnem nazivu liste sta vpisani obe organizaciji. Drugo l»a brez dvoma predložila bonomijan-ska zveza neposrednih obdelovalcev. Na kandidatni listi štev. 1, ki je tudi lista Kmečke- zveze, so naslednji kandidati: Bruno Marizza, kmet, Gradišče; Remigio Benvegnu. kmet, Fossalon; Nordio Contin, spolovinar. Štarancan; Romano Sirk, kmet, Krmin: Venceslav Štekar,, kmet, Števerjan; Luciano Visintin, kmet, Krmin. Volitve bodo od 8. do 21. ure. Točne naslove volišč bomo objavili nak nad no. V Podjjori je uspel praznik štrukljev Na pobudo ženskega" iniciativnega odbora Prijave za izlet v landarsfeo jamo Go- Ženski iniciativni odbor riško prireja v nedeljo, 29. t m., popoldanski avtobusni izlet v Beneško Slovenijo. Izlet' bodo združili z izročitvijo sredstev koordinacijskemu odboru za odpravo posledic potresa, ki so jih ženske zbrale med proslavami osmega n arca, mednarodnega ženskega praznika, po goriških vaseh. Prijave za izlet sprejemajo, do vključno 22. maja, naslednje po-verjenice: GORICA; Elijana Bensa, Ul. Malta 2; gostilna Primožič, Drevored 20. septembra; gostilna AlLUniversi-ta na Travniku. PODGORA: Ameli ja Bernardis, Ul. Attirriis 32; Wanda Okroglič, Ul. Attimis. PEVMAr trgovina Nanut (tudi za Štmaver). O-SLAVJE: Pepca Pintar. ŠTEVERJAN; Loreta Maraž (ščedno) in Cvetka Štekar (Valerišče). ŠTAN-DREŽ: v Domu Andreja Budala. SO-VODNJE: pekarna Cotič; gostilna Tomšič. VRH: trgovina Frandolič. DOL: Gen ja Peric pri Devetakih. POLJANE: Vilma Juren. DOBERDOB: Mila v drogeriji. JAMLJE: trgovina jestvin. Iniciativni odbor posebej želi, da bi se izleta udeležile družine z o-troki. URADNA PREDSTAVITEV PRVE ŠTEVILKE V NOVI GORICI Na podlagi družbenega dogovore izšla revija Primorska srečanja Povezovala bo snovanja na Primorskem, se vključevala v utrip Slovenije, spremljala življenje Slovencev v Italiji ter družbene in kulturne tokove v Italiji /. uradne predstavitve v Novi Gotici prve številke revije Primorska srečanja V petek zvečer so v hotelu Argonavti v Novi Gorici predstavili novo revijo za družboslovje, gospodarske in kulturne probleme r Primorska srečanja». Revija je nastala na podlagi družbenega dogovora primorskih občin o združitvi treh primorskih revij «Sre-čanj», ki so izhajala v Novi Gorici, «Idrijskih razgledov» in »Obale*. I Uradne predstavitve so se udeležili vidni družbeno-politični in kulturni delavci Slovenije in Primorske, med katerimi naj omenimo predsednika republiške konje renče SZDL Mitjo Ribičiča, zvez nega poslanca Jožo Vilfana, člana predsedstva ZKJ Miho Ravnika predsednika republiške' kulturne skupnosti Miloša Poljanška. Navzoči so bili tudi predstavniki skupščin in družbeno-političnih organizacij primorskih občin in kulturnega življenja Slovencev v Italiji. O nastanku in o vlogi revije «Primorska srečanja* je najprej spregovoril predsednik občinske konference SZDL Nova Gorica Lojze Lah, ki je, med drugim, dejal, da bodo «Primorska srečanja» nadaljevala bogato tradicijo naprednega revialnega tiska na Primorskem in da 'bodo v njih Uidi zamejski Slovenci našli svoje mesto. Predsednik sveta revije Črtomir Kolanc pa je med drugim dejal, da bo revija, ki je rezultat zorenja sil in zavesti, povezovala Primorsko z zamejstvom. Potem ko je opisal zgodovino revialnega tiska v povojnem, razdobju in omeni! letos februarja sklenjeni družbeni dogovor, je Kolenc dejal, da so v njem opredeljeni tudi odnosi glede prisloonOsti manjšin. toVej tudi slovenske v Italiji. Revija bo opravljala vlogo mostu med dvema na-, rodomg, ki živita v teh krajih, in obujala bogate tradicije NOB in naprednih sil, saj ni slučaj', da je šel Cankar propagirat nanredno socialistično misel tudi v Trst Revija je odprta estetskim tokovom, je dejal Kolenc, a hkrati mora biti napredna. Podpira naj vse, kar raste iz domače stvarnosti. s tujega 'pa naj prinaša samo tisto; kar je dobro, je rekel Kolenc. SHOD O KRAJEVNI AVTONOMIJI V GORICI Tu -pa tahi na našem podeželju se ohranjajo stare navade jtudi na vaških praznikih. Tako je bilo v Pod-gori v nedeljo, kjer so imeli tradicionalni »praznik štrukljev*, ki je domačine spomnil na stare čase, ko so ljudje prišli do štruklje- samo ob večjem prazniku. Ker pa je treba v današnji dobi govoriti tudi o ekologi ,so letos štrukljem .dodali še krompir, pravi domači krompir. Domačini so znali povedati, da je ta še ena izmed najbol' naravnih jedi, kar jih imamo na razpolago in so zato kar na žerjavici pekli krompir poleg piščancev in dobrih klobas. Seveda so vse zalivali z dobrim vinom domačih kmetov. V okviru praznika je bil tudi kulturni program, v katerem so nastopili zbori in šolska mladina. Nastopajočih je bilo kar precej. Mlada podgorska dekleta so nastopila v i-grici «Dve teti*, šolski otroci so peli in rajali, na vrsto so prišli tudi o-troci iz Rupe in s Peči. Večji delež na prazniku pa so imeli zbori in sicer podgorski «Andrej Paglavec* pod vodstvom Marjana Cigliča, zbor Štmavra, ki ga vodi Gabrijel Devetak, zbor iz Krmina in Plešivega, ki ga vodi Zdravko Klanjšček, zbor Ru-pa - Peč, ki ga vodi isti dirigent in moški zbor »Oton Župančič* iz ŠtanJ dreža, ki ga je dirigiral Aleš Hoban. Po nastopu zborov pa je vrsto poskočnih zaigral ansambel Lojzeta Hledeta in je ljudi spravil v zares dobro voljo. Jutri odprtje razstave Milice Kogojeve Milica Kogoj, rojena v Cerknem, že dolgo let živi v Gorici. Že od nekdaj je rada slikala, odkar pa je upokojena, posveča prosti čas temu konjičku. Rada ima pokrajine. čudovite doline Posočja, v katerih je preživljala svojo mladost, najraje pa upodablja cvetje in razstava, ki jo bodo odprli v goriški galeriji 11 Torchio jutri zvečer ob 18.30 je posvečena pretežno cvetju. Lani je sodelovala na neki skupinski razstavi, pričujoča razstava ga je njena prva samostojna. Krajevno oblast pritegniti k upravljanju osimskih sporazumov To misel je izrekel župan De Simone v svojem pozdravnem govoru - Slaba udeležba «Osimski sporazumi, ki sta jih sklenila Italija iin Jugoslavija, bi bili še boljši, če bi si osrednji organi države lastili manjše pristojnosti in bi v večji meri vključili v dogovarjanje predstavnike krajevnih ustanov — je dejal goriški župan Pasquale De Simone — poleg tega obstaja resna nevarnost, da bodo krajevni dejavniki odrinjeni pri uresničevanju omenjenih sporazumov.* Te besede je župan De Simone izrekel med vojinj pozdravnim nagovorom udeležencem deželnega shoda o lokalni avtonomiji, ki jo je deželna organizacija zveze italijanskih pokrajin v soboto priredila v deželnem avditoriju v Gorici, ki so se ga u-deležili deželni predsednik Comelli, pokrajinski predsedniki iz Trsta, Gorice in Vidma, deželni, občinski in pokrajinski svetovale’ župani in drugi javni upravitelji. Prireditelji so povabili tudi zastopnike Slovenije in Hrvaške. Navzoč je bil vicekonzul SFRJ v Trstu Lojze Kante. De Simone je poleg tega poudaril, da krajevna avtonomija omogoča vse večjo participacijo ljudstva pri vodenju javnih poslov, kar predstavlja enega izmed važnih pogojev za boljšo organizacijo življenja občanov. Pripomba, ki jo je župan De Simone izrekei na račun upravljanja osimskih sporazumov, je zadevala enega izmed aspektov vprašanja avtonomnega življenja krajevnih ustanov in njihovega avtonomnega odločanja, toda nadaljnji potek shoda je navrgel še dosti drugih tem. Žal shod ni bil dobro pripravljen in je slaba udeležba okrnila sicer dobre namene organizatorje,, torej pokra jinske uprave. Zaradi tega so shod zaključili v enem dnevu, namesto v dveh. Vsi udeleženci pa so si bili edini v tem, da je bila ustvarjena dobra štartna osnova za sklicanje drugega shoda, na katerega re bodo morale vse sile, in zlasti najbolj odgovorne stranke, temeljiteje pripraviti. Predsednik dežele Comelli, ki je predsedoval, je v svojih uvodnih besedah dejal, da je dežela pred potresom vodila politiko na osnovi avtonomije krajevnih uitanov, vendar je potres ta proces zavrl. Omenil je napore za obnovo Furlanije, ki mora v celoti bremeniti državo, pri tem pa dejal, da je v teku postopek za decentralizacijo in ustanavljanje komprenzorijev. Govoril je nadalje o deželnem urbanističnem načrtu, b reformi prevozov in zdravstva, medtem ko se je zaradi posebnih razlogov zavlekla izdelav stališča o šolskih okrajih, o katerih bo odbornik za šolstvo v kratkem poročal posebni komisiji. Sledila so poročila, ki so jih o krajevni avtonomiji pripravili pripadniki sredinskih in levičarskih strank. Osnovna razhajanja v njihovih referatih so se nanašala prav na vlogo pokrajine. Sredina vidi v pokrajini vezni člen med deželo in občinami, levica pa vidi ta člen v drugih vsebinskih formah združevanja med krajevnimi ustanovami in posameznimi storitvami. Konec tedna v Štandrežu spomladanski praznik V Štandrežu potekajo zadnje priprave na Spomladanski praznik, ki bo v soboto, 21. in v nedeljo 22. maja, na notranjem dvorišču Doma »Andrej Budal* na Jhlošču. Točnih urnikov in točnega programa še nimamo, lahko pa že vnaprej napovemo, da bo v soboto zvečer nastopila folklorna skupina iz Ločnika, v nedeljo proti večeru pa bodo nastopili domači kotalkarji. Oba večera bo igral za ples ansambel »Mejaši*. Domači prosvetarji bodo pripravili kioske z dobro pijačo in jedačo. Kar se slednje tiče lahko razkrijemo skrivnost, da bodo prodajali domače sladice, delo članic prosvetnega društva «Oton Župančič*. • Še pred uradno predstavitvijo revije je uredniški odbor pripravil pogovor s časnikarji, na katerem sta glavni urednik Miro Kocjan iz Kopra in odgovorni urednik Jan Zoltan iz Nove Gorice opisala pri prave za izid revije, predstavnike tiska sta seznanila z nameni nove publikacije ter želela od njih izve deti tudi za ocene. Miro Kocjan je med drugim dejal, da je izid revije korak dalje v prizadevanjih za celovito obravnavanje političnih, gospodarskih in kulturnih stremljenj na Primorskem. Ta revija mora odsevali hotenja, da združuje področje med Alpami in morjem, ki je še vedno zelo razkosano, in da pomaga u-slvarjati globlje stike tako v okviru primorske regije kot tudi med Primorsko in ostalo Slovenijo. Kulturno poslanstvo želi revija opraviti tudi v odnosu do Slovencev v Italiji, je naglasil Kocjan, svoje pomembno politično poslanstvo