A
Št. 269 (15.370) leto Ll.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchl 6 - Tel. 040/7796600_
GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tei. 0481/533382
D

ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___
1 C/i/l I ID POSINMA PLAČANA V GOTOVN IOUU LIK SPB). IN ABB.POST.GR. 1/50%
CISAI IMNA
CltSTlONI
N> V

p^ll/p HANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DvIKd TRŽAŠKA KREDITNA HANKA
ČETRTEK, 5. OKTOBRA 1995
sam
z« včeraj
Marko Marjncic
“»»inje Uscar T.nigi Sc r° in Thomas Klestil vc®aj spustila v Sočo h
leti v teh krajih i ^ Ped zemlje in dom she retorike takrat še
končno zapečatila j
tr^uujs.o zasidrano pr stv° med narodoma, se nekoč znašla na n ^ih straneh barikade. , ^1° je za srečanje :
odvijalo prav v Goril j?°di> v krajih ki jih dovina tega stoletja
ttlOValp l rrl	\
^ske, germanske
—<uucl roiem je t ^Damovala še di
LOVnp xr^—  __:
^.uua nikoli do J^sana. Stoletja ^^nih kultur sc Navesti ljudi. Pn “Orica med prvi obnoviti dialog s . v Času nepropr J? med vzhodno ooo Evropo. Zato
,“wajsuje srečal je bila po osi m veni j e prime j? stisk roke mi ^ilmma Cossij
r^useomka N le takrat sodila
.—vujcumsia
aktualnejšo vs men. Očitno
—UU Lit
rešiti še vrsto ^piašanj s so; dni meji.
116 dajejo k
--viAju us L
^dor skuša skih kalupo
8® prostora
satusrečuji
I Gligorov še v I kritičnem stanju
SKOPJE - Zdravstveno stanje makedonskega predsednika Kira Gligorova je po torkovi še-sturni operaciji še vedno resno, vendar je po navedbah zdravnikov že zunaj smrtne nevarnosti. Posle predsednika republike je začasno prevzel predsednik parlamenta Stojan Andov.
Policija je v zadnjih dveh dneh aretirala šest osumljencev, vendar podrobnosti še niso znane.
Na 18 strani
I Ciril Zlobec I v Revoltom
TRST - V Revoltelli je bilo včeraj prvo od treh srečanj, ki so posvečena slovenski kulturi in ki jih prireja Skupina ’85 v sodelovanju s Tržaško občino. Včerajšnji gost je bil pesnik Ciril Zlobec, ki je bil deležen zelo toplega sprejema. Številni publiki ga je predstavil podžupan Roberto Dami-ani, ki je naglasil željo po dialogu med slovensko in italijansko kulturo in napovedal, da mu bo Občina podelila srednjeveški pečat mesta Trst.
Na / siuini

I LJUBLJANA / OB KRITIČNIH OCENAH Z DESNE IN Z LEVE 1
Odbor za zunanje zadeve z večino pritrdil vladi
Prihodnjič o problematiki denarnih zavodov v Italiji
LJUBLJANA - Odbor za zunanje odnose državnega zbora je včeraj z veliko večino glasov odobril sklep delovnega odbora za manjšino, da na prihodnjem zasedanju razpravljajo o problematiki denarnih zavodov v Italiji in predvsem tržaške in goriške banke. O tem bo tako govor v torek na zaprti seji odbora, kjer bo predsednik vlade Janez Drnovšek poročal o italijansko-slo-venskih odnosih. Toda odbor je zavrnil prvi odstavek sklepa, kjer delovna skupina izraža začudenje
in ogorčenje glede seje vlade, ker je zavrnila vstop slovenskega kapitala v Tržaško kreditno banko.
Minister za finance Mitja Gaspari je trdil, da so pogajanja z italijansko Banca popolare iz Brescie še vedno možna in da zadeva še ni končana, čeprav bi moral vedeti, da je Brescia že uradno zavrnila kakršna koli pogajanja. Po mnenju ministra je sedanja slovenska večina v TKB zadostna, sicer pa vlada aktivno dela za alternativno rešitev, da bi namreč
Slovenija v Trstu ustanovila lastno banko.
Z ministrom sta se strinjala poslanca Ivo Hvalica in Lojze Peterle. Odločno je protestiral Janez Kocjančič, ker sklepi vlade spravljajo v dvom upravljalsko sposobnost slovenskih zamejskih bančnikov in gospodarstvenikov. Poslanec Zmago Jelinčič pa je mnenja, da vlada ravna ali ignorantsko ali načrtno uničuje slovenski zamejski kapital v korist italijanskega. (B.S.)
Na 5. strani
BIH / KER SO JIH SPREMLJALI Z RADARJI PROTILETALSKEGA OROŽJA
GORICA / OBLETNICA I.SVETOVNE VOJNE
Scalfaro in Klestil: sprava, vendar brez zadnjega poglavja
Skupni poklon spominu žrtev v Foglianu, Redipuglii in Gorici
■
Natova letala vnovič napadla Srbe
Orožje na bojiščih ni mirovalo - Novi podatki o pobojih srbskih civilistov v Krajini
SARAJEVO, ZAGREB (Reuter) - Včeraj so Natova letala vnovič napadla srbske položaje v okolici bo-sanskohercegovske prestolnice. Njihovi detektorji so namreč zaznali, da jih Srbi spremljajo z radarji svojih protiletalskih orožij.
Ameriški in evropski mirovni odposlanci so na pogovorih s predstavniki sara-
jevske vlade poudarili, da novi napadi ne bi smeli ogroziti mirovnega procesa. Bildt in Holbrooke sta v pogovorih z bosanskoherce-govskim predsednikom Izetbegovičem načela tudi vprašanje politične prihodnosti BiH.
Orožje na bojiščih pa ni mirovalo. Vojska BiH naj bi zavzela dve vasi v bližini
Mostarja, srbske sile pa so nadaljevale obstreljevanje Sanskega Mosta in ofenzivo v okolici Bosanske Krupe.
Predstavniki ZN so včeraj sporočih nove podatke o pobojih srbskih civilistov v Krajini. Doslej naj bi bilo po avgustovski ofenzivi hrvaške vojske na tem območju pobitih že več kot 150 ljudi. Žrtve so večinoma starejši
ljudje, ki jim ni uspelo pobegniti z valom beguncev proti Srbiji. Uradni Zagreb je sicer pripravljen na sodelovanje, vendar po mnenju ZN ta prizadevanja niso zadostna. Hrvaške oblasti so doslej aretirale 375 ljudi, ki so osumljeni umorov, mučenj in ropanj na območju Krajine.
Na 16. strani
Nova železna zavesa
Sistem informiranja v Furlaniji-Julij-ski krajini je bil že hudo okrnjen in je še pod udarom. To dejstvo je potrdilo tudi včerajšnje srečanje Vincema Vite, ki v DSL odgovarja za sredstva množičnega obveščanja, z ljudmi, ki delajo na področju informiranja.
Seznam časopisov, televizijskih in radijskih postaj, ki so pod silo razmer utignili, je vse daljši, založniška grupa, ki jo vodi Carl o Melzi, skuša okrniti avtonomijo glavnih dveh časopisov v deželi, pritisk na Rai je oster.
Deželna informativna scena je krepko osiromašena. Med glasovi, ki so utihnili, so vsa tista občila, ki so si zastavila kot cilj čezmejno sodelovanje, zbliževanje Furlanije-Julijske krajine in Slovenije z večjim pretokom informacij. V Furlaniji ni več slike in glasa koprske televizije, že od nekdaj je nehala z delom agencija Alpe Adria, ki ji je bil čezmejni pretok informacij glavni cilj, utihnil je glas italijanskega programa Radia Koper-Capodistria in vse šibkejši je tudi glas slovenskega programa iste postaje.
Zaradi vse bolj skromnih podpor zunanjega ministrstva in ob načrtih založnika za zmanjšanje zaposlenih je po-
kopan projekt tržaškega dnevnika II Piccolo, da bi skupaj z La Voce del Po-polo informator italijanskih ljudi v Istri, finančne in druge težave krnijo ambicijo Primorskega dnevnika, da bi Slovenijo informiral o dogajanju v Fur-laniji-Julijski krajini in Italiji. Slovenska manjšina v Italiji in italijanska v Sloveniji in na Hrvaškem sta vsaj na medijskem področju - a ne samo na tem - izgubili vlogo posrednikov, odrinjeni sta bili spet v lasten geto.
To ni samo posledica finančne šibkosti omenjenih projektov ali pa založniških in tržnih napak njihovih pobudnikov. V prostoru, ki je v časih hladne vojne, veljal za laboratorij sodelovanja »ob najbolj odprti meji v Evropi«, je za integracijo, sodelovanje in povezovalno vlogo manjšin sedaj bolj malo posluha. Na obeh straneh meje, italijanski in slovenski, so prevladale nacionalistično usmerjene sile, ki težijo k zapiranju.
Ali bomo v času, ko se Slovenija približuje Evropski zvezi in naj bi torej padale raznovrstne pregrade, priča absurdu, da se bo na to mejo spustila zavesa molka in nezanimanja, še težje predirna od tiste, ki je veljala za železno?
Vojmir Tavčar
Danes v Primorskem dnevniku
Senat podprl Dinija
Senat je izglasoval resolucijo, s katero je premier Dini obšel čeri, ki bi lahko ogrozile finančni zakon.
Stran 2
Beriusconi pred sodišče?
Milanski tožilec Gherardo Colombo je zahteval odprtje sodnega postopka proti Silviu Berlusconiju zaradi podkupnin agentom Finančne straže. O zahtevi bo sodnik za predhodne preiskave odločal v soboto.
Stran 2
Po 6 tisoč km v naših krajih
Skupina udeležencev pohoda Camrninaitalia ’95 je včeraj prispela v tržaško pokrajino. Sprejeli so jih v jami v Briščkih.	ctron7
Lira se je spet okrepila
Za to se gre zahvaliti prvenstveno vnovičnemu poskoku ameriškega dolarja, ki mu je pomagal navzgor tudi podatek o rasti ameriškega gospodarstva v avgu-
stu.
Stran 12
Indurain prvak v kronometra
Petkratni zmagovalec Tour de France Miguel Indurain je na svetovnem prvenstvu v Kolumbiji prvič osvojil naslov prvaka v kronometrski vožnji.
Stran 23
GORICA - Drugi dan obiska predsednika republike Oscarja Luigija Scalfara v Gorici je bil simbolnega značaja.
Na letališču v Ron-kah je Scalfaro pričakal avstrijskega predsednika Thomasa Klestila, nato pa sta se oba predsednika podala na pot sprave ob 80. obletnici začetka bojev v prvi svetovni vojni v teh krajih. Najprej sta položila venec na av-stroogrskem pokopališču v Foglianu in h kostnici v Redipuglii, nato sta z ločniškega mostu v Gorici vrgla blazinico cvetja v Sočo.
Obisk pa sta končala v Gorici, kjer sta se udeležila maše, ki jo je daroval goriški nadškof Bommarco, nato pa sta se srečala z novinarji na goriškem gradu.
Na 3. strani
RIM / PO RAZPRAVI O PREMIEROVEM EKSPOZEJU
leva sredina je podprta predsednika vlade Dinija
Vlada bo s finančnim zakonom in »par condicio« izpolnila program
Predsednik vlade Lamberto Dini (telefoto AP)
RIM - Lambertu Diniju se je spet posrečilo. Dobil je podporo leve sredine, obenem pa je ohranil precejšnjo avtonomijo in svojemu kabinetu značaj tehnične vlade.
To je srž dvodnevne razprave v zgornjem domu italijanskega parlamenta, ki je bila uvod v debato o finančnem zakonu, obenem pa je obšla tisto preverjanje, ki bi Dinijevi vladi dalo izrazitejši politični pečat. Vse o pravem času torej, kdaj je pravi čas pa bo najbrž odločal Lamberto Dini skupaj s pokrovi-teljen s Kvirinala Oscarjem Luigijem Scalfarom.
V repliki se predsednik vlade ni oddaljil od torkove sheme. Poudaril je tehnični značaj sedanje vlade, dejal je, da bo vlada sprejela popravke k finančnemu zakonu, vendar zahteval, da se končni obračun izteče. Spet je podčrtal je, da je vlada »dosledna z obvezami, ki jih je sprejela pred parlamentom«. In tudi resolucijo leve sredine je po Dinijevih besedah vlada sprejela (zavrnila je resoluciji desnice in SKP), ker je v skladu s cilji finančnega zakona. Ponovil je, da bo
vlada vrnila mandat, komaj bo sprejet zakon o takoimenovani »par condicio« in bo sprejet finančni zakon. In tedaj bo, kot je poudaril premier že včeraj, parlament lahko sklepal o tem, ali mu želi naložiti nove naloge.
Dopoldne je leva sredina še nekoliko zgladila pot predsedniku vlade. Iz svojega predloga resolucije je umaknila zahtevo po odstranitvi pravosodnega ministra Filippa Mancusa. Ostala je »ostra kritika« na njegov račun, toda o ministrovi usodi se bo senat izrekel na drugi seji, ko bo razpravljal o predlogu nezaupnice pravosodnemu ministru.
Dini je bil ob koncu razprave vidno zadovoljen. In ni ga skrbelo preveč dejstvo, da je sile, ki ga podpirajo, včeraj spet vznejevoljil, ko je v odgovor novinarjem zavrnil primerjavo z Ciuhom Andreottijem (nekateri časopisi so njegov torkov govor primerjali Andreottijevim), saj »ni mogoče primerjati tehnika in čolnarja z državnikom, ki je služil Italiji 40 let«. »Morda bi si to lahko prihranil, ko Andreottiju sodiju zaradi domnevnih povezav z mafijo,« so kislo ugotavljali progresisti.
NOVICE
POLEMIKA MED TOŽILSTVI
Cusani zahteva nov proces
MILAN - Na milanskem prizivnem sodišču se je včeraj začel drugostopenjski proces proti Sergiu Cu-saniju zaradi afere Enimont, ki je na prvostopenjskem procesu pritegnila pozornost vse italijanske javnosti. Proces se je začel z branjem poročila predsednika sodišča Giuseppeja Fenizia, možno pa je, da bi ga predčasno prekinili. Cusanijevi branilci so namreč zahtevali novo prvostopenjsko obravnavo, češ da naj bi medtem prišli na dan novi elementi. Med drugim odvetnik Spazzali zahteva zashšanje pooblaščenega upravitelja ENI Franca Bemabeja.
Occhetto kritizira DSL
RIM - Bivši tajnik Demokratične stranke levice Achille Occhetto očita svoji stranki, da se zadovoljuje z doseženim in z izkoriščanjem sedanjega položaja. »Vse pobude težijo samo k utapljanju levice v neko generično sredinsko zavezništvo,« je dejal occhetto tednku Sette. Po Occhettovi oceni večina DSL, ki je izvolila Massima D’Alemo za tajnika, preprečuje Occhettovo izvohtev za predsednika stranke. Bivši tajnik DSL pravi, da je sedaj veliko manj zaseden in je »spet odkril čar branja, jadranja, pa tudi filmskih predstav«. Greni pa mu življenje D’Alemov očitek, da »ne doživljam dovolj laično svoj odstop«.
Spor Benetke-Milan na VSS
Že jutri bo komisija Višjega sodnega sveta zaslišal vse zainteresirane
RIM - Ostra polemika med tožilstvi v Milanu in Benetkah po objavi vsebine telefonskih pogovorov Bettina Craxija iz Hammameta bo predmet preiskave Višjega sodnega sveta. Polemika se je sicer včeraj polegla, čeprav predvidenega srečanja med šefoma obeh tožilstev, France-sčom Saveriom Borrel-lijem in Vitalianom For-tunatijem, ni bilo. Pač pa je prva komisija VSS, ki ji predseduje Vladimiro Zagrebelsky, prejela formalno zahtevo, naj se najvišji organ sodstva
ukvarja z zadevo in naj ugotovi, ali so potrebni disciplinski ali drugačni ukrepi na račun enega ali drugega od obeh protagonistov, milanskega tožilca Paola lela in beneškega Carla Nordia.
Čeprav je delovanje VSS trenutno prekinjeno, je Zagrebelski že včeraj sklical člane prve komisije za prvo soočenje s primerom, na sestanku pa je prišla do izraza volja, da bi zadevo čim prej razčistili, da ne bi vnašala dodatnih nepotrebnih polemik v samem sodstvu. Prav zato
bodo člani komisije že jutri poslušali pričevanja vseh štirih zainteresiranih, se pravi Borrellija, lela, Fortunatija in Nordia, ki so jih že poklicali v Rim.
Na milanskem tožilstvu sklepa Višjega sodnega sveta niso komentirali, medtem ko je beneški tožilec Carlo Nordio izrazil zadovoljstvo, češ da je VSS »najbolj primeren forum za definiranje in zakljuCitev te boleče prigode.« Nordio je tudi izrazil željo, da bi se zadeva čimprej zaključila, »v interesu vseh.«
PODKUPNINE FINANČNI STRAŽI
Javni tožilec zahteval odprtje sodnega postopka proti Beriusconiju
MILAN - Milanski javni tožilec Gherardo Colombo je zahteval odprtje sodnega postopka proti bivšemu predsedniku vlade Silviu Berlusconiju v okviru preiskave o podkupninah funkcionarjem Finančne straže. Tožilec je zahteval sodni pregon tudi drugih desetih oseb, med katerimi so Berlusconijev brat Paolo, šef davčnega urada Fininvesta Salva-tore Sciascia, odv. Mas-simo Maria Berruti, general Giuseppe Cerciel-lo in marešal Francesco Nanocchio.
Preiskava zadeva domnevne podkupnine v višini okrog 330 milijonov lir, ki naj bi jih Fininvest plačala finančnim stražnikom, ki so preverjali račune družb Mondadori, Vi-deotime in Mediola--num, ter še dodatnih 50 milijonov, ki naj bi jih izplačali za Telepiu.
Javni tožilec je svojo zahtevo po sodnem pregonu postavil na včerajšnji predhodni obravnavi, ki jo vodi sodnik Fabio Paparella. Colombo je v 56 strani obsegajoči utemeljitvi svoje zahteve med drugim zavrnil tezo branilcev, po kateri naj bi Silvio Berlusconi odločal samo o velikih strateških izbirah svoje grupe, medtem ko naj bi izbire, ki zadevajo upravljanje, sprejemal njegov bat Paolo. Prav tako je tožilec demantiral nekatere trditve, ki jih je postavil Paolo Berlusconi med zaslišanjem, na primer ono, da bi črni skladi
Fininvesta izhajali samo iz dejavnosti gradbenega podjetja Edil-nord. Dejansko je Edil-nord po izsledkih preiskave priskrbela samo majhen del nevknjiže-nega denarja, ki je izhajal predvsem iz televizijske oziroma reklamne dejavnosti grupe in je skupno znašal kakih 15 milijard lir.
Obravnava pred sodnikom za predhodne preiskave je bila včeraj preložena na soboto, ko bodo spregovorili branilci vseh enajstih obtožencev, nakar bo moral sodnik Paparella odločiti, ali naj ugodi tožilčevi zahtevi ali naj zadevo arhivira.
Berlusconijev brat Paolo pa je tačas obtožen tudi na procesu po skrajšanem postopku zaradi podkupnin, ki naj bi jih bil izplačal v zvezi s svojo gradbeno dejavnostjo v zaledju Milana. Javni tožilec Claudio Gittardi je že bil zahteval za obtoženca dve leti in pol zaporne kazni, včeraj pa naj bi prišlo do razsodbe. Branilci Paola Berlusconija, ki so svoj čas pristali na skrajšani postopek, pa so včeraj nepričakovano zahtevali, naj bi obravnavo premestili iz Milana v Brescio, ker da je na milanskem sodišču »ozračje nenaklonjeno« obtožencu. V podkrepitev te trditve so odvetniki predložili tudi nekaj člankov Gioma-leja - katerega lastnik je Paolo Berlusconi - ki so obtoževafi nekatere milanske sodnike v zvezi z znano afero najemnin.
Politični pritisk na sedež Raia v Trentu?
TRENTO - Dvanajst novinarjev tridentisnkega sedeža Raia je objavilo dokument, v katerem političnim strankam očita pritisk in vmešavanje v uredništvo. Zaradi tega novinarji zahtevajo, naj uredniški odbor skupaj s sindikatom novinarjev Raia ostro nastopi. Uredniški odbor se je ob tem dokumentu razdelil, medtem ko je odgovorni urednik deželnih televizijskih dnevnikov Piero Vigorelli poudaril, da so bile deželne redakcije samo z njegovim vodstvom zaščitene pred vmešavanjem politikov. Vigorelli je tudi zavrnil trditev novinarjev, da ima sedež v Trentu preskromen novinarski oiganik.
Stavka sodnikov DUS
RIM - Sodniku vseh deželnih upravnih sodišč so skleniti, da začnejo s stavko. Protestirajo proti sklepu senatne komisije za ustavna vprašanja, da nadaljujejo z razpravo zakonskega predloga o »nujnih ukrepih za administrativno sodstvo«. Senatna komisija naj ne bi upoštevala dogovora med sodniki DUS in Državnim svetom za daljšo pavzo, za katero naj bi se zavzel tudi ministrer Frattini, ministru pa očitajo nedoslednost. Frattini je odgovoril s trditvijo, da so se šli sodniki osebnih napadov nanj, namesto da bi izoblikovali stvarne predloge za preureditev administrativnega sodstva.
Preiskava o Oboroženi falangi
MATERA - Agenti kvesture v Materi so v znanstvenem središču za vesoljsko geodezijo zaplenili kompjuterske »file«, s katerimi so pripadniki Oborožene falange vdrti v kompjuterski sistem Banke Italije. Preiskovalci, ki so podatke prenesli na diskete, so prepričani, da so informatski pirati vdrti v sistem znanstvenega centra, ki jim je bil odskočna deska za vdiranje v Banko Italije. Središče je specializirano v preučevanju gibanja zemeljske skorje.
POSLANSKA ZBORNICA / PRETEP OB GLASOVANJU O VELJAVNOSTI MANDATA NIKVJA VENDOLE
»Juriš« desnice na levo sredino
RIM - Po zgledu svojega predsednika Gianfranca Finija so nekdanji misovci oblekli dvoredno suknjo Nacionalnega zavezništva. Toda prehod od skrajne opozicije k demokratični desnici je večkrat težaven. In marsikdaj se nekateri, predvsem bolj vročekrvni poslanci radi spozabijo tudi v dvorani nižjega doma italijanskega parlamenta.
Tako se je zgodilo tudi včeraj, ko je poslanska zbornica z večino glasov potrdila izvolitev poslanca komunistične prenove Nikija Vendole.
Vendola, ki je po poklicu novinar, je bil izvoljen v enomandatnem okrožju štev. 26 v Apuliji. Po podatkih pokrajinske volilne komisije je za 191 glasov prehitel predstavnika Nacionalnega zavezništva Fe-liceja Trotto, ki je vložil priziv. Poslanski odbor za potrditev mandata je preučil priziv in po pregledu razveljavljenih glasovnic pripisal Trotti 45 gla-
Niky Vendola
sov več kot Vendoti. Toda po oceni leve sredine je odbor, v katerem ima večino desnica, spremenil izid glasovanja tako, da ni upošteval volilnega pravilnika in imel za veljavne glasovnice, ki so imele več kot en znak. Odbor je svoj sklep utemeljil z dejstvom, da je treba dati prednost
načelu o volji votilcev.
V poslanski zbornici je s 306 glasovi proti 237 prevladala teza leve sredini. Analiza glasovanja kaže, da je za potrditev Vendolo-vega mandata glasovalo kakih deset poslancev desnice.
Izid glasovanja je razhudil desnico. Zlasti jezni so biti v klopeh Forza Itatia in Nacionalnega zavezništva. Poslanci desne sredine šo vstali in začeli glasno kričati, »sramujte se, sramujte se« proti predstavnikom leve sredine. Se najbolj razgreti so biti Francesco Storace, Domenico Gramazio (oba NZ) in Enzo Savarese (Forza Itatia), ki so želeti tudi fizično izraziti svoj gnev. Poslanec Francesco Balocchi, ki skupaj z Nerido Bolognesi in Ugom Martinatom skrbi za red in varnost v dvorani, je dobil udarec v hrbet, ko je skušal pomiriti nekatere kolege Nacionalnega zavezništva. Zaradi udarcev je izgubil naočnike. In tudi Martinat
bi jo bil skoraj skupil, čeprav je tudi sam pripadnik NZ.
Napetost je bruhnila na dan, potem ko je predsd-tavnik Ljudske stranke Ser-gio Mattarella odgovoril predstavniku FI Beppeju Pisanuju, po katerem je »izid glasovanja žalitev za mandatni odbor, ki je iskal resnico«. Mattarrella ga je zavrnil in vprašal, ali se »zaveda, kako hude stvari natolcuje« in s tem nehote izzval razkačeno reakcijo desnice.
Zaradi incidentov je predsedujoči Lorenzo Ac-quarone prekinil sejo, dogodki v zbornici pa so seveda izzvati nasprotne ocene leve sredine in desnice. Desnica je vztraja v trditvi, da je z včerajšnjim glasovanjem zbornica poteptala voljo votilcev, leva sredina pa je nasprotnikom odgovorila, da uvajajo »dialektiko gorjače« in ne spoštujejo demokracije. »Njihovo zgražanje je bilo rez farizejsko, saj niso prepričali
ni vseh svojih poslancev,« je pikro dejal načelnik poslancev Ljudske stranke Nino Andreatta ob ugotovitvi, da je tezo leve sredine podprlo tudi kakih deset predstavnikov desnice. Predsednik odbora za potrditev mandatov pa je napovedal priziv na predsednika republike Scalfara.
Po spopadih v dvorani je bil Niky Vendola vidno razburjen. Zadovoljen je bil sicer, ker je zbornica potrdila njegovo izvolitev, prizadelo pa ga je dejstvo, kot je izjavil, da mu je poslanec Forza Itatia Ilario Floresta grozil. »Floresta me je tožil in zahteval dve milijardi lir odškodnine, ker sem ga obtožil vezi z mafijo, ob incidentih pa mi je žugal, da ”s teboj bomo že obračunali",« je dejal Vendola. O tem dogodku je poslanec SKP pismeno obvestil predsednico poslanske zbornice, predsednico dvodomne protimafij-ske komisije in obrambnega ministra.


