P osamezne številko Navadne Din —*75, •b nedeljah Din 1*-—, UREDNIŠTVO ae nahaja v Mtri* W«, Jurčičeva uKca 5%. 4, I. nadstr-UPRAVA ic nahaja v Jurčičevi •J* it. 4, pritličje desno* Tele-km It 24- — SHS postnoSekovni račun Slav. 11-787. osrociU brca denarja m ne *" Rokopisi »e ne vračajo r#IC#na■ današnje štev« Din73- TABOR Potame sne Številke« N avadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—v .TABOR* ishaj* vank dan. raivta nedelje in prašnikov, ob 18.. ari ■ datumom naslednjega dne tar stana mesečno po poiti D 10*-—, sa roo-remstvo D 18* ■ , dostavljen na doai D 11*—, oa izkaznice D 10*—. inaerati po dogovora. Naroča »e pri upravi »TABORA* MARIBOR. Jurčičeva ulica štev. 4, Naslov Isroiesia — uStimaS: umaknjen v Maribor, 12. avgusta- *«i /Strio poračali med telefonskimi fiii :!?'j se 'e odgodila demarša v Sodi ni k-f' nota n^še vlade bolgarski vla-io r!w lzročena. Za razmere, ki vlada-»r.-.j,, 0?: J-unanjega ministrstva v Beo-dania oa ^>C*er tuc*' m' črpamo vsak-Žaiu ; "la o zunanjepolitičnem polo-tako’ wZDa.^no- da so Ponesli listi — ski '^iski j^ot zagrebški in ljubljan- ski vesti. y Jf1*. da rtomifgfc Us'trlSK >e -iSL^Iejo K^molk še vedno naj večja di-1 čednost. wmi ‘udi kr. 0se Francije. Jlot, • naiMi razočaralo. Že sestavljena šeSn ,e 'zgubila značaj ultimata. Izpu sita vlSo vse obvezne zahteve. Bolgar. ji posti in obveznosti in % Baiic ^a H ?e do ohranitve mirt dnevi primerjamo poročala pred nekaj r>0V8 'n najnoveitše, vidimo, da j~ +~ Dem druga nota. t> izročili kolektivno noto. Mini-\ J url°v je obljubil, da bo dal odgo-to/ ‘c,° 00 ministrski svet pretresel ““ retti *a' ‘^a 'ln ostalo vse pri sta; Rosii , *e ^ on s t v u i u šč i bodo slejkopreJ tiirii •*!ri' Bolgarije in radi evropskega ve i Jn ozirov na velesiie, bodo njiho-še vnaprej ogrožale jugosfov. ^ert e’ Njihova moč je dobila sedaj H0 ^rodno sankcijo, četudi ne formal-^dfu,^er Bolgarija v oblasti ma-Vprgl, yui''ščih, je odprto macedonsko nje J’8:1?’?. In največji poraz naše zuna-ltOv * e *e v *em- na§i^ zavezni-,n Prijateljev no more prepričati, kje °?roža balkanski in evropski mir, Pripravlja iredenta novo vojno . , »Samouprava® 2 Kako resen je položaj, dokazuje današnji uvodnik v »Samoupravi«. Glavno radikalsko glasilo piše. da je že zadnji čas, da stopi na državno krmilo vlada, ki bo imela vso avtoriteto in moč. ia močsio vlado Beograd, 12. avgusta. Taka vlada nebi prav nič škodovala parlamentarizmu, zato bi jo morala skupščina podpirati. Od nje i-n od krone za-visi, kedaj in kako se bo sestavljala ta vlada. ItaSilanske šnl Vedno večja prijazi Iz Moskve prihaja zanimiva vest. da se neka sovjetski Rusiji prijateljska velesila v zadnjem času intenzivno trudi, da bi se dosegla zavezniška pogodba med Moskvo in Sofijo- (Prav gotovo-je ta šila Italija, ki nam iz same zavezni- fige ¥ Moskvi iost naše ljube zaveznice. Berlin 12. avgusta. ške ljubeznivosti in »v interesu miru in sprave« pripravlja poraz za porazom. Sporazum med Moskvo in Sofijo bi bil nov in dalekosežen udarec naši zunanji politiki. (Op. ured.) ^atiu .,^0 - nafnoveJSs ki^°nSres francoske zbornice in senata, Sy, ? 