ftev. 31. O LJubljani, v sredo, dne 8. lebruuarUa 1905. Leto mm. Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 13'— za četrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2*20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ za četrt leta za en mesec 10-5-1-70 Za poSilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): • • • 13 h 11 za enkrat za dvakrat za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta l 26 H. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSl nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo J* y Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Jez ______ dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UrcdniSkega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — _JZ_ Vsprejema naročnino, inserate ln reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. Kranjska in državne podpore. (Govor posl. Žitnika v drž. zboru 30. jan.) Visoka zbornica ! Oglasil sem se k be sedi, da utemeljim resolucijo, ki jo na koncu prečitam. Ne bodem govoril o stvarnih in političnih vzrokih, ki so napotili mene in moje ožje tovariše, da smo v odseku glasovali proti prvotni vladni predlogi, oziroma proti § 6. Pač pa izražam zadovoljstvo, da je sedanja vlada uvaževala koristi in potrebe najširših slojev prebivalstva in želje ljudskih zastopnikov. Osobito smo vladi hvaležni, dani ljudske bede izkoristila v ta namen, da si napolni svoje v prejšnjih letih izpraznjene blagajne z novim državnim posojilom. Tudi ta taktični korak je pripomogel v visoki zbornici ustvariti razmere, ki nam odpirajo veselejši pogled vsaj v bližnjo bodočnost. Ker visoko cenimo delavnost državnega zbora ne le v interesu države marveč posebno še vpliv parlamenta na razvoj javnih razmer, zato smem izraziti željo, naj bi državniška previdnost in popolna nepristranost visoke vlade omogočila zbornici, da nastopi zaželjeno dobo uspešnega dela. Sedaj k stvari 1 Minolo leto so kranjsko deželo obiskale mnoge hude vremenske nezgode, ki so v raznih krajih provzročile veliko bedo. Vsled hude toče in dolge suše je bila v mnogih občinah tako slaba letina in toliko pomanjkanje krme. da je prizadeto prebivalstvo že sedaj v pomanjkanju živeža in da mora prodajati živino, ker je ne more prezimiti. In sedaj smo šele sredi zime. Ako ljudje ne dobe hitre pomoči, bode na pomlad najhujša stiska. Tukaj imam seznam 40 do 50 prošenj, ki jih je tekom minolega leta dobil deželni •ibor kranjski, naj bi izposloval deželno in državno podporo vsled raznih uim. Ker je že pozna ura, ne bodem navajal po vrsti vseh prošenj, ker upam, da so bile ali bodo predložene visoki vladi. Naglašati pa moram v prvi vrsti, da so mnogi veliki požari napravili v dotičnih vaseh veliko revščino. ___ Našteti hočem le ne.k?$- pogorišč, ki smo jih itak opisali v laij^$'nujnib; Pjtoš-njah za državno podpor6^- s> ^ jf » V novomeškem okraju je v vasi Pristava pogorelo 11 hiš in 48 gospodarskih poslopij; škode je nad 75 000. V H i -njah je pogorelo 86 poslopij; škode je 188.700. V Š m i h e 1 u pri Hrenovicah je pogorelo 67 hiš in drugih poslopij; škoda je bila cenjena na 215.000. V kočevskem okraji sta pogoreli vasi Retje in P o d -peč, v obeh 41 hiš in 91 gospodarskih poslopij, skupna škoda znaša 146.480 kron. Dne 20. novembra je v vasi Š i 1 e r t a -bor, občina Zagorje na Notranjskem, pogorelo vse sedmerim družinam; škode je bilo nad 20.000. Tudi v kranjskem in kamniškem okraju je pogorelo nekaj vasij, a drugod posamezna posestva. Tudi toča je na Kranjskem lani napravila mnogo škode. Opozarjam samo na točo v novomeški okolici, kjer je bila toča cenjena na 180.000 K. Posebno veliko škodo pa je napravila nenavadno huda suša posebno na Notranjskem in Dolenjskem. Vsled suše so posestniki v prizadetih krajih pridelali jako malo živeža in krme. Res je sicer, da je bila prva košnja na Gorenjskem in drugod v nižavah precej dobra. Toda po prvi košnji je bila huda in dolga suša, paša na zelenem je bila nemogoča in ljudje so morali živino krmiti s prvim senom. Tako je nastalo pomanjkanje krme in živinorejci morajo prodajati živino. Tovariš g. P o v š e mi zatrjuje, da v Beli Krajini ponekodi že sedaj plačujejo seno po 9 do 10 kron, in v novomeški okolici so gospodarji odprodali 20—25% rejne živine. Dobil sem tudi obširne poročilo od »Zadružne zveze« v Ljubljani, ki navaja razna poročila o slabi letini in pomanjkanju krme. Tu so naštete vse občine in posamezne | vasi v bistriškem in s e n o ž e -š k e m sodnem okraju. — Iz teh poročil je razvidno, da so posamezne vasi v trnovski občini pridelale 100, 200, 500 do 700 kvin-talov manj sena in 100 do 600 kvintalov manj otave. kakor po navadi. Isto velja o občinah Jablanica, Zemon, Rateževo brdo, Prem, Celje, Smerje i. t. d. Županstvo v Š m i h e 1 u na Krasu poroča: Vsled suše meseca maja je malo sena, velika suša v poletju je uničila še otavo, deteljo in pašo; že štiri mesece moramo krmiti živino s senom in skednji so že prazni. — Suša je uničila tudi poljske pridelke in kmetje ne bodo mogli kupiti krme. Poročilo iz Senožeč se glasi: Velika suša je uničila krmo v vaseh Gabrče, Senadole, Dol. vas, Potoče, Laze, Senožeče, Goriče, Famlje, Britof, Dol. in Gor. Vreme ter Gor. Ležeče. Ker v juliju, avgustu in septembru ni bilo paše, so kmetje pokrmili za živino pripravljeno seno. Sicer pa je bila tudi prva košnja slaba in otave so ljudje dobili komaj petino. Kmetje prodajajo živino za vsako ceno, prodali pa so že vse ovce, ki tukajšnjemu kmetu dajejo največje dohodke. Poročilo iz V i p a v e se glasi: V vipavskem okraju vsled suše, koruze še za seme nismo pridelali, zato smo je morali kupiti že 30 vagonov. Krme smo dobili tretjino manj, zato morajo kmetje prodajati živino. Poročilo iz R o v t : Krme so kmetje dobili komaj polovico Poročilo iz Višnje gore: Suša je uničila skoraj vso otavo, kmetje bodo morali kupovati krmo. Poročilo s Toplic: Suša, črv in po-vodenj so uničile mnogo otave. Poročilo iz M e 11 i k e : Vsa Bela Krajina je mnogo trpela vsled suše, kakršne ne pomnimo že od 1. 