pa bo opravila v odnosu do vprašanj, ki. se pojavljajo med Italijo in Jugoslavijo. Njen izid neposredno po podpisu osimskih sporazumov ji daje še prav posebne naloge pri razvijanju vse tesnejših stikov z Italijoc Primorska srečanja morajo imeti usmerjen pogled naprej, česar poprejšnje tri revije niso dovolj u-poštevale posvečati bo morala — v revialni obliki — posebno skrb gdspodarstvu ter samoupravljanju. Poglavitno pa je. da poiščejo pravo ravnovesje med vsemi družbenimi dejavnostmi v tej regiji, je sklenil ' c/TatM "'UfCdnik. Odgovorni urednik JaH Zoltan je dejal, da mora revija, če na j zaživi, izhaidti * iz' 'družbenV^titfrte-ga okolja ter kvaliteto pa bo zagotavljala z objavljanjem prispevkov Ustih avtorjev, ki imajo bralcem kaj povedati. Izhajala bo v nakladi 3.000 izvodov, sedanja številka, ki je dvojna, obsega 60 strani. Letno bodo izdali po šest številk, cena znaša 1.000 dinarjev za številko. Oblikovalec revije je Pavel Medvešček. Za prvo številko Primorskih srečanj je mpisal uvodnik Mitja Ribičič. V njem se je 'dotaknil vseh aspektov ustvarjalnosti primorskega človeka, zlasti še ljudi, ki živijo ob meji. Občani obmejnih ,občin bodo zaradi osimskih sporazumov dobili še posebej podčrtano vlogo, je zapisal Ribičič v s.vojem prispevku, kajti primorsko ljudstvo si je z graditvijo socialistične perspektive izbojevalo eno največjih pridobitev, odprto mejo. ter se prek nje povezalo z mesti Trst, Gorica in Videm. čDanes se morda še premalo zavedamo. kako veliko zmago so z osimskimi sporazumi izbojevale so cialistične sile pri nas in napredne, demokratične, protifašistične sile v sosednji Italiji,» je še zapisal Ribičič, ter izrazil željo, da bi bili komunisti in socialisti v sosednji deželi najboljši zaveznik in pobud nik pri razvijanju dobrih odnosov V svojem prispevku je navedel tudi nekaj svojih -spoznanj, med katerimi navaja tudi ugotovitev, da se zaradi usedlin preteklosti dogaja, da so delavci v Turinu in Milanu bolje seznanjeni s socialističnim samoupravljanjem kot de lavci n Trstu m Tržiču STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU • SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI IN ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRUSV1CTE -V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice Thornton Wi!der ZAENKRAT SMO SE IZMAZALI (igra v treh dejanjih) PRVIČ V SLOVENŠČINI Prevod i France Jamnik Scena Klavdij Palčič Kostumi Marija Vidau Glasba Pavle Merku Režija FRANCE JAMNIK V torek, 17. maja, ob 20.30 v gledališču »G. Verdi* v GORICI (Goriški abonma) Odhod avtobusa za okoliški abonma: Vrh ob 19.30 gostilni Devetak * Grilj — Poljane ob 19.30 gostilna Peric — Doberdob ob 19.35 pred občino — Jamlje ob 19.40 gostilna Pahor — Dol ob 20. uri Rupa - Peč. Izleti Slovensko planinsko društvo v G01*, ci obvešča izletnike v San Marino, o10 lionAindJo' "Voznino za izlet. Istočas^ je še anožen vpis v drugi avtobus, kJe jje še nekaj' mest na razpolago. Pisa. na SPD bo odprta, od četrtka vsa* dan od 10. do 11.30. Kino Gorica VERDI 15.30—22.00 »Uultima di Mel Brooks*, -M. Friedl®*"1 Barvni film. i Vis* CORSO 15.00—22.00 «Pinocchio». Disnejeva risanka v barvah. MODERNISS1MO 15.00-22.00 «La i®*£ chesa von O. . .* E. .Clever i® Ganz. Barvni film. CENTRALE 15.30-22.00 »Keoma*. * Nero in W. Berger. V1TTORIA 15.15—22.00 »Mark colp>^ ancora*. F. Gasparri in J. Sacks00" Prepovedan mladini pod 14- letort1. Trzin PRINCIPE 14.00-22.00 »Tentac1 A oni Gorica in “okolica SOČA «Dr. Divjak - mož iz bro®*% ameriški film ob 16.00, 18.00 in r SVOBODA »Afrika expiess», — 1 jj, janski film ob 16.00, 18.00 i® ^ 'M DESKLE »Devičica*. - ita^ij*11 film ob 17.00 iri 19.30. DEŽURNA LEKARNA V G0KlC'jc| Danes ves dan in ponoči je v G* f dežurna lekarna Baldini, Verdije'1 zo 57 - tel. 28-79. Razna obvestila Sekcija VZP1-ANP1 v Doberdobu vabi vse svoje člane naj se udeležijo sestanka, ki bo jutri, v ponedeljek, 16. maja. ob 19.30 v prostorih PD »Jezero*. Ker se bo razpravljalo o zelo važni zadevi se priporoča udeležba. Uprava Goriške bolnišnice obvešča, da bodo od jutri dalje odprti novi laboratorijski prostori v osrednji stavbi, v bližini novega vhoda v Ulici Tuscolano. Isto tam bo tudi pisarna laboratorija. Zainteresiranim bo vratar dajal ustrezna pojasnila. 0 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna Iekarna Centrale na Trgu Republike, — tel. 72341. ZAHVALA Ob smrti naše drage Avguštine Humar vd. Štekar se iskreno zahvaljujemo pevS''e(|r zboru Briški grič, g. župnik^ ^ rovalcem vencev in cvetja i® T ki so na katerikoli način P0^** njen spomin. Sinovi z družina®® . sorodstvo Števerjan, 15. maja 1977 ZAHVALA Ob izgubi naše drage PETRE MOZETIČ se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo vsem darovi' cem cvetja in onim, ki so jo spremili na zddnji poti. Gorica, 15. maja 1977 Sfestri in brat z družino KULTURA ■■-.K - :i'- X-. VjiVf 15. maja 1977 PRI CANKARJEVI ZALOŽBI V LJUBLJANI Togliatti v slovenščini ,, p znor in redakcija Aniona Zuna in prevodi Branka Vrčona Razmeroma kmalu po izidu iz-lanih del Antonia Gramscija je likarjeva založba v Ljubljani nedavnim izdala knjigo izbrala del drugega pomembnega ita-■janskega marksističnega klasika, alrnira Togliattija, v izboru in edakciji Antona Žuna in prevodu 'anka Vrčona. Svoj ciklus predpasnikov italijanskega marksizma 0 založnica zaključila z izbranim . m tretjega vtlikega ital janske- 8* marksista Labriole. Palmiro Togliatti ni bil samo ajbližji političm sobojevnik An-lia Gramscija, bil je tudi eden soustanoviteljev Komunistične artije in njen generalni sekre-ar, ugleden voditelj v mednarod-® delavskem in komunističnem •“banju in predvsem, bil je po-emben marksistični mislec in pi-. C’ o čemer nam najbolje priča slovenski izbf r iz njegovih del, segajo od njegovih prvih pisme-,lfl nastopov v javnosti s član-r°m »Država in svoboda», objav-^nim leta 1920, pa tja do «Spo-enice o vprašanjih mednarodnega delavskega gibanja in o njego-®notnosti», ki jo je bil dokon-i;, na Jalti avgusta 1964, torej ' Pred svojo smrtjo. skoraj sedemsto straneh ®Sega izbora lahko spremljamo in Poglablja.,io v Togliattijevo arksistično misel, ki nam na *az-načine in ob različnih prilož* S|0stih govori o njegovi politični mi- 1 >n o zgodovinski nujnosti ustvarja širokih razrednih in politič- b zavezništev vseh demokratič-j sil, ki jo je v predvojnem ob-“ju svojega delovanja usmeril v bivšem na boj proti fašizmu in y°Jni nevarno i. V tem smislu so v našem izboru objavljena njego-anamenita, obširna in številna jj tavanja o fašizmu, ki so del kih^^e Predavanj o «nasprotni-i *• ki jih je Togliatti imel od j, uarja do aprila 1935 v italijan-^«x'k ,Sto | Čkralo komuniste od širokih !)o eJl'h množic; z njim so odločit)^ Fa :ur|ali v obdobju, ko se je Ha° nevarnosti fašizma in vojne bioltr a,'.b enotnost delavcev in de-Vš ina^bnih sil kot najvišja zahte-^tt) i>rva dolžnost. »Tudi v krat-ipf0 'n fragmentarnem delovanju bja , beijskega biroja je bila tež-bčtji a, nekakšnimi sektaškimi za-kakor je 11 pokazal napa- v lastnih de-v njenih sklepih je. S skle *% ■ ' ki je pripeljal do pre- bitij JbRoslovanskim komunistič-V atljem'* Prav> Togliatti. V ^dbr/^bi žvezi s to konkretno ob-b« j 'bformbirojevskega napada Slavijo, ki jo je Togliatti leta na Vlil. kongresu KP1 1956. 'Npjjgbbdenetn poudaril tudi tole; Sa n° tkanje poti napredka in liji, ,a, socializerr. pri vsaki par-botPa. akor tudi samostojne poti bjih ‘^Ra razvoja pri vsaki izmed V,bja a.bleva samostojnost preuče-bšč6| 'n Presojanja pri uporabi harnri1ai'*ts'zrn: ' leninizma, ki ^fah V(>dil0, v nacionalnih raz t^hia k3 nabela niso nikakršna S) | ‘ budijo nam metodo, s ka-Drj] ko razumemo stvarnost, ki toek ^gajamo naše delovanje' in ^ ta delovanja razvijamo tu-^.bbdela in odkrivamo nove ^listj'. k' ureiaJ° ustvarjanje so-\ jjj bega sveta, nove usmeri-razvojne poti komunistične- ga gibanja . . .» To metodološko napotilo, ki je stalno spremljalo Togliattijevo revolucionarno dejavnost. izhaja iz njegove kritične zavesti o zapletenosti in protislovjih socialistične revolucije v sodobnem svetu. Kot tak>, mu je omogočilo, in to je razvidno tudi jasno iz njegovega pisanja, da je med prvimi pomggnbnimi voditelji v mednarodnem delavskem gibanju doumel in spoznal posebnost jugoslovanske socalistične revolucije in njeno nadaljnjo pot k razvoju socializma, se pravi vse tisto, kar je «moralo pripeljati do uspeha v iskanju noye, naprednejše poti pri graditvi socialistične družbe*. Vse te svoje poglede na pot jugoslovanske socialistične graditve je Togliatti izrazji v svojem prispevku pod naslovom Potovanje v Jugoslaviji (O stfJtih z Zvezo komunistov Jugoslavije), ki je tudi objavljen v našem izboru. V slovenskem izboru je torej Togliatti predstavljen s svojimi najrazličnejšimi' deli, od prvih nje-gov:h prispevkov, preko znamenitega ’ jaltskega memoriala do njegovega obravnavanja, tolmačenja in tudi uresničevanja Gram-scijevih zamisli in dela. Iz njegovih prispevkov je razvidno, da je ustvarjalno izhajal iz načel zgodovinskega materializma in dialektične metode. Zato lahko iz njegovih teoretičnih prispevkov izluščimo tudi marsikatero1 dragoceno, misel o marksizmu in njegovi u-stvarjalni vlogi pri spreminanju družbenih odnosov. Zato zaključimo to poročilo o njegovem izboru v slovenščini z mislijo iz njegovega zadnjega kongresnega govora na X. kongresu KPI 1962. leta, ko je opozarjal na pot-ebo ideološkega poglabljanja v smeri vse večje sposobnosti razumevanja razvoja glede na spreminjanje razmer: »Treba je iti naprej in napredovati, ne da bi se odmikali od poti, ki smo si jo začrtali. Marksizem je tako bogat ii zanesljiv nauk, da se ne boji spopadanja z drugimi tokovi modernega mišljenja in jih celo spodbuja, kakor tudi ne zavrača v tokovih predmarksističnega mišljenja raziskovanja zametkov in pogojev svoje utemeljitve in svoje resnice*. Dušan Željeznov PORTRETI PRIMORSKIH HUMANISTIČNIH DELAVCEV (5) Drago Pahor - marljiv zgodovinar slovenskega šolstva na Primorskem Področje njegove zgodovinsko obdelavo zajema tudi narodopisje, obdobje narodnega prebujanja in KOR V razstavni dvorani palače Costanzi je razstavljenih okoli 100 Černigojevih del, ki daje- &>-______________________Uj jo dokaj popolno podobo umetnikove ustvarjalnosti v vseh 50 letih Černigojevega uve- -ljavljanja v Trstu. Na sliki Černigojev linorez «Spomin na Pabla Picassa* iz leta 1959 Drago Pahor se je branil, da bix ga uvrstili med primorske delavce na polju humanističnih ved in na tem mestu predstavili njegovo delo zlasti pri raziskovanju zgodovine šolstva na Primorskem. Njegovo dosedanje delo — po njegovem — naj ne bi zaslužilo tolikšne pozornosti in pohvale, da bi mu posvetili samostojno obravnavo. In vendar — po našem — vrsta bi bila nepopolna, ko ne bi | predstavila vsaj zgodovinske komponente v njegovem marljivem in raznolikem pisanju in objavljanju. Ne bomo se veliko zaustavljali pri Pahorjevih biografskih podat- 0B ANTOLOŠKI RAZSTAVI V GALERIJI COSTANZI Mikaven in dražljiv sprehod po Černigojevi ustvarjalni poti Novator in posrednik novalorskih tokov evropske umetnosti, mentor in učitelj mladim, umetnik za umetnost V Londonu visi te dni 11.000 slik na razstavi, k: jo je priredila Kraljevska akademija" vsem, ki se v Angliji ukvarjajo s slikanjem. V Italiji mrgoli galerij in razstavišč. V samem Trstu lahko slikar razstavlja na dvajsetih krajih. Radio, televiz:ja in tisk neprestano poročajo o razstavah. Slikanje je postalo množičen pojav. Vendar to ni vedno prava umetnost. Po večini je izpolnjevanje prostega časa in žal premnogim, predvsem postranski vir dohodkov. «Mnogi so poklicani, a malo je izvoljenih.