'e sestal v starodavnem Versaille-s J® Končal svoje zasedanje. Sprejet *e c^f . Klasovi proti 144 glasovom Poin-Predlog o dopolnitvi ustave 'n ^ u 7a amortizacijsko blagajno. Gornici sta nastopili počitnice. K * a,icija je doživela diplomatski po-Pravkar sklenjeno pogodbo med 'n It^Ii^o glede interesnih sfer ^»l^dozemskem morju. Italija tedaj s tolče tudi Francijo. ' ' -•■‘I UVIIMU ;«r u v’ svet, brez resne podlage. Ven-“teiij Jreba še čakati, da se položaj v razčisti. ^ (Avala) 12. avgusta 1926- Izvir-Sv'1‘13 ri^ra'd 9.125, Pariš 14.20. London IfA 517, Milan 16.95, Pra- n ^ien 73.0625, Budimpešta 7«c!;lln 123.075, Bruscli 14.075, s7'8^925' Amsterdam 207.575, Var-Bukarešta 2.34. Sofija 3.7425. Maribor, petek 13. avgusta 1926. Leto: VII. — Številka: 181. Temni oblaki sriad Balkanom Pesimistični glasovi iz Beograda. — Ka-ko Italija spletkari r,roti nain v Romuniji. Beograd, 12. avgusta. Današnji listi pišejo, da so vladni krogi precej poparjeni radi koraka, ki ga jc storila Italija v Bukarešti. Italijanska diplomacija je baje zastavila ves svoj upliv zato, da Romunija nebi bila udeležena pri skupni demarši v Sofiji. Položaj na balkanskem polotoku je zelo težak in se z vmešavanjem velesil od dne do dne slabša. V dobro poučenih krogih so mnenja, da utegne, če bo šlo tako naprej, požar na Balkanu vsak trenutek izbruhniti. Ministri v svojih izjavah naglašajo, da bo treba zavzeti energično »tališče, če bo ogroženo življenje in varnost naših državljanov. O italijanski intervenciji v Bukarešti se še doznava, da je Italija zagrozila Romuniji, da ji ne bo dovolila posojala v nesku 200 milijonov lir, če se bo Romunija udeležila jugoslovanskih korakov v Sofiji. Vzlic temu so v Romuniji jako ogorčeni zoper BoV^rijo in romunska vlada je celo želela ostrejšo intervencijo. V vladnih krogih zatrjujejo, da bo vlada že na eni prihodnjih sej razpravljala o odobnem programu glede zasledovanja bolgarskih tolp, ki ga je baje sestavil notranji minister Maksimovič- Uradni demanti Beograd, 12. avgusta. Uradno se razglaša: Prestolniški tisk je poset francoskega in angleškega poslanika pri ministrstvu zunanjih zadev glede note Bolgariji opisal tako, kakor da sta Anglija in Francija podvzeli formalno demaršo pri naši vladi. Neki list (»Politika«, op. ured-) je obelodanil vest da je angleški poslanik nasvetoval naši vladi, naj predloži konflikt z Bolgarijo v odločitev Društvu narodov. Tudi ta vest je brez vsakršne podlage. __ HakedonstvuJuŠči pri-pravijaio nov® upad© Menda v zahvalo za zaščito velesil. Bukarešta, 12- avgusta. Službena »Independence Roumain:« objavlja podrobno poročila o pripravah Makedonstvujuščih na novi vpad v Do-brudžo. Načrt je baje izdelal general Protogerov. List navaja tudi imena onih oseb, ki so sodelovale pri posvetovanjih. Beograd, 12. avgusta. Ministrski predsednik Uzuncvič ni odpotoval na Bled. kakor se je včeraj pričakovalo. temveč je nenadoma zavil v Macedonijo, kjer se hoče — kakor sse jc iz.iavil novinarjem — »malo proše-tati Makedonijom«. Uzunovičev makedonski izprehod pa jc po zunanje dobro poučenih ljudi v ozki zvezi z agitacijo za občinske volitve- kronika — Balokovič v Jugoslaviji. Doznali smo, da bo prispel iz Amerike g. Balokovič v spremstvu Mis Alleu-ove, pi-ianisitinje. ki ga spremi.ia po Ameriki že pet