Občutena spravna slovesnost, toda žal brez zadnjega poglavja
GORICA - Bila je Pae spravna slovesno-Kdor je od srečanja rned italijanskim predsednikom Scalfa-rom in avstrijskim Predsednikom Klesti-iona pričakoval kaj drugega, je očitno Podcenjeval pomen, sta ga hotela obe državi in še zlasti oba Predsednika vtisniti remu obisku. Bila je spravna slovesnost, do katere je prišlo 80 let P° začetku prve svetovne vojne, in katere viSek je bil trenutek, ko sta predsednika vr-|la blazinico cvetja v kodo, reko, ki je v prvi svetovni vojni res»kr-vava tekla.«
Za pripravo take spravne slovesnosti je bi-0 očitno potrebnih celih d let. Vmes je bilo dvaj-setletje fašizma v Italiji, Priključitev Avstrije Milerjevemu tretjemu rajhu, druga svetovna vojna, dolga leta povojne Negotovosti in tudi hlad-ne vojne. Pa še včeraj verjetno ni bilo lahko
Calfaru na skromnem Pokopališču avstro ogrskih vojakov v Foglianu, 111 Klestilu pred veličast-kostnico v Redipuglii. Urlo je pač prvič in kot Vsako prvo simbolno nejanje je tudi to terjalo Nekaj poguma in mnogo dobre volje.
Včerajšnji dan se je ?.aCel s srečanjem na leta-rSču v Ronkah, kjer je calfaro pričakal Klesti-a- Predsednika sta se na-o Podala najprej na av-stroogrsko pokopališče v oglianu, kjer sta tiho Položila venec, nato pa v Hedipuglio, kjer so se
H
zbrali številni veterani italijanske in avstrijske vojske, simbolno zastopstvo vojskujočih se strani v prvi svetovni vojni,»vo/akov, ki so si stali na nasprotni strani, a jih je združevala enaka tragedija, «kot je kasneje dejal Scalfaro. Solarji z z italijanskimi in avstrijskimi zastavcicami, rosno narisanimi na istih listih, so bili za Scalfara in Klestila, kot sta sama izrecno poudarila, velike sporočilne vrednosti. Tudi v Redipuglii sta predsednika položila venec, en sam venec, nato pa sta se na poti v Gorico ustavila na ločniškem
mostu in tu vrgla v Sočo blazinico cvetja, rdečih vrtnic in jesenskega resja. Tu je predsednika pričakalo veliko število Goričanov in predsednika sta se, strogemu protokolu navkljub, ustavila in rokovala z meščani.
Na goriškem Travniku so predsednika pričakali predstavniki krajevnih in deželnih oblasti ter več sto Goričanov. Scalfaro in Klestil sta se nato udeležila maše, ki jo je v cerkvi sv. Ignacija daroval goriški nadškof Bom-marco, po maši pa sta imela na goriškem gradu polurni zasebni pogovor.
O vsebini pogovora sta nato spregovorila številnim zbranim novinarjem, vendar izjavi nista šli dlje od poudarjanja simbolike tega
dogodka in od nekaterih zelo splošnih ocen. Scalfaro je tako govoril o trpljenju, ki ne pozna jezika in ne pozna barve kože;»Gor/e tistemu, ki
ga povzroča in pri tem misli, da bo napisal novo stran v knjigi zgodovine, «je poudaril Scalfaro, ki je govoril tudi o odnosih med državama, ki sta bili
Na slikah: pod naslovom Klestil in Scalfaro na goriškem gradu. Spodaj levo: na pokopališču v Foglianu. V sredini na ločniškem mostu.
(Foto D. Balbi/KROMA) Spodaj: nadškof Bommarco (Arhivski posnetek)
nekoč sprti, danes pa sta odnose uredili. Prebivalstvo obeh držav vztrajno dela za mir in vztrajno dela za Evropo, ki temelji na»svobodi, pravici in miru.«
Klestil pa je v svojem nagovoru dejal, da so simbolna dejanja včasih celo pomembnejša od svečanih izjav. Pogovor s Scalfarom je označil kobi delo za zgodovino, pa ne samo za prijetna poglavja zgodovine«in omenil je, da sta s Scalfarom govorila o» dogodkih, ki se odvijajo nedaleč od nas in o kakršnih smo mislili, da se ne bodo mogli zgoditi nikoli več.«To pa je bil tudi edini namig na politično aktualnost.
Tako se je srečanje končalo in predsednika sta ob zvokih avstrijske godbe, ki je v ta namen prišla v Gorico, zapustila goriški grad.
Ob tej spravni slovesnosti bi vendarle kazalo spomniti, da meja, na kateri leži Gorica, ne razmejuje več Italije in Avstrije, kot bi nepoznavalci lahko sklepali iz včerajšnje slovesnosti in iz včerajšnjih govorov. Dejstvo, da obstaja sedaj nova država, s katero odnosi niso tako idilični, je bilo pozabljeno. Prav tako so nepotrjene govorice o možnosti prisotnosti slovenskega predsednika Kučana, kar naj bi italijanska diplomacija zavrnila, ostale samo govorice, in seveda povsem nepotrjene. In prav tako je sušljanje o zavrnitvi predloga za obisk kostnice v Kobaridu ostalo samo Sušljanje. Vendar prav zaradi tega nedorečenega odnosa do meje in do nove države, zaradi te skoraj kričeče odsotnosti tretjega sogovornika, ki včeraj ni bil povabljen, čeprav je bil njegov krvni davek zelo velik, lahko govorimo o zelo pomembni, vendar žal samo o delni spravni slovesnosti. Končno poglavje te sprave bo treba šele napisati.
Bojah Brezigar
Od vedno večetnična Gorica privilegirano mesto dialoga
Predsednika Scalfaro in Klestil sta v cerkvi sv. Ignacija prisostvovala slovesni maši za mir ob prazniku zavetnika Italija sv. Frančiška.
Mašo je daroval goriški nadškof Antonio Vitale Bommarco, ki je s tem praznoval tudi 50-letni-co svoje posvetitve. Ob njem sta bila vojaška škofa Italije in Avstrije Giovanni Marra in Christian VVerner. Maša je bila trijezična, v latinščini lijanščini in nemščini, ni pa bilo napovedanih molitev v slovenščini in furlanščini. Obred je spremljalo ubrano petje zbora S ant’ Ignazio pod vodstvom dirigenta Stanka Jericija.
Nadškof Bommarco je v homiliji spomnil na 80-letnico “nepotrebnega pokola” v 1. vojni in nakazal v Frančiškovem iskanju dialoga in razumevanja vsakogar pot za premoščanje konfliktov. Omenil je, da je bila Gorica od vedno stičišče latinskih, slovenskih in germanskih narodov in da je prav po zaslugi svoje tisočletne kompleksnosti in večetničnosti lahko postala»privilegiran kraj, mesto-mo-st, kjer se je rojevala kultura dialoga in sožitja ob meji, ki je bila tudi drugim v zgled v čašu, ko je to mejo še zastirala železna zavesa.«
GLOSA
Dovolj je bilo olja neizpolnjenih obvez
lil
Jože Pirjevec
»Naši poslanci so že na tržaškem ozemlju pred licem kraljeve dvojice zvesto izvršili veliko svojo dolžnost! Dostojanstveno, z dolžno spoštljivostjo, obenem pa moški, samozavestno - tako, da kakor zahteva ugled in dostojanstvo ljudstva, ki jim je poverilo svoje zaupanje: skromnega sicer, a vendar živo zavedajočega se svoje vrednosti in svojih pravic! V jeziku naroda so poslanci govorili kralju in kraljici in jima izrazili Čustva naroda. In tudi to ljudstvo je povsod po deželi, kjer so se vršili sprejemi, pozdravljalo kralja s svojimi vzkliki, v svojih narodnih nošah, v svoji besedi in s svojo pesmijo... Ljudstvo mu je govorilo z jezikom in. srcem. Pošteno in lojalno hoCem biti! Ali slovensko sem, zvesto sem svojemu rojstvu, ohraniti hoCem vse, kar ustvarja mojo narodno bitnost: srena čustva so mi plemenita, sveta in -neispremenljiva! Ne poznam sovraštva proti nikomer, pač pa se hočem upirati vsakomur, ki bi hotel žaliti moja Čustva in mi kratiti pravice: pisane in naravne«.
Tako je pisala Edinost v četrtek, 25. maja 1922 v članku, v katerem je skušala povzeti misli
ob koncu prvega obiska Viktorja Emanuela III. in kraljice Helene v naših krajih. Slo je brez dvoma za pomembno priložnost srečanja najvišjih predstavnikov Italije z lokalnim prebivalstvom, pri čemer se kralj in kraljica nista izogibala kontatkom s svojimi novimi slovenskimi podaniki. 22. maja je bilo v Sežani celo organizirano njuno srečanje z vsemi župani slovenskih občin, o katerem je med našimi ljudmi ostal živ spomin. Dejstvo, da so se s kraljico Heleno lahko pogovarjali po slovensko, da jih je ona razumela, da je na njihove tožbe celo' obljubila: »Bit Ce bolj!«, je imelo globdk psihološki učinek, ki bi lahko obrodil pozitivne posledice, čebi bilo zares bolje. Ker pa zaradi divjanj5 fašističnih oblasti ni bilo tako, se je prav kmalu med ljudmi začel širiti dovtip, da je kraljica v resnici rekla: »Pit Ce olje«, ricinusovo ali mašinsko, seveda, kar je brez dvoma bolje odgovarjalo dejanskemu stanju razmer pri nas.
Te dni se je najvišji predstavnik italijanske republike, tokrat njen predsednik Oscar Luigi Scalfaro, spet mudil v naših krajih. Prišel je v Gori'co na spravno slovesnost, ki naj bi
nekako premostila boleCe spomine, ki jih še vedno vzbuja misel na prvo svetovno vojno. Pri tem pa si je izbral za svojega sogovornika, kateremu ponuditi roko sprave, samo avstrijskega predsednika Klestila, kakor da bi bil ta novi Franc Jožef, predstavnik vseh narodov, ki so se borili na soški fronti. Klestil v resnici predstavlja samo svoj narod, nikakor pa ne Slovencev, italijanskih državljanov, s katerimi naj bi se Scalfaro, po prvotnem načrtu obiska, sploh ne sestal. Na srečo je predsednik sam razumel, da bi šlo za izgubljeno priložnost, ki bi rezko odstopala od kraljevske vljudnosti njegovih predhodnikov, in je spremenil svoje prvotne nacrte. To ljubeznivo gesto gre vsekakor pozdraviti, saj da slutiti, da za državnega poglavarja le nismo samo »al-loglotti« in »allogeni«, kakor nas še vedno vidijo nekatere lokalne oblasti. Scalfaro je v pogovoru z našimi predstavniki tudi obljubil marsikaj, upati'je le, da njegove dobre besede ne bodo ostale brez odziva, kakor so ostale besede kraljice Helene. Olja, tistega resničnega, pa tudi olja neizpolnjenih obveznosti in obljub, smo se Slovenci zares naveličati piti.
Glasilo FUENS o Slovencih v Italiji
Problemi slovenske manjšine v Italiji se občasno le pojavljajo v mednarodnem tisku. Tako je glasilo Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti »FUEN Now Actuel« posvetilo Slovencem v Italiji kar celotno stran v svoji zadnji septembrski številki.
Članku je naslov Slovenska manjšina v Italiji. V bistvu gre za nekoliko prirejeno poročilo o temeljnih problemih slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki ga je tajnik SSK Martin Brecelj podal na zadnjem kongresu FUENS konec letošnjega maja v St. Moritzu v Švici. Tako so v članku navedeni bistveni zgodovinski in geografski podatki o Slovencih v Italiji, govor pa je predvsem o zahtevi po globalnem zaščitnem zakonu o problemih zastopanosti v izvoljenih telesih ter o vlogi manjšine v odnosih med Italijo in Slovenijo.
Omenimo naj, da je SSk že dolga leta redna članica FUENS-a. Ta organizacija danes združuje predstavnike kakih 70 narodnostnih manjšin iz vse Evrope, med temi tudi zastopnike koroških Slovencev. Njeno glasilo pa izhaja v nekaj tisoč izvodih v štirih jezikih, in sicer v angleščini, nemščini, francoščini in ruščini.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Itabjo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP st. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišCu v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
PATRONAT INAC SVETUJE
Družinska doklada je pogojena od dohodkov
Vpr.: »Pri zavodu INPS sem invalidsko upokojen. Ker je moja pokojnina precej nizka in žena ima minimalno pokojnino, prejemam zanjo tudi družinsko doklado v višini 50.000 lir na mesec. Sedaj so mi poslali na dom formular, na katerega moram napisati dohodke, ki jih imava. Te podatke sem napisal že pred dvema letoma in od tedaj se ni nič spremenilo. Poleg omenjenih pokojnin imava v solastništvu stanovanjsko hišo, drugih dohodkov pa nimava. -Bom še ohranil pravico do doklade, ali so se z reformo morda spremenili predpisi? I.K.«
Pravica do družinske doklade oziroma -kot se sedaj imenuje -do doklade za družinsko skupnost ni priznana avtomatično za zakonca ali kakega drugega družinskega člana v breme, temveč je osnova dohodkovna sposobnost družinske skupnosti. V družinsko skupnost sodijo poleg obeh zakoncev še morebitni mladoletni ali invalidni otroci, medtem ko se polnoletni otroci obravnavajo kot samostojne enote.
Med dohodke prištevamo vse vire prejemkov ali zaslužka, vključno s takoimeno-vanimi navideznimi prihodki. Upoštevajo se ne le naslednji dohodki: odpravnina, družinska doklada, življenjska renta zavo-
da INAIL, vojna pokojnina, finančna podpora za pomoč in postrežbo nepokretnim in dnevnica za delovno potovanje v tujino. Upravičenec mora izpolniti 4 stolpce na posebnem obrazcu Red/ANF 94. Navesti mora dohodke, ki jih je družinska skupnost imela v letih 1993 in 1994 (gre za postopek periodičnega preverjanja dohodkov). V prvem stolpcu vpišemo vse vrste plače oziroma pokojnine, pri Čemer je izvzeta pokojnina, na kateri upravičenec prejema doklado. V drugem stolpcu navedemo dohodke iz naslova nepremičnin, samostojnega dela oziroma poklicne dejavnosti tako v Italiji kot v tujini. V tretjem stolpcu zabeležimo socialno pokojnino in razne civilne invalidnine, v Četrtem pa bančne ali poštne obresti, obresti od vrednostnih papirjev, dobitke na loterijah in morebitne dohodke, ki so obdavčeni na izvoru.
Naš bralec naj v prvem stolpcu navede le letni pokojninski zna-sek ženine pokojnine, v drugem stolpcu pa navidezni davčni donos stanovanja. Pravica do doklade vsekakor ostaja:
20.000	lir na mesec pripada, če dohodek zakoncev ni višji od
30.282.000	lir; najvišja doklada 90.000 lir pa dozori, Ce je dohodek pod 17.306.000 lir. (ma)
OLGA PETELIN
Je bila to mladost?
Martina zgodba o trpkem kruhu, krhkem srcu in črnem času
V Trstu, zima 1924 - poletje1926
13.
Hitela sva. Tako sem bila iz sebe, da se še zavedla nisem, kdaj in kako sva prispela do ulice Crispi.
»Imate brošuro še pri sebi?« je tedaj vprašal Renzo.
»V torbico sem jo skrila. Pazila bom nanjo,« sem se kot zdramila iz težkih sanj.
»Sla bova prek Bošketa, tako se bova spotoma pogovorila.«
»Prav. Pa spremili me boste le do Rotonde,« sem zaprosila.
»Zakaj pa ne do vašega doma?« je začudeno vprašal Renzo.
»Ker je tam okoli več možnosti, da naju kdo opazi skupaj. Ovaduhov ne manjka... nočem vas kompromitirati.,« sem mu resno razlagala.
»Ne razumem... vi da bi mene kompromitirali?!« se je posmejal in se čudil.
»Je že tako. Odkar se je moja najstarejša sestra umaknila z možem v Slovenijo, ima naša družina pri oblasteh črno piko. Previdnost torej ni odveč, saj bi vam moja družba lahko povzročila nevšečnosti.«
»Nezaslišano!« je zabrundal Renzo in se ozrl naokoli.
»Pa to pot ne bo nobenega teh sprijencev na spregled. Vsi taki, z vašimi službenimi prijatelji vred, so odhiteli na shod,« se je našobil in me prijel pod roko: »No, zdaj se lahko vsaj pogovarjava.«
»Pripovedovali ste mi o Stefanu.«
»Postala sva si prijatelja in ko je po maturi moral oditi, me je resnično prizadelo.«
»Kam pa je šel?« me je še zanimalo.
»V Ljubljano. - Tam da bo vsaj v miru študiral, - tako je rekel, ko je odhajal. Pogrešal ga bom, bil mi je dober prijatelj. Od njega sem marsikaj izvedel in skupaj sva marsikaj premislila: kako mesto brez pravega zaledja zdaj hira, fašistični režim pa se vedno bolj krepi in se izživlja posebno nad Slovenci. To je res odvratno. Tudi in še posebno, če pomislim na vas, Marta, na vaš tako neprimeren položaj pri tistem podjetju. Res sem si vzel k srcu, da se tega čimprej rešite. Ponovno sem bil pri lastniku podjetja, o katerem sem vam že namignil. Spet sem vas priporočil. Imel sem srečo, in zdaj je že zmenjeno. Gospod Al-do, tako je direktorju ime, me je naprosil, naj vam povem, da se lahko takoj predstavite. Kar jutri ob devetih: to bo nekakšna preizkušnja. «
Novica me je popolnoma iznenadila. Do solz sem bila ganjena. Dvignila sem topel pogled k Ren-zu: »Oh! Sploh ne morem verjeti!« sem zajecljala.
»Razumem, da ste presenečeni. Kar pomirite se, moja mala, prosim vas! Dobro se morate pripraviti, to je dragocena priložnost, da se rešite nemogoče službe, v kateri ste zdaj.«
Potem me je spet prijel za roko in pristavil: »Tako se bo le rešilo, kar vas je najbolj težilo. In imeli boste opravka z delom, kakršnega ste si želeli.«
»Res. Pa vendar, Renzo - bojim se, da me bodo tistile fašisti pri Agrumi preganjali, se mi skušali kako maščevati. Kar tako oditi.
Kako naj se branim?!« sem si v razburjenju pomišljala, kot bi že imela novo službo.
»Ne ne, kar mirni bodite! Prepričan sem, da se vas bodo radi znebili, in to raje prej kot poslej. Saj so oni ustvarjali napete odnose. Kar brez strahu se lahko umaknete. Se uslugo jim boste naredili.
- Jutri pa bo za vas pomemben dan, le ves pogum morate zbrati. Prepričan sem, da lahko s svojo trdno voljo dosežete svoj cilj. Zelo vam privoščim, da bi vam uspelo, saj si tega tako želite. Novo službo ne samo nujno potrebujete, tudi zaslužite si jo!«
»Hvala, Renzo,« sem od ganjenosti komaj še rekla.
Vtem se je stemnilo in zagrme-
lo.
»Danes pa res nimava miru. Nevihta bo... se že pripravlja!« je Renzo nejevoljno zamrmral in se oziral v nebo.
»Skoda, res škoda,« sem potarnala, otipala brošuro v torbici in se primaknila k njemu.
»Že dežuje. Brž, nekam se morava zateči!« se je odločil Renzo in me trdneje prijel za komolec. Odhitela sva.
Toda kam? No, nekoliko sva stekla in kmalu je stalo pred nama staro poslopje. Nekoliko sva se obotavljala, potem pa sva se le zatekla v temno vežo. Močno je zgrmelo.	.
»Se to! S tem res nisem računal. Pa prav danes!« je bil Renzo slabe volje in stresal jezo nad vremenom, da sem si še jaz gnala k srcu.
»Zal mi je.« sem ga v zadregi pogledala.
»Vam, Marta, si res ni treba delati skrbi zaradi tega. Zame pa je nerodno, ker moram že jutri odpotovati. Na Dunaj. Kako rad bi se z vami o vsem mogočem pogovoril. Nameraval sem vas tudi povabiti na prigrizek. Fašistične škvadre in dež pa sta postavila vse na glavo. Kako ne bi človeka razkadilo!« Tako je mrmral in se opravičeval.
Stal je tik ob meni in me pobožal po roki, ki je bila vsa vneta in otekla od garanja v skladišču:
»Pa nič! Bova pa kar tukaj dorekla o vsem, o čemer je še treba!«
»Lepo prosim, Renzo. Vsega se bom držala, kar mi boste svetova-
li.	Rada bi, da mi vse razložite, da se bom vedela prav obrniti...« sem mu šepetala v temni veži.
»Prav. Potem pa res ravnajte, kakor se domeniva,« je resno poudaril in takoj pristavil:
»Kaj vas pa najbolj skrbi pri tem?«
»Ze ob sami misli, da bi spet padla med kake čmuhe, me strese. Kako naj se branim pred takimi...« sem potožila in ga sramežljivo pogledala.
»Z molkom, samo tako!« je pr e-, pričano svetoval Renzo.
»Dvomim, da to kaj pomaga,« sem skomignila z rameni.
»Kar verjemite: molk nasprotniku najbolj zanesljivo zapre usta. Res vam svetujem, bodite kar se da rezervirani, pritajiti se je treba. In biti vedno spoštljiv in resen. Ob izzivanju fašistov pa pomaga samo molčanje...To vam res priporočam...
(Se nadaljuje)
IjUgUANA / V ODBORU ZA MEDNARODNA VPRAŠANJA DRŽAVNEGA ZBORA
Podpora sklepu vlade o udeležbi LHB v TKB
Odbor ni osvojil negativne ocene delovne skupine
Ljubljana - odbor
Za mednarodne odnose sjovenskega državnega ■mora je sinoči z veliko 'mcino glasov odobril rugi odstavek predlaga-n?8a sklepa delovne sku-Pme za problematiko slo-Venske manjšine, ki Predlaga, da se na na-siednjem zasedanju od-ora za mednarodne od-nos® obravnava proble-matika slovenskih denar-”lh zavodov v Italiji. O em problemu bo ta po-^emben organ sloven-skega parlamenta govoril v torek ob 13. uri na zaprti seji, ki se bo začela s Poročilom predsednika movenske vlade Janeza . r.I?.ovska o slovensko-'talijanskih odnosih.
Odbor pa je z osmimi glasovi proti petim zavr-ml prvi odstavek sklepa Oelovne skupine, ki je iz-ražal začudenje in ogorčenje zaradi sklepa slovenske vlade o ^Lljucitvi slovenskega ^Pitala v TKB. Odločil-m so bili glasovi poslan-oev Hvalice, Peterleta, desničarskih skupin, dveh poslancev LDS in Poslanca italijanske Manjšine za zavrnitev prvega odstavka pomembnega dokumenta delovne skupine, ki je bil na ponedeljkovem sestanku skupine sprejet soglasno.
Minister za finance Mitja Gaspari je zagovarjal upravičenost sta-rsca vlade, ces da ni res, a je prilika izgubljena, er se Ljudska banka iz rescie še ni izjasnila in s° še vedno možna podajanja s to banko. V ržaški kreditni banki je j1 nancna policija in dok-er ne opravi pregleda in Pojasni stanje, je treba
pogajanje preložiti, je dejal minister.
Resnični problem je po njegovem mnenju pravica veta, ki naj bi si jo neglede na razmerja lastninskih deležev izborila italijanska banka. LHB - po mnenju slovenskega finančnega ministra - še vedno lahko vstopi, Čeprav banka LHB nima ekonomskega interesa. Gaspari je izrecno poudaril Četrti sklep slovenske vlade, ki predvideva alternativno možnost, da slovenska vlada ustanovi v Italiji svoj banCni zavod, ki bo obravnaval slovensko manjšino. Na tem intenzivno delamo, je poudaril.
Sicer pa, po mnenju Gasparija, ima slovenski partner 56 odstotkov delnic in s tem večino v Tržaški kreditni banki, zato lahko italijanskega partnerja preglasuje. Vendar pa je resnični problem, da bodo tržaški Slovenci italijanskemu kapitalu prodali svoje delnice in s tem spreme-
nili razmerje sil.
V vsakem primeru pa mora prenos delnic potrditi italijanska Narodna banka. Podoben je problem tudi goriške Kmečke banke, kjer italijanska Narodna banka odloča, kdo bo njen bodoči lastnik. Glede slovenskih podjetij v Italiji in v Avstriji pa je minister za finance slovenske vlade izjavil, »da prvič sliši za ta problem« in da se dosedaj nihče ni pismeno obrnil na finančno ministrstvo. Poslanec Hvalica je v tej zvezi ogorčeno ugotovil, da je o tem problemu bilo v državnem zboru mnogo govora.
Tem tezam so ostro oporekali razni poslanci. Janez KocjanCiC (Združena lista) je sklepe vlade označil za škandalozne, ker pomenijo zanikanje upravljalske sposobnosti slovenskih zamejskih bančnikov m vseh zamejskih slovenskih gospodarstvenikov, kar pa je v frapantnem nasprotju s slovensko usta-
vo. Kocjancic je poudaril, da to izjavlja kot eden izmed treh podpisnikov vladne koalicije, zato tudi izraža svoje ogorčenje.
Zmago Jelinčič je menil, da je tudi tako napisan prvi odstavek delovne skupine (ki, kot že reCeno, ni dobil večinske podpore) preveč mil, ker gre za grozljivo dejstvo, da je slovenska vlada ali popoln ignorant, ali zavestno škoduje slovenski manjšini v Italiji in se je odločila, da bo potopila slovenski bančni zavod in podprla italijanski kapital.
Predsednica delovne skupine za manjšine Jadranka Sturm Kocjan je ogorčeno zagovarjala sklepe delovne skupine in obsodila ministra, da »se spreneveda«.
Ivo Hvalica (SDSS) je bil najprej mnenja, da je ne glede na vse treba rešiti slovenske bančne zavode, nato pa je govoril o tem, da ima vlada skoraj v celoti prav.
Odločno je podprl vlado poslanec Lojze Peterle, Ceš da je vlada ravnala prav, da so kredite na lahko odobrili in zato tudi ni podprl stališča delovne skupine in je glasoval proti prvemu odstavku.
■ Do tu skrajno skrčena kronika včerajšnjega zasedanja odbora za zunanje odnose državnega zbora Republike Slovenije. Komentar, in to argumentiran komentar, bi moral biti dolg. Lahko pa ga izrazimo tudi z eno samo kratko oceno, ki jo je izrekla poslanka Jadranka Sturm-Kocjan: Sprenevedanje!
Bogo Samsa
Stališče delovne skupine
Prvi odstavek dokumenta delovne skupine, ki ga odbor za mednarodne odnose Državnega zbora RS ni sprejel, se glasi:
»Delovna skupina izraža začudenje in ogorčenje nad sklepi vlade Republike Slovenije, sprejete na 162. seji dne-29. septembra 1995, o povečanju kapitala Tržaške kreditne banke s strani Banca popo-lare di Brescia in o podpisu protokola med Tržaško kreditno banko in Banca popolare di Brescia kot novim delničarjem in obstoječimi delničarji TKB.
Sklepi vlade presenečajo predvsem zato, ker so bili sprejeti zadnji dan, ko je bila še mogoCa lastniška udeležba LHB Frankfurt v TKB. S tem je vlada Republike Slovenije zožila možnosti za iskanje drugih rešitev, s katerimi bi Republika Slovenija s svojim kapitalom ohranila slovenski značaj TKB.«
POGOVOR Z RAVNATELJEM UUDSKE BANKE IZ BRESCIE
Sonzogni: do manjšine želimo biti korektni
»Pri srcu nam je predvsem uspešno poslovanje TKB« - Nobenega nakupa delnic
TRST - »Vprašanja udeležbe LHB banke v delničarstvu Tržaške kreditne banke pravzaprav nismo nikoli natančno poglobili. To smo sprejeli predvsem kot potrebo slovenske manjšine.« Tako je direktor Ljudske banke iz Brescie Bruno Sonzogni odgovoril na vprašanje, kako ocenjuje odločitev slovenske vlade, ki ni odobrila vstopa frankfurtskega bančnega zavoda s slovenskim kapitalom v delničarstvo TKB. Naslednje vprašanje je seveda zadevalo možnost podaljšanja roka, ki ga je zahtevala slovenska vlada.
»To je vprašanje, ki ne zadeva nas, ampak samo skupščino delničarjev TKB. Kar se nas tiče, smo za kooperacijo, vendar ne bi pretirano poudarjal pomena LHB: gre namreč za banko, ki je pravzaprav bolj podobna finančni družbi kot pravi banki.«
Vendar tako sodelovanje odpira tudi vam dodatna tržišCa...
»Poudarjam, da mi verjamemo v sodelovanje. TKB predstavlja za nas samo eno izmed možnosti, saj imamo v tem trenutku velike kooperacijske načrta tako v Italiji, kot tudi v tujini, vključno s povezavami z zelo pomembnimi družbami v ZDA. Kar zadeva naše morebitno sodelovanje z LHB bomo pac naredili to, kar nam bo omogočilo tržišče in kar je v interesu banke
Direktor Ljudske banke iz Brescie Bruno Sonzogni (foto KROMA)
same. Strateško pa za nas LHB ni pomembna banka in takrat smo sprejeli predlog, da ji omogočimo vstop med delničarje, ker smo imeli občutek, da bi s tem naša prisotnost manj bremenila slovensko manjšino.«
Slišali in brali smo, da bi vi želeli okrepiti svojo prisotnost v Tržaški kreditni banki. Ali želite odkupiti dodatne delnice in tako prevzeti vedno v banki?
»Poudariti želim, da temelji naše sodelovanje na odkritih odnosih in da želimo predvsem zagotoviti Tržaški kreditni banki uspešno poslovanje. Sploh ne sodi v našo
strategijo kupovanje manjših bank, ampak si prizadevamo predvsem za ustvarjanje pogojev dobrega in uspešnega sodelovanja. To velja tudi za našo prisotnost v TKB in povedati želim, da nam je zelo pri srcu počutje slovenske manjšine, do katere želimo biti korektni. Četudi bi nam v tem trenutku kdo želel prodati delnice, jih ne bi odkupili, kajti temelji TKB so v slovenski manjšini in tudi naš interes je, da taki ostanejo. Mi skrbimo predvsem za kvaliteto storitev in želimo zagotoviti dobro vodenje podjetja.«
B.Br.
^PPUTIČNA POGAJANJA NA DEŽELNI RAVNlhj
Kriza bo najbrž zelo dolga
Zeleni predlagajo izvolitev stabilne levosredinske vlade
______ANCI / SEJA DEŽELNEGA VODSTVA_
Občinam več avtonomije
VIDEM - Bliža se 18.oktober, to je dan, do katerega je deželni svet podaljšal politični Handat odboru predsednice Alessandre Guerre, ki bi morala takrat torej odstopiti. Vse pa je še pod velikim vprašajem in tudi ni rečeno, da bo Guer-r°va sploh odstopila, Čeprav bi vztrajanje sedanje vlade pomenilo nizki udarec za verodostojnost deželne skupščine. Tudi v pri-njeru odstopa predsednice 18.oktobra pa bo Politična kriza baje zelo dolga.
Na to nevarnost opozarja načelnik svetovalske skupine Demokratične stranke levice Renzo Travanut, ki je precej zaskrbljen nad zavlačevanji iz vrst Severne lige in Ljudske stranke. Ti dve stranki sta svojcas sicer napovedali politično soočenje z ostalimi stranka-
mi, o katerem pa doslej še ni ne duha ne sluha. Travanut zato ugiba, da nekateri hočejo zakulisno zavlačevati krizo, te sile pa opozarja, da DSL ne bo pristala ali podprla teh politični manevrov, ki samo škodijo deželni skupnosti.
Zelena lista pa predlaga izvolitev vlade, ki bi bila sad zavezništva med levosredinskimi silami DSL, zelenimi, bivšimi socialisti in Ljudsko stranko ter Severno ligo. To je po mnenju zelenih edina konkretna in verodostojna politična rešitev, ki bi morala seveda sloneti na jasnih programskih obvezah.
Svetovalci Elia Mio-ni, Mario Puiatti in Paolo Ghersina so prepričani, da je ta koalicija mogoCa, pod pogojem, da je odraz svetovalskih skupin in ne sporazumov deželnih tajništev posameznih
strank. Tudi zeleni so, podobno kot Travanut, zaskrbljeni ne toliko nad Časovnim zavlačevanjem v zvezi s krizo, ampak predvsem nad splošno politično zmedo, ki trenutno vlada v Furlaniji-Julijski krajini.
Oglasil se je tudi senator in deželni koordinator "Forza Italia" Et-tore Romoli, ki je bil med glavnimi akterji nedavne ustanovitve svetovalske skupine "demokratičnih federalistov". Romoli, ki sicer stalno žolčno napada Severno ligo, še dalje upa v politični sporazum z Bossijevimi pristaši in z Ljudsko stranko ter torej v možnost, da bo dežela dobila desnosredinsko vladno večino. Berlusconijeva stranka vsekakor odločno nasprotuje, da bi morebitni novi desnosredinski vladi predsedovala Guerrova.
TRST - Pred jutrijšnjo deželno skupščino v Vidmu, se je včeraj v tržaški občinski palači sestalo deželno vodstvo Vsedržavnega združenja italijanskih občin (ANCI) (na sliki KROMA). Pod predsedstvom Luciana Del Freja (občinsko upravo je zastopal odbornik Giorgio Zan-fagnin) je razpravljalo predvsem o finančnem zakonu in o utrditvi vloge združenja v odnosih do države. Vodstvo se je sestalo v Trstu, kot je dejal predsednik, ker se je želelo podrobneje seznaniti s problemi tega mesta. Tudi Trst namreč -kot sicer druge občine- želi imeti večjo avtonomijo; združenje si namreč že dve leti prizadeva, da bi bile občinam priznane neposredne naloge, v prvi vrsti glede finančnih pristojnosti, ki so potrebne za njihovo delovanje.
Občinske uprave niso namreč veC pripravljene, da bi od občanov izterjevale finančna sredstva v ime-
nu države. Zato zahtevajo, da se Občinam zagotovijo gotovi finančni prihodki; ANCI zahteva, da se finančna sredstva neposredno prenesejo na občinske uprave. Poleg tega od deželne uprave tudi zahtevajo, da se občinskim upravam prizna možnost, da si same lahko izberejo občinskega tajnika.
Eno od vprašanj, ki ga ANCI postavlja, je tudi problem osebja. Zato poudarja nujnost, da je treba za upravljanje osebja sprejeti pogodbe na deželni ravni
(in ne na osnovi kolektivnih pogodb, ki se sklepajo v Rimu).
Vlogo javnih upraviteljev, ki delajo v korist družbe, je poleg tega treba priznati in jo seveda tudi primemo nagraditi. ANCI je namreč v prvi vrsti (na osnovi novega volilnega zakona) predvsem združenje županov, ne pa občin, predvsem močnejših. Zupan predstavlja celotno občinsko skupnost, zaradi Cesar je treba njegovo vlogo in delo tudi primerno ovrednotiti. Ob tem je vod-
stvo deželnega združenja tudi podčrtalo, da delo ANCI koristi predvsem manjšim občinskim upravam.
Združenje je sicer že sprejelo svoje stališče glede finančnega zakona, ki mu župani velikih mest močno nasprotujejo. Predvsem si prizadeva, da bi občinam zagotovili potrebna finančna sredstva, saj so nekatere občinske uprave zaradi pomanjkanja denarja že morale znižati število osebja.
Predstavniki združenja so tudi razpravljali o urnikih trgovinskih in drugih javnih obratov. Pred Časom so se že srečah s predstavništvi zainteresiranih kategorij in odločno pordih, da je treba spoštovati zakon, ki to nalogo dodeljuje županom.
Ob koncu pa so poudarili, da bo delo občinskih uprav lahko bolje steklo na vseh področjih, Ce bo Dežela večji meri upoštevala delo in vlogo županov.
NOVINARSKI KROŽEK / POSVET DSL O TEŽAVAH INFORMACIJSKEGA SISTEMA
»Huda kriza javnih občil duši ves obmejni prostor«
Pod udarom Piccolo in Primorski - Negotovost slovenske RAI
Občila, kot znano, igrajo neprecenljivo vlogo v našem vsakdanjem življenju, ga pogojujejo in usmerjajo, spodbujajo pluralizem in demokratično osveščenost. Se posebno vlogo pa igrajo mediji v zapletenem in ranljivem okolju, kot sta Trst in ves obmejni prostor, ki se že zgodovinsko sooča ne samo s pretakanjem ljudi in idej, temveč tudi z nacionalizmi, nerazumevanjem in sovraštvi. Kriza tudi najmanjšega občila pomeni zato hud udarec za skupnost, posebno za manjšinsko, ki ima itak na razpolago omejeno število virov informacij v lastnem jeziku.
O teh in podobnih vprašanjih je tekla beseda na včerajšnjem posvetu Demokratične stranke levice, ki je razgrnil celo vrsto bolečih vprašanj z informacijskega področja. Od usode Piccola (založnik hoče odsloviti kar 49 uslužbencev) do usode Primorskega dnevnika, kjer so novinarji, tiskarji in upravno osebje že dalj časa brez plač, ter ustanove RAI, da ne govorimo o dnevniku La' Cronaca in TV postaji Teleantenna, ki sta žal že utihnila. V hudi krizi je ves deželni in zlasti tržaški informacijski sistem.
Vincenzo Vita, ki pri DSL odgovarja za problematiko javnih občil, je poudaril, da je kriza krajevnih občil za DSL vsedržavno vprašanje, saj sta Trst in Furlanij a-Julijska krajina prepomembni sredini, da bi ju lahko obravnavali kot navadni zemljepisni periferiji. Vita je omenil tudi Primorski dnevnik in ustanovo RAI,
ki zaradi hude malomarnosti rimskih vrhov močno zamuja pri izvajanju zelo pomembne čezmejne televizije, ki predpostavlja sodelovanje s koprsko televizijo. Da je kriza javnih občil pereč politični problem je poudaril tudi Miloš Budin, po katerem mora biti to vprašanje predmet pogovorov za izvolitev nove deželne vlade.
O težavah, s katerimi se sooča novoustanovljena slovenska televizija RAI, je spregovoril Sergij Pahor. Poudaril je, da deluje televizija brez potrebnega števila osebja in brez tehničnih servisov, ki jih iz Rima stalno obljubljajo, obvezam pa ne sledijo dejanja. S Pahorjem je soglašal zastopnik CGIL uslužbencev RAI Alessan-dro Paschini, ki je povedal, da se je radiotelevizijska ustanova do zadnjega upirala slovenski TV. Nekateri so bili celo pripravljeni plačati ogromno penalo, samo da bi zapadla konvencija med RAI in rimsko vlado.
O neizpolnjenih obvezah v zvezi z čezmejno televizijo in o vsakodnevnih težavah radia Trst A in slovenske televizije je spregovoril tudi Giuseppe Mariuz, predsednik deželnega odbora za nadzorstvo nad radiotelevizijskimi službami. Vlada plačuje RAI 31 milijonov lir za vsako uro slovenskega TA7 programa, je povedal Mariuz, ki pa se je vprašal, če ta denar sploh pride v Trst. Omenil je tudi neizpolnjene načrte pri uvajanju čezmejne televizije, pri kateri Furlanija-Julij-ska krajina močno zamuja za Dolino Aosto in za Južno Tirolsko.
Vincenzo Vita (v sredi) med včerajšnjim posvetom DSL o javnih občilih (F.KROMA)
Vita: Primorski je za manjšino res življenjskega pomena
Primorski dnevnik je za slovensko manjšino v Italiji, a tudi za vso deželno skupnost in za obmejni prostor sosednje Slovenije res življenjskega pomena. To je na včerajšnjem posvetu DSL o javnih občil podčrtal Vincenzo Vita, ki se je ob tej priložnosti srečal s sindikalnim odborom našega dnevnika in založbe, ki ga izdaja. Sestanka, na katerem so govorili o krizi in o perspektivah časopisa, se je udeležil tudi podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin.
Nejasna usoda našega lista je večkrat odmevala na posvetu v Novinarskem krožku. Krizo časopisa je v uvodoma omenil pokrajinski tajnik DSL Stelio Spadaro, na katerega se je med razpravo navezal novinar Voj-mir Tavčar. Izpostavil je pomen, ki ga za narodne manjšine (v tem primeru za slovensko v Italiji in za italijansko v Sloveniji in v Italiji) imajo javna občila. Manjšinski in čezmejni
informativni sistem je v hudi krizi, je dejal Tavčar, ki je omenil krizo Primorskega dnevnika, težave slovenskega radia in televizije RAI ter Radia in TV Koper. V hudih težavah je ves manjšinski informacijski sistem, tudi zato, ker sta obe manjšini marsikomu trn v peti, tako v Italiji, kot v Sloveniji.
O položaju na Primorskem dnevniku so spregovorili predstavnik DZP-PRAE Vojko Slavec, ki je izpostavil zamude pri izplačilu državnih prispevkov dnevniku, zastopnica sindikalnega odbora Breda Pahor in tajnik tiskarskih delavcev CGIL Giorgio Vesnaver. Slednji je težave, s katerimi se sooča list, naprtil tudi slovenskim vladnim krogom in nekaterim političnim komponentam manjšine, »ki se ne zavedajo neprecenljive škode, ki bi jo manjšini prizadelo morebitno zaprtje časopisa«.
rSKEDENJ / DELO BO STEKLO KONEC MESECA-i
POLITIKA / PREDVOLILNE GOVORICE
Železarna bo spet oživela
Kaj pa bo z bivšo Apuilo in Tržaškim Lloydom, se še ne ve
Ce ne bo prišlo do kakšnega ponovnega zapletljaja, bodo proizvodnjo obnovili proti koncu oktobra. Takole so nam odgovorili v merodajnih krogih na vprašanje, kako kaj kaže v škedenjski železarni. Ce bo res tako, potem bomo lahko priznali Giuseppeju Lucchiniju, da zna držati besedo.
Tega pa za zdaj ni mogoče reči o javnoupravnih in velepodjetniških dejavnikih, ki krojijo usodo delavcev nekdanje naftne čistilnice Aquila v Zavijah. Poleti je bilo rečeno, da je sporazum MonteShell- Seastock za skupno uresničitev podzemnega skladišča utekočinjenega propana na območju bivše rafinerije samo stvar časa, toda potem smo zvedeli, da se je nizozemski multinacionalni kolos Shell kot sonosilec projekta umaknil. Zakaj? Ker da Trst zanj nima geostrateške lege. No, načrt naj bi zdaj izvedel Seastock, še poprej pa bo potrebno poravnati račune z joint-venture med Shellom in Mon-tedisonom, ki je bila obljubila vnovično zaposlitev dobršnega dela uslužbencev Aquile. Toda zainteresirani kar naprej molčijo, posebno še deželna vlada. Morda se bodo vendarle oglasili v prihodnjih dneh, saj smo slišali, da bi moral biti še pred
ponedeljkom sestanek med Shellovi-mi glasniki in predstavniki pokrajinskih vodstev stanovskih organizacij petrokemijskih delavcev iz sklopa osrednjih sindikatov CGIL, CISL in UIL. Na vprašanje, zakaj vse molči, pa bi se dalo morebiti odgovoriti z ugotovitvijo, da so na delu nekatere (tudi krajevno-upravne) sile, ki bi rade načrt izničile.
Tudi to, ali bodo izpolnjene obljube glede Tržaškega Lloyda, se ne ve. Vsak čas bi morala steči pogajanja za njegovo prodajo kakšni privatni družbi. Po nekajmesečni poizvedbi Citybanke se je oglasilo okrog deset italijanskih in tujih kandidatov, med katerimi je menda najbolj verodostojna francoska družba CGA. Ce namreč ne bo prišlo do Lloydove privatizacije, bodo to prestižno podjetje spojili z genovsko plovno družbo Italia, kakor to predvideva program ministrstev za prevoze in zaklad, ki ga bodo morale začeti v kratkem obravnavati pristojne komisije v senatu in poslanski zbornici. Spojitev bi utegnila resno ogroziti nadaljnjo avtonomijo Tržaškega Lloyda, katerega usodo bi veljalo povezati z ovrednotenjem jadranske poti v svet.	(dg)
Ali je Sodaro že kandidat leve sredine za parlament?
Bivši predsednik zavarovalnice Lloyd Adriatico Antonio Sodaro bo najbrž med kandidati levosredinske koalicije za rimski parlament. Med možnimi kandidati za senat in poslansko zbornico naj bi bila tudi novinarja Paolo Rumiz in Mitja Volčič, medtem ko se je sedanji senator Claudio Magriš baje že dokončno odpovedal ponovni kandidaturi.
Jacopo Venier, občinski svetovalec SKP, je mnenja v tiskovnem sporočilu, da bi lahko Sodarova kandidatura odprla pot novim odnosom in tudi sodelovanju med levo sredino in Komunistično prenovo. Občinski svetovalec se nanaša na neki intervju, v katerem nekdanji predsednik Lloyda poudarja nujnost novih odnosov med Prodijevi pristaši in SKP ter hkrati kritizira nekatera nedavna stališča Illyjeve občinske uprave, ki je po njegovem preveč tehmokratska. Venier upa,
da je to končno začetek resnega in odkritega dialoga med levo sredino in SKP.
Politične volitve bodo skoraj gotovo junija prihodnjega leta ali morda celo kasneje, v političnih krogih pa se, kot vidimo, že vztrajno govori o kandidatih za parlament. Za ponovno kandidaturo v prvem poslanskem okrožju se znova poteguje Gual-berto Niccolini, ki je bil izvoljen na listi Severne lige, a je po razburljivi politični razporoki med Rossijem in Berlusconijem skočil na voz "Forza Italia".
Za svoj poslanski stolček pa se zelo boji Anto-nietta Marucci Vascon, pripadnica Berlusconijeve stranke, ki je bila v zbornico izvoljena v drugem okrožju (predmestja in okolica). Zaradi ne preveč briljantnih rezultatov Va-sconove v Rimu "Forza Italia" baje že vneto išče novega kandidata za parlament.
OB PRERANI SMRTI
Pričevanja o poslancu Albinu škeriai
Ob smrti posl. Albina Skerka smo prejeli pričevanja posl. Corrada Belcija, Stojana Spetiča in podpredsednika deželnega sveta Miloša Budina.
S Skerkovim je neločljivo povezano Belcijevo ime: poslanca sta leta 1973 skupaj dosegla odobritev zakona
Belci povedal naslednje:
Bil je zelo skromen človek, ne samo zaradi svojega delavskega izvora, pač pa ker je to bila njegova moralna kakovost, njegova vrlina. Bil je človek, ki je ostal zvest samemu sebi, tudi ko so ga izvolili v poslansko zbornico, ko je prevzel to veliko odgovornost.
Spominjam se ga kot človeka z velikim čutom za odgovornost, kot enega od tistih poslancev, ki so zahajali v
njegovo delovno mesto.
Mimo najinega osebnega prijateljstva, ki je bilo vsekakor zelo pristno, tudi ko se nisva strinjala, bi se rad spomnil njegovega spoštovanja do sogovornika: nikoli ni skušal prevladati nad sogovorniki s svojim mnenjem, ki ga je sicer vedno izražal odločno in jasno, ampak vedno z velikim spoštovanjem za mnenja dragih.
Nazadnje bi rad osvetlil dejstvo, da ni imel nobenih materialnih interesov in torej, da je predstavljal predvsem, ne pa samo, interese manjšine na pristen način in povsem nesebično.
Te se mi zdijo najpomembnejše plati Skerkove osebnosti: skromnost, čut odgovornosti, spoštovanje do sogovornika in nesebičnost. Takšen mi bo ostal v lepem spominu.
Miloš Budin
Od trenutka, ko sem po telefonu zvedel za njegovo nenadno in žal dokončno slovo, me tesno in nenehno spremlja občuten spomin na Albinovo prisrčnost. Albin Skerk je bil eden naših političnih učiteljev, eden tistih, ki jim z mojo generacijo ogromno dolgujemo zaradi njihovega zgleda in dela, a on se je vedno dvignil nad
ibolj
in je to razumel in to mi je bilo
upaš1
v veliko spodbudo in pomoč. Zaupal mi je človek-poli-tik, ki je imel marsikaj pokazati.
Albin je bil župan, ki so ga morali odstaviti, da so lahko izdali dovoljenje za ezulska naselja v devinsko-na-brežinski občini. In vendar, ko sem začel sodelovati z njim, je bil on najbolj prepričani zagovornik in spodbujevalec sodelovanja, zbliževanja in prijateljskega sožitja z istrskimi ezuli. Albin je bil parlamentarec, po katerem nosi ime eden redkih organskih zakonov ita-Ujanske republike za slovensko manjšino oziroma za našo solo. Skerku je v parlamentu uspelo vključih v zakon pravico do rabe slovenščine na sodišču, njemu je uspelo vključiti v zakon normo za ustanovitev javne slovenske televizije.
Albin je bil tudi občutljiv kulturni delavec, bil je pobudnik ponatisa slovarja Alasie da Sommaripa skupaj z devinskim princem. Skratka Skerk je eden tistih slovenskih in levičarskih politikov, ki je že pred dvajsetimi in več leti razumel, da moraš biti tudi v politiki praktičen in realističen, in da moraš skušati doseči to, kar se v danih razmerah doseči da. Vodilo ga je prepričanje, da so eno zahteve, drugo pa realistična pričakovanja in možnosti. Zato je tudi dosegel konkretne rezultate s svojo politično sposobnostjo, kakor tudi s pomočjo iskrenih, prepričljivih človeških stikov, za katerimi se je še do danes ohranila sled v italijanskem parlamentu.
vedno aktualen.
Stojan Spetič
»V parlamentu lahko imamo tudi dvesto poslancev, toda Slovenec bo samo eden. Zato nastopaj predvsem kot zastopnik manjšine. Navsezadnje bo to koristilo tudi stranki.« Albin Skerk je iz svoje izkušnje črpal nasvete, ki mi jih je prijateljsko natresal ob izvolitvi v senat in dodal: »Drži se južnih Tirolcev. Oni imajo izkušnje. Jaz sem marsikaj dosegel z njihovo podporo. Četudi bi naša skupina bila drugačnega mnenja, podpri njihove predloge. Prej ali slej dobiš vrnjeno...«
Albin Skerk ni skrival svoje pripadnosti slovenski manjšini. Bil je nanjo zelo ponosen. Sodeloval je z Andreottijem, Lombardijem, Piccohjem, Pertinijem, le da je kaj dosegel. In tega ni bilo malo. Po njem imamo dragi šolski zakon, slovenščino na sodišču in televizijske oddaje.
Spominjam se tudi, kako sem ga kot mlad časnikar obiskal v Rimu, takoj po Osimu. Živel je v skromnem hotelu s kovinskimi posteljami, kakršne imajo v bolnišnicah. Razkazal mi je palačo Montecitorio, nato pa predlagal: »Zdaj bova nesla žganje Pertiniju.« Skrbno zavito v časopisni papir je skril v torbo steklenico svojega najboljšega. Tistega s travami. Predsednik poslanske zbornice Sandro Pertini naju je čakal. Dal mu je pismo s spomini na Srebrniča, s katerim sta bila v zapora. Povedal nam je, kako se mu je med klicanjem poslancev na glasovanje zataknilo pri Skerkovem imenu. Tedaj se mu je zareklo: »Tu je poslanec, ki ima ime kot švedska avtomobilska tablica. Naj pride sem.« Iz simpatičnega incidenta je nastalo globoko prijateljstvo.
Albin Skerk je bil zares ”naš”. Izvolili smo ga z množično podporo in osebnimi preferencami, tudi mimo želja nekaterih voditeljev KPI. Tista volilna kampanja mi bo še dolgo ostala v spominu. Hodili smo od hiše do hiše in ponavljali refren: »Naš slovenski poslanec: Albin Skerk, KPI, številka 3.«