* Ta biblični rek je še vedno veljaven. Zlasti za slikarje. Med redke izvoljence pa prav gotovo spada Avgust Černigoj, ki mu v Trstu muzej Revoltella posveča veliko antološko razstavo v palači Costan- im iimiiiiiiiiiiiM n iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii minil DEVETEGA JULIJA SE BODO ZBRALI MATURANTI Zadnje šolsko leto tolminskega učiteljišča in idrijske realke Leto 1927 je bilo za slovensko kultuimo-prosvetno življenje na Primorskem najbolj usodno. Tako' se letos spominjamo petdesetletnice množičnega razpuščanja slovenskih prosvetnih in kulturnih društev in ustanov. Po nalogu iz Rima naj bi bilo- to barbarsko delo opravljeno do konca leta. Toda leto 1927 ne označuje le konec razgibanega in razvejanega kulturno-prosvetnega delovanja našega ljudstva, temveč padajo prav v to leto tudi zaključni u-darci proti slovenski šoli. V tem letu so odrekle oblasti v Trstu dovoljenje za otvoritev slovenskih zasebnih vrtcev. Ti vrtci, oziroma njihove vrtnarice, so morale namreč vsako leto na novo prositi za dovoljenje za poslovanje vrtcev. Slovenska osnovna šola je ugašala že od šolskega leta 1923-24, ko je zloglasni Gentilejev zakon določil postopno uvajanje italijanskega učnega jezika. Po tem zakonu bi morali v šolskem letu 1926 27 poučevati v slovenščini še v četrtih in višjih razredih. Toda štirirazrednice, zlasti pa še višjeorganizirane šole, so bile bolj redke in premeščanje slovenskih učiteljev v stare pokrajine, njihovo odpuščanje, predčasna upokojitev starejših in preganjanje najbolj zavednih šolnikov, je pospešilo popolno poitalijančenje slovenskih šol. Vzporedno z osnovnim šolstvom pa je jemalo konec tudi skromno slovensko srednje šolstvo. Idrijski realki so leta 1923-24 odvzeli nižje j-azrede, jih preselili v Videm in jih priključili italijanskemu tehničnemu zavodu. Toda ti odtrgani razredi so bili leta 1927 popolnoma ukinjeni. Tudi njihova matična šola v Idriji, kateri so bili odvzeti, je s poslednjo maturo v juliju 1927 prenehala obstajati. Tolminskemu, učiteljišču je odsekal dotok življenjske moči kraljevi dekret štev. 2499 z dne, 23. oktobra 1925. Štirje nižji razredi tega učiteljišča so bili s tem odlokom odvzeti slovenskemu učiteljišču in spremenjeni v italijansko nižjo gimnazijo. Sicer tudi preostali višji razredi z odsekanimi koreninami niso bili več sloven sko, temveč vedno bolj utrakvi stično učiteljišče, še tri mature je imelo. Letos praznujejo, petdesetletnico svoje mature predzadnji tolminski učiteljiščniki. Pridružili se jim bodo tudi učiteljiščniki zad nje mature (1928). Prav gotovo pa se bodo tem jubilantom priključili tudi oni tovariši, ki so maturirali v letih od 1923 do 1926, Izkušnje prejšnjih let namreč kažejo, da se tolminski učiteljiščniki prav radi sestajajo ob takih juhi lejih. V majhnem Tolminu, ki je spremljal življenje dijakov s simpatijo, se je študentovska druščina tesno povezala v precej homogen kolektiv, kar se odraža tudi ob jubilejnih srečanjih. Tudi letošnje srečanje, ki bo v soboto, 9. julija, v Tolminu bo gotovo obdržalo tak značaj zbora vseh maturantov od 1923 do 1928! D. P. zi. In to povsem zasluženo, kajti leto 1977 bo zapisano v zgodovini zamejskega slikarstva kot dokončni cilj več generacij naših domač h slovenski! slikarjev, da se jim Uidi uradno prizna visoki prispevek v bogatenju tržaškega slika-stva ob soustvarjanju njiho vib italijanskih tovarišev. Černigojevi razstavi bo namreč to poletje sledila še razstava del Lojzeta Spacala na tržaškem gradu. V res krasnem katalogu razstave, k; sta ga v treh jezikih uredila kritik Tullio Reggente in slikar Edvard Zajec, piše v uvodni besedi znani tajnik Beneških bienalov Umbro Apollonin, da je Trst, če-p~av je med prvimi italijanskimi mesti sprejel futurista Marinettija, bil napram avantgardi konservativen air riepOzoreri. Po našem mnenju pa ne samb tc, ampak celo sovražen, ko je šlo za dela naših slikarjev. Tako je satirični tedn:k «Marameo» ob razstavi sindikata leta 1927, na kateri je Černigoj kot prvi prikazal v Italiji skupino kon-struktivistov (Carmelich, Stepan-cč in Vlah) le te označil kot štiri mačke, ki naj prej kot spremenijo svet s konstruktivizmom, raje spremene svoje priimke. Spacapjinovo, danes tako slavno plastiko Pilonove glave, pa je ponazoril v kari katuri s prašičjo glavo na krožniku s hrenom. Da bi odvrnil bogataša advokata Giorgiadisa od nakupa Pilonovih olj, je le-tp z zlobno besedo in karikaturami obsceno osmešil. Vse to skozi tri številke, vse tri tedne, kolikor je trajala razstava. Posredno se. je spravil tudi nad kiparja Goršeta, katerega glavo je modeliral Bidolli, ter to delo označil kot «id”ocefalo» - vodeno glavo. Če takim okoliščinam pridamo še politični pritisk, potem se ni čuditi, če smo se do leta 1931 izselili prav vsi slovenski likovniki. Ostal je le Černigoj. In temu dejstvu se ima tržaško slikarstvo za hvaliti za popestritev svojega bogastva, ki ga tako obilno podaja ta antološka Černigojeva razstava. Njeno pravilno oceno in opis bi mogla podati le zajetna monografija, ki pa do danes še ni našla založnika. Priznati pa moramo, da je ogled razstave mikavno prijeten in obenem poučen po mnogo-stranosti najrazličnejših artizmov, saj se pred nami zvrsti v celoti stnijanje petdesetih let sodobne likovnosti. V oljih, risbah, tuširan-kah, jedkanicah in lepljenkah, lino in lesorezih, na kratko, v vseh slikarskih tehnikah, izstopajo v Černigojevih delih ekspresionizem in svojstvena mešanica poznoim-presionistične in fovistične barvitosti, postkubistično geometrizira-nje, nadstvamost in povojni socialni realizem in nat. še abstrakt-* nost in informalrost, reliefna po-limateričndst in obnavljanje konstruktivizma, ki ga bodo v Čemi-gojčVi začetni fazi [»dali šele na posebni razstavi v Ljubljani. Kljub temu je za poznavalca razstava dovolj enotna ;x> pronicanju umetnikove bistvenosti v vsakem delu, saj je navzlic vsemu možno najti razvojno povezanost iz prehoda ene struje v drugo, čeravno je bilo področje Černigojeve ustvarjalnosti vedno zelo razgibano. Kot nam ga prikazuje razstava, je bilo to pravzaprav nekako prehitevanje uvajanja na Tržaškem v svetu porajajočih se novih slikarskih tokov. Ta izrazna mnogostra-nost morda r.: všeč nekaterim kritikom, ki premalo upoštevajo da je globlja lastnost in g balo Černigojeve narave, namreč lastnost vzgojitelja in posredovalca likovne u metnosti mladim naslednikom, nadaljevalcem tržaškega Slikarstva. Saj je skoro vsem našim slikarjem, ki danes delujejo v Trstu, od Spacala do Marjana Kravosa naravnaval začetne korake v slikarstvo in vlil ljubezen do njega množici naših srednješolcev. Odtod tudi čudovita, pestra živahnost, ki jo občutimo ob ogledu razstave, ki ni dolgočasna, kot take, kjer se v vseh delih ponavlja preveč po- udarjena osebna svojskost izraza, ki pa je v premnogih prima -kih le »tovarniška znamka*, za določen način slikanja, da g' more slikarjev galerist komercialno uspešneje izkoriščati. * Način Černigojevega življenja pa dokazuje, da je slikal iz notranje in ne toliko iz fizične potrebe do bogatenja. V knjigi »Umetnost v Primorju* ga je dr. Stele najtoč-neje označil: «življenje mu je bila trda šola. a se je z vztrajno borbo dokopal do vloge' enega najuglednejših umetnikov svojega rodnega mesta. Za nas pa je toliko bolj dragocen, ker je tudi pod najtežjimi pogoji ostal zvest svojemu narodu.