let- V Jugoslaviji bo Balokovič gostoval od 1. oktobra do meseca novembra. — Arlstokratje v filmu. V zadnjem času prehaja vedno več visoke aristokracije v film. deloma iz naklonjenosti napram filmu, deloma pa tudi iz potrebe. V najnovejšem filmu Pole Negri »Nočni svet« bodo sodelovali skoraj v vseh glavnih ulogah člani visoke aristokracije. V glavni moški ulogi bo nasto- pal knez Trubeckoj, ki je bil v ozkih stikih s cesarsko rodbino. Drugo ulogo bo igrala ruska aristokratinja gospa Thais Vladimir, ki je izgubila moža v svetovni vojni- V tretji ulogi bo nastopal baron Gustav von 8cyfertitz, katerega oče je 'bil dolgoletni adjutant Franca Jožefa. Končno pa moramo prišteti k tej družbi tudi samo Polo Negri, ki je poročena s poljskim grofom Dombskim. — Prisega rezervnih častnikov. Poveljstvo mariborskega vojnega okrožja razglaša, da bodo rezervni častniki polagali odslej prisego pismeno pri najbližji vojaški oblasti, poveljstvu vojnega okrožja, poveljstvu mesta in znabiti tudi pri okrajnih častnikih. — Spor med Šukljetom in Hribarjem. Fran Šuklje je izdal svoje spomine, o katerih je poročal tudi naš list- V tej knjigi se je dotaknil političnega delovanja in osebnosti svojega nasprotnika Ivana Hribarja. Le-ta je pravkar izdal 19 strani obsegajočo brošuro, v kateri strastno pobija Sukljeta in mu deli hude lekcije. Hkrati napoveduje, da bo še tekom letošnjega leta izdal svoje spomine, ki so dvakrat tako obsežni kot Šukljetovi. — Bcljševiška eskadra v znpadnih vodah* Prvikrat po rcvoluciji in zmagi boljševizma, se je podala minule dni iz Arhangelska 13 edinic broječa eskadra rdeče mornarice. Plula bo skozi Rokav-ski kanal in Gibraltar po Sredozemskem morju v Črno morje. — Ženskam so zaprli madžarska vseučilišča. Na predlog vseuč. profesorja je madžarska vlada odredila za prihodnje šolsko leto numerus clausu« za ženske, vpis v prvi semester pa jim je sploh za-branjen. Ta ukrep se utemeljuje tako, da imajo na Madžarskem že moške inteligence več kot preveč. — Lov na zmaje. Na otoku Komodo v holandski Indiji sc nahajata dve lovski ekspediciji, katerih namen je, ujeti nekaj eksemplarjev jako redke velike, živali, katero doslej še niso mogli dohiti živo. Žival, ki jo zasledujejo na otoku, je neke vrste kuščar, ki je dolg tudi nad trideset čevljev. Uradništvo holandske kolonije domneva, da je žival živela nekdaj tudi na Kitajskem, kjer se je celo danes ohranil simbol zmaja- — Najdraž.ia znamka na svetu. 16. t. m. bo v Nčwyorku otvorjena filatelistič-1 na razstava, na kateri bo razstavljenih I znamk v vrednosti treh milijonov funtov šterlingov (3 milijarde dinarjev). Najdražja znamka na razstavi bo vsekakor znamka angleške Guayane, ki je bila izdana 1. 1856- in je edini eksemplar takratne izdaje. L. 1922. je bila prodana za 7.317 livr šterlingov, kar je rekordni znesek v prodaji znamk. — Oplenjena carinska blagajna. Ne-' znani zlikovci so hoteli opleniti blagajno vinkovske carinarnice, V ta namen so ^ težko železno blagajno odnesli na bližnji travnik in jo hoteli s sekirami razbiti, kar jim pa ni uspelo. V blagajni ie ostalo 15.000 dinar. Mariborske vesti m Odlikovanja. Z redom sv. Save IV. razreda je bil odlikovan g- Hinko D m-g o v i č, profesor