1837. Krma je jake draga, da morajo kmetje živino prodajati. Cena živini je jako padla; jarem volov, ki sta preje veljala 600 kron, se dobi sedaj za 400 K. Ako ljudje ne dobe pomoči za krmo, bodo morali prodati vso živino ter se preseliti v Ameriko. D o 1. D a n j e na Gorenjskem : Beda vsled suše je velika. Detelje in otave nismo pridelali, paša je bila nemogoča. S o r i c a : Suša je uničila otavo, mlekarska zadruga trpi, ker ne dobiva mleka. Poročilo iz Vel. Lašč: Naši kmetje imajo vsled suše pri otavi škode do 15.000 kron, kupiti bomo morali vsaj 2000 centov krme itd. Osrednja vlada pa je lani vsled pomanjkanja krme najprvo z ukazom z dne 10. avgusta prepovedala izvoz krme. Dalje je ukrenila, da so državne in deloma tudi zasebne železnice znižale voznino za krmo. In končno je vlada obljubila, da prizadetim kmetom, ki potom zadružnih zvez, kmetijskih družb in kmetijskih društev kupujejo krmo za živino, povrne velik del ali pa tudi vse prevozne stroške, ter je že lani v ta namen določila 500.000 kron. Zato smo se jako začudili, ko smo čitali odloke, k r. poljedelskega ministrstva, da je Kranjska izključena iz skupine onih dežel, ki jimbode vlada olajšala dobavo krme. Visoka zbornica ! Ako se to zgodi, česar pa ne morem pričakovati, bil bi to za kranjsko poljedelstvo in živinorejo tolik udarec, da bi ga revno prebivalstvo ne moglo prenesti. In kedo je temu kriv ? Gotovo ne c. kr. poljedelske ministrstvo, ki je bilo naši deželi več ali manj še vedno naklonjeno in na katerega račun gred6 vse takozvane „koncesije" za Slovence, marveč kriva je edino le izredna »ljubezen in skrb" naše deželne vlade (Čujte!), ki hoče brez dvoma na ta način kaznovati naše postopanje y kranjskem deželnem zboru. Jaz sem gotovo eden tistih, ki prosi in berači za ljudi brez razlike, ako so vredni podpore. Zato se mi zdi to postopanje dež. vlade tem večje graje vredno. LISTEK. Sultan gre molit. Carigrad, 1. febr, Malo tujcev je tako „srečnih", da bi videli turškega sultana v Carigradu. Da sem videl turško veličanstvo, nanesel je slučaj. Prišel je veljaven gospod v Carigrad, ki je storil potrebne korake, da pride pred sultanovo palačo. Izvedel sem pravočasno tudi jaz o tem in sem se mu pridružil. Oglasil sem se pri avstrijskem poslaništvu, kjer so me vpisali, da me med drugimi dan pred obiskom priglase na dvoru. Brez posredovanja poslanika in poslaniškega spremstva ni možno priti v obližje sultanove palače. V petek ob tri četrt na enajst se zberemo na tukajšnem avstrijskem poslaništvu, kakor nam je bilo naročeno. Sultana videti je sploh mogoče le na ta dan, ko gre v bližnjo svojo mošejo molit. Bilo nas je pet. Tovarnar iz Prage, gospod E. S., prednik jezuitov iz otoka Tinos, moja malenkost, dva frančiškana in prej imenovani gospod. Imeli smo dva voza; z nami se je peljalo tudi uradno spremstvo iz avstrijskega poslaništva. Ildiskiosk, palača sultanova, kamor smo se napotili, je precej oddaljena od mesta; vozili smo se skore pol ure. Čim bližje palače smo, tem več straž, vojakov in raznolikih vojaških uniform srečavamo. Po poti hiti prav mnogo Arabcev, Turkov in arabskih žena, ki jih žene prav ista zvedavost, kot nas. Ne manjka se vmes ličnih, tudi krasnih kočij, v katerih se vozijo odlični častniki, drugi premožni veljaki in bogate turške žene, oblečene v črno svilo in gosto zagrnjene. Vpitje in drvenje je orientalsko. Vsak hip zagledamo nove straže in nove uniforme. Med množico opazimo tudi mnogo prav črnih Afrikanov, pepelastih Arabcev. Med stražami je dosti skrivnih ogleduhov v civilni obleki, kar se lahko takoj spozna-Po precej strmem bregu se bližamo cesarski palači. Tu je že zbranih mnogo gledav-cev razne baže. Za Evropce ste pripravljeni dve terasi, prva tik velikanskih vrat, druga nekoliko nižje ob cesti, ki pelje v mošejo. Ta sultanova molitvenica ni velika, prostora ima k večjemu za 150 ljudi. Ko nas kavas pripelje pred teraso, pokliče mlad častnik vsakega, ki je od poslanika priporočen, po svojem imenu. Vsakdo se mora oglasiti, kakor v šoli. Kavas potrdi identi- teto. Komisija, ki šteje šest mož, vsakega tujca še posebej ogleda in potem šele spusti na teraso. Prav oddahneš se, ko presta-neš to izkušnjo. Na terasi je bilo razun nas še kakih 20 gospodov in kadeti neke nemške šolske vojne ladje. Imena si nisem mogel zapomniti. Zapisati pa ničesar ne dovolijo. Straža ne pusti niti navadnega kukala seboj jemati. Pri uhodu na teraso poberejo vse palice, dežnike in druge take reči. Čakali smo sedaj lep čas in se živahno razgovarjali. V tem pride prav čeden častnik, majhne postave ter nas opominja, naj se nekoliko nazaj umaknemo. Nekateri smo bili nekoliko trdovratni in neposlušni. Častnik stopi k meni in me posebej opominja, naj stopim nekoliko nazaj, a razumeti nočem v nobenem jeziku. Moj sosed pripomni francoski, češ, gospod ne razume. Častnik dostavi hladno: „Er versteht ganz gut deutsch." Mož je namreč rodom Nemec, služi v turški armadi in je prideljen straži v palači. Nasmehnem se in povprašam: „Kaj pa če bi se ne umaknil?" Pogledal me je brez jeze, dosti prijazno in odšel. Moj upor mi ni nič koristil, kajti na teraso so poslali še en oddelek vojakov, ki so kaj čedno zastirali razgled. Na tihem smo se jezili, a nič ni hasnilo. Še smo malo poštopicali semintje; slednjič vendar začno prihajati iz grada višji častniki, razni uslužbenci ter prav mnogo črncev, ki služijo v haremu. O poslednjih se je po evropskih časopisih že mnogo pisalo. Prav zadnji čas je turška vlada izključila francoski časopis „Le Matin", ker je pisal preveč odkrito o tej nečedni stvari . .. Marsikaka pikra opazka je padla med evropskimi gledalci tudi na parfumirane častnike, če tudi bolj na tihem in za hrbtom. Lepo so rejeni, imajo črne lase, črne brke, črne oči, pa kot kreda bela lica. Znabiti je to za turške oči lepo! Malo pred poldnevom