* Milko Bambič u tUtj J ;r^ (5 * A4. ii iLumiiiin milili n tmit iiiiin m nuni mlin ifitiiiitiiiiii t umu lun m n imun n •l|IMmi|mMMI,lllllllll|„„ll| kih, saj ga je ob sedemdesetletnici — pred skoraj dvema letoma — urednik «Primorskega dnevnika* počastil z daljšim izvlečkom iz njegove življenjske poti. Omeniti moramo pa vsaj nekaj mejnikov — tudi zato, da razumemo ustvarjalno pot in namene — začenši od 11. julija 1905. leta dalje, ko se je Drago Pahor rodil v Skednju zidarskemu mojstru Milošu in gospodinji Mariji, rojeni Čok, s Kolonkovca. Publicistično se je začel uveljavljati že kot dijak tolminskega učiteljišča, pisal je v dijaška glasila; kasneje je kot učitelj v Barkovljah in pri Sv. Jakobu pisal v primorski tisk, zlasti v «Edinost*. Kot mnogi Primorci se je podal na pot emigracije; učd je na Sv. Planini nad Trbovljami in deset let služboval nato v Trbovljah. Svetovno vojno je burno preživljal kot pregnanec v Srbiji in na Hrvatskem, da je nato pričel partizaniti v Beli krajini in nato sredi leta 1944 prišel v Srednjeprimorsko 'okrožje kot šolski nadzornik. Tudi v Jugoslaviji je nadaljeval s publicističnim in književnim delom, med borbo pa je pisal tudi za partizanski tisk. Po vojni ga srečamo med organizatorji šolstva na Tržaškem in je do svoje upokojitve leta 1965 opravljal nekaj pomembnih nalog. Danes je še vedno aktiven kot načelnik odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici: Njegovo publicistično delo je po letu 1945 zadobilo še večji obseg. Pisal je predvsem o problemih šolstva za «Primorski dnevni k», «Ljudski tednik* in druge tržaške publikacije. Nekaterim izmed teh je bil odgovorni urednik. Njegovo publicistično delovanje je bilo izredno, saj je na primer samo v »Primorskem dnevniku* leta 1950 doseglo skoraj sto naslovov.' Sredi petdesetih let se pričenja Pahorjevo tematsko zanimanje za aktualne probleme (zlasti šolstva) dopolnjevati, obrača se čedalje bolj k zgodovini in razvije se v pravega zgodovinarja. Svojo usmeritev naznani z nekaterimi jubilejnimi članki kot ob 50-letnici usta- V četriek so na pobudo na.ij.,osne ustanove za spoznavanje slovenskega jezika in kulture priredili predstavitev Cankarjevega «Hlapca Jerneja* v italijanskem prevodu Arnalda Bressanija illlIIMIIUini»IIIIIIIMIIIIIIIMIIIIIfllMIIIIIMIIIIIIIIIIII««llllinilllMIIIIIM»llllllll»l**IIIIIHI»lllll|ltlllllinillMMM»lllllllll|»||||»IIM|iimillMIIIIIHI»IMlHIIMI»lllllllllllllll»l»lllllllIIIIIMIIIIllllllMIIMllll|lllllllllllllllll»lllM|llllll|||||||||||ini|||M|||ll!lllllllill»ll»ll»imilllllHH||||||||||ni|| «SKDANC» revije OB PRVEM POGANJKU DIJAŠKEGA LISTA LSD Izšla je prva številka LSD, to je Lista slovenskih dijakov. Dijaki so izdali list v Trstu in, kar je važno, v lastni režiji. List sem prebral z zadovoljstvom, nameravam ga oceniti, čeprav ne bo ocena redovalnica. Nekateri prispevki so boljši drugi slabši, ne boni pa navajal imen pridnih, soj list noče biti cvetnik najboljših prispevkov, to pomeni, da Idhko vanj pišejo tudi dijaki, ki nimajo desetice v leporečju. /H --j Q~ rN 0dr7ob JO I ,0' /Ij&ri 'i. ../s 'Y' \L CA i. ■ nt.itmM Ljudje si najprej želimo sladkorček, zalo bi v začetku ocene zapisal, kaj je po mojem mnenju v LSD — dobrega. V našem (zamejskem) prostoru smo bili vajeni takšnih dijaških glasil, ki So bila z rožicami posuta. Literarne vaje (niti ene od številnih zaslug jim ne jemljem) so uvedle čisto določen način pisanja in kulture (predvsem literarne). Že jezik Literarnih vaj je signal določene u-smerjenosti; uglajeno izražanje, čistoča, mišljena kot odklanjanje vsega profanega duh besede, ki najde svojo najmehkejšo blazino v leposlovju, govorijo o klasični šoli, ki vidi v jeziku svetišče vsega lepega in plemenitega. Tudi vsebine prispevkov s bile pritajeni in navadno neizzivalne. Osebno sem bil trdno prepričan, da vse to ne odraža sveta mladih. Čudno se mi je zdelo in se mi še vedno zdi, da razne literarne avantgarde niso našle v Literarnih vajah svojega prostora. Mladi pisci so izražali bolj «priučene» misli, čustva, odnos do sveta n literature, kar jih je veselilo in bolelo so obdržali zase. Tudi kak drug dijaški list (nekaj poskusov je le bilo) se je težko otresel omenjenih shem. Pisci LSD so želeli kalupe razbiti, vrsta sestavkov kaže, da se mladi skušajo otresti idiličnih «naood», ki so konec koncev samo še leporečje. Dijaki pišejo o politiki, šoli in 0 tistih osebnih problemih, ki so splošni, prisotna je želja po izzivanju. Jezik boljših prispevkov noče biti svetišče, odpira se izražanju iz ulice, včasih celo osmice. Vsebina: večina člankov govori o šolskih vprašanjih, saj je list nastal v ognju zasedbe. Zanimiva so razmišljanja o ženskem vprašanju; osebna izpoved je močnejša od gesel. Sploh želi biti list oseben. V nekoliko anarhični podobi lovi razburkane misli in čustva mladih. List skuša biti, razen kakšnega članka, čim bolj resničen, izražati hoče to, kar se dogaja v šoli, v družini, med fantom in dekletom, v organizacijah. Noče se meriti z literariiimi klasiki. Vse to je zelo dobro za naš kulturni in ne samo kulturni prostor. Dejansko ne potrebujemo papirnatih marjetic, nekaj žebljičkov je treba posuti na poti uglajenega sožitja (z družbo in sosedom). List slovenskih dijakov ima seveda tudi napake, okorna slovenščina je ena izmed hujših. Desakra-lizacija je dobra stvar, vendar se je ne smemo lotiti s slovničnimi napakami in grobimi stilističnimi nerodnostmi, če tako počnemo, lahko postane desakralizacija alibi za neznanje . .. Upam v boljšo slovenščino, kot upam tudi v to, da bi dijakom ne zmanjkalo zagona. List potrebuje organizacijo in tudi organiziranost (prispevke je treba smotrno urejati v neko celoto). Spontanost je lepa stvar, vendar sama daleč ne pripelje. No, to ni očitek, ampak drobna pridigica pridigarja, ki mu ni vseeno, če dijaki imajo sve, lisi ali ne. Tudi obljubo, da si bo list širil krog bralcev in sodelavcev, razumemo kot obvezo. ' Ace Mermal ja Kriška mladina v okviru domačega prosvetnega društva «Vesna» je začutila pred meseci potrebo, da bi izdajala neko gladilo, ki naj bi Križane bolj kot doslej zainteresiralo za velike in male probleme, ki tarejo vas in vaščane, jim nudilo informacije o delovanju vseh kriških kulturnih in političnih, športnih in drugih organizacij. Odbor, ki je nastal iz te potrebe, je odraz teh teženj, zato je izven vseh strankarskih struktur in hoče delovati le v korist razvoja in napredka vaške skupnosti. Tako nekako so se nam predstavili v spremnem pismu robudniki lista «Skdanc*, ki se je v predmaj-sk-h dneh predstavil že drugič o-ceni vaščanov in seveda tudi naši. ?! m • • 7*i 'Sit 0 'VaV.-1 'I - V- J %- f.i- % J Prvič: pobuda je vredna vse pohvale, ker odraža živ interes mladih (in to je zlasti važno) za aktualna vprašanja, ki niso vprašanja samo Križa, pač pa vse slovenske skupnosti v našem zamejstvu in končno tudi družbe, v kateri živimo. Drugič: Križ je velika vas«z mnogimi problemi in prenekate-rimi predsodki. Mladi jih morajo premostiti z aktivnim zavzemanjem in zdravim kritičnim pristopom. Povedati resnico, pa čeprav na o-koren način, je vedno boljše, kot 'nekaj zamolčati. Tretjič: aprilska številka, ki je pred nami, je po obsegu s>:cer skromna, po vsebini pa kar zanimiva in spodbudna. Že uvodni sestavek, ki opozarja Križane na važnost vpisoVanja otrok v slovensko šolo in na nevarnost pred asimila torsko urbanizacijo vasi, dokazuje, da pobudniki lista dobro verlo, kje so kočljiva vprašanja vaške skupnosti. Sestavek z naslovom »Zakaj?* sega v vaško starožitnost ob Skdancu, sestavek «Tržačani in Kras* z dodatkom «Kras je naš!» pa v sedanjost, ko se nam pod lažnimi ekološkimi gesli ponujajo novi «brambovci» Krasa, istočasno pa nimajo do našega Krasa in še manj do njegovih slovenskih ljudi, nobenega obzira, niti ekološkega in še manj narodnostnega. ■ Drugo (z izjemo članka o domačem športu) je drobiž, važen pa je poziv za pomoč domačemu društvu «Vesna». četrtič: uredniški odbor sestavljajo: Sa. tor (urednik), Danilo, Miran, Suzana, Katjuša, Boris in Marta. ^ l. k. novitve učiteljskega društva za Trst in okolico (.Jadranski koledar 1956), o sedemdesetletnici šole pri Sv. Jakobu (Jadranski koledar 1958) itd. Iz teh prvih p^segrv v problematiko, ki ji je še dan; s nadvse zvest, nastajajo pomembne razprave, izmed katerih je gotovo zelo izvirna o šolstvu v Beneški Sloveniji (Jadranski koledar 1966), o tisku za šole med NOB na Primorskem (Jadranski koledar 1971), o šolstvu na Ka-tinari (Jadranski koledar 1972), o začetkih šolstva v tržaški okolici, zlasti v Skednju, razpravo je napisal kot soavtor s sinom Samom in je izšla tudi separatno, 1971). Dve daljši razpravi pa sta postavili resnične temelje za zgodovino primorskega šolstva. Prva, ki je izšla v ljubljanskem zborniku ob 100-letnici uvedbe splošne šolske obveznosti na Slovenskem (1969), pa tudi separatno, in ob-sega nad sto strani (Pregled razvoja osnovnega šolstva ha zahodnem robu slovenskega ozemlja) je ob številnih parcialnih pregledih, prvi poskus, ki nam primorsko šolstvo predstavi od samih začetkov tja do dobe med obema vojnama. Delo je temeljito pisano in je avtor rabil tudi arhivske vire. Naslednja razprava je »Prispevki k zgodovini obnovitve slovenskega šolstva na Primorskem 1943-1945», ki je izšla v samostojne knjigi (Trst 1974, 126 strani), nadaljuje prejšnjo, desirano spregovori predvsem o razmerah na Tržaškem. Tudi ta razprava je pisana z vso potrebno natančnostjo in polnim znanstvenim pristopom. Svoje raziskave po zgodovini šolstva na Primorskem pa Drago Pahor ni zaključil, z delom nadaljuje in sicer za čas po letu 1945, ki je bil zlasti na Tržaškem dokaj buren. Delo je v teku in verjetno ne bo več potreba veliko čakati na objavo, ki bo zaključila zanimivo poglavje primorske zgodovine. Ob šolstvu, poglavitni Pahorjevi »temi*, pa vstopajo občasno tudi drugi raziskovalni interesi, zlasti povezani z jubileji. Ko so se leta 1968 na Tržaškem zvrstile proslave stoletnih jubilejev čitalnic v nekdanji tržaški okolici, se je škedenjski rojak Pahor temeljito lotil naloge, ki mu jo je jubilej ponujal. Uredil je jubilejno publikacijo o škedenjski čitalnici, zanjo je prispeval temeljit in obsežen članek o prosvetnem delovanju v Skednju skozi zgodovino. «Prosvetni zbornik* (1970), ki je prav tako proslavljal čitalniške jubileje, je tudi plod Pahorjevega urednikovanja. Za to publikacijo je prispeval članek o kulturno-prosvetnem gibanju skozi zgodovino med primorsko mladino. Te-.meljito uredniško delo je največ doprineslo k originalnosti in izjemni uporabnosti te knjige. Zadnji uredniški Uspeh Draga Pahorja pa je zbornik razprav na tematiko iz narodnoosvobodilnega boja »Boj za svobodo* (Trst 1975). Tudi za ta zbornik je napisal daljšo razpravo o- Skednju v dneh vstaje leta 1945. Želja urednika, da bi zbornik postal periodičen, se še ni uresničila, a more Pahorjeva zavzetost doseči tudi takšen cilj. Zadnjih petnajst let se Drago Pahor posveča predvsem zgodovini. Pri tem pa ne nastopa le kot prinašalec novega znanja o preteklosti, marveč deluje tudi kot ocenjevalec historiografskih dosežkov zlasti italijanskih avtorjev. Njegovo kritično obravnavanje se prizadeto sooča s preteklostjo; o-cene, ki jih objavlja v »Primorskem dnevniku*, so temeljite in ne skrivajo obširnega znanja njih pisca. Poseben odnos goji Pahor do zgodovine narodnoosvobodilne1 ga boja, tudi zato, ker dogodke kot aktivni udeleženec dobro pozna. Tudi znanju o narodnoosvobodilnem boju želi doprinašati z o-riginalrvmi prispevki in z vso po-trebnp natančno scjpštljivostjo. Zaustavili smo se le pri objavah Draga Pahorja, ki so gotovo najbolj otipljiv . in dostopen rezultat raziskav. Njegovo delovanje v odseku za zgodovino NŠKT bi lahko zaslužilo samostojno predstavitev. Aktivni upokojenec neugnano snuje, uresničuje številne pred leti zasnovane načrte in ustvarja močan center za zgodovinska proučevanja med Slovenci v Italiji. Svoje poslanstvo u-veljavlja zlasti tam, kjer se načrtno goje tradicije NOB (organizatorsko delo med tržaškimi aktivisti NOB, delovanje pri aktivistih Srednjeprimorskega okrožja). široko poznavanje problematike vselej naleti na primerne odjemalce, uporabnost Pahorjevega znanja je vsestranska in komurkoli nesebično ponudena. To njegovo lastnost znajo ceniti vsi, ki so bili deležni njegovih nasvetov in pomoči odseka, ki ga zavzeto vodi novim nalogam naproti. Branko Marušič NEDELJA, 15. MAJA 1977 PONEDELJEK, 16. MAJA 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 12.15 Kmetijska oddaja 13.00 Dnevnik — OB 13. URI 13.30 Dnevnik — vesti 14.00 TEKOM NEDELJE 14.30 Disco ring 15.20 Pozor na ona dva 16.30 Na moj način . . . 