na moškem učiteljišču, z redom sy. Save V. razreda Ivan Tomažič, šolski nadzornik v Mariboru in Anton Hren, šolski upravitelj v Studencih. Častitamo! m Smrtna kosa. V tukajšnji splošni bolnici je umrl snoči gospod Ivan P a-v e 1 š e k, nadučitelj v Račju. Pogreb' »e bo vršil jutri, v petek ob pol 17. ud iz mrtvašnice na Pobrežju. Dalje je it-mrl Egon Sedlar, dijak 1- gimnazijskega razreda, sin vdove carinskegai revizorja ge Matilde Sedlar. — Blag jin» spomin, žalujočim naše sožalje! m Jngoslov.-češkoslov. liga ima od-borovo sejo jutri, v petek ob 6. uri M Grajski kleti. Na dnevnem redu je posvetovanje o sprejemu vračajočih se če-škoslov. oficirjev- 4 m Filmiranje okoliške industrije. Ki-nopodjetnik g. I. Roglič je po dobro w »pelih posnetkih nekaterih tukajšnjih tovarn pričel filmirati tudi v okolici Maribora. Predvčerajšnjim in včeraj Je fi}-miral tovarno za dušik v Rušah, ki je eno največjih podjetij te vrste v. naši državi. Film bo v kratkem dogotovljen, nakar se bo predvajal po vsej Sloveniji. — Kakor doznavamo, je naprosi! g. Valjak, lastnik kavarne »Central«, da mu g. Roglič fihnira njegovo podjetje. Da bo občinstvo lahko pri fUmiranju ■*) Navzoče obveščamo, da se bo fil-movanje vršilo jutri dne 13. t. m. med 13- in 14. uro. m Ženska položila pekarski izpit. Včeraj je pri pekovski zadrugi v Mariboru položila izpit kot pekovska pomočnica gospa Šmaderl - Fluher od St. Jakoba v Slov. gor. Položila ga je z izvrstnim uspehom. To je prva žena, ki je v Mariboru stopila Pred izpitno komisijo v pekovski stroki. m Za jesensko porotno zasedanje bo izvoljeni v predsedstvo porotnega senata: predsednik dr. Franc 2ihor in namestniki: višji dež. sodni svetniki: Stergar, dr. Peitler, Posega in Guzelj ter deželni sodni svetniki Dev, dr. Pichler in dr. Vidovič-m Lovci pozor! Lovska društva in posamezniki se opozarjajo, da se prične lovi na jerebice šele 16. t. m- in ne 15., kakor je bilo slišati v nekaterih lovskih krogih. Veliko županstvo je tozadevno obvestilo vse merodajne oblasti. m Vsem prijateljem Sokola v Studencih Prejeli srno: Sokolsko društvo v Studencih bo priredilo v nedeljo, dne 15. avgusta 1926 ob 15- uri svoj letni telovadni nastop. Ravno ta dan so si zbrali studenški Svobodaši za svo.iega in hočejo manifestirati proti narodnemu življu v Studencih. Sokol se jih ne boji in upa. da jim bo « pomočjo drugih narodnih društev dokazal. da zmaguje prava sokolska ideja! Poklican je vsakdo, ki čuti količkaj narodnosti v sebi, da se te prireditve udeleži. Slovenci spomnite se na nekdanje Studence in pohitite v polnem številu v nove sokolske Studence. Vabljena so vsa narodna društva. o Odbor Sokolskega društva v Mariboru poziva vse članstvo, da se udeleži civilno z znaki prireditve bratskega društva v Studencih, ki se vrši v nedeljo. dne 15. avg. ob 15. uri popoldne v, Sokolskem domu v Studencih. Bratsko društvo v Studencih zasluži od strani mariborskega sokolstva popolno podporo, zato pričakuje odbor, da se bo članstvo odzvalo temu pozivu polnoštevilno. — Zdravo 1 Sfrati 'ž ’*f'X te O R 'i? 'Maribor." 