78 Dance for the elderly citizens in everyday life Abstrakt In the article, we focus on the importance of dance in our lives. Practice with different groups confirms this every day. It's never too late to dance. And also not too early. A beautiful dance is already rocking a baby in mother's lap. In the early age, dance influences children's physical, cognitive, emotional and social development, in adult life, dance enriches our lives and balances the organism, while in mature years it maintains human cognition, flexibility, coordination and, last but not least, social life. The elderly citizens "wake up" and they come alive again. If we all that support with the energy of the group, the benefits and effects are even stronger. Keywords: movement, dance, elderly citizens, health, higher quality of life. Neva Kralj, Mateja Videmšek Ples za starejše v vsakdanjem življenju Izvleček V prispevku predstavljamo pomembnost plesa v našem življenju. Praksa z različni- mi starostnimi skupinami to vsakodnev- no potrjuje. Za ples ni nikoli prepozno, pa tudi prezgodaj ne. Svojevrsten ples je že guganje dojenčka v maminem naro- čju. V zgodnji dobi ples vpliva na otrokov telesni, gibalni, spoznavni, čustveni in socialni razvoj, v odraslem obdobju vse- stransko bogati človeka in uravnoveša organizem, v zrelih letih pa ohranja um- ske sposobnosti, fleksibilnost, koordina- cijo in nenazadnje tudi socialno življenje. Starejši zažarijo, ponovno zaživijo in se »prebudijo«. Če vse podpremo še z ener- gijo skupine, so koristi in učinki še toliko močnejši. Ključne besede: gibanje, ples, starejši, zdravje, višja kakovost življenja. Foto: Alenka Kociper iz prakse za prakso 79 Uvod „ Zaradi stalnega zniževanja rodnosti in po- daljševanja življenjske dobe v zadnjih dese- tletjih se močno spreminja starostna sesta- va prebivalstva; tudi Slovenija se spopada s posledicami dejstva, da se njihovo prebival- stvo postopoma stara (Vertot, 2010). Pove- čan delež starejšega prebivalstva povzroča številne spremembe v družbi in je vzrok za nove izzive tudi na področju športa. Redna, zadostna in ustrezna gibalna dejav- nost je zelo priporočljiva tudi v starosti. Pri- pomore k ohranjanju gibalnih sposobnosti in spretnosti, ki so potrebne pri vsakodnev- nih opravilih ter vpliva tudi na posame- znikovo počutje in splošno zadovoljstvo z življenjem (Berčič idr., 2007). Redna gibalna dejavnost krepi mišice, pozitivno vpliva na kosti, blaži upadanje psihičnih, gibalnih in funkcionalnih sposobnosti telesa, pri- pomore k zmanjšanju stresa in depresije, izboljšuje družabne spretnosti, samospo- štovanje in samozavest, krepi imunski sis- tem ter vpliva na kvaliteto spanca. Skupaj z ustrezno prehrano varuje tudi pred preko- merno telesno maso in debelostjo, zmanj- šuje tveganje za poškodbe pri padcih ter varuje pred večino kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, kapi, visok krvni tlak, sladkorna bolezen tipa 2, osteoporoza, rak debelega črevesa in rak na prsih (Drev, 2010). Premalo gibanja je torej vzrok za marsika- tero bolezen in slabo počutje. Odsotnost ali pomanjkanje gibalne dejavnosti in pre- komerno sedenje lahko povzročijo zmanj- šanje kostne in mišične mase, kar lahko vodi v prezgodnje staranje in v zmanjšano sposobnost opravljanja vsakdanjih opravil. Podatki za Slovenijo kažejo, da je v starostni skupini nad 65 let telesno nedejavnih kar okoli 60 % starejših odraslih (Drev, 2010). Čeprav je staranje neizogiben bio-fiziolo- ški proces, ki je za posameznika določen v njegovem genetskem zapisu, je vendarle upadanje fizioloških funkcij mogoče upo- časniti. Čeprav procesi upadanja potekajo nenehno, neustavljivo in progresivno, je v določeni meri mogoče vzpostaviti nadzor nad upadanjem navedenih