Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto Din 90'— za pol leta Din 45'—
Štev. 104.
V upravi stane mesečno Din 7’ —
V Ljubljani, ponedeljek, 8. maja 1922.
—
Leto H.
Uredništvo in upravnlitvo v Kopitarjevi ulici štev. 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon = upravništva štev. 328 =
CENE PO POŠTI:
za četrt leta Din 22‘50 za en mesec Din 7'50
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p
Borba za slocienshe bolnišnice.
Belgrad, 7. maja.
Vihar, ki je nastal v Sloveniji, ko so nam hoteli demokrati črtati naše bolnišnice, se je polegel. A vprašanje bolnišnic v Sloveniji je zopet prišlo v pretres v seji finančnega odbora Narodne skupščine v soboto, dne 6. maja. Ob začetku seje sta referent ministrstva dr. Štampar in poročevalec fin. odbora dr. Ivkovič svoje referate tako umerila, da je treba proračun za Slovenijo močno brisati. Izgovarjala sta se, da je pri nas v Sloveniji preveč osobja v bolnišnicah, tako da na vsake 3 bolnike pride že en služabnik, da je preveč usmiljenk itd. K besedi se je oglasil član Jugoslovanskega kluba Fr. Ž e b o t, ki je udaril ob mizo in na najbolj energičen način ugovarjal proti nameri, da bi država skušala štediti pri bolnišnicah, dočim se za kanone in vojaštvo po nepotrebnem iz-ffleče milijarde. V imenu Jugoslov. kluba je Še govoril poslanec dr. Dulibič. Naši
poslanci so dosegli lep uspeh: Nobena bolnišnica se ne* briše iz proračuna. Nasprotno! Za bolnike in bolnišnice se je prvotni proračun 12 milijonov, 920.071 Din 70 par zvišal na 22 milijonov, 471.930 Din.
V	bolnišnicah, kjer je preveč služinčadi, se bo ista po predlogu vladnega referenta dr. Štamparja premestila v Hrvatsko in druge pokrajine, a odpustiti se ne sme nobeden. Od prihrankov se bo oskrbela boljša oprava in hrana. Ko se uvedejo pokrajinske oblastne skupščine, se bo oskrba bolnišnic poverila oblastnim skupščinam. Državna blagajna mora dati tozadevne vsote oblastnim skupščinam na razpolago. Na zahtevo poslanca Žebota je, finančni odbor sklenil, da se absolutno ne sme nobena bolnišnica v Sloveniji opustiti. Po-vdarjamo, če ne bi bilo poslancev Jugoslovanskega kluba pri tej seji, da bi gotovo naši kraji glede bolnišnic ne odrezali tako ugodno.
Lloyd George posredcualec in raziofeoalec med Italijo in Jugoslauijo.
Belgrad, 8. maja. (Izvirno.) Vlada je v soboto imela svojo sejo, na kateri je poročal minister Ninčič o pogajanjih z Italijo. Povedal je, da je Italija sprejela predlog, naj bi glede Zadra sprejel posredovanje in razsodništvo angleški ministrski predsednik Lloyd George, ki se za celo za-
Špekulacija s stano-uanji.
»Oddam stanovanje s 3 ali 4 sobami, vsemi pritiklinami na lenem kraiu mesta. Plača 500.000 K za 10 let naprej. Ponudbe ood »10 let naprej« 3223 na upravo »Sl. Naroda«.
Inserat v »Slov. Narodu« od 7. t. m.
Ta inserat je po svoji vsebini z ozirom na današnjo stanovanjsko mizerijo tako važen, da ne bo odveč, ako se popečamo z njim v enem članku.
Stanovanje, zlasti pa enodružinsko stanovanje samo na sebi ni še nikak kapital, ker spada po svojem bistvu med eksistenčne predpogoje najnižje družabne tvorbe: družine. Kakor hitro pa rii stanovanje zame in za mojo družino nič več neobhodno potrebno in ga držim le zato, da bi iz stanovanja izbil večji ali manjši dobiček, je postalo to stanovanje hipoma kapital v svojem pravem pomenu besede, ker nosi meni izvestne dohodke brez dela, ®li če mi jih trenutno še ne nosi, š p e -k u 1 i r a m še vsaj na to, da bi mi jih čim Prej donašalo. Ako pa vlada na nasprotni strani veliko povpraševanje po stanovanjih, zlasti pa, ako veliko število produktivnih slojev na pomanjkanju stanovanj jrPi, — potem je moje stremljenje po dobičku iz odvišnega stanovanja brez dela naravnost brezvestna špekulacija, ker za tem, da iz splošnega družabnega z,la. skuje meni dobiček, ne da bi jaz bodisi telesno ali duševno le količkaj delal al* trpel.