'Sne T3- avgusta 19%} ni V znamenju alkohola. Razgrajači, Dreairiiivci in pretepači se posebno u-fcneljavljajo v poznih nočnih urah. ko so ke precej navzeli vinskih duhov. Vsako noč posebno pa v prvih dneh meseca, ima .policija z njimi precej posla- Snoči je Avsrust V. v Ljudski kleti v družbi treh vinskih bratcev pričel razgrajati, kričati in preklinjati, da je kar odmevalo v zakajenih sobah. Razbil je nekaj kozarcev in sc naposled pričel prepirati z natakaricami. Predrto pa Je mo-pel svoje nasilno obnašanje dejansko u-veljaviti. je bil aretiran in oddan v policijske zapore. — France V. je prišel domov okrog 22. ure. dodobra pijan. Ustavil se je pred vrati stanovanja in pričel daiat.i duška razpoloženju, ki se ga je resneje prijelo, ko »c je zibal v svežem nočnem zraku. Neusmiljeno je razgrajal in tolkel po vratih. Zmerjal je stanovalce in kričal na vse grlo, da je na mah bila vsa hiša pokoncu. Strankam se je končno posrečilo pomiriti ga in spraviti v postelj. — Na Koroški ulici se ,ic -nudil pasantom in stanovalcem v omenjeni ulici slikovit prizor. Kuharica Jerica in pekovski pomočnik Jože sta se ob 23. uri spoprijela na ulici in sc pričela obdelavati najr>re:c s psovkami, kasneje pa s pestmi. Jerica je bila očividno močnejša jn je bojevitemu Jožetu mazala ostre klofute. Posredoval je stražnik ter s svojo prisotnostjo u-kinil viteško igro. ki je privabila precej radovednežev. m Nov vozni red je uveden na avto-omnibus-progi Maribor—Ptuj. Iz Maribora odhaja avto ob 6.45, 13. in 17.30 uri, iz Ptuja pa ob 7-55, 14.15 iti 18.45 uri. m PrekMc! Prekličem, da bi bila A^a-■riea Senica - Štuhec, natakarica najden denar si obdržala. 1615 Sveder Simon, m Zlata ura zapestnica sc je našla-Dobi sc na policijskem komisariatu. m Petek 13. v Veliki kavarn} elitni koncert z k^barebiro nred*4avo, odhod Xilofon virtuoza Ernesto. 1626. m Kavarna »Evropa«. V soboto nov spored plesnega dna »de Real-?. Komične scene iz operet Zamorski tango Vampir. Samblaus salonski Charlestone, Tu.ski ciganski ples 'n komični tigrovski fokst"nt. Poleg tega so gostje izborno oosjrsženi z najboljšima Bouvic-r vini, bo:iw!o in drugim. Po kn~” sno- redu družabni ples. 1623- /port Postava Beograda Zčt nedeljsko pokalno tekmo v Ljubljani je Beograd nominiral sledeče moštvo: Nikolič (Jug.); Jaksitnovič (Jug.); Rodin (BSK); Petrovič (Jug-); O.iorgje-vič (B^>K); Arsemiievič (BSK); Mariia-novič (Jug.); Jovanovič (Jug.); Petkovič (Jug.); Dragičcvič (BŠK) in Sekolič (Jug.). Kolesarska dirka „Peruna“ Radi slabega vremena minule nedelje se ie za takrat ^napovedana kolesarska dirka Maribor—Št. Ilj preložila in se bo vršila v nedeljo dne 15. t. m. ob 2. uri popoldan- Stanale bodo tri skupine: pri seniorjih sc bodo najbolj borili za pla-ecment Kosič. Pahor in Moravec, do-čim bodo pri glavni dirki najostreje konkurirali Skrabar. Fcrkanec in Nabergoj. Pri juniorjih imata največ izgledov Petan in Šibenik. Za dirko «o sc prijavili tudi člani slovenjebistriškega odseka. Po dirki se bo vršila v Št. liju velika vrtna veselica, na kateri bodo sodelovali tudi pevci Jadranaši in tamburaški zbor napredne trgovske mladine. Izletni- ki kolesarji se bodo zbirali pri »Prahu« o'b V\ na 2. uro, dočirn se ostali izJet-niki odpeljejo z vlakom ob 13- uri 30. . Kino GRAJSKI KINO Četrtek 12. avgusta do vključno nedelje 15. avgusta igra Fantom opere. Silno