začne prihajati drugo vojaštvo. Najprej konjeniki, ki imajo sulice z rdečimi zastavami. Tudi godba prijezdi na konjih in prav čedno svira neko evropsko koračnico, tako da smo se čudili vsi. Nato pride več oddelkov pešcev, vsak zopet s svojim orkestrom. Vse godbe igrajo isto koračnico. Vojaki mi niso kaj ugajali. Slaba obleka, slab nastop 1 Častno izjemo dela pač palačna straža, ki je prav številna V tej straži so sami čvrsti Arabci s pr krasno opravo. Postave so ti možje bo majhne, a so trdni krepki vojaki, zagore Apelujem pa na obljubljeno nepristra-nost vis. c. kr. osrednje vlade, da bode prvič potom notranjega ministrstva dovolila izdatno državno podporo po toči, požarih in drugih nezgodah pomanjkanje trpečim kranjskim prebivalcem, in drugič, da bode tudi Kranjska deležna dobrot, ki jih deli poljedelsko ministrstvo pri nabavi krme. Zato prosim vis. zbornico, da sprejme naslednjo resolucijo: »Visoko c. kr. poljedelsko ministrstvo se nujno naprosi, da tudi Kranjsko pridruži tistim deželam, ki vsled lanske suše trpe pomanjkanje krme in katerim bode z državno pomočjo olajšan nakup krme." (Pohvala.) Državni zbor. Dunaj, 7. febr. o vladni Vojaški novinci. Danes se je pričela razprava predlogi glede vojaških novincev. Zal 1905 zahteva vojna uprava 103.100 vojaških novincev, in sicer 59 024 za avstrijske dežele, poleg teh še 14.500 novincev za deželno brambo. To vprašanje se mora pač prištevati „državnim potrebščinam", a je tudi politična koncesija vsakočasni vladi. Mnogi sodijo, da se že pri tem vprašanju vsaj v obrisih pokaže bodoča večina, ki hoče podpirati vlado. Toda razmere v parlamentu so še toli nejasne, da glasovanje o vojaških novincih še ne pojasni situacije. Ravno vojaški novinci so točka, pri kateri si razne stranke nočejo ožgati prstov, četudi morda vladi ne zaupajo. Zato je že danes gotovo, da velika večina glasuje za novince ne glede na to, kaj store Ogri. Zato sedanji razpravi ne pripisujemo posebne politične važnosti. Vsak govornik ponavlja že večinoma znane želje glede raznih vojaških olajšav, zalaganja armade i. t d Pač pa je že danes poslanec W o 1 f razpravljal vprašanje, kaj naj stori Avstrija glede skupne armade, ako Ogri, oziroma Mažari dobe nove koncesije v narodnem oziru — To vprašanje je važneje, nego se komu zdi na prvi pogled. In umestno je, da stranke v tem pogledu že sedaj izrazijo svoje mnenje, četudi to vprašanje spada v prvi vrsti v delegaciji. Jutri hoče poslanec 6 i a n k i n i označiti stališče Hrvatov nasproti mogočim mažarskim zahtevam. Ako Mažari dobe nove narodne kon-cesije, zahtevajo isto tudi Hrvatje za svoje polke. beveda so to danes načelna vprašanja, o katerih bodo odločevali drugi faktorji. — Istina pa je, da v istem trenotku prične pokati vez skupne armade, ko Mažari dobe svoj poveljni jezik. Ljubljanski grad. Vlada je zbornici predložila načrt za kona, s katerim zahteva pooblastilo, da sme prodati ljubljanski Grad, ki je državna last. Ker je v Ljubljani zgrajena justična palača s kaznilnico, je stari Grad brez uporabe Zemljišče obseza 565 arov in 49 kvadr. m. Ker je vrednost Grada in zemljišča cenjena nad 50.000 kron, mora drž. zbor dovoliti prodajo. Grad kupi ljubljanska občina. Del skupila za smodnišnico dobi vojna uprava, ostala svota se všteje med izredne državne dohodke. Rusko-japonska oojsKn. Ranjeni japonski častniki. London, 6. februarja. .Daily Tele-graph" poroča iz Tokia: V bitki pri Hai-kontaju je bilo ubitih 24 častnikov; 10 jih je bilo težko in 17 lahko ranjenih. Med težko ranjenimi je tudi generalni major Ta-nabe. Grippenberg in Kuropatkin. O generalu Grtppenbergu, odpoklicanemu poveljniku druge armade, ki je poveljeval v zadnjih bojih med Šahom in Hun-hom, poročajo iz Pari2a, da je poslal v Peterburg brzojavko sledeče vsebine: „Gene-ral Kuropatkin me je onečastil. V zadnjih bojih je imela moja armada prednost, uspeh je bil gotov, ako bi bil dobil ojačenja. A dobil sem povelje, naj se umaknem. Četam sem dejal: „Ako dam povelje za umikanje, me usmrtite!" Niso me usmrtili, a sem onečaščen." Rusi v Koreji. Ruske čete, ki so se umaknile iz Son-hina na Koreji, so zažgale vsa svoja skladišča. Iz raznih ruskih izjav se da sklepati, da hočejo opustiti vse operacije na severovzhodni strani Koreje. Ruski poveljniki. Za Grippenbergovega naslednika bo de-fiinitivno imenovan general M i 1 o v , sedaj poveljnik 8. armadnega zbora. Ako bo na dvoru dobila premeč dvorna klika, ki želi odpoklicanje Kuropatkina, bo za nadpovelj-nika imenovan najbrže veliki knez Nikolaj Nikolajevičali general L i n e-v i č. V visoko stoječih krogih izkušajo pripraviti carja do tega, da sprejme Kuropat-kinovo prošnjo za odstop. „Lokalanzeiger" pa poroča iz Peter-burga: V tukajšnjem generalnem štabu ni znanega ničesar pozitivnega o Kuropatki-novem povratku. Kdo naj ga nadomesti? Govori se sicer o velikem knezu Nikolaju Nikolajeviču. Ako se to obistini, bi se to zgodilo radi tega, ker je včasih koristno, ako je nadpoveljnik kak princ, ki ga ne zade nejo zakotne intrige. Brzojavni promet. London, 7. febr. Vse sibirske brzojavne urade je rabila včeraj od 8. ure zjutraj do 4. ure popoldne ruska vlada zase. To se je včeraj od početka vojske prvikrat zgodilo ter sodijo, da bo ruska vlada odposlala Kuropatkinu posebno važne in natančne brzojavke. Zaplenjeni parniki. „Daily Telegraph" poroča iz Tokia 6. t m: Admiral Togo je danes popoldne odšel k brodovju. V luki Saseho leži sedaj 9 zaplenjenih ladij. Ena ima na krovu gradivo za zgradbo ruskega rušilca torpedovk. Hamburška borza objavlja, da so Japonci zaplenili meseca januarja 6 angleških parnikov, ki so vozili v Vladivostok premog in živila, Roseley, Lethington, Bawtry, Oakley, Dollar in Wytfield, avstrijski parnik Burma in inozemski parnik Wilhelmina v skupni vrednosti okrog 11 milijonov kron. Veliki ruski knezi so prestopili, kakor poroča „Daily Chro-nicle", k mirovni stranki. Vzrok temu sma trajo zadnje