17.45 in 18.55 Nogometno/ prvenstvo 19.00 POLČAS NOGOMETNE TEKME 20.00 DNEVNIK 20.40 Kdorkoli si, TV priredba 21.50 Športna nedelja 22.50 Napoved programa in DNEVNIK Drugi kanal 12.30 Risani film 13.00 Dnevnik 2 — OB 13. URI 13.30 ONA DRUGA NEDELJA 15.45 Športni dogodki 18.15 POLČAS NOGOMETNE TEKME 18J15 Nedosegljivi 19.50 Dnevnik 2 — ODPRTI STUDIO 20.00 Športna nedelja 20.40 PRI BELEM KONJIČKU, opereta 21.55 Dnevnik 2 — DOSSIER 22.50 Dnevnik 2 — ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.10 Slovenski oktet 9.25 Balzac: BLIŠČ IN BEDA KURTIZAN 10.25 Sezamova ulica 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 DNEVNIK 14.55 Križem kražem 15.05 TITO, DRŽAVNIK MIRU 15.45 Beograjska pomlad 16.55 Od vsakega jutra raste dan 17.45 Ali Baba in 40 razbojnikov 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 S. Sanic: MORAVA 76 21.35 DNEVNIK 21.50 Spekter 22.00 Športni pregled Koprska barvna TV 19.30 Otroški kotiček 20.15 Stičišča 20.35 ZGODBA O GLENNU MILLERJU. film 22.10 RUDNIK JE NAŠ, TV drama Zagreb 13.50 Gledalci in TV 14.20 LEVINJA ELZA, film 20.00 VEČ KOT IGRA - TV nad. TRST A •8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Vedri zvoki; 10.30 Orkester; 11.05 Madinski oder; 12.15 Glasba po željah; 13.15 Slov. ljudske pesmi; 13.35 Klasično; 14.05 Operete; 15.00 šport in glasba. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30. 20.30 Poročila; 10.30 Dogodki in odmevi; 10.45 Glasba in nasveti: 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.05 Glasba po željah; 15.30 Koncert; 16.00 Umetnost in način življenja; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 Glasba po željah; 18.00 Primorska poje; 18.30 športna nedelja; 20.40 Rock party; 22.45 Plesna glasba. SLOVENIJA 5.00, 7.00, 9.00, 12.00, 19.00, 22.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja; 7.15 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Igra za otroke; 8.44 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Karavana melodij: 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.15-13.00 Glasba po željah; 13.20 Nedeljska reportaža: 13.45 Orkester in zbor Jerry Wil-ton; 14.05-18.50 Nedeljsko popoldne; 17.50-18.16 Radijska igra; 19.35 Lahko noč, .otroci!; 19.45 Glasbene razglednice: 20.00 V nedeljo zvečer: 22/20 Skupni program JRT; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesna glasba! 00.05 Orkestrske miniature; 00.30 Pop, rock, beat; 1.03 Če še ne spite...: 2.03 Blues v pozni noči; 2.30 Zvoki godal; 3.03 Plošča za ploščo; 3.30 Serenada po polnoči; 4.03- 4.30 Lahke note velikih orkestrov. ITALIJANSKA TV Prvi kanal .12.30 Argumenti 13.00 Knjižna oddaja 13.30 . DNEVNIK 14.00 Oddaja iz parlamenta 17.00 Ponedeljsko srečanje 18.00 VZGOJNA TV V SZ 18.30 Glasba in šport 19.00 Reklama v občilih 19.45 Almanah 20.00 DNEVNIK 20.40 Bil sem vojni ženin, film 22.45 SREČANJE S SODOBNIKI Ob koncu DNEVNIK Drugi kanal 12.30 Gledališče in prireditve 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.30 Otroštvo danes 17.00 TV FILM 18.00 Laboratorij 4: Fototeka 18.25 Parlament in šport 18.45 Folklorna skupina 19.10 Prigode Robina Hooda 19.45 Dnevnik 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 IL CAVALIERE Dl MAI-SON ROUGE, zaključno nadaljevanje 21.55 Zasebno življenje Romea in Julije 22.55 Vidim, slišim govorin, Ob koncu DNEVNIK JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 14.10 TV ŠOLA 17.05 Vrtec na obisku: Obisk v mestu živ žav 17.20 Človek in zemlja. 17.50 Obzornik 18.05 ZDRAVILA, ČLOVEKOV PRIJATELJ IN SOVRAŽNIK 18.30 Dogovorili smo se 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.05 Josip Broz Tito — Borba in ra:voj KPJ med obema vojnama 20.55 S. Pavič: Na poti izdaje 22.10 DNEVNIK 22.25 Kulturne diagonale Koprska barvna TV 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 Jack Pamell Show, zabavno-glasbena oddaja 22.10 Baletni večer: Mračni preludij in Passagaglia Zagreb 20.50 JOSIP BROZ TITO 20.55 DRAMA 21.55 Mozaik TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 15.30, 18.00. 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro;, 8.05 Tjavdan; 9.40 Koncert; 10.05 Predpoldanski omnibus; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Glasbeni almanah; 14.05 Roman: 15.35 Klasični album; 16.15 Melodije; 17.05 Simf. koncert; 17.45 Lahka glasba; 18,15 Čas in družba; 18.25 Slov. zbori. KOPER 6.30. 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.05 Glasba za dobro jutro; 8.35 Strani iz albuma; 10.45 Glasba in nasveti; 12.05 Glasba po željah; 14.10 Plošče; 14.45 Orkester Argelli; 15.00 Življenje v šoli; 16.45 Operne uverture; 17.00 športni pregled: 17.15 Poje Ditka Haberl; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.35 Zbori; ,20.00 Jazz; 21.35 Operna glasba. SLOVENIJA 6.00, 8.00, . 10.00, 12.00, 14.00, 19.00, 22.00 Poročila; 6:20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Beseda na današnji dan; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Svet pravljic in zgodb; 9.20 Izberite pesmico; 9.40 Vedre melodije; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Za vsakogar n.ekai; 12.10 Revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe: 14.05 Pojo zbori; 14.30 Glasba po željah; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Naši znanstveniki; 16.00 «Vrtiljak»; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.05 Iz tuje glasbene folklore; 18.25' Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Ansambel Lojze Slak; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Giuseppe Verdi: «Macbeth», Jlfi. TELEVIZIJA OD 17. DO 21. MAJA 1977 TOREK, 17. maja 16.00, 14.00 in 16.05 TV šola; 7.05 Zajček v škripcih; 17.25 >an Tau, film; 17.55 Obzornik; 0.10 Moji gosti: Arsen Dedič; 0.40 TV trimški tešit; 19.30 Dnev-lik; 20 00 Borba in razvoj KPJ ned obema vojnama; 20.55 I. Jergman: Iz zakonskega življe- ija; 21.45 Dnevnik; 22.00 Kon- KOPRSKA BARVNA TV 18.30 Odprta meja; 20.00 Otroki kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 innada Brancaieone, film; 22.20 Virtualna tema; 22.40 Narodna ;lasba. SREDA, 18. maja 8.1C, 9.00. 14.10 TV šola; 17.00 leklica- Delfina; 17.15 Deževni lan; 17.40 Obzornik; 17.55 Na icdmi stezi: 18.30 Glasba takšna n drugačna: 19.15 Risanka; 19110 »nevnik; 20.00 Josip Broz Tito. II. del; 20 55 Čuvaj plaže v zim-kem času, film; 22.20 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 18.55 Otroški kotiček; 20.15 ioevnik: 20.35 Portret maršala rita; 21.10 Zvezde gledajo z ne-)a, 4. del; 22.00 Nogomet; SZ -vladžarska. ČETRTEK. 19. maja 8.00. 9.00. 9 30, 14.00, 15.00 TV ,ola: 15.35 Nogomet; Radnički -ludučnost: 17.35 Colargol, lutke; 17.55 Obzornik: 18.05 Mladina /radi, dva filma; 18.45 Staubrin-ger Popovič: Zgodba o Titu; 16.16 Risanka; 19.30 Dnevnik; rO.OO Josip Broz Tito IV del; >0.45 Variacije, nanizanka: 21.15 \fi meri seboj; 22.15 Dnevnik: !2 30 Miniature. KOPRSKA BARVNA TV 15.35 Nogomet; Radnički Bu dupnost; 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Vohuni proti svetu, film; 21.55 Hutovo, dok.; 22.25 20 minut z . . . PETEK, 20. maja 8.10, 10.00, 14.10 TV šola; 17.10 Križem kražem; 17.20 Pisani svet; 17.55 Obzornik; 18.10 Jug. folklora; 18.40 Mozaik; 18.45 Izbira študija: Montanistka; 19.30 Dnevnik; 16.55 Notranjepolitični komentar; 20.00 Propagandna od daja; 20.05 G. Prosperi; Michelangelo; 21.10 Ob 35-letnici smrti Tomšiča; 21.50 Skrivnosti kuhar skih mojstrov: 21.55 Ulice San Francisca: 22.45 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 II gigante di New York, film; 22.25 Likovni nok turno. SOBOTA. 21. maja 8.