In sedaj k navedenemu inseratu! J/sti, ki ponuja za ceno 500.000 K dru-2*nsko stanovanje, stanovanja za se v prvi Vrsti gotovo ne rabi, še vsaj nujno ne, ker P°tem bi ga ne ponujal. Kajti kar nujno y Potrebujem, kar je predpogoj za mojo eksistenco, tega mi ne preplača nihče. In 0 je po vsej priliki več ali manj udobno stanovanje, ako imam ženo in otroke — družinsko stanovanje. Imejitelj inserirane-^a stanovanja hoče iz njega izbiti zase, ne ?a bi delal, kolikor mogoče velik dobi-s tem dejstvom je pretvoril stanovale v kapital, s katerim — špekulira.
Vemo pa, da obstoji v Ljubljani neznosna stanovanjska beda. O vagonarjih, Kotarjih, podstrešnikih in brezstanoval-Cln smo pisali že mnogo in še bomo. So Uružine, od katerih delata oče in mati in ’81 ljudski šoli odrasli od zore do mraka Kot črna živina, pa nimajo zvečer kam pobiti svojih izmozganih udov. Vsled stano-Vanjske bede razsaja jetika, se širi splošna oslabelost, pada število porodov, ali pa varajo novorojenčki in bohotno se raz-®>rja kuga nemorale, ki mora narod prej 1 slej zadušiti. In če se dobi človek, ki
devo osebfto zelo interesira. Glede baroške luke pa — predlaga Italija — naj bi bil razsojevalec predsednik švicarske zvezne republike. Vlada se je postavila na stališče, da stoji neomajno na stališču rapalske pogodbe ter da glede Baroša niso mogoča nobena pogajanja.
spričo teh žalostnih dejstev špekulira z odvisnim stanovanjem na svoj osebni dobiček, potem je to brezvestna špekulacija, ki bi je oblasti ne smele dopustiti.
Še dalje: Stanovanje 4 sob, s pritiklinami, pa še na lepem kraju mesta je danes — najvišje cenjeno — vredno letnih
30.000 kron. Ako plačam za prazno stanovanje mesečno 2500 K, je menda to tudi pri današnji draginji več kot dovolj. Vsoto
30.000 K pa bo inserent vlekel že, ako
500.000 K plodonosno naloži, kajti splošna obrestna mera danes je 6 odstotkov. 500 tisoč kron nese torej v 10 letih najmanj
300.000 kron obresti, kje so pa obrestne obresti, kje pa smo šele, ako premislimo, da bo te sorte špekulant svojega pol milijončka naložil najbrže plodonosnejše, da mu bo morda donašal do 30 odstptkov obresti! In to samo zato, ker je v Ljubljani neznosna stanovanjska beda, špekulant pa ima eno stanovanje odveč. Ako je že vsako špekuliranje s stanovanji v današnjih razmerah brezvestno, potem je tako špekuliranje kot je razvideno iz »Narodovega« inserata, vnebovpijoče in nesramno, ki bi ga morale oblasti eksemplarično kaznovati. ker je veriženje na škodo delovnega ljudstva in družbe sploh, veriženje na račun vagonarjev in brezpravne raje.
Ako bi bil podpisanih odločilni faktor prve ali celo druge stanovanjske inštance, bi bil naredil kratek proces: s pomočjo detektivov bi bil izvohal špekulanta, ki je v »Slov. Narod« inseriral, ga deložiral in kaznoval, stanovanje pa nakazal družini, ki ga prosi in išče že 4 leta, a ga ne dobi, ker pravijo da stanovanj ni. Kakor pa je razvidno se stanovanja še dobe, a so v rokah špekulantov.	Jos. Kremen.
800 odstotkov dobička.
Papirnica Goldbach v Dresdenu, ki ima glavnico 1,155.000 mark, je lani imela 800 % dobička ali nad 9 milijonov mark. Plačevala bo po 50 % dividende in delila brezplačne nove delnice. Vrednost delnic znaša 1600 % nad nominalom. Tovarna je enako sijajen dobiček napravila že tudi lansko leto. Tako se množi kapital na račun dela drugih.
Današnja predborza-
Ziirich, 8. maja (Izv.) Na današnji predborzi notirajo sledeči kurzi: Berlin 1.75 Holandsko 188.50, Newyork 518, London 23, Pariz 47.35, Italija 27.65, Praga 9.95, Budimpešta 0.68, Zagreb 1.90 (se je dvignil), Varšava 0.13, Dunaj 0.0625, avstrijske krone 0.065.
Dnnaj, 8. maja. (Izv.) Na današnji predborzi notirajo devize: Praga 160, Zagreb 30.25, Italija 444.
Men iz gospodarskega moCoirja!
Vsi čutimo na lastni koži zanikarnost našega državnega gospodarstva. Stiska nas draginja vseh življenskih potrebščin, s katero dohodki ogromne večine niso v nobenem razmerju. Stradamo, tolčemo pomanjkanje na vseh straneh, izmozgani in vznevoljeni smo do kraja. Krivo je temu slabo in zanikamo državno gospodarstvo.
Najjasnejši dokaz, kako propadlo ’ je naše državno gospodarstvo, so nam monopoli. Po vseh državah z urejenim gospodarstvom so monopolski predmeti najcenejši. Vsaj v bivši Avstriji, ki ni bila ravno na višku, smo imeli dobre in cenene tobačne izdelke in sol po 24 ozir. 12 vinarjev kg. Pri vsem tem je bilo tobačno delavstvo za tiste čase naravnost sijajno preskrbljeno. A pri nas? Dasi tobačna dežela prve vrste imamo najslabše in najdražje tobačne izdelke, a tobačno delavstvo je postalo uboga para med ostalimi delavskimi strokami. — Sol je postala skoroda redkost, vsak hip je zmanjka in verižniki in oderuhi delajo z njo najmastnejše kupčije. Cena je tako visoka, da ni v nobenem razmerju s ceno pod prejšnjim režimom. In vendar imamo bogate solarne v deželi, ki bi z lahkoto pokrivale potrebščino, ako bi se izvršile nekatere investicije in izboljšave. Podobno je s petrolejem in vžigalicami ter sploh z vsem blagom, ki je kakorkoli v državnem gospodarstvu: vse to blago je razmeroma najdražje in je ravno država prva navijalka cen.
Železnice in pošta so postale v naši državi spričo vedno rastočih tarif že pravi luksus. Kljub temu se železniškemu in poštnemu osobju godi neprimerno slabše nego kdajkoli poprej. In tako dalje brez konca in kraja .
Državni denar žro komisije, sestavljene mnogokrat iz parasitov in političnih kreatur, ki se potikajo križem sveta v bogve kakšne nezmiselne svrhe. V Cirkve-nici že dolgo mesecev čaka komisija, ki ima nalogo žigosati denar v tretji coni, ko se ista izprazni. A o izpraznitvi še ni nobenega govora in sodeč po poteku pogajanj v Santi Margheriti bo komisija v Cir-kvenici nemoteno vživala kopališko sezono.
Tako se gospodari pri nas. Potem naj se pa kdo čudi, da tudi slovensko delovno ljudstvo noče o Belgradu sedanjega režima ničesar več slišati in da se vedno bolj utrjuje prepričanje: Rešitev je le v osamosvojitvi slovenskega ljudstva. Prvi cilj tega gibanja za osamosvojitev je avtonomija, drugi in daljni pa jugoslovanska federativna republika! Iz prvega cilja sledi še le drugi.
Za slouenske cestarje.
Belgrad, 6. maja.
V	Sloveniji so hotele sedanje vladajoče stranke vreči na cesto nič manj ko 463 državnih cestarjev. Od 656 bi jih ostalo samo 220. V četrtek, 4. maja je prišla ta zadeva pred finančni odbor narodne skupščine. Sreča je bila, da so bili poslanci Ljudske stranke polnoštevilno navzoči, lakoj uvodoma je poslanec Ivan Sta-n o v n i k odločno ugovarjal, da bi se število cestarjev v Sloveniji črtalo. Za njim se je istotako poslanec Fr. Ž e b o t z vso vnemo zavzel za uboge cestarje. Naglašal je, če znižamo število cestarjev, da uničimo naše ceste. In če bi vzeli Sloveniji dve tretjini cestarjev, ne bi uničili samo velik del naših prometnih žil, ampak bi upropa-stili i nad 400 družin in jih vrgli na cesto. Energično, neizprosno so nastopili naši poslanci. Pomagalo je. Ko so Srbijanci videli odločnost in nepopustljivost naših zastopnikov — so odnehali. Ko je še govoril v prilog prečanskih cestarjev vrl naš Dalmatinec dr. Dulibič, je bila borba dobljena. Samo 3 demokrati in 1 radikal so glasovali proti nam. Izmed slovenskih poslancev so bili pri seji: Stanovnik, Sušnik in Žebot. Iz tega se vidi, kako dobro je, da poslanci vršijo svoje poslanske dolžnosti. če bi Jugoslovanski klub ostal doma, kakor Radič, bi nam Srbijanci in demokrati upropastili naše zidane ceste in odvzeli kruh zopet več kot 400 revnim cestarskim družinam...
Imitirajte za »Novi čas«
Zunanje posojilo.
Belgrad, 8. maja. (Izvirno.) Ameriška banka »National City Bank", katere predsednik je znani milijarder Vanderbilt, ponuja naši državi 150 milijonov dolarjev posojila. Emisijski kurz bi bil 87, obrestova-nje pa po 8 odstotkov. Posojilo se izplača v 40 letih.
Belgrad, 8. maja. (Izvirno.) Kumanu-di je izjavil dopisniku nekega belgrajske-ga lista, da bo posojilo sklenjeno v 2 do 3 dneh. V poštev prihajajo 3 najugodnejše ponudbe.
Kooinarski Strajk na Češkem.
Praga, 8. maja. Ker so podjetniki vstra-jali na znižanju delavskih mezd, je kovinarsko delavstvo 5. t. m. začelo štrajkati. Samo v Pragi štrajka 4000 kovinarjev. Ostalo delavstvo je sklenilo, da bo podpiralo kovinarje do skrajnosti. Za kovinarsko stvar se je zavzela tudi praška občina, ki je v njihov prid sklenila odločno resolucijo.
ffolltični dogodki.
+ Shod SLS v Brusnicah. Včeraj zjutraj po prvi maši se je vršil veličasten shod SLS pred cerkvijo v Brusnicah pri Novem mestu. Poročal je državni poslanec Ivan Stanovnik, ki je razvil narodnogospodarski program SLS in poročal o političnem položaju. G. poslanec je v svojem govoru zlasti bičal krivice, ki se gode našemu ljudstvu vsled neznosnosti davčnih bremen. — Zborovalci so se enodušno izrekli za avtonomistično ureditev naše države — Na shodu je bilo sklenjenih več resolucij političnega in gospodarskega značaja. Sijajna udeležba je pričala, da je prebivalstvo v Brusnicah in okolici v pretežni večini v taboru SLS. Navzoči nasprotniki vseh strank so pozorno sledili izvajanjem g. poslanca brez ugovora. Zborovalci so izrekli popolno zaupanje Jugoslovanskemu klubu in načelniku dr. Korošcu. — Po zborovanju so se sešli zaupniki in ustanovili domačo hranilnico. Sestavil se je takoj odbor, ki ima nalogo, da uredi vse predpriprave za redno poslovanje novoustanovljene hranilnice.
+ 0 novem volivnem redu je razpravljala v soboto konferenca ministrov. Predlaga se sedaj, naj bi se volivne liste postavljale po okrožjih, kandidati pa po okrajih.
+ G. pokrajinski namestnik Ivan Hribar je sedaj predmet hudih napadov od strani JDS V demokratskih krogih se govori, da bi ga bili že davno vrgli, ko bi ga ne držal Pasic. Značilno je, da ga tudi »Jutro« pogosteje napada.
-f Minister Pucelj. O njem piše včerajšnja »Hrvatska Obrana« sledeče: »Letos razpravlja finančni odbor že tretjič o dvanajstinah. Vsakokrat so prihajali razni ministri pred finančni odbor in zahtevali, da se jim odobre izredni krediti iz famoznega 100 milijonskega fonda, kateri pa znaša v resnici nad 300 milijonov dinarjev. Ministri so zahtevali vsote za razne svrhe, za katere v proračunu ni bilo kritja. Samo minister Pucelj se ni niti enkrat oglasil. Kmetski stan pa ima mnogo zahtev, kakor n. pr. kmetske zadruge na Hrvaškem in v Slavoniji, ki so imele svoje centrale v Budimpešti. Potrebne so hitre pomoči. Lanska suša in velike poplave so napravile ljudstvu velikansko škodo, a minister Pucelj se ne gane. On se pač ne more izgovarjati, da ne pozna kmetskih potreb, ker so mu bili doposlani stoteri predlogi kmetijskih organizacij, za katere se pa on ne zmeni. Vladna večina, v kateri se nahaja tudi minister Pucelj, je črtala postavko za kmetijski kredit, a minister Pucelj to trpi in ne stori nobenega koraka, da bi se krivice popravile. V krogu poslancev in v krogu vladnih kmetijskih poslancev prevladuje enoglasno mnenje, da še ni bilo ministra za kmetijstvo, ki bi se tako malo brigal za koristi kmeta, kakor minister Pucelj.« — Hrvatje imajo torej o tem gospodu ministru isto mnenje kakor Slovenci.
+ I*oziv dunajskim Oelioslovakom. Kakor se čuje v praških vladnih krogih, namerava češkoslovaška vlada pregovoriti dunajske Čehoslovake, da bi se naselili na Slovaškem ali pa v Podkarpatski Rusiji. Dunajski Čehoslovaki bi z ozirom na svojo
kulturo, strokovno spretnost in izkušenost kmetijstvo na Slovaškem in v Podkarpat-ski Ruski silno povzdignili. Dunaju samemu bi bilo pa s tem v današnji težki situaciji tudi pomagano.
^Dnevni dogodki.
— Naslov »Odbora za pomoč gladujo-čim v Rusiji« je: Ljubljana, vseučilišče, Kongresni trg. Številka poštnočekovnega računa je 12.840. Poštne položnice za odpošiljanje nabranih darov se dobe pri poštnih uradih. Kjer jih še ni, jih še dobe. Darove pa sprejemajo tudi uprave časopisov.
— Ruski dan. V nedeljo, 14. maja, se bodo po vsej Sloveniji zbirali darovi za gladujoče v Rusiji. Društva, župne in občinske urade in vse javne korporacije in posameznike naprošamo, da to nedeljo posvetijo svoj trud za v Rusiji gladu umirajoči bratski narod. V to svrho naj se takoj javijo »Odboru za pomoč gladujočim v Rusiji«, Ljubljana, vseučilišče.
— Smrtna nesreča v Laškem. V noči od torka na sredo je povozil vlak tik železniškega mostu v Laškem neznanega moškega. Nesrečnež je moral biti takoj mrtev, ker mu je odtrgalo pol lobanje in so bili možgani raztreseni na okrog. Vlak mu je odtrgal tudi stopalo ene noge. Sumijo, da je bil ponesrečeni spremljevalec živinskih transportov, ki so v zadnjih dneh v večjem številu vozili. Pri mrtvecu razven pipe ni bilo ničesar najti. Na lice mesta je došla sodna komisija, ki je potrebno odredila.
— Novice iz Dobrepolj. Iz Vidma pri Dobrepoljah nam poročajo: Po dolgem deževnem vremenu se je naposled le zjasnilo. Plan in gora sta lepo zelena, po vrtih je sadno drevje v bujnem cvetju. Ako ne bo kake uime, bo jeseni dosti sadja. — Iz naših gozdov se izvozi mnogo lesa, in sicer: tramov in drv, zato je pa tudi cesta tako zorana. — Cena živini je zadnji čas poskočila. Par rejenih volov se plačuje po 70 tisoč, pa še rajši več ko manj. Marsikateri voliček je že romal od nas na Laško. Lah s svojo visoko valuto presneto poceni je naše meso, nam pa draginjo dela, da nikoli tega. Mesarji sekajo meso po 48 kron kg in je to meso seveda slabše vrste, ker gre vse, kar je boljšega, naprej. Pa kriče še »Jutrovci«, da se bo z izvozom valuta izboljšala. Da je ta bosa, je jasno ko beli dan. Saj se izvaža že leta in mesece, naša krona pa pada in pada. Prav za bankerot-no Avstrijo jo mahamo. Žalostno! Ob koncu dopisa pa vabimo ljubljanske lovce, naj bi vendar prišli in posvetili kosmatincu, ki še zmeraj straši gori nad Kumpoljami, malo pozornosti. Te dni ga je zapazil neki vaščan, ki je tam blizu sekal drva. Moža je obšel strah, pa ni bilo nič hudega, ker se je medved miroljubno izgubil v gozdno goščavo. — Hujša zver kakor medved pa je bil tisti tolovaj, ki je zadnji čas blizu Žvirčjega napadel s sekiro sivolasega starca ter ga oropal. Orožniki pridno zasledujejo zver v človeški podobi. Dal Bog, da bi prišel tolovaj pravici v roke!
— Umor. V noči od 26. na 27. aprila je bila umorjena 65 let stara kočarjeva žena Antonija Bertole iz Pišec pri Brežicah. Imela je navado, da je hodila zvečer večkrat na obiske k neki v bližini se na-
hajajoči bolnici Usodepolnega dne zvečer je njen mož legel v posteljo, ko je vzela ona luč in golido za molžnjo in ni niti zapazil, da se ni več vrnila. Ko se je zjutraj prebudil in videl, da je ni, je vstal in šel pogledat, kje je. Na svoje začudenje je našel ženo umorjeno pred hišo. Brežiški orožniki so pridno na delu in je upati, da izslede v kratkem zločince.
— Najden mrlič. Iz Trbovelj: Identiteta mrmiča, ki so ga našli pod Kriško planino, so že ugotovili. Bil je 75 letni Ivan Teržan, ki je hotel obiskati svoja dva sina, rudarja v Trbovljah. Doma je bil iz Petrovč. Smrt ga je dohitela zaradi kile.
— Tatvina v Šmarju. V noči od 30. aprila na 1. maja je bilo vlomljeno skozi stranska vežna vrata v prodajalno sobico trafikanta Franceta Rusa iz Šmarja št. 31 in pokradeno okoli 3500 Din v gotovini ter tobačnih izdelkov vseh vrst v vrednosti 4815 Din.
£jubljanski dogodki.
lj Procesija sv. Jožefa. Najlepša prireditev včerajšnjega dne je bila v Ljubljani brez dvoma popoldanska procesija iz cerkve sv. Jožefa kot zaključna slavnost tro-dnevne pobožnosti praznovanja varstva sv. Jožefa. Ob zvokih salezijanske godbe se je pomikala veličastna procesija, ki se je je udeležilo do 3000 ljudi, po Ciril-Metodo-vi, Zarnikovi in Streliški ulici ter se je po Zrinskega cesti vračala v cerkev. V celem kvadratu je bilo na tisoče gledalcev, ki so se divili veličastnemu sprevodu. Ljubljana je imela včeraj svoj srečni dan, a krona celega dne je bila procesija kot zaključek pobožnosti, ki je v marsikateri duši izpre-menila črno temo v cvetoč maj.
lj Gasilski dan. Včerajšnja nedelja, žegnanje sv. Florijana, je bil dan gasilcev v polnem 'pomenu besede. Dopoldne je gasilstvo korporativno odkorakalo s Krekovega trga k skupni sv. maši v cerkev sv. Florijana. Občinstvo pa je napeto pričakovalo napovedane gasilske vaje. Že po drugi uri popoldne se je nabralo na levem bregu Gradaščice nasproti trnovske cerkve vse črno občinstva, preradovedna otročad pa je zasedla okoliško drevje, da so se veje kar šibile nepričakovanega cvetja. Ob treh je oddal grajski čuvaj v smeri proti Trnovemu dvoje strelov, naznanjajoč, da gori 'Dolenčeva hiša v Trnovem. Takoj sta pridrvela dva gasilca-kolesarja, za njima pa je pripeljal v brzem tempu avto, v katerem je sedelo načelstvo gasilnega društva. Iz Dolenčeve hiše, zlasti iz pritličja in prvega nadstropja so švigali ognjeni zublji, iz hiše se je čulo obupno klicanje zajetih, ogorki pa so leteli preko trnovske cerkve in župnišča prav na sosedne hiše in hišice. V tem hipu pa se je že bližala pomoč: Po Emonski cesti so se zaslišali glasovi trompet, in že so pridrveli gasilci na svojih vozeh. Na dana povelja se je začela gasilna reševalna akcija vse, kot je bilo predvideno v načrtu. Ko so začeli klicati prebivalci II. nadstropja Dolenčeve hiše na pomoč in ko so gasilci napeljali skozi okno široko platneno drčo, po kateri so spuščali »ogrožence« navzdolu, tedaj se je občinstvo nasmejalo iz dna duše. To je bilo nekaj za dobrodušne Ljubljančane! »Ponesrečence« so na signale iz trompete hi-
tro poiskali v goreči hiši, jih obvezali na licu mesta in odpeljali z dvema ambulan-cama. Cela vaja se je izvršila v najlepšem redu v splošno zadovoljnost, le 40 let stara parna brizgalna, ki je stala ob mostu Gradaščice, je začela prepozno delovati, vendar se je gasilcem končno vendarle posrečilo, — z najhujšim naporom sicer — rešiti trnovsko cerkev, župnišče in sosedne hiše. — Ob petih se je začel pred »mestnim domom« promenadni koncert. Svirala je vojaška godba, gasilci pa so se zbrali s svojimi družinami v veliki dvorani. Prireditev so posetili občinski svetniki z gospodom županom na čelu.
lj Kralj Aleksander se je danes zjutraj pripeljal s vojim spremstvom iz Pariza v Ljubljano. Ob pol 10. uri dopoldne se je
v	avtombilu odpeljal na Bled v večji družbi, ki se je vozila v štirih avtomobilih. Že dva dni je opažati po ljubljanskih ulicah uniforme kraljeve garde, ki se je pripeljala iz Belgrada v Ljubljano kralju nasproti.
V	Ljubljano je dospel celotni dvorni vlak, ki čaka na kolodvoru. Pripeljal je s seboj tudi avtomobile. Stražijo ga kraljevi gardisti. — V kraljevi družbi se je odpeljal na Bled g. Ivan Hribar in še nekaj druge gospode.
lj Jurjevanje na ljubljanskem gradu je imelo včeraj mnogo obiskovalcev. Pametnejši so šli na grad na izprehod in oddih, drugi pa so le preveč služili alkoholu in jih danes glava boli. V koliko je imela z njimi opravka policija, nam ni znano. Gotovo pa je, da naj bi ob takih prilikah prireditelji pijančevanja ne podpirali!
lj Duštvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo, dne 10. maja t. 1. ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. — Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št. 12, pritlično, desno.
li Pazniki mestnih nasadov. Mestna občina potrebuje tri paznike za mestne nasade proti primerni mesečni plači. Reflektira se predvsem na upokojence. Prosilci naj se zglase v mestnem gospodarskem uradu med navadnimi uradnimi urami.
lj Policijska kronika. Hlapec Franc Centa je 5, t. m. ob 1. uri zjutraj brez vsakega povoda z držajem vil celih 6 minut pretepal konja. Naznanjen je oblastem. — Inžener Viktor Turnšek in Stanislav Sitar sta vsled neprevidnosti trčila s kolesi skupaj. Na kolesih je 70 Din škode. — Dve konjski uzdi, vredni 1000 kron, sta bili ukradeni Jaroslavu Brenezu. — Po-.icija je aretirala Andreja Marklja, ko je nameraval ukrasti g. Francu Pestotniku 3000 K vredno kolo. Markeljc, ki je bil že dvakrat
radi tatvine predkaznovan in je znan tat koles in žepar, je bil izročen sodišču.
lj Tatvina na postaji. Dne 12. aprila
t. 1. je bila tvrdki Vokač iz Šolskega drevoreda na južni postaji ukradena iz plombiranega vagona tkanina, vredna 5600 K. Tatu še niso izsledili.
^Raznoterosti.
r Ženska banka. Na Sqaru v Clevelandu bodo otvorili bančni urad, ki ga bodo upravljale žene in bo samo za ženski svet namenjena. Družba se je osnovala 1. januarja z 1 milijon dolarji glavnice in bovse-kako edina svoje vrste.
r Siromašni Indijanci. V pokrajini Indijancev Osugov v državi Oklahome (USA) so odkrili petrolejske vire, Ko je pleme, ki šteje samo 2000 duš, prodalo svoje zemljišče, je dobil vsak rojak 10.000 dolarjev na leto, kar znači pri današnji visoki dolarje-
vi	valuti več milijonov naših kron na leto.
r Ogromne orgije. V Clevelandu v Ameriki izdelujejo cerkvene orgije, ki bodo imele 10.050 posameznih cevi in bodo stale 100.000 dolarjev, torej krog 30 milijonov jugoslovanskih kron. Pravijo, da se bo dala na njih posnemati cela revolucija gromov, ali pa zefirski šepet kostanjevih listov v lahni avgustovi noči.
Sospodavstvo.
= Nov način pridobivanja sladkorja iz melise. Kakor se da posneti iz pariških listov, je dobila Akademija ved poročilo, da so izumili nov način pridobivanja sladkorja in sicer iz melise. To pridobivanje sladkorja bo imelo vsekako velik pomen v narodnem gospodarstvu.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
IIIEmEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIlE
TOVama	Barva	vsakovr-
stno ulago. Ke» TnC! CPIPU mično Cisti uUO> II Jul UH obleka. Svetle*
■	n n t, , » *,,ta ovratnika,
Ljubljana, Poljanski nasip 4	zapestnico	In
Podružnica; §e'enburpva ul. 4.	srajce.
Podružnice: Maribor Gosposka ul.38.
Novo mesto Glavni trg.
Kočevje štev. 39.
List krščanskega delovnega ljudstva
NOVI ČAS?
le odvisen le od Vaše pomoči m Vašega sodelova-mal »NOVI CAS« le glasilo krščanskega delovnega ljudstva m Vaš listi
Tovariši!
Ali ste že storili svojo dolžnost? Ali ste že naročili dnevnik
Novi čas?
Konsumenti!
Organizacija konsumentov je danes bolj potrebna ko kedaj prej. Naša organizacija je
v Ljubljani, Kongresni trg 2.
Podružnice po vseh delih Slovenije. — Člani se sprejemajo v osrednji pisarni na Kongresnem trgu ali pri poslovodstvih posameznih podružnic.
Tunel.
42
Roman. Spisal Bernhard Kellermann. — Poslovenil Peter Mlakar.
S. Woolf je delal, da mu je prasketalo v pljučih. Čeprav si je stokrat na dan umil roke, je vsak papir, ki ga je prijel, kazal mastni odtisk njegovega palca. Izločal je tone loja ter se kljub lemu vedno bolj debelil. Kakor pa je vtaknil svojo potno glavo pod mrzlo vodo, skrtačil lase in brado, nataknil svež ovratnik in zapustil svoj office, je bil dostojanstven gentleman, ki ni nikoli razodeval hilrice in naglice. Oprezno je sedel v svoj elegantni, črjii voz, katerega srebrni pozoj je brenčal kakor rog za meglo oceanskega parnika; oddrdral je po Broadwayu, da se navžije večera.
Večerjal je ponavadi pri eni svojih mladih prijateljic. Rad je dobro jedel ter izpil kozarec dobrega, dragocenega vina.
Vsak večer ob enajstih se je pojavil v klubu. Igral je pamelno, ne previsoko in ne prenizko, molčal, včasi prsal z rdečimi, debelimi ustnicami v svojo črno brado.
V	klubu je vedno izpil čašico kave in nič drugega.
S. Woolf je bil vzor gentlemana.
Imel je samo eno grešno nagnenje ter ga skrbno čuval pred svetom. Njegova izredna čutnost. Njegovim temnim, živalsko se blestečim očem, obrobljenim s črnimi veki, ni ušlo nobeno lepo žensko lelo. Ko je zagledal mlado brhko dekle z zaokroženimi boki, mu je začela kri v ušesih prasketali. Vsako leto je vsaj štirikrat dospel v Pariz in London in v obeh mestih je vzdrževal po eno ali dve lepi deklici, ki jim je opremil razkošna stanovanja s spalnico, ograjeno z zrcali. Povabil je na večerjo s sektom tucat mladih sladkih stva-ric, sam je prišel v fraku, njegove božice v svoji lepi, blesteči se polti. Pogosto je pripeljal s svojih potovanj »nečakinje«, ki jih je presadil v New Vork. Deklice so morale biti lepe, mlade, polne in zlatolase; posebno rad je imel Angležinje, Nemke in Skandinavke. S. Woolf se je na la način maščeval za revčka Samuela Wolfs-sohna, ki ga je pred leti izpodrivala pri lepih ženah konkurenca leporaslih igralcev tenisa in visokih meseč-
nih menic. Maščeval se je na onem ošabnem plavolasem plemenu, ki ga je svojčas brcalo v obraz: kupoval je zdaj njegove žene. In predvsem se je odškodoval za svojo stradajočo mladost, ki mu ni nudila ne časa ne prilike, da bi pogasil svojo žejo.
Z vsakega potovanja je prinesel nebroj znakov svojih zmag, kodre in kite, od hladne srebrnopšenične do vroče rdeče barve: shranjeval jih je v japonski lakirani omarici v svojem newyorškem stanovanju. Toda o tem ni nihče nič vedel, kajti S. Woolf je molčal.
Tudi še zaradi nečega drugega je ljubil svoje »izlete« v Evropo. Videl je svojega starega očeta, na katerem je visel s čudno sentimentalnostjo. Dvakrat na leto je prišel po dva dni v Sento in pred njim so švigale brzojavke. Vsa Senta je bila v ognju. Veliki sin slarega Wolfsohna! Ta kavelj! On prihaja.
S. Woolf je bil svojemu očetu postavil krasno hišico in dal napraviti lep vrt. Skoraj kakor kakšna vila. Prišli so godci, škripali na gosli in plesali, dočim se je vsa Senta trla ob železni vrtni ograji.
Stari 'Wo|fsohn se je gugal v bokih, majal s svojo majhno, suho glavo ter točil solze od veselja.
»Velik si postal, moj sin! Kdo bi si bil mislili Velik, moj ponos! Vsak dan hvalim Boga!«
S. Woolfa je pa zaradi njegove prijaznosti v Senfi vsakdo imel rad. Bodisi visok ali nizek, mlad ali star, z vsakim je občeval z isto ameriško-demokratsko pri-prostostjo. Tako veilk in tako skromenl
Stari Wo|fsohn je imel še samo eno in edino željo, preden ga Bog odpokliče.
»Njega bi rad videl!« je dejal. »Tega gospoda Allana! Kakšen, mož!«
In S. Woolf mu je odgovarjal: »Saj ga boš! če pride spet na Dunaj ali v Berlin, in gotovo pride, ti brzojavim. Pa stopiš v hotel in porečeš, da si moj oče; razveselil se bo!«
Stari Wolfsohn je dvignil svoje male uvele roke, zmajal z glavo in plakal: »Nikoli ga ne bom videl, tega gospoda Allana. Nikoli si ne bom upal obiskati ga. Noge bi me ne nesle!«
Slovo je bilo vsakokrat obema težko. Stari Wolf-sohn je opotekaje se klecnil še par kratkih korakov ob salonskem vozu svojega sina ter na glas tarnal; in S. Woolfu so tekle solze po licu. Kakor hitro pa je zaprl okno ter obrisal solze, je bil spet S. Woolf, čigar temria rabinska lobanja ni odgovorila na nobeno vprašanje.
S. Woolf je bil svojo pot že dokoračii. Bil je bogat, slaven, bali so se ga; finančni ministri velikih držav so ga sprejemali spoštljivo, bil je, če ne štejemo nekoliko astme, zdrav. Njegov tek in prebava sta bila izborna in njegovo poželjenje po ženskah tudi. In vendar ni bil srečen.
Njegova nesreča je bila, da je moral vsako reč razkrojiti do dna in da je imel čas razmišljati, v brzo-avtih in v parniških naslonjačih. Mislil je na vsakega človeka, ki ga je bil srečal v življenju in ki mu je obtičal v spominu kot slika v kinu. Te ljudi je med seboj primerjal ter sebe z njimi. Sam je bil moder in kritičen. In se ni malo prestrašil, ko je odkril, da je čisto vsakdanji človek! On je poznal trg, svetovni trg, bil je živo kurzno poročilo, borzna brzojavka, človek nabit s številkami do nohta na nogi — toda kaj je bil sicer? Ali je bil, kar ljudje imenujejo osebnost? Ne. V njegovem očetu, ki je bil še dvatisoč let za njim, je bilo vkljub temu več osebnosti nego v njem. On pa, on je bil poslal Avstrijec, Nemec, Anglež, Američan. Pri vsakem levenju je pustil kožo in zdaj — kaj pa je bil pravzaprav? Njegov spomin, ta nenavadni spomin, ki je mehanično ohranil leta in leta številko vagona, v katerem se je vozil iz San Frančiška v Chikago, ta spomin mu je bil kot večno pekoča vest. On je vedel, odkod ima misel, ki jo prodaja kot izvirno, vedel, odkod način, kako se odkriva, odkod način govorjenja, odkod ta način smehljanja ali pogleda, če ga je kdo dolgočasil. Kakor hitro je bil vse to spoznal, je razumel, zakaj ga je njegov instinkt privedel do one poze, ki je najbolj varna: mir, dostojanstvenost, molčečnost. In celo ta poza je bila sestavljena iz milijonov prvin, ki jih je posnel po drugih.