napeta senzacijonelna drama po romanu. ki je bil izdan v vseh deželah sveta •in pisan v vseh jezikih. (Pred kratkim ga je objavljal list »Jutro«.) Lon Chaxtey in Mary Philbin v glavni vlogi. APOLO KINO Od 10—12. avgusta Grbonja ali vitez Lagardere. Monumentalni film po romanu Pavla Fevala. Dva dela 02 činov) skupaj. Klasično delo francoske filmske umetnosti. Izredna oprema in napeto dejanje- Igrajo prvovrstni igralci: Claude Francc in Nil Verne Duplessy v glavni vlogi. KINO »DIANA« STUDENCI Od srede U. do 13. avgusta Rin Tin Tin! Drama v 5. činih, v glavni vlogi Eva Novak. Studšja o vzrokik svetovne vojne (»Sarajevo«, napisao R. W. Seton Wat-son, izdala »Nova Evropa«.) Pred nekaj tedni se je pojavila na angleškem knjižnem trgu dolgo pričakovana knjiga dr. R. W. Setona Wat*ona »Sarajevo, a Study in the Origins of the Ctreat War«- Pravkar je izdala zagrebška »Nova Evropa« srbohrvaški prevod te študije. Ta,je menda prva knjiga, č'je angleški original in srbohrvatski' prevod sta izšla skoraj ob istem času. Seton Wat»on (znan tudi pod psevdonimom Seotnd Viator) je eden največjih prijateljev Slovanov, zlasti Jugoslovanov v angleškem svetu, aktiven sotrud-niik pri ustvaritvi Jugoslavije, velik poznavalec naših krajev in razmer. Urejuje in izdaja tudi znano revijo »Sclavo-nic Rewiew«. Srbohrvatski prevod je izdan v cirilici in obsega v velikem formatu 214 strani. Knii»na izdaja »Nove Evrope« je jako lična. Knjiga stane 60 Din- O sami knjigi bomo pisali podrobneje, za sedaj samo opozarjamo nanjo s pri; stavkom, da bi morala biti v knjižnici slehernega našega inteligenta. V Mariboru se lahko dobi pri poverjeniku »Nove Evrope« B. Borku, Jurčičeva ul. 4. Znanost mesto politike London, 8- avgusta. Angleška javnost je hitro pozabila na parlamentarne spore. Zbornici sta na počitnicah in ob deloma vročih, deloma mrzlih deževnih dneh se osredotočuje pozornost na reči, ki so daleč od nehvaležne politike. V londonskih listih poročajo obsežno in z mnogimi pojasnili o predavanju, ki ga je imel v Londonu indijski učenjak sir Jagadis-Chander-Bos. Učenjak je izvajal. Ljud-ie so doslej menili. da so rastline čisto poseben svet, ki je docela različen od življenskega mehanizma živali. Nikdar se ni zdelo, da je med njimi kaka zveza- Predavatelju pa se je posrečilo na podlagi dolgotrajnih in napornih poizkusov dognati, da je dosedanji nazor o tem nepravilen. Rastline imajo srce, čigar utrip se lahko sliši in ki ga lahko izpretnenimo. Dalje imajo rastline tudi živce, s katerimi sprejemajo dojme vnanjega sveta. Meja med živalstvom in rastlinstvom je tedaj porušena. f Matilda Sedlar, carinskega revizoija vdova naznanja v svojem ter v imenu svoje hčerke Lee prebridko vest, da je njen srčnoljubljeni sin, oziroma brat In nečak Dalje se londonska Javnost zanima za novo znanstveno najdbo- Mfs Garrodo-va je našla pri izkopinah na Gibraltarju neko prastaro lobanjo. Preiskal jo je sir Arthur Kcitli in izjavil, da je ta najdba velikega pomena za znanost o pračloveku. Gre za lobanjo 8 do lOlctnega dečka in je to prva popolna otroška lobanja takozvanega neandertalerskega človeka. Ni dvoma, da sc je ta vrsta ljudi, ki so živeli v Evmpi pred 200,000 leti, docela razlikovala