Jutri na Opčinah sindikalno zborovanje šolnikov
V Prosvetnem do-na Opčinah bo jutri sindikalno zborovanje slovenskega učnega in neučnega psebja. Zborovanje ie sklical Sindikat slovenske sole, da bi solsko osebje podrobno seznanil o Perečih vprašanjih Uašega Šolstva, ki so Se nagrmadile v zadnjih tednih.
Problemov ni malo in niso majhni. V prvi vrsti gre omeniti ukinitev sindikal-uih dopustov za Sindikat slovenske s°le, kar je dejansko ohromilo uradno delovanje sindikata, hi je ostal brez priznanega predstavnika. Tudi ostala vprašanja niso nic manjša. Solniki bodo spregovorili o racionalizaciji slovenske šolske mreže, o Štipendijah za poklicno izpopolnjevanje slovenskih šolnikov iz zamejstva v Ljubljani, o priznanju slovenskih univerzitetnih diplom, o vprašanju urada za slovenske Sole na tržaškem Šolskem skrbništvu, o natečajih za profesorje nižjih in višjih srednjih sol in še o drugih odprtih vprašanjih slovenskega šolstva v Italiji.
Sindikalno zborovanje bo jutri na Opčinah, in sicer od 11-30 do 13.30 za jutranjo izmeno in °d 14. do 16. ure za Popoldansko izmeno.
V AVDITORIJU MUZEJA REVOLTELLA / CIRIL ZLOBEC
Pesnik ljubezni in posrednik kulture
Velik uspeh srečanja, ki ga je priredila Skupina 85
Prepolna dvorana in topli aplavzi so sinoči pričakali pesnika Cirila Zlobca, ki mu je Skupina 85 posvetila prvo od treh srečanj v sredo ob slovenski izvirnosti. Z nizo'm praznuje združenje deset let prizadevanj za plodno soočanje kulturnih identitet in zlasti za poznavanje kulture slovenskih soob-Canov, kot je poudarila predsednica Patrizia Va-scotto, ki je tudi naglasila jasen pomen dejstva, da je k pobudi pristopila tudi Občina Trst.
O tem je spregovoril tudi tržaški podžupan in odbornik za kulturo Roberto Damiani. Omenil je dosedanje pobude v tej smeri, med temi pomladansko razstavo Dvojnost, in poudaril pomen dialoga in spoštovanja specifičnosti različnih etnij za uresničitev političnega nacrta Evrope dežel in narodov. Spregovoril je tudi o dvajsetletnem prijateljstvu s Cirilom Zlobcem in o njegovi vlogi posrednika italijanske kulture med Slovenci.
Zlobcev opus, a tudi življenjsko pot od otroških let pod fašističnim režimom do raznih javnih zadolžitev, od prvih poezij v zbirki Pesmi štirih do zadnje knjige Ti-jaz-midva, ki je pred kratkim izšla pri založbi Edina v desetih jezikih in z ilustracijami Klavdija Palčiča, je predstavil Miran Košuta. Prijateljstvo z Zlobcem je opisal tudi Zlobcev prevajalec Gry-tzko Mascioni, ravnatelj Italijanskega kulturnega inštituta v Zagrebu. Med govorniki je bil napovedan Claudio Magris, ki ga je zal senatorska zadolži-
Srečanje s Cirilom Zlobcem v Revoltelli (foto KROMA)
tev kot poročevalca o zakonskem predlogu za univerze zadržala v Rimu, v zameno za svojo prisotnost pa je poslal toplo pismo.
Zlobec sam se je ob tolikih izrazih prijateljstva zahvalil prisotnim, da so prišli v tolikšnem številu, najprej v slovenščini, jeziku večine v dvorani, kot je naglasil. Na kratko je spregovoril o svojem delu in izkušnjah, o zadnji zbirki, ki jo je pri 70 letih posvetil ljubezni, o vlogi posrednka kulture velikega naroda malemu narodu - pri tem je poudaril kako je obratno veliko težje.
Prijetno srečanje se je zaključilo z vabilom Cirilu Zlobcu na Tržaško občino, da mu v znak zahvale podelijo simbolični mestni pecat, in ob kozarcu pristne kapljice domačega vinogradnika Parovela.	(hov)
ŠE NEKAJ PROSTIH MEST
Navodila SDZPI za izlet v Novo Mesto
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje sporoča, da je še nekaj prostih mest za izlet, ki ga prireja v sodelovanju z družbo Helvetius Srl v Novo mesto .
Spored izleta je naslednji:
-	ob 8. uri odhod z OpCin (izpred avtobusnega postajališča na Narodni ulici - Pizzeria Rino);
-	ob 11. uri sprejem v sejni sobi poleg glavne restavracije v Locni;
-	ob 11.15 uri predstavitev Krke;
-	ob 12. uri predstavitev kadrovske in izobraževalne politike Krke;
-	ob 12.45 uri ogled Biokemije;
-	ob 13. uri kratek zunanji ogled Krke;
-	ob 13.30 uri kosilo v restavraciji v Locni (do 15. ure)
-	ob 19. uri predviden povratek v Trst.
Zainteresirani se lahko prijavijo v Narodni in
Studijski knjižnici v Trstu.
NARAVA / UDELEŽENCI CAMMINAITALIA PRI NAS
Po 6.000 km do jame pri Briščikih
Kraški podzemski biser, jama Pti Briscikih, je včeraj na pod-VeCer sprejela v svoje apnenčasto ftedrje udeležence maratonskega Pohoda po italijanskih deželah, so ga prireditelji poimenovali Preprosto Camminaitalia ’95. Ob nPh se je v najvecji votlini na svetu zbralo veliko število tižaskih ljubiteljev planin in Koje, italijanskih in slovenskih, elanov SPDT. V jami so prisluh-Jtili pozdravu zgoniske županje lainare Blažine, ki je gostom izročila občinsko plaketo, ter seve-tia predstavnikom tržaških alpinističnih klubov.
Kfed vsemi udeleženci pohoda s° bili trije deležni najveeje po-zornosti: znani italijanski lovec na pohode Riccardo Camovalini, Podpredsednik vsedržavnega vodstva Italijanskega alpinističnega kluba CAI Teresio Valsesia ro organizacijski vodja pohoda Ganuninaitalia Giancarlo Corbel-hni. Vsi trije so 11. februarja letos odpotovali na pot z najbolj severnega kraja na Sardiniji, S. Terese di Gallura, in hodili vsak dan nepretrgoma do vCeraj. Cor-bellini je imel sinoči še dovolj SaPe, da je na kratko obnovil
osemmesečno avanturo.	kombiju, ki sledi odpravi, pa me
Najprej se je začel hudovati je dež presenetil« Povedal je, da (seveda šaljivo) nad gostim je med pohodom potekalo vse po dežjem, ki je sprejel udeležence načrtih. »Najtežje je bilo organi-na Tržaškem. »Cel teden sem v zirati vsako etapo posebej. Opra-Dolomitih zaman nosil dežnik v vili smo kar 370 etap, organiza-nahrbtniku. Vreme je bilo tam cija je morala biti zato kapilar-res Čudovito. Ko sem prispel v na.« Po izračunih »izvedenca« vašo deželo, sem ga pustil v Carnovalinija so doslej prehodili
veC kot 6 tisoč kilometrov, Čakajo pa jih Se današnja in jutrišnja etapa. Danes bodo prehodili pot od Repentabra do Peska, jutri bo na vrsti poslednji »ruk« do por-tica pri Lazaretu, kjer bodo v spomin na njihov podvig odkrili tudi spominsko obeležje.
Corbellini je »razkril«, da udeleženci niso prehodili prav vse predvidene poti. »To je bil množični pohod,« je poudaril. V nekaterih primerih smo si razdelili poti. Tako je na primer ena skupina prehodila gorske poti Piemonta, druga pa Dolino Aoste; podobno je bilo tudi v sklepnem delu: medtem ko sem jaz s svojo skupino hodil po Dolomitih, je Carnovalinijeva skupina pešačila po poteh Furlanije. Pešačenje je bilo vsekakor nepretrgano.« Obe skupini sta se srečali prav včeraj v naših krajih.
Na vprašanje, koliko parov Čevljev je porabil med pohodom, je Corbellini odgovoril, da je le dvakrat »zamenjal pnevmatike.« Na vprašanje, kateri je bil najhujši trenutek na pohodu, je v šali napovedal: »Tisti, ki me Caka v ponedeljek, ko se bom vrnil domov...«
NOVICE
Unione Commercianti kritizira finančni zakon
Združenje trgovcev, ki deluje v sklopu Conf-commercia, je v tiskovnem sporočilu izrazilo nasprotovanje državni proračunski listini za prihodnje leto, kakor jo je sestavila Dinijeva vlada. Trgovci očitajo le-tej, da ima premalo posluha za potrebe trgovinskega, turističnega in storitvenega sektorja, ker da jim nalaga nova davčna bremena. Združenje obsoja tudi okoliščino, da je senat odobril zakonski odlok o davčnem konkordatu.
V devinsko-nabrežinski občini dovoljeno gretje
Devinsko-nabrežinski občinski odbor je na svoji zadnji seji sprejel sklep, po katerem bo dovoljeno gretje tudi pred 15. oktobrom, kot predvideva vsedržavni zakon. Glede na neugodne vremenske razmere bo gretje lahko prižgano 6 ur dnevno med 5. in 23. uro. Gretje bodo lahko prižgali v vseh stavbah v devinsko-nabrežinski občini, ki so »namenjene bivanju, uradom, rekreativnim, društvenim, verskim, trgovskim, športnim in šolskim dejavnostim«, kot piše v občinskem odloku.
Jutri večer, posvečen glasbi v romski kulturi
Na pobudo tržaške pokrajinske uprave bodo tudi letos priredili večer ciganske glasbe. Na prireditvi »Glasba v romski kulturi« bo jutri ob 20.30 v gledališču Miela nastopila madžarska skupina Ando Rom (na cesti), ki jo bo predstavil muzikolog Szjiarto Csaba. Sedemčlanska folklorna in glasbena skupina Ando Rom je že nastopila v številnih evropskih državah in v Izraelu, sestavljajo jo pripadniki različnih madžarskih romskih skupin, ustanovili so jo leta 1984.
Pri organizaciji večera sta sodelovala deželni odbor Rom Sinti in zadruga Bonavventura, pokroviteljstvo pa sta dali Tržaška občina in deželna uprava.
CGIL in UIL o usodi osebja v zavodu Igea
Stanovska organizacija javnih uslužbencev v sklopu CGIL in ustrezna organizacija sindikata UIL zahtevata takojšnje preoblikovanje zdravstvenega doma Igea v dom za zdravstveno oskrbo (RSA), za kar sta se že zavzeli tudi bivša Krajevna zdravstvena enota in sama deželna uprava. Mudi se zaradi tega, ker so uslužbencem Igee že poslali odslovilna pisma, zadevni rok pa bo zapadel to soboto.
Jezikovni tečaji združenja Euroest
Združenje Euroest cultura opozarja, da je na razpolago še nekaj mest za drugi pripravljalni tečaj ruščine, ki bo od 9. do 13. oktobra (od 19. do 20. ure). Temu bodo sledili brezplačno Se pripravljalni tečaji kitajščine (od 16. do 12. oktobra), srbščine in hrvaščine (od 23. do 27. oktobra), CešCine (od 30. oktobra do 3. novembra), madžarščine (od 6. do 10. novembra) in japonščine (od 13. do 16. novembra). TeCaji bodo na sedežu Euroesta v Ul. Eremo št. 10 (tel. 946713).
Predor bo zaprt
Zaradi nujnih vzdrževalnih del znotraj predora San Vito bo ta vsak ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek zaprt za promet in pešce od 21.30 do 5.30 naslednjega dne, in to že zaCenši z današnjim dnem pa vse do 24. oktobra.
Avtomobilisti so imeli srečo
Osebje rdečega križa in sile javnega reda so vCeraj imeli polne roke dela, kot se žal dogaja vsakokrat, ko so ceste mokre in spolzke: marsikateri avtomobilist se prepozno spomni, da zaviranje na spolzki cesti se zdaleč ni tako učinkovito kot na suhem asfaltu, poleg tega tudi avto lahko mimogrede zanese. Ge k temu dodamo še brezvestnost nekaterih, kot je bil primer avtomobilista, ki je na avtocesti nedaleč od Proseka s svojega voznega pasu (bil je namenjen proti Sesljanu) nenadoma zavil na nasprotnega, tako da se je neki opel zaletel vanj, je mera polna. Bodisi ta nezgoda (na sliki Balbi/KROMA) kot številne druge so na srečo terjale le nekaj lažje ranjenih.
OPČINE / SVOJEVRSTNA PRIREDITEV
ZSKD / ZBOROVODSKI TEČAJ
Razmislek o živalskem svetu na Soli S. Kosovela
Nagraditev Mire Fabjan, zmagovalke natečaja LZS
Hilarij Lavrenčič o glasbeni analizi
Predavanje danes v Gregorčičevi dvorani V ponedeljek je predavala sopranistka Antonaz
Letošnji god sv. Frančiška bo ostal dijakom nižje srednje šole Srečka Kosovela na Opčinah in še posebej Miri Fabjan v spominu kot poseben dan: vCeraj zjutraj so namreč šolo za skoro dobro šolsko urico preplavile misli o naravi, o živalih, o tem, kako naj naravno bogastvo ščitimo kot naj dragocenejšo dediščino.
S prisrčno slovesnostjo, pri kateri so sodelovali vsi dijaki openske šole, je predsednik lovskega društva Doberdob Karlo Furlan izročil bivši dijakinji Miri Fabjan denarno nagrado, ki si jo je zaslužila s prvim mestom na letošnjem literarnem natečaju Lovske zveze Slovenije. Ob tej priložnosti pa je tajnik slovenskega lovskega društva Giorgio Umari obdaril malo slavljenko še s knjigo in video posnetkom na lovsko tematiko.
Mira Fabjan, ki'j e preteklega junija v III. b razredu dokončala šoloobvezno dobo na openski šoli, je skupaj z drugimi slovenskimi dijaki sode--lovala na natečaju za likovna dela in izvirne spise, ki ga je spomladi razpisala Komisija za izobraževanje, vzgojo in stike z javnostjo pri Lovski zvezi Slovenije. Tema natečaja je bila seveda tesno vezana na stvarnost, s katero se ukvarja ta osrednja slovenska organizacija, posebej pa je od sodelujočih dijakov želela razmišljanja o varstvu ogroženih prosto živečih divjih živali. Dejavnost lovskih društev in zato tudi pra-
Med včerajšnjo slovesnostjo na openski nižji srednji šoli (foto KROMA)
V ponedeljek, 2. trn., je bilo v Gregorčičevi dvorani prvo predavanje v okviru letošnjega zborovod-skega tečaja. To prvo srečanje je bilo uvodni trenutek v celotni potek seminarja, ki ga vsako leto prireja Zveza slovenskih kulturnih društev. Na prvem srečanju je spregovorila o vokalnosti tržaška sopranistka Laura Antonaz, ki je v zadnjih letih delovala na solističnem in na zborovskem področju; kot solistka je tudi posnela v sodelovanju s skupino Ramovš consort cd, kjer so skladbe Issaca Posha, tj. komponista, ki je v 17. stol. deloval na Slovenskem. Zborovodski seminar se bo nadaljeval danes s predavanjem slovenskega dirigenta Hila-rija Lavrenčiča. Ta se je v teh letih uspešno uveljavil predvsem v italijanskem okolju; od 1. 1986
sodeluje namreč kot kore-petitot v opernem gledališču Verdi v Trstu in je obenem docent harmonije na raznih glasbenih ustanovah na Goriškem in v Trstu. Lavrenčič je sicer diplomiral iz klavirja in maturiral na klasičnem liceju Trubar. Pod mentor-
stvom D. Zanettovicha se je nato posvetil glasbi in 1. 1988 zaključil študij harmonije, fuge in kotra-punkta. Lani pa je diplomiral iz zborovske kompozicije in dirigiranja na videmskem koservatoriju Tomadini. Lavrenčič se uspešno ukvarja tudi z vokalno-instrumentalnim dirigiranjem, saj je v zadnjih letih gostoval tudi v Trstu s Sattnerjevo kantato Oljki in z Vodopivčevo Srce in denar; ob tem je še dirigiral Jeftejevo prisego Hugolina Sattnerja ter Gobčevo spevoigro Planinska roza. Lavrenčič vodi tudi zbor Hrast.
Na predavanju, ki bo v Gregorčičevi dvorani, bo Lavrenčič govoril predvsem o tistih problemih, ki jih lahko dirigent ražreši preko glasbene analize. Srečanje bo ob 17. uri v Ul. S. Francesco 20.
Luisa Antoni
vib lovcev se namreč ne omejuje na streljanje in sploh uničevaje živali, temveč je globko povezana z varstvom narave, s skrbjo za ohranjanje dragocenega življenjskega ravnovesja v naravnem okolju.
Po posredovanju lovskega društva Doberdob je razpis natečaja pronic-nil tudi v našo šolsko stvarnost: prizadevnost krajevnih lovcev in odziv na sodelovanje, pri katerem imajo zasluge posamezni profesorji, sta pripomogla k nagradi, za katero pa gre pohvala predvsem Miri Fabjan. Ocenjevalni komisiji LZS je poslala spis, v katerem razmišlja o današnjem človeku, ki želi
vsega preveč, zato pa sebično in požrešno krči naravo okrog sebe. Za svojo nalogo, ki jo je opravila pod mentorstvom prof. Olge Lupine, je 14-letna Mira, danes dijakinja prvega razreda znanstvenega liceja Franceta Prešerna, prejela najvišjo nagrado.
Dogodek so s pesmijo, branjem svojih zgodbic in recitacijo avtorskih odlomkov na temo živali, počastili sedanji dijaki openske nižje srednje šole, ki so ob tej priložnosti prinesli s seboj tudi nekatere domače živali. Po vsem tem je Mira oprebrala tudi svoj spis, prireditev pa je kronal še prisrčen cvetni poklon mladi na-
BOUUNEC / PREDAVANJE PROF. SONJE GREGORI
0 potovanju v Burmo
Prejšnjo sredo smo v Boljuncu preživeli zelo zanimiv večer, ki ga je priredilo kulturno društvo Franceta Prešerna. V naši sredi smo imeli domačinko prof. Sonjo Gregori, ki nam je s svojimi diapozitivi predstavila manj znano državo Burmo, republiko v jugovzhodni Aziji med Indijo, Kitajsko, Laosom in Tajsko. Obiskala jo je še z dvema svojima sopotnicama, od katerih je ena, Franka Slavec, tudi iz Boljunca. Potovale so v lanskem decembru, tako da so iz naše zime skočile kar na toplo poletje, saj, kot svetuje Sonja, je to najboljši in najugodnejši čas za obisk te države.
Tako nas je Gregorij e va s svojo pisano pripovedjo in diapozitivi popeljala v čudežni svet, kjer potrošništvo, divja industrializacija in z njo stres vsaj zaenkrat nimajo še vstopa. Prebivalci so pretežno budisti, tako da smo si ogledali vrsto pagod in templjev, ki so nas spremljali skozi vse predavanje. Zaradi te njihove verske prepričanosti, pravi Sonja, vladata v državi mir in sproščenost, saj veljajo etična načela, da si drug drugemu čimbolj pomagajo, tako da bodo poplačani v naslednjem življenju.
Poleg pagod in templjev so zelo zanimive tržnice, kjer domači-
ni prodajajo najrazličnejše izdelke in pridelke, saj sloni gospodarstvo zgolj na kmetijstvu.
Občinstvo se je popolnoma uživelo v pripoved, tako da je »potovanje« hitro minilo in smo se prehitro znašli spet v Boljuncu. Potolažilo pa nas je Sonjina obljubila, da nas bo kmalu popeljala v Peru, na svoje zadnje potovanje, ki ga je opravila letos poleti.
Ob tej priložnoti vas vabimo vsako sredo na podobna srečanja v gledališče F. Prešeren, da nas obiščite tako polnoštevilno kot tokrat.
Magda Švara
DOBRODOŠLA POBUDA / RAZSTAVO V OBČINSKI DVORANI PODALJŠALI
BARKOVLJE / PRETEKLO NEDELJO
Pekarstvo nekoč in danes
Tržaška mestna uprava je v občinski umetnostni dvorani na Trgu Unita št. 4 pred časom odprla na moč zanimivo in poučno razstavo o razvoju pekarstva pri nas. Gre za temeljit pregled čez zgodovino te pomembne obrtne
panoge in čez raznolikost pekarskih navad skozi desetletja. Razstava zajema kruh vseh mogočih oblik, a tudi sladkarije, pa še fotografske posnetke, diplome in podobno. Na eni izmed sten v dvorani visi tudi dvojezična tabla,
ki je nekdaj opozarjala na slaščičarno in pekarno J. Grilanc.
Razstava je doživela zares izjemen uspeh, saj si jo je ogledalo do začetka tega tedna skoraj že
8.000	ljudi, to pa je navedlo podžupana in od-
bornika za kulturo prof. Roberta Damianija do tega, da jo je dal podaljšati, in sicer do vključno nedelje, 8. oktobra. Obisk je možen vsak dan med 10. in 13. uro ter med 17. in 19.30. Takrat bo na voljo obiskovalcem tudi dr. Laura Francescato, ki je oskrbela publikacijo s podrobnostmi o tržaškem pekarstvu in nam zna odgovoriti na sleherno vprašanje.
Za razstavo je dalo pobudo vodstvo Pokrajinskega združenje pekov ob 50. obletnici njegove ustanovitve, uredil jo je Občinski zgodovinski in umetnostni muzej, razstavljeni primerki pa so prišli iz številnih tržaških pekam in iz Etnografskega muzeja v Skednju. Direkcija omenjenega muzeja izrecno poudarja potrebo po ohranitvi zgodovinskih pričevanj o kulturi kruha in razvoju te obrtne dejavnosti od nekdaj pa do današnjih dni.
Z razstave kruha v tržaški občinski umetnostni dvorani (foto KROMA)
Procesija v narodnih nošah
Na verski prireditvi sodelovala tudi nabrežinska godba
Kot smo že poročali, župnija na čast rožen- obrežju, kjer je vodo-je prva oktobrska ne- venčne Matere Božje. met, kot vidimo na delja v Barkovljah, Po slovenski maši so sliki. Na procesiji je so-kakor je dolgoletna tra- verniki v velikem števi- delovala tudi godba na dicija, potekala v zna- lu in v pisanih narod- pihala iz Nabrežine, menju procesije, ki jo je nih nošah v sprevodu (Foto in tekst Mario priredila barkovljanska odkorakali do trga na Magajna)
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1995-96
Aishil
SEDMERICA PROTI TEBAM
Prevod ALOJZ REBULA, režija MARJO URSIC
Premiera jutri,
6. oktobra, ob 20.30 ABONMA RED A
VCERAJ-DANES
KINO
Danes, ČETRTEK,
5- oktobra 1995
MARCEL
Sonce vzide ob 6.07 ir zatone ob 17.39 - Dolžine 1t,®Va 11.35- Luna vzide ot '54 in zatone ob 3.34.
Jutri, PETEK,
6. oktobra 1995
BRUNO
VREME VČERAJ OB
ustaljen, veter 3,6 1 p 9r° severozahodnik, v tl "'Odstotna, padlo je i m dežja, nebo oblaci °rje skoraj mirno, temj ura morja 19,8 stopinje
Rojstva in smrti
RODIL SE JE: Alessanc
Vrevatin.
n ViRiRLI SO: 69-letnni Jesto Hrovatin, 61-letni / tPnio Romanelli, 76-le “runo Marini, 72-letni It,
an, 80-letna Gastone 1 o1c.’ "-letni Mario Ole let 6tna Paulina Prelec
na Giovanna Scheriar
n
LEKARNE
OdPONEDELjKA, 2. do 1NLDELJE, 8. oktobra 1995 Normalen urnik lekarn i p 8 ■3 0 do 13.00 in od 16‘00 do 19.30 do iB^me otlprte °d 13.00
doUl. Tor S. Piero 2 (tel.
i.	1°40), Ul. Revoltella 41 ttel. 947797), Zavije - Ul. rlavia 89 (tel. 232253).
ZGONIK (tel. 229373) -arno po telefonu za najnuj-ne)Se primere.
do 20^arne 0t*Prie n,l 19.30
v u1'„T°r S. Piero 2, Ul. Re-ojtella 41, Goldonijev trg Zavije - Ul. Flavia 89.
Zgonik (tel. 229373) -
atno p0 telefonu za najnuj-ne)Se primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Goldonijev trg (tel. 034144).
2a dostavljanje zdravil nadom tel. 350505 -
TELEVITA
j.	Pirad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE oluje od ponedeljka do Potka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna
služba
Nočna služba od 20. do ' nre, tel. 118, predpraz-JCna od 14. do 20. ure in Praznicna od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-iiti.
ARISTON - 17.00, 19.30, 22.00 »I ponti di Madison County«, i. Clint Eastwood, Meryl Streep.
EXCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Dredd, la legge sono io«, i. Silvester Stallone.
EXCELSIOR AZZURRA-17.50, 19.55, 22.00 »L'uo-mo delle stelle«, r. Giuseppe Tornatore.
AMBASCIATORI
15.30,	17.50, 20.10, 22.30 »Waterworld«, i. Kevin Co-stner, Dennis Hopper.
NAZIONALE 1 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15, »II pri-mo cavaliere«, i. Sean Con-nery, Richard Gere, Julia Ormond.
NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15. 22.15, »Con-go«, r. Michael Crichton.
NAZIONALE 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15, »Fren-ch Kiss«, i. Meg Ryan, Kevin Kline, Jean Reno.
NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Gli uo-mini sull’orlo di una crisi di nervi«, i. Claudia Kohl.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »La moglie indecente«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »Scemo e piii scemo«, i. Jim Carrey, Jeff Daniels.
ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.10 »Carrington«, r. Chri-stopher Hampton, i. Emma Thompson, Jonathan Pryce.
LUMIERE - 17.00, 18.45,
20.30,	22.15 »Piccoli omici-di tra amici«.
J PRIREDITVE
Michele Ota in Sebastjan Froglia vabita na OTVORITEV LIKOVNE RAZSTAVE, ki bo v soboto, 7. t. m., ob 20. uri v društveni gostilni v Ricmanjih.
KD ROVTE KOLONKO-VEC, Ul. Monte Sernio 27 v sodelovanju s Kmečko zvezo vabi vrtnarje in vrtičkarje na predavanje o trti, mostu in drugih pridelkih v soboto, 7. t. m., ob 20. uri. Večer bosta vodila agronoma dr. Mario Gregorič in dr. Magda Sturman.
SLOVENSKI KLUB ot-varja sezono s pogledom v OGLEDALO NAŠIH DNI: v torek, 10. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani srečanje z Acetom Mer-moljo in predstavitvijo njegove pravkar izdane zbirke esejev, o katerih bo spregovoril odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar. Vljudno vabljeni!
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - v
torek, 10. t. m., ob 20. uri vas bo Bruno Križman popeljal s komentarjem in z diapozitivi po Iranu: AL-LAH AKBAR! - Z nahrbtnikom po Iranu.
tla
TRŽAŠKA POKRAJINA
Trst, 3. oktobra 1995
OBVESTILO O JAVNI SELEKCIJI
Razpisana je javna selekcija za sprejem v službo za do-očen čas 1 (enega) geometra (funkcija VI. stopnje).
Izobrazba: diplomiran geometer
Dokumentirane praktične izkušnje pridobljene pri tehničnih 3,1 notarskih uradih za raziskave na katastru in zemljiškokniž-nem uradu za vsaj 6 mesev.
Starost med 18. in 40. letom, razen starostnih izjem, ki jih Predvideva zakon.
Kriterije za ocenitev naslovov, po katerih so kandidati pri-Puščeni k javni selekciji,
, katerih število je petkratno od razpložljivih mest za ketere I® razpisana selekcija, določa D.P.C.M. ST.127, z dne 30.3.1989.
Prošnjo na nekolkovanem papiru je treba predložiti na Ržaško pokrajino, trg Vittorio Venelo 4 do 23. oktobra 1995, i 0 13. ure ali poslati po pošti priporočeno s povratnim potrdi-om do istega datuma.
Razpis je na razpolago interesentom v vratarnicah Pokrajine.
S ČESTITKE
Danes praznuje rojstni dan GENIO. Vse najboljše mu želijo hčerka Elena, žena Adriana in vsi, ki ga imajo radi.
SPD - Trst prireja v nedeljo, 8. oktobra avtomobilski izlet na Prsivec. Zbirališče ob 6. uri pred Prosvetnim domom na Opčinah. Izlet vodi Zvonko Vidau.
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi v nedeljo, 15. oktobra in ne 8. kot je bilo prvotno najavljeno, na izlet v Rezijo. Spoznali bomo kraj, ljudi, plese in glasbo te zanimive doline med gorami. Okusili bomo tudi rezijansko kuhinjo. Prijave sprejema Vesna Tul tel. 271862 v opoldanskem Času.
SE DO JUTRI, 6. OKTOBRA sprejemamo prijave za izlet v Mathausen. Osebno v občinski knjižnici v Sa-ležu ali tel. 229533 ob torkih in petkih od 16. do 19. ure. Pohitite!
TABORNIKI RMV vabijo elane, starse in prijatelje na izlet na Kojnik. Zbirališče ob 9.30 na mejnem prehodu na Pesku, kosilo iz nahrb-nika. Izlet bo z lastnimi prevoznimi sredstvi v nedeljo, 15.t. m.
H ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča uCno in neuCno osebje otroških vrtev in Sol vseh vrst in stopenj, da bo jutri, 6. t. m. v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah, Narodna ul. 51 sindikalno zborovanje s sledečim urnikom: jutranja izmena od 11.30 do 13.30 in popoldanska izmena od 14. do 16. ure.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča neuCno osebje, da je v Uradnem listu st. 74 (IV.posebna izdaja) objavljen razpis natečaja za dodelitev mest na zavodu
l.	R.R.S.A.E. Rok za predstavitev prošenj zapade 26. t.
m.	Vse informacije nudi SSS, tel. St. 370301, Ul. Car-ducci 8 - Trst.
□ OBVESTILA
KRUT sporoča, da je odhod avtobusov za plavanje v Strunjanu in Gra-dežu sledeči: Strunjan - torek, sreda in četrtek ob 14.30 iz Trsta - trg Oberdan (deželna palaca); Gradež -torek, ob 8. uri in ob 18.30 ter petek ob 8. uri iz Trsta, trg Oberdan (deželna palaca).
KRUT obvešča udeležence zdravljenja v zdravilišču na Ischii, da je zborno mesto v petek, 6. oktobra, ob 21. uri na železniški postaji v Trstu (pred kavarno pri peronih). Vljudno prosimo za točnost.
LABORATORIJ BRIN
zaCenja spet z delom. Vabljeni ste na predstavitev novih dejavnosti, ki bo v Ljudskem domu v Križu jutri, 6. t. m., ob 18. uri.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO iz Trsta sporoča, da bodo od oktobra dalje uradne ure ob Četrtkih od 16. do 18. ure, v Ul. Mazzini 46/1.nad., tel. St. 631203.
SKD PRIMOREC sporoča, da bo rekreativna telovadba za odrasle jutri, 6. t. m. v telovadnici osnovne sole P. Tomažiča v Trebčah po običajnih urnikih.
OTROŠKI PEVSKI ZBOR F. VENTURINI vabi na prvo vajo v soboto, 7. t. m., ob 14.30 v kulturnem centru A.U. Miro.
KNJIŽNICA P.TOMA2IC IN TOVARIŠI - v soboto, 7. t. m., ob 9. uri začetek ure pravljic za uCence prvega in drugega razreda osnovne Sole.
AMATERSKI ODER J. STOKA obveSCa vse, ki bi se jim radi pridružili in sodelovali v novi sezoni na sestanek v ponedeljek, 9. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku, obenem vabimo osnovnošolske otroke, ki jih veseli gledališka dejavnost na srečanje v soboto, 7. t. m., ob 15. uri.
OTROŠKI PEVSKI ZBORČEK VIGRED vabi v svoje vrste. Prva vaja bo v ponedeljek, 9. oktobra, ob 16. uri v društvenih prostorih v Sempolaju.
UPRAVA OBČINE DOLINA obveSCa, da bo javni sestanek v Babni hiši v Ricmanjih za vaški skupnosti
PEVSKI ZBOR F.VENTURINI vabi stare in mlade pevce na srečanje ob začetku sezone, ki bo v torek, 10. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih.
KROŽEK Yoga Siddharta Osho Meditation Center sporoča nove urnike tečajev yo-ge in meditacije: yoga: ob ponedeljkih in Četrtkih od 18. do 19.30 in od 20. do 21.30, meditacija: ob torkih in petkih od 20. do 21.30. V prvem tednu meseca oktobra bodo tečaji potekali na dosedanjem sedežu na Opčinah, Bazoviška ul. 29/13. Od ponedeljka 9. oktobra dalje pa se bodo razne dejavnosti vršile na sedežu kulturno-rekreacijskega društva Dom Brisciki v Briscikih. Informacije tel.St. 040/327488.
ZBIRAMO stare fotografije, slike, pisma in drugi material, ki zgodovinsko osvetljuje življenje Slovencev pri sv. Ivanu. Lastnike, ki bi bili voljni odstopiti to gradivo naprošamo, da se oglasijo na tel. St. 575752 ( družina Rustja) ali St. 575145 ( družina Koršič).
ALI rad poješ? Pridruži se pevcem otroškega zbora Kresnice od Sv. Ivana. Pokličite v večernih urah na tel. St. 567851.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL v Trstu sporoča, da je že v teku vpisovanje za zimovanje in silvestrovanje v Kranjski gori, ki bo potekalo od 26. decembra do 2. januarja 1996. Vpišejo se lahko mladi od 6. do 18. leta starosti. Podrobnejše informacije lahko dobite na tel. St. (040) 573141.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
SZ BOR prodaja odlično ohranjen mlin za mletje vej, pod ugodnimi pogoji. Ogled in informacije na društvenem sedežu v Trstu, Vrdel-ska cesta 7, v uradnih urah (tel.51377).
PRODAM Opel Vectra 2000 CD, Crne barve, letnik 1990, cena po dogovoru. Tel. St. 040/201059.
SAMOJEDO mladice z rodovnikom prodam. Tel. na St. 040/229213.
PRODAM delno zazidljivo zemljišče v Logu, 712 kv. m. Tel. St. 040/822884.
POHIŠTVO Koršič, Ul. S. Cilino 38 - Trst, tel. št. 54390- razprodaja. Imamo Se na razpolago dve kuhinji, nekaj sedeženih garnitur in razne posamezne kose.
NUJNO iSCem stanovanje v najem ali nakup: 2 spalnici, kuhinjo, dnevno sobo in kopalnico po zmerni ceni. Klicati ob uri obedov tel. 417596.
GOSTILNA v Dolini nujno isce sposobnega kuharja. Tel. 227076.
IŠČEMO bivše odbojkarske igralke za dvakratno te-densKo rekreacijo. Tel. st. 410967.
ISCEM delo kot otroška
varuška. Tel. St. 228803.
BOLNIČARKA nudi zdravstveno pomoč bolnikom ali ostareli osebi.Tel. St. 213287.
NAMESTITEV TV antene za vidljivost RAI 3 slovenski program. A. Coija-Kontovel 134, tel.225471.
KUPIM Ape 52 ali 53 v dobrem stanju. Tel. v večernih urah na St. 040/213960.
OD DANES, 5. t, m. Bibc v Krizu je zopet odprt.
PRISPEVKI
Ob 14. obletnici smrti našega nepozabnega Josipa Tula darujejo Zena Alojzija ter hčeri Nadja in Danica 100.000 lir za KD Primorsko Mackolje.
DAROVE ki PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.0017.00 od ponedeljka do petka.
Pod hrastom na njegovi preljubi kraški gmajni je prenehalo biti plemenito srce našega dragega in nepozabnega moža, tata in nonota
Albina Škerka -Vidota
Poslovili se bomo od njega danes, 5. t. m. na županstvu v Nabrežini od 11. do 13. ure, nato ga bomo pospremili v Sempo-laj.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Z veliko bolečino naznanjajo žalostno vest
žena Gabrijela, hčerka Mariza, zet Sergij, vnuka
Tanja in Damir, sestra Gabrijela ter ostali sorodniki
Sesljan, 5. 10. 1995
Ob izgubi dragega Albina Skerka izreka iskreno sožalje svojcem
Peter Umari z družino
Prijatelja Albina se bosta vedno spominjala
Danica in Felbc Košuta
Ob izgubi dragega Albina izreka globoko sožalje svojcem
družina Markovič
Spominu prijatelja in tovariša Albina Skerka se spoštljivo klanja
sen. Stojan Spetič
V spominu na iskreno in pošteno sodelovanje v letih 1968-1976 izrekam ob smrti poslanca Albina Skerka vsem v družini občuteno sožalje
dr. Drago Stoka
Občutenemu žalovanju po pok. Albinu Skerku se pridružujemo Skerljevi,
užaloščeni družini ter svojcem izrekamo iskreno sožalje
Ob težki izgubi očeta izražamo sopevki Majdi Skrij ter vsem svojcem iskreno sožalje
MePZ Primorec - Trebče
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600
Župan, občinski odbor in občinski svet občine Devin - Nabrežina
se pridružujejo žalovanju ob smrti poslanca
Albina Škerka,
bivšega župana v občini
Ob nenadni izgubi bivšega poslanca Albina Skerka izrekajo družini občuteno sožalje
uslužbenci občine Devin - Nabrežina
Ob bridki izgubi dragega očeta izrekajo hčerki Marizi iskreno sožalje
bivši sošolci znanstvenega liceja
Osebje državnega učiteljišča - pedagoškga liceja “A.M.Slomšek" v Trstu se globoko klanja spominu poslanca Albina Skerka, ki mu zaradi izrednih zaslug pripada pomembno mesto v zgodovini slovenskega šolstva v Italiji, in izreka iskreno sožalje kolegici Marizi in svojcem ob težki izgubi.
Ob nenadni smrti dragega očeta Albina Skerka izrekajo prof. Marizi Skerk iskreno sožalje
dijaki pedagoškega liceja A.M.Slomšek
Draga Tanja!
Sošolke in sošolci V. B razreda znanstvenega liceja letnik 1991/92 sočustvujemo s tabo in tvojo družino ob težki izgubi.
Ob izgubi Albina Skerka izrekajo globoko sožalje družini
tovariši sekcije PDS-DSL Devin - Nabrežina
Žalovanju družine se pridružujejo prijatelji sobotne Športne stave.
Ob boleči izgubi našega tovariša Albina Skerka, pokončnega in zavednega političnega in kulturnega delavca, se hvaležno klanjamo njegovemu spominu in izrekamo prizadetim svojcem najgloblje sožalje
Slovenska komponenta DSL
Klanja se spominu tov. Albina Skerka in glp-boko sočustvuje s svojci
Stranka komunistične prenove
Ob smrti Albina Skerka izreka globoko sožalje svojcem
kriška sekcija DSL
IZLETI
Ricmanje-Log v torek, 10. t. m., ob 20. uri.
Ob izgubi dragega Albina Skerka izreka svojcem občuteno sožalje
Ljudski krožek Brin
Ob smrti dragega Albina Skerka se pridružujeta žalovanju svojcev
družini Kosmina in Caffar
Slovenska kulturno gospodarska zveza se klanja spominu tovariša
Albina Škerka
- poslanca, dolgoletnega upravitelja in zaslužnega borca za pravice Slovencev v Italiji.
Svojcem izreka občuteno sožalje.
Ob nenadni izgubi dragega Albina izreka iskreno sožalje svojcem
odbor SD Sokol in SKD L Gruden
Slovenska skupnost se pridružuje žalovanju ob smrti zaslužnega političnega delavca, dolgoletnega devinsko-nabrežin-skega župana in poslanca Albina Skerka ter izraža svojcem iskreno sožalje
Sekcija VZPI-ANPI Devin- Nabrežina
se klanja spominu Albina Skerka, tajnika sekcije in izreka svojcem iskreno sožalje.
VZPI-ANPI - pokrajinski odbor Trst žaluje po svojem zaslužnem elanu
Albinu Škerku,
aktivistu in udeležencu NOB.
Užaloščeni družini in sorodstvu izreka iskreno sožalje
Odbor in člani Sindikata slovenske Sole se s hvaležnostjo klanjajo spominu
posl. Albina Škerka,
ki je s svojo zavzetostjo in klenim značajem v rimskem parlamentu izboril dopolnilni zakon za slovenske Sole ter z njim nakazal smer za njeno avtonomijo.,
Kolegici Marizi in družini občuteno sožalje
Ob 7. obletnici smrti
Vilka Metlikovca
se ga z ljubeznijo spominjata
žena Irena in ostalo sorodstvo
Sesljan, 5. 10. 1995
VOZNI RED VLAKOV
VEUAVEN OD 24. SEPTEMBRA 1995 DO 27. MAJA 1996
Železniška postaja v TRSTU
Proga TRST-BENETKE
ODHODI
PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA
4.02	(D)	Tržič (4.25), Portogruaro (5.11), Mestre (5.54), Benete	7.59	(E)
		(6.04)	8.53	(E)
5.37	(D)	Tržič (6.01), Portogruaro (6.47), Mestre (7.36), Benete		
6.04	(IR)	(7.47) Tržič (6.27), Portogruaro (7.13), Mestre (8.04), Benete	10.05	(E)
6.13	(R)	(8.15) Tržič (6.38), Portogruaro (7.34). Op.: ukinjeno ob praznikih	10.42 11.42	(IR) (IC)
7.13	(E)	Tržič (7.36), Portogruaro (822), Mestre (9.07), Benete		
7.50	(IC)	(9.18) TERGESTE -Tržič (8.13), Portogruaro (8.55), Mestre (9.35), Benete (9.46)	13.42 14.12	(IR) (D)
8.13	(IR)	Tržič (8.36), Portogruaro (9.22), Mestre (10.07), Benete		
		(10.20)	15.42	(IR)
10.13	(IR)	Tržič (10.36), Portogruaro (11.22), Mestre (12.07), Be-		
		nete (1220)	16.04	(IC)
11.56	(IC)	Tržič (12.20), Portogruaro (13.01), Mestre (13.42), Rim Termini	16.25	(D)
12.13	(IR)	Tržič (12.36), Portogruaro (13.22), Mestre (14.07), Benete (14.20)	17.42	(IR)
13.10	(D)	Tržič (13.33), Portogruaro (14.19), Mestre (15.07), Benete (15.17)	18.50	(D)
14.13	(IR)	Tržič (14.36), Portogruaro (15.22), Mestre (16.07), Benete (16.20)	18.57	(D)
15.13	(D)	Tržič (15.36), Portogruaro (16.22), Mestre (17.06), Benete (17.16)	19.37	(IR)
15.50	(IC)	Tržič (16.13), Portogruaro (16.55), Mestre (17.35), Benete (17.46)	20.00	(IC)
16.13	(IR)	Tržič (16.36), Portogruaro (17.22), Mestre (18.07), Benete (18.20)	20.55	(R)
17.13	(IC)	Tržič (17.36), Portogruaro (1822), Mestre (19.07), Benete (19.18)	21.42	(IR)
17.27	(R)	Tržič (17.54), Portogruaro (18.52), Mestre (19.47), Benete (19.58)	22.00	(IC)
18.13	(IR)	Tržič (18.36), Portogruaro (1922), Mestre (20.07), Benete (20 20)	23.42	(E)
19.13	(E)	Tržič (19.36), Portogruaro (20.22), Mestre (21.04), Be-netke (21.15)	0.42	(IR)
2025	(E)	Tržič (20.48), Portogruaro (21.31), Mestre (22.14), Ženeva	1.42	(IR)
21.13	(IR)	Tržič (21.36), Portogruaro (22.22), Mestre (23.08) Benete (2321)	2.35	(D)
22.13	(E)	Tržič (22.36), Portogruaro (23.22), Mestre (0.04), Rim Termini		
SMER_______________________
Mestre (6.04), Portogruaro (6.49), Tržič (7.35) Mestre (7.07), Portogruaro (7.49), Tržič (8.29)
Benetke (8.00), Mestre (8.12), Portogruaro (8.55), Tržič (9.41)
Benetke (8.35), Mestre (8.48), Portogruaro (9.33), Tržič (10.18)
Benetke (9.35), Mestre (9.48), Portogruaro (10.33), Tržič (11.18)
Benetke (11.35), Mestre (11.48), Portogruaro (12.33), Tržič (13.18)	/
Benetke (12.09), Mestre (12.19), Portogruaro (13.03), Tržič (13.48)
Benetke (13.35), Mestre (13.48), Portogruaro (14.33), Tržič (15.18)
Mestre (14.23), Portogruaro (15.02), Tržič (15.40)
Benetke (14.22), Mestre (14.32), Portogruaro (15.16), Tržič (16.01)
Benetke (15.35), Mestre (15.48), Portogruaro (16.33), Tržič (17.18)
Benetke (16.21), Mestre (16.32), Portogruaro (17.25), Tržič (18.22)
Benetke (16.55), Mestre (17.06), Portogruaro (17.48), Tržič (18.33),
Benetke (17.29), Mestre (17.39), Portogruaro (18.28), Tržič (19.13)
Benetke ^8.02), Mestre (18.14), Portogruaro (18.54),
Benetke (18.22), Mestre (18.35), Portogruaro (19.34),
Benete ^9.35), Mestre (19.48), Portogruaro (20.33),
Benete (20.02), Mestre (20.14), Portogruaro (20.54), Tržič (21.36)
Benete ^21.35), Mestre (21.48), Portogruaro (22.33),
Benetke (22.35), Mestre (22.48), Portogruaro (23.33), Tržič (0.18)
Benete (23.35), Mestre (23.48), Portogruaro (0.33), Tržič (1.18)
Benete (0.20), Mestre (0.31), Portogruaro (1.26), Tržič (2.11)
Proga TRST-VIDEM
ODHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA
5.22	(R)	Tržič (5.46), Gorica (6.08), Videm (6.39) (ukinjen ob praznikih)	6.46	(R)
5.50	(R)	Tržič (6.18), Gorica (6.44), Videm (7.20)	7.29	(R)
6.23	(D)	Tržič (6.47), Gorica (7.10), Videm (7.37) (ukinjen ob praznikih)	7.51	(D)
6.48	(R)	Tržič (7.16), Gorica (7.40), Videm (8.12) ((ukinjen ob praznikih)	8.33	(R)
7.19	(IR)	Tržič (7.43), Gorica (8.03), Videm (8.27)	8.40	(D)
8.19	(R)	Tržič (8.47), Gorica (9.12), Videm (9.47)		
9.19	(IR)	Tržič (9.43), Gorica (10.03), Videm (1027)	9.14	(R)
11.19	(IR)	Tržič (11.43), Gorica (12.03), Videm (12.27)	9.56	(IR)
11.40	(R)	Tržič (12.07), Gorica (12.29), Videm (13.03) (ukinjen ob		
		praznikih)	10.52	(R)
12.19	(D)	Tržič (12.43), Gorica (13.06), Videm (13.33)	12.33	(IR)
12.25	(R)	Tržič (12.53), Gorica (13.19), Videm (13.54) (ukinjen ob de-	14.04	(R)
		lavnikih)	14.33	(IR)
13.19	(IR)	Tržič (13.43), Gorica (14.03), Videm (14.27)	15.18	(R)
13.27	(R)	Tržič (13.55), Gorica (14.20), Videm (14.55) (ukinjen ob praznikih)	15.53	(R)
14.19	(D)	Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.33) (ukinjen ob praznikih)	16.33	(IR)
14.34	(R)	Tržič (15.03), Gorica (15.26), Videm (15.58)	18.18	(R)
15.19	(IR)	Tržič (15.43), Gorica (16.03), Videm (16.27)	18.26	(R)
16.19	(D)	Tržič (16.45), Gorica (17.07), Videm (17.36) (ukinjen ob		
		praznikih)	18.33	(IR)
16.56	(R)	Tržič (17.24), Gorica (17.47), Videm (18.20) (ukinjen ob praznikih)	19.20	(R)
17.19	(IR)	Tržič (17.43), Gorica (18.03), Videm (18.27)	1Q 44	o
17.38	(R)	Tržič (18.07), Gorica (18.32), Videm (19.08)	20.22	\u)
17.51	(D)	Tržič (18.15), preko Cervinjana in Palmanove v Videm (18.54). (ukinjen ob praznikih)		\ul (IR)
			20.33	
18.19	(D)	Tržič (18.44), Gorica (19.06), Videm (19.35) (ukinjen ob		
		praznikih)	21.15	(R)
18.39	(R)	Tržič (19.06), Gorica (19.28), Videm (20.01)	22.33	(IR)
19.19	(IR)	Tržič (19.43), Gorica (20.03), Videm (20.27)	0.52	(IR)
20.07	(R)	Tržič (20.34), Gorica (20.57), Videm (21.24)		
21.19	(IR)	Tržič (21.43), Gorica (22.03), Videm (22.27)		
23.05	(R)	Tržič (23.33), Gorica (23.58), Videm (0.33)		
PRIHODI
SMER________________________________
Videm (521), Gorica (5.54), Tržič (6.17) (ukinjen ob praznikih)
Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.01)
Videm (6.44), Gorica (7.08), Tržič (7.27) (ukinjen ob praznikih)
Videm (7.00), Gorica (7.38), Tržič (8.02), (ukinjen ob praznikih)
Videm (7.36) preko Palmanove in Cervinjana v Tržič (8.16), (ukinjen ob praznikih)
Videm (7.52), Gorica (8.27), Tržič (8.48), (ukinjen ob praznikih)
Videm (8.49), Gorica (9.13), Tržič (9.32)
Videm (9.36), Gorica (10.00), Tržič (10.24)
Videm (11.26), Gorica (11.50), Tržič (12.09)
Videm (12.36), Gorica (13.12), Tržič (13.35)
Videm (13.26), Gorica (13.50), Tržič (14.09)
Videm (13.50), Gorica (14.26), Tržič (14.49), (ukinjen ob praznikih)
Videm (14.30), Gorica (15.04), Tržič (15.25)
Videm (15.26), Gorica (15.50), Tržič (16.09)
Videm (16.50), Gorica (17.26), Tržič (17.49), (ukinjen ob delavnikih)
Videm (17.04), Gorica (17.37), Tržič (17.58), (ukinjen ob praznikih)
Videm (17.26), Gorica (17.50), Tržič (18.09)
Videm (17.52), Gorica (18.28), Tržič (18.51), (ukinjen ob praznikih)
Videm (18.31), Gorica (18.58), Tržič (19.20)
Videm (18.59), Gorica (19.33), Tržič (19.55), (ukinjen ob praznikih)
Videm (19.26), Gorica (19.50), Tržič (20.09)
Videm (19.53), Gorica (20.26), Tržič (20.47)
Videm (21.26), Gorica (21.50), Tržič (22.09).
Videm (23.26), Gorica (0.02), Tržič (0.25)
Proga TRST-OPCINE ODHODI	PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
9.13 12.02 17.57 0.02	(E 221) (IC 243) (IC265) (E 241)	SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) prihaja iz Ženeve - Opčine (9.40) - nadaljuje v Zagreb DRAVA - prihaja iz Benetk - Opčine (12.28) - nadaljuje v Budimpešto KRAS - Opčine (18.25) - nadaljuje v Zagreb VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Benetk - Opčine (0.50) - nadaljuje v Budimpešto	6.52 10.58 16.57 19.51	(E 240) (IC264) (E 242) (E 220)	VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Budimpešte - Opčine (6.24) - nadaljuje v Benetke KRAS - prihaja iz Zagreba Opčine (10.28) DRAVA - prihaja iz Budimpešte - Opčine (18.30) - nadaljuje v Benetke SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Zagreba - Opčine (19.23) - nadaljuje v Ženevo
IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak
r TRGOVINA / POMOČ KUPCEM
Deželna Zveza potrošnikov tudi v Gorici
Sedež v Socialnem centru
Zveza potrošnikov (Federconsumatori) Furlanije - Julijske krajine odpira novo podružnico v Gorici, kjer doslej še niso bili organizirano prisotni. Sedež bodo imeli v Večnamenskem socialnem centru v ul. Baiamonti (tel. 537379) kjer bodo na razpolago strankam ob ponedeljkih od 15.30 do 17.30 ter ob Četrtkih ob 11. uri.
Zveza je na razpolago potrošnikom za osveščanje glede pravic le-teh, zaščite kakovosti proizvodov, vžgoje k potrošnji, prizadeva si za pridobitev državnih in deželnih zakonskih določil, ki bi ščitila po-
______________KINO
GORICA
VITTORIA Sezona Gorica kinema 1995/96: 20.45 »Pasolini, un dehtto italiano«. Rež. Marco Tulilo Giordana. Predvajanju filma sledi pogovor z režiserjem. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 18.00-12.00-
22.00	»Congo«.
H RAZSTAVE
SKD KREMENJAK ob-
vešCa, da bo v Jamljah ponovno na ogled razstava starega kmečkega in rokodelskega orodja in fotografska razstava kraške arhitekture tri nedelje zapored: 8., 15. in 22. oktobra med 16. in 18. uro.
V	GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici razstavlja slikar Jona Gal Planinc iz Ljubljane. Razstava je na ogled do 8. oktobra ob delavnikih (9.00-13.00) in v večernih urah med prireditvami.
V	GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE razstavlja svoja dela slikar Krištof Zupet. Razstava bo odprta do 28. oktobra. Ogled po umiku knigame.
V	DVORANI DEŽELNIH STANOV NA GRADU je razstava “Gotske cerkve v dolini SoCe in Brdih” zaradi velikega zanimanja na ogled še do 8. oktobra. Urnik: vsak dan od 9.30 do 13.00 in od
15.00	do 19.30.
trošnike. Poleg tega izdvajajo raziskave o kakovosti blaga, nadzomjejo trgovino in skušajo preprečevati vsako obliko goljufije. Z vpisom v združenje (članarina znaša 30 tisoč lir, za podporne elane 50 tisoč) dobi elan abonma na državno revijo “Robin”, pomoC pri sporih in pri nastopanju proti večjim podjetjem, ki nudijo razne usluge (Telecom, Enel, bančni zavodi, zavarovalnice itd.). Zveza potrošnikov daje tudi koristne nasvete za sklepanje pogodb in za zaščito pred t.i. standardnimi pogodbami, ki večkrat skrivajo pasti za potrošnika.
a ŠOLSKE VESTI
DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ sporoča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 1995/96 do zasedbe razpoložljivih mest. Informacije in prijave v upravi doma, tel. 533495.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je še nekaj prostih mest za tečaj za dodeljene upravnemu vodenju podjetij. Tečaj traja 600 učnih ur. Vpisovanje in podrobnejše informacije na sedežu Zavoda v Gorici, ul. del-la Croce 3, tel. 81826, vsak dan od 9. do 13. ure.
GLASBENA MATICA - GORICA prireja teCaj za JAZZ GLASBO. Vpisovanje in informacije na tajništvu šole v ul. della Croce 3, od ponedeljka do petka od 14. do 17. ure (tel. 531508).
M PRIREDITVE
SKRD JADRO vabi na sreCanje-kramljanje s Sergejem Verčem, letošnjim dobitnikom nagrade Prešernovega sklada za režijo radijske izvedbe Dantejeve Božanske komedije. Srečanje z VerCem, ki je tudi znan pisatelj in kabaretist, bo jutri, 6. oktobra, ob 20.15 na sedežu društva Jadro v Romjanu.
H3 OBVESTILA
PROSVETNO DRUŠTVO STANDREZ sklicuje nocoj ob 20.30 redni občni zbor v dvorani A. Gregorčič. Dnevni red obsega deset točk. Izvolili bodo tudi novo vodstvo in elane nadzornega odbora in razsodišča.
ZDRUŽENJE ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA
priredi 8. oktobra v jezercu Furlan v Romansu društveno tekmovanje v lovu postrvi. Prijave pri Brunotu v Rubijah.
KRUT prireja plavalne ure v termalnem bazenu v Gradežu za odrasle in starejše. Informacije pri gospe Anamariji, ul. Malta 2, tel. 531644.
ODBOR SEKCIJE VZ-PI/ANPI na Vrhu sklicuje redno sejo danes ob 19.30 v kultumo-šp ortnem središču Danica.
OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo od 10. oktobra tehnični urad odprt ob torkih in Četrtkih med 17. in 19. uro.
SEKCIJA VZPI/ANPI DOL-JAMLJE priredi 15. oktobra ob 13. uri tradicionalni partizanski piknik pri Marjotu Pahorju v Jamljah. Prijave sprejemajo Mario Croselli, Karlo Kobal in Ettore Moro. Vpisovanje se zaključi ob oddaji razpoložljivih mest.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV iz Gorice obvešča, da bo z začetkom v petek, 13. oktobra, ob 13. uri na balinarskem igrišču v Sovodnjah turnir v bali-naju med ženskimi ekipami upokojenk iz Sovodenj, Standreža, Gorice in Solkana.
GODBA KRAS IZ DOBERDOBA nudi brezplačne tečaje za trobila, pihala in tolkala. Vpisovanje ob ponedeljkih in Četrtkih ob 20. uri v glasbeni sobi v Doberdobu (tel. 78077).
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL deluje vsak delavnik od 10. do 12. ure in od 13. do 17. ure razen ob Četrtkih, ko so v dopoldanskem Času zaprti.
PETICIJO “VRNITE NAM NARODNI DOM” je mogoCe podpisati vsak dan na uredništvu Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored 24. maja 1.
OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU je odprta od ponedeljka do Četrtka od 15. do 17. ure, ob petkih pa od 11. do 13. ure. Umik je začasen.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 15. do 18. ure, v petek tudi od 10. do
12.	ure.
H______________IZLETI
ODBOR UPOKOJEN-
CEV iz Doberdoba poziva vse prijavljene za izlet v Caorle, naj poravnajo vpisnino najkasneje do sobote, 7. oktobra, v trgovini pri Mili. Odhod na izlet bo v soboto, 14. oktobra, ob 7. uri s trga sv. Martina.
I :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S. NICOLO’, Ul. I mag-gio 94, tel. 790338.
LEKARNA V SOVODNJAH
dr. M. Rojec, Ul. I. maja 76, tel. 882578.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
razpisuje
ABONMA 95-96
Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma še danes, 5. 10., od 10. do 13. ure v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20 - Tel. 33288).
Vpisovanje novih abonentov od petka, 6. 10. dalje.
Krožek ''Anton Gregorčič''
vabi na srečanje
s predsednikom SKD Lojzetom Peterletom na temo
“Slovenija in njeno približevanje Evropi“
v komorni dvorani SCGV Emil Komel v Katoliškem domu danes, 5. oktobra ob 20. uri
GORICA
Četrtek, 5. oktobra 1995
^PROCES COOP / ZASLIŠEVANJE OBČINSKIH FUNKCIONARJEV
FILM / GORICA KINEMA V KINU VITTORIA
Vrtanje v okoliščine izdaje dovolilnice
Obramba načela enega od temeljev obtožnice
. 1 auuiscem se je vc ^aj nadaljevalo sojen vanajsterici vpletenih ? ero Coop. Tudi včeraj •le nadaljevalo zaslis vanje prič. V dopolda: sKern delu obravnave : Pjićali Danilo Nanu "lauro Marini in Serg otti. Na podlagi njihov lzJay naj bi si sodisce u: varilo jasnejšo sliko okoliščinah prodaje n Ptiinicnine, kjer so k sjle)e zgradili samop ptrezno trgovino Coo nCe so bile bodisi nep Sredno, vendar v let: Prod “afero”, zainteresii ne ,Za nakup s podobnii c..ji' investicije namre a 1 Pa so bile z možnosti Oznanjene. Zaslišanje Prineslo bistvenih nov str.
'uiuanski del obrav 'katerem sta tožilst obramba z zasliša: oveh občinskih fun Oarjev poglobila raz
obrata v ulici Lungc z° ter vprašanje i gradbenega dovoljei Pred sodiscen Pričala načelnik ur< pivilne gradnje Jacc ij1 načelnik oddelka dajo trgovskih dovi jo Prostorsko načrti dr. Della Vedova. noči je v bistvu p jja je bil postopek dajo koncesije ~ običajen. " ‘
Pan Tuzzi 25. fe 1993 podpisal dc
denca, s svoje str obramba vztrajali 1Scu, da so občin
in funkcionarji ravnali v skladu s predpisi. Res pa je, da so predpisi na področju trgovinske dejavnosti zelo zapleteni. Treba je razlikovati med pristojnostmi Države, Dežele in Občine. Po skoraj enournem zaslišanju dr. Della Vedove, ki je nastopil kot priča obrambe in kot priča tožilca, so okoliščine glede izdaje dovo^ lilnice dodobra pojasnili.
Obramba je včeraj kar uspešno nastopila in naCela enega od temeljev obtožnice, ceš da je bila trgovska dovolilnica izdana mimo predpisov. Sicer pa ni reCeno, da se ne bo tožilstvo v nadaljevanju razprave poslužilo dodatnih obremenilnih dokazov. Sojenje se bo nadaljevalo danes z zaslišanjem drugih prič.
Valentijeve kritike Deželi sprožile vrtinec polemik
Kritike, ki jih je vpričo predsednika Scalfara goriski Zupan Valenti izrekel na račun deželne vlade, Ceš da zapostavlja Gorico, so zapustile polemično sled. Predsednica Dežele Guerra je bila zaprepašCena in je kritike zavrnila kot neutemeljene in ponižujoče. Marsikdo vidi v njih ne le upravičeno pritožbo mesta, ki se že dolga leta čuti zapostavljeno v deželnem merilu, temveč tudi ali predvsem politični pritisk Forza Italia v zvezi s krizo na Deželi. Bolj kot iz zavzetosti za interese mesta naj bi torej Valentijev napad izviral iz strankarske politike.
Ta sum je včeraj podkrepila tisov-na izjava goriške koordinacije Forza Italia, ki dodatno utemeljuje županove kritike na račun predsednice Guer-re, obenem pa polemizira tudi s pred-
sednico Pokrajine Marcolinijevo, ki prav tako pripada Severni ligi. Forza Italia očita Guerri, da je Gorici hotela odvzeti financarsko šolo (večina občanov bi ji za to bila najbrž hvaležna, op. ur.), pa denar za avtocesto, za novo državno cesto proti Vidmu in vse do prispevka za mestno glasbeno šolo. Zupanova kritika je zato bila povsem na mestu.
Na Marcolinijevo pa se FI spravlja zaradi “pomilovanja vrednega prerivanja”, s katerim se je ob sprejemu Scalfara na županstvu prerinila iz njej namenjenega sedeža v zadnji vrsti vse do druge vrste, kjer je zasedla senatorju Romoliju dodeljeno mesto.
Takšna je pač raven goriških politikantskih zdrah. Pričakovati je odgovor s Pokrajine.
Režiser M. T. Giordana bo nocoj predstavil svoj film o Pasoliniju
Nocoj ob 20.45 se v dvorani Vittoria začenja nova sezona Četrtkovih filmskih srečanj, ki jih prireja goriski Kinoatelje pod vsem goriškim filmskim ljubiteljem že znano oznako Gorica kinema. Na sporedu bo film Paso-lini, italijanski zloCin (»Pasolini, un delitto ita-liano«) ob prisotnosti režiserja Marca Tullia Giordane. Režiser bo po filmu sodeloval na razgovoru z gledalci, še prej, ob 18. uri pa bo predstavil knjigo z enakim naslovom v knjigarni Editrice Goriziana na Verdijevem korzu. Jutri zveCer bo Giordana na pobudo Ki-noateljeja in družbe Tran-smedia sodeloval na podobnem večeru tudi v Gradežu, v kinu Critallo, kjer je v začetku sedemdesetih let Pasolini prirejal vsedržavne premiere svojih-filmov.
Ob dvajsetletnici Paso-linijeve smrti je Marco Tullio Giordana s filmom in knjigo skušal obnoviti potek dogodkov, ki so privedli do okrutnega umora velike a tudi kontroverzne osebnosti italijanske kulture. Proces o umoru se je zaključil z obsodbo baje edinega krivca Pina Pelosija. Po mnenju marsikoga pa sodna obravnava ni osvetlila vsega ozadja umora in ostaja sum, da je bilo \ zloCin vpletenih veC ljudi. Giordanov film je na letošnjem Beneškem filmskem festivalu prejel zlato medaljo predsednika senata za družbeni napredek in medčloveško solidarnost.
Režiser je svojo filmsko pot zaCel leta 1979 s filmom »Maledetti vi
Marco Tullio Giordana
amero«, nato je režiral še filma »La caduta degli angeli ribelli« in »Ap-puntamento a Liverpool«; leta 1991 je sodeloval s skupino režiserjev, ki so jo sestavaljali
Giuseppe Tornatore, Giuseppe Bertolucci in Fran-cesco Barilli, pri režiji epizodnega filma »La do-menica specialmente«.
Sezona Gorica Kinema 1995/96 se bo v naslednjih tednih (vedno ob Četrtkih) nadaljevala s predvajanjem filmov, ki so bili predstavljeni na raznih festivalih, a niso bili deležni široke distribucije in so zato ostali za publiko težko dostopni. Oktobra si bomo lahko ogledali »Butterfly kiss« režiserja Michaela Win-- terbottoma, »Killing Zoe« v režiji Rogerja Avaryja in »L’odio«, ki ga je vodil francoski režiser Mathieu Kassovitz. Predvidoma novembra pa bo na sporedu najnovejši film Kena Loacha »Terra e liberta«.
NOVICE
Na Bukovju predstavili video o poletnem Pajk’s shovvu
Prejšnji Četrtek so v prostorih KD Briški grič na Bukovju predstavih videokaseto zadnjega poletnega Pajk’s shovva. Videokaseto je posnel in sestavil prof. Hijacint Jussa iz Steverjana. Ob priložnosti ogleda videokasete, ko so se prisotni lahko spet nasmejah nad raznimi skeči in bodicami, so se organizatorji in sicer Kulturni dom, Zveza slovenskih kulturnih društev, kulturna zadruga Maja in KD briški grič zahvah-li vsem,- ki so prispevah, da je tradicionalni kabaretni veCer ponovno uspel in napovedah, da bo naslednji večer kmalu spet na sporedu.
Tomotorejev film odpira novo filmsko sezono v Tržiču
Občinsko gledališče iz Tržiča začenja jutri, 6. oktobra, svojo filmsko sezono 1995 - 96. Prvi bo na sporedu Tomatorejev film»L’ uomo delle stelle«, ki je na filmskem festivalu v Benetkah prejel posebno nagrado žirije. V glavni vlogi nastopa Seigio Castel-htto. Predvajanja bodo jutri in v soboto ob 18., 20. in 22., v nedeljo tud’ ob 16. uri. Naslednji film na sporedu bo »L’ultima eclissi« Taylorja Hackforda.
Mova gorica / včeraj zjutraj
KRMIN / PRIDELEK V SVETOVNEM VINOGRADU
V etnografskem muzeju v Fari “kmečlca” likovna razstava
Mazut iz toplarne na Ledinah delno onesnažil Koren
Goriški gasilci so vce-raj dopoldne stalno pre-Sledovali hudournik Ko-rpn v Skabrijelovi ulici, 'k ob državni meji, pa udi v zadnjem delu stru-8e pred izlivom v Sočo PB Strazicah, kjer sicer vkopani potok spet teče Pod milim nebom. Nekaj triput po sedmi uri so rjarnrec prejeli obvestilo, da je na Novogoriškem v K°ren odteklo okrog ti-Soc litrov mazuta.
V Novi Gorici so nam vest potrdili, dobili pa srno tudi nekaj dodatnih ^formacij. Kurilno olje daj bi v hudournik odreklo iz toplarne na Ledinah in to zaradi okvare v kurilnici. Okvaro naj bi Ugotovili okrog pete ure zjutraj, ni pa znano, kdaj )e olje začelo uhajati.
Vse kaže, da so one-
snažujočo snov uspeli pravočasno zajeziti že v bližini kraja izlitja in je voda ni odnesla v SoCo. Goriski gasilci so v prvih jutranjih urah v Skabrijelovi ulici opazili le nekaj manjših madežev, drugih vidnejših znakov onesnaženja pa ni bilo. Prav tako niso ugotovili vidnih znakov onesnaženja v ustju Korna, nad železniškim mostom.
Hujšega na srečo ni bilo, dogodek pa spet opozarja na potrebo po Čimprejšnji sanaciji Korna. Denar za ta poseg naj bi Črpali iz sredstev, ki so bila prvotno namenjena opuščenemu nacrtu za jez Cez SoCo pri Podgori. Dobro bi bilo, ko hi z načrti in financiranjem pohiteli.
“Vino miru” že zori v Krminski zadružni kleti
Po količini je bila trgatev letos znatno boljša od lanske, pobrali so nad 170 stotov grozdja, lani 120
S spravilom grozdja v svetovnem vinogradu pri Zadružni kleti v Krminu se je v nedeljo na Goriškem v glavnem končala letošnja trgatev. V vinogradu je zasajenih preko štiristo trsov iz vseh celin, prevladujejo pa take sorte, ki so razširjene v bolj mrzlih krajih in zato zorijo kasneje. Pridelek je letos za tretjino večji kakor lani, saj so pospravili nekaj Cez 170 stotov grozdja (lani 120). Tudi kakovost je dobra, prav zaradi te--ga, ker v vinogradu prevladujejo pozne sorte. Sicer pa so v Zadružni kleti dobri strokovnjaki -kletarji in bodo Cez leto dni, napolnili dovolj steklenic “Vina miru” in ga, tako kakor že vrsto let doslej, odposlali
državnim poglavarjem s grozdja v Svetovnem vi-priporocilom, naj vendar nogradu so sodelovali konkretneje prispevajo k elani Zadružne kleti, sodelovanju in prijatelj- predstavniki občine ter stvu in za odpravo vseh številni prijatelji (foto vojn. Pri spravilu Studio Reportage).
V	etnografskem muzeju v Fari, kjer zbirajo gradivo o kmečkem življenju, bo od 6. do 22. oktobra na ogled razstava slikarke Rine Battaglini z naslovom “Negli spazi rotanti”. Gre za dela z različnimi tehnikami, ki gredo od slikanja na papirju, grafike, fotografije, do predelave stekla in industrijskih materialov. RdeCa nit vseh pa je raziskava spiralne strukture snopov sena v današnji kmečki pokrajini. Razstavo bodo odprli jutri ob 18.30. Na ogled bo ob ponedeljkih od 10.30 do 12.30, Četrtkih in sobotah od 17.30 do 19.30 ter nedeljah od 10.30 do 12.30.
Policisti nezavovoljni z deli na mejnem prehodu Štandrež
Državni tajnik policijskega sindikata Lisipo Ferone je obiskal mejna prehoda pri RdeCi hiši in v Stan-drežu, da bi preveril delovne pogoje. Nove kabine pri RdeCi hiši so v redu, posodabljanje v Standrežu pa napreduje prepočasi. Kabine so Se brez ogrevanja, pa tudi z nameščanjem naprav za prečiščevanje zraku predstavniki Lisipo niso zadovoljni.
V	Tržiču bodo danes pokopali Marijo Gergolet
V	Tržiču bodo danes pospremili k zadnjemu počitku Marijo Gergolet por. Giacuzzo, ki jo je pri 57 letih starosti neozdravljiva bolezen iztrgala iz kroga dragih in prijateljev, ki jih je imela med Slovenci v Laškem. Pokojnica je bila med ustanovnimi Članicami slovenskega ženskega cerkvenega pevskega zbora v Ronkah in je bila tudi sicer aktivna v družbenem življenju v Laškem. Tamkajšnje Slovence je eno mandatno dobo predstavljala v ronskem občinskem svetu, kamor je bila izvoljena na listi KD. Pogreb bo danes ob 11. uri iz mrliške veže bolnišnice v Tržiču v tamkajšnjo cerkev sv. Nikolaja.
ČET PET PON TOR SRE
'16165	1611,7	16100	1621,7	16210
1137,8 1102,2	1122,7' 112
9,7 1122,7
H SLOVENIJA / AVTOCESTE h
Slovenski gradbeniki niso konkurenčni s tujimi izvajalci gradbenih del
LJUBLJANA (STA) - Kot je poudaril Bog-Italijanski konkurenti dan Korošec, predsed-ponujajo gradnjo via- nik upravnega odbora duktov po 600 mark za zborničnega Združenja kvadratni meter, naše za gradbeništvo in analize pa' so pokazale, IGM, se rentabilnost v da ta sredstva zado- gradbeništvu slabša, iz-stujejo le za pokrivanje voz pa pojenjuje. »Slo-materialnih stroškov, veni j a je majhna držane pa tudi stroškov de- va, zato gradbeništvo la, so na včerajšnji seji ne bo preživelo, Ce ne upravnega odbora bo izvažalo,« je dodal. Združenja za gradbe- Opozoril je na neureje-ništvo in IGM . opozori- no st tehnične zakono-li njegovi elani. Kot so daje in velike davčne še dodali, ne namera- obremenitve, ki v grad-vajo rušiti slovenskega beništvu kot delovno avtocestnega progra- • intenzivni panogi ma, ne morejo pa vsega zmanjšujejo rentabil-bremena nositi sami. nost, pa tudi na črni trg Zato zahtevajo spre- delovne sile, zastoje membe, namreč iz- pri uvedbi novih teh-boljšanje pogojev za nologij ter nujnost pridobivanje del pri enakopravnega nasto-avtocestnem progra- pa malih in velikih mu. Kljub težavam pa gradbenih podjetij v se držijo pogodbenih skupnih projektih (ne rokov. Vprašali so se, pa v smislu izvajalec -ali Italijanom, za raz- podizvajalec). Iz grad-liko od Slovenije, iz- beništva odhaja vse pad dohodka krije veC inženirskih ka-država. Opozorili so drov, kar se bo odrazi-namreC na to, da renta- lo tudi v nujno potreb-bilnost poslovanja nem prestrukturiranju gradbenih podjetij za- izvoza. Kot je pojasnil radi avotcestnega pro- Korošec, bo to temelji-grama do konca leta ne lo na inženirskem delu bo nic večja, kvečjemu (organizacija projektov zmanjšala se bo. Do- in logistike, naCrto-maCa gradbena operah- vanje), ne na gradnji va bo utrpela pre- objektov z lastno de-cejšnje izgube predv- lovno silo. Pomembne sem na premostitvenih so tudi državne nalož-objektih, za katere se be (stanovanjski in av-zahteva boljša kakovo- tocestni program, prost kot pred leti. S tem gram obnove želez-so se sicer strinjali, niške in PTT-infra-vendar so opozorili, da strukture...), »saj .gojim poslovanje draži še spodarstvo vsaj še dve vrsta drugih stvari, kot leti ne bo sposobno za so revizije projektov, gradnjo objektov«, nemožnost predhodne Predstavnik opečne geološke raziskave industrije je opozoril zemljišč in zahteve nq nevarnost, da bi slo-vlagateljev po izboljša- venske opekarje uničili vah, ki jih ni v tehnični zahodni sosedi, ki dokumentaciji. »Tujci svoje izdelke prodajajo ponujajo premostitve- po razmeroma nizkih ne objekte po 600 mark cenah. Pozval je k sku-za kvadratni meter, ko- pnemu nastopu sed-likor je bilo treba pred mih slovenskih desetletjem odšteti za opekarn in zahteval, stanovanje. V Ljubljani naj država nadzoruje so danes ta po 2300 uvoženi gradbeni ma-mark za kvadratni me- terial, ki je povečini ter,« je orisal stanje slabe kakovosti in ne eden od članov uprav- ustreza standardom, nega odbora in dodal, Sicer je opaziti da s tako nizko ceno ni oživljanje proizvodnje mogoče zgraditi ob j ek- v opečni industriji, tov brez izgube. Od vendar so dobički države zato zahtevajo, majhni in ne zado-naj Stroške gradenj stujejo za posodobitev realno oceni in pokrije. opreme.(G.R.)
r RIM / MARKA 1.122, DOLAR PA 1.612 LIR
RIM / ZARADI TREUOVIH IZJAV
Okrepitev dolarja pomagala tudi liri
Pozornost poslovnežev zdaj vrhu G-7
RIM - Tečaj lire se je včeraj vendarle spet nekoliko popravil: nemška marka je bila vredna 1.122, ameriški dolar pa 1.612 lir.
Po predvčerajšnjih bodrilnih izjavah ministrskega predsednika Lam-berta Dinija v zvezi s finančnim zakonom za leto 1996, ki so italijanskemu bankovcu odločilno pomagale navzgor, mu je bil vCeraj v' pomoč dolar, ki se je na vseh deviznih trgih že spet okrepil. Po eni strani je zeleni bankovec napredoval zaradi tega, ker bo konec tedna v VVashingtonu sestanek finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank sedmih najbolj razvitih držav (G-7), na katerem naj bi se domenili za takšne ukrepe, ki bodo ameriški denar dokončno učvrstili, po drugi strani
pa je porastu botrovala objava ekonomskega hiperindeksa, ki kaže, da je bila avgusta gospodarska rast v Ameriki 0,2-odstotna, kakor je bilo pač predvideno. To je seveda še bolj potisnilo navzgor teCaj dolarja, ki si je tako opomogel tudi nasproti marki in japonskemu jenu.
Lira se je okrepila že vCeraj navsezgodaj, ko je marka veljala 1.121, dolar pa 1.614 lir. Pozneje je začela neurejeno nihati, vendar se je skozi ves dan dobro držala. Za marko je bilo treba ob koncu poslov odšteti 1.122,73 lire proti predvčerajšnjim 1.129,69, za dolar pa 1.612,80 lire proti 1.621,67 v torek. Italijanski denar je pridobil na vrednosti tudi v primerjavi z drugimi evropskimi valutami in jenom.
Kriza pri Oliveftiju: sindikati kovinarjev proti ministru za delo
Stisko naj bi prebrodili s solidarnostnimi pogodbami, ne pa z odpustom ljudi
RIM - Stanovske organizacije kovinarjev FIOM, FIM in UILM kritizirajo stališče, ki ga je zavzel minister za delo Tiziano Treu v zvezi s krizo pri Olivet-tiju. Medtem ko bi moral.skrbeti za poravnavo delovnih konfliktov, trdijo sindikalisti, Treu pa s takimi nastopi konflikte samo še zaostruje. Glasnike kovinarjev je pogrela okoliščina, da je minister po pisanju včerajšnjih časopisov pred pristojno komisijo v poslanski zbornici dejal naslednje: »Sindikat zahteva dopolnilno blagajno in solidarnostne pogodbe, podjetje pa je mnenja, da veljajo te pogodbe le za delavce, ne pa tudi za uradnike.« Minister ne bi smel biti glasnik Olivettija, zatrjujejo sindikati in pripominjajo, da jih podjetje s svojimi pogledi sploh ni seznanilo. Pač pa podjetje dobre ve, kaj hoče sindikat, namreč to, da krizo prebrodi na vsak drug način, samo z odpusti ne. Kot je znano, je Carlo De Benedetti pred časom napovedal odslovitev kar 5.000 uslužbencev. Sindikat bo 13. oktobra oklical stavko v Ivrei, zatem pa še drugje.
KOMENTAR
Confindushia se ne strinja z Dinijevim manevrom
Elio Fornazarič
Confindustria se torej ne strinja z "manevrom” Dinijeve vlade za leto 1996. Gre kakor znano, za začetno potezo, kateri bo sledila druga, manjša, enkrat konec leta - ki uvaja vrsto varčevalnih ukrepov, tako da bodo javne finance v prihodnjem letu razbremenjene v razmerju 32.500 milijard lir. Predvideni izdatki bodo namreč manjši za 14.500 milijard, predvideni prihodki pa nasprotno večji za 18 tisoC milijard.
Confindustrie ne moti dejstvo, da manever ne govori o novih delovnih mestih (nasprotno: manever odpravlja tako imenovani turn over v javnih službah), pa tudi ne prisotnost postavke, ki predvideva zmanjšanje nakupov tudi industrijskih izdelkov na domačem trgu s strani države in dragih javnih uprav. Prav tako je ne moti, da bodo finančni stražniki okrepili nadzorstvo nad davčnimi utajami, kar naj bi državnim blagajnam navrglo dodatnih 5.000 milijard. Motita jo predvsem dve postavki v novem finančnem manevru in sicer podaljšanje veljavnosti tako imenovanega patrimonial-nega davka v breme podjetij (ki naj bi v prihodnjem letu navrgel 3.450 milijard) in pa postavka, ki določa vsoto 6.000 milijard za povišanje plaC javnim nameščencem.
Patrimonialni davek, s katerim morajo redno računati podjetja v tujini in ki predstavlja nasprotno v Italiji le njihovo začasno obremenitev, razburja Confindustrio predvsem zaradi tega, ker se podjetniki boje, da bi obremenitve iz tega naslova ne postale trajne in v tem imajo svoj prav. Finančno ministrstvo ima namreč res navado, da svoje priložnostne "enkratne” ali "izred-
ne” zahtevke davčne narave prej ali slej prelevi v "stalne” vire dohodkov. Zadnji primer je davek ISI, ki se je rodil kot izjemna enkratna dajatev (Im-posta straordinaria sugli im-mobili) in ki se je že po prvem letu spremenil v ICI (Imposta comunale sugli immobili). Hkrati s tem je davščina postala stalna obremenitev družinske bilance vsakega Italijana in kakor da bi to ne zadostovalo, je davčna uprava našla način, da leto za letom spreminja količnike na podlagi katerih se davščina odmerja, tako da so prihodki iz tega naslova v državne blagajne iz leta v leto večji.
Postavka 6.000 milijard, ki jo je edini vnesel manever, ker bo treba prihodnje leto obnoviti delovne pogodbe raznih kategorij javnih nameščencev, pa razburja Confindustrio predvsem zaradi tega, ker vnaša element razdora v "socialni sporazum” iz leta 1993. Ta sporazum je kakor znano, med drugim odpravil tako imenovano premično lestvico, na podlagi katere so se plače sicer res, le delno, a vendarle samodejno, prilagajale naraščanju življenjskih stroškov, oziroma inflacije. Od takrat do danes je inflacija seveda napredovala, place in mezde pa ne, in posledica tega je, da podjetjem pripada čedalje večji delež ustvarjenega narodnega dohodka. Zavod ISTAT že dobri dve leti beleži stalno krčenje kupne moči poprečne
italijanske "družine, medtem ko se finančna mo C industrij-cev in gospodarskih družb naglo krepi. Sam predsednik naj- • večjega industrijskega koncerna v državi Gianni Agnelli je pred dnevi naglasil, da je nastopil čas, da se kategorijam odvisnih delavcev priznajo mezdni poviški, ki naj omogočijo vsaj delno kompenzacijo zaradi inflacije izgubljene
kupne moči.
Ravnatelj Confindustrie Ci-polletta pa ni takšnega mnenja in glasno opozarja vlado, da če bo dovolila povišek plaC javnim uslužbencem z omenjeno postavko 6.000 milijard, bo to sprožilo val podobnih zahtev tudi s strani nameščencev in delavcev zasebnega sektorja, se pravi delavcev in uradnikov podjetij, ki sestavljajo Confindustrio.
V tem ima seveda tudi Ci-polletta prav, drugo vprašanje pa je ali ima ravnatelj Confindustrie pravico zahtevati, naj se se naprej in brez sprememb izvaja "socialni sporazum”, ki je vse prej nego socialen, saj
odmerja Čedalje večji delež ustvarjenega narodnega dohodka le podjetniški kategoriji državljanov, medtem ko se do drugih obnaša prav mačehovsko. Kdor tudi površno sledi današnjim gospodarskim dogajanjem v Italiji dobro ve, da razpolagajo danes proizvodne družbe z ogromnimi kapitali, ki jih stalno obračajo na finančnem trgu z velikimi dobički in da je sa-mofinansiranje doseglo tolikšen obseg, da se to že krepko pozna v notranjem bančnem sistemu. Likvidnost zasebnih podjetij v Italiji je danes na taksni ravni, da bo zasedbni sektor brez težav lahko prevzel vse, kar bo država dala na trg za privatizacijo. Prav te dni objavlja strokovni tisk poletne bilance vodilnih italijanskih industrijskih, trgovskih in drugih družb: v veliki večini primerov gre za dosežke, ki gredo v superlative. V dokaz samo nekaj primerov: Fiat - 6 zlatih mesecev, Ifil -semester s polnimi jadri, Sai-pem - skok profita, Tekne-comp - vse narašča, Rinascente - potrojen poslovni uspeh, Pirelli - zbogom izgubam, itd. In uvodna konjunktura bo še trajala: skoraj vse proizvodne družbe z zadovoljstvom naznanjajo, da se obseg naročil še vedno veča. Trend na zunanjih trgih se sicer nekoliko umirja, v zameno pa so začela naraščati notranja naročila.
V taksni situaciji bi Confindustria bolj pridobila na ugledu, ko bi se pri presojanju Di-nijevega manevra ravnala ne po lobijskih glediščih ravnatelja Cipollette, temveč po nasvetu svojega dolgoletnega in izkušenega patrona, predsednika Fiata Giannija Agnellija.
Na sliki: Predsednik Confindustrie Luigi Abete
PRED OTVORITVENO PREMIERO SSG / POGOVOR Z REŽISERJEM URŠIČEM
»Pogumna izbira«
Aishilovo tragedijo Sedmerica proti Tebam je prevedel Alojz Rebula
Ivanka Hergold
Potem ko smo si na odru tržaškega gleda-Pšca ogledali Aishilo-Vo tragedijo Sedmerica Proti Tebam na eni izmed vaj, smo se z vti-s°m, da nastaja močna Predstava, zapletli z domačim režiserjem k'Iariern Uršičem (na sIiki, foto KROMA) v Zanimivo kramljanje o Ostajajočem delu (premiera bo jutri v tržaškem Kulturnem do-s tem se tudi začenja letošnja sezona PSG, op. ur). Ker gre resnično za velik gledališki projekt, in to tudi zato, ker je Aishilovo tragedijo prvič v slovenščino prevedel Alojz Rebula, smo naj-Prej želeli izvedeti, kako je prišlo do izbire tega dela.
»Za izbiro te'grške ^agedije ima zaslugo umetniški vodja SSG Miroslav Košuta. Moram reci, da je izbira Pogumno dejanje, saj sp dolga leta z uprizoritvijo tega dela na Slovenskem odlašali, najbrž so mislili, da je Sedmerica težko upri-zorljiva, in s prevajanjem verjetno tudi Zaradi tega ni bilo nič. Se sreča, da imamo pri Uas Rebulo! Ko mi je SSG ponudilo to delo v režijo, sem jo z veseljem sprejel, takoj Sem namreč zaslutil, da bi lahko iz tega nastala zanimiva predstava. V Sedmerici gre za taksno tragično situa-rujo, kot je zdaj pred Uasimi vrati; gre za bratomorno vojno, Priče smo bratomorni vojni, kot so bili ljudje Pred 2500 leti.«
Prenekateri obiskovalec gledališč je nejevoljen, ker nekateri režiserji večkrat z režijo tako spremenijo delo, da ga ni več mogoče pripisati avtorju. Kaj lahko kot režiser poveste o tem, tudi o morebitnih posegih v tekst?
»Ge je ideja močna, jo lahko - in jo seveda tudi moraš - izostriti, tako tudi ostaneš zvest avtorju, če se seveda naravnaš na frekvence v avtorjevem sporočilu in če dojameš, kaj sporoča tekst. V tem smislu sem na strani tistih, ki želijo, da naj se avtorjevo sporočilo ne spreminja. Seveda pa mislim, da naj se delo postavi vzporedno s časom, v katerem živimo, naj se z režijskim postopkom aktualizira. Okrajšave in priredba tragedije so bile nujne. Statičnost in dialoge sem hotel v priredbi razbiti, da bi s tem povečal dramatičnost in razgibanost dogajanja na odru, kar sem dosegel s tem, da sem uvedel več oseb.«
Podobno ste nekoč priredili tudi Cankarjevega Kralja na Betajnovi. Sicer pa je bil tudi Aishil znan po u-vajanju dramatskih novosti.
»Res je. Ojdipov sin Eteokles - v moji priredbi - agira znotraj dramatskih situacij; ne pogovarja se samo z zborom kot v tekstu, z nanovo »ustvarjenimi« osebami nastajajo tudi nove in drugačne konfliktne situacije.«
Bi, prosim, morda še
kaj več povedali o svojem režijskem prijemu?
»Izhajal sem prav iz Aishilove dramaturgije, ki je osnovana na analogijah. Tako sem v prvem delu hotel izpostaviti t.i. »plebejski«, ljudski del, ki se zaključi s sinovo - Mladeničevo smrtjo; drugi del pa je Eteoklova drama, ki se analogno s prvim delom prav tako zaključi s smrtjo. Sinova smrt je smrt navadnega vojaka, Eteoklova smrt je smrt vladarja, vendar sta obe smrti pogojeni s prekletstvom Laiosovega rodu (tebanski kralj Laios je Ojdipov oče, op. I.H.), ki je sprožilo bratomorno vojno. V središču tragedije je Eteokles in z njim prebujeni Ojdipov mit. Navadni vojaki in vla-
darji umirajo zaradi tega prekletstva. »Prekletstva ni mogoče skrhati,« pravi tekst. Bratomorna vojna je poosebljena v Ojdipo-vih sinovih - Eteoklu in Polinejku, vendar je to vojna dveh ljudstev. Prekletstva, ki padajo na vladarje, padajo neizogibno tudi na njihova ljudstva, na rodove in na generacije.«
Ali mislite, da je zakon Pravice (Dike) danes v veljavi ravno tako, kot je bil v herojskem Aishilovem času? Smrt Ojdipovih sinov reši Tebe, t.i. domovino.
»Ne vem, če smrt Ojdipovih sinov dokončno razreši problem Pravice. Ne bi se opredeljeval do tega, naj si vsakdo razlaga po svoje, ko bo videl predstavo. Naša postavitev
pušča to vprašanje odprto. Pomenljiv stavek na koncu igre je navsezadnje le: "Skrbi me za to mesto".«
Mar vam aktualizacija ni vzbujala skrbi, da bi se iz vsega izcimila banalnost; včasih je to tveganje, se vam ne zdi?
»Stil predstave same je prav gotovo pogojevalo to, kar o vojni na Balkanu vemo, kar beremo, kar je vdrlo k nam preko televizijskih ekranov. Moj namen pa nikakor ni bil v tem, da bi »balkaniziral« predstavo, ampak, da bi jo obdržal na taki ravni, da bi spregovorila za včeraj, danes in'jutri.«
Pri zasledovanju takšnega namena ste gotovo naleteli na kak večji problem.
»Ne samo na enega. V tej predstavi sem poleg drugega hotel izčistiti vprašanje tišine v razmetju do govorjene besede. Tišina je enakovredna besedi, tako ob delu spoznavam, da je odrska tišina izjemno nabita s pomenom, to je gledališko visoko ritualna pomenljivka in močno teatrsko sredstvo. Dognati sem slušal tudi pomen mita. Mit o prekletstvu za Eteokla ni neustavljiv hudournik, ki ga pogubi, Ojdipov sin se skuSa iz tega mita - v mojem razumevanju - izvleči, kar sem skušal nakazati v 6. sliki, ko izbira tebanske junake.«
Znano je, da vi o-blikujete predstavo nekako sproti, skorajda intuitivno. Nekateri režiserji prinesejo s sabo knjigo in se je do
pičice držijo.
»No, v režijsko knjigo si tudi jaz kaj zapišem; moj odnos do dela pa je morda tudi nekoliko intuitiven. Soočam se z živim igralskim izrazom, zato se včasih vendarle spreminja smer in akcent pri delu. Živa prisotnost protagonista je gotovo dragocena pri niansiranju dramskih konfliktov. Ge iščeš nianso, tudi spreminjaš. Protagonist, ki je z režiserjem na isti valovni dolžini, s svojo umetniško izraznostjo lahko pač izraziteje oblikuje zaključno podobo predstave same. Dobršen del dela je opravljen z izbiro igralcev, ta je lahko kajpada usodna za rezultat predstave.«
In ste tokrat zadovoljni z izbiro igralcev?
»Mislim, da imamo tokrat res dobro igralsko zasedbo. Naš ansambel (Alojz Milič, Stojan Colja, Maja Bla-govič, Mira Sardoč, Miranda Caharija, Lučka Počkaj, Livio Bogateč in Sara Balde) so popestrili gostje, tako v Sedmerici nastopata Aleš Valič in Dare Valič iz SNG, prvi ima nosilno vlogo Eteokla, drugi pa igra Sla; oba dajeta predstavi izrazit pečat. Poleg teh pa igrajo še Vojko Belšak, Petra Govc in AleS Kolar. Nastopajo tudi godbeniki in vojščaki. Rad pa bi Se povedal, da so se tokrat naši igralci - kar je sicer v naši gledališki hiši že tradicija - še posebej izkazali s svojo ansambelsko igro, ki je v projektu, kot je ta, izrecno važna.«
Zanimajo nas še drugi soustvarjalci predstave.
»Kostume si je zamislila Marija Vidau, za razsvetljavo skrbi Rafael Cavarra, frizerka in maskerka je Lučka Schillani, po dolgem času spet sodelujem s skladateljem Giampao-lom Coralom, ki je napisal originalno glasbo. Z Branetom Završanom sva poskrbela za študij giba, scenograf sem bil sam, lektorsko delo ima na skrbi Jože Faganel.«
Ali vas pri postavitvi takega dela, kot je Sedmerica proti Tebam, kaj pogojuje dejstvo, da režirate za manjšinsko publiko, ki ima vendarle svoje značilnosti?
»Prav nič. Tudi jaz mislim, da je režiserjeva naloga v tem, da išče žarišče med tekstom, sredino, v kateri živi, igralskim ansamblom in občinstvom. Ge ti to uspe, gre predstava čez rampo, kot rečemo v gledališču, in stvari premikaš. S tem iskanjem žarišča skušam zadostiti svoji viziji, tej moram pri delu ostati zvest, z delom jo posredujem ljudem, zato upam, da najdem pot do njih.«
O finančni krizi SSG nisva ničesar rekla.
»Ta kriza vsekakor povzroča težave pri delu, in te so hude, zdaj ni tega, zdaj ni onega. Težave pa po drugi strani delujejo celo vzpodbudno na notranjo moč ansambla, na ves kolektiv, ki kljub kriznemu stanju opravlja svojo nenadomestljivo funkcijo v tem prostoru.«
ZBOROVSKO PETJE
Tržaški oktet je z gostovanjem v lombardijskem Seregnu uvedel 25. sezono svojega delovanja
Pevci so bili gostje župnije Blažene device v mestni četrti Lazzaretto - Predstavili so se s celovečernim koncertom
Z gostovanjem v Seregnu, industrijskem centru 20 kilometrov od Milana, je Tržaški oktet polno zajadral v jubilejno 25. sezono svojega delovanja. Tržaški pevci so bili preteklo soboto in nedeljo gostje župnije Blažene Device v mestni četrti Lazzaretto. Župnijski svet, ki skrbi za kulturno življenje v omenjenem predelu mesta, je s koncertom Tržaškega okteta zaključil niz petih koncertov instrumentalno vokalne glasbe, ki spada po kakovosti med boljše ponudbe kulturnega značaja v mestu.
V soboto, 30. septembra, se je Tržaški oktet, s katerim je imel prof. glasbe in dirigent tamkajšnjega cerkvenega zbora Carlo Pozzoli prvi stik že pred petimi leti, predstavil z izbranim celovečernim sporedom; v prvem delu je predstavil skladbe iz polifonije in pravoslavne liturgije, v drugem delu pa vrsto slovenskih
umetnih pesmi in nekaj biserov iz svojega mednarodnega repertoarja. V skoraj polno zasedeni prostorni cerkvi z bogato akustično podlago, se je oktet oglasil kot homogeno zvočno telo, ki je publiko docela potegnilo za sabo, tako da je z razpoloženimi pevci zadihala v posebnem sozvočju. Od hvaležnega občinstva se je Tržaški oktet poslovil s tremi dodatki, lahko pa bi se pevski večer še znatno podaljšal, saj navdušenemu ploskanju ni hotelo biti konca.
V	prijetnem pokoncertnem vzdušju pa se je človeški stik med slovenskimi tržaškimi pevci in organizatorji še poglobil in zadobil tiste značilnosti, ki označujejo poslanstvo Tržaškega okteta med italijanskimi sodržavljani izven Trsta.
V	nedeljo je Tržaški oktet spremljal slovesno maso, na kateri si je štirideset zakonskih dvojic, ki so praznovale od pet do petdeset let
skupnega življenja, ponovno izreklo poročno zaobljubo.
Na slavnostnem kosilu v župnišču, so bili tržaški pevci častni gostje in deležni posebne pozornosti in toplega človeškega obleganja.
Slavljencem so podarili še nekaj pevskih utrinkov, med katerimi ni mogla manjkati Žabja svatba primorskega skladatelja Vinka Vodopivca.
Z gostovanjem v Seregnu, (ki je potekalo pod pokroviteljstvom podjetja Corium) se je krog okteto-vih prijateljev in s tem tudi krog prijateljev tržaških Slovencev še razširil. Velik poudarek je gostovanju Tržaškega okteta posvetil tudi krajevni tisk, saj je pevce označil kot »ospiti di lusso« z velikim mednarodnim prestižem, pripadnost slovenski narodni skupnosti v FJK pa kot kulturno in umetniško bogastvo znotraj italijanskega ozemlja.
KULTURA
Četrtek, 5. oktobra 1995