pojavov. Po- membno zadrževalno in kompenzacijsko funkcijo ima pri tem redna gibalna dejav- nost (Berčič, 2002; Berčič, 2005). Vedno več ljudi se tega tudi zaveda. Odlo- čajo se za različne gibalne dejavnosti, med katerimi prevladujejo hoja, planinarjenje, plavanje, kolesarjenje, igra s prijatelji … Manj pogosto pa se odločajo za obisk joge ali plesa. Pa vendar je od zavesti do reali- zacije dolga pot. Zavedati se moramo, da nikoli ni prepozno; najtežje je narediti prvi korak. Gibanje je ples „ Ples je govorica telesa, ta pa je jezik občut- kov (Zagorc, Vihtelič, Kralj in Jeram, 2013). Ples je najbolj univerzalna oblika človeške- ga gibanja in prvinsko sredstvo izražanja, obstaja odkar obstaja človek. Pri plesu še posebej starejši morda najprej pomislijo na klasične družabne plese v paru, ki so odlična oblika rekreacije in druženja. A ples je mnogo več kot to, plešemo lahko sami ali v skupini, naučene korake ali po lastnem vzgibu in občutju, ob tem se razvedrimo, sprostimo in napolnimo z energijo, po žilah požene zadovoljstvo. Svoj unikaten ritem nosimo v sebi prav vsi in mnogi v Sloveniji plešemo, bodisi rekreativno ali profesional- no. Redkeje pa z zavedanjem, da ustvarja- mo nekaj neprecenljivega in pozitivnega za svoje telo – in za svoje možgane. Kadar plešemo, gibamo, vendar je prisotno še nekaj več; naše notranje doživljanje, ču- stveno dogajanje, stik z našo dušo. Pri plesu gre za vključenost celega človeka. Čustva in gibanje so medsebojno zelo povezana. Spontano se aktivirajo bazični elementi človeka, kot so telesni stik, sodelovanje, kreativnost in sinhronizacija leve in desne polovice možganov. Prav glasba in ples skupaj ustvarjata moč- no energijo in harmonijo ter nam bolj ka- kor druge umetnosti dajeta možnost za prepoznavanje in izražanje celotnega na- šega čustvenega sveta. Z besedami Marije Vogelnik: »Telo je ustvarjeno za gibanje in gibanje je isto kot življenje. Če bi se zausta- vilo, bi vse zamrlo. In v tem gibanju, ki je neminljivo, je zakoreninjen ples in z njim vred tudi potreba ljudi po njem« (Vogelnik, 2009, str. 11). S plesom razgibamo „ tudi možgane Ples ni le telesna vadba, je tudi mentalno vključevanje, zaznavanje in krepitev spo- mina, svojih zmožnosti … Ko se pri plesni vadbi učimo novih korakov, urimo pomnje- nje gibalnega zaporedja in spodbujamo neobičajne načine gibanja, zaposlimo in urimo tudi možgane. Ples je sicer zelo subjektivna izkušnja, vendar pa nam nevroznanost pomaga ra- zumeti, kako lahko izkoristimo ples, da se počutimo v sodobnem svetu, ki je prežet s tehnologijo, med seboj bolj povezani. Študija, ki so jo izvedli leta 2003 raziskoval- ci na A. Einstein College of Medicine iz NY, je raziskala vpliv 11 različnih prostočasnih gibalnih dejavnosti, vključno s plesom, kolesarjenjem, golfom, plavanjem in teni- som, na tveganje za demenco pri starejših. Ugotovili so, da ples lahko močno izboljša zdravje možganov ter zmanjšuje tveganja za demenco. Bolniki so ob plesu na pesmi, ki so jih poslušali v preteklosti, celo prikli- cali nekatere spomine. Kajti ravno ples po mnenju raziskovalcev vključuje tako men- Foto: Alenka Kociper 80 talni napor kot družabno interakcijo in prav ta stimulacija zmanjšuje tveganje za Alzhei- merjevo bolezen in druge oblike demence (Edwards, 2018). Zaradi ugodnih učinkov na možgane se ples uporablja tudi kot dopolnilno zdravlje- nje ljudi s progresivno motnjo nevrološke- ga gibanja, Parkinsonovo boleznijo. Ljudi z govornimi in gibalnimi omejitvami ples osvobaja in omogoča nov način izražanja. Nudi jim hkrati tudi zelo pomembno psi- hično podporo, saj se bolniki skozi ples po- vezujejo, radostijo in zopet lahko občutijo pripadnost skupini (Richter, 2018). Doživljanje in občutenje svojega telesa