(K) Colargoh 8.15 Delfina in Zvitorepka; 8.30 Mucin rojstni dan; 8.45 Mladost na stopnicah 8.15 Človek in zemlja, film: 9.45 Izbira študija in poklica; 10.15 Partizanski sanatorij: 10.50 G Prosperi: Michelangelo; 14.25 No gomet: Zagreb Sloboda; 17.20 Obzornik; 17.35 Desant na Drvar, film: 19 15 Risanka: 19.30 Dnev nik; 20,00 Zbogom Coiumbus. film; 2130 Dnevnik; 22 25 Košar ka: Jugoslavija Brazilija. KOPRSKA BARVNA TV 14.25 Nogomet: 17 50 Košarka 19.30 Otroški kotiček;, 20.15 Dnev nik; 20.35 Poslednji Mohikanec. III. del; 21.25 Na poti izdaje, 1 del; 22.45 Jaz. ljubezen, film. KRAFTVVERK Trans Europe Express (CAPITO;, 3C 064 82306) či in so trenutno tudi v Wirrnk vel.ia predvsem za k Dj ,.ca Drija in Andreisa. ki so 1) g0ilja^' že preimenovali «dvojč-v primerjavi z mnogo \ p 'm napadalnim parom To-* j Praziani - Pulic Dejstvo pa k' /Jta tržaška" napadalca skupil) ie2la 20 zadetkov (vsak po Sl K;aja se torej zanimiv hoj jS “Pl)om in1 Andreisom za osvojitevi S® mesta na lestvici naj a’ , . tržaških strelcev. Prav v -9w Pa imata oba izjemno pri-'Sčg da se zopet vpišeta med Pfni * Clodiasottomarini ne bo i «^'1 branilec De Luca ki se rini (It.) 12, Angel Nieto (šp.) 10. Razred do 125 ccm: Pier Paolo Bianch' (It.) in Eugenio L.azzarini (It.) 27, Anton Mang (ZFN) 23 Razred do 250 ccm: Walter Vil-la (It.) in Christian Sarron 'Fr.) 15, Patrick Fernandez (Fr.) in Aki hiko Kyohara (Jap.) 12. Razred do 350 ccm: Johrvny Ce cotto (Venez.) in Takazumi Kata yama (Jap.) 15, Victor Palomo (Šp.) in Giacomo Agostini (It.) 12. Razred do 500 ccm: Barry Shee-ne (Vel. Brit.) 30. Steve Baker (ZDA) in Pat Hennen (ZDA) 22. KOLESARSTVO dl. POKAL LONJERJA* Na današnji mednarodni dirki bodo končno slavili domačini? Veterani Adrie niso imeli namreč doslej dokaj sreče ■ Dosedanji zmagovalci nedeljskem srečanju huje S N0Val in bo dalj časa odso-Nch!eRov° mesto bo prevzel mto-* Drvi ra.ldi. ki bo tako prvič igral C ek'P‘- Si(,nVa drugače ostala nespre-S j3- Igrali bodo torej: Barto-Huhetta' Zanim; Berti, Schi. «?Wnticolo; Andreis, Fontana, ‘temini, Franca A. K. ^ClKLIZEM danes v imoli J8i najboljši (a brez Cecotta) 1 ~~ Danes bo, v Imo- 4ii p® vožnja SP v motocikli-Sj 7®. VN narodov. Na dirkaln’ ?'i v..ln° Ferrari se bodo pome-Snvi naiboljši dirkači, z izjemo '' djj'13 Cecotta, ki še ni okreval Sin?1 na VN Avstrije. Pred da-SmP1 dirkami, so lestvice raznih Paslednje: Ser 1 ^ 50 ccm: Herbert Ritt- Na 95 km dolgi in naporni progi bo danes startala mednarodna, kolesarska dirka veteranov za «11. pokal Lonjerja». Tekmovanje prireja kolesarski klub Adria iz Lonjerija, manifestacija pa je praktično last celotne vasi in tudi' Katinane in številnih ljubiteljev kolesarstva, ki so tudi letos ogromno ptispevali za čimboljši uspeh te tradicionalne manifestacije. Tako je to letos že druga velika kolesarska mednarodna dirkaj ki jo prirejajo lonjerski športni delavci. Po ogromnem u-spehu, ki ga je 6. marca imela mednarodna dirka amaterjev za «1. Trofejo ZSŠDI», ko se je v tej majhni vasici zbralo skoraj sto najboljših amaterjev iz Italije, Jugoslavije, Švice in ZRN, bo danes v tej majhni vasici tik tržaškega iiiiHiiiiiiiiiifi nuni, IHUIČ! ŠPORTNE VESTI NA ZADNJI STRANI ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA ■< > H So ■ en H MALA PLANINSKA ENCIKLOPEDIJA 1. Izberemo si cilj, ki mu bomo po izkušnjah telesno in duševno kos. Upoštevati moramo telesno in duševno sposobnost popotnih lova rišev. Najmanj en član skupine mora dobro poznati izbrano smer in pot. ■ 2. Vsak udeleženec izleta' v pore naj bo uravnovešen , in vzdržljiv. Pretirano boječih in nerodnih oseb, kakor tudi pretirano podjetnih in tveganih udeležencev se naj skupina izogiba. 3. Udeleženci, člani skupine, naj v svoji sredi izberejo vodjo izleta, ki organizira podvig in skrbi za nemoten volek. 4. Vodja je oseba, ki ima zadosti izkušenj, dobro pozna smer po hoda, posebnosti in nevarnosti poti Kdor nima znancev, naj ne hodi sam po gorah; pridruži naj se izletu. ki ga organizira planinsko društvo ali pa druga družba. V GORE SAMO DOBRO OPREMLJENI IN OBUTI 1. Ko se odpravljate v gore. po-jklMfa da hrjstg pripnemo oblečeni 'm obuti, ne pozabite na zaščitno PflffiSžL. ^ ^ M* 2. OSsjto-* se m« močne, - trpežne gorske čevlje, ki zavarujejo tudi gležnje. Na podplatih naj bg pro - „ .................. filirana guma, usnje nepremočljivo. (ZRN) 15, Eugenio Lazza- Čevlje neguj po navodilih proizva- jalca. da bodo voljni in v vsakem primeru brezhibni. Uporabljajte debele volnene dokolenke. po potrebi pa še krajše vrhnje volnene nogavice. 3. Obleka bodi praktična, vrimer-no velika, ne pretesna niti ohlapna Krilo za hojo po gorah ni priporočljivo, ker lastnico premalo va ruje vred mrazom in drugimi vre mensjdmj neprtlikami. ■ Zoper mraz si pomagamo s toplo mpjico. Rabimo pa raje dva tanjša puloverja, kot enega debe lepa. 4. Pred močo pomaga pelerina iz nepremočljive tkanine ali polivinila. Upoštevajte, da se v opremi, ki ne diha. človek ne počuti dobro, ker se na notranji strani kondenzirajo telesne izparine in se zaradi slabega odvajanja telesne toplote še bolj potimo kot sicer. 5. Vse to in marsikaj drugega lepo shranimo v nahrbtniku iz nepremočljivega blaga ki ga ne more nadomestiti noben drug pripomoček. Nahrbtnik omogoča, da imamo ves čas hoje proste roke, v tem ga ni mogoče nadomestiti z različnimi torbicami, s torbami in s podobnimi z neudobnim' ali celo z nevarnimi nadomestili. 6. S kompmom in karto special ko si pomahamo d orientacijskih težavah, za nameček si z nujno pomočjo nemalokrat razjasnimo_ skrivnosti panorame, ki se nam odpira s kakega vrha ali grebena. predmestja spet živo, saj bi se moralo po predvidevanjih prirediteljev zbrati na startu okrog sedemdeset do asemdeset kolesarjev iz Veneta, Furlanije - Julijske krajine in iz Slovenije. Domači kolesarji niso imeli na tej manifestaciji doslej nikdar sreče, saj jim v desetih letih ni ni. kdar uspelo, da bi zmagali. Najbliže osvojitvi prvega mesta je bil kar tri leta zaporedoma, domačin Nino Maver, ki bo v letos že enajstič nastopil na lonjerski kolesarski dirki veteranov. Levji delež zmag so odnesli kolesarji iz Veneta, kokurenco pa jim delajo dirkači iz Lombardije. Pa poglejmo dosedanje zmagoval-le dirke za «Pokal Lonjerja*: 21. 5. 1967: Mario Zamprogna, ki je 70 km prevozil v 2.10’ s poprečno hitrostjo 32,297 km na uro 12. 5. 1968: Lavinio Billato, 68 km v 2 urah, 34 km na uro 18. 5. 1969: Lavinio Billato, 69 km v 1.56’, 35,689 km na uro 17. 5. 1970: Riccardo Azzano, 72 km v 1.58’, 37,741 km na uro 16. 5. 1971: Selvino Slevatico. 72 km v 2 urah, 36 km na uro 14 , 5. 1972: Pietro Aiardi, 85 km v . 2.07’, 40,157 km na uro 20. 5. 1973: Franco Pederno, 82 km v 2.10’, 37,846 km na uro 19. 5. 1974: Dino Zaramella, 80 km v 2.05', 38,400 km na uro 18. 5. 1975: Franco Bonilauri, 83 km v 2.05’, 39.840 km na uro 28. 5. 1976: Franco Bonilauri. 80 km v 2 urah, 40 km na uro Najdaljša, istočasno pa tudi najhitrejša dosedanja izvedba dirke je bila torej šesta, ko je Pietro Aiardi zmagal kar z devetimi minutami naskoka pred bratoma Laviniom in Renatom Billatom iz Padove. Do večjega razmaha je prišlo tudi leta 1970, ko je Azzano imel dve mi nuti in poj naskoka pred drugim. Večkrat pa se je dirka odločila v sprintu, toda nikdar niso na cilj prišli skupaj v boju za prvo mesto več kot trije kolesarji, potem ko je skoraj vedno imel odločilno besedo vzpon iz Boljunca do Ključa in nato še poldrugi kilometer ozke ceste do Lonjerja. Trasa dirke je letos za dobrih deset kilometrov daljša in bo merila 95 km, potekala pa bo takole: start v Lonjerju, nato v koloni do Ključa, kjer bo leteči start, nakar se bodo kolesarji podali na progo: Ključ — Bazovica — Padriče —-Trebče — Opčine — Prosek — Križ — Nabrežina Sesljan — Cerovlje — Mavhinje — Prečnik — Šempo-laj — Bajta — Gabrovec — Božje polje — Križ — Trbiška cesta — Bazovska cesta — Bazovica — Padriče — Trebče — Bani — Trbi- ška cesta — Ul. Brigata Casale — Naselje sv. Sergija — Domjo — Boijunec — Ključ — Lonjer. Start bo ob 14. uri, na cilj pa bi morali kolesarji prispeti okrog 16.20. R. Pečar AVTOMOBILIZEM INDIANAPOLIS, 14 - Na po- skusnih vožnjah mednarodne av tomobilske dirke «500 milj Indianapolisa*, ki bo 29 maja v istoimenskem ameriškem mestu, so že štirje dirkači presegli poprečno hitrost 200 milj na uro. To so Gordon Johncock, Mario Andretti, A. J. Foyt in Johnny Rutherford, ki je postavil nov rekord steze s poprečno hitrostjo 200.624 milj na uro (322,850 km na uro). HHi Na Kontovelovem turnirju v minib asketu so se udeležili tudi mladi košarkarji Sokola iz Nabrežine (na sliki: Sokolova ekipa s trenerjem Markom Oblakom) ................................................................................... >a,||'lllll||l,l||llll,llll|„l||ll|lllljlllll|||l|ll|,,ll|ialll||l|||||l|||||,||||t|l|l|l||||||1|l|||l||||MI|ll|||„M|lll,llllIHll|llll|,|llllllllalll|IIMI|l|tlllllll,,iaiIM|||t,,a,||,||||||,MI||||,|||||||||||||M|||m||1|f|||miMn||„ll||||||||||||| V NEDELJO. 29. MAJA, « OKVIRU PROSLAV 10-LETNICE ŠPORTNEGA DRUŠTVA POLET •l*oliod prijateljstva za značko Poleta» ^ odprtje novega kotalkališča z revijo «Pohod prijateljstva« vabljeni športniki in prebivalci z obeh strani meje - Na ^°talkarski reviji mednarodna udeležba - Veliki organizacijski in finančni napori I ^ d • ' f)avva ledna bo na Opčinah ve-Poletovci ■ se namreč na odprtje novega ko-A j® na Pikelcu, ki bo isto-V obst ■ prva Proslava desetletij va 5p'? openskega .športnega ijA l Priprave so v polnem teku LN Bt,j lepo vreme, tedaj oomo tt,..Soslvovali prireditvi — ali ^ tv, 'sno ur.reditvam — kakr- ^ Vld|too zlepa. k Dosipasl>too program ob stra-®Jrn<) raje. kaj se te dni, i a? Of>dinah. Prva ugotovi-C\lj j »o športniki in vse. kar k"! tt."P°rtnikov zbira, v rtekak-V v 'Pra.v 1.1 ene m stanju*, se \%ran,iu Pre(! «splošno mo-' 11 i *n Prepričani smo, da A ivRošne mobilizacije* tudi Ii Prej ne, čez teden dni Ai r)ii0t:iVo- Ko smo si namreč 3 Vihrali novi športni objekt V5 dei ’ smo lallko ugotovili. ilT ic j. i r ?a. $i> danes podvomimo 4 & tun- res bližajo koncu, ven-VAnp , res. da ie še dosti ne-Ka- Naj nam poletovci ne tli o V,Ce danes podvomimo v rwP,riean>e’ rla bodo vsa V ^ h.J(l.°*ie- 29. maja. res kon \ dobili ^e(udi bodo izvedli »spleti A ;zacijo». De.jstvo ie nam k št J® Prizidek slačilnic (ki feernbHe)’,s sanitarliami' k0 Vyda lr>onalnem stanju, da e- V žv,v!apcI-iava še ne deluje. vAa . 'altov, da okolica še ni 1 (*a ie še toliko drugih etobnih, a zato nič mani Š Z B O R 9 1977 Za Ponedeljek, 30. ma- ki, 19. , Dr Qbcni zbor. l'A, stadionu «1. maj*, ob prv»m in ob 20. uri v klicanju. Oi in SPD I- GRUDEN . .. AWT\a ! • In 12 J|jnlJa Vodeni praznik A farskem igrišču. JNp ipr,redu bo tudi športni *ns p,osna zabava - igral aaibel Iga Radoviča. važnih del, ki jih je treba dokončati. Kdo bo vse to napravil? In v tako kratkem času? Predsednik Poleta Egon Kraus je večri optimist. «Pridite 29. maja na otvoritev — pa boste takrat kritizirali!*, odgovarja na naša vprašanja. «Nfl Opčinah, a tudi v sosednih vaseh — na Proseku, Kon tovelu, v Repnu, Briščikiht pri Ba ni h, v Padričah, na Colu 'in v sa mem m ris tu imamo številne prijatelje, ki nam pomagajo in nam bodo v tei zaključni fazi še enkrat priskočili na pomoč. Predvsem so to starši kotalkarjev, a tudi drugih ne manjka. Edino, kar me skrbi, je dejstvo da imamo premalo specialistov, in sicer zidarjev, mizarjev, pleskarjev in podobuh nokli cev. Toda ne glede na to, sem globoko prepričan, da bodo dela čez 14 dni končana in to z udarniškim delom!* Tako pravi predsednik Poleta. Res smo radovedni, če je njegov optimizem upravičen in predvsem realen ali pa izhaja iz nervoze, ki se polašča ljudi v kritičnih trenutkih. (In na uho moramo povedati, da se nam je predsednik zde! kar precej nervozen, saj nas ni oova bil niti na običajno kavico...) Vsesakor pa je treba poudariti da so bili v zadnjih dveh ah treh mesecih napravljeni ogromni koraki naprej in četudi do odprtja kotalkališča ne bo vse nared, bodo obiskovalci lahko videli, kai se da z dobro voljo, s kolektivno pomočjo in predvsem z enotnostjo na praviti. Omenili smo že. da sovpada od prt je novega kotalkališča z desetletnico delovanja športnega društva Polet. V ta namen bodo poletpvci pripravili obsežen spored priredi lev. ki se bodo začele prav ta dan in končale 19 novembra, ko bo točno 10 let od ustanovitve društva Nekako logično bi bilo. da te' v zvezi z odprtjem kotalkališča tudi kakšna prireditev na novi ploščadi — in res se nismo zmotili. Pod predsednik Poleta Marčelo Malalan nam ie povedal, da bodo organi-rirali pravcato kotalkarsko revijo' mednarodnega značaja. Nanjn so namreč povabili skupine iz Tržiča Ronk, kotalkarje iz Štandreža, Sovodenj in Peči, Trevisa, Nove Go- rice, Trbovelj, Velenja in Ljubija ne, a tudi sami bodo nastopili v posebni točki. Poleg tega bo nastopil državni mladnski prvak Pavel Sedmak, v solistični točki pa bo gostovala še obsolutna državna prvakinja Laura Mestriner, ki je na zadnjem jesenskem svetovnem prvenstvu zasedla odlično tretje me sto. Obeta se torej velika prireditev, ki bo tudi zahtevala dokajšnje organizacijske napore (in finančne!). Toda podpredsednik Malalan pravi: «Ko smo bili v sili in no-trebi, smo se obrnili na domačine in druge prijatelje naše mladine, da nam na kakršenkoli način pomagajo. Naš odbor je sklenil, da se jim moramo oddolžiti in zato bomb napravili vse, kar je v naši moči, da bo kotalkarska revija čim boljša in lepšal* Toda odo rt je novega kotalkališča in revija ne bosta glavni dogodek tega dne. Poletovci pripravljajo namreč v dopoldanskih urah »POHOD PRIJATELJSTVA ZA ZNAČKO POLETA*, na katerega bodo povabili športnike, ljubitelje narave in prebivalstvo z obeh strani meje. čeprav loodo informacije o pohodu znane šele jutri, pa lahko že danes posredujemo nekaj podatkov, ki nam jih .je nudil organiza tor pohoda Andrej Križnič: «Pohnd prirejamo v sodelovanju z ZSŠDI Startr ho pri spomeniku talcem na Opčinah, proga pa bo dolga pribl žnn 6 km in ne ho nikjer prečkala ceste ali železnice. Na «Pohod prijateljstva*, ki ga ime-mujemo tako, da poudarimo nujnost povezave, sodelovanja in sožitja v novem ozračju noostmskih sporazumov (in prav zaradi tega bomo na pohod povabili tudi prebivalce sežanske občine), bo razdeljen na dva dela: tekmovalni — za posamezrt ke in skupine — ter množični. Med vse udeležence pohoda bomo razdelili značke Poleta, na razpolago pa bo tudi večje število pokalov, plaket in nraktičnih nagrad. Če lahko, tedaj bi izkoristili to priliko in že sedaj povabili vso našo šolsko mladino, delavce, nrari nike, študente, pa tul gospodinje, upokojence, trgovce in obrtnike — da ne govorimo o naših športnikih — na naš «Pohod prijalelistva*. ki bo v bistvu sprehod v naravo, ven- dar v duhu razumevanja in sožitja.* Andrej Križnič nam je še pove dal, da tx> dokončni program pohoda izdelan jutri, v ponedeljek, potem pa bodo takoj razposlali vabila solarn,’ športnim društvom in raznim ustanovam. Da bi vsaj delno krili stroške organizacije pohoda, bo vpisnina 500 lir za vsakega prijavljenega udeleženca. Jutri bodo tudi že znana mesta, kjer se bodo sprejemale prijave. Toliko za danes o dveh velikih manifestacijah, ki jih prireja Polet v nedeljo, 29. maja. v okviru desetletnice svojega obstoja. Podrobnosti bomo objavljali sproti v našem dnevniku. OBVESTILO TPK SIRENA prireja v sodelovanju s SPK ČUPA JADRALNI TEČAJ za starejše začetnike. Pričetek tečaja v ponedeljek, 16. maja, ob 20.30 v prostorih PD Barkovlje. Ul. Cerreto 12. Vpisovanje po telefonu (412087) od 19. do 20. ure. število tečajnikov je omejeno. Odlična igra svi tovnega prvaka Anatolija Karpova na šestem evropskem prvenstvu v Moskvi. Svetovni prvak karpov je na pravkar končanem šestem ekipnem prvenstvu Evrope pokazal izredno i-gro. Dobil je pet partij zaporedoma in je nato odšel med gledalce in je spremljal borbe na prvenstvu. Med njegovimi zmagami, ki jih je dosegel z neverjetno lahkoto, je potrebno poudariti predvsem zmage proti: Geo-ghiu (Romunija), Ljubo-jeviču (Jugoslavija), Smejkalu (ČS SR) in nazadnje proti polfinalistu kandidatskih dvobojev Madžaru Por-tischu. Njegove partije so bile prava poslastica za gledalce in šahovske komentatorje, saj je dobesedno o-smešil vse svoje nasprotnike, ki so dijo med vodilne svetovne velemojstre. L. PORTISCH - A. KARPOV Damino — indijska obramba I. S/3 Sfti-2. g3 bS 3. Lg2 Lb7 4. 0 0 eO 5. d3 d5 6. Sbd2 Sbd7 Igrana poteza je novejšega datuma. V part'ji A. KOČIJEV - I. IVANOV (prva liga SE 1978) je bilo igrano: 6...Le7 7. e4 del 8. del Se4:? 9. Se5 in črni je v izgubljeni poziciji. Tako na 9...Sd6 sledi 10. Lb7: Sb7: 11. Df3! z dvojnim udarom, na točko (7 in b7. 7. Tel Lc5! Enostavna, vendar pa učinkovita poteza, ki črnemu zagotavlja izenačenje. Belemu namreč grozi 8... LI2: +1 9. Kf2: Sg4+ in Se3. Tako se je Karpov rešil vseh otvoritvenih težav. 8. c4 0-0 9. cd5 ed5 10. Sb3 Beli se želi rešiti čmopoljnega lov ca, ki napada šibke točke v njegovi poziciji. 10. ...Lb4 Slabši bi bil umik 10. ...Ld6 11. Sbd4 Te8 12. Sb5 II. Ld2 a5 Skromno prednost bi imel črni po 11. ...Ld2: 12. Dd2: c5. Z igrano po tezo Karpov teži zaostriti igro. ■ 12. Sbd4 Te8 ' Pripravljalna poteza, ki je boljša kot 12. ...c5 in beli skakač bi prišel na ugodnejše polje. Beli nima nič boljšega, kot da brani kmeta na c liniji. 13. Tel c5 14. S/5 S/8 15. d4?! Dvorezna poteza, ki omogoča črnim figuram zasedbo važnih polj v središču šahovnice. 15. ...Se4 16. dcb. Portisch ne želi nadaljevati s čakalno taktiko in želi z menjavami 4 mi j n-v$r,:4 Neizkušenost, trema in bolezen trenerja so botrovale k delnemu spodrsljaju Borove ženske 'ekspedicije na deželnem finalu Mladinskih iger v Vidmu. Mlade borovke. ki so'pred tednom dni postale pokrajinske prvakinje, so se podale v furlansko mesto polne nad in upa nja za boljšo uvrstitev, vendar na igrišču niso izpolnile pričakovanj. Že v prvi jutranji tekmi z ekipo iz Gorice (Corridoni) je bilo razvidno, da so naša dekleta kot blokirana in da ne morejo Dokazati tega, kar so sposobna. V obeh setih so borovke pričele porazno: 0:6 in kar 0:9 in so komaj v nadaljevanju svoje stanje izboljšale. V prvem setu so prišle celo do tri-najstice, dlje pa niso uspele. To pa je dokaz, (Ja, če bi igrale vsai na polovico tega, kar zmorejo, bi ekipo iz Gorice z lahkoto premagale. V popoldanski tekmi za tretje me sto so borovke imele za nasprotnice ekipo iz Pordenona (Fiume Venete), kti je veljala za velikega favorita za končno zmago in ki je v izločilni tekmi z Vidmom nepričakovano izgubila. Pordenončanke «iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiaiiiiiiaiaiiiaaaiaaiiiaiiiiiaiiiiiiiiittiaaaaiiaaaiiaiiiaaiiaiaaiaaaaaaiiaiiaaaaitiamt«fiiiiiiiiiiiifMaittiiiiaaiiiiiitiaaiaiiiiiiiaatiaaiiiiiiiaiiiiiiii>aiiiiiiitiii poenostaviti položaj. Pri tem pa je sigurno spregleda! odgovor črnega v 17. potezi. Tudi v nadaljevanju 16. a3 Ld2: 17. Sd2: Df6 in beli skakač na f5 mora nazaj v obrambo. 16. ...Sd2: 17. Sd2: DgS’ To je odgovor črnega, ki povezuje napad na oba skakača. V hiter poraz je vodilo 18. Se,3, ker sled! 18. ...Te3' 19. fe3: de3: + in 20. ...Ld2:. 18. Sd6 Ld2: Sedaj za belega ni več dobrih potez. Poglejmo nekaj variant: 19. h4 Dh6 20. Se8: (20. Sf5 Df6 in beli ostane bre: figure) 20. ...Te8 21. cfi La6. Zanimivo je tudi 20. Sb7: ir. če črni nadaljuje 20. ...Lel: sledi 21. Del: Te2: 22. De2. Dcl:+ 23. Kh2 bc 24. Ld5: in beli bi prišel do oroti-igre. Poglejmo še možnost, če se' črni odloči za jemanje druge trdnjave, ki nastane po 19. h4, Dh6 20. Sb7: Lel.: 21. Del: Te2: z zmago. Na nadaljevanja 19. c6 pa sledi 19. ...La6 20. f4 (20. Se8: TeS:) 20. ...De7 (to je boljše kot 20. ...Le3 + 21. Khl De7 22. Lfj5), in sedaj bi na 21. SC8: sledilo odločilno 2L ...De3-t-! 19. Sb7- Lel: 20. Del■ Te2: 21. De2: Del: + 22. Dfl Dd2! 23. cb6 Položaj belega je izguhljeri in tudi na 23. c6 bi Karpov uveljavil svojo prednost v varianti 23. ...Tc8 24. Db5 Dct+ in 25. ...Dc6: 23. ...Tc8 in beli je podpisal predajo. Dama belega je pod udarom, na 24. Db5 pa sledi Tc2! z rpatom. Izredna miniaturiia zntaga svetovnega prvaka, ki se redko vidi v moderni turnirski praksi. 'Komentar po «64»: SILVO KOVAČ 11. odbojkarski turnir prijateljstva, na katerem sodelujejo po dve najboljši šesterki iz Slovenije, s Hrvaške in s Tržaškega, oziroma Goriškega, je pred sklepnim delom te tradicionalne športne prireditve. Prihodnjo nedeljo se bodo namreč ženske pomerile na Ravnah na Koroškem, prav:co do nastopa pa so si na kvalifikacijah priborile naslednje šesterke: Fužinar in Ljubljana iz Slovenije, Marčana in Ri-jeka s Hrvaške ter naša predstavnika Bor in Kontovel. V nedeljo, 9. t.m., pa se hodo v Dolini pomerile moške ekipe Enotnosti in Fu-žinarja (Slovenija), Buleverda in Uljanika (Hrvaška) ter naših finalistov Bnra in 01ympie. Moški finale jc bil prvotno najavljen že za danes, vendar .je bilo treba zaradi tehničnih težav doloriti poznejši datum. « » * Mladinska odbojkarska reprezentanca ZSŠDI ho v sredo, 18. t.m., odijip-ala na Sušaku prijateljsko srečanje z ekipo Rijeke. Za to tekmo je selektor ZSŠDI Ivan Peterlin sklical naslednje odbojkarice, ki bodo že jutri imele ob 18. uri v telovadnici pri Banih skupni trening: BOR: Anamarija Glavina, Erika Mesesnel in Sonja Jazbec Kolikor bi katera izmed sklicanih kandidatk ne mogla sodelovati, naj to predhodno sporoči tajništvu ZSŠDI, ker v nasprotnem primeru ne bo prišla več v poštev za bodoče reprezentančne nastope. * * * Kot priprava za gostovanje v Bosni, ki bo od 10. do 14. junija, se bosta v sredo, 18. t.m., ob 20. url pomerili na Proseku članska in mladinska nogometna reprezentanca ZSŠDI. Selektor Bruno Rupel j« za (o trening tekmo sklical naslednje nogometaše: ČLANI BREG: Lovriha, Crevatin, Sovič in Bržan; JUVENTINA: Mikluš In Plesničar; ‘ MLADOST: A. Ferletič in G. Fer- fol.ia; PRIMOREC: B. Čuk, M. Kralj in P. Kralj: PRIMORJE: G. Husu in Rustja; VESNA: Bogateč in B. Tenee; ZARJA: B.Kralj, Križmančič in Metlika. MLADINCI KRAS: A. Škabar, D. Škabar in Skupek; PRIMOREC: Krevatin, M a uro in BREG: Danica Kocjančič, Fran-1 Marko Kralj, E. Kralj in A. Mil- ka Olcnik in Marina Trenta; KONTOVEL: Denis Danieli, Majda Černjava, Nadja Rupel in Du-Albi: 9L0GA: Anica Čuk, Ticijana Cris-sani, Nadja Debenjak in Mira Grgič: SOKOL: Cirila Kralj, Lia in Vida Legiša. I kovič; PRIMORJE: V. Štoka In M. Verša; ZARJA: Peroša, Franko, Terčoa in Ivo Grgič. V poštev pridejo tudi nekateri mladinci z Goriškega, ki Jih bo določil tamkajšnji selektor. —bs— o.....111111 • 111M M M • 111II11111M111 r IM1111111HI.. ) 11 ■ III ■ I • I ■ I Ul 11 ■ 111| 1111 Ul ■ M11|, J|| 11|, ,,, ■, ......................................... MLADINSKE IGRE V DEŽELNEM FINALU Kljub osvojitvi četrtega mesta Borove odbojkarice zadovoljite Za naše zastopnice je bila že uvrstitev v finale velik uspeh Anatolij Karpov (SZ) DOMAČI ŠPORT DAN KS NEDELJA, 15. maja 1977 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 16.(K) na Proseku Primorje - Zaule ♦ * # 10.30 pri Sv. Sergiju Costulunga - Vcsda « « « 16.(X) v Bazovici Zarja - Rosandra * # « 16.00 v Dolini Breg - Edile Adriatica 3. AMATERSKA LIGA 16.00 v Trebčah Primorec - Duino 10.30 na stadionu «1. maj* Union • Kozzol 16.00 na Padričah Gaja - Kras * • * 16.(K) v Gorici Medeuzza - Mladost # « # 16.(X) v Sovodnjah Sovod.nje - Edera NAJMLAJŠI 10.30 v Trebčah Stock - Primorec » « • 14 00 y Dolini Breg - Rozzol ZAČETNIKI 10.00 v Dolini Breg - Domin * * # 14.45 na Proseku Primorje - S. Vito ir # » 11 45 v Ul. Flavte' Fulgor r Kraa KOŠARKA DEČKI 10-LETNICA ŠD KONTOVEL TURNIR PRIJATELJSTVA 9.30 na Kontovelu Finale za 3. mesto * *'* 11.00 na Kontovelu Finale za 1. mesto 1. DIVIZIJA 9.30 v Miljah Edera - Jadran «B» ODBOJKA 3. MOŠKA DIVIZIJA 10.00 pri Sv. Sergiju S. I-uigi - Kras KOLESARSTVO 11. POKAL LONJERJA 14 00 v Lonjerju Nastopa tudi Adria NAMIZNI TENIS TURNIR ALPE ADRIA 9.00 na Ravnah Nastopa tudi Kras so bile za borovke pretrd oreh. četudi so naša dekleta zaigrate mnogo bolje kot v jutranji tekmi, in so zasluženo zasedle tretje mesto. V finalu za prvo mesto pa je eki pa iz Vidma z lahkoto premagate Goričanke in bo tako predstavljala našo deželo na meddeželnem finalu, ki bo v Ferrari. Četrto mesto v deželi predstavlja za Bor zelo dobro uvrstitev, za igralke pa bo videmski finale zelo dobra izkušnja v njihovi nadaljnji športni karieri. IZIDI Videm - Pordenon 2:0 (6, 6) Gorica - Trst (BOR) 2:0 (13, 5) FINALE ZA 3. MESTO Pordenon - BOR 2:0 (4, 7) FINALE ZA 1. MESTO Videm - Gorica 2:0 (3, 3) Za BOR so igrale: D. Birsa, K. Tomšič, S. Montanari, R. Cergol, V. Bajc, E. Junc, T. Vecchiet, E. Maver, S. Zupančič, S. Živec. 3. ŽENSKA DIVIZIJA Tesen poraz borovk Solaris — Bor 3 (-9, -6, 9, 14, 3) BOR: Kalc, Zoch, Zupančič, Baša, Pertot, Starc, Siega. Po preko dve uri trajajoči tekmi so morale borovke položiti orožje pred igralkami ekipe Solaris, ki so jo premagale v prvem delu prvenstva. Začetek tekme je bil ugoden za borovke, ki so z neverjetno lahkoto nizale točko za točko in so popolnoma onemogočile nasprotnice,’ predvsem z zelo točnimi in močnimi servisi. V tretjem setu pa se je v Borovi vrsti nekaj zataknilo, tako da so se nasprotnice opogumi le in ga tudi osvojile. Pravi maraton pa je bil četrti set, ko so borovke z izrednim finišem dohitele nasprotnice na 14)14 in so imele tudi v rokah žogo za zmago. Bolj kot nasprotnice pa jih je v tistem trenutku premagal sodnik, ki jim je z neverjetno odločitvijo odvzel žogo in s tem tudi zmago. Zadnji, petj set, je bil le gola formalnost, saj izmučene borovke niso imele več moči. Ne glede na poraz pa je vodstvo ekipe lahko zadovoljno s tem nastopom, saj so borovke to pot prvič v letošnjem prvenstvu zaigrale, tako kot znajo. Pismo uredništvu Od C. S. ŠK Internaziooale Auri-sina smo prejeli pismo, ki ga j« vodstvo krožka odposlalo Glavnemu sodniku italijanske rokometne zveze. Pismo objavljamo v celoti. Dne 29.4.1977 smo od U. S. Au> rora, v vednost, prejeli pismo, kt vsebuje priziv o položaju Jožefa Maglice, ki ga sicer omenjajo U kot igralca št. 10, kateremu se oporeka italijansko državljanstvo. Zelo lahko dokažemo neutemeljenost tega priziva, s tem da priložimo potrdilo o državljanstvu. Nočemo vzbujati polemik, vendar se v tem prvenstvu ni pripetile Prvič, da je zadeva vzbudila probleme v korektnih odnosih med e-kipami. Večkrat smo slišali na račun našega društva. C. S. ŠK Interiv.zjo nale Aurisina podobne izraze: »Slavi* v mite se v vaše kraje! (v C» neglianu), »Nočemo imeti opravka z Jugoslovani!* (v slačilnicah U. S. Aurora v Trevisu). V V ttoriu Ve netu pa so bili prepričani, da je naše igrišče v Jugoslaviji in. ko smo jih. v slačilpicah prosili za to plo vodo za tuširanje, so nam odgovorili: «Tukaj nismo v Jugosta v ji!». Vse to lahko jemljemo kot nepre nebno izzivanje. C. S. ŠK Internacionale Aurjsina ima Svoj sedež v pokrajini, v ka leri živita m vestno sodelujeta italijanska in slovenska narodnostna skupnost: zaradi, tega se na športnem polji: srečujejo igralci obeh jezikovnih skupin. Med nami ne prihaja do nobenih diskriminacij, zato si ne želimo, da bi se podobni dogodki ponavljali proti našemu klubu. FIGH na j nam oprosti za ta «iz-briih*: zadeva je za nas največ i« važnosti, ker mis!’mo, da je demokratična' vzgoja v športnem udejstvovanju važen čini teli za korektne odnose med različnimi narodnostnimi skupinami. Z najlepšimi pozdravi Predsednik ./ Gianfranco Sgubbl Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6 PP S59 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Podružnica Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 Ijr. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din Poštni tekoči račun za Italijo PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS . 61000 Ljubil«1* Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 ^ Ogla«) Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravnl 500 legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm 't'5' beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško ' v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir________ goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku *" upravi Iz vseh pokrajin Italija pri SPI. drli® Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8 15. ma|a 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H ZTT Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov HEG TRŽAŠKI DNEVNIK POKRAJINSKI KONGRES ZDRUŽENJA ANPPIA Bivši politični preganjanci za enotnost demokratičnih sil Poudarjen delež Slovencev in Hrvatov v boju proti fašizmu - Potrebna zavzetost demokratičnih sil za globalno zaščito Slovencev ‘ Pred vsedržavnim kongresom, ki bo v Livornu 27., 28. in 29. maja, je bil včeraj popoldne pokrajinski kongres Združenja bivših političnih antifašističnih preganjancev (ANP PIA), na katerem so ocenili sedanji položaj, poudarili nalogo vseh antifašistov, izvolili novi pokrajin; ski odbor združenja ter delegate za vsedržavni kongres. V pokrajinski odbor so bili izvoljeni Marija - Marina Bernetič, Gio-vanni Postogna, Domenico Cuffaro, Margherita Pratolongo, Mario Rozman, S*r hodnjih dneh bodo vsa s J društva in podjetja P®®!®. da sodelujejo na tem <<1'eV!nni!l j katerem bodo lahko n8* uff bojkarji, ki ne nastopajo " je j nih prvenstvih. Tekmovanj1 predvidoma pričelo v P j'.' ‘ (,<) junija, tekme bodo igra*1 nom na pet setov in P° kar na odprtem. *** ni#" tl V soboto, 21. maja, org8 s| j balna telesnokulturna , & % Koprskem srečanje z m/81 Dl v naslednjih panogah- JuIr namizni tenis, nogomet >D (mladinci in mladinke). J looiiiiiiiiiimiiintiimokiinuiiomiiifiiiiiiiioommoiiiiiiuuiiMiliutiiimiliiiioioo|o",ll> NOGOMET TRST. 14. - 1. junija bodo v Trstu odigrali v nočnih urah prijateljsko nogometno - tekmo med Triestino in Interjem. ODBOJKA V 3. moški odbojkarski diviziji je včeraj Intel- 1904 premagal Bor s 3:0 (9,8,9.) Prva nogometna ekipa ŠD Breg občuteno sočustvuje s svojim trenerjem ob izgubi dragega očeta. Delovanje ZSŠDJ ODBOJKA ___________________________ 3. MOŠKAj! DOM Z ENO iNOC*1 ŽE V VIŠJI LIGI Zadnjo m odločilno tekmo bo odigral v soboto v Dom — Libertas (Krmin) 3:1 (11:15, 16:14, 15:5, 15:8) DOM (Gorica): Prinčič (k), Komel, Černič L,, Cijan, Nanut, Černič M., Cotič. LIBERTAS (Krmin): Giustizieri, Valentini, Perin, Bovilacqua, Turisa-ni, Mucli, De Federicis, Pocar, Prin-A Prinpip S SODNIK: Totaro Michele; zapisnikar: Seni Armando (oba iz Gorice). Dom je v četrtek zvečer izbojeval na domačem igrišču v Gorici pomembno zmšgo, ki mu lahko zagotavlja, razen presenečenj v zadnjem kolu, napredovanje v 2. moško divizijo. Četrtkov nasprotnik je bila e-kipa Libertasa iz Krmina, ki se je pravzaprav izkazala kot zelo nevarna ter na vsak način pripravljena pripraviti presenečenje. Domovci zato niso imeli lahke naloge, zlasti ker so tokrat zaigrali preveč živčno in neurejeno. Srečanje so slabo pričeli in v prvem setu so gostje prevladovali na igrišču, ne da bi naši fantje znali sc jim na pravi način upirati. V drugem se tu je Ijil potek podoben prvemu in že je kazalo za «belo-rdeče» najhujše, toda v zaključni fazi so se naši fantje predramili in set osvojili. Ta set je bil pravzaprav odlo flf1 čilen, saj je v naslednji*^, odločno prev zel v a jeti - , roke in tako premagal 50 ^ Kot smo že prej 0111 jf movci v tem srečanju igrali, kar je tudi V so glavni favoriti tega 0 j' stva in spodrsljajev si ne rO voščiti. Zasluga za domovskih vrstah v 8la„a sel; Cijan, ki se je od drug®«0 j« Ije razigral in s senJ/?!^o f' ( Ijivih napadov nepre® nM/'! nasprotnikov blok. efdi r v njo in s tem tudi odl<*?„ za napredovanje v . __1 .. ** *jo i.c\ utipi cuvivalijo * Vi Gradišču s ti Časa del Lampadarj0^ pfit1 Pri tem preglejmo^ jj® '.j Tekma bo v ob 18. uri. lestvico finalnega prvih odigranih teko1 j rezultati Dom - Volley Grad« J:i T p.,oo rlel L8 Libertas - Časa del Dom - Libertas lestvica Dom Libertas (Krmin) Volley Grado i0 in Časa del Lampad