KULTURNE INSTITUCIJE / 15. OBLETNICA DELOVANJA CD
okna v svet
LJUBLJANA - Ob petnajsti obletnici delovanja Cankarjevega doma je bil včeraj zvečer slavnostni koncert svetovno znane pianistke Dubravke TomSiC-Srebotnjak, ki je hkrati zaznamoval 50-letnico njenega umetniškega delovanja in petnajstletnico delovanja gostinca Francija Jezerška, Id je tudi tokrat pripravil sprejem za vse udeležence.
To je bila tudi priložnost za slovesno predajo ključa novega koncertnega klavirja Steinway, kar je storila Nada Klemenčič, direktorica Zavarovalnice Triglav, ki je sponzor novega klavirja.
V petih dvoranah, kulturnem in literarnem klubu, dveh galerijah in številnih konferenčnih sobah se vsako leto zvrstijo številne umetniške in kongresne prireditve svetovnega pomena. Vsako leto glasbeno-plesni program Cankarjevega doma pripravi različne koncerte, pri čemer je največji poudarek na simfoni-
čni glasbi. Dobro sodelujejo zlasti s Slovensko filharmonijo, ki bo imela v novi sezoni več kot petdeset koncertov. V sezoni 1994/95 so uvedli programsko novost zlati abonma, ki vsebuje šest koncertov vrhunskih ansamblov. S tem abonmajem želijo pritegniti Cim večje Število poslušalcev, tudi tistih, ki sicer ne zahajajo na koncerte klasične glasbe. Podoben abonma so letos pripravili tudi v gledališkem programu. Poleg gledališča ta program vsebuje Se sodobni ples, plesno gledališče, lutkovno gledališče, performans, multime-
dijske in zvrstno mejne predstave. Gre za predstavitev skupin in avtorjev, Id s svojim delovanjem zaznamujejo sodobno gledališče in predstavitev najvidnejših slovenskih predstav. Vidnejši dogodek lanske sezone je bil tudi festival sodobnih odrskih umetnosti Exodos. V Cankarjevem domu vsako leto pripravijo Film art fest, ki je edina tovrstna slovenska prireditev, ki jo je priznalo mednarodno združenje filmskih producentov. Vsako leto pripravijo zanimiv razstavni program, sestavni del njihovega repertoarja je tudi kulturna vzgoja mladih rodov in številni humanistični programi. Po besedah Mitje Rotovnika, ki je že štirinajst let direktor Cankarjevega doma, lahko to ustanovo uvrščamo med
50-letnica umetn'čkega delovanja Dubravke Tomšič-Srebotnjak
dvanajst največjih kulturnih središč v Evropi, med kulturne institucije 20. stoletja, katerih glavna značilnost je veCnamenskost.
Pred dvajsetimi leti je bilo na račun Cankarjevega doma shšati veliko nasprotovanj in nezaupanja, zdaj pa toliko več odobravanja in priznanj. Ta kulturna ustanova je bistveno zazna-
movala Ljubljano. Cankarjev dom je postal pomembno okno v svet, saj se je v teh petnajstih letih bistveno povečal pretok kulturnih dogajanj. S Cankarjevim domom Ljubljana ni postala samo pomembno kulturno središče, pač pa tudi pomembno kongresno središče.
Aleksandra Zorko
________FILM / RECENZIJA FILMA RANGUN________________
Ptič se vrne v kletko
LJUBLJANA - Rangun (Beyond Rangoon) angleškega režiserja Johna Boormana (Odrešitev, Excalibur,
Smaragdni gozd) skuša ljudi seznaniti z dogodki v Burmi, kot pred leti Polja smrti Rolanda Joffeja. Kajti v Burmo televizijske kamere niso imele dostopa, novice o krvavih pokolih so na Zahod prodirale le s pomočjo pogumnih fotoreporterjev. Ali kot pravi junakinja filma, zdravnica Laura Bovvman (Patricia Arquette):
»Kamere so snemale pokol na trgu Tienanmen, pokoli v Burmi so se dogajali brez njih.«
Zdravnico Lauro Bowman igra Patricia Arguette
Medtem ko so Polja smrti temeljila na resničnih izkušnjah novinarja New York Timesa Syd-neyja Schamberga, je zgodba Ranguna o ameriški zdravnici izmišljena in zgolj vpeta v resnično zgodovinsko ozadje.
Leta 1988 Laura pride s sestro in skupino turistov v Burmo, kjer naj bi pozabila na smrt moža in sina. Sprva je Čustveno tako otopela, kot so hladni kipi Bude, ki si jih ogleduje. Spremeni jo šele naključno srečanje z legendarno burmansko voditeljico, ghandijevsko figuro Aung San Su Kji. Ko ji ukradejo potni list, mora nekaj Časa ostati v Burmi, s svojim vodičem U Aung Kojem pa odkriva
poSastne razsežnosti burmanske revolucije. Vodič ji zaupa marsikaj o Bur-mancih: da mora biti vsak Burmanec nekaj Časa menih in nekaj časa vojak, da morajo vojaki igrati vlogo močnih, da bi ljudstvu pokazali, kako šibko je, da so preveč vljudni, da bi se uprli... V Burmi so ženske povsem enakopravne z moškimi. Celo Buda lahko postanejo, seveda če se najprej reinkarnirajo kot moški.
Laura sprevidi, da se burmanski budistični menihi tako kot ona zapirajo v svoj svet, da bi se umaknili življenju, saj jih tako nic ne more prizadeti. Lauro na cesti ustavi prevarant, ki jo prosi, naj za določeno vsoto denarja
kupi ptico in jo osvobodi iz kletke. Laura to stori, a že čez nekaj trenutkov vidi, da se ptiček vrnil v kletko. »Samo kletko pozna,« ji pove vodič. Morda je v tem simbolika burmanskega in - ker smo že omenili Polja smrti -kampučijskega ljudstva, saj se je po osvoboditvi iz prve kletke, znašlo v drugi, skoraj identični kletki. Vladavina RdeCih Kmerov ni Kamupučiji prinesla nic dobrega. Čeprav je Burmance usoda prizadela enako kot Lauro, Laura ugotovi, da znajo deliti žalost in se zato tudi znajo smejati, medtem ko se je v njenem primeru žalost izgubila v njej. Zaradi svoje nesreče je izgubila svoj prvotni ideal: »Učili so me, da imaš pravico do sreče, Ce si dober in če trdo delaš.« U Aung Ko z budistično filozofijo skuša omiliti njeno gorje: »Trpljenje je sestavni del življenja. Prav zato je trenutek sreče toliko bolj dragocen.« Vsak človek je zgolj senca, ki se za kratk čas sprehodi
po Zemlji, in jo enako hitro zapusti, tako kot življenje sta tudi trpljenje in sreča minljiva. Z vodičevo pomočjo med kaosom državnega udara zoper generala Ne Vinga, ki naj bi prinesel demokratično oblast (pa je ni, Čeprav je stranka Aung San Su Kji zmagala na volitvah), sredi pragozda in trpljenja soljudi Laura najde notranji mir, ki ga je tako dolgo iskala. Zave
se, da se bori za svoje življenje, čeprav je še pred kratkim hotela umreti. Sredi gorja in razdejanja najde nov smisel življenja: pomagati ljudem.
Aung San Su Kji je leta 1991 dobila Nobelovo nagrado za mir. Po več letih, ki jih je prebila v hišnem zaporu, so jo burmanske oblasti pred kratkim izpustile na prostost.
Irena Pirman
Emzin na novo
LJUBLJANA - Nova številka Emzina prinaša drugačno oblikovno podobo in nove vsebine. Še vedno je revija za kulturo, njen izdajatelj pa je formalno neodvisen zavod za kreativno produkcijo Emzin. Emzin poznamo kot revijo, ki je izšla iz biltena Mreže za Metelkovo in se je leto pozneje (1991) osamosvojila. Revija je želela pokriti nezapolnjeno področje kulturne publicistike v Sloveniji. To ji je uspevalo iz številke v številko, hkrati pa je kljub skromnim sredstvom širila svoj obseg in kakovost.
Danes oblikuje kultumo-umetniski prostor s kritikami in refleksijami dogajanja in trendov. Prehod na nov interval izhajanja (četrtletje), ima svoje prednosti in omejitve. Emzin bo odslej razdeljen na tri sklope: Kultura, PortfoMo, Artvvare. Kultura prinaša intervjuje, odmeve, kritike, tematske obravnave, predstavitve, razprave. Portfolio je osrednji in najbolj vizualen del revije; predstavlja zlasti premierna avtorska dela, v tej številki fotografijo in literaturo. Artvvare ali priročnik za avtorje želi pomagati z uporabnimi informacijami in avtorje seznanjati z zakonodajo, v tej Številki pa prinaša zakon o avtorskih pravicah. Avtorji so velik poudarek namenili oblikovanju, ki teži k preprostosti, pri Čemer so presegli zgolj to funkcijo, saj s svojim delom enakovredno soustvarjajo pri vizualnih in tekstovnih vsebinah. Zaradi vsega tega je Emzin dostopen bralcem, razen tega pa ustrezno pokriva neinstitucionalna in neodvisna področja slovenke umetnosti in kulture. (K.Ž.)
Impro liga spet stopa na prizorišče
LJUBLJANA - Ko se je lani v Kudu začela Impro liga - državno prvenstvo v improvizacijah - je ta že po nekaj tekmah dobila zvesto občinstvo, Id se je množilo s takšno hitrostjo, da so vse finalne tekme iz male Kudove dvorane preseliti v večje dvorane in vstopnice razprodali v 10 do 15 minutah. Lansko državno prvenstvo je osvojila ekipa Gledališča Ane Mon-ro, prav do zadnje tekme pa je bila njihov najnevarnejši nasprotnik ekipa Radia Študent Ti dve ekipi bosta bržkone tudi letos krojili vrh lestvice, sodelovale pa bodo tudi skoraj vse lanske ekipe: Piloti, GILS (obljubljajo novo zasedbo) in Kaldofins (lanski MASH kolektiv). K sodelovanju v novi sezoni so povabili še številne druge ekipe, »snubijo« pa zlasti ekipe iz drugih slovenskih krajev, saj bi radi dosegli, da bi Impro liga postala državno prvenstvo v pravem pomenu besede.
Dokončni šemam ekip za letošnjo sezono bo jasen šele po tako imenovanem Impro vikendu; to bo delavnica, ki jo prirejajo od petka, 6., do nedelje, 8. oktobra, v KUD France Prešeren.
Impro delavnica je namenjena posameznikom in skupinam, ki bi želeli sodelovati v novi sezoni, z njo pa bi radi odkrili nove talente v odrskem improviziranju. Prijave zbirajo v Kudu do Četrtka, 5. oktobra, in sicer vsak delavnik od 10. do 14. ure (tel. 061/33 22 88). Delavnico bodo vodili veterani improviziranja na Slovenskem, člani Ane Monro.
V pozdrav novim improvizatorjem in za odprtje nove sezone bodo prvi dan delavnice, to je v petek, 6. oktobra, ob 20.30 izvedli prvo tekmo nove sezone. To bo ekshibicijska tekma z vsemi zvezdami lanske sezone: prva ekipa bo Diva Divanova, z igralsko zasedbo iz najnovej-Se istoimenske uspešnice Gledališča Ane Monro, kjer gostujejo tudi igZrald, ki smo jih lani videli v drugih ekipah Impro lige. Diva Divanova se bo pomerila proti ekipi OstaM svet, kjer bodo sodelovale vse druge zvezde, ki so nas v lani zabavale ob nedeljskih večerih. Skratka, Impro figa se prebuja, prvo tekmo letošnjega prvenstva pa načrtujejo za nedeljo, 22. oktobra. Vabljeni! PR
NOVO NA VIDEU
Policaj iz vrtca
Kindergarten Cop, komedija, scenarij Murray Salem, Herschel VVeingrod in Timothy Harris, režija Ivan Reitman, igrajo Arnold Schvvarzenegger, Penelope Ann Miller, Pamela Reed, distribucija Karantanija film, 1990,112 minut Razmeroma bolj uspešno kot njegov mišičasti prijatelj in solastnik verige restavracij Planet Hollywood Sly Stallone se je mišičasti avstrijski sosed ubadal s komedijami, kadar seveda ni bil junak akcijskih filmov. Ce se je le dalo, je pri komedijah sodeloval z režiserjem Reitmanom, po možnosti pa so ga v upanju na topel odziv občinstva obdali Se z otroki - tako ali drugače. V Dvojcih je bil čudežni otrok iz epruvete kar Amie, v tem filmu so Amija poslali v vrtec za »tovarišico«, v Juniorju pa je Amie celo rodil svojega potomca. Neizprosnega policaja Johna Kimbla (enako ime so nadeli Harrisonu Fordu v Beguncu) pošljejo v vrtec, kjer naj bi odkril, kdo sta žena in sin zloglasnega kriminalca, ki ga Kimble preganja že štiri leta. Pravzaprav bi morala v vrtec njegova partnerka Phoebe (Reed), ker se zastrupi s hrano, se mora na »bojnem polju« vrtca z malimi neugnanci spoprijeti kar Kimble, in sicer z metodami, ki navdušijo celo sprva zadržano ravnateljico (Linda Hunt). (I. P.)
Dvojčka
Twins, komedija, scenarij William Davies, William Osborne, Timothy Harris in Herschel Weingrod, glasba Ge-orges Delerue in Randy Edelman, režija Ivan Reitman, igrajo Arnold Schvvarzenegger, Danny DeVito, Kelly Pre-ston, distribucija Karantanija film, 1988,105 minut Še enkrat se moramo spomniti Amiejevega filmskega tekmeca Slyja Stafloneja. Fanta se namreč v filmih pogosto pošalita na račun dragega, seveda s prijateljsko naklonjenostjo. V Dvojčkih se Julius (Schvvarezenegger) ustavi pred plakatom Ramba, primerja svoje mišice z njegovimi in odmahne z roko. Scenarij za Dvojčka je napisalo skoraj toliko moških, kot jih je prispevalo spremo za znanstveni poskus ameriške vlade, s katerim so hoteh ustvariti fizično, psihično in duhovno naprednejše bitje. Toda nadomestna mamica je poleg nadčloveka Juliusa rodila še Vinca (De Vito), ki pa je pobral vse negativno, kar je vsebovala DNK očetov in matere. Petintrideset let pozneje Julius izve, da ima brata dvojčka in se ga nemudoma odpravi iskat. Ker je vse življenje živel na oddaljenem otoku, odkriva ameriški način življenja z veliko mero zanimanja in naivnosti, a se v njem prav dobro znajde zaradi svoje pameti in moči. Ce vas zanima, kakšna je videti soproga Johna Travolte: v filmu igra Juliusovo damo Mamie. (I. P.)
Najbolj prodajane leposlovne knjige v izbranih slovenskih knjigarnah v preteklem mesecu
Na lestvici najbolj prodajanih leposlovnih knjig je tokrat prvič sodobna kriminalka Maje Novak z naslovom Cimre. Avtorica je letos prejela prvo nagrado na natečaju za kratko zgodbo Zenski zaliv, ki sta ga razpisala Urad za žensko politiko in Časnik Republika. Kriminalka Cimre je napeta zgodba, polna zapletov, ironije in samoironije, kar je značilnost njenega pisanja. Se vedno je zelo iskana avtobiografska knjiga Betty Mahmoody z naslovom Ne dam svojega otroka, ki je napisana po resničnih dogodkih. Tudi roman Nancy Cato z naslovom Rjavi sladkor je že dolgo med najbolj branimi leposlovnimi deli. Roman pripoveduje o družini ameriškega plantažnika, ki prideluje sladkor. Na lestvici je tudi novi roman Victorie Holt z naslovom Prešuštnica, la ga je tokrat napisala pod psevdonimom Philippa Carr. Že nekaj časa sta na lestvici tudi Kongo avtorja Michaela Crichtona in Mostovi Madisona Roberta J. VVallerja, po katerih so posneli filmski uspešnici, ki ju prav zdaj vrtijo v ljubljanskih kinematografih.
Knjigama Konzorcij, Slovenska 29, Ljubljana
1.	Maja Novak: Cimre, Založba Obzorja, 1995
2.	Daniil Harms: Zakon linCa, Cankarjeva založba, 1995
3.	Robert James Waller: Mostovi Madisona, Mladinska knjiga, 1995
4.	Henrich Boli: Irski dnevnik, Cankarjeva založba, 1995
5.	Michael Crichton: Kongo, DZS, 1995
DZS, Knjigama in papirnica, Šubičeva 1, Ljubljana
, 1. Bogdan Novak: Lipa zelenela je, Enotnost, 1995
2.	Nancy Cato: Rjavi sladkor, Založba Obzorja, 1995
3.	Miroslav Malovtih: Na devinski skati, Branko, 1995
4.	P. Traven: Skrivnosti srca, Založba NSK, 1995
5.	Berta Bojetu: Ptičja hiša, Wieser, 1995
Knjigama Libris, Prešernov trg 1, Koper
1.	Nancy Cato: Rjavi sladkor, Založba Obzorja, 1995
2.	Jack Cannon: Maščevalec, Mladinska knjiga, 1995
3.	Betty Mahmoody: Ne dam svojega otroka, Mladinska knjiga, 1994
4.	Philippa Carr: Prešuštnica, Pomurska založba, 1995
5.	Evald Flisar: Čarovnikov vajanec, Julija Pergar, 1995
Knjigama Založbe Obzorja, Gosposka 24, Maribor
1.	Maja Novak: Cimre, Založba Obzorja, 1995
2.	Ivan Tomažič: Etmščani in Veneti, Samozaložba, 1995
3.	Michael Crichton: Kongo, Državna založba, 1995
4.	Nancy Cato: Rjavi sladkor, Založba Obzorja, 1995
5.	Philippa Carr: Prešuštnica, Pomurska založba, 1995
Pripravila: Aleksandra Zorko