sko- zi gib omogoča zaznavanje sebe, občutek zavedanja samega sebe, ponovne poveza- nosti s seboj in izgradnjo samovrednote- nja, kar ima neverjetno močan učinek tudi na možgane (Payne, 1990). Ples in glasba osreču- „ jeta S staranjem ali boleznijo se pretok energije v našem telesu zmanjšuje, redna vadba pa nam pomaga pretok ohraniti in okrepiti. Ples telo manj obremeni kot običajna vad- ba, ni agresiven, zato pa znatno energetsko napolni. Gibanje v povezavi z dihanjem ustvarja ravnovesje med umom in telesom ter s tem izboljšuje našo telesno in mental- no zdravje. Pri plesu v enaki meri kot gibalne spo- sobnosti krepimo tudi naše psihične in duševne sposobnosti. Mnogi v tretjem ži- vljenjskem obdobju ostanejo brez parterja in bližine družine, osamljeni, odvisni od pomoči drugih in prepuščeni okolju insti- tucije za starejše. Strah pred minevanjem, porazom, nesposobnostjo in nezmožno- stjo je pri starejših vsakodnevno prisoten. Ples zmanjšuje napetosti, povečuje raven serotonina, ki pripomore k dobremu poču- tju. Ples je dejavnost, kjer starejši pridobijo občutek, da se njihovo telo lahko zopet giba, dejavnost, kjer lahko zmorejo, nekaj obvladajo in se radostijo, kjer lahko sami naredijo nekaj za svoje dobro počutje. Plesno gibanje in glasba napolnita telo s hormonom sreče in spodbujata izločanje oksitocina, ki vpliva na pozitivni odnos do življenja ter zbližuje ljudi. Ples osreču- je, osvobaja dušo in telo. Če smo se kdaj v življenju prepustili igrivosti, se osvobodili spon in zavor odraslosti, smo to lahko izku- sili. Vleče nas nazaj, da bi to doživeli znova (Gilbert Green, 1992). Plesna rekreacija za „ zlata leta – Vrelec mla- dosti Ples kot oblika rekreacije je torej vsekakor kakovostno preživljanje prostega časa in je hkrati telesna, duševna in čustvena sprosti- tev vsakega posameznika. Pozitivno vpliva na naše telo in naše misli, odpravlja telesne težave, težave s hrbtenico, sklepi, odpravlja bolečino, izboljšuje medmišično koordina- cijo, ohranja pozornost, prispeva k boljše- mu spominu, odpravlja stres in napetost (Kociper, 2015). V n a d a l j e v a n j u b o m o p r e d s t a v i l i p l e- s n e d e l a v n i c e z a k r e p i t e v z d r a v j a i n v i š- j o k v a l i t e to ž i v l j e n j a – V r e l e c m l a d o s t i , ki je specializiran program za ljudi po 60. letu. Vrelec mladosti je poseben program z me- todami in prvinami plesne terapije. Ime “Vrelec mladosti” je sposojeno iz t. i. petih tibetanskih vaj pomlajevanja, ki so prav ta- ko del programa plesne rekreacije za starej- še. Srečanja imajo terapevtski koncept in so v skladu s tem ustrezno vodena. Struktura srečanj ple- „ snih delavnic za zlata leta – Vrelec mladosti Srečanja so strukturirana:  U v o d n i d e l je namenjen uglaševanju s seboj in s skupino, ustvarjanju pozitivne energije in pripravi na nadaljnje delo.  Sledijo v a j e i n i g r e t e l e s n e g a razgi- bavanja, izboljšanja prekrvavitve telesa, pridobivanja večje telesne in psihične moči, gibljivosti, koordinacije, ravnotež- ja in skladnosti celega telesa ter vklju- čevanje tibetanskih vaj, ki nam vračajo vitalnost in življenjsko energijo.  Velik poudarek je na izražanju skozi gib in spodbujanju igrivosti, k r e ati v n os ti i n d o m i š l j i j e , kar pomaga pri samo- spoznavanju in prebuja pozitivne ob- čutke in čustva.  Medsebojno sodelovanje in gib alni dial o g sta prisotna preko spontanega opazovanja, prilagajanja drug drugemu in zrcaljenja, nebesedne komunikacije in usklajevanja posameznika s skupino.  Del plesne rekreacije so tudi skupin- s k i i n d r u ž a b n i p l e s i in plesi v krogu, kjer spodbujamo manj običajne načine gibanja. Preko dela v skupini krepimo motivacijo in socialno vključenost. Z Foto: Alenka Kociper iz prakse za prakso 81 gibanjem po prostoru ohranjamo pro- s to r s k o o r i e nt a c i j o in razvijamo pred- stavo o položaju lastnega telesa v pro- storu tako do drugih kot do predmetov.  Zaključevanje je namenjeno integraciji doživetega, osredotočimo se na diha- nje, u m i r i t e v t e l e s a i n d u h a in se s hvaležnostjo ozremo vase. Plesni talent ali posebne gibalne spretnosti pri tovrstni plesni rekreaciji nikakor niso po- trebne. Vaje izvajamo na mestu, stoje, sede, leže in v prostoru, z veliko mero pazljivosti do našega telesa, posameznih delov telesa in skladnosti telesa. Cilji plesne dejavnosti za starejše Ples omogoča in poudarja pomen: telesne aktivnosti, • ohranjanje in krepitev zdravja, tako tele- • snega kot duševnega, višje kakovosti življenja. • Vsekakor preko plesne dejavnosti – prav tako kot pri drugih oblikah vadbe – ohra- njamo gibljivost, razvijamo koordinacijo in krepimo vzdržljivost in moč. Primerjalna študija različnih vzdržljivostnih treningov in plesa, ki so jo izvedli v Nemčiji, je po- kazala, da imajo vse »anti-aging« učinek, vendar pa je le pri plesu opazna n a j v e č j a r a z l i k a v i z b o l j š a n j u r a v n o t e ž j a s t a r ej- ših kot posledici dodatnega izziva – stalen proces učenja, zaznavanje in učenje ritma, sledenje glasbi in odzivanje na melodijo, pomnjenje gibalnega zaporedja, koordi- nacija ipd. (Dancing can reverse the signs of aging in the brain, 2018). Ples nudi tudi • l e g i t i m n o p r i l ož n os t dot ik an ja drugih in s tem sledenje člo- vekovi bazični potrebi po sprejemanju in biti sprejet, ki se izraža ravno skozi telesni stik. Preko plesnih aktivnosti skrbimo in vpli- • vamo na p s i h i č n o m o č i n v o l j o s t a- re jši h , saj s spoznanjem, da lahko tudi v starosti zmorejo, nekaj obvladajo in se razvedrijo, krepijo samospoštovanje in pozitivno predstavo o sebi, ljubezen do sebe in zaupanje vase, s čimer starejši premagujejo mnoge ovire v tretjem ži- vljenjskem obdobju. Z delom v skupini spodbujamo komu- • nikacijo in s o c i a l n o v k l j u č e n os t . Plesne dejavnosti omogočajo tudi • ču- s t v e n o s p r os t i t e v i n u r a v n o v e š a j o o r g a n i z e m – čustva, um, telo in duh. Rezultat je z a d o v o l j s t v o s s e b o j , vs e- s p l o š n o d o b r o p o č u t j e i n v i š j a k a k o v o s t živl jen ja. Foto: Alenka Kociper Foto: Neva Kralj Ena izmed udeleženk, ga. Stana, ki bo letos dopolnila 70 let, je v nekaj stavkih zaobjela svoja doživljanja: »Kaj mi pomeni gibanje? To, da se ne zasediš, da ostajaš gle- de na svoja leta kolikor toliko vita- len, delaš čez dan z manj napora, tudi krepiš svoje zdravje. Naše plesne delavnice so super, ker razgibaš celo telo. Kako intenzivno delaš, je v tvojih rokah. Doma se težko ali sploh ne pripraviš k telo- vadbi, posebno z glasbo. Je pa z glasbo lažje, ker te potegne (takt). Čeprav vsak dan ne delam teh vaj, kljub temu da se gibam (vrt, vnuki, pes), je zelo koristno, da to naredim vsaj enkrat na teden. Po naši vadbi čutim, da je telo sproščeno, z več energije, čeprav imam včasih tudi malo „muskelfibra“. Zelo rada pridem na to vadbo, tudi zaradi druženja. Meni je super.“ Stana 82 Življenjski krog se „ zaokrožuje Pri delu z otroki v prvem obdobju svojega življenja ter starejšimi lahko opazimo veliko podobnosti. Življenjski krog se zaokrožuje. Preko plesnih aktivnosti vplivamo:  na otrokov razvoj; gradimo njegovo osebnost,  otroci usvajajo različne gibalne sposob- nosti,  otroke vzgajamo in izobražujemo,  krepimo njihovo samozavest in pozitiv- no samopodobo. In kot taki – okrepljeni – lahko vstopajo v življenje. Starejšim ples omogoča:  vzdrževanje, lajšanje in zdravljenje raz- ličnih težav, s katerimi se srečujejo v za- dnjem obdobju življenja,  razbremenitev in razvedrilo,  ples jih energetsko napolni in hkrati sprosti,  povezuje in druži ter  ugodno vpliva na njihovo splošno po- čutje. Vse to zvišuje kvaliteto življenja in bogati vrednostni sistem v zadnjem obdobju ži- vljenja. Sklep „ Zdravje in dobro počutje nista za zmeraj dani vrednoti, saj se ohranjata samo z zna- njem, ki ga pridobimo z učenjem. Ostati zdrav in zadovoljen ter živeti v sozvočju s samim seboj in drugimi nam uspe le, če v to vložimo svoj lastni trud in hotenje (Haj- dinjak in Hajdinjak, 1997). Zdravo staranje ni samo naključje, ki ga vodijo geni in okoli- ščine, temveč je to skrbno načrtovanje in uresničevanje zdravega življenjskega sloga (Creagan, 2001). Pri plesu gre za igrivo in sproščujoče gi- banje, zato se človek hkrati sprošča tako telesno kot duševno. Zaradi številnih ugo- dnih učinkov na človeka bi morali tudi v poznejših letih ples oziroma redno gibal- no dejavnost nasploh izbrati kot svojo pot ohranjanja svežine telesa in duha in tako čim dlje kakovostno živeti. Gibanje bi mo- rala postati pomembna prvina kakovosti življenja slehernemu posamezniku in mu bogatiti njegov življenjski vsakdan. Življenjska naloga vsakogar od nas je, da se uresničimo kot celostno, edinstveno bitje. Naše individualno življenje je naša edina priložnost (Kosič, 1997). Literatura „ 1. Berčič, H. (2002). Redno športnorekreativno udejstvovanje je eden od temeljev uspešne- ga staranja. Šport, 50 (2), 26–31. 2. Berčič, H. (2005). Šport starejših za danes in jutri: strokovni posvet. Ljubljana: Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez, Odbor športa za vse. 3. Berčič, H., Sila, B., Tušak, M. in Semolič, A. (2007). Šport v obdobju zrelosti. Ljubljana: Fa- kulteta za šport, Inštitut za šport. 4. Creagan, E.T. (2001). Klinika Mayo o zdravem staranju. Ljubljana: Educy. 5. Dancing can reverse the signs of aging in the brain (2018). Pridobljeno iz https://blog. frontiersin.org/2017/08/29/dancing-can-re- verse-the-signs-of-aging-in-the-brain/ 6. Drev, A. (2010). V gibanju tudi v starosti. Lju- bljana: Inštitut za varovanje zdravja. Foto: Neva Kralj Foto: Neva Kralj iz prakse za prakso 83 7. Edwards, S. (2018). Dancing and the Brain. Pri- dobljeno iz http://neuro.hms.harvard.edu/ harvard-mahoney-neuroscience-institute/ brain-newsletter/and-brain-series/dancing- and-brain 8. Gilbert Green, A. (2007). Creative Dance for All Ages. American Alliance for Health, Physi- cal Education, Recreation and Dance. Reston: AAHPERD. 9. Hajdinjak, M. in Hajdinjak, L. (1997). Kaj pa zdravje. Maribor: Rotis. 10. Kociper, A. (5. januar 2015). Plešemo z dušo in telesom. Ljubljana: Slovenske novice, str. 10 –11. 11. Kosič, R. (1997). Notranji mir brez pomirjeval. Ljubljana: Samozaložba. 12. Kraševec Ravnik, E. (2005). Gibanje za zdravje odraslih – stanje, problemi, podporna okolja; zbornik referatov. Ljubljana: inštitut za varova- nje zdravja Republike Slovenije. 13. Payne, H. (1990). Creative movement and Dan- ce in groupwork. Oxon: Winslow Press. 14. Richter, R. (2018). A new rhythm. Dance be- nefits Parkinson's patients. Pridobljeno iz https://stanmed.stanford.edu/2017winter/ dance-for-parkinsons-disease-at-the-stan- ford-neuroscience-health-center.html 15. Vertot, N. (2010). Starejše prebivalstvo v Slove- niji. Ljubljana: Statistični urad Republike Slo- venije. 16. Vogelnik, M. (2009). Ples skozi čas in balet skozi svet. Ljubljana: JSKD 17. Zagorc, M., Vihtelič, A., Kralj, N. in Jeram, N. (2013). Ples v vrtcu. Ljubljana: Zavod Republi- ke Slovenije za šolstvo. Neva Kralj, plesna pedagoginja Plesni Epicenter - zavod za plesno vzgojo, izobraževanje, pomoč z umetnostjo in prosti čas neva.kralj@plesniepicenter.si