ponesrečene Grippenbergove operacije. Kuropatkinovo poročilo. General Kuropatkin poroča dne 6. t- m.: V noči od 5. t. m. so na levem krilu napadli kazaki in lovci pod poveljstvom kneza Magalova od sovražnika zasedeno vas; pri tem so pobili z bajonetom 50 Japoncev. Ob solnčnem vzhodu je prihitela japonska pepelnatih lic. Na glavi imajo zelen širok turban, na nogah lahke čižme in lične, rumene gamaše. Puške nosijo čez ramo, uniforma jim je temno modra. Nek Dunajčan, ki je bil tudi navzoč med gledavci, je dejal: „No, te bi pa še pri nas občudovali!" Sedaj zavlada tihi molk. Počasi se pripelje iz palače lepa kočija, častniki se globoko priklonijo, vojaki prezentirajo. V ličnem vozu sedita dve ženski z redkim pajčolanom. Zavedate se, — to se bere na obrazih, — da jih vsi gledalci občudujejo in da so oči vseh vanje obrnjene. Njima nasproti sedi dvoje šibkih, nežnih deklic. Ena izmed teh dveh ima prav otožen obrazek. Oblečeni sta popolnoma evropsko, glavi sta prosti, brez pokrival. Predstavljal nam te gospode ni nihče, a govorilo se je, da sta to najmlajši hčeri sultanovi. Ponavadi se ob enakih prilikah pripeljejo tri ali štiri kočije, to pot je bil le ta voz. Ko se je kočija počasi odpeljala, zatrobijo vojaki, godbe zaigrajo. Hipoma se prikažeta še dva voza. V prvem sedi mlad, 6 let star deček, sultanov sin; njemu nasproti, star, siv častnik, odgojitelj njegov, ki nosi na prsih nebroj raznih odlikovanj* V drugi-, odprti pehota. Naš oddelek se je umaknil, ko je izvršil svojo dolžnost, vzemši seboj enega vjetnika, a brez lastnih izgub. Mraza je 20 stopinj. General Dohturov. Konjeniški general Dohturov bo pri-deljen nadpoveljništvu druge mandžurijske armade ter je že odšel v Mrndžurijo. Dohturov se bo informiral o ondotnih razmerah, ker bo potem imenovan za nadpoveljnika nove četrte armade. Mogoče je pa tudi, da bo sedaj prevzel poveljstvo druge armade, katero je odložil Grippenberg; to tem bolj, ker je mnogo starejši, tudi po službenih letih, ko general Milov. Dohturov je star 67 let in je še jako čil. Izšel je iz garde, odlikoval se v rusko turški vojski, poveljeval dvema pehotnima divizijama in pozneje diviziji gardne konjenice. On je odločen in ognjevit značaj. IMiščenko. Peterburg, 7. febr. Ranjeni general Miščenko je odveden v M u k d e n. kočiji se vozi sultan sam v spremstvu dveh višjih častnikov. Dva starejša sinova sultanova ga spremljata ob strani na konjih. Sultan Abdul Hamid je star 58 let, ima 5 sinov in več hčera. Postave je šibke, ne velike. Brada mu je redka, tumenkaste barve. Utiša ne napravi posebnega, kajti slabotna oseba z drobno glavo, židovskim nosom ni prikupljiva. Sultan gleda precej plašno in odzdravlja bolj poredkoma. Vo jaki se mu globoko priklanjajo, se pri tem dotikavajo z desno roko zaporedoma čela prsi in kolen ter obenem pozdravljajo z za molklim glasom visokega svojega gospoda Tujci smo se odkrili in mirno i iakali da je odšel sprevod v molitvenico. Čez ka kih deset minut pride sultan po opravljeni molitvi iz mošeje ter se nemudoma vrne grad. Nam tujcem po stari navadi ponudijo cigaret, nemškim vojakom tudi črno kavo. Hiteli smo proti domu, kajti poludne je že davno minulo. Ko smo se i Jjali skozi Pero, je bilo toliko voz, da >u j ustavil ves promet, celo tramvaj. Vse ^ >)rek. se je čulo vpitje, zmerjanje, preklinjev mje. Prav prileglo se mi je, ko sem se srečno zopet vrnil v svoje stanovanje. P. A. ( . zgrac Parlamentarni položaj. Dunaj, 8. februarja Včeraj zvečer je proračunski odsek sprejel ref. predlogo z 22 proti 8 glasovi Proti so glasovali Pernerstorfer, Kramar, Romanczuk, Ryba, Malfatti, Začek, Daniek in Berger. Za Je glasovala tudi nemška ljudska stranka. Železniški odsek je izvolil pododbor, ki bo r e i a l prekoračenja proračuna pri dbt nove železnice proti Trstu. Goluchovvski odstopi? Budimpešta, 8. februarja. Opozicija hoče proti ministru zunanjih zadev, l»rofu Goluchowskemu, demonstrirati na ta način, da bo predlagala, naj se ministra radi trgovske pogodbe z Nemčijo obtoži. Čuje se, da se stališče grota Goluchowskega maje in da bo njegov naslednik avstrijski poslanik v Peterburgu, baron Aehrenthal. Grof Welsersheimb bo odstopil? Pražka „Politik" poroča, da bo odstopil domobranski minister grof W e I s e r s -i e i m b, ki 25 krat zastopal svoj resort v parlamentu. Nadomestil ga bo korni poveljnik Schonaich. Grof W e 1 s e r s -h e i m b je pripadal devetim ministrstvom; brez dvoma ga bo cesar odlikoval s posebnim činom cesarske milosti. Nemška zagrizenost. V dunajskem občinskem svetu je predlagal občinski svetn k Silberer, naj občinski svet sklene, da se v poslovniku naredi do-stavek, da se ima v dunajskem občinskem svetu in v mestni hiši vse poslovanje vršiti v nemškem jeziku, v očigled prizadevanju Čehov, da se smatra Nižjo Avstrij o kot mešano deželo in Dunaj kot mešano mesto. Zupan dr. Lueger je dejal, da se ne bodo vršile izpre-membe, dokler bo on župan. Predlog so nito izročili mestnemu svetu. Razmere na Ruskem. V Peterburgu hite z dementiranjem, da je car dobil grozilno pismo; ravno tako de-mentirajo, da je Gorki izpuščen. Gorki je bil menda član kluba, ki je deloval za republiko na Ruskem. V Tiflisu so bile v nedeljo velike demonstracije. Množica je razvila rdečo zastavo ter iz revolverjev streljala na policijo. Trije policaji so bili ranjeni, 30 oseb je bilo aretiranih. Delavci so povzročili, da je neki vojaški vlak, namenjen v Batum, skočil s tira. V Varšavi je silna draginja, ker se ljudje iz okolice bojč priti v mesto. V Var šavi stavka še vedno traja. Tudi v pekarnah še nič ne delajo. Splošne delavske zahteve so : osemurni delavnik, odprava akord-nega dela, zvišanje delavskih plač. Stavka je v Varšavi še vedno velika, ker fabri-kantje nočejo, ugoditi delavcem. Dne 6. t. m je bil zopet pocestni boj. Vojaki so streljali. Na obeh straneh je bilo več mrtvih in ranjenih Stavkujoči so umorili dva mehanika, ki sta pomagala delavcem, kateri