današnjega človeka. Takratni, človuc še ni mogel hoditi čisto po koncu in tudi ni imel take čeljusti in brade kot jo imamo mi- _____ Pri nas uoda, w Iz Rusije poročajo, da so kobilice preplavile jugovzhodni del sovjetske Rusije. Dopisnik lista »Krasnaja Gazcta«, ki je obiskal prizadete kraje, opisuje v daljšem članku neprUiko, ki je zadela pokrajino, takole; Naš avtomobil mirno drči čez grmade kobilic, ki spe na zemlji, na steblih trave, druga vrh druge in dajejo okolici ■blcdoolivno barvo. Človek ne more verjeti, da so to kobilice. Dvigajo se izpod avtomobila, lene so in sc jim ne da letati. Le avtomobili jili šc razganjajo. Monotono brenčanje spominja človeka na lomljenje vejevja v velikem parku. Avtomobil drobi tisoče mrčesa, toda nenasitne kobilice kljubujejo vsemu. V boj proti kobilicam so bili poslani celo aero-plani, ki so s precejšnje nižine posipali na žuželke kalcijev nitrat, ki pa najbrže ni i'mel uspeha. Polje nam po odhodu kobilic nudi strašno sliko. Njive so mrtve, brez zelenja, brez sleherne bilke, kajti kobilice uničujejo vse. kamorkoli se spuste. To je pravi bič — pravi pisec članka — za vso jugovzhodno Rusijo; bič s katerim se ne da primerjati nobena poljedelska nesreča. gospodarska stiki med CeškosSovaiko in nama Praga, 10. avgusta. Gospodarski odnošaji med Češkoslovaško in Jugoslavijo postajajo z vsakim dnem intenzivnejši- Sleherni _ u-godni pojav se pazno in strogo preišče, nakar se vzroki po možnosti odstranijo. Nedavno s<> jugoslovanski, kakor tudi češkoslovaški listi prinesli vest. ki bi bila. v slučaju da je resnična, lahko jako neprijetna. K sreči pa se je ugotovilo, da nima podlage in da je nepravilna. Ne« pravilnost pa ie zakrivila izjava go^po da Mladenoviča, delegata našega pro metnega ministrstva, ki .ie treni, se povodom popravil našega zeleztiKsrce-ga materijala v Adamovem na Moraj' skein vršile razne' nekorektnosti, da bili izstavljeni lažiijivi računi .in da je vračunan nov materija! mcsio starega-češkoslovaški tisk je ostro obsodil postopanje družbe za stroiegradbo in £’"aa' bo mostov v Adamovem. Vsa zadeva se je natančno preiskala in ugotovilo se je. da sc ni zgodiia nobena nepravirnos^ iri da izjava g. Mladenoviča, ki jo je po* dal bodisi vedama, bodisi nevedoma. ne odgovarja stvarnosti- Popravila pošiljat' ve so sc izvrševale točno po narocMu, a v zadevi računov ni prišlo do raka k ut sporov. O kakršnihkoli nepravilnostih ni niti govora, kajti izkazalo se je, da je jugoslovansko prometno ministrstvo s P°" pravljcnimi lokomotivami popolnoma zadovoljno. Jeklarna v Adamovem je o” bila celo nove ponudbe iz Jugoslavije. Češkoslovaški tisk izraža zadovoljstvo nad faktičnim stanjem stvari m sc veseli, da težke obtožbe, ki bi sigurno kva rile gospodarske odnošaje med obema državama, niso resnične. Jasno .ie, a je razčiščenjc zadeve tudi pri nas v z Dudi lo splošno zadovoljstvo, kajti v >’’“eIT su obeh prijateljskih držav je, da ne pJ de na polju gospodarskega zbUžanja motenj, ki bi_ bile lahko usodne za P srčne odnošaje. ki jih gojita Jugoslavu in češkoslovaška med sabo. _ Boas d® SoasSocn® — d&ungSa Pariški Boi s de Boulogne ima v®^. leto kako izvanredno senzacijo. ■novejšo senzacijo Boulogneskega g