-s
ZDA / RAZSODBA JE RAZDELILA JAVNO MNENJE
Po oprostitvi je O. J. izjavil, da bo poiskal »prave krivce«
Večino meni, da je na poroto vplivalo preveč zunanjih dejavnikov
LOS ANGELES - Nekdanji nogometni prvak O. J. Simpson je z družino (ali bolje, s elani družine, ki so mu še ostali) pozno v noč praznoval v svoji vili v luksuzni losangeleški eetrti Brentvvood, potem ko ga je porota proglasila za nedolžnega v zvezi z obtožbo umora nekdanje žene Nicole Brown in njenega prijatelja Rona Goldmana. Amerika je devetmesečni razpravi sledila skrajno pozorno in napeto čakala na razsodbo.
Medtem ko se afroameriška skupnost veseli, pa ima velik del državljanov neprijeten občutek, da je na poroto vplivalo preveč zunanjih dejavnikov. Med najbolj očitnimi je bil predvsem strah pred negativnimi odzivi črnske skupnosti, potem ko so Simpsonovi odvetniki izbrali obrambno linijo rasističnega zapostavljanja, ki se je Čudovito obnesla. Najpomembnejši ameriški dnevniki so razsodbi posvetili posebno izdajo; za mnoge je bila to prva posebna izdaja od zalivske vojne leta 1991.
Simpson je po razsodbi olajšano izjavil, da je »more konec« in da se namerava zdaj posvetiti vzgoji otrok in »iskanju morilcev, ki so ubili Nicole in gospoda Goldmana. Svet se zlepa rie bo znebil občutka, da je razsodba za ameriški pravni sistem neizbrisen madež in da je v bistvu dokaz, da se lahko v Ameriki vsakdo izogne svojim odgovornostim, če je slaven in bogat ter lahko najame najboljše odvetnike v državi.
NOVICE
Ognjenik Etna se prebuja
C AT ANI A (ITALIJA) - Vulkanologi bdijo nad Etno, največjim evropskim ognjenikom, ker je v prejšnjih dneh prišlo v severovzhodnem žrelu do eksplozij, bruhanja plinov in vretenastih bomb. Pojav je ponoči viden tudi veC deset kilometrov, tako da je vojska že zastražila vse dostope in preprečuje radovednežem, da bi se približali žrelu. Za zdaj potresnih sunkov, ki navadno napovedujejo izbruh, še ni bilo.
Spet potres na Japonskem
TOKIO - Dva potresna sunka 4,4 stopnje po Richterjevi lestvici sta včeraj prizadela polotok Izo, približno sto kilometrov južno od Tokia. Prejšnji teden so na tem polotoku seizmološke naprave zaznale kar 6500 potresnih sunkov. Japonska meteorološka agencija je prepričana, da so ti sunki vulkanskega izvora, tako da so po začetnem optimizmu seizmologi včeraj sporočili, da je položaj zelo nevaren. To je seveda preplašilo ljudi, ki se bojijo, da utegne vsak trenutek priti do »velikega potresa«, ki bi lahko japonsko prestolnico zravnal z zemljo.
Sol je škodljiva za zdravje
SYDNEY - Mednarodni izvedenci so pod vodstvom profesorja Dereka Dentona z melbournske univerze v gabonskih džunglah ugotovili, da se šimpanzom zviša krvni pritisk, Ce jih hranijo s slanimi živili. Pritisk se spet zniža, potem ko se šimpanzi nekaj časa hranijo z običajno nesoljeno hrano. To seveda še ne pomeni, da je sol kriva za visoki krvni pritisk pri ljudeh. Ista skupina bo zdaj poskušala z genetskimi preiskavami ugotoviti, zakaj nekateri ljudje nimajo zvišanega pritiska, čeprav kadijo in pijejo
Veselje temnopoltega po oprostilni razsodbi za OJ. Simpsona (Telefoto AP)
JAPONSKA / ATENTATI PREVRATNIŠKE SEKTE VZVIŠENE RESNICE-
Soko Asahara je priznal
TOKIO - Zloglasni vodja fanatične sekte Vzvišene resnice, guru Soko Asahara, je po poročilih japonske televizijske mreže Nhk priznal, da je odgovoren za organizacijo zločinov, ki jih je zakrivila sekta. Asahari, ki je star 40 let, bodo 26. oktobra sodili zaradi umora oziroma poskusa umora. Njegova sekta je namreč marca v napadu z bojnim strupom povzročila smrt 11 oseb in zastrupitev vsaj 5000 potnikov tokijske podzemne železnice.
Asahara bo moral s približno 30 privrženci odgovarjati tudi za podoben atentat z bojnim strupom v gorskem mestecu Macumotu junija leta 1994, v katerem je umrlo sedem oseb,
600 pa jih je bilo zastrupljenih. Sekta, ki je več mesecev sejala strah na Japonskem in spravila preiskovalce v hude škripce, dokler niso aretirali Asahare, je obtožena tudi ilegalnega proizvajanja orožja in mamil, preiskovalci pa menijo, da se je guru nameraval povzpeti na oblast in je pripravljal pravi državni udar.
Kmalu po tem, ko je televizijska mreža Nhk sporočila vest o gurujevem priznanju, je Asaha-rov odvetnik sporočil, da je guruju policija priznanje o organizaciji napada z bojnim strupom izsilila. »Izjav Asahare sodišCe ne bo moglo upoštevati, ker je policija njegovo priznanje izsilila,« je poudaril branilec.
_ TURČIJA / LJUDJE NE VERJAMEJO V VARNO PRIHODNOST
Na tisoče preživelih zapušča v potresu porušeni Dinar
Mesto namreč leži na meji dveh sekundarnih plošč
ANKARA - Kljub obljubam predsednice turške vlade Cillerjeve, da bodo obnovili v potresu porušeni Dinar, na tisoče preživelih zapušča uiesto. Ljudi je namreč strah, saj mesto leži prav ua meji dveh sekundar-uih plošč, Anatolijske in Egejske. Dva katastrofal-ua potresa v tem stoletju,
Prvi je bil leta 1925, sta za večino ljudi dovolj zgovorna, tako da v Dinarju ne pričakujejo varne prihodnosti. Po pisanju dnevnika Daily News je uiesto samo v torek zapustilo pet tisoč ljudi.
Večina se je nastanila v Afijonu, Isparti, Antaliji in Izmirju. Tla v Dinarju se namreč še vedno tresejo, tako da novi potresni sunki povzročajo še
večje razdejanje.	V Dinarju vztrajajo predvsem starejši, ki jih na mesto veže preveč spominov (AP)
IRAN / PRIZNALE UMOR r
Pastorje naj bi ubile mudžahedinke, da bi očrnile režim
Mudžahedini pa trdijo, da je to le nova provokacija iranskih oblasti
TEHERAN - Islamsko revolucionarno sodišče je včeraj v Teheranu obsodilo tri ženske na zaporne kazni od 20 do 30 let, ker so lani ubile dva iranska protestantska pastorja.
Zenske so priznale zločin in navedle, da so kot pripadnice opozicijske oborožene skupine ljudskih mudžahedinov z umorom pastorjev želele zvreči krivdo na iranski režim. Mudžahedini pa so najodločneje zanikali, da bi bile Zenske članice njihove skupine, in poudarih, da je njihovo »priznanje« le ukana teokratskega režima.
Žrtvi, Tateos Michae-han in pastor Mehdi Dihaj, sta izginili lansko poletje, trupli obeh pro-
testantov pa so našh nekaj dni pozneje na neki teheranski ulici. Pastorja Dibaja so nekaj mesecev prej osvobodili, ker so mu preklicali smrtno obsodbo, ker se je v mladosti spreobrnil iz muslimana v kristjana. Za ta »zločin«, ki ga predvideva iranski kazenski zakonik, je pastor Dibaj prebil devet let v iranskih zaporih.
Umor protestantov je bilo le zadnje dejanje pravega črnega leta za majhno skupnost iranskih protestantov. Lanskega januarja so namreč neznanci ubili Michaelianovega predhodnika, škofa Haika Mehra Hovsepiana, ki se je vztrajno boril za osvoboditev pastorja Dibaja.
Reklamne kampanje zelenih so pretirane in neresnične
LONDON - Greenpeace je v žagah: angleška ustanova za nadzor nad reklamo ga obtožuje neutemeljenega senzacionalizma, zlasti v zvezi z reklamo za kampanjo prod onesnaževanju. Reklama namreč trdi, da kemične snovi, ki jih izhvajo v morje, negativno vplivajo na moškost. Na plakatu je gol moški, pod sliko pa napis; »V primerjavi s svojimi starši ste le napol moški.« Greenpeaceu očitajo, da so trditve pretirane in neresnične, zelenim pa ni uspelo doka-zati, da so utemeljene. To je za organizacijo hud udarec, zlasti ker je v zadnjih tednih že morala priznati napake v kampanji proti jedrskim poskusom v Tihem oceanu oziroma potopitvi naftne ploščadi Brent Snar.
Četrtek, 5. oktobra 1995
SVET
NOVICE
BOSNA IN HERCEGOVINA
Čemomirdnin ne bo kandidiral
MOSKVA (Reuter) - Predsednik ruske vlade Viktor Cemomirdin je zanikal novice, da se bo potegoval za predsedniško funkcijo na prihodnjih volitvah. Zanikal je tudi, da bi bil v sporu z Jelcinom. »Nisem načrtoval, da bom kandidiral na predsedniških volitvah prihodnje leto,« je dejal Čemomirdin. Opazovalci pa ne izključujejo možnosti, da bo sedanji premier le kandidiral, če se bo Jelcin kandidaturi odrekel.
Clinton se opravičuje državljanom
WASHINGTON (Reuter) - Bill Clinton je včeraj dejal, da se morajo ZDA oddolžiti svojim državljanom za napake iz preteklosti, in naročil vladi, naj poišče način, kako povrniti škodo oškodovancem zaradi radioaktivnih poskusov iz obdobja hladne vojne. Opravičil se je zaradi tisočev poskusov, ki jih je vlada izvajala v bolnišnicah, univerzah in vojaških bazah, pogosto brez vednosti udeležencev. Zahteval je, naj pristojni vnovič pregledajo, ah so raziskovalne projekte v preteklosti izvajah v skladu z etičnimi normami. »Varah nismo le oškodovancev, temveč tudi njihove družine in ves narod. Moldah pa nismo zaradi varnostnih razlogov, ampak zaradi strahu pred zadrego,« je dodal.
Egipt zaprl mejo z Libijo
KAIRO (dpa) - Spor med Libijo in Egiptom zaradi množičnih izgonov Palestincev se je včeraj Se zaostril. Več sto palestinskih družin, ki jih je Libija izgnala, je zdaj ujetih v obmejnem pasu sredi puščave. Libija je že pred enim mesecem v znamenje protesta proti izraelsko-palestinskemu mirovnemu procesu začela izganjati Palestince. Egipt je v torek na meji zavrnil Palestince z obrazložitvijo, da je meja do območja Gaze prav tako zaprta. Tudi Maroko, Alžirija, Katar, Savdska Arabija in Jemen so zavrnili izgnane Palestince.
Natova letala znova napadla
Bildt in Holbrooke v Sarajevu
SARAJEVO, MOSKVA (Reuter) - Natova letala so včeraj vnovič napadla položaje bosanskih Srbov v severozahodni Bosni in okolici Sarajeva, potem ko so Srbi ameriške lovce ujeli v radarski snop svojih protiletalskih orožij.
Kljub temu evropski in ameriški mirovni odposlanci poudarjajo, da napadi ne bi smeh ogroziti mirovnega procesa. Včeraj so se spet mudili v bosanski prestolnici, kjer so sprte strani poskušah prepričati, naj ustavijo spopade. Bildt in Holbrooke sta se v Sarajevu s predstavniki vlade pogovarjala tudi o politični prihodnosti BiH. Tuji diplomah, ki so si v minulih mesecih vojne na območju nekdanje Jugoslavije prizadevali za mir na razgretem Balkanu, so po včerajšnjem atentatu na makedonskega predsednika namreč začeli glasno razmišljah o tem, da pot do miru v BiH ni kratka; še daljša pa utegne bih v primem, da se v
vojno zaplete še ena država nekdanje jugoslovanske federacije z že tako »težavnega« juga Balkana.
Evropski posrednik Bildt je pred pogovori z bosanskim predsednikom Izetbegovi-čem izrazil začudenje nad vztoajnostjo bosanske vlade, ki noče podpisati premirja. »Srbi na zahodu države vnovič osvajajo izgubljena ozemlja,« je izjavil Bildt in dodal, da srbski osvajalni pohodi niso »nepomembni«. Bildt je nato pojasnil, da se je Holbrooke, ki je predvčerajšnjim uspešno posredoval v hrva-ško-srbskem spom na Hrvaškem, v Sarajevu pogovarjal o morebitnem premirju, evropski mirovni odposlanec
pa se je v pogovorih posvetil gospodarskim, ustavnim in političnim vprašanjem, ki bodo v prihodnosti zelo pomembna za BiH.
Z vojno v Bosni in možnostmi za mir v tem delu sveta se po besedah mskega zunanjega ministra Andreja Kozirjeva ukvarjajo tudi v Moskvi. Kozirjev je izjavil le to, da bo mska pobuda v reševanje krize na Balkanu »vpletla širše (mednarodne)
kroge«. Kljub pestremu mirovnemu posredovanju pa se v Bosni spopadi nadaljujejo. Agencija Reuter je, sklicujoč se na informacije srbske tiskovne agencije Srna, poročala, da so bili v včerajšnjem napadu bosanskih vladnih enot na Trnovo ranjeni štirje srbski civilisti. Bosanski radio je poročal, da so vladni vojaki zavzeh dve vasi v bližini Mostarja, o močnem obstreljevanju pa
sarajevski vladni viri poročajo tudi iz Sanskega Mosta na severozahodu Bosne. Predstavniki ZN so sporočili, da srbske sile nadaljujejo ofenzivo v okolici Bosanske Krupe, kjer vojska bosanskih Srbov menda počasi, a vztrajno napreduje. Opazovalci EU so tudi sporočili, da naj bi se povsem pomotoma v spopade zapletli tudi Hrvah in Muslimani, kar pa Zagreb odločno zavrača.
Madžarska bo posodobila letalske sile
BUDIMPEŠTA (dpa) - Madžarsko obrambno ministrstvo namerava do konca tisočletja iz vojnega letalstva izločih od 25 do 30 bojnih letal Mig-21. Včeraj je časopis Nepszabadsag zapisal, da ministrstvo ne bo več kupovalo bojnih letal mskega proizvajalca, da madžarske letalske sile ne bi postale odvisne le od ruske vojaške industrije. Madžarska je pred letom dni dobila 28 letal Mig-29, pri tem poslu pa je šlo za kompenzacijo starih ruskih dolgov iz časov vzhodnoevropske gospodarske zveze Come-con. Madžarska zaradi previsoke cene ne namerava kupiti letal Euroflghter in Mirage 2000. V ožjem izbom za nakup naj bi bilo švedsko letalo Saab JAS 39 Gripen ter ameriški F-16 in F-18.
Haider izgubil tožbo
DUNAJ - Avstrijsko vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo Jorga Haiderja in potrdilo, da sme predstavnik zelenih Peter Pilz voditelja svobodnjakov tudi v prihodnje imenovati »politični rednik in ideolog desnoekstremističnega terorizma«. Vrhovno sodišče je sodbo utemeljilo s tem, da gre za »jasno politično vrednotenje« v okvim pravice o svobodnem izražanju mnenja. Pilz je sodbo sodišča pozdravil in poudaril, da bo nadaljeval boj proti Haiderju. Hkrati je Ljudski stranki svetoval, naj temeljitvo analizira sodbo sodišča in si ustvari sliko o tem, »kakšen je njen prihodnji vicekancler ah celo zvezni kancler«. (I. L.)
NOVA PRIČEVANJA O POBOJIH V KRAJINI
Toča grozodejstev tudi po Nevihti
ZAGREB (dpa) - Dva meseca po vnovični osvojitvi Krajine na tem območju prihaja do pobojev in mučenja srbskih civihstov. Medtem ko je uradni Zagreb še vedno optimističen v zvezi s skorajšnjim sprejetjem Hrvaške v Svet Evrope, se kopičijo poročila o grozodejstvih hrvaških civilistov in pripadnikov oboroženih sil. Žrtve so ponavadi nemočni srbski civilisti.
»Doslej smo zbrali podatke o približno 150 ljudeh, ki so postali žrtve pokolov,« je predstavnik ZN Rheda Ettarashany včeraj izjavil v Zagrebu. Vodstvo Združenih narodov medtem že ima številke, ki kažejo na hrvaško samovoljo na znova osvojenih hrvaških območjih, ki so bila pod srbskim nadzorom. »Polovica nekoč srbskih hiš je izropana, požgana ah podrta,« je dejal Ettarashani.
Veliko hujša pa so po njegovem mnenju poročila o nasilju nad srbskimi civilisti, ki so ostali v svojih domovih. To so predvsem ženske in starejši ljudje, ki po vojaškem porazu niso odšli.
»Po približnih ocenah je v Krajini ostalo le od tri do pet tisoč Srbov,« je v Zagrebu dejala predstavnica Visokega komisariata za begunce pri ZN. »Maščevanja nad srbskimi civilisti ne moremo
preprečiti, skupaj z modrimi čeladami lahko le ugotavljamo že storjena grozodejstva.« Tudi hrva--ški odbor organizacije Helsinki Watch zbira podatke o hrvaških grozodejstvih nad srbskimi civilisti: »V Krajini vsak dan umorijo do šest ljudi, njihova trupla pa s helikopterji ter vozili hrvaške policije in vojske prevažajo na posebna grobišča.«
Modre čelade imajo že trdne dokaze o tem, da so hrvaški vojaki in civilisti kršili človekove pravice Srbov. Najnovejši primer je uboj devetih srbskih civihstov v starosti od 66 do 84 let v vasi Varivoda, ki leži v bližini Knina. Za zločin so po mnenju oči-
vidcev odgovorni »neznanci v vojaških uniformah«. V nasprotju s prejšnjimi primeri, ko so hrvaške oblasti očitke modrih čelad zavrnile kot »popolnoma izmišljene«, je uradni Zagreb tokrat pokazal presenetljivo pripravljenost za sodelovanje. Sicer je moral posebni odposlanec ZN Akaši najprej protestirati pri hrvaških oblasteh in jih pozvati k spoštovanju pravic srbske manjšine v Krajini.
»Upamo, da lahko s stalnimi protesti in opozorili pripomoremo h končanju brezobzirnih mučenj in umorov,« je dejal predstavnik ZN Et-tarashany. Zdelo se je tudi, da bo hrvaška oblast
svoje nepopustljivo stališče o tem vprašanju še enkrat pretehtala. »Sprva je Hrvaška zavračala vse očitke, nato se je izgovarjala, da obstajajo nekateri elementi v družbi, ki jih ni moč nadzorovati, in Sele zdaj slišimo odkrita priznanja.«
Kako natančno je hrvaška oblast obveščena o dogajanju v Krajini, dokazuje poročilo v hrvaškem tedniku Globus. Hrvaške oblasti naj bi aretirale že 375 ljudi, ki jim očitajo umore, mučenja in ropanje. »Tolikšno število osumljencev je res težko najti le v nekaj mah,« zadevo komentira predstavnik ZN.
Giinther Chalupa / dpa

Francoska vojska vzpostavlja red in mir na Komorih (Telefoto: AR)
KONEC PREVRATA NA KOMORIH
Pariz je odločno pokazal, da ne pozablja na »svoje mednarodne obveznosti«
MORONI, PARIZ (Reuter) - Francoska vojska je včeraj zadušila vojaški udar na Komorskih otokih, kjer so uporniški vojaki pod vodstvom francoskega vojaka najemnika Boba Denarda 29. septembra letos nasilno prevzeh oblast. V francoskem obračunu z Denardovimi plačanci, ki so pred Šestimi dnevi ugrabih predsednika Zvezne islamske republike Komori Saida Mohameda Djoharja, je življenje izgubilo pet uporniških vojakov.
Denard se je sodeč po poročilih agencije Reuter že predal francoski vojski, predsednik Komorskega otočja pa je nepoškodovan in svoboden. Predstavniki francoskega zunanjega ministrstva so spo-ročih, da je oblast v nekdanji francoski koloniji v Indijskem oceanu prevzel komorski zunanji minister Caabi Elyachroutu Mohamed, ki se je med šestdnevno Denardovo »vladavino« skrival na francoskem veleposlaništvu v Moroniju. Tiskovni predstavnik francoskega zunanjega ministra je izjavil, da so po uspešnem
vojaškem posredovanju Pariza, ki se je včeraj zgodaj zjutraj začelo z eksplo-zijami in navzkrižnim streljanjem v komorski prestolnici, že sestavili vlado, v kateri naj bi bili vsi predstavniki političnih sil. Tiskovna agencija Reuter je ob omenjenih trditvah francoske diplomacije opozorila, da v novi, »podiktatorski« ureditvi na Komorskih otokih ni prostora za osvobojenega predsednika Saida Mohameda Djoharja.
Večina tujih diplomatov meni, da je maja izvoljeni francoski predsednik Jacques Chirac, ki se je za-
radi jedrskih poskusov v Tihem oceanu znašel v mednarodnem ognju kritik, s prvim vojaškim posredovanjem svetu pravzaprav dal jasno vedeti, da pri uporabi sile še zdaleč ni omahljiv in da Francija tudi pod njegovo taktirko ne bo »pozabila 'na svoje mednarodne obveznosti«. Francosko obrambno ministrstvo je v sporočilu za javnost zapisalo, da je Chirac že minuli petek izdal ukaz za vojaško posredovanje na Komorskih otokih. Neki francoski diplomat je Chiracovo odločitev, da obračuna z Denardovimi uporniki, komentiral le s pojasnilom, da »je Chirac na Komorskih otokih le pokazal enako mero nepopustljivosti, kot so jo ZDA avgusta letos s pomočjo Natovih letal pokazale v 'obračunu’ z bosanskimi Srbi«.
17
PO ATENTATU NA MAKEDONSKEGA PREDSEDNIKA
Stojan Andov začasno prevzel vodenje države
Gligorov izven življenjske nevarnosti - Ostri varnostni ukrepi
SKOPJE (Reuter, dpa) - Predsednik makedonskega sobranja Stojan Andov je včeraj začasno prevzel posle Predsednika republike. Predsednika Kira Gligorova, ki )e bil v torek hudo ranjen v bombnem napadu v sredi-Sču Skopja, so v zadnjih dveh dneh večkrat operirah.
0 uradnih podatkih ni več v smrtni nevarnosti, ven-tiar ie njegovo zdravstveno stanje Se vedno zelo resno.
Kot je včeraj izjavila tiskovna predstavnica predsednikovega urada, So zdravniki, ki skrbijo Za ranjenega Gligorova, zadovoljni, ker se njego-v° stanje izboljšuje. »:Se Vedno pa se borijo, da bi rešili njegovo desno °ko,« je dodala predstavnica za tisk. Makedon-skim strokovnjakom so Pri operacijah, med kate-rirni so iz možganske skorje odstranili številne kovinske delce, pomagali tudi nevrokirurgi iz Francije, Grčije in Srbije. Makedonska policija je ugo-
tovila, da je bilo v avtomobilu bombi nastavljenih približno dvajset kilogramov razstreliva. Predsednik Gligorov je med vožnjo v sicer blindiranem mercedesu sedel na sovozniškem sedežu, torej v tistem delu avomobila, ki ga je eksplozija najbolj poškodovala. Doslej je policija aretirala šest osumljencev, vendar podrobnosti še niso znane. Po podatkih makedonskega državnega radia naj bi dva osumljenca aretirali, ko sta poskušala zapustiti
kraj zločina, zato domnevajo, da sta z daljinskim upravljalnem sprožila bombo.
Časnik Nova Makedonija poroča, da so v mestu Kičevo na zahodu države včeraj opazili letake z napisi »Smrt Gligorovu«. Sicer so razmere v Makedoniji mirne, oblasti pa so poostrile varnostne ukrepe in za pomoč pri iskanju storilcev zaprosile sosednje države. Bolgarija je zato včeraj poostrila nadzor na meji z Makedonijo. Predsednik parlamenta Stojan Andov je v govoru, ki ga je prenašala državna televizija, izjavil, da ne bodo dovolili, da bi atentat na predsednika destabiliziral Makedonijo. »Uvedli smo vse potrebne varnostne ukrepe, zato ni razloga za zaskrbljenost in
strah. Nič nas ne more odvrniti od neodvisne in miroljubne politike,« je poudaril Andov.
Andov je v torek zvečer izjavil, da bi utegnili biti za atentat odgovorni skrajni makedonski nacionalisti, saj je predsednik Gligorov v zadnjih tednih naredil velike korake na poti k ureditvi odnosov z Grčijo in ZRJ. Makedonski parlament bi moral prav danes razpravljati o spremembi državne zastave in grba, kar je kot pogoj za odpravo trgovinske blokade Makedonije zahtevala Grčija, na nedavnem srečanju Gligorova in Miloševiča pa je bilo govora tudi o medsebojnem priznanju Makedonije in ZRJ ter skorajšnji navezavi diplomatskih stikov med državama.
Mnogi pripisujejo krivdo za atentat Albancem, čeprav so na državni ravni odnosi med Tirano in Skopjem dobri. Na sliki predsednika Berisha in Gligorov (Telefoto: AP)
GRŠKA ZASKRBLJENOST
Strahovi in negotovost v (ne)stabilnosf »obglavljene« severne sosede se povečujejo
najpomembnejše točke grsko-makedonskega
SPORAZUMA
•	Odprava grške trgovinske blokade Makedonije.
•	Makedonija za svoje simbol
ne bo več uporabljala Filipovega sonca.
•	Makedonija bo spremenila ustavo, v tistih členih, ki izražajo morebitne ozemeljske težnje do Grčije
i

'M
ETNIČNE
SKUPINE
prebivalstvo: 2 milijona
Turki: 4,8% Romi: 2,7% Srbi: 2.2%
ATENE - Poskus umora Kira Gligorova v trenutku, ko sta se Grčija in Makedonija ravno sporazumeli o normalizaciji medsebojnih odnosov, je okrepil grške strahove, da bi v sosednji državi utegnilo priti do nemirov, ki bi ogrozili sploSni varnostni položaj v tem delu Balkana.
Čeprav je Gligorov atentat preživel, so grški predstavniki v skrbeh, da se utegne njegov čas predsedovanja izteči in da bodo v ospredje stopili nacionalisti, ki bodo sprožili novo balkansko krizo. »Zelo smo zaskrbljeni zaradi zdravja Gligorova in splošne stabilnosti na tem območju,« je povedal vladni predstavnik Tilemahos Hitiris. »Bojimo se razpleta dogodkov, če bi moral Gligorov odstopiti,« je dejal odposlanec zunanjega ministra za Balkan Janis Kapsis. »Kadar politične voditelje nasilno odstranijo s političnega prizorišča, nihče ne more predvideti, kaj se bo zgodilo,« je dodal.
Uradni viri sporočajo, da so grški vojaki na grško-makedonski meji v polni pripravljenosti, grško veleposlaništvo v Beogradu pa nenehno obvešča zunanjega minisba o dogodkih v Makedoniji, saj Grki nimajo svojega predstavništva v Skopju. Atenski časopisi so o atentatu poročali na prvi strani, objavili pa so tudi slike uničene limuzine Gligorova in mrtvega šoferja. »Nedvomno je bil cilj atentata na 78-letne-ga Gligorova povzročiti destabilizacijo sosednje države,« so zapisali v časopisnem uvodniku. Politični analitiki menijo, da se za atentatom skrivajo makedonski nacionalisti, ki želijo grško severno pokrajino priključiti Makedoniji in imajo Gligorova zaradi približevanja Grčiji za »izdajalca«.
Do napada je prišlo prav takrat, ko so se grški in makedonski diplomati začeli pogovarjati o izvajanju sporazuma o normalizaciji odnosov, ki so ga sklenili pod okriljem ZN, in dan po tem, ko je Gligorov obiskal Miloševiča, ki je sicer grški zaveznik. »Nihče ne more verjeti, da je do dogodkov prišlo sočasno,«- je dejal neki vladni predstavnik. »Očitno je, da si nekdo ne želi dobrih odnosov med Atenami in Skopjem.«
Sporazum o normalizaciji odnosov sta zunanja minisba obeh držav podpisala 13. septembra v New Yorku. Sporazum, v katerem je Grčija je privolila v umik ekonomskega embarga, Makedonija pa v spremembo zastave, naj bi uresničili v bidesetih dneh po podpisu.
Costas Pariš / Reuter

MAKEDONSKO SO
■■■■■I
L S T V O
mm
Bojkoti in afere na plečih otrok
■■IIIIIIH
Iso Rusi / AIM
Krhkost makedonsko-albanskih odnosov v mno-gočem sloni na uresničevanju pravic v izobraževanju. Dva dogodka - bojkot pouka v makedonskem jeziku v vasi Ognjanci in zavrnitev oblasti, da bi odobrile pouk v turskem jeziku - sta vnovič vplivala na občutljive medetnične odnose.
V vasi Ognjanci so starši obok, ki obiskujejo prve Štiri razrede v lokalni sob Kočo Racin, organizirali bojkot pouka v makedonskem jeziku, Starejši osnovnošolci pa nočejo obiskovati centralne osnovne Sole v vasi Pebovec.
Povod za taksno odločitev je odlok minisbstva za Šolstvo in Sport, da bodo v omenjenih šolah našli prostor tudi oddelki, kjer bo pouk potekal v albanskem jeziku. Razjarjeni starši so ustanovili celo odbor staršev makedonskih in srbskih učencev, ki se je odločil, da njihovi otroci ne bodo obiskovali šole, dokler minisbstvo ne prekliče sklepa. Zahtevali so gradnjo nove Sole, kjer bi pouk potekal v albanskem jeziku, in uvedbo fakultativnega pouka srbskega jezika od prvega do osmega razreda osnovne Sole. Predsednik odbora Sreten Paunovič, ki ga makedonski mediji predstavljajo kot predsednika odbora za zaščito makedonskega jezika in kulture, je napovedal blokado Sole in nove protestne shode pred ministrstvom, če čez tri dni ne bo dobil minisbovega odgovora.
Prvi se je odzval helsinški odbor za človekove pravice, ki je »najsbo-žje obsodil ksenofobijo med starši iz Ognjancev in manipulacijo z otroki«. Pojavljajo se tudi komentarji v dnevnem časopisju. Risto Lazarov v
Novi Makedoniji piše: »Tudi če je to, kar se dogaja med prebivalci Ognjancev, osamljen primer, se mu je beba upreti. Nihče ne bo zadovoljen, če se bo v krhko telo makedonske demokracije zazrla nacionalnošovini-stična gniloba.«
Temu so sledili tudi prvi uradni odzivi. Ministrov tiskovni predstavnik Duner Ismail je na redni tiskovni konferenci izjavil, da se v Ognjancih dogaja nekaj, kar se ne spodobi za državo, kjer je strpnost eden od načinov obstoja. »V Ognjancih poskuša Paunovič, ki sploh ni državljan Republike Makedonije, s pomočjo samozvanih zaščitnikov makedonske kulture ustvariti problem tam, kjer ga ni. Paunovič lahko seveda verjame, kar želi, lahko se sklicuje, na kogar hoče, toda tokrat skupaj z nekaterimi dru-
gimi, ki zlorabljajo svoje otroke, izkorišča priložnost za politični vzpon.«
Hkrati se je v javnosti pojavila Se afera Župa. V tej vasi kar 220 obok ne obiskuje osnovne Sole, ker pouk ne poteka v turškem jeziku. Vas Zupa je eno od območij v državi, kjer živijo tako imenovani Makedonci muslimani oziroma makedonski državljani muslimanske vel re. Ozadje afere je staro več kot dvajset let. Leta 1971 so z odlokom CK SKM pripadnike te manjšine poimenovali Makedonci muslimani. Ustanovljena je bila institucija Republiška zveza kultur-no-znanstvenih manifestacij Makedoncev muslimanov, ki se je hibo pretvorila v politični dejavnik, katerega osnovni namen je bilo osveščanje »TurbaSev«, da- so v resnici Makedonci muslimanske vere. Nenavadna skupnost je s poskusi, da bi s številnimi protesti in oblikami »neposredne« politične dejavnosti osvestila »zavedeno prebivalstvo«, dosegla prav na-sprotni učinek._____
Različne smeri, drugačne poti
Odpor, ki je bil v prejšnjem režimu skriven, je s spremembo sistema prišel na dan in ljudje so javno pokazali svoje nezadovoljstvo. O razsežnostih odpora največ pove to, da starši že nekaj let zapored ne vpisujejo svojih obok v makedonske Sole in zahtevajo uvedbo turskega jezika, ki pa ga skoraj ne govorijo. Sedanje razmere so preveč nejasne. Seveda je vprašanje Makedoncev muslimanov spolitizirano. 2e od začetka, ko je bilo prebivalstvo, ki je del makedonskega naroda, s politično odločitvijo od preostalih ločeno z dodatkom »musliman«, so se porajale dileme o tem, kaj je z Makedonci drugih veroizpovedi in zakaj tudi drugi niso »po predalčkih«.
V osemdesetih letih, v obdobju »partijske in delavske diferenciacije« Albancev zaradi njihovega domnevnega nacionalizma in separatizma, so Albancem pripisali zlorabo Makedoncev muslimanov, češ da so jih naščuvali proti njihovi matici, kar jim očitajo tudi danes. Na zadnjih volitvah v Debru se je predstavnik PDF za svojo zmago lahko zahvalil prav glasovom teh prebivalcev, zato mu zdaj pripisujejo odgovornost za afero in poskuse dema-kedonizacije zahodne Makedonije. Dogodka v tem nemirnem času seveda še bolj zapletata odnose med različnimi etničnimi skupinami, ki živijo na makedonskih tleh. Prav nehvaležno pa bi bilo napovedovati, v katero smer se bodo odvijali dogodki.
POZABLJENE VOJNE
Nemoč mednarodne skupnosti v etničnih spopadih
Sprte strani niso sposobne rozmišljoti o mirni rešitvi sporov
Zadnja indijsko-pakistanska vojna se je končala le-' ta 1971, toda boji v najrevnejšem delu Kašmirja še niso pojenjali. Ko je perujska vlada pred tremi leti aretirala voditelja Svetleče poti Abimaela Guzmana, se je zdelo, da bo konec bojev med vladnimi enotami in gverilci. Toda v juliju so gverilci pobili 47 policistov in vojakov. V zadnjem letu in pol potekajo ostri boji med dvema skupinama Kurdov, ki se borita za nadzor gorskega območja na severu Iraka, kamor so se Kurdi zatekli pred enotami Sadama Huseina.
To so le tri od številnih malih vojn, ki se trenutno odvijajo po svetu. Gre za spopade, ki trajajo že leta, a je mednarodna javnost nanje pozabila. V zadnjem Času je namreč pozornost svetovne skupnosti usmerjena v dogajanje na Balkanu. Diplomati si na vse kriplje pri-
zadevajo doseči premirje, ki naj bi bilo prvi korak k trajnejšemu miru na tem območju. Ce vzamemo druge etnične spopade po svetu kot vodilo, je pred njimi izredno težavna naloga. Po svetu se odvija vrsta manjših »balkanskih kriz«, ki jim nihče ne vidi konca. Pravzaprav so na te krize pozabili vsi, razen tistih, ki jih neposredno zadevajo. Nekatere od teh kriz, denimo afganistanska, šo ob izbruhu pritegnile pozornost medijev po vsem svetu, nato pa počasi zdrsnile v pozabo. Druge, na primer vojna v Sudanu, potekajo že leta, ne da bi prišle med vodilne novice.
Nihče niti ne ve, koliko vojn divja v svetu
Zakotnost teh kriz onemogoča, da bi jih natančno prešteli. Ameriško obrambno ministrstvo ocenjuje, da trenutno po svetu poteka približno 30 večjih vojaških spopadov. Drugi viri
omenjajo 46 kriznih žarišč. Ugotoviti, koliko spopadov poteka, je še toliko težje, ker so nejasna merila, po katerih naj bi spopad označili za vojno. Pogosto spopade prekinejo za nedoločen čas, vendar nevarnost vnovičnega izbruha ostaja. Če-
prav števila vojn ni mogoče natančno določiti, se v zadnjih desetletjih skorajda ne spreminja. Kljub koncu hladne vojne se namreč spopadi ne končujejo. Po razpadu Sovjetske zveze je število marksističnih gverilcev v Kolumbiji celo naraslo. Pogosto pa ustavitvi spopadov sledijo izbruhi nasilja na sosednjih območjih. Avgusta letos so se končali spopadi v Liberiji, kjer je v šestih letih življenje izgubilo več kot 150 tisoč ljudi, hkrati pa se je v sosednji državi Si-erra Leone razvnela vstaja, ki je tlela že štiri leta. Nedavno je opozicija obtoževala vlado, da si izmišlja poročila o občasnih spopadih z uporniki, da bi s tem opravičevala svoje avtoritarno vladanje. Letos tega ne trdi veC. Po državi so se razvneli krvavi boji. Poročajo o glavah, nataknjenih na kole, izmaličenih telesih in požganih vaseh. Prav surovost je ključna značilnost, ki je skupna vsem pozablje-
nim vojnam. Precej bojev namreč poteka s primitivnim orožjem, ki za razliko od sredstev za množični poboj omogoča počasnejše in krutejše ubijanje.
Spopadi so se začeli po dekolonizaciji
Vzroki, ki sprožijo spopad, se razlikujejo. Pogosto je vzrok etnična ali religiozna nestrpnost, ki je izbruhnila v obdobju dekolonizacije, ko so kolonialne sile zapustile nekdanje kolonije brez institucije, ki bi bila sposobna nadzorovati dežele. Kolonizatorji so meje
med kolonijami, ki so nato postale države, določali arbitrarno. Pogosto so mejno Crto zarisali tako, da je razdelila določeno etnično območje med dve ali tudi veC držav. Predvsem manjše etnične skupine so zato morale trpeti nadvlado večjih, ki so v procesu dekolonizacije zasedle oblast. Nekatere vojne so se začele prav kot boj za oblast med, dvema skupinama ali celo dvema posameznikoma, ki sta se potegovala za vodenje države. Tako se je začela tudi neke vrste državljanska vojna med Kurdi na severu Iraka.
Pogosto je spopad nadaljevanje ali oživitev širšega spopada, ki se ni popolnoma končal. Libanon je bil leta osrednje krizno žarišče na Bližnjem vzhodu. Po petnajstletni državljanski vojni in izraelski invaziji zdaj v državi vladata red in mir. Svetovna javnost pa je spregledala, da že dve leti potekajo boji na jugu države, ki so se razplam-
teli v manjšo vojno med arabskimi gverilci Hezbo-laha in izraelskimi enotami, ki še vedno zasedajo »varnostno ozemlje«. Pogosto se spopadi nadaljujejo, Čeprav vzroka, ki je vojno sprožil, že dolgo ni veC. Vojna v Afganistanu se je začela kot osvobodilni boj proti sovjetski okupaciji pred šestnajstimi leti. Čeprav je zadnja sovjetska enota državo zapustila februarja 1989, boji niso pojenjali. Nobeno pleme oziroma skupina namreč ne more doseči nadzora nad celotnim ozemljem. Zdelo se je že, da bo skupina Taliban letos dosegla končno zmago, a ji ni uspelo zasesti prestolnice Kabula, ki je zaradi vztrajnega obstreljevanja videti kot kup kamenja.
Cilj teh spopadov je popolno uničenje sovražne strani
»Vzrok, da spopadi trajajo brez konca in kraja, je ta, da nobena stran ne more streti nasprotnikov,« ocenjuje Harald Miiller, direktor raziskovalnega centra Hessejeva fondacija za mirovne raziskave iz Frankfurta. Strani, udeležene v spopadu, se borijo za končno zmago in popoln nadzor nad ozemljem. Dlje ko spopadi trajajo, težje je doseči konec voj.-ne z mirnimi sredstvi. Ljudje, ki so odrasli s puškami in granatami v rokah, imajo pobijanje za normalen naCin življenja. »Preprosto ne morejo razmišljati drugače,« je dejal Chester Crocker, direktor Inštituta za mir Združenih držav Amerike. Pogosto se zdi, da je edina rešitev za konec neskončnih vojn zunanje posredovanje. Velike sile pa so se Čedalje manj pripravljene vmešavati v spopade v zakotnih krajih sveta. Po koncu hladne vojne je vse manj možnosti, da bi spopad v revnih državah tretjega sveta zrušil ravnotežje v mednarodni skupnosti. Poleg tega se večina vojn odvija na ozemlju, ki za velike sile ni zanimivo. Zgodovina je pokazala, da se diplomatska posredovanja velikih sil le redko končajo z ustavitvijo spopadov. Sprte strani največkrat vidijo edino rešitev spopada v popolni zmagi nad nasprotniki, tako da sploh niso sposobne razmišljati o miroljubnih načinih za reševanje sporov. Tudi vojaška posredovanja so se večkrat izkazala za neučinkovita. Ko so enote ameriške vojske in OZN zapustile Somalijo, so se med lokalnimi voditelji razvneli še hujši spopadi kot pred posredovanjem. Se hujša polomija je bil indijski poskus, da bi končali vojno na Srilanki. Po štirih letih vojne med večinskimi Singalci in manjšin-
ŠRILANKA
KOLOMBO (Reuter) - Srilanška vladna vojska je obstreljevala polotok Džafiia, kar naj bi bilo del priprav na nadaljevanje ofenzive proti uporniškim Tamilskim tigrom. Vlada je poročala, da je med ofenzivo »operacija Strela«, ki se je začela v nedeljo, izgubilo življenje najmanj tristo ljudi. Uporniki so priznali, da so izgubili 150 ljudi in da so ubih 84 vladnih vojakov, vladna vojska pa na osnovi prisluškovanja uporniških radijskih pogovorov med boji ocenjuje, da so uporniki izgubili vsaj dvesto ljudi. Vladne sile naj bi izgubile 44 ljudi. Uporniški radio je poročal, da potekajo boji zdaj predvsem okoli mest Avarankal in Putur. Tudi predstavniki vladne vojske poročajo, da so tamilski uporniki napadli zahodni del mesta Putur. Boji so se tako preselili južno od mesta Dža-£na. Diplomati ocenjujejo, da pripravlja vlada širšo ofenzivo na uporniška oporišča, dodajajo pa, da utegnejo uspeh ofenzive ogroziti oktobrski monsuni.
KAŠMIR
MUZAFARABAD (Reuter) - Kašmirski uporniki obtožujejo indijsko obveščevalno agencijo, da je vpletena v ugrabitev štirih zahodnih turistov, ki jih teroristi držijo v ujetništvu že štiri mesece. »To je zahrbtna indijska poteza,« je dejal vodja uporniške skupine Hizb-ul-Mudžahedin Sijed Salahudin. »S tem hoCejo indijske oblasti doseči, da bi izgubili mednarodno podporo.« Odgovornost za ugrabitev je prevzela organizacija Al Faran, ki do tedaj ni bila znana. Ugrabitev so obsodile tudi druge muslimanske uporniške skupine in Pakistan. »Hizb-ul-Mudžahedin ostro obsoja ugrabitev. Ugrabitelji niso pripadniki kašmirskih uporniških organizacij,« je dejal Salahudin.
Indijske oblasti so zanikale namigovanja, da je ugrabitev organizirala ah izvedla njihova obveščevalna agencija. Ugrabitelji zahtevajo izpustitev 15 kašmirskih upornikov, kar so oblasti zavrnile. »Upamo, da bomo obnovih pogovore z ugrabitelji, a njihovim zahtevam ne moremo ugoditi.«
skimi Tamilci je leta .1987 Indija botrovala mirovnemu sporazumu, ki je Tamilcem namenil določeno stopnjo avtonomije. Indijska vlada je poslala svoje enote, da bi razorožili Tamilske tigre, ki so hoteli popolno neodvisnost. Indijska vojska se je znašla sredi popolne vojne s Tamilci, kar pa ji ni zvišalo ugleda v očeh Singalcev. Prav nasprotno, med Singalci je prišlo do notranjih spopadov, saj so uporniki očitali vladi, da nima pravice klicati indijskih vojaških enot na ozemlje Srilanke. Marca 1990 so se indijske enote umaknile z otoka, vojna pa se še nadaljuje.
Učinkovita
posredovanja
Moskve
Edina tuja posredovanja, ki so bila učinkovita, so bila posredovanja ruske vojske v nekdanjih sovjetskih republikah,
kjer so se po osamosvojitvi zaceli spopadi. Moskva je ubrala izredno učinkovito taktiko. V krizna žarišča je namestila svoje enote, ki so se borile na strani, ki je bila bolj naklonjena Rusiji. Pogosto so med spopadi prehajali med stranmi, če se je to izkazalo za interes Moskve. Ko so dosegli ravnotežje na bojnih frontah, so sprtim stranem vsilili svoje pogoje za premirje. Tudi ta pristop pa ni bil uspešen v vseh primerih. V Tadžikistanu je ruska vojska sicer dosegla premirje, toda muslimanski skrajneži pogosto vdirajo v državo iz sosednjega Afganistana ali Pakistana.
Naj bo ta metoda uspešna ali ne, je Rusija edina država, ki si upa tvegati uporabo sile za posredovanje v sosednjih državah. Predstavniki mednarodnih nevladnih človekoljubnih organizacij trdijo, da bi države morale
konstruktivno posredovati na kriznih območjih. Posredovanje je nujno za- i radi človekoljubnih razlogov, za zagotovitev mednarodnega ravnotežja in zato, ker spopadi siromašijo tudi sosednja ozemlja, kamor se zatekajo begunci, pogosto pa se tja prenesejo tudi boji.
Toda kaj lahko dejansko storijo velike sile? Posredujejo z vojaškimi enotami in se s tem ne zmenijo za domače javno' mnenje. Varujejo ozemlja z begunci in jih oskrbujejo s hrano in zdravili. Ostro pritisnejo na sprte strani in jih prisilijo, da ustavijo spopade, Ce je treba, tudi s silo. Zelo malo možnosti je, da bi se katera od vojaških sil kmalu odločila za takšen način posredovanja v spopadih, ki potekajo v zakotnih deželah brez strateškega pomena.
George J. Church, TIME
SIERRA LEONE
FREETOVVN (Reuter) - Vladna vojska v Sierri Leone je aretirala dva Častnika, ki sta bila vpletena v neuspeli poskus državnega udara. Vlada je prepričana, da so v poskusu državnega udara poleg upornikov sodelovah tudi pregnanci, ki živijo v sosednji Gvineji. »V poskusu državnega udara so sodelovah pripadniki Revolucionarne združene fronte in pregnanci iz sosednje Gvineje,« je dejal predstavnik za tisk vladne vojske major Karifa Kargbo. »Aretirali smo že osem častnikov, ki so sodelovah v poskusu državnega udara.« Dodal je, da bodo imeli na voljo pravno pomoč in da bo sojenje pravično. Ce bo vojaško sodišče častnike, ki so obtoženi izdaje, spoznalo za krive, jim grozi smrtna kazen. Kapetan Valentin Strasser, ki je na oblast prišel leta 1992 z državnim udarom, je znova izrazil pripravljenost, da razpiše svobodne volitve za februar 1996. Ni še znano, ah bo na volitvah lahko sodeloval tudi nekdanji predsednik Joseph Momo, ki se je zatekel v Gvinejo.
NOVICE
Razdelili sredstva iz programa B
IDRIJA - Čeprav so na nedavni seji občinskega sveta o razdelitivi sredstev iz tako imenovanega programa B občinskega proračuna že sklepali, so se morali zaradi nepreciznega sklepa sestati Se enkrat. Na včerajšnji izredni seji so Po dogovoru s petimi krajevnimi skupnostmi, ki so se potegovale za sredstva, odobrili zne-ske, ki jih bodo namenili za obnovo cest, komunalne infrastrukture in drugih projektov. Iz teh virov bo krajevna skupnost Spodnja Idrija Prejela 1, 1 milijona tolarjev, krajevna skupnost Dole 1, 2 milijona, v Godoviču in Zavraten pa bodo dobili 490 oziroma 680 tisoč tolarjev. Sredstva iz programa B v višini 7, 7 milijona tolarjev bo prispevala občina, večji uel denarja za izvedbo projektov pa so zbrali z lastnimi viri. (R. B.)
Druga številka koledarja Prireditev
AJDOVŠČINA -Ce je bil koledar prireditev za september, ki ga je izdal Informacijski center v Ajdovščini za območje občin Ajdovščina in Vi-Pava, bolj poskusne narave, se koledarju za oktober pozna, da njegov pomen spoznava če-dalje več ustanov. Koledar, ki ga pripravlja Martina Podgornik, prinaša informacije o glas-uenih in plesnih prireditvah, gostovanjih, razstavah, srečanjih in literarnih večerih, slikarskih kolonijah, poslovanju knjižnice in biblio-eusa, pa tudi razpored nogometnih in rokome-luih tekem ter planinskih pohodov. (A. L.)
Razprava o programu socialdemokratov
AJDOVŠČINA - Območna organizacija ZLSD Ajdovščina bo v petek ob 18. uri organizirala javno razpravo o predlogu socialdemokratskega Programa. Javna razprava, ki bo odprte narave, Potekala pa bo v stavbi na Goriški 17 v Ajdov-Spini. K sodelovanju so kot uvodničarja povabi-P dr. Rada Bohinca, predsednika sveta stranke m ministra za znanost in tehnologijo. (A. L.)
Kraševci na Veseli jeseni 95
SEŽANA - Letos bo na festivalu slovenskih narečnih popevk Vesela jesen 95, ki se bo začel v soboto, 7. oktobra, ob 19.45 v dvorani Tabor v Mariboru, prvič nastopila tudi kraška skupina. Dre za ansambel Relax iz Sežane, ki se bo Predstavil z narečno pesmijo Mi, Kraševci. Avtor besedila je vodja skupine Zvezdan Sever, glasbo je prispeval Leon Strnad, aranžma pa Ldvard Holnthener. Pesem govori o življenju kraškega človeka, ki ga oblikujejo kraška burja, zdravilni teran in kraški pršut. Skupina Relax,' m jo sestavljajo klaviaturist Zvezdan Sever, bo-onar Bojan Orel, klaviaturist in kitarist Miloš Petelin, basist Rajko Furlan in kitarist Iztok Resinovič, že sedem let nastopa na različnih prireditvah doma in onstran meje. »Prav festival Jjesela jesen nas je spodbudil, da bi tudi mi, Kraševci, predstavili širšemu občinstvu svojo značilno govorico, delo in življenje. V Maribor odhajamo z navijači, kraškim teranom in pršutom, predvsem pa z obilo dobre volje,« je dejal v°dja skupine Zvezdan Sever. (O. K. S.)
pan odprtih vrat v Fructalu in Srečanje pod jablano
AJDOVŠČINA v ajdovskem Fructalu se te dni oližajo zaključku večtedenske prireditve ob petdesetletnici podjetja, ki je sicer 5. oktobra. ^ petek bo v podjetju Dan odprtih vrat - obiskovalci si bodo lahko pod strokovnim vodstvom ogledali ajdovske obrate, in sicer med 9. nr 14. uro, pripravili pa bodo tudi degustacije, tob 12. uri se bo v dvorcu Zemono začela osrednja slovesnost, na kateri bo spregovoril minister za znanost in tehnolgijo dr. Rado Bohinc, bla slovesnosti pričakujejo tudi predsednika države Milana Kučana. Ob 18. uri bo v poslo-vno-trgovskem središču C-2 v Ajdovščini zaključna prireditev Srečanja pod jablano z nagradnimi žrebanji in zabavnimi tekmovanji, ki ga bo vodila Saša Einsiedler. (A. L.)
Mesec gobjih jedi
SENOŽEČE - V gostišču Stari grad potekajo tradicionalni dnevi gobjih jedi, ki bodo trajali do konca oktobra. Gostišče, ki ga vodita Marta in Marijan Sotlar, slovi pa po tradicionalni kakovosti, prijaznosti in domačnosti, je v teh dneh Pripravilo pestro ponudbo gobje kulinarike, v kateri najdemo carpaccio z gomoljikami, solato iz morskih sadežev in gob, goveji jezik z ovčarko, prsa divje gosi z vloženimi sirovkami, rižoto z jurčki in tartufi, jelenov steak z jurčki, puranji zrezek z vijoličastimi kolesnicami itn. To je le del značilnih jedi in posebna priložnost za najbolj zahtevne poznavalce skrivnosti iz gozda. Seveda gostom ponudijo tudi kakovostna vina priznanih slovenskih vinogradnikov. Ta mesec načrtujejo tudi predavanje o gobah z diapozitivi in ekskurzijo v naravo. (O. K. S.)
ZELŠE / NOTRANJSKI EKOLOŠKI CENTER
Zelena univera kol ustvarjalni izziv
Nalogo centra bo ekološko izobraževanje
Prizadevanja za oblikovanje Notranjskega regijskega parka so doslej nastajala znotraj tako imenovane Projektne skupine za Notranjski park, ki deluje v okviru cerkniškega podjetja Area. Ustanovitev Notranjskega ekološkega centra kot nevladne in neprofitne organizacije naj bi pomenila prvi konkreten korak pri nastajanju Notranjskega parka.
Pobudnika in ustanovitelja Notranjskega ekološkega centra (NEC), ki je še v postopku registracije, sta Projektna skupina Notranjski park in Slovensko ekološko gibanje - center za ekološke dejavnosti.
Soustanovitelja sta v ponedeljek pripravila delovno srečanje, na katerega sta povabila vse, ki jih zanima sodelovanje v NEC, da bi s svojimi zamislimi in predlogi prišli do skupnih izhodišč za oblikovanje in uresničevanje programa centra. Organizatorji srečanja, ki se ga je udeležilo več kot dvajset predstavnikov turističnih kmetij, podjetnikov, društev, občin in drugih or-
ganizacij in posameznikov, ki se ukvarjajo s turizmom, kmetovanjem ali ekologijo, so program naslovili Oblikovanje območnega sodelovanja kot model lokalne podpore pri vzpostavitvi zavarovanega območja Notranjski park.
Na srečanju so predstavili namen in funkcije projekta in oblikovali delovni telesi centra (upravni odbor in strokovni svet). Osnovna funkcija centra bo izobraževanje odraslih z ekološkimi znanji prek programov Zelene univerze, varstvo kulturne dediščine ter ekološke, turistične in športno-rekreativne vsebine. Udeleženci, razdeljeni v štiri delovne sku-
pine (za upravljanje, izobraževanje, turizem in rekreacijo ter ekološko kmetovanje), so ši zastavili naloge.
Mednje sodijo Zelena univerza, ustanovitev pustnega muzeja in vključitev v projekt Karnevalska mesta Evrope, ureditev prostora za tabornike, skavte in jamarje, organiziranje -alternativnih prevozov, določitev blagovne znamke in lokalnih standardov ekološkega kmetovanja, ustanovitev mreže ekoloških kmetij...
NEC je odprt tudi za nove člane, zlasti bodo veseli sodelovanja notranjskih občin. Prvo sodelovanje pričakujejo od cerkniške občine, ki jim bo omogočila brezplačen dolgoročen najem prostorov v nekdanji vojašnici v Podskrajniku, katerih namembnost je občinski svet opredelil tudi za tovrstne dejavnosti.
Mateja Godejša
ČRNOMELJ / OBNOVA
Mladi spet ob spomeniku na Gričku
Obnova osrednjega belokranjskega spomenika NOB še drugo leto
Pod budnim nadzorom novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine (ZVNKD) so delavci ljubljanskega podjetja SGI začeli obnovo spomenika NOB na Gričku v Črnomlju. To je osrednji spomenik padlim žrtvam fašizma v Beli krajini in hkrati tudi grobnica po vojni prekopanih pripadnikov 1. belokranjske čete.
Spomenik so začeli postavljati v letu 1954, dokončali pa so ga sedem let pozneje. Relief je izdelal kipar Jakob Savinšek, celotno arhitekturo pa je oblikoval arhitekt Marko Zupančič, sin slovenskega pesnika Otona Zupančiča. Na spomeniku so v zadnjih letih opažali, da obodne stene in stopnice vleče narazen, s čimer je bil poškodovan tudi že relief. Vzroka za to pa sta bila nekoliko slabši material in neuporaba železo-betonske konstrukcije. Dela na statični sanaciji spomenika potekajo etapno, tako da v primeru slabega vremena ne bi ostalo odprto.
Zaradi bližajoče se zime bodo sanacijo končali v prihodnjem letu. Spome-
Spomenik na Gričku odslej tudi osvetljen (Foto: J, 2.)
nik bo po novem tudi osve- na na šest milijonov tola-tljen, uredili pa bodo tudi rjev, sofinancirata pa jo mi-okolico, da bi Griček znova nistrstvo za kulturo in ob-postal zbirališče mladih. cina Črnomelj.
Vrednost obnove je ocenje-	Jože Žura
MARIBOR / OBNOVA REKTORATA
Ni prostora za raziskovalce
Sedež mariborske univerze bo v 110 let stori zgradbi
Včeraj se je tudi uradno začela obnova stavbe na Slomškovem trgu 15 v Mariboru, ki bo v prihodnje sedež Univerze v Mariboru. Slovesnega začetka obnove so se udeležili rektor Univerze v Mariboru dr. Ludvik Toplak, dekani fakultet in visokih šol, minister za šolstvo dr. Slavko Gaber, predstavnika ministrstva za znanost in tehnologijo, avtor projekta obnove arhitekt dr. Boris Podrecca ter drugi gostje.
Obnovitvena dela bodo potekala v več fazah in naj bi bila po predvidevanjih končana v dveh letih, seveda če bo približno 15 milijard tolarjev, ki naj bi jih v celoti prispevalo ministrstvo za šolstvo, nakazanih v dogovorjenih rokih. Obnova 110 let stare zgradbe, ki je bila v svoji zgodovini namenjena pretežno šolskim potrebam, naj bi dala poslopju novo notranjo podobo in novo vsebino. Dobra tretjina prostorov bo namenjena učno-pe-dagoškemu delu s približno 800 sedeži, kar ne zadošča niti sedanjim potrebam univerze. Približno tretjino prostorov bodo uporabljali za raziskovalno delo in obštudijsko delo študentov, zadnja, manjša tretjina bo namenjena za upravne in druge potrebe univerze. Zaradi obnove je univerza odrekla gostoljublje vsem dosedanjim uporabnikom, tudi Mladinskemu kulturnemu centru (MKC), ki zaseda del kletnih prostorov za svoje kulturne prireditve. Rektor dr. Toplak je poudaril, da je univerza v zadnjih dveh letih pozvala občino, naj za MKC, ki je občinski javni zavod, zagotovi primerne prostore, vendar tega ni storila. Mladi so se na rektorjevo odločitev odzvali tako, da so pripravili mesec dni trajajoče kulturne prireditve s skupnim naslovom Bodimo glasni - sporočila rektorju.
Po slovesnem začetku obnove so pripravili tiskovno konferenco o organiziranosti in financiranju raziskovalne dejavnosti na univerzi po sprejetju statuta. Državni sekretar ministrstva za znanost in tehnologijo dr. Ciril Baškovič je menil, da sedanje težnje zmanjševanja proračunskega denarja za znanstvenoraziskovalne in tehnološke dejavnosti v slovenski industriji, na inštitutih in univerzah niso spodbudne za nadaljnji razvoj.
Ministrstvo za znanost in tehnologijo je za leto 1996 načrtovalo 18 milijard tolarjev, vendar bo dobilo le nekaj več kot 15 milijard. Ce je v tej vsoti všteta tudi predvidena gradnja Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, kar doslej še ni znano, potem v naslednjem letu zagotovo ne bo mogoče uresničiti vseh potrjenih znanstvenoraziskovalnih in tehnoloških programov. Načrtovane spremembe na znanstvenoraziskovalnem področju bo mogoče uresničiti le ob sodelovanju obeh univerz šele z uveljavitvijo novega zakona o organiziranju in financiranju raziskovalnega dela v Sloveniji.
Na tiskovni konferenci so govorili tudi o letošnjem vpisu na mariborsko univerzo. Natančnih podatkov še ni, 10. oktobra pa bodo vpisovali tudi tiste študente, ki niso oddali prve prijave.
Martina Pavšič
SEŽANA / DRUŠTVO UPOKOJENCEV
Upokojenci tudi balinanje jemljejo povsem resno
Z dvodnevnim klubskim turnirjem, ki je potekal 30. septembra in 1. oktobra, so člani balinarskega kluba, Id deluje pri Sežanskem društvu upokojencev, zaključili letošnjo balinarsko sezono.
Predsednik kluba Jože Svetina je podelil najboljšim skromne praktične na-
Razstava Bojana Boleta
AJDOVŠČINA - Se do nedelje bo v Pilonovi galeriji v Ajdovščini na ogled razstava grafičnega oblikovanja 1981/1995 novogoriškega oblikovalca in večplastnega ustvarjalca Bojana Boleta.
Ni naključje, da je Bole svoje delo razstavil prav v tej galeriji: še pred samostojno potjo je služboval v Ajdovščini, nenehno pa z galerijo sodeluje tudi kot oblikovalec materialov za različne razstave. Bojan Bole je po končani srednji
oblikovalski šoli v Ljubljani in Benetkah študiral grafično in industrijsko oblikovanje ter slikarstvo. Kot sam pravi, je dolgo odlašal s sprejemom povabila ajdovske galerije, češ da še ni pravi čas. Zdajšnjo razstavo zamejuje obdobje dvakrat sedmih let: zadnjih sedem začenja 1987 s povsem samostojno potjo.
Je umetnik po duši in oblikovalec po poklicu, ob sprejetem naročilu ostaja zvest samemu sebi, je
zapisala kritičarka Maja Jerman. Monografski pregled grafičnega oblikovanja Bojana Boleta obsega logotipe, prospekte, brošure, plakate, koledarje, embalažo ter tipične oglaševalske stvaritve za objavo v časopisih in periodiki.Prejel je že več priznanj, posebej kaže omeniti priznanje grafoimpex za stenski koledar, prvo nagrado na natečaju za slovenski ekološki znak ter priznanje creativity 93 v New Yorku.	(A. L.)
grade. Prejeli so jih Albin Mesar za osvojeno 1. mesto, najstarejši igralec, 82-letni Stanko Mahnič, za 2. mesto, tretji pa je bil Roman Šušteršič.»Tudi tokratno klubsko tekmovanje enojk, v katerem se je pomerilo dvanajst igralcev, priča o tem, da se upokojenci zavedamo, da je lahko starost lepa in ustvarjalna, če negujemo vitalnost. Zlasti dejavni smo v balinarskem klubu, kjer z zensko in moško ekipo že vrsto let tekmujemo na turnirjih v Sloveniji in tujini. Negujemo tudi stike s slovenskimi zamejci. V letošnji sezoni smo v občinski ligi pristali na odličnem šestem mestu med trinajstimi ekipami,« pripoveduje Svetina. Njihova največja želja je, da bi pokrili dvo-stezno balinišče v neposredni bližini sedeža društva. Tako bi lahko balinali v tem mirnem okolju tudi v slabem vremenu. (O. K. S.)
C
RAI T
RETE 4
Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30. 9.00) dnevnik Nan.: Cuori senza eta Dnevnik
Verdemattina - Nasveti Film: Altri tempi (kom., It. ’52, i. A. Fabrizi), vmes (11.30) dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik
Film: Lo schiaffo (kom,, ZDA ’32, i. C. Gable) Govor papeža ob 50-let-nici ustanovitve ONU Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke Danes v Parlamentu Dnevnik
Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in šport Film: Uno sceriffo extra-terrestre, poco extra e mol to terrestre (kom., It. ’79, i. Bud Spencer) Dnevnik
Parigi e sempre Parigi -Zapiski o modi Dok.: Velike bitke - Bitka za Milan (1. del) Dnevnik, zapiski, horoskop, nočni pogovori
RAI 2
Dok.: V kraljestvu narave Otroški variete Film: Operazione Pappa-gallo (kom., It. ’89)
Nan.: Saranno famosi TG2 33,11.45 dnevnik Aktualni variete: I Fatti Vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik, rubrika o zdravju in vreme Variete: I Fatti Vostri Nad.: Quando si ama, 14.50 Santa Barbara Nogomet: Italija-Hrvaška Under 21 (kvalifikacije za EP), vmes (15.35) dnevnik - flash Nanizanka Dnevnik
Nan.: Zdravnik med medvedi Sport in vreme Sereno variabile - Oddaja o potovanjih Nan.: Hunter Dnevnik in šport Variete: Go-Cart Film: Premonizioni mor-tali (dram., ZDA ’95, i. P. Kensit, A. McCarthy) Nan.: Star Trek Dnevnik in treme Variete: I Fatti Vostri
RAI 3
Nad.: Piccolo amore, 8.30 II disprezzo, 9.35 Cuore ferito, 10.30 Felicita, 11.15 II prezzo di una vita, vmes (11.30) dnevnik Variete: Adam proti Evi Nad.: Sentieri Film: Fiore selvaggio (kom., ZDA ’47, i. R. Warrick, W.. Brennan) Aktualno: Perdonami Dnevne aktualnosti: Giomo per giomo, vmes (19.00) dnevnik Film: Air Force - Aquile d’ acciaio (pust., ZDA ’92, i. L. Gossett jr., H. Buchholz,, C. Cazenove) Aktualno: Ciak Film: Power (dram., ZDA '86, r. S. Lumet, i. R. Cere, J. Christie), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Nan.: Serpico
CANALE 5
Na prvi strani, vreme Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum - Televizijsko sodisce (vodi Rita Dalla Chiesa)
Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Variete: Časa Castagna Nan.: La tata Otroški variete Dnevnik TG5 - Flash Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La mota della fortuna
Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Variete: Bravo Bravissi-mo (vodi M. Bongiorno) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) nočni dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Striscia la notizia
ITAUA 1
	Jutranji dnevnik, vreme	
	Drobci	
ERjJ	Film: Akiko (kom.. It.}	
	Dok.: Obrtništvo, zgodbe	
	izsljencev, gospodartsvo	
IIHi	Medn. festival v Salernu	
IBS	Dnevnik	
m	Pred premiero	
	Deželne vesti, dnevnik	
	Aktualna odd.:Articolo 1	
	Nan.: Capitan Nice	
IBS	Sport: dresura	
	Aktualno:	Davvero,	
	17.30 Glas gospodarja.	
	17.55 Ogledalo življenja	
	Nan:: Superman	
	Vreme, dnevnik, dežel-	
	ne vesti, Blob Soup Aktualna odd.: Tempo	<5
	reale (vodi M. Santofo) Dnevnik, deželne’vesti	—
	Sport: Modena-Treviso	
	(moška odpojka, EP) Dnevnik, pregled tiska,.	HH
	nočna kultura in vreme Fuori orario, vmes film v	*
	originalu Terra gialla (’84, r. Chen Kaige)	||
Otroški variete, vmes risanke in nanizanke Nan.: Le strade di San Francisco (i. M. Douglas) Odprti studio, Fatti e mi-[sfatti, 12.50 Šport studio : Variete za najmlajse, vmes risanke Variete: Generazione X Nan.: Magnum P.I.
Dok.: Nati liberi Nan.: California Dreams, 18.20 Baywatch Odprti studio, vreme, 19.50 Sport studio Variete: Appuntamento al buio (vodi Amadeus) Nan.: Beverly Hills, 21.40 Melrose Place Film: 48 ore (krim., ZDA ’82, i. Eddie Murphy, Nick Nolte), vmes (23.40) Fatti e misfatti Italija 1 šport Nan.: Baretta .
S TELE 4
17.45, 19.30, 22.05, 0.15 Dogodki in odmevi Film: Rasurrezione (’34) Sport: La Barcolana
MONTECARLO
18.45, 20.25, 22.50, 0.20 Dnevnik, 13.30 Šport Film: Un perfetto piccolo omicidio (kom.. ZDA '90) Film: Una commedia roman tiča (kpm., ZDA ’83) Variete: Tappeto volante
H Risanka: Filip M Dnevnik
BORIS S
popravila TV - VCR antene - SAT
Ul. Biancospino 22/2
OPČINE
Jeleton: (040) 214867 - 214871^
■N
$T SLOVENIJA 1
10.00
10.25
10.45
11.15
13.00
15.15
15.55
17.00 17.10
18.05
18.30 18.45 19.13
19.30
20.05
21.10
Otroški program:
Snorčki, 13., zadnji del ameriške risane nanizanke
Uganke med nitkami Odkrivanje zemlje,
20. del ameriške izobraževalne serije Po domače, ponovitev Poročila Duh Asissija,
1. oddaja
Primer Paragon, 1. del švedske drame TV dnevnik 1 Otroški program:
2iv žav
Samo za šalo, 2. del Umetnost in civilizacija Lingo, tv igrica,
Risanka
TV dnevnik 2, vreme šport Primer z dva,
5. del nemsko-avstrijsko-švicarske nanizanke Tednik
21.55
22.10
22.30
23.00
23.30
Nikar!, oddaja o prometu TV dnevnik 3, \Teme, šport Žarišče
Sova
Alfred Hitchcock vam predstavlja,
11. del amer. nanizanke Severna obzorja, 25. del
fr* SLOVENIJA 2
	Euronevvs
	Tedenski izbor: Umetniki za svet - ob 50-letnici OZN, pon.
	Samo za šalo, 1. del angleške namzanke
	Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 2. del ameriške serije
	Severna obzorja, 24. del ameriške nanizanke
	Regionalni program
	Znanje za znanje: Učite se z nami
	Tok tok, ' kontaktna oddaja
	Večerni gost: Prof. dr. Branko Palčič
	Oci kritike
	Sodnik Priest, ameriški film
	PEP v košarki (M)
	Umetniki za svet ob 50-letnici OZN
KANAL A
	Luč svetlobe, ponovitev
	Benny Hill, ponovitev
	A-shop, spot tedna
	Spot tedna, A-shop
	Dance Session, ponovitev
	Sirene, pon. 4. dela
	Generacija transforme-rjev D, ponovitev
	A-shop
	Vreme; risanka
	Luč svetlobe, 527. del
	Vreme
	Daens, .belgijski film
	Dežnim lekarna, 45. del Španske serije
	Magnetoskop,	' glasbena oddaja
	Spot tedna
@ Koper
	Euronevvs
	Poletni koncert v Hol-menkollnu
	Vesolje je...
	Slovenski program, Primorski forum
	Primorska kronika
	TV dnevnik
	Vesolje je...
	Euronevvs
	Meridiani, aktualna tema
	Četrtkova športna oddaja
	TV dnevnik
	Euroturismus
	Slovenski program Karaoke - dobra volja je najbolja, zabavno glasbena oddaja
(MUF Avstrija 1
06.25
09.05
09.50
10.35
11.20
13.00
13.25
13.40
14.05
15.30
16.25
17.10
17.35
18.05
19.00
19.30
19.53
20.00 20.15 21.50
22.35
00.20
00.25
02.35
04.10
Otroški program Umor, je napisala, ponovitev Baywatch
Vesoljska ladja Enterprise.
ponovitev
Nasprotja se privlačijo, ameriška komedija, 1990 Otroški program: Tjulenjček Albert Konfeti
I Mila Superstar I Am dam des Vesoljska ladja Enterprise - nova generacija:
Stari Enterprise I Baywatch:
Med dvema frontama i Strašno prijazna družina: j Ti si moj srček I Zlata dekleta: j Vse življenje je reklama ! Iz dobrega gnezda Pri Huxtablovih:
Denise
Cas v sliki, kultura Vreme
Pogledi od strani Hunter, Legija strahu Cobra, 3. del: Smrtna sovražnika Igra s solzami, angleški politični triler, 1992
Režija: Neil Jordan Igrajo: Stephen Rea, Fore-st Whitaker in drugi.
Gas v sliM Človek kot Hiob, ameriški film, 1968 Strašno prijazna družina, ponovitev
Dolprodošli v Avstriji ponovitev
o™ Avstrija 2
	Priznanje med štirimi očmi, nemška kriminalka, 1954
	Vreme
	Cas v sliki
	Poročilo
	Doktor Trapper John: Smrt spada k življenju
	Umor, je napisala, serija Osje gnezdo
jEg	Vsak dan s Schiejokom
tHiti	Cas v sliki
mB	Dobrodošli v Avstriji
	Zvezna dežela danes
	Cas v sliki, kultura
	Spori
	Dva na poti po Avstriji, .Anekdote in pesmi o ribičih Vera, Halkshovv z Vero Rus-: svvurm
	
	Cas v sliki 2
	•Šiling, ’ gospodarska oddaja
	Živi pekel
	Doba vesoljskih poletov, 4 del:
	: Rodni planet

~\
-i
■j
■
■
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00. 11.00, 12.00,
14.00,	18.00, 21.00. 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 10.30 Pregeld tiska;
12.05	Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci;
20.00	Četrtkov večer;
21.05	Literarni večer;
22.30	Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.30, 7.30. 8.00. 8.30.
9.30,	10.30, 11.30. 12.30,
14.30.16.30,	17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Kulturne prireditve; 8.45 Radio Most; 11.15 Izjava tedna; 11.35 Obvestila; 12.05 Opoldne; 13.00 Val 202 popoldne; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Stergo ergo; 17.10 Kdo ve; 17.50 Šport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Jazz;
21.00	Proti etru; 22.20 Mala nočna filmska,
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00.
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00.	22.00,Poročila; 8.05 Glasbena matineja;
10.05	Komedija; 13.05 Mehurčki; 14.05 Izobraževalni program; 15.10 Na ljudsko temo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Operni umetniki; 17.00 Glasbena umetnost;
18.05	Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva; 22.20 Zvočni zapisi; 23:00 Izbrali smo; 23.55 Lirični'utrinek.
Radio Koper
(stovenski program)
8.30,	9.30,10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30,
17.30,	’19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7,30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergfeen;
8.00	Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Izmenično Od otroštva do mladosti in Zdravnikovi nasveti ; 10.45 Zanimivosti;
12.30	Opoldnevnik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 16.40 20 Modrih; 17.00 Tema; 17.15 Borza; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbena kronika; 19.30 Nori val; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Iz diskoteke RK.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05. E. Galfet-ti; 10.35 Souvenir d'lfaly;
11.00	Kulturna odd.; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po Željah; 14.50 Single tedna; 15.00 The mušic bus;
16.00	Modri val ; 18.45
Jazz; 20.00 Prenos RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	8.15, 10.15. 13.15,
14.15,	17.15. 18.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 13.55 Pasji radio; 14.20 Borza; 15.15 RGL komentira in obvešča; 15.45 Avto-market;16.10 Spoznajmo se; 18.15 Aktualnosti iz studia; 19.25 Vreme;
20.00	Poslovni radio;
22.00	Magic eye; Satelit.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Agencija za radioaktivne odpadke; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11,20 Kdo bo koga; 12.30 Osmrtnice. zahvale; 13.00 Pesem tedna; 14.30 Planinsko športni kotiček; 15.30 Dogodki in odmevi; 18.20 Musič machine; 19.30-
24.00	Študentski pr.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 7.00 Kronika; 7.15 Dobro jutro; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Delavnica znancev; 11.45 Infoservis; 12.10 .Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 13.10 Čas je za...;
14.00	Osmrtnice, obvestila ; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslušajte;
17.30	Osmrtnice, obvestila; 17.45 Prleški berlužjak;
18.00	Pokličite 101 555;
19.30	Mladi glasbeniki pred mikrofonom; 20.00 Kulturno-umetniški progr..
Radio študent
8.00	RoboKaki; 11.00 Preklop; 12.00 Komu zvoni?; 14.00 Recenzije & Napovedi; 15.00 OF (24 ur-info, Joculator); 17.00 Borzni parket; 19.00 TB: Pied De Poule; 22.00 Omiljeni DJ Jure predd-stavlja: Guatebriga!.
Radio Trst A
7.00,	13.00,19.00 Dnevnik,
8.00,	10,00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Zdravje v rokah tretjepoičasnikov; 8.40 Glasba; 9.15 Odprta knjiga: Humor na slovenski način (r. A. Rustja, 1. del); 10.30 Intermezzo;
11.45 Okrogla miza; 12.40 cecilijanka '94: DS Sovo-denjska dekleta; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale; 15.00 Soft mušic; 15.30 Modri val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi In glasba: VS Canticum; 18.00 Dopisnice z najbližjega vzhoda; 18.40 Made in ltaly; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30.15.30.17.30	Poročila: 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost;
18.00	Mlx Zoon; 20.00 Foyer (pon.).
Radio Koroška
18.10 - 19.00 Rož - Podjuna - Žila.
MENJALNIŠKI TEČAJI
4. oktober 1995
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling - (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
-Al^hka Ljubljana	85,30	86,10	11,98	12,25	7,40	7,94
Koper	85,25	86,30	11,96	12,26	7,36	7,95
Nova Gorica	85,20	86,10	11,95	12,25	7,34	7,93
~!5Dll5_Celje d.d., t: 063/431-000	85,20	86,25	11,90	12,19	7,40	8,20
Noricum d.d., t: 133-40-55	85,20	85,90	12,00	12,20	7,40	7,85
-^5_Vipa NG, t: 065/ 28-511	85,20	85,75	11,95	12,17	7,38	7,62
Come 2 us 15-92-635, od 8-15, sob Od 9-12	85,40	85,70	12,08	12,18	7,50	7,80
_Sl551fanstalt d. d.	85,30	86,00	12,05	12,25	7,50	8,10
Jllll^J-jubljana, f: 12-51-095	84,58	85,64	12,13	12,15	7,69	7,75
Kompas Hertz Celje J^53/2&515, od 7-19, sob Od 7-13	85,40	86,00	12,05	12,20	7,45	7,70
t kompas Hertz Velenje '^^/855-552, od 7-15, sob od 7-13	85,00	85,40	12,00	12,10	7,45	7,70
kompas Hertz Idrija J^j065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13	85,20	85,70	11,90	12,08	7,45	7,70
kompas Hertz Tolmin r^5/_81-707, od 7-15, sob od 7-13	85,20	85,70	12,00	12,10	7,45	7,70
kompas Hertz Bled J^064/ 741-519, od 7-19, sob od 7-13	85,20	85,70	12,00	12,10	7,45	7,70
kompas Hertz Nova Gorica JHj065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13	85,20	85,70	11,90	12,08	7,45	7,70
kompas Hertz Maribor J^52/225-252, od 7-19, sob od 7-13	85,00	85,50	12,00	12,10	7,45	7,70
Jl3)15_kreditna banka Maribor d.d.	84,55	85,90	12,00	12,25	7,35	8,00
-^!la banka d.d. LJ, t: 13-11-009	85,40	85,90	12,05	12,20	7,40	7,85
Ljubljanska banka d. d. *	85,30	85,95	12,00	12,34	7,53	8,01
Jj^štna banka Slovenije	84,15	85,80	11,00	12,15	6,90	7,85
Ljubljana, t: 312-57	85,56	85,63	12,11	12,13	7,60	7,64
JlUj^jkum Piran, t: 066/ 747-370	85,55	85,75	12,06	12,12	7,60	7,63
J^jikum Celje, t: 063/ 441-485	85,60	85,90	12,10	12,18	7,60	7,90
J^kum Maribor, t: 062/ 222-675	85,30	85,50	12,10	12,13	7,45	7,85
JjUblikum Šentilj, t: 062/ 65.1-355	84,20	85,90	12,10	12,20	7,30	8,00
_^jikum Tolmin, t: 065/ 82-180	85,40	85,69	12,05	12,10	7,46	7,60
Jj^jlikum NM, t: 06 87 3 2 2-490	85,55	85,90	12,10	12,21	7,55	7,80
Kamnik, t: 061/832-914	85,40	85,85	12,10	12,25	7,55	7,90
-ZHj^jkum Portorož, t: 066/747-240	85,55	85,75	12,05	12,12	7,57	7,63
-t^likum Ljubljana Miklošičeva	85,54	85,60	12,10	12,12	7,65	7,67
SKB d.d ***	84,45	86,15	11,96	12,31	7,30	7,80
Kranj, t: 064/331-741	85,40	85,65	12,08	12,14	7,60	7,80
J!ikfS_d.d. Ljubljana, t: 1263320	85,30	85,95	12,00	12,22	7,46	7,86
-ilj^J-jubljana, 1:061/444-358	85,10	86,05	11,95	12,28	7,45	7,92
uPimo Ljubljana, t: 212-073	85,55	85,63	12,12	12,13	7,68	7,74
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*** Včerajšnji tečaji *
BČlKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: Tel' +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131
4' OKTOBER 1995 Valuta
ameriški dolar nemška marka 'iancoski frank nolandski gulden belgijski frank funtšterling lrski šterling banska krona grška drahma kanadski dolar laponski jen švicarski frank bvstrijski šiling norveška krona Švedska krona Portugalski escudo Španska pezeta avstralski dolar nnadžarski florint slovenski tolar Lb^gški dinar-kuna
v LIRAH nakupni	prodajni
1581,00	1645,00
1097,00	1142,00
318,00	331,00
980,00	1020,00
53,40	55,50
2497,00	2599,00
2547,00	2651,00
283,00	295,00
6,70	7,10
1188,00	1237,00
15,60	16,20
1361,00	1417,00
155,90	162,30
250,00	260,00
227,00	236,00
10,50	10,90
12,70	13,40
1210,00	1259,00
11,00	14,00
12,70	13,30
260,00	295,00
		
-JLOKTOBER 1995	I v LIRAH	
__yaluta	nakupni	prodajni
ameriški dolar nemška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar	1585.00 1106.00 319.00 982.00 53,50 2503.00 2552.00 284.00 6,70 1193.00 1371.00 156,30 12,60	1635.00 1141.00 330.00 1012.00 55.30 2593.00 2647.00 294,00 7,30 123300 1406.00 161,30 13.30
			
3, OKTOBER 1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,00	8,50
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,20	8,60
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,00	8,70
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,20	8,70
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,10	8,60
			
22. SEPTEMBER 1995	V DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.4195	1.4235	1.4275
funt šterling	2.2370	2.2440	2.2510
irski funt	2.2890	2.2960	2.3030
kanadski dolar	1.0499	1.0539	1.0579
nizozemski gulden	89.143	89.253	89.363
švicarski Irank	12403	124.13	124.23
belgijski Irank	4.8450	4.8550	4.8650
francoski frank	28.754	28.814	28,874
danska krona	25.652	25.712	25.772
norveška krona	22.649	22.709	22.769
švedska krona’	20.040	20.100	20.160
italijanska lira	0.8821	0.8861	0.8901
avstrijski šiling	14.193	14.213	14.233
španska peseta	1.1472	1.1512	1.1552
portugalski escudo	0.9490	0.9520	0.9550
japonski jen	1.4400	1.4415	1.4430
finska marka	33.090	33.170	33.250
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 5.10.95
Nakupni Prodajni L REDNI tečaj m DEM	85.00	85.60
2. Banka nuš podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz za tolarje.
v	Podrobnejše informacije: tel 17-18-452,302-326 in 302-315
Menjalnica hida o*i/ 1.333-33$
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 191 z dne 04. 10. 1995 -Tečaji veljajo od 05. 10. 1995 od 00.00 ure dalje
				ZA DEVIZE		
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	036	avstr, dolar	1	91,3464	91,6213	91,8962
Avstrija	040	šiling	100	1181,2887	1184,8432	1188,3977
Belgija	056	frank	100	404,3268	405,5434	406,7600
Kanada	124	dolar	1	89,5798	89,8493	90,1188
Danska	208	krona	100	2143,0966	2149,5452	2155,9938
Finska	246	marka	100	2774,4363	2782,7847	2791,1331
Francija	250	frank	100	2408,3856	2415,6325	2422,8794
Nemčija	280	marka	100	8313,6651	8338,6811	8363,6971
Grčija	300	grd	100		51,2245	51,3782
Irska	372	funt	1	—	193,2489	193,8286
Italija	380	lira	100	7,4008	7,4231	7,4454
Rep. Hrvaška	191	hrv. kuna	100	—	2245,8987	—
Japonska	392	jen	100	118,2037	118,5594	118,9151
Nizozemska	528	gulden	100	7424,8511	7447,1927	7469,5343
Norveška	578	krona	100	1894,4349	1900,1353	1905,8357
Portugalska	620	escudo	100	79,4786	79,7178	79,9570
Švedska	752	krona	100	1715,4417	1720,6035	1725,7653
Švica	756	frank	100	10349,4322	10380,5739	10411,7156
Velika Britanija	826	funt šterling	1	188,8033	189,3714	189,9395
ZDA	840	dolar	1	119,5339	119,8936	120,2533
Evropska unija	955	ECU	1	154,0314	154,4949	154,9584
Španija	995	peseta	100	96,2722	96,5619	96,8516
Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 5.10.1995
dospelost blag. zapisa	Število dni do dospelosti	tečaj za vpis v %			tekoča nominalna vrednost (v SIT)			
		(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
5.10.95 20.3.96	0 167	102.5671% 98.1498%	98.1021% 96.4657%	100.3346% 97.3077%	1,700,000 1,700,000	871,820 834,273	833,868 819,958	1,705,688 1,654,231
hu.lj.ns.a Tečajnica borznega trga
st.; 188 Datum: 4. 10. 1995
UIUJAVA STOCI OCHANCL r*c.
Vrednost. papir	obr. ex kupon m.div. št.dat(3)		enotni tečaj	% sprem	datiral	i 1		Max.	Min.	lOOOSIT
	TVIfi		RriffUT!	Trmr						
LEKC	800	(11.5.95)	11.310		27.9.	11.310	11.600			
?RB	665	(13.6.95)	17.382	1,00	4.10.	17.370	17.440	17.590	17.270	10.012
SAL	500	(2)(11.9,95)	19.400	,31	4.10.	19.150	10.300	19.400	19.41	194
SKUK	1000	(24.2.95.)	35.789	2,23	4.10.	35.700	35.900	35.950	35.490	55.509
	SZE	►JLU	aro							
Ol	10,0	2.(1.10.95)	103.2A	,48*	4.10.	103,1	105,5	103,2	103,1	336
iSOl	8,0	5.(30.6.95)	101,3		4.10.	100,9	101,3	101,5	101,0	2.278
1S02	9,5	9.(1.195)	112,2	,29	4.10.	111,4	111,8	111,8	110,8	46.509
ISO«	5,0	4.(31.5.95)	92,5	,54	4.10.	92,1	93,0	92,5	92,5	1.316
»Sil	7,0	5.(15.7.95)	97,4		2,10.	97,0	98,0			
iSUD	8,0	5.(30.6.95)	100,5	,39	4.10.	100,2	101,0	100,8	11,2	216
iSUD	9,5	9.(1.195)	110,5		28.9.	110,2	112,8			
SKBl	' 10,0	4.(1.11.94)	.102,7	,30-	4.10.	102,0	102,5	103,0	102,5	12.818
IKRI	5,0	3.(30,6.95)	81,0		29.9.	77,0	81,0			
		STKITE								
iTBR	300	(2)(28.7.95.)	13.737		2.10.	13.620	14.000			
JAD	10.000	(1.6.94.)	119.317	1,19	4.10.	119.000	119.31	120.950	118.01	19.926
M)	1715	(24.5.95.)	14,51	4,30-	4.10.	14.520	15.10	14.750	14.520	584
m		(10)	23.114		27.9.	20.920	23.200			
iMEK		(D	15.000		26.9.	14.550	16.400			
m	218	(30.3.93.)	10.582	2,50	4.10.	10.500	10.690	10.680	10.51	11.079
m	200	(26.6.95.)	4.142	1,03	4.10.	4.110	4.162	4.200	4,01	3.902
TCTR		(5)	803,2	,40	4.10.	804,0	807,0	810,0	800,0	16.282
	Xi7¥T									
(BTP	2750	(22.6.95)	34.296	1,98-	4.10.	33.910	34.600	34.800	33.61	2.504
’FNP		(D	33.716	2,17	4.10.	33.600	33.890	34.000	33.150	1,450
JBKP	720	(25.5.95.)	12.300		2.10.	12.380	12.990			
W		(D	42.000	2,33-	4.10.	41.500	43,140	42.01	42.01	126
	XiT7?	•i 1M ifl	•JAVJcI'	m*						
S2	12,0	4.(1.11.94)	99,4A		4.10.	98,0		99,4	99,4	55
IZG	11,0	4,(1.1.95)	100,4	2,97-	4.10.	100,2	104,0	102,0	100,1	1.863
a	12,0	7.11.6.95)	100,4		29.9.	100,1	102,0			
KM	10,0	2.(1.6.95)	100,6		2.10.	100,6	102,0			
IZBI	10,0	2.(15.9.95)	104,5		27.9.	103,5	105,0			
Tečajnica izvenborznega trga ST. 188/95- 4. 10. 1995												
Vrednost. papir		obr. n.div.	ex kupon-št.da[(3)	enotni tečaj	% sprem	datum	povpias	pumi«	Max.	[me	prav] km	
Hjijuanf		T7fT5										
GEAR				3.465	13,23	4.10.	3.350	3,850	3.800	3.250	1	1.040 1	
GRDO		200	(7)(30.6.95.)	5.220		4.9.	4.600					
HJR0		55	(1.6.95)	3.640		2.10.	3.000	3.440				
ER				2.21	,04-	4.10.	2.026	2.290	2.299	2.299	1	115
RDR0			(15.6.95)	10.19		2.10.	10.000	12.000				
RGSR				583,4	1,28	4.10.	582,0	594,0	595,0	582,0	409	
			luijirm									
ALDP				2.10		4.10.	1.950	2.350	2.000	2.000		8
HBP0		320	(1.6.95)	3.044	1,45	4.10,	2.875	3.050	3.050	3.000	i	ill
OH							25.000					
KBPP				25.894	1,44-	4.10.	25.020	26.800	26.400	24.510	1.450	
RGPO			(6)	955,5		29.9.	851,0	900,0				
IMG		31	(25.5.95)	5.21	1,36	4.10.	5.200	5.600	5.200	5.200		47
		iraa										
LOK		10,0	6.(1.4.95)	102,OA	,01-	4.10.	100,1	102,9	102,0	102,0	606 I	
MLJ0		10,0	6.(1.4,95)	102,5A	,49	4.10.	100,7	103,0	102,5	102,5		96
OSMO		10,0	4.(1.9.951	102,0		21.9.	96,0	102,0				
OLSO		10,0	4.(1.10.94)	101,OA	,04-	4.10.	m,8	103,0	101,1	101,0	2.315	
ONM		11,0	3.(1.9.95)	102,OA	,44-	4.10.	102,0	103,2	102.5	102,0	449	
OPO		10,0	7.(1,8.95]	101,5		19.9.	96,0	102,5				
UBKK		8,50	2,(15.4.95)	11,0		14.9.	80,0	110,0				
mo		10,0	3.(1.4.95)	105,3		22.9.	102,0	104,2				
												■	■
									M			1
ho dnemi (v SIT)												
BO dnemi (v SIT)												
120 dnevni (v SIT)				94,1		19.4,						
			riTHaunt	TTiliTiTT								
|BSB3breznak.bona(1.12.95)				97,OA	,71-	4.10.	96,6	97,5	97,0	97,0	970	
Mehak, bona (v SIT) NBS2				15.01A	1400,0	4.10.	605,0	4.500	15.000	15.000	180	
Mehak, bona (v SIT) NBS3				4.470	4,77-	4.10.	4.551	4.648	4.648	4.302	7.827	
				Sliki								
BMT5				101,4		4.9.						
BMD5				97,6		29.9.	96,0					
BM5												
BVT5				11,9		10.8.						
BES				95,9		4,9.						
BV5												
SBI	4.10.95|					prejšn	i	d T			i%“i	
	1 .^U3,UU					T.19U	Zb	1^4	|		1 ,U8 |		
BIO	4.10.95				prejšnji			d T	1	d%		
	106,05				1 05,8 Z			U,1ti		U,1 z		
Vse pavice pridržane. Op: Obv„ komer, in blagaj. zapisi kotirajo v odst(osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v SIT; obv. kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritm. sredine; (0) - izkoriščena dav. olajšava; A - aplikacijski tečaj: ooraii posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgov.; * - dosezana 1 »odstotna dnevna sprememba tečaja; ‘ * - dosez. 30odstotna omejitev-trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSll, SKBl, OZG. PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti lenega; (l}-za leto 1994 div. ni bila izplačana; (2)-izplaicilo vmesne dividende, (3}obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo lelega; (4>kupon. ki je zapadel 1.6.95, ni bil izplačan; (5)od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za L93; (6)-uvedba postopka prisilne poravnave dne 23.4.1995; (7)-dan izplačila dividende; (8)-dividenda se nanaša na nedeljeno delnico; (I0)o dividendi do odločala skupšC. delničarjev, ohr. m. - obrestna maa (obveznice); div. -di-videnta (delnice) v SrT, Ce ni navedeno dmgace; max.jnin-najvišji oz. najnižji tečaj doloC. vrednostnega papirja;
VREDNOST DOLARJA V SVETU
04.10.1995 ob 18. uri	valuta	tekoči		najvišji	najnižji
		nakupni prodajni			
NEMČIJA	marka	1.4320	1.4325	1.4382	1.4313
JAPONSKA	jen	100.60	100.70	101.20	100.50
V. BRITANIJA	funt	1.5834	1.5844	1.5845	1.5790
ŠVICA	frank	1.1500	1.1510	1.1555	1.1500
FRANCIJA	frank	4.9520	4.9570	4.9680	4.9461
NIZOZEMSKA	gulden	1.6030	1.6040	1.6100	1.6027
ITALIJA	lira	1608.00	1609.50	1613.50	1608.00
BELGIJA	frank	29.470	29.490	29.625	29.450
AVSTRIJA	šiling	10.0900	10.0940	10.1500	10.0870
ŠPANIJA	pezeta	123.70	123.78	124.20	123.60
ŠVEDSKA	krona	6.9364	6.9339	6.9880	6.9345
NORVEŠKA	krona	6.2900	6.2930	6.2895	6.2895
DANSKA	krona	5.5595	5.5525	5.5790	5.5655
FINSKA	marka	4.2908	4.2958	4.3180	4.2881
PORTUGALSKA eskudo		149.98	149.10	150.90	149.80
IRSKA	funt	1.6149	1.6168	1.6170 "	1.6090
GRČIJA	drahma	233.19	233.00	234.96	233.09
KANADA	dolar	1.3306	1.3311	1.3338	1.3272
AVSTRALIJA	dolar	0.7630	1.7635	0.7692	0.7610
EVROPA	ECU	1.2924	1.2931	1.2925	1.2875
zlato		382.70	383.20		
srebro		5.33	5.30		
			
4. OKTOBER 1995	v LIRAH		
valuta	nakupni	, srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1612,800	—
ECU	—	2080,190	—
nemška marka	—	1122,730	—
francoski frank	—	325,160	—
funt Šterling	—	2549,030	—
holandski gulden	—	1002,740	—
belgijski frank	—	54,602	
španska pezeta	—	13,006	—
danska krona	—	289,400	—
irski funt	—	2600,480	—
grška drahma	—	6,895	—
portugalski escudo	—	10,728	—
kanadski dolar	—	1210,360	—
japonski jen	—	15,949	—
švicarski frank	—	1396,480	—
avstrijski šiling	—	159,540	—
norveška krona	—	255,800	—
švedska krona	—	231,890	—
finska marka	—	374,720	—
avstralski dolar	—	1234,110	—
		
4. OKTOBER 1995	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	9,9000	10,4000
kanadski dolar	7,4000	7,8000
funt šterling	15,6500	16,4500
švicarski frank	859,0000	891,0000
belgijski frank	33,5000	34,8000
francoski frank	199,5000	207,5000
holandski gulden	616,0000	640,0000
nemškd merka	690,6000	716,6000
italijanska lira	0,6120	0,6460
danska krona	177,0000	185,0000
norveška krona	156,0000	163,0000
švedska krona	141,2000	147,8000
finska marka	229,0000	239,0000
portugalski escudo	6,6300	6,9700
španska peseta	7,9800	8,4200
japonski jen	9,7000	10,2000
slovenski tolar	8,10	8,60
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
NAPOVEDI PRIREDITEV
Četrtek, 5. oktobra 1995
	
SLOVENIJA	
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Veliki oder
Danes, 5. oktobra, ob 17. in 20. uri gostuje Augsburger Puppenkiste z marionetnim programom kabaretnih in glasbenih točk. Predstava je namenjena otrokom in odraslim. Vabljeni!
Petek, 6. oktobra, ob 17. uri: J. Jurčič - S. Makarovič - M. Herzog: KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI, za izven.
Gledališka blagajna je danes odprta med 11. in 12. in eno uro pred predstavo, informacije ob istem času na telefonski številki 061/314-962, mobitel 0609/633-073.
SNG LJUBLJANA
Mala drama
Petek, 6. oktobra, ob 20. uri: Aldo Nicolaj: PRVA KLASA, za izven.
Rezervacije in prodaja vstopnic pri blagajni Drame, od 10. do 13. in od 18. do 20. ure, telefon: 061/221-511.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
H. H. Gudmundsdottir:
JAZ SEM MAESTRO:
Danes, 5. oktobra, za abonma RED O in izven. Jutri, 6. oktobra, za abonma RED V in izven. Sobota, 7. oktobra, za izven in konto. Nedelja, 8. oktobra, ob 21. uri:
B. Kobal - G. Lešnjak: DOMOVINA, LJUBEZEN MOJA, za izven.
Studente obveščamo, da bomo vpisovali študentske abonmaje za sezono. 1995/96 od 2. do 6. oktobra od 10. do 12. ure pri blagajni MGL. Vabljeni!
Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 10. do 12. ure in eno uro pred predstavo-pri blagajni MGL. Tel: 061/210 852.
SNG MARIBOR Drama
Vnovič si lahko v treh zaporednih večerih ogledate predstavo LA DIVINA COMME-DIA v režiji Tomaža Pandurja.
Predstave bodo:
Inferno - petek, 6. oktobra, ob 19.30
Purgatorio - sobota, 7. oktobra, ob 20. uri Paradiso - nedelja, 8. oktobra, ob 20. uri.
Gledališka blagajna je odprta: v ponedeljek od 10. do 17. ure, od torka do petka od 10. do 19. ure. V soboto od 10. do 13. ure in-dve uri pred predstavo. Ob nedeljah in praznikih samo dve uri pred predstavo. Rezervacije po telefonu: 062/221-206.
KULTURNI DOM ŠPANSKI BORCI
Petek, 6. oktobra, ob 20. uri: W. Shakespeare: SEN KRESNE NOGI. Predstava, v kateri nastopajo ljubljanski dijaki, je v angleškem jeziku.
Sobota, 7. oktobra, ob 16. uri: Josip Jurčič -Jurij Souček: KRJAVLJEVE DOGODIVŠČINE, monodrama po predlogi Desetega brata o vaškem posebnežu Krjavlju in njegovih peripetijah.
SLOVENSKA BISTRICA Petek, 6. oktobra, ob 20. uri: premiera Ivan Cankar: HLAPCI, v izvedbi DPD Svoboda Slovenska Bistrica.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI,
danes, 5. oktobra, ob 19.30 za abonma ČETRTEK in izven.
Prodaja vstopnic: od 10. do 12 ure in uro-pred začetkom predstav pri gledališki blagajni (vhod z Glavnega trga); informacije po tek: 064/222-681.
CANKARJEV DOM
Danes, 5. oktobra, ob 22. uri: BETONTANC (Alma Blagdanič,-Igor Dragar, Janja Majzelj, Ivan Peternelj, Blažka Mueller,
Branko Potočan, Matej Recer) - KNOW-YOIUR ENEMY!, režija Matjaž Pograjc (na sliki), produkcija Gledališče Glej.
OTROŠKI MUZEJ CELJE
Danes. 5. oktobra, ob 10., 11. in 16.30: priredba znane Grimmove pravljice RDEČA KAPICA v izvedbi ljubljanskega Lutkovnega gledališča FRU - FRU.
Nocoj ob 20. uri v KUD France Prešeren
Zijah A. Sokolović
monodrama
GLUMAC... JE GLUMAC... JE GLUMAC.
[Cj
SLOVENIJA
CANKARJEV DOM. LJUBLJANA
Danes in jutri, 5. in 6. oktobra, ob 19.30: Oranžni abonma I. in II. - ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent MARKO LETONJA, solistka ANGELINA REAUX, mezzosopran. Program: Mihelčič - Vrnitev v tišino (krstna izvedba), Bernstein - Simfonija št. 1, Jeremija, Simfonični plesi iz West Side Story, Weill - Newyorška suita.
V petek, 6. oktobra, ob 19.30 v dvorani Slovenske filharmonije: ZVOKI ŠESTIH STRUN - Roberto Aussel, kitara. Program: F. Kleynjans, R. Dyenš, L. Brouvver, M. Ponče, A. Barrios, A. Pi-azzolla.
Sobota, 7. oktobra, ob 19. uri: ponovitev SLAVNOSTNEGA KONCERTA pianistke Dubravke Tomšič Srebotnjak. Program: W. A. Mozart, M. Ravel, F. Chopin.
Ponedeljek, 9. oktobra, ob 19.30: dobi-
tnica številnih mednarodnih nagrad
IRENA CHRIBKOVA, orgle.
KRANJ
Danes, 5. oktobra, bo ob 21. uri v diskoteki Ragtime koncert metal glasbe. Nastopa zasedba NOXIRE: Sir Nox, kitara, Dr. Ash U, bobni, spremljevalni vokal, Mr. Robert, kitara, in Palucci,-bas, glavni vokal.
LJUBLJANA
Danes, 5. oktobra, ob 10. uri bo v dvorani kina Union koncert Orkestra slovenske policije. Dirigent Milivoj Sur-bek.
Danes, 5. oktobra, ob 19. uri v Modrem salonu Grand hotela Union: ZVOKI MLADIH V UNIONU: Vilma Zalaznik, violina, in Hinko Haas, klavir. Spored: J. Brahms - Scherzo v g-molu, C. Franck - Sonata za violino in klavir v A-duru, P. I. Čajkovski - Valse - Scherzo.
ŠKOFJA LOKA
Danes, 5. oktobra, bo ob 19. uri v kapeli Pustalskega gradu koncert klasične glasbe. Nastopata Michael Grube, violina, in Igor Dekleva, klavir. Program: J. S. Bach - Ciaccona, G. Faure -Berceuse, J. Massenet - Meditacija Thais, N. Paganini - Dva capriccia, M. Ravel - Skladba v formi Habanere, I. Dekleva - Prividi in sanje, N. First -Something wild, P. de Sarasate - Car-men - fantazija.
TOLMIN
Jutri, 6. oktobra, bo ob 19. uri v župnijski cerkvi v Tolminu SLAVNOSTNI KONCERT, posvečen skladatelju Matiji Bravničarju. Izvajalci: Aci Bertoncelj,, klavir, Eva Novšak-Houška, mezzosopran, Mojca Pucelj, klavir, Fedja Rupel, flavta, Slavko Goričar, klarinet, Božidar Tumpej, fagot, Dejan Bravničar, violina. Vstop je prost.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom - Slovensko stalno gledališče
Jutri, 6. t. m., ob 20.30 (red A) premiera Ai-shilove tragedije »Sedmerica proti Tebam« v prevodu Alojza Rebule. Režija Mario Uršič. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona 1995 Jutri, 6. t. m., in v soboto, 7. t. m. koncert posvečen skladatelju Pietru Mascagniju. Nastopil bo zbor in orkester gledališča Verdi pod vodstvom Tiziana Severinija.
Do 12. t.m. so pri blagajni gledališča Verdi na razpolago novi abonmaji in eventualne rezervacije preostalih prostih mest. Abonmaje delijo tudi po šolah, na univerzi in raznih podjetjih. Gledališče Cristallo - La Contrada V soboto, 7.1. m., ob 20.30 premierska predstava narečne komedije »UnTsotta nel giar-dino« Nini Perno in Francesca Macedonia.
Nastopajo Ariella Reggio, Orazio Bobbio, Gianfranco Saletta in Mimmo Lo Vecchio. Režija Francesco Macedonio.
Abonmaje za novo gledališko sezono lahko dobite pri blagajni gledališča, pri UT AT v Galeriji Protti, pri podjetjih, šolah in na univerzi. Gledališče Rossetti
Abonmaje za novo gledališko sezono lahko dobite pri blagajni gledališča (samo ob delavnikih 8.30-19.30), v Galeriji Protti (ob delavnikih 8.30-12.30,16-19), pri podjetjih, šolah in na univerzi. Do 12. t. m. lahko potrdite stalne sedeže.
Sv. Ivan - Bivša umobolnica V soboto, 7. t. m., pa bodo uprizorili igro »Storia di Augusta«. Prireditev prirejajo v okviru projekta Meje, ki sta ga zastavila Deželni center za mentalno zdravje in združenje »Franco Basaglia«.
KOROŠKA
CELOVEC: V Mestnem gledališču bo danes, 5. t m., ob 19. uri premiera drame »Tri sestre« (Drei Schvvestem).
Jutri, 6. t. m., ob 19.30 operi »Cavalleria rushcana« in »Pagliacci«.
BELJAK: Studijski oder: v ponedeljek, 9. L m., ob 20. uri W. Siegmund »Eine Liebe im Krieg«. VELIKOVEC: v mah dvorani na gradu prirejata
SPD Lipa in univerza Celovec v soboto, 7. tm. ob 19.30 predstavitev filma »Barbara, Lucija, pomoj -Barbara, Lucija, hilf«.
SELE: v gostilni Terki bo v soboto, 7. t m., ob 20. uri koncert »Rož-Podjuna-Zila«. Nastopajo MePZ Gorjanci, MZ Podjuna, družina Zvvitter, kvartet z Vinske gore in MoPZ Trta.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
ZGODOVINSKI DOGODEK
XX. STOLETJE, CAS SLOVENCEV (Slovenska kronika 20. stoletja)
Zgode in nezgode, padce in vzpone, velike in male dogodke Slovencev Vam bosta v četrtek, 5. oktobra, ob 19. uri v Viteški dvorani Mariborskega gradu predstavila dramski igralec ROMAN KONČAR in
zgodovinar
dr. MARJAN DRNOVŠEK. Srečanje z njima bosta z živo besedo dopolnila gospa MAGDALENA TOVORNIK in
profesor BRUNO HARTMAN. Sodelovali bodo tudi glasbeniki Srednje glasbene Sole Maribor.
lOME
DRUŠTVO ZA ZMLATO SRCA Pi OŽIIJA SLOmfljt
iiotiwi*n e s a t t » <• in n a i i o *
Mednarodna razstava VSE O SRCU
Ljubljana, Cekinov grad, od 10. oktobra 1995 do 14. januarja 1996
Videli boste:
-	razvoj srca od najmanjših živali do člove-
ka
-	načine zdravljenja srca in ožilja od zače-
tkov do najmodernejših metod - vse o dejavnostih tveganja: kajenju, visokem krvnem tlaku, debelosti, nepravilni prehrani, premalo gibanja, stresu
-	srce v literaturi, poeziji, slikarstvu in ki-
parstvu
- srce v ljudski umetnosti. Razstava je odprta vsak dan, razen ponedeljka, in sicer od 10. do 18. ure.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST	vec, Janko Prunk in Paolo G. Parovel od izidu
Avditorij Muzeja Revoltella	knjig »Serbi, Sloveni e Croati« J. Pirjevca in
V sredo, 11. t.m.. ob 18. uri ciklus »Trikrat v sre-	»Breve storia degli Sloveni« J. Prunka,
do ob slovenski izvirnosti«: Slovenski značaj: po-	Muzej Revoltella- Umetnost Video TV
gledi iz zgodovine. Sodelovali bodo Jože Pirje-	Do 15. t m, bo na ogled mednarodni pregled video filmov.
	
SLOVENIJA	FJK
CANKARJEV DOM
V	Mali galeriji je do 20. oktobra na ogled fotografska razstava Kumbhu mela Smiljana Šiške in Boruta Sraja.
V	Galeriji CD bodo nocoj ob 20. uri odprli razstavo CHRISTO in JEANNE-CLAUDE: projekti 1961-1995. (obiskovalcem se opravičujemo in opozarjamo, da je otvoritev danes, in ne včeraj, kot se nam je pomotoma zapisalo) GALERIJA KAPELICA
V	galeriji je do 10. oktobra na ogled instalacija Voyager Davida Bizovičarja.
MALA GALERIJA. Slovenska 35
V	galeriji je na ogled razstava slik nemškega umetnika Imija Knoebla.
NARODNI MUZEJ. Prešernovo 20
Na ogled je razstava Gotika v Sloveniji - Svet predmetov. Danes ob 18. uri bo po razstavi vodil Tomaž Nabergoj.
GALERIJA KRKA. Dunajska 65
V	galeriji do 7. oktobra razstavlja nizozemski slikar Kees van Eyck.
GALERIJA ŠKUC
V	galeriji je na ogled samostojna razstava mladega fotografa Tomaža Gregoriča.
GALERIJA ILIRIJA. Tržaška 40
V	galeriji je na ogled razstava makedonskega umetnika Goceta Kalajdžiskega Ikone.
LIKOVNO RAZSTAVIŠČE RIHARD JAKOPIČ. Slovenska 9
Nocoj ob 20. uri bodo na razstavišču predstavili knjigo in odprli razstavo Pisemski papirji, znaki, logotipi.
LASKI DVOREC. LAŠKO
V	dvorcu je na ogled razstava risb, stripov in slikanic Mikija Mustra.
POKRAJINSKI MUZEJ. MURSKA SOBOTA
Na ogled je arheološka razstava AVARI NA JUGOZAHODNEM MADŽARSKEM. Razstava bo na ogled do 20. novembra.
GALERIJA BOŽIDAR JAKAC. KOSTANJEVICA NA KRKI
V	grajski cerkvi galerije je predstavljeno življenjsko delo akademskega kiparja Staneta Jarma.
GALERIJA BELVEDERE. BLED
V	galeriji je na ogled razstava Zvezda in Ode-on pijeta kavo v Titovi Čajnici Petre Varl Simončič.
RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ. MARIBOR
V	salonu je na ogled pregledna razstava del nemškega velikana konceptualne umetnosti Hermanna Glocknerja.
GALERIJA EGURNA. Gregorčičeva 3
V	galeriji je na ogled razstava Palčki kiparke in docentke na Pedagoški akademiji v Ljubljani Dragice Čadež.
GAlfRUA VODNIKOVA DOMAČIJA Vodnikova 65
Danes ob 18. uri bodo v galeriji odprli razstavo akademskega slikarja Maria PetriCa in akademske kiparke Štefke Košir Petrič. Na otvoritvi bo nastopila harfistka Mojca Zlobko, (na sliki: S. PetriC-iz skupine plastik Nevesta)
TRST
Gledališče Miela Jutri, 6. t. m., ob 20.30 - koncert madžarske glasbene skupine Ando drom, ki bo izvajala cigansko glasbo. Koncert organizira Romski odbor Rom Sinti dežele F-Jk in Zadruga Bonavventura. Vstop prost.
V nedeljo, 8. t. m., ob 11. uri koncert Riccarda Zadre. Koncerte, osem nedeljskih glasbenih matinej, je organiziralo gledališče Verdi v sodelovanju z Zadrugo Bonavventura in bodo trajali do 17. decembra. Nastopilo bo osem mladih že uveljavljenih pianistov, ki bodo izvajali Beethovnove sonate. Vstopnice so na razpolago pri blagajni Dvorane Tripcovich po 10.000 lir za koncert, medtem ko abonma stane 50.000 lir.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Muzej Revoltella-Galerija modeme umetnosti (Ul. Diaz 27):
do 15.t. m. razstavlja James Rosenquist.
Palaca Costanzi: do 5.11. bo na ogled razstava »Od gosenice do metulja: na poti ponovnega odkrivanja sveta žuželk«. Urnik: vsak dan 9-13, 16-20, ob nedeljah samo zjutraj.
Galerija Art Light Hall: danes, 5. trn.,ob 18.00 odprtje razstave risb umetnika Roberta Bertoluccija. na ogled bo do 28. t.m. vsak dan razen ponedeljkov in praznikov od 18.00 do 22.00.
Miramarski park- Konjušnica: do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. Dvorana Krožka Generah-Trg Duca degli Abruzzi 1: še jutri, 6. L m., je na ogled razstava albanskega slikarja in kiparja Gavrih Pritfuli. GORICA
Kulturni dom: do 8. t. m. razstavlja slikar Jona Gal Planinc iz Ljubljane. V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di frontiera«. Galerija Katoliške knjigarne: do 28. t. m. razstavlja akademski slikar Krištof Zupet.
ŠTANJEL
Galeriji Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-19 (razen
ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12,14-19.
PASSARIANO
V Vili Manin bo do 10.12 odprta razstava o Pier Paolu Pasoliniju.
KOROŠKA
CELOVEC
Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. t. m. Kunstforum (Villacherstrasse 8/II): do 14. t. m razstavlja Ahmet Oran. Galerija Freund: razstavlja Johannes Zechner.
Evropska hiša: kiparski simpozij Krastal-Celovec.
HiSa umetnikov: do 7. t. m. je na ogled razstava T. VVoschitza. Galerija Ars temporis: razstavljata Vlastnnila Teske in Angele Hiibel. PLIBERK
Do 14. t. m razstavlja VVerner Berg.
TINJE
Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVernerja Berga.
SPITAL OB DRAVI
Grad Porcia: do 15. t. m. bo na ogled razstava »50 let Akademije za likovno umetnost v Ljubljani«
KOLESARSTVO / SVETOVNO PRVENSTVO V KOLUMBIJI
Miguel Indurain osvojil svoj prvi svetovni naslov v karieri
Prepričljivo je zmagal v posamičnem kronometru - Srebro je osvojil Španec Oiano, bron pa Nemec Peschel - Slovenec Pintarič na 26. mestu
TUNJA - Petkratni zmagovalec Touir de France Mi-guel Indurain je konCno osvojil tudi svoj prvi naslov svetovnega prvaka. To mu je ^Pelo na posamičnem kro-nornetru, Id je bil na svetovjih prvenstvih letos Sele drugič na sporedu. Za 43 kilometrov dolgo progo med gorami kolumbijskih Andov °d Paipe do Tunje je Spanec Potreboval petipetdeset mi-nut in pol in je bil za skoraj 50 sekund hitrejši od rojaka Abrahama Olama. Tretje niesto je dokaj presenetljivo osvojil Nemec Uwe Peschel, ® Pa je za Indurainom zaostal že več kot dve minuti.
. Bask je štartal kot zadnji j1 že kmalu je bilo jasno, da op na koncu brez težav sla-vh> saj je imel že po polovici Proge več kot 40 sekund Prednosti pred Olanom. Indurain je tako osvojil svojo Prvo zlato medaljo na svetovnih prvenstvih, najbližji naslovu je bil leta 1993 ko je v cestni vožnji osvojil srebrno kolajno. Svetovni naslov na kronometer bi moral braniti Britanec Chris Board-man, ki pa zaradi poškodbe na svetovnem prvenstvu ne sodeluje.
Španski šampion je na novinarski konferenci po dirki povedal, da je z misli-nu že usmerjen v francoski Bordeamc, kjer bo skušal izboljšati svetovni hitrostni rekord Tonyja Romingerja.
Edini slovenski kolesar, 30-letni Robert Pintarič, je dosegel 26. mesto (+6:35), in tako ni izpolnil olimpijske norme. Pintarič bi za to moral premagati najmanj tretjino od 64 nastopajočih kole-sarjev, moral bi biti torej Uvrščen pet mest višje. Kljub temu pa ni razočaral, saj je Premagal nekaj odličnih kolesarjev, med njimi profesionalce Francoza Pascala Lan-neja, Nizozemca Franca Maasna, Švicarja Alexa Bu-
churja in oba avstrijska kolesarja. Pintarič je prehitel tudi dva letos zelo uspešna evropska specialista za kronometer Rusa Dimitrija Seduna in Ukrajinca Sergeja Gončare-va, za nameček pa močno izboljšal lanski uvrstitvi slovenskih kolesarjev na SP na Siciliji - Papeža (41.) in Stan-glja (43.). Po dirki je Pintarič izjavil: »Proga je bila zelo težka, namenjena predvsem gorskim specialistom. Močan veter me ni preveč motil, imel pa sem težave z dihanjem, ker je'bila od Starta do cilja razlika v nadmorski višini 300 metrov (2500 metrov do 2800 metrov). V drugem delu proge sem se počutil bolje, zato sem tudi nekoliko pospešil.«
Vrstni red posamičnega kronometra na svetovnem prvenstvu: 1. Miguel Indurain (Spa) 55 minut, 30 sekund in 4 desetinke (po-
prečna hitrost 46, 480km na uro); 2. Abraham Oiano (Spa) 56:19.1; 3. Uwe Pe-schel (Nem) 57:33.9; 4. Du-van Ramirez (Kol) 58:42.6; 5. Igor Bončovkov (Mold) 59:03.6; 6. Erik Breukink (Niz) 59:12.3; 7. Zenon Ja-skula (Pol) 59:12.7; 8. Mike Engleman (ZDA) 59:21.0; 9. Maurizio Fondriest (Ita) 59:26.8; 10. Jan Karlsson (Sve) 59:44.2; 11. Brett Den-nis (Avs) 1.00:07.3; 12. Thierry Marie (Fra) 1.00:07.7; 13. Arturas Ka-sputis (Lit) 1.00:08.0; 14. An-drea Chiurato (Ita) 1.00:14.8; 15. Steve Hegg (ZDA) 1.00:17.4; 16. Deane Rogers (Avs) 1.00:23.1; 17. Javier Zapata (Kol) 1.00:33.4; 18. Rolf Aldag (Nem) 1.00:50.9; 19. Peter Nielsen (Dan) 1.01:00.6; 20. Rouslav Ivanov (Mold) 1.01:07.6...26. Robert Pintarič 1.02:05 (Slo).
Miguel Indurain je bil včeraj brez prave konkurence (AP)
_________ŠAH / BOJ ZA SVETOVNI NASLOV PCA__________
Dvoboj je praktično že odločen
Kasparov spet zmagal in ima zdaj že tri točke naskoka pred izzivalcem Anandom
NEW YORK - Ruski velemojster in branilec naslova svetovnega poklicnega šahovskega prvaka Gari Kasparov je v New Vorku v 14. partiji zabeležil še četrto zmago in po točkah vodi že z 8.5:5.5. Kasparov je izzivalca Indijca Vi-svvanathana Ananda k predaji prisilil v 41. potezi po več kot štirih urah igre. Kasparov do končnega cilja - ubranitve naslova svetovnega prvaka - potrebuje le še 1.5 točke iz šestih partij. Kasparov je imel tokrat bele figure in je znova začel otvoritev s kraljevim kmetom, Anand pa je prvič v dvoboju uporabil skandinavsko obrambo.
V zanimivem dvoboju je 25-let-ni Indijec izvedel nekaj zelo obetavnih potez. Oba tekmeca sta zaradi zapletene partije prišla v ča-
sovno stisko. Kmalu po prvi kontroli časa se je Anand znašel v zmagovalnem položaju, vendar je bil tudi sam v časovni stiski, saj je na njegovi uri ostalo samo še pet minut, in izzivalec je s tem izgubil svojo prednost. Kmalu se je tehni-ca prevesila na drugo stran. Kasparov je prevzel nadzor nad igro in ga v 41. potezi s trdnjavo prisili k predaji. Po dveh zaporednih zmagah tokrat Kasparov ni analiziral položaja, temveč svojega nasprotnika: »Menim, da je Anand prišel v New York preveč motiviran in pripravljen. Je velik igralec, odličen je v prosti in intuicijski igri. Njegov štab je Ananda pripravljal na mojo igro, namesto da bi mu dopustil, da igra po svojih najboljših močeh.«
Potek 14. partije: beli Kasparov - črni Anand (skandinavska obramba): 1. e4, d5; 2. exd5, Dxd5; 3. Sc3, Da5; 4. d4, Sf6; 5. Sf3, c6; 6. Se5, Le6; 7. Ld3, Sbd7; 8. f4, g6; 9. 0-0, Lg7; 10. Khl, Lf5; 11. Lc4, e6; 12. Le2, h5; 13. Le3, Td8; 14. Lgl, 0-0; 15. Lf3, Sd5; 16. Sxd5, exd5; 17. Lf2, Dc7; 18. Tel, f6; 19. Sd3, Tfe8; 20. b3, Sb6; 21. a4, Sc8; 22. c4, Df7; 23. a5, Lf8; 24. cxd5, cxd5; 25. Lh4, Sd6; 26. a6, b6; 27. Se5, De6; 28. g4, hxg4; 29. Sxg4, Lg7; 30. Tc7, Se4; 31. Se3, Lh3; 32. Tgl, g5; 33. Lg4, Lxg4; 34. Dxg4, Dxg4; 35. Txg4, Sd6; 36. Lf2, Sb5; 37. Tb7, Te4; 38. f5, Txg4; 39. Sxg4, Tc8; 40. Td7, Tc2; 41. Txd5, predaja Ananda -1:0.
ŠPORTNA GIMNASTIKA / SVETOVNO PRVENSTVO NA JAPONSKEM
Po obveznih vajah presenetljivo vodijo Japonci, Slovenci razočarali
SABAE - Na 31. svetovnem prvenstvu v gimnastiki na Japonskem sta tako moška kot ženska konkurenca končali nastope v obveznih vajah. Medtem ko v ženskem delu nekako po pričakovanju vodi Romunija pred ZDA in Rusijo, pa so v moškem delu presenetljivo prvi domačini Japon-ci pred Kitajci in Američani, v ozadju pa so se razvrstile favorizirane reprezentance Ukrajine, Bolgarije, Belorusije in Rusije. V posamični konkurenci je nastopila tudi slovenska trojica in razočarala. Med 210 tekmovalci je najboljši Aljaž Pegan na 101. mestu, Dejan Ločnikar je 119., Blaž Puljič pa 137.
Presenečenja so se včeraj kar vrstila. Poznaval-Cl Športne gimnastike so pričakovali večje spremembe v moškem ekipnem delu, saj so menili, da so Rusi, Belorusi, Ukrajinci, Bolgari in Nemci bolje pripravljeni. Se najbolje so se odrezali Uk-mjinci, ki so se uvrstih na peto mesto, Nemci - lani po obveznem delu celo drugi - so šesti, Bolgari sedmi, Belorusi osmi, svetovni podprvaki Rusi Pa so s komaj enajstim mestom največje razočaranje. Za nameček so imeh zelo strog kriterij še sodniki, ki so v nasprotju z dosedanjimi prvenstvi zadnji dan v obveznih vajah običajno delili nekoliko višje ocene. Med drugim so bili Belorusi zaradi tega denimo oškodovani na krogih. Ne glede na vse zaplete pa so v vodstvu Japonci, ki so izkoristih slabšo pripravljenost drugih repre-
zentanc.
Presenečenj ni manjkalo niti v posamični konkurenci. Svetovni prvak Belorus Ivankov je končal obvezne vaje na 61. mestu, vodi pa Kitajec Xiaoshung Li pred Japoncem Hikarujem Ta-nako in Belorusom Vitalijem Serbom. Smola se je držala tudi prvega favorita prvenstva, Rusa Alekseja Nemova, ki je po prvem delu na 96. mestu.
Skromno je nastopila tudi slovenska trojica. Aljaž Pegan je tik pred tekmo ugotovil, da je ostal brez paščkov za kroge, živčno začel na drogu, naredil večjo napako in ostal brez pomembnih točk. Z drugimi nastopi je bil evropski prvak na drogu kar zadovoljen. Ločnikar je bil slab predvsem na parterju in krogih. Najbolj razočaran po tekmovanju pa je bil Blaž Puljič, ki si še ni povsem zacelil poškodbe, ki jo je staknil v finalu mnogoboja na univerziadi na Japonskem, in je zato tudi nekoliko slabše pripravljen.
Veliko mirneje poteka prvenstvo v ženski konkurenci. Ekipno vodi branilka naslova Romunija pred ZDA in Rusijo, v posamični konkurenci pa Romunka Gina Gogean pred Rusinjo Dino Kočetkovo in Američanko Shannon Miller. Velja omeniti vrnitev Svetlane Boginskaje, ki živi in trenira v ZDA, nastopa pa za Belorusijo in je po obveznih vajah na 14. mestu.
Danes bodo dekleta in fantje nadaljevali z obveznimi vajami. Končne odločitve pa bodo pri
fantih v ekipnem delu znane jutri, pri dekletih pa v soboto. Danes bosta nastopila tudi Aljaž Pegan in Dejan Ločnikar, Blaž Puljič pa se je nastopu zaradi poškodbe rame odpovedal.
Izidi po obveznih vajah: moški - ekipno: 1. Japonska 282.060, 2. Kitajska 282.048, 3. ZDA 280.336, 4. Romunija 279.974, 5. Ukrajina 279.274, 6. Nemčija 278.622, 7. Bolgarija 278.174, 8. Belorusija 278.061, 9. Južna Koreja 277.661, 10. Francija 277.225; posamično: 1. Li Xiaoshuang (Kit) 56.987, 2. Hikaru Tanaka (Jap) 56.800, 3. Vitalij Serbo (Blr) 56.674, 4. Daisuke Nišikava (Jap) 56.661, 5. Josiaki Hatakeda (Jap) 56.512, 6. John Roethlisberger (ZDA) 56.500, 7. Andreas VVecker (Nem) 56.461, 8. Jordan Jovčev (Bol) 56.412, 9. Nistor Sandro (Rom) 56.337, 10. Rustan Karipov (Ukr) 56.312; ženske - ekipno: 1. Romunija 192.570, 2. ZDA 191.722, 3. Rusija 191.408, 4. Kitajska 190.819, 5. Ukrajina 189.033, 6. Španija 188.494, 7. Francija 187.483, 8. Belorusija 185.893, 9. Madžarska 184.745,10. Japonska 183.430, 11. ItaMja 183.308; posamezno: 1. Gina Gogean (Rom) 38.799, 2. Dina Kočetkova (Rus) 38.762, 3. Shannon Miller (ZDA) 38.699, 4. Mo Huilan (Kit) 38.687, 5. Lavinia Milosovici (Rom) 38.650, 6. Lilija Podkdpajeva (Ukr) 38.562, 7. Do-minique Moceanu (ZDA) 38.536, 8. Jelena Groše-va (Rus) 38.437, 9. Alexandra Marinescu (Rom) 38.374,10. Jaycie Phelps (ZDA) 38.337.
NOVICE
Irvine prvič v Maranellu
MARANELLO (MODENA) - Novi voznik ferrarija Eddie Irvine je včeraj prvič obiskal Maranello. Poskusnih voženj ferrarija z novim motorjem V10 si ni mogel ogledati, ker je Larini že zaključil vožnjo. Irvine je bil nato na kosilu s predsednikom Ferrarija Luco di Montezemolom in Jeanom Todtom, nato pa je odpotoval v Palermo, kjer bo sodeloval na motociklističnem salonu.
Uwe Seeler predsednik Hamburga
HAMBURG - Nekdanji igralec nemške nogometne reprezentance Uwe Seeler je prevzel predsedniško mesto v svojem nekdanjem klubu Hamburgu, da bi ga potegnil iz globoke krize. Hamburg je trenutno na dnu bundeslige brez ene same zmage. Govori se, da naj bi sedanjega trenerja Benna Mohlmanna zamenjal nekdanji Hamburgov igralec Felbc Magath. 58-letni Seeler, ki so ga'navijači klicali »naš Uwe« je s 137 goli še vedno najboljši strelec Hamburga vseh časov.
Gascoine poškodovan
LONDON - Zaradi poškodbe stegenske mišice je moral včeraj Paul Gascoine odpovedati nastop v angleškem moštvu, ki bo prihodnji teden odigralo prijateljsko nogometno tekmo proti Norveški. Ga-scoigne, ki je dosegel prvi gol za Rangerse proti Mothervvellu (2:1 za Rangerse), je v drugem polčasu odšepal z igrišča. Menedžer Angleške nogometne zveze Terry Venables je dejal, da bodo o zamenjavi odločali danes.
Goosens izločil Costo
VALENCIA - V srečanjih prvega kroga teniškega turnirja v Valencii je za največje presenečenje poskrbel Belgijec Kris Goosens, ki je premagal petega nosilca Spanca Carlosa Costo z izidom 7:6 (8:6) in 6:0. Izidi 1. kroga: Sjeng Schalken (Niz) - Carlos Moya (Spa) 6:2, 6:2; Bohdan Ulihrach (Ceš, 7) -Emilio Alvarez (Spa) 6:3, 6:3; Alberto Costa (Spa, 3) - Gaston Etlis (Arg) 6:3, 6:3; Magnus Gustafsson (Sve) - Carl-Uwe Steeb (Nem) 6:2, 6:0; Felbc Man-tilla (Spa) - Oscar Martinez (Spa) 6:1, 6:3; Kris Goosens (Bel) - Carlos Costa (Spa, 5) 7:6 (6), 6:0; Gilbert Schaller (Avt, 2) - Frederik Fetterlein (Dan) 6:4, 6:1; Emilio Sanchez-Vicario (Spa) - Javier Sanchez-Vicario (Spa) 6:0, 6:7 (2), 6:2.
Nantes - Monaco 2:2 (0:0)
NANTES - Nogometaši Nantesa, francoski državni prvaki, in Monaca so v vnaprej odigranem srečanju 12. kroga francoske prve nogometne lige igrah neodločeno 2:2 (0:0). Vsi zadetki so bili doseženi v drugem delu. Domači so najprej povedli z avtogolom Thurama v 69. minuti, nakar je Monaco izenačil z golom Madarja v 72. minuti. Le minuto pozneje je najnevarnejši strelec pri Nantesu N'Doram z natančnim strelom z enajstme-bovke spet popeljal svoje moštvo v vodstvo, toda veselje domačih navijačev ni trajalo dolgo, saj je Madar v 83. minuti še enkrat zatresel mrežo in postavil tudi končni izid srečanja.
Rapid Dunaj drugič premagal Salzburg
DUNAJ - V prvi tekmi povratnega kola v 1. avstrijski nogometni ligi je vodeči dunjski Rapid z zmago nad Salzburgom še utrdil svojo prvo pozicijo na lestvici. Dunajčani so samo teden dni po zmagi na domačih tleh tudi v gosteh premagali vladajočega prvaka SV Casino Salzburg - tokrat kar s 3:0. Rapid Dunaj zdaj vodi s petimi točkami naskoka pred Sturmom iz Gradca (tokrat 3:1 proti LASK) in celo šest točk pred drugim graškim moštvom GAK ((2:0 proti Admira/VVacker). V hudi krizi se je znašel FC Tirol, kateremu v desetih kolih ni uspelo na tujem iztržiti eno samo točko. Pozitivno presenečenje prvenstva pa je novinec SV Ried, ki je slavil že četrto zmago in je na lestvici uvrstil še pred Salzburgom in dunajsko Au-strio. (Ivan Lukan)
Izidi 10. kola: Casino Salzburg - Rapid Dunaj - SV Casino Salzburg 0:3, Austria Dunaj - FC Tirol 1:0, SV Ried - Vonvarts Steyr 3:1, Sturm Gradec - LASK 3:1, Admira/VVacker - GAK 0:2.
Vrstni red: 1. Rapid Dunaj 23, 2. Sturm Gradec 18, 3. GAK 17, 4. LASK 16, 5. SV Ried 15, 16. SV Casino Salzburg 15, Austria Dunaj 14, 8. FC Tirol 13, 9. Admira/VVacker 9,10. Vonvarts Steyr 0.
Uspešen štart odbojkarjev Doba
CELOVEC - Močno pomlajeno moštvo Dob je v prvi tekmi državnega prvenstva v prvi avstrijski ligi poskrbelo za pravo senzacijo: varovanci novega trenerja Bojana Ivartnika so pred domačo publiko premagali lanskoletnega viceprvaka VVAT/ATV Kagran s 3:0 (15:4, 15:6, 15:13). Dobljeni so bili v vseh elementih boljši od nasprotnika, najboljši igralec v hali v Sentpavlu pa je bil Reinhard Schaumberger, igralec, ki je šele v letošnjem poletju vstopil v slovensko moštvo. Pred-tem je igral za štajerskega deželnega ligaša Steina-ch. Uspešno je bilo tudi drugo koroško moštvo v naj višji državni ligi: Hypo Celovec je v gosteh premagal novinca Union Steyr s 3:1. (IL.)
NOGOMET / EP »UNDER 21«
Hrvaška odločno na zmago, Italija se boji »sovražnega« okolja
Tekma bo danes ob 15.00 v Varaždinu
VARAŽDIN - Za današnje kvalifikacijsko srečanje EP mladih reprezentanc pod 21. letom bo stadion Varteksa v Varaždinu verjetno pretesen. Tolikšno je namreč povpraševanje po vstopnicah, saj je to, predvsem za hrvaško reprezentanco ključno srečanje. Za varovance trenerja Martina Novoselca je neobhodno potrebna le zmaga, kajti v tej skupini je stanje tako izenacno, da bi bil vsaki drugi rezultat za Hrvate usoden.
»Italijani imajo najboljšo obrambo na svetu, toda prepričan sem, da ne bodo igrali le obrambno. Tudi zanje bi bila zmaga še kako dobrodošla in bi jim na široko odprla vrata v finalni del tega prvenstva. Mi pa smo dobro pripravljeni in bomo dali vse od sebe. Fantje so zelo motivirani in prepričan sem, da bomo tudi uspeli,« je dejal hrvaški zvezni trener Martin Novoselac. »Zmaga proti Italiji bo naš prvi korak na poti do finalnega dela evropskega prvenstva. Nato bo treba premagati Slovence v Sloveniji,« je Se dejal Milan RapaiC, ki je v
tem prvenstvu dal dva zelo pomembna zadetka za Hrvaško proti Litvi v Zagrebu (2:0) in proti Ukrajini v Kijevu (1:1).
V italijanskem taboru se najbolj bojijo »sovražnega okolja«, ki bo danes na stadionu.
Za to naj bi bil v najveCji meri »kriv« predsednik italijanske nogometne zveze Matarrese, ki je vztrajal pri tem, da ni primemo, da bi »azzurri« igrali v državi, kjer divja vojna. Hrvati so mu zato zelo zamerili. Vsekakor sprejem, ki so ga bili včeraj deležni »azzurri« v Čakovcu, je bil veC kot dober.
Vprašanje pa je, kako bo danes na stadionu v Varaždinu?
POSTAVI
HRVAŠKA: Butina, Bogdan, JuriC, Gaspar, TokiC, Simič, Rukavina, Vugrinec, Karič, RapaiC, Mornar.
ITALIJA: Pagotto, Cannavaro, Nesta (Pistone), Pecchia, Galante, Fresi, Ame-trano (Binotto), Brambilla, Vieri, Bigica, Del Vecchio.
SODNIK: De Pandis (Francija).
Tekma se bo zaCela ob 15. uri.
NOVICE
Principe zmagal
V	tekmi 1. kola rokometne A fige je tržaški Principe sinoCi v Trstu s 25:21 (13:11) premagal novinca Mazara del Vallo. Najboljši strelec srečanja za Tržačane je bil Bošnjak z devetimi zadetki.
Na match race v Trstu po dveh dneh vodi Celon
TRST - Tudi drugi dan na tekmovanju round robin za 2, kriterij Match Race v Trstu v organizaciji STV vreme jadralcem ni bilo naklonjeno. V dežju in šibkem vetrn pa so kljub temu uspeli izvesti štiri plove. V prvem je Benussi premagal Hajdinjaka, Vascotto Chieffija, Ferrarese Binderja, Celon Puha in Destremau Bodinija. Puh na splošno ni imel sreCe in je izgubil tudi naslednje tri dvoboje z Bodi-nijem, Chieffijem in Destremaujem. Po petih plovili je vodstvu Mario Celon, ki je dobil vseh pet preizkušenj doslej, sledijo mu Hajdinjak, Chieffi, Destremau in Vascotto s 4 točkami, 2 točki ima Benussi, eno pa Bodini in Ferrarese. Danes so na programu novi spopadi, najboljša Četverica se bo uvrstila v polfinale, zaključek pa je predviden za jutri.
Barcolana: že 730 prijavljenih
TRST - Za nedeljski 27. jesenski pokal v jadranju, bolj znan z vzdevkom Barcolana, se je doslej prijavilo že 730 jadrnic. Organizatorji upajo, da bodo presegli lansko rekordno udeležbo več kot 1200 posadk. Svojo udeležbo sta prav včeraj potrdila lanski zmagovalec Fanatic (s slovenskim vrhunskim skiperjem Dušanom Puhom) in Blue Dolphin, dobitnik znamenite regate Rimini Krf.
Triestina brez Colombettija
FIRENCE - Zaradi izključitve na pokalni tekmi proti Citadelli je bil igralec Triestine Colombetti kaznovan s prepovedjo igranja na eni tekmi, tako da v nedeljo ne bo mogel igrati proti Riminiju.
Udinese neodločeno z »vojaki«
FONTANAFREDDA - V prijateljski nogometni tekmi sta se prvoligaš Udinese in državna vojaška reprezentanca razšli pri neodločenem izidu 1:1. Vojaki so povedli v 29. minuti z Grassijem, za Udinese pa je v 22. minuti drugega polčasa izenačil Ba-chini. Udinese: Gregori (Testaferrata), Sergio (Stefani), Kozminski, Helveg, Desi deri, Calori, Mauro (Bachini), Rossitto (Giannichedda), Borgonovo, Stroppa, Bierhoff (Manni).
Vojaška reprezentanca: Trombini (Ripa), Nicola, Grossi (Tasso), Cavallo (Amerini), Bertotto, Pierini, Fiore, Piovanelh (Zanini), Amoruso (Ambrosetti), Scarchilli, Flachi (Locatelli).
V	amaterskih nogometnih ligah le trije kaznovani.
V	amaterskih nogometnih figah je deželna zveza kaznovala samo tri nogometaše zamejskih enajsteric. Zaradi izključitve na derbiju z Vesno bo teden dni počival igralec Zarje Armando Altarac, medtem ko bo Primorec v nedeljo proti Portualeju igral bre Stefana Beneta, ki je dobil kazen dveh tekem, in Massimiliana Pollicardija, ki je bil zaradi izključitve kaznovan z neigranjem ene tekme.
EUROCLUB
Benetton - Prievidza 93:75 (45:43)
BENETTON: Bonora 15, Gracis, Pittis 15, Bon 2, Chiacig 16, Rebrača 24, Pessina 6, VVilliams 15, Causin, Colladon.
PRIEVIDZA: Jelačič 8, Lovik 18, Stefanik, Me-lešCenko 20, Riecky 1, Juško 1, Veber 1, Jass 4, Di-mavicius 22, Simonides.
SODNIKA: Mastraftsis (Grčija) in KrajnoviC (Hrvaška). PM: Benetton 6:10, Prievidza 13:22. TRI TOČKE: Benetton 5:18 (Bonora 0:3, Gracis 0:3, Pittis 3:4, VVilUams 2:8); Prievidza 6:12 (Jelačič 2:3, Lovik 2:4, MelešCenko 2:4, Jass 0:1). GLEDALCEV: 2A08.
TREVISO - Benetton se je moral pošteno potruditi, preden je strl odpor trdoživih košarkarjev Banika iz Prievidza. Slovaški predstavniki, pri katerih se je najbolj izkazal Litovec Di-mavicius (22 točk), so se gostiteljem enakovredno upirali ves prvi polčas, ki so ga sklenili le z dvema točkama zaostanka.
V nadaljevanju pa je prišla le do izraza večja mednarodna izkušenost košarkarjev iz Trevisa, ki so si priigrali zanesljivo prednost in nato tudi zlahka zmagali. Pri domačinih se je še posebno izkazal srbski center Rebrača, ki je imel veliko število skokov in je bil zelo uspešen tudi kot realizator, saj je bil s 24 točkami tudi najuspešnejši strelec srečanja.
KORACEV POKAL
Vse tri italijanske ekipe so se uvrstile v 3. krog tega pokala.
Cagiva - Slavlja Sofija 97:70 (54:43)
CAGIVA: Pozzecco 16, Biganzoli 2, Morena 8, Ve-
________NOGOMET / PRED NEDELJSKO TEKMO V SPLITU___________
Sacchi sproščen in miren Blaževič jezen na Špance
Italijanski zvezni trener: »Hrvaška sodi med najboljše postave na svetu« - V Splitu še vedno ni vseh hrvaških »tujcev«
In nadaljeval: »Na prvi tekmi so nas povsem nadigrali. Sicer pa ni novost, da je Hrvaška zelo kakovostna ekipa z odličnimi posamezniki, ki zelo dobro obvladajo nogometne prvine, so izkušeni in tudi izredno spretni. V svoji sredi imajo velike ase, kot je na primer Pro-sinečki, ki velja 30 milijard. Toda tudi mi imamo odlične nogometaše, kot sta Mal dini in Zola, toda tudi Del Piero, Rava-nelli in Albertini nekaj pomenijo na mednarodni sceni. Igrali bomo z okrnjeno postavo, toda tudi Hrvaška bo igrala brez nekaterih zelo dobrih nogometašev, kot so Jarni, Prosinečki in Bilič.« Sacchija so časnikarji vprašali, če že razmišlja o kakem klubu, potem ko bo zapustil reprezentanco. Odgovor: »Sedaj mislim le na na tekmo v Splitu.« Azzurri so včeraj trenirali v Co-vercianu za zaprtimi vrati, danes pa bodo igrali prijateljsko tekmo proti domači amaterski ekipi. Srečanje si bo ogledal tudi predsednik italijanske zveze Antonio Matarrese.
Ce se Sacchi lahko spušča v dolge in sproščene pogovore s časnikarji, pa ima njegov hrvaški kolega Blaževič Se precej težav z igralci, ki so zaposleni v tujini. Hrvaški selektor je bil še posebno jezen, ker je Nikola Jerkan moral igrati včeraj v prvenstvu z Oviedom. Spanci morajo po pravilniku UEFA dovoliti tujim nogometašem, da igrajo sedem tekem za svojo reprezentanco. Jerkan jih je v tem letu igral le pet.
Bodo navodila Arriga Sacchija zalegla proti Hrvaški? (Telefoto AP)
KOŠARKA / EVROPSKI KLUBSKI POKALI
Benetton v težavah le v prvem delu V Koračevem pokalu vse italijanske ekipe brez težav v nadaljnje kolo
Moštvo iz Trevisa v predkolu »Eurocluba« premagalo Prievidzo Cagiva, Scavolini in Teamsystem po pričakovanju v 3. krog
scovi 8, Panichi 17, Petruška 12, Meneghin 23, Edvvards 5, Cazzaniga 4, Ravaglia 2.
SLAVIJA SOFIJA: Nojkov, Kolev, Natov 6, Stojanov 24, Borisov 21, Detčev 12, Popov, Kristov, Tošev 7, Todorof.
SODNIKA: Kovačič (Slovenija) in Kaszelik (Avstrija). PM: Cagiva 20:23, Slavija 15:22. PON: Natov (29). TRI TOČKE: Cagiva 5:18 (Pozzecco 3:6, Morena 0:2, Vescovi 0:1, Panichi 1:2, Meneghin 1:5, Edvvards 0:1, Ravaglia 0:1), Slavija 5:12 (Natov 0:1, Borisov 3:4, Stojanov 2:7).
Scavolini - Kantrida Reka 94:87 (56:42)
SCAVOLINI: Rossi 3, La-bella 4, Dell’ Agnello 13, Conti 12, Pieri 6, Daniels 30, Riva 18, Thompson 2, Costa 6, Maggioli.
KANTRIDA: Cekada 3, Kandrlič 6, Obradovič, Bukva 35, Mujagič 3, Rados 4, Levvis 25, Genjac 8, Naglič 13, Macura.
PM: Scavolini 23:34, kantrida 28:39. TRI TOČKE: Scavolini 7:13 (La-bella 0:1, Pieri 1:1, Daniels 2:6, Riva 4:5); Kantrida 5:19 (Kandrlič 2:4, Bukva 1:3, Mujagič 1:2, Levvis 1:7, Naglič 0:3). PON: Genjac (29), Mujagič (31), Labella (36), Dell’ Agnello (37), Conti (38), Naglič (39). GLEDALCEV: 4.000.
Teamsystem - Hapoel 88:60 (47:28)
TEAMSVSTEM BOLOGNA: Djordjevič 11, Blasi 16, Ruggeri 18, Grossi 3, Forsini 10, Barbieri 7, Da-miao 18, Bonaiuti 1, Gay 4, Pilutti.
HAPOEL: Baloul 6, Lip-perman 5, Ahia 6, Elimele-ch 9, VVagner 27, Vatzkan 1, Saffar 3, Revah 3, Bogin.
SODNIKA: Jovančič (Sr-
bija) in Kesratar (Turčija). PM: Teamsystem 24:35, Hapoel 13:21. PON: Lip-perman. TRI TOČKE: Blasi 3, Grossi 1; Lipperman, Ahia in Saffar po 1. GLEDALCEV: 4.567.
POKAL L. RONCHETTI Messina - Škofja loka 90:67 MESSINA - Kot je bilo pričakovati, je moštvo iz Messine tudi v povratnem srečanju premagalo Škofjo loko in se uvrstilo v nadaljnji del tega tekmovanja.
FIRENCE - Preizkušnja, ki čaka Italijo v nedeljo v Splitu, je zelo težka. Vseeno pa je tokrat italijanski zvezni trener Sacchi mirnejši kot pred srečanjem s Slovenijo, ko so morile vzdušje v taboru »azzur-rov« žolčne polemike glede nastopa Zole, Roberta Baggia ali Signorija. Vsi že vedo za postavo, ki bo igrala v nedeljo proti Hrvatom, in zato se Sacchi lahko te dni izključno posveča pripravi in taktiki za tekmo.
»Potujemo v Split s spoznanjem, da bomo igrali proti reprezentanci, ki sodi med najboljše na svetu. Na prvem srečanju so nas zasluženo premagali, nato so premagali tudi Španijo. Mislim pa, da vemo, kako bomo proti njim igrali,« je dejal Sacchi.
r KOŠARKA / KVALIFIKACIJE ZA EUROCLUB -i
Oimpija upa v čudež Buckler brez težav
LJUBLJANA, BOLOGNA - Drevi ob 20. uri bo v dvorani Tivoli povratna tekma kvalifikacij za vstop v evropsko ligo med slovenskim prvakom Smeltom Olimpijo in francoskim Pau Orthe-zom. Prvo srečanje so dobili Francozi s 96:71.
Položaj v Smelt Olimpiji je že zaskrbljujoč, saj so Ljubljančani v sobotnem petem kolu slovenske A lige gladko izgubili v Idriji proti tamkajšnjemu (lanskemu drugoligašu) prvoligašu. Razlogov za slabe izide in tudi igro je več. Eden od teh utegne biti tudi zamenjava štirih trenerjev v osmih mesecih, kar je bržkone povzročilo manjšo »zmedo« pri igralcih. Vseeno strokovno vodstvo in vsi funkcionarji kluba verjamejo v boljši jutri.
In kaj lahko v tem trenutku stori Smelt Olimpija proti vrhunski ekipi, kot je Pau Orthez, ki deluje kot stroj, igra kolektivno (agresivno) obrambo, je zelo uspešna v protinapadu in igra s šablonsko organizacijo v napadu. Samo s fanatično bojevitostjo lahko skuša zlomiti francoski mehanizem. Po besedah trenerja Drvariča bo mogoče dober rezultat iztržiti le tako, da bo ekipa
onemogočila francoski protinapad in preprečila nasprotnim igralcem, da se razigrajo - zlasti Rigaudeauju, Dayeu, Muresanu... Igralci slovenskega prvaka so bržkone sposobni za takšen podvig, vendar bodo morali strniti svoje vrste in »garati« za vsako žogo.
Bolonjski Buckler pa danes ne bi smel imeti nobenih težav proti skromni estonski ekipi Kalev iz Tallina, ki jo je na prvi tekmi že premagal s 15 točkami razlike (81:65). Italijanski prvaki so v odlični formi, kar so doslej potrdili tako v državnem prvenstvu kot v pokalu.
Od ostalih današnjih srečanj 2. kvalifikacijskega kola bo še posebno zanimivo v Lizboni, kjer bo domača ekipa igrala proti beograjskemu Partizanu. Prvo srečanje v Beogradu se je končalo neodločeno (64:64).
OSTALI DANAŠNJI SPORED: Pa-nathinaikos - Zaljgiris (prva tekma 59:56), CSKA - Bellinzona (107:88), Makabi - Sibiu (99:74), Gibona - Nico-sia (82:70), Ulker - Ostende (69:74), Real Madrid - Sheffield (67:57), Iraklis -Hapoel (91:83), Leverkusen - Kijev (77:89), Malaga - Zrinjevac (85:70).
ŠPORT
Četrtek, 5. oktobra 1995
ODBOJKA / 2. KOLO V ZVEZNEM POKALU
GIMNASTIKA
Sočani resno zaposlili favorizirani Pordenone
Poraz s 3:1 je sad neizkušenosti - V prvih treh setih stalno v vodstvu - Borovke so v Cordenonsu naletele na črn dan
Volley Pordenone - SoCa Sobema 3:1 (4:15, 15:9, 16:14,15:10)
SOCA SOBEMA: Klede 2+13, Tomšič 1+0, Petejan +6. Lutman 8+8, Sfiligoj 4+7, Muscau 3+4, Braini +0> L Cotič 0+0, Battisti 0+0, Mučič, Makuc.
Kljub porazu so odbojkarji Soče Sobema v svojem Prvem pokalnem nastopu v bistvu prijetno preseneti-r Drugoligašu iz Pordenona so bili povsem enako-Tredni. Se več v prvih treh setih so bili slovenski ^alci stalno v vodstvu, četrti set pa je bil izenačen ®koraj do konca. Razlika je bila samo v tem, da v pjučnih trenutkih Soča ni znala izkoristiti svojih pri-ožnosti, Pordenon pa tedaj ni ponavljal napak, ki jih le sicer sinoči naredil veliko več od pričakovanega.
Sočani so pričakovali trd tekmo, začetek pa je bil zelo mehek. Do sredine drugega niza jim ni nasprot-nudil nobenega pravega odpora. Gostitelji so tako P° lahki zmagi v prvem setu v drugem povedli s 7:0 Welni izid 22:4!). Pordenone je tedaj vendarle reagiral in sočane ujel pri deveti točki, nato pa tudi osvojil j^agi set. Tretji set je bil ključnega pomena. Soča je da stalno v vodstvu (10:6,12:9), na koncu pa je ime-a Pri vodstvu s 14:13 tudi dve set žogi, a zaključna jrapada ni izkoristila in bolj izkušeni gostitelji so tudi a set spravili na varno. Kljub nerodnemu porazu sočani tudi v četrtem setu niso vrgli puške v koruzo. &et je bil stalno izenačen, a gostitleji so na koncu
vseeno prevladali in tako rešili svojo čast, ki pa je bila sinoči po zaslugi gostov resnično na tehtnici.
ZENSKE
Cordenons - Bor Mercantile 3:0 (15:5,15:11,16:14)
BOR MERCANTILE: Gregori 3+6, Gruden 0+0, Be-nevol 6+11, Pitacco 5+4, Cok 2+2, Faimann 1+0, Fle-go 0+3, Zadnik 0+0.
Servis (točke/napake): Bor 5/9, Cordenons 10/11. Napake Bor 11, Cordenons 12.
Borovke se s Cordenonsa vračajo gladko premagane. Naletele so na popolnoma črn dan in zaigrale daleč pod svojimi sposobnostmi. Delni izidi dajejo vtis, da je bilo srečanje po prvem setu izenačeno, a ni bilo tako. Cordenons je bil stalno boljši, v zadnjem nizu pa je trener furlanskega moštva poslal na igrišče nekaj rezervnih igralk.
Drugi pokalni poraz z nasprotnikom iz iste lige vnaša v Borov tabor določeno zaskrbljenost. Seveda ne zaradi usode šesterke v pokalu (ta srečanja, kot domala vsa nastopajoča moštva, jemljejo le kot trening), ampak, ker je že sedaj jasno, da bo Kalčeva še-sterka stopila v prvenstvo slabše pripravljena.
»Na tej tekmovalni ravni verjetno v tem času nihče ne trenira tako malo kot mi. Stadion 1. maj je še neuporaben, v. telovadnici šole Suvich imamo dva termina, to pa pomeni, da zaradi medtedenskih pokalnih nastopov treniramo v bistvu samo enkrat, to pa se na
Borovkd Breda Cok v napadu (KROMA9
igrišču seveda pozna,« ozadje slabih pokalnih nastopov razlaga športni vodja Igor Može, ki pa ravno zaradi tega vsega skupaj ne dramatizira.
DEŽELNI POKAL
Sinočnji izid, ženske: Altura - Sloga 3:1 (15:7, 16:17, 15:9, 15:2). Današnji spored, ženske: Val -Sokol (20.30 v Sovodnjah); Torriana - 01ympia Ce-rimpex (20.30 v Gradišču). Moški: Bor Fortrade -Club Altura (21.00 v Trstu, Altura); 01ympia CDR -Pradamano (20.30 v Gorici).
Pri Domu so že začeli z rednimi treningi
Program nastopov je že v celoti izdelan
S prvim oktobrom so se v go-riški telovadnici kulturnega doma pričeli dokončno redni treningi športne ritmične gimnastike in orodne telovadbe sekcije SZ Dom iz Gorice. Več kot 30 je že deklic in deklet skupine športne ritmične gimnastike, ki jih vodita trenerki Mija in Damijana Ceščut, s pomočjo vaditeljic Xe-nie Gugliatti in Anje Figelj.
Ritmičarke so se v mesecu septembru srečale skoraj vsak dan in vadile ritmične in baletne prvine, koreografijo ter prvine izraznega in modernega plesa. Kar zadeva orodno telovadbo, naj povemo, da bo letos potekala enkrat-tedensko ob petkih pod vodstvom izkušenih trenerjev dr. Dušana Furlana in Marka Batističa. Seveda je vpis v sekcijo še vedno možen. Obe skupini se med treningi pripravljata na nastope, srečanja in akademije, saj je program za novo sezono že dokončno izdelan.
atletika / poškodba stopala mu je preprečila uresničitev nekaterih načrtov
PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET
Izlet na Pršivec
Kot smo že poročali, je to nedeljo, v K oktobra, na programu enodnevni jesenski izlet na Pršivec (1761 m), to je na goro, ki se visoko dviga nad Bohinjskim jezerom. Izlet bo z osebnimi avtomobili z zbirališčem ob 6. Uri pred Prosvetnim domom na Opčinah. Izletniki se bodo podali z avtomobili do Vogarja in od tod nadaljevali pot do vrha. Skupno bo za Približno pet ur hoje. Informacije nudi Zvonko Vidau (tel. 212359), vpisovanje poteka pa v uradih ZSS-Dl (tel. 635627).
Jesenski izlet za osnovnošolce
Mladi planinci se bodo v nedeljo, 15. oktobra, podali na letošnji zadnji izlet, ki ga Mladinski odsek SPDT za njih posebno prireja. Tokrat bodo šli na pohod s Proseka do Nabrežine, Po grebenu, ki ločuje kraško planoto °d Jadranske obale. Ustavili se bodo na vrhu Sv. Primoža pri Križu in drugih razglednih točkah ter se pomerili v raznih igrah in običajnem Poligonu. Izlet je namenjen vsem osnovnošolcem slovenskih šol, zbirališče pa bo ob 9. uri pred spomenikom NOB na Proseku s povratkom ob 16. uri, na glavnem trgu v Nabrežini. Informacije nudita Maxi Kralj (tel. 229463) in Robert Devetak (tel. 55180). Vabljeni!
Smučarska sezona SPDT
Smučarji pri SPDT se vneto pripravljajo na bližnjo smučarsko sezono. Za načelnico smučarskega odseka so potrdili Valentino Fachin in pripravili okvirni program za novo sezono. Kot prvo bodo organizirali enotedensko zimovanje v Auronzu, in sicer od 26.12.95 do vključno 1.1.96. Sledili bodo tradicionalni smučarski tečaji v Ravasclettu - Zon-colanu v januarju, Zimske športne igre, nastopi na smučarskih prvenstvih v zamejstvu in izlet v kako znano smučarsko središče. Podrobnosti o teh pobudah bomo pravočasno objavljali v tej rubriki, za informacije in prijave za zimovanje v Auronzu pa sta že sedaj na razpolago Valentina Fachin (tel. 571327 in Marko Presi (tel. 425105) ob uri kosila. Za zimovanje je treba namreč pravočasno rezervirati mesta. Pohitite torej!
17. Pohod na Slavnik
Obalno Planinsko društvo Koper vabi planince na vzpon na Slavnik, ki bo v nedeljo 8. oktobra. Vzpon bo potekal iz treh smeri: iz Podgorja (1 ura), iz Prešnice (2 uri) in iz Ska-danščine (2 uri). Pot je primerna za vsakogar in za vse starosti. Udeleženci bodo prejeli izkaznico. (R.D.)
Za Igorjem Sedmakom doslej najuspešnejša atletska sezona
Največji uspeh zmaga na slovenskem državnem prvenstvu v troskoku
Poškodba stopala konec avgusta je Igorju Sedmaku (na sliki), izvrstnemu	atletu
Smučarskega kluba Devin, ki edini še nastopa za kako slovensko zamejsko društvo, preprečila nadaljevanje res uspešne sezone (vse je sicer še kazalo na to, da je po intenzivni terapiji poškodba sanirana, toda nastop s skupino slovenskih atletov 16. septembra v La Spezii je pokazal, da temu ni tako). Res škoda! Od avgustovskega in septembrskega nadaljevanja sezone si je Igor upravičeno obetal tisto, kar mu ni uspelo v 1. delu in čemur je bil zelo blizu: namreč absolutni deželni rekord v troskoku, ki tako do nadaljnjega s 16, 02 m ostaja v lasti Trbižana Siege.
Kljub nedokončani sezoni pa lahko trdimo, da je bila to Sedmakova najboljša sezona! Njegov najboljši letošnji rezultat sicer znaša zelo dobrih 15, 92 m - z njim tudi vodi na letošnjih deželnih lestvicah - a kljub temu moramo kot njegov največji uspeh šteti zmago na prvenstvu matične države. Nastop se mu je zaradi togosti ustreznih teles v matici in naše neprilagojenosti novonastalim razmeram v njej vrsto let izmikal, naposled pa so Sedmakova povezanost z matično atletiko (sam veliko trenira in nastopa v Slovenij), vztrajanje in trma vendarle privedli tudi do nastopa na slovenskem DP. Tako je postal letošnji prvi mednarodni
prvak Slovenije, na prvenstvu pa je nastopil kot edini tuji državljan. Poleg tega se Sedmak letos lahko pohvali z naslovom deželnega prvaka in zmagami na mednarodnih mitingih v Postojni, Gorici in Trbižu. Na žalost je splošno ugodno oceno delno pokvaril nastop na italijanskem državnem prvenstvu, kjer je Igorju hudo spodletelo, čemur je botroval kar sam s svojo pomanjkljivo pripravo na optimalno izvedbo prvih	treh
skokov, ki so bili pogoj za nadaljne tri.
Sedmak te	dni
začenja nov ciklus bazičnih priprav za novo sezono, v kateri bo skušal uresničiti tiste načrte, ki jih letos ni izpolnil. Po vsem sodeč bo to njegova zadnja normalna (kar zadeva trening) sezona, saj bo moral v naslednjem letu izvesti sploh najdaljši skok od vseh doslej - opraviti diplomo na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Postavlja se vprašanje, kako in kam v naslednji sezoni. Brez dvoma še naprej v slovenski atletiki, saj vlogo in pomen slovenskega športa v naši stvarnosti dojema Sedmak zelo angažirano, to pa je kvaliteta, ki bi jo tisti, ki odločajo o kakršni koli pomoči, morali upoštevati! Atletsko zanesenjaštvo, narodna zavednost in samo dokazovanje so v naših razmerah prepotrebne vrlinej same pa k dolžini skokov ne prispevajo veliko!
I. Pertot
Obvestila
NOGOMETNA KOMISIJA ZSSDI obvešča, da bo seja danes, 5. t. m., ob 20.30 na Stadionu 1. maj s sledečim dnevnim redom: sodelovanje v sezoni 95/96, pripadnost igralcev-seznami, razno.
SK DEVIN
sklicuje danes, 5. t. m., ob 20. uri sejo članov na klubskem sedežu v Cerovljah s sledečim dnevnim redom: zimski program smučarskega odseka, telovadba, tečaj na plastični stezi, nakup klubskih vetrovk in razno. Vabljeni!
GIMNASTIČNA SEKCIJA SZ DOM GORICA
obvešča, da vpisuje za športno ritmično gimnastiko (deklice letnika 1989 in starejše) in športni gimnastiko (dečki in deklice letnik 1989 in starejši) za sezono 1995/1996 ob torkih in petkih od 15.30 do 17.30 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Treningi so se že pričeli.
NOGOMETNI KLUB BOR
prireja telovadbo za osnovnošolske otroke v Borovem športnem centru (Vrdelska cesta 7) pod vodstvom prof. Paola Tognettija ob ponedeljkih od 15.00 do 16.30 in ob sredah od 14.30 do 16.00. Za informacije telefonirati na št. 369626/369484 od ponedeljka do petka od 18. do 19. ure.
GIMNASTIČNI ODSEK SZ BOR sporoča, da se je redna vadba začela ob torkih od 16. do 17. ure, ob petkih pa od 16. do 18. ure. Intere-sentke se lahko javijo v uradnih urah tudi na društvenem sedežu, tel. št. 51377.
SK KRAS - odsek za otroško telovadbo obvešča, da bo tudi letos potekala popoldanska telovadba za otroke, ki obiskujejo vrtec ter 1. in 2. razred osnovne Sole. Prvo srečanje bo v petek, 6.10.1995, ob 16.30, v telovadnici v Zgoniku. Vpišete se lahko v tajništvu društva ali na prvi vadbeni uri. Telefon tajništva v SKC v Zgoniku: 229477.
SZ GAJA - teniški odsek
sporoča, da se je začelo vpisovanje za novo sezono in za začetniški tečaj v tenisu za osnovnošolske otroke. Vpisovanje na sedežu društva ali po telefonu (226115) od 18. do 20. ure. Treningi se bodo pričeli 9. oktobra.
SD MLADINA - smučarski odsek nudi informacije o delovanju nove smučarske sezone 1995/96: začetni tečaji na plastični stezi in na snegu, vpisovanja FISI, zimovanje, tekmovalna dejavnost, rekreacija in razno na sedežu v Križu, dom A. Sirka, vsako sredo in petek od 19.00 do 20.30.
SMUČARSKI ODSEK SPDT
prireja od 26.12.1995 do 1.1,1996 zimovanje v Auronzu. Za prijave in informacije o zimovanju in ostalih smučarskih dejavnostih interesenti lahko pokličejo Valentino Fachin (tel. št. 571327) ali Marka Prešla (tel. št. 425105) ob uri kosila.
SD MLADINA - baletni odsek
obvešča, da so treningi ob ponedeljkih in sredah za šolsko leto 95/96 v prostorih OS A. Sirk v Križu. Vaje bodo potekale skupinsko po dve uri tedensko od 16.00 dalje. Vpisovanje na licu mesta.
26
Četrtek, 5. oktobra 1995
ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO

Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21.3.- 20.4: Že od nekdaj stremite k cim večji samostojnosti, zaradi cesar drugim prepogosto zapirate vhod v svoje srce. Tokrat boste spoznali, da je srena sloga temelj samostojnosti.
ur
BIK 21. 4 - 20. 5.: Medtem ko bo vaš duh ves ponosen na silne posle, s katerimi se spopadate, se bo vaše telo dobesedno šibilo pod tolikšno obremenitvijo. Pozor, kmalu bo podlo!
DVOJČKA 21. 5. ■ 21. 6.: Svoje skrivnosti čuvate kot najdragocenejsi zaklad. Ne bojte se, da boste z njihovim razkritjem izgubili kaj vrednega. Zaupajte jih pravemu, pa se bo zaklad potrojil.
RAK 22. 6. • 22. 7.: Resda po dežju včasih spet dežuje, vendar bo pri vas položaj ugodnejši; utrujenost, ki se vas bo lotila, se bo razkadila že jutri. Kljub dežju bo sijalo toplo sonce.
LEV 23.7. - 23.8.: Dolgčas vam bo vztrajno za petami. Ne boste mu utekli, pa Ce boste Se tako pospešili korak Poskusite drugače: ustavite se in zaplešite z njim v ritmu, ki ga narekuje on.
DEVICA 24 8. * 22.9.: V želji po razkošju boste iskali najkrajšo pot do bogastva. Ugotovili boste, da skrajševanje poti povečuje tveganje iztirjenja. Izbre-rite srednjo pot, Čeprav ni zlata.
TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Raziskovalna narava vašega duha vam ne bo dala miru. Vrtali boste vse globlje, dokler si končno ne boste priznali, da za dosego jedra potrebujete veliko daljši sveder.
ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Vas partner ne bo prišel do sape, s tolikšno vnemo se boste vrgli nanj. Se sami ne boste vedeli, od kod se je vzela takšna sla. Saj ni važno; pomembneje je, kam vodi.
STRELEC 23.11. - 21.12.: Nekdo vam bo očital, da vas večje količine denarja ne mikajo preprosto zato, ker se vam zanj ne ljubi garati. Priznanju boste dodali nasmešek blaženega zadoščenja.

KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Spet se bo zgodilo. da bodo pricakrvanja presegla vase zmožnosti. Razočaranje bo seveda neizogibno. Ne tarnajte predolgo; za popravke ni nikdar prepozno.
VODNAR 21.1. -19. 2.: Opazili boste, da se je začel tok dogodkov odvijati v smer, la bi utegnila privesti do neljubih posledic. Pravočasno razmislite o vzrokih, pa se bodo obrnile vam v prid.
RIBI 20. 2. - 20.3.: Vaše razpoloženje bo neverjetno nagnjeno k študiju. Med knjige se boste zakopali kot kakšen krtek, zato bo današnji četrtek poln novih spoznanj. Cim prej jih prelijte v življenje!
KRIŽANKA
Vodoravno:
1. avtomobilsko dirkališče pri Milanu v Italiji, 6. Cigan, 9. ime finskega arhitekta Saarinena, 10. pas pri kimonu, 11. tekmovalni razred v jadranju, 12. ime več pergamskih kraljev, 13. ime sovjetske filmske igralke Savine, 14. italijansko ime mesta v Slovenskem primorju, 15. Kemijski znak za kositer, 16. gosto tekoča temno rjava masa, ki nastane pri destilaciji premoga, 17. ime nekdanjega filmskega igralca Povverja, 19. rumeno rjava barva, 20. jezero na Škotskem, kjer naj bi strašila pošast, 24. slikar samouk, 26. britanski filmski igralec (Cyril), 29.. oznaka za megahertz, 30. spremljevalci grškega boga ljubezni Erosa, 31. ime nekdanje kanadske premierke Campbellove, 32. Častni naziv judovskih učiteljev postave, 33. majhen konj, 34. rimska boginja jeze, 35. prvi veliki knez Madžarov, 36. staroslovanska črka, 37. zaCetek dirke.
Navpično:
1. naziv za hudiča v Goethejevem Faustu, 2. norveški smučarski skakalec (Rune), 3. ime nekdanje ruske balerine Kirsanove, ki je delovala v Beogradu, 4. japonski budizem, 5. ime ameriškega filmskega igralca Pacina, 6. vrteti se del motorja, 7. breg, obrežje, 8. ime predsednika Republike Slovenije KuCana, 12. slaboten, asteničen človek, 14. ime nekdanjega rodezijskega rasističnega politika Smitha, 16. otočje v Jadranskem morju, hrvaški narodni park, 18. kemijski znak za renij, 21. oznaka za elektronvolt, 22. studijski tečaj ali krožek, 23. nekdanji zahodnonemški zvezni kancler (Helmut), 25. ime slovenskega pianista Bertonclja, 26. kemijski element iz skupine lantanidov (znak Ce), 27. južnoameriški rastlinski strup, 28. kdor pospravlja sobe, 31. 1542 metrov visok vrh na zahodnem delu Pohorja, 33. namizno pregrinjalo, 35. vrhunski športnik.
1	2	3	4	5		6	7	8
9						10		
11				•	12			
13			•	14				
15		•	16					
17		18						
19				•	20	21	22	23
			24	25				
26	27	28				e	29	
30					•	31		
32				•	33			
34				35				
36				37				
•yB}s ‘ja( ‘pecLry ‘rij ‘mod Tqei ‘mrj ‘pora ‘ppn ‘^oesm) ‘39AIBU ‘ssa|\[ ‘ia)[o ‘auojAj, ‘uepe^ ‘ug ‘upsp'eli ‘]B)v ‘mig ‘iqo ‘jagg ‘mog ‘ezudjaj :ouAeiopo/x :ouABiopoy\
Aausra
NEMČIJA
»Mesto brez
zgodovine«
Muzej v mestecu Eisenhuettenstodt
Nemška demokratična republika je po združitvi Nemčij le Se spomin, o katerem je poleg številnih uradnih dokumentov ohranjenih tudi veliko predmetov za vsakdanjo rabo, med njimi stari radijski sprejemniki, porumeneli Časopisi, ki jih je prepovedala partija, in še cel kup drugih predmetov, ki si jih bodo ljudje lahko ogledovali v muzeju v mestecu Eisenhuettenstadt.
Mnogi se Časov pred 3. oktobrom 1990 še zelo dobro spominjajo. Čeprav so pročelja his v vzhodnonemških mestih večinoma še tako siva kot v Času komunizma, ima veliko družin na vzhodu države že japonske radijske in televi-zijske aparate, nemške pralne in pomivalne stroje, mnogi so stanovanja opremili tudi s švedskim pohištvom. V mestecu, ki leži ob Odri blizu poljske meje, načrtujejo odprtje muzeja, v katerem bodo obiskovalcem na ogled vsakdanji predmeti iz Časa Vzhodne Nemčije.
»Danes ti res nimajo umetniške vrednosti, vendar bodo dragoceni spomin na preteklost že čez nekaj let,« meni Andreas Ludvvig, direktor muzeja, ki odprtje svoje prve razstave napoveduje že prihodnji mesec. Večje število razstavnih eksponatov naj bi prispevala država, nekaj tudi posamezniki. Primernejšega mesta, kot je Eisenhuettenstadt, zagotovo ne bi mogli izbrati: zgrajeno je bilo leta 1950, hiše so enolične, med njimi so speljane Široke ceste, po katerih so večkrat vozili sovjetski tanki. V mestnih parkih je več spomenikov najzaslužnejšim delavcem, ki bodo tam ostali tudi v prihodnje, saj je mesto dobilo status narodnega muzeja. Leta 1961, ko je bil zgrajen berlinski
zid, se je mesto imenovalo Stalinstadt; v turističnih vodičih je bilo opisano kot »mesto brez zgodovine«. Ker je v njem velika jeklarna, se je pozneje preimenovalo y Eisenhuettenstadt. V pisarni jeklarne je med drugo staro opremo tudi lesena pisalna miza, na kateri stoji 50 let star pisalni stroj. Tudi sicer bodo v muzeju razstavljali predvsem predmete, ki so ljudjem služili v Vsakodnevnem življenju in nimajo »političnega« predznaka eksponatov iz časa hladne vojne, ki so razstavljeni v drugih nemških
muzejih, med njimi v Nemškem zgodovinskem muzeju in berlinski Zgodovinski hiši. Obiskovalcem bodo na ogled tudi fotografije starih trabantov in hroSCev. Vsi razstavljeni predmeti dokazujejo, da je nekdanja Zahodna Nemčija vodila na vseh področjih. Doslej so zbrali že veC kot 20 tisoč predme- j tov, ki jih je po Ludwigovih oceni vredno ohraniti. Nekateri, stari 50 let, so res po- I dobni izdelkom iz nekda- : nje Zahodne Nemčije, kajti Sele v 60. letih so zahodno-nemski izdelki postali tehnološko izpopoLnjeni.
Ker dobiva muzej ogromne količine starih predmetov, bi lahko sklepali, da ljudje staro zamenjujejo z novim, Čeprav je menda I se veliko stanovanj taksnih kot pred 3. oktobrom 1990.
Tom Heneghan/Reuter
ANEKDOTI
O francoskem pisatelju Capusu
V družbi so govorili o znani igralki, la je govorila, da z manj kot 100.000 franki na leto ne more živeti. Francoski pisatelj Alfred Capus je menil:
»To pomeni dva ljubimca po 50.000 frankov.« Po kratkem premoru je dodal:
»Ali pa tisoč po sto frankov!«
O angleškem fiziku in matematiku Nevvtonu
Mrzlega zimskega večera je sedel angleški fizik in matematik sir Isaac Nevvton v svoji sobi in bral. Ker ga je začelo zebsti, je naročil, naj zakurijo v kaminu. Pomaknil je stol tisto k peti. Ko se je ogenj razgorel in je začela vročina fiziku presedati, je poklical služabnika.
»Vzemi vendar kamin proč, ti lenuh ti!« je razjarjen zaklical skoraj spečeni znanstvenik in zacepetal z nogami.	'
»Kaj pa, gospod,« se je tiho zasmejal sluga, »Ce bi vi raje odmaknili stol?«
Tedaj šele se je Newton zavedel in prijazno pokimal služabniku:
»Saj res, na to pa sploh nisem pomislil!«
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
SIS Bin
|!||| '■
384	PARIŠKA UMETNIŠKA IN ZABAVIŠČNA ČETRT	NEPOSREDNI PRAKTIČNI DELAVEC	MONARHIJA	PREPROSTO ORODJE ZA ORANJE	OLEG VIDOV	RTV NAPOVEDOVALKA SENICA	SEVERNO- AMERIŠKI VODNI PUPEK	AVTOR: SIMON BIZJAK	SMUČI (NORDIJSKO)	OREL V GERMANSKI MITOLOGIJI	PRIPADNIK ETN. IN JEZ. SKUPINE V INDIJI	POVEČAN TOK VODE	BIVŠI SL. KOŠARKAR DANEU	ABRAHAMOVA ZENA	LUIGI NONO	MADŽARSKI SLAVIST (OSZKAR)	2E UMRLI AM. IGRALEC (JAMES)	GORA NAD KOBARIDOM	AMERIŠKI IGRALEC (WARREN)	DELPOS- TEUNINE
VLAGA, MOKRINA								FRUKTOZA												
OPRAVILO								ORIENTALSKO GOSTIŠČE OGRAJEN PROSTOR												
AMERIŠKA IGRALKA (PATRICIA)					SESALNIK ZA PRAH										AFR. ČRNSKA PLEMENA GOVEJA SAMICA					
SODARSKO ORODJE					STANKO BLOUDEK	OLGA REMS -MESTO PRI BENETKAH			STROG ATENSKI ZAKONODA- JALEC	VINKO OŠLAK VNETJE NOSNE SLUZNICE			EGIPC. BOG SONCA (IZ CRKTONA)					ERICH HONECKER ■ TIR NEBES. TELES		
MESEC LJUBEZNI				VAS NAD ZBILJSKIM JEZEROM									IZDELOVA- LECMILA	EDWARD TELLER			NADLEŽNA ŽUŽELKA			
														MAK. HEROJINJA (VERA)			MEHIŠKI INDIJANEC"			
GRŠKA BOGINJA NESREČE				GL. MESTO SRBIJE								BERAČ, POTEPUH							SL. PESNIK ZUPANČIČ	ORGANSKO VEČANJE
				SVIC. POLITIK (GUSTAVI								MAJHNA DEKLICA								
UREJENA MORSKA OBALA					BOJAZEN						DOMAČE 2. IME STOLETJE, ERA					SKUPINA PEVCEV				
VOLNENA TKANINA (NAŠA PISAVA!					POLAGALEC TLAKA ILINKA T0D0R0VSKA											SL. PISATELJICA KOVAČ-ARTEMIS				
FR. IMPRESIONISTIČNI SLIKAR (AUGUSTE!							OPRAVLJANJE KONČNIH DEL									NRAVSTVENA USMERJENOST				
FR. IGRA S KARTAMI							ANDREJ NOVAK			" PRITOK JEZERA VAN V TURČIJI				<	VZHODNJAŠKO RIŽEVO ŽGANJE	NEM. KRITI-CISTICNI ILOZOF HMMANIIFIl				
' LNVČi ‘NV
mavoa
‘soj.a
‘vAviaaoa
‘tnON3H
‘Vlil
‘OHlVACtiVak
‘aiAk
‘HOHZ
TOIFi
‘Hvms
‘VAffl
‘aVHIVPI
‘avttooaa
‘3iV
‘VSO
va
‘MiNaaiPis
‘MN
■na
‘NOJ.V
‘OA
‘HO
‘oiak
‘ruNva
‘aOJADMSV
‘1V3N
•m
-asNVAvav)! ‘>iaA vtuo ‘ao>tavas
INOVS
‘VLOHMOiN
:ouAEiopoA
;A3XIS3t*
_________TABORNIŠKE NOVICE____
Uspešna izvedba tekmovanja ROT '95
Taborniške vrste je za vedno zapustil Tone Bajuk
(Rrm°Sl^e”a R(:I,ubliskega orientacijskega tekmovanja jz ki je 29. in 30. septembra ter 1. oktobra potekalo v naan)u iu okolici, se je udeležilo 32 ekip iz vse Slovenije, Jvec uspeha pa so imeli taborniki iz Rodu severnih kuri-1 v (Slovenj Gradec), ki so osvojili pokal za skupno zmago.
arijski taborniki iz Rodu stražnik ognjev so ROT zgledno j' Pravili, po nekaj letih pa je to nekdaj najbolj množično snovanje v Sloveniji spet pridobilo ugled.
Perujski taborn T izkoristili tudi z a vrte v taborništva,
DUa Start ir, „ili nc
f u medvedki in ®r mlajši gozdovni "Uovnice) so se zal ljsai}ju, slikanju in i )u iz gline, se prei °dih, ciljali tarčo, 9ati na vprašanja iz
Rot«.
Poleg tega sta dva gozdo-risala »skico velikan-0<<" skico terena na papirju
velikega formata. Vsake pol ure so vsi v taboru naredili krog in zaplesali taborniški bugivugi. Mimoidočim so ponujali informativno gradivo o ZTS in posebne Plamene ter jim razlagali razliko med taborniki in katoliškimi skavti.
Medtem pa so se ekipe dva dni ubadale z orientacijsko progo, ki je bila dolga skoraj 30 kilometrov. Orientacijski pohod pa ni bil vse, saj so ekipe na poti iskale kontrolne točke, ki so jih prej vrisale na posebne zemljevide, izdelale so objekt iz vrvi in lesa, bivakirale in si skuhale topel obrok, narisale skico terena in poti, si-
gnalizirale z zastavicami in baterijskimi svetilkami, streljale z zraCno puško, preverile svoje znanje prve pomoči in topografije, odgovarjale na vprašanja o astronomiji, izdelale kroki in profil terena, opravile hitrostno etapo, prehodile namišljeno minsko polje, pokazale obvezno opremo ter napisale poročilo o delu prehojene poti.
ROT vsekakor ni bil preprosto tekmovanje in le kondicijsko ter orientacijsko pripravljene ekipe so ga zmogle brez večjih težav. Kranjčani so dokazali, da se tabornikom ni treba skrivati v gozdovih, pač pa je taborništvo za neko mesto lahko zanimivost, ki popestri mestni utrip. Organizatorjem, elanom Rodu stražnih ognjev, sta pri izvedbi tekmovanja poleg sponzorjev pomagali Slovenska vojska in Mestna občina Kranj, po kategorijah pa so osvojili prva mesta: popotniki: Rod severnih

kurirjev (Slovenj Gradec) 2329 točk; popotnice: Rod močvirskih tulipanov (Ljubljana) 1252 točk; grče (M): Rod sivega volka (Ljubljana) 2634 točk; grče (2): Rod dobre volje (Ljubljana) 1904 točke.
In memoriam - Tone Bajuk
Dogajanja na ROT je v dobršni meri zasenčila nenadna smrt 50-letnega Toneta Bajuka, predsednika Zveze tabornikov občine Kranj, ki se je zgodila že pred nekaj dnevi. Toneta so dobro poznali številni starejši, pa tudi mlajši taborniki, saj je veliko prostega Časa namenjal taborništvu. Pomagal je vsem kranjskim rodovom, nazadnje pa je bil tudi med ustanovitelji Rodu Stane Žagar mlajši. Brez Toneta Bajuka verjetno tudi ne bi bilo taborniškega doma v Marindolu v Beli krajini, odkoder izhaja, pa še marsičesa drugega ne. Tone .Bajuk je kranjskemu in slovenskemu taborništvu zapustil močan pecat, ki ga ne bo mogoče nikoli izbrisati.
Tone, z nami, s svojimi sodelavci in prijatelji, s kranjskimi in slovenskimi taborniki boš živel naprej. Vedno te bomo pogrešali in nikoli pozabili.
Gost iz Velike Britanije
Letošnjega inštruktorske-ga tečaja Zveze tabornikov Slovenije v taborniškem izobraževalnem centru v Bohinju se je kot predstavnik Svetovne organizacije skavtskega gibanja (WOSM) udeležil tudi Britanec Stuart Lit-tle, inštruktor tretje stopnje za gozdovnike (National Commissioner for Scouts).
Gost iz Velike Britanije je zbranim tečajnikom in prihodnjim inštruktorjem predaval o skavtski organizaciji
v Veliki Britaniji, organizatorji tečaja pa so ga prosili za pomoC tudi ob drugih priložnostih - meditacija, duhovne razsežnosti, razvoj družbe. Stuart je v skavtskem gibanju, kjer je prostovoljec, že dobrih 38 let, v Sloveniji pa je prvič. Od dežel vzhodne Evrope je kot skavtski inštruktor obiskal že Madžarsko in Rusijo, k nam pa je prišel z malce nelagodnim občutkom, saj so mu rekli, da je Slovenija blizu Zagreba in Hrvaške, tam pa je vojna in padajo granate...
»Ko so me vprašali, ali bi šel na inštruktorski teCaj v Slovenijo, sem vabilo takoj sprejel, ne glede na bližino vojne, in zelo sem zadovoljen.« Stuart ni bil zadovoljen zato, ker pri nas ne padajo granate, pac pa zato, ker je bilo to zanj prvo srečanje s slovenskim taborništvom, v Bohinju pa se je kmalu počutil kot med prijatelji. »To je bila izredna priložnost, da spoznam taborništvo v Sloveniji, saj je zadnji Cas, da se tudi v Veliki Britaniji zavemo, da se je skavtsko gibanje razširilo po vsej Evropi. Ze v prvih dneh sem ugotovil, da se lahko veliko naučimo od vas - in seveda nasprotno, vi od nas.«
Prvi dan so ga tečajniki še gledali malce nezaupljivo, potem pa se je zid nezaupljivosti zrušil in vsi so ga sprejeli medse, kot da ga poznajo že od nekdaj.
»Zelo me je presenetilo njihovo zanimanje za skavti-zem v tujini, največ se pravzaprav pogovarjamo o tem. Sicer pa je povsod Čutiti duh skavtizma, princip je isti, le metode se razlikujejo. Skavti moramo združiti moči pri vzgoji mladih. Ce samo pomislimo, da nas je po vsem svetu 20 milijonov - si
Orientacija v naravi (iz taborniškega glasila Plameni)
lahko predstavljate, kakšna procesu skavtske vzgoje moe je to, kakšna koncentra- enemu mlademu Človeku cija vrednot in pozitivnega vsadimo vsaj eno življenjsko odnosa do sveta? Po mojem izkušnjo.« mnenju je dovolj že to, da v	Igor Drakulič
Razpis za taborne prostore v Bohinju
I. Gozdna šola
Objavljamo razpis za zasedbo prostih terminov Gozdne Sole ZTS v letu 1996. Za dejavnosti vzgoje kadrov so termini v GS ZTS v letu 1996 že navedeni v koledarju akcij. Vsi ostab termini so na voljo dragim uporabnikom.
Prednost pri dodeljevanju terminov bodo imeli uporabniki po naslednjem prednostnem redu:
1.	tečaji ZTS
2.	vodniški tečaji 00 ZTS
3.	vodniški tečaji rodov in ZTO
4.	taborjenja rodov
5.	taborjenja dragih
Zmogljivost tabornega prostora je približno 80 taborečih oseb oziroma 40 ležišč v hiši.
Okvirna cena za bivanje (prenočišče in prehrana) bo
poleti	v času ogrevanja
elani ZTS	16 DEM	18 DEM
nečlani	20 DEM	22 DEM
Člani ZTS so taborniki, za katere so rodovi odvedli del članarine na ZTS in ki se bodo lahko izkazali z veljavno člansko izkaznico.
ZTS si pridržuje pravico do popravka cen glede na gibanje cen in storitev na slovenskem trgu.
Pri večjih skupinah bo možen popust, in sicer na vsakih 30 udeležencev eden zastonj.
Zbiranje ponudb bo potekalo do 15. novembra 1995 oziroma do zasedbe zmogljivosti.
H. Taborna prostora v Ribčevem lazu
ZTS ima v RibCevem lazu v Bohinju dva taborna prostora (zgornji in spodnji), na katerih lahko rodovi organizirajo letna taborjenja.
Na zgornjem prostoru lahko tabori okoli 60 tabornikov, na spodnjem pa 80 do 100.
Cena za najem tabornih prostorov je 50 mark na dan za oba skupaj, 20 za zgornjega in 30 mark na dan za spodnji taborni prostor.
Prosimo vse rodove, ki želijo v prihodnjem letu taboriti v RibCevem lazu, da pošljejo na sedež ZTS prijavo, v kateri naj navedejo Zeleni termin taborjenja in predvideno število udeležencev.
BOLGARIJA
Tisočletna zgodovina Rilskega samostana <2,
Blizu votline T^ti svetega ] ,8a- Gozdna ta samotni vpim samosta ^ei stoji mali ?v- evangelista I len konec 17. ste , Leta 1864 je nlgarski pros Ne°fit Rilski zj eerkvi sv. Luke na kmalu znai , nlgariji. Cepra\ novnik in opat, nt zavzel za laič einer je ponov Pomembno deje
na, ki je v pr jnh znal vzpoc nnjoce ljudstv
Postana ste
Ca s kostnice
pokopališčem in nekaj bivalnimi zgradbami. Cerkvica, posvečena božji Materi, je namenjena pogrebnim obredom. Pozidana je bila v prvi polovici 17. stoletja, potem pa večkrat predelana. Slikarije so delo bolgarskih slikarjev, ki so delovah na Atosu.
Kakor vsak samostan je Rilski še posebej zapletena gospodarska ustanova. Vzhodno od glavne samostanske stavbe se zato nahajajo zgradbe, namenjene gospodarskim dejavnostim. Posebej izstopa samostanska pekama, sezidana v 19. stoletju, ker stara znotraj samostana ni zmogla ve C izpolnjevati svoje naloge. Zunanjost ponavlja videz glavne samostanske stavbe in je bogato izoblikovana.
Tisočletna zgodovina samostana v Rili se začenja konec 10. stoletja, ko je meniška bratovščina v bližini svojih bivališč postavila prve zidane zgradbe. Danes ni mogoče natančno ugotoviti, kje natančno so stale, gotovo pa je, da so se menihi potem še večkrat selili, dokler se niso dokončno ustalili med rekama Rilo in Dru-šljavico. Ta prostor so pravgotovo izbrali zato, ker ga je bilo lahko braniti. Do 14. stoletja viri dokaj skromno poročajo o Rilski meniški bratovščini. Iz darovnice carja Zi-žmana je moC razbrati, da je bil samostan do tedaj deležen različnih volil carjev Asena in Kolomana.
Stavbarski podvigi, ki jim je botroval vojvoda
Hreljo Dragovolj, fevdalec iz porečja reke S trume, so spremenili samostan v sijajen stavbarski kompleks blešCeCe arhitekturne kompozicije. Odgovoren je za odlično tlorisno zasnovo, veličasten, še danes ohranjen obrambni Hreljin stolp, ki se zviška razgleduje po prostranem samostanskem dvorišCu, pa tudi za krasne freske v cerkvi, ki jo dal zgraditi, in je stala sredi dvorišča do srede 19. stoletja. Deli teh fresk in Čudovito izrezljan cerkveni portal so na ogled v muzeju.
V Času Hrelja Drago vola je postal samostan naj-veeji fevdalni posestnik v Bolgariji in ostal tak tudi v Času turške nadvlade.
(Se nadaljuje)
Ikona sv. Ivana Rilskega
VREME IN ZANIMIVOSTI
Četrtek, 5. oktobra 1995
SREDIŠČE
SREDIŠČE
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL
MOČAN
MOČAN
FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
VREMENSKA SLIKAlooo
Nad Balkanom in vzhodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska. Frontalni val se od zahoda bliza Alpam. Pred njim doteka v višinah z jugozahodnimi vetrovi nad nase kraje topel in vlažen zrak.
Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod.
020
Temperature
mm>%o
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 6.05 in zašlo ob 17.36. Dan bo dolg 11 ur in 31 minut. Luna bo vzšla ob 15.51 in zašla ob 2.21.
—---
F	(temperature morja in rek				z 1
		°C		°C	
	Trst	19,8	Mura	10,6	
1	Portorož	20,0	Sava (Radovljica)	8,8	
	Poreč	19,0	Sora	10,9	
	Rovinj	20,0	Ljubljanica	8,5	:
	M. Lošinj	20,0	Soča	10,7	
	Hvar	22,0	Paka	13,5	
	Dubrovnik	22,0	Gradascica	10,3	
J	^				J	K
NAPOVED ZA POMORSTVO
PLIMOVANJE
Danes: ob 0.57 najnižje -40 cm, ob 7.30 najvisje 43 cm, ob 13.44 najnižje -32 cm, ob 19.33 najvisje 31 cm
lutri: ob 1.37 najnižje -43 cm, ob 8.01 najvisje 49 cm, ob 14.17 najnižje 41 cm, ob 20.13 najvisje 36
—
TEMPERATURE V GO
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
°C
18
14
11
8
6
5
/ V,
BIOPROGNOZA
Sprva bodo obremenilni vpliv vremena čutili le vremensko najbolj občutljivi ljudje, popoldne in ponoči pa se bodo težave okrepile m zaznalo jih bo veliko ljudi. Prav tako bo moteno tudi spanje.

V0X POPULI
Oktobra se od sonca poslovi in k peci postavi.
« « «
Tistemu, ki hoče, ni nic težko.
SVET • SLIKA PRI SLIKI. .ZGODBA PRI ZGODBI, .PA SP RES JE
Umetno Pedofilski devištvo duhovnik
PEKING - Dnevnik kitajskih izobražencev Guan-gming je ostro napadel čedalje bolj razširjeno početje kitajskih deklet, ki jim v klinikah obnovijo izgubljeno devištvo, ker imajo tako »več možnosti za poroko in uspešen zakon«. Po mnenju časnika sodi kult devištva v obdobje, ko je bila ženska povsem podrejena moškemu. »Več kot tisoč let so na Kitajskem zapirali dekleta v sobe, kult deviške kožice pa je povzročil grozljive tragedije,« je zapisal Gu-angming, ki je navedel, da so ženske z družbenim napredkom dobile novo vlogo v družbi, zdaj pa jih vnovič pehajo v preteklost.
DUBLIN - Neki irski katoliški duhovnik, ki je dve leti spolno zlorabljal svojega strežnika, mu je moral zdaj plačati 56 tisoč funtov odškodnine. Vest, ki jo je objavil dublinski Irish Times, je potrdila tudi dublinska škofija. Z-daj 33-letni Alan
O’Sullivan je bil žrtev duhovnika Patricka Hughesa, ko mu je bilo enajst let. Po dveh letih je deček vse povedal staršem, ki so duhovnika naznanili cerkvenim oblastem, te pa so ga le premestile in ga šele pred dvema letoma suspendirale.
Lovijo »ubežnike«
Na območju Nakhona Savvana se nadaljuje lov na krokodile, ki so med nedavnimi poplavami zbežali s krokodiljih farm. Do zdaj so jih polovili sto, »na begu« pa je še dvesto nevarnih plazilcev (Telefoto: AP)
Jeseter
z 52 kilogrami
iker
TEHERAN - Pri lovu na jesetre'v Kaspijskem morju so iranski ribiči pred Astaro, nedaleč od meje z Adzerbajdža-nom ulovili 440-kilo-gramskega jesetra, ki je imel 52 kilogramov iker. Kot je zapisal dnevnik Kar-e-Kargar, je bil jeseter dolg štiri metre, po mnenju izvedencev pa je bil star 35 let. Takšen ulov je dobro znamenje, ker dokazuje uspešnost iranskih pobud proti krivolovu in onesnaženju. Prihodnje leto bodo v Kaspijsko morje spustili devet milijonov jesetrovih mladic, s čimer si bodo zajamčili nemoteno proizvodnjo kaviarja.
Sarah in Andrevv
LONDON - Med tretje-rojencem kraljice Elizabete Andrevvom in njegovo ločeno soprogo Sarah Ferguson naj bi vnovič vzklila ljubezen. To zatrjuje britanski tisk, ki navaja, da sta Sarah in Andrevv spet neločljiva. Seveda za zdaj skrbno skrivata skupne dopuste, izlete s hčerkama in romantične večerje ob siju sveč. Tisk je prepričan, da bosta vsak trenutek uradno sporočila, da sta se spravila. The Sun je zapisal, da sta bila Sarah in Andrevv pet dni v Španiji in da je »rdečelasa Fergie« ob vrnitvi prijateljem povedala, da je bilo lepše kot na medenem tednu.
Sodobna
umetnost
Na razstavi sodobne umetnosti v Parizu je na ogled tudi delo kiparja Juana Miroja Bežeče dekle (AP)