nočejo stavkati. Generalni guverner v Peterburgu, Tre-pov, je odredil, naj se pouk na vseučiliščih zopet začne 15. t. m. Dijaki in profesorji, ki so solidarni, bodo odgovorili na to s tem, da bodo stavkali. V Mitavi je stavka končana, v Libavi je stavka tudi skoro popolnoma prenehala, v Vindavi je zopet na novo izbruhnila stavka. Vojaštvo je odšlo tja. Politika novega francoskega ministrstva. C h a r o 1 1 e s , 7. febr. Poljedelski minister Ruan in trgovinski minister Dubief stn došla v Charolles. Pri sprejemu državnih uradnikov sta naglašala, da hoče novo ministrstvo s podporo vseh republikancev izvesti izpremembe, katere sta začeli prejšnji francoski vladi Pariz, 8. febr. Včeraj se je pričel francoski ministrski svet posvetovati o zakonskem načrtu, glede ločitve cerkve od države.Načrt bo v četrtek ali petek predložen zbornici. Tartari se dvigajo ? S Krima poročajo, da se je med Tartari pričelo sumljivo gibanje Pojavil se je tudi neki pretendent. Imenuje se Sahal Gi-rej Chan ter hodi po deželi, spremljan od oborožene telesne straže, pridigujoč „sveto vojsko" proti Rusiji. Srbska armada v slabem položaju ? Dunaj, 7. febr. Neodvisni srbski list »Politika" prinaša senzacionelen članek o tužnih razmerah v srbski vojski in med častniki. Zadnje čase se niso mogle vršiti niti zimske vaje, ker zbori niso popolni. Polki bi morali imeti po 1500 mož, a jih imajo le po 120. Topništvo je nezadostno. Ogromne množine smodnika so pokvarjene. Manjka 40.000 pušk, 27 000 granat, 90.000 šrapnelov in neve se, kje so. Ni dovolj sa-nitete, a skladišče je pogorelo Tudi ni pro-vijanta in trena. Pisatelj članka, očividno kak poučeni vojak, poživlja vse zastopnike, da store vse potrebno, da se dvigne srbska vojska na potrebno višino. Iz Beneške Slovenije. Hudazima, ki nas še vedno, dasi zelo menj, nadleguje, je hotela imeti svojo žrtev. K< ncem januarja je neki Ivan Primožič iz Podgore, ne daleč od Sv Lenarta, zmrznil v snegu pri Podlaku pod občino Srednje. Mlad inženir. Te dni je dobil diplomo inženirja mladi in vrli ben. slovenec g. F a 1 e t i č iz šentlenardske občine. Če-stitamo! V pro v i n c i a 1nem zboru v Vidmu so pri zadnji seji protestirali proti inomoškim izgredom; v ta namen so tudi predlagali subvencijo družbi .Dante Alig-hieri". — Debata je bila zelo živahna vsled opozicije štirih katoliških poslancev, kateri so sicer protestirali proti nemškemu nasilju, pa niso glasovali, razven enega monsignora, za subvencijo, češ, da je društvo v frama-sonskih rokah, torej sumljivo. Slovenski odbornik prof T r i n k o je dostavil, dane glasuje za subvencijo še posebno zaradi tega, ker omenjeno društvo pomaga s svojim denarjem zatirati druge jezike, ni torej logično protestirati proti enemu nasilju s tem, da pomagamo k drugemu. ,La Patria del Friuli" je drugi dan pisala: .Duhovnik, prof. Trinko nam govori o nasilju, katerega dela Dantejevo društvo proti drugim narodom!... Kje ? ali morda v Gorici, ki je postala cilj neumnih slovenskih poželenj ? V Trstu, kjer se vsak dan porajajo nove slovenske zvijačne nakane ? V Dalmaciji, kjer so Italijani zadušeni od slovenskih agitatorjev ? . . , Kaj naj reče on o slovenski družbi „Ciril Metodovi", o nemškem „Schulvereinu", o „Alliance frangaise?« . . Družbe, ki imajo na razpolago mnogo mogočnejša sredstva nego naša Dante?" Tako sodi ta iredentovski in napram Slovencem vedno hudobni list. Besede prof. Trinkota so pa vkljub temu resnične HtlJsKI predilnici. Stavka v Delavstvo v litijski predilnici se je vzdignilo za svoje pravice. Dolgo časa je bilo teptano — pravi beli suženj. Lahko rečemo, da v nobeni tovarni na Kranjskem se dela>stvu niso zgodile take krivice, kakor ravno v litijski predilnici Podjetnika gg. S c h w a r z & Zublin bi storila le svojo človeško dolžnost, če sedaj sebi in svojim poslovodjam izprašata vest. Delavci v tej predilnici so bili do skrajnosti izrabljevani. z-e tako imajo slabo plačo, pa so bili še kaznovani za vsako malenkost. Mojstri, sami Nemci, pa imajo visoke plače zato, da lažje delavca-domačina pritiskajo. Povod stavki je dal neki mojster, ki se je tako daleč izpozabil, da je stisnil nekega delavca zavrat in ga tiščal k zidu. Umevno je, da se daviti nihče ne bo pustil in da je tudi delavec čutil v sebi človeško dostojnost. Radi tega se je menda postavil proti takemu postopanju. Namestu, da bi bil odpuščen surovi mojster, je bil predvčerajšnjim odpuščen oni delavec. Sodelavci-trpini v tžm oddelku so se postavili za svojega tovariša. Ustavili so delo in izjavili, da ne gredo prej delat, predno ne bode odpuščeni nazaj sprejet. Podjetništvo pa se je zopet maščevalo nad temi delavci, jim dajalo bukvice ter z njimi obračunalo. Delavstvo je imelo shod pri Oblak«. Prišel je ^obal iz Zagorja. Dvorana je bila premajhna Delavstvo je sklenilo popolno stavko. Razburjenje nad krutim postopanjem je bilo splošno, vendar delavstvo ni prestopilo meje dostojnosti. Včeraj se je začela stavka Delavci so zastražili tovarno. Nihče ni šel na delo. Delavci in delavke so hodili po trgu, a bili so mirni. Popoldne je bil shod. Po- roča se nam, da po Litiji in okolici splošno sočustvujejo z delavstvom. Podjetništvu priporočamo, naj ugodi delavcem, ker bi to bilo za podjetništvo le častno. # o « Danes smo dobili poročilo: Švicarska tvrdka Schwarz, Zublin & Comp. ima več tovarn, med temi tudi tovarno v Litiji. Z delavci se je postopalo skrajno surovo. Tudi klofute so bile na dnevnem redu. Treba je bilo pri splošni nezadovoljnosti le iskrice, da je izbruhnila stavka. Neposredni povod stavke je bil sledeči dogodek: Dne 6. t. m. dopoldne je zapovedal delavcu T o m a ž i č u paznik S a g e r , naj pobere neke špulje, ki so ležale na tleh. — Ker tega ni hotel storiti takoj, ga je zagrabil za vrat, na kar ga je Tomažič oklofutal. Vsled tega Sagerjevega čina je bil Tomažič takoj odpuščen. Delavci pravijo, da se poznajo Tomažiču še sedaj praske na vratu. V oddelku, kjer