zda je povzročil požar, ki se je v v zoološkem vrtu- Mnogo v dragocem. živali je postalo žrtev požara, le OP ce so se rešile. .30 vsakovrstnih _ OP je nšlo iz kletk in pretvorilo Boifi Boulogne v pravcato džunglo. ^ so z veje na vejo. z drevesa na dre ^ in obmetavale zaljubljene 5-nri- vsem, kar tim je prišlo pod roko. iv ' čno je glad nekatere prisilil, da so -vrnile v nove kletke, kjer jih .ie c ecr hrana, dooim so nekatere ostale vi K zdu v prijetni svobodi. Obiskujejo tove razkošnih restavracij in s krožnikov bogatih ameriških tur1®.... sveže bifteke. Zaenkrat niti ne na povratek, kajti poleg prostosti im jo tudi boljšo hrano. Egon dijak I. razreda gimnazij# včeraj, v sredo, dne 11. t. m- po dolgem, mukepolnem, z angeljsko poti pežljivostjo prenaianem trpljenju za vedno zaspal. Pogieb predragega ljubljenca se vrši v petek, dne 13, t. m. ob 16. uri iz mitvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Sr. maša zaduSnlca bo darovana v soboto, dne 14. t. m. ob pol 9 uri v frančiškanski župni cerkvi. Maribor, dne 12. avgusta 1956 Posebni parte »e ne bodo Izdali. 1627 16.—31. avgusta :: VSUKI PROGRAM l znamenitimi atrakcijami Welmont-Duo American — Colonred Entertaunes Clara Chaumont — In-ge Breton — ivedske plesalke Pia Sallelerie Carola Ruska A R C A N O kralj tatov. t«n IMZ saiii a pissms v centrumu išče ^Maistan*. Rotovški trpr 4. 1020 JSSjjUj-ffl nižjih razredov sprej CtjS-jLKi me na stanovanje in hrano boljša družina. Dobra vzf>oia in nad/orstv®. Naslov pove uprsva lista. 1618 btl ati učenke se (sprejmejo na stanovanje in hrano. Kopitarjeva ul. 14. prit-ličje, levo. 1617 llbionfir !e »prejme v tifovinl fftJEuEli pume koles itd. Jos. Moravec, Marlhnr, Slovenska ul. 12. Prednost imajo oni h Maribor, ki stanujejo pri sta-risih. 1625 S 1 fl tl B S X B 8 8 11 9 B I B S O E Kupci pozor! E | P isestva hise, vile, go- ” I stilne, 3 nadstr. trgovsko m hišo itd. prodaja, ter i«če ■» manjša posestva in hiše JJ v nakup. K. Troha, Ma- „ ribor, S.ovenska i2. 1621 ** Pran Slai-ofiiajerska'1'8”!'^ talska pasma 'z nih hlevov, aparati za _ vior* ‘valjaj6 in drupe ni čne potreb*^ prodaia Jose t'Mase k. ” ^ Sclilossbergkai 28 (Družtvo ^ re o živino. Oteee c«nl M. JAPELJ. foto' Aleksandrova c. 25, Trg° ,^ d o m. * Eipalsra ..fflarslafl. se nahaja Aleksandrova št. 45 v gostilni naspro«^^ lodvora. __ Pristopajte k Jugoslovensk* Matici. Ti»k*nu« t Muri bom, predstavnik: Stanko Detel pr»dst*Taiki V »koalSpi a« E 3371/26-11 Dražbeni oklic. Dne 6. oktobra 1926, dopoldne ob 11. uri, bo pri podpisane*71 sodišču v sobi štev. 27 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga: k. °-Mesto Maribor vi. št. 96 do polovice; cenilna vrednost 169.352 D'*1,1 najmanjši ponudek: 84.676-— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišč najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer b' se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdra-žitelja, ki je ravnal v dobri veri. . V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na urad. deski sodišča v Mariboru. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 5. avgusta 1926. 1622 t vnate!.j. Urednik Ho ■}. i il a r Borko, novinar. Izdajatelj: Konaoroii novinar. Vej v Maribora.