je delal Tomažič je završalo in delavci so šli v pisarno ter zahtevali, naj se Tomažiča ne odpusti, ker drugače bodo vsi pričeli stavkati Odgovorilo se jim je, naj zvečer še ti pridejo po bukvice, ker bodo odpuščeni. In odpustili so jih! Včeraj delavstvo ni delalo. Stavku-joče delavstvo zahteva, naj se odpuščeni delavci zopet sprejmejo na delo. Drugih zahtev d e 1 a v s t v o n i š e s t a v i 1 o , stavili pa jih bodo danes popoldne. Delavke zaslužijo od 2—7 do 8 K na teden. Moški zaslužijo od 10 do 20 h na uro, ženske pa od8—10 do 12 h. Dela v-cevje približno 700 Kazni so naravnost vnebovpijoče! Kaznuje se za vsako malenkost. Znan nam je slučaj, da je bil delavec, ker se je nasmehljal, kaznovan z 2 kronami. Kdor ostane brez dovoljenja en dan doma, je brez milosti kaznovan z 2 kronama Tudi za škarte se nalagajo ogromne kazni. Delavstvo se pritožuje, da postopa zdravnik z obolelimi delavci jako strogo. Delavstva stanuje precej v Litiji, po-največ pa v Zagradcu, v Šmartnem, na Logu, v Ponovičah, Hotiču in še v daljnih krajih. Mnogo jih hodi nad eno uro daleč v tovarno. Dela se od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Opoldne je enourni odmor. Tovarna poizkuša posamezne delavke pregovoriti na delo. Tudi piskalo se je da nes zjutraj, a delavstvo je vztrajno ter stavka dalje, izvzemši kakih osem delavcev. Danes ob 4. uri popddne bo javni shod v Oblakovi gostilni v Litiji. Shodi so naznanjeni tudi za poznejše dni. Gospod okrajni glavar litijski, Tekav-čič, je dvakrat osebno naznanil podjetništvu, da je pripravljen posredovati med stavku-jočimi in podjetništvom, a podjetništvo je odklonilo vsako posredovanje, ker si hoče pridržati prosto roko pri nameščenju odpu ščenih delavcev v vsakem posameznem slučaju. Stališče tovarne. Tovarna stoji na stališču, da bi se ji vse smejalo, ako bi brezpogojno zopet vzela nazaj odpuščene delavce in bi tudi trpela disciplina. Dogo dek, ki je neposredno povzročil razburjenje, kateremu je sledila stavka, opisuje tovar niško vodstvo tako, da je Sager le nekoliko porukal Tomažiča. Visokost kazni opravičuje s tem, da bi drugače ne bilo mogoče vzdržati discipline med delavstvom. Po mne nju tovarne bi večina delavcev rada delala, a se bojč tovarišev, ki so za stavko, dokler ne sprejme tovarna nazaj odpuščenih delavcev. Kakor se pa je prepričal naš poročevalec osebno, se je delavstvo, morebiti z nekaterimi izjemami, odločilo, da izvojuje boj za svoje odpuščene sodelavce. Delavstvo vzdržuje uzorno disciplino in je mirno. Litijsko orožništvo je pomnoženo za dva moža a to zato, ker na orožniški postaji v Litiji ni moštvo polnoštevilno. Stavkujočemu poštenemu delavstvu v litij ski predilnici želimo mnogo uspeha ! Splošne razmere po predilnicah. Z ozirom na litijsko stavko nam popisuje veščak splošne razmere po predilnicah tako- le: Ako kje, je v tekstilni obrti, je osobito v predilnicah bombaža skrajni čas, da se prično delavci nekoliko gibati in organizirati. Izmed vseh vrst delavcev so predil-niški največji reveži. Za svoje trudapolno in nevarno delo dobivajo najslabšo plačo, izpostavljeni pa so raznim nevarnostim za zdravje in življenje. Tako so izpostavljeni delavci v čistilnici vednemu prepihu in ogromni množini prahu, poleg tega pa imajo še težko delo. V karderiji morajo posebno čistilci »bobnov" vdihavati prah, ker je delo tako, da se jim kadi ravno pod nosove. Ženske v karderiji so za težavno in odgovorno delo donašanja in odnašanja ter nalaganja in odjemanja od stojev zelo slabo plačane, navadno 45—50 nov. na dan. Predilci so istotako deležni vseh .dobrot", ki jih more dati prah, vročina in slab vzduh, poleg tega pa še slab materijal. Od jutra do večera se peha med stroji s svojimi pomagači neprestano, da zasluži tedensko morda 16—18 kron, pomagači, ki so navadno mladi fantiči, pa dobivajo 35 do 45 nov. dnevno. Poleg tega pa so vsi delavci vedno v nevarnosti, da se ne ponesrečijo; tudi predstojniki mojstri v ravnanju z delavci niso v nobenem podjetju tako surovi kot v predilnicah. Vsak zase misli, da je nedotakljiv in da sme nasproti delavcu vse, kar se mu zljubi. Koliko krivičnih kazni plačajo delavci zaradi nekaterih nadutosti mojstrov. Obrtno nadzorstvo teh nedostatkov seveda ne ve, ker se jih nihče prijaviti ne upa. Tkalcem se tudi ne godi bolje; ako dobi slabo prejo, mora delati skoro celi teden za kake 2—3 forinte, sicer pa zasluži 4—5 for. tedensko, če sta preja in stroj v redu. Najhujše zlo v predilnicah je, ker se delavec skoro ne more pritožiti, če se pa pritoži, navadno prepade. Tako so predil-niški delavci prezirani in izkoriščani od svojih šefov in mojstrov, poleg tega pa jim je prestajati grda zmerjanja, razne kazni in druge krivice. Čas je toraj, da se enkrat ganejo; pa ne samo v Litiji, marveč tudi drugodi. Dnevne novice. Štrajk učencev v kmetijski šoli na Grmu. Deželna kmetijska šola na Grmu zopet lahko zapiše en dogodek v svojo kroniko. Vsi učenci so začeli stavkati, ne primejo za nobeno delo in so povezali svoje kovčege ter po vseh štrajkar-skih pravilih izročili vodstvu svojo spomenico s pritožbami in pogoji. Povod stavki je dala kazen, po kateri bi morali neko stvar 200krat prepisati in biti zaprti od pol ene ure do 7. zvečer brez male južine. Ko so bili zaklenjeni, so zahtevali na vsak način, da jih izpuste domov. Vodja g. Dolenjca ni bilo doma, ker je bil seveda — v gostilni. Ko so ga po dolgem iskanju našli pri Mi-lerju, je po vizitki sporočil, da naj učence ob 5. uri izpuste. Drugi dan so se oblekli učenci v uniforme, dasi je bil delavnik, povezali svoje reči in začeli pisati »pogoje" — Glavna zahteva je ta, da se ne dajo več psovati (»barabe", »tepci", »osli", »kozli", »biki", »mrjasec naj te kušne*, »tako ne umnih kmetov ni nikjer, kakor so Dolenjci", „nisi toliko vreden, da bi ti v gobec pljunil" — take izraze so morali slišati učenci!); temu so pridejali še več drugih zahtev. Učiteljska konferenca je dovolila na to učencem, da smejo ob nedeljah v gostilno brez nadzorstva, in je že dne 5 febr. dobil za to vsak po 1 K, skupaj 30 K. Dalje so zahtevali, da ne smejo nikogar izključiti, kakor se jim je grozilo; tudi temu se je ugodilo. Učencev je zdaj v zavodu: 13 Štajercev, 4 Primorci, 3 Gorenjci, 2 Notranjca, 8 Dolenjcev, iz okolice pa en sam. G. vodja Dolenjec je bil s pritožbo učencev v Ljubljani pri dež. odboru. Kako je poročal, ne vemo. — Bilo bi dobro, če bi se ves način vzgoje v tem zavodu temeljito reformiral. Dr. Tavčar se čuti! Na sobotni članek »Slovenčev«, ki je odkril, kako so liberalci preko dr. Tavčarja delali kompromis na Jesenicah, seveda dr. Tavčar ni mogel molčati. »Slovenski Narod", kakor znano, ni več glasilo liberalne stranke, ampak osebni list dr. Tavčarjev. List, ki zaradi 161etnega Tavčarjevega Ivana popiše kar pet kolon, vendar ni » s 1 o v e n -s k i Narod", ampak samo »Tavčar-j e v a F a m i 1 i j a ". A to le mimogredč. Torej dr. Tavčar poučuje v sinočnem »Narodu" v uvodniku druge liberalce, da je vsaka sprava s klerikalci nemogoča in škodljiva liberalcem. Sam e sebi pa je napisal na adreso jeseniškega fajmoštra in liberalnih kompromisarjev samozavestne besede: „To bi že lahko vedel, da ima dr. Tavčar v narodno - napredni stranki tako stališče in tako zaslombo, da z »žrtvovanjem" ne pojde tako gladko niti tako hitro, naj bi to že poizkusil gospodine Cham ali kdo drugi." Ste-li slišali, gg. Hribar, dr. Kušar, dr. Triller in drugi ? Ne pojde tako hitro! »Narod" bo še Tavčarjev in vsi boste še pod njegovo komando! ,Jezikovni hujskač pri delu( Stimmen" z dne 25. t. m. na g, dr. Brejca, češ, da je zopet enkrat pred c. kr. deželnim sodiščem uprizoril nad vse hudomušno jezikovno komedijo, ko je hotel po praktično zagotovljenem pravu zagovarjati v slovenskem jeziku. Izsiliti je hotel dr. Brejc slovensko obravnavo, pravijo »Fr. Stimmen" , ali čast in hvala velikemu nemškemu bogu, oglasil se je drug mož, kateri je vedel in znal storiti svojo dolžnost kot c. kr. sodni uradnik in rojen Slovenec, namreč predsednik senata, deželnosodni svetnik Schwentner. Ta gospod Schwentner ;ie rojen v onem slavnem delu ljubljanskega mesta, kjer imajo za svojega patrona slavno-znanega podkovanega »karfa" in pečejo okusne ribe ter kuhajo imenitne rake, da so rdeči kot cinober, v staroslavnem Kra-kovem. Ta slovensko rojeni gospod c. kr. sodni svetnik, kateremu pa je, kakor se mi dozdeva in kakor on sam dokazuje s svojimi dejanji, vse drugo ljubši nego slovenščina, je moral poseči vmes in rešiti nemški značaj c. kr. deželnega sodišča v Celovcu. Glej, glej, gospod c. kr. sodni svetnik, kako je pa še vendar to, da znate toliko slovenski, da ubijate celo slovenščino v glavo Vašim nemškim gospodom avskul-tantom, kateri si hočejo zboljšati svoj av-skultantski adjutum z 200 kronicami nagrade za pridnost in željo po znanju slovenskega, po Vašem »bindišarskega" jezika. Dobro jih bodete naučili te gospode »bindiš" ! To bo dobrota, ki bo rešila državo ! Saj pravim: Ljubljanska kri nikol' ne sfali! Samo nekaj mi ni prav všeč, namreč malo slab spomin, pa ne zamerite gospod svetnik! Pozabili ste namreč, da še ni dolgo, ko se je tudi pod Vašim častitim predsedstvom v ravno istem oddelku obravnavale svoj čas v slovenskem jeziku. Potem mi pa tudi to ni všeč, da hočete svojemu rojaku, g. dr. Brejcu, ki sicer ni Kra-kovčan, pač pa poštena gorenjska duša, po vsej sili natakniti nagobčnik. Ako ste torej Vi, gospod svetnik, proglasili advokatski kontumac, morajo poleg gosp. dr. Brejca nositi nagobčnik tudi vsi nemški celovški odvetniki. Ako pa velja ta kontumac za vse juriste, no, potem si ga pa še Vi sami navežite. Saj pravijo, da so pred pravico vsi ljudje enaki. Edina razlika so morda Slovenci, posebno pa slovenski odvetniki in slovenski sodni uradniki, pa ne vsi . . Prvi zato, ker hočejo biti Slovenci, drugi pa zato, ker nočejo. Prvi se ne boji ničesar, drugi pa vsakega migljaja, kajti sicer marširajo drugi mesto njega na višja mesta. Sicer pa avanzma tudi ni vedno od visen od zatiranja slovenskega jezika. Kaj pravite, gospod rojak, kdo bo li predsednik c. kr. okrožnega sodišča v Novem mestu? Ni napačno namreč to mesto. Ali jaz ga ne maram, zato ker sem Krakovčan. Za zvezo jugoslovanskih časnikarjev. Bolgarski časnikarji so sklenili predložiti vsem jugoslovanskim časnikarjem načrt za splošno jugoslovan sko časnikarsko zvezo v kulturnem oziru. Člani te zveze naj si izmenjujejo svoja iz-danja, naj imajo svoj upravni svet itd. Po naših mislih bi bila taka zveza najbolj potrebna za verodostojne informacije z Balkana. Celjska »Domovina" je imeniten list. Danes piše, da smo z razkrinka njem zakulisnih spletk, ki so se vršile na škodo slovenski stvari v L-elju, podali nauk, kako se narodna politika ne dela. »Domo vina" meni, da bi morali molčati, češ, da o tem pišejo sedaj tudi nemški listi. Mi menimo, da bi še bolj pisali, ako bi se posrečili vladni nameni ?na škodo celjski gimnaziji. Mi bomo v vsaki stvari, kjer bo splošna narodna korist v nevarnosti, ravno tako postopali, ker naš list ni list posameznih oseb, ampak služi slovenski javnosti. Za mera gori ali doli — rak rane bomo sami žgali. Mi nočemo biti korumpiran list ! »Domovini" je pa prosto postaviti se na stališče, da ima dr. Dečko prav, ne pa mi. Vsak po svoje ! — Shod avstrijskih železničarjev se je vršil preteklo nedeljo. Navzočih je bUo približno 5000 železničarjev. Načelnik »Zelezničarske prometne zveze' Pod tem naslovom so se spravile »Freie ' S c h w a b , je predlagal resolucijo, v ka teri izjavljajo železničarji željo, naj bi se z državno podporo izvršile železničarske zahteve. Na predlog M e i s t r o v se je sprejela resolucija, ki poživlja železničarske organizacije, naj skupno zahtevajo izvršitev železničarskih zahtev. Na predlog Frančiška D i e b 1 a so sprejeli soglasno resolucijo, naj se železničarske organizacije pri vseh volitvah konštituirajo kot volilni odbori in naj vplivajo, da bodo podpirali železničarji le take kandidate, ki bodo obljubili delovati za izpolnitev železničarskih zahtev. Diebl je naglašal, da so neuspehov krivi železničarji sami, ker jih je izmed 150000 organiziranih le 60 000. — Upokojen je na lastno prošnjo svetnik dež. sodišča v Celovcu g. Oton pl. F1 a d u n g. — Predavanje o zavarovanju je bilo v nedeljo v Kamniku v Kamniškem domu". Gospod svetnik Ven-cajz je v poljudnih besedah dokazoval potrebo zavarovanja in korist domačih zavarovalnic Poslušalci, med katerimi jih je bilo nekaj tudi iz okolice so prav pazljivo sledili predavanju in si ohranili marsikateri koristen nauk. — Litijske novice. Najnovejša vest je gotovo stavka, ki je včeraj izbruhnila pri delavcih predilnice. O tej poročamo na drugem mestu. — Tukajšnja požarna bramba je priredila pretečene nedeljo plesni venčekv gostilni g. načelnika Lajovica. Ta venček, katerega po-seti vsa litijska gospoda, je bil jako dobro obiskan. Gostilničar je bil zadovoljen, ne tako blagajnik, ker je godba, ki je bila naročena iz Ljubljane, stala mnoge novcev. Kadar je igrala domača godba, imeli smo vedno lep dobiček, čemu torej najemati tujo godbo v škodo društva ? Pri nas je že tako, vsi se morajo ukloniti volji enega. — Nagla smrt. V nedeljo je našla žena svojega moža Franca Koblar-ja mrtvega v postelji. Prejšnji dan je tožil, da mu ni prav dobro. Šla sta k počitku, a zjutraj vidi žena, da je mož mrtev poleg nje. Pokopali so ga v ponedeljek. Naj počiva v miru! — Prihodnji petek bomo imeli volitev župana. — Predavanje o Slovencih. V »Slavjanskem blagotvoriteljnem društvu" v Plovdivu je predaval minolo nedeljo, dne 29. prosinca naš rojak g. prof. Bezenšek o Slovencih, njihovi zgodovini, književnosti in narodnem gospodarstvu. Dvorana pevskega društva je bila polna odličnega občinstva; duhovnikov, častnikov itd. Poslušali so s zanimanjem predavanje o našem narodu, kulturnih težnjah in o lepotah slovenske domovine. Tako je prav, da se spoznavamo posamezni slovanski narodi med seboj ter da stopimo v bližnjo dotiko tudi v prometu in trgovini. — Nesreča na železnici. |V soboto popoludne okolo 4'/» ure premikali so z železniškim strojem na južnem kolodvoru v Gorici železniške vozove. Železniški delavec 30 letni Matevž Budal, ki je imel nalogo pripenjati vozove drugega k drugemu, prišel je tako nesrečno med dva »puferja", da sta ga skoro zmastila. Nesrečneža prenesli so v tam. bolnišnico. — Iz Komende. V nedeljo smo imeli ogenj. Pogorelo je gospodarsko poslopje pri Senarču. Pogorelec je bil zavarovan za„1500 K. Vzroka ne vedo. — Župna cerkev v Rovtah nad Logatcem je dobila pred kratkim nov uhod in stopnjišče na kor. Vsled te izpre-membe pridobi notranjščina cerkve seveda več metrov prostora za obiskovalce službe božje. — Boga preklinjal. Fr. Lihar, čevljar na Visokem, je jezen na tamošnjega župnika, ker misli, da je on kriv, da je prišel njegov sin pod obtožbo, da je na sumu, da je v družbi drugih fantov pobil šipe pri župnišču. Likar se je napil in prišel pred župnišče razgrajat, preklinjal je Boga in Mater Božjo z najostudnejšimi besedami. Ker obdolženec sam trdi in tudi zaslišane priče temu ne oporekajo, da je bil Likar res močno pijan, obsodilo ga je sodišče na dva meseca ojstrega zapora. — Tatinski trgovski uslužbenec. France Lampe iz Črnega vrha nad Idrijo, trgovski pomočnik, brez stalnega bivališča, stanoval je začetkom leta 1904. v Zagrebu pri Neži Lušin na Ilici. Le-tej je izmaknil iz nezaklenjenega kovčega zlato uro vredno 60 K in nekaj dni kasneje 100 kron gotovine. Minulo jesen je delal par mesecev pri zgradbi železnice v Hrušici in tam je Antona Ogorevca, pri kateremu je imel hrano in stanovanje, osleparil za 18 K 70 v., potem pa izginil. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe. — Ponarejene petkronske bankovce zopet razpošilja neki kranjski ponarejevalec denarja iz Amerike. — Umrl je v Zagrebu časnikar Josip Č e b u 1 a r. — Predavanje na Viču. Izobraževalno društvo Vič-Glince ima prihodnjo nedeljo, dne 12. t m. ob 4. uri popol- dne v društveni sebi predavanje. — Govori vlč. g dr. E. Lampe o ruskih razmerah. — Samoumor. V Trstu se je Ivan V e r d e n , star 54 let, pismenoša, včeraj popoldne ob četrt na 2. uri medtem, ko je njegova žena v kuhinji obedovala, vrgel z okna svojega stanovanja v tretjem nadstropju hiše štev. 37 v ulici Coroneo ter si je pri padcu razbil lobanjo ter ostal na licu mesta mrtev. Vzrok samoumora ni znan. — Učni tečaj za stenografijo imajo letos zasebni uradniki v Gorici. — Slikar umrl v norišnici. Ludovik pl. Rubelli, ki je živel mnogo let v Gorici, znan po svojih morskih slikah, je umrl v norišnici Feldhof pri Gradcu. „N«umna zahteva". „Piccolo" pravi, da je to neumna zahteva, ako prosijo tržaški Slovenci za slovenske ljudske in srednje šole v Trstu. V njegovih očeh je neumna zahteva to, ako na tisoče slovenskih starišev prosi svoje poslance, naj da vlada, če že hoče dati Lahom šole za najvišjo izobrazbo, tržaškim Slovencem vsaj one za najnižjo izobrazbo. In če je zahteva tržaških Slovencev za najnižjo izobrazbo, za najnižjo šolo neumna zahteva, ako je torej zahteva po izobrazbi v materinem jeziku — neumna, čemu izgublja toliko sape — za tako budalost, kakršna bi bila po „Piccolo-vi" logiki italijanska univerza. Ljubljanske novice. Občinski svet ljubljanski je imel včeraj zvečer redno sejo. Podžupan g. dr. B!eiweis in občinski svetnik g. nad-inženir Žužek sta opravičila svojo odsotnost z boleznijo. Naznanila predsedstva. Župan se spominja rajnega deželnega odbornika dr. A. Schafferja, ki je bil od 1. 1871. do 1. 1882 občinski svetnik. Naglaša, da je rajni tudi kot poročevalec dež. odbora v občinskih zadevah bil vedno naklonjen mestni občini ljubljanski. G. župan nadalje naznani, da je občinski svet v zadnji tajni seji priznal g. policijskemu svetniku Francu Podgoršku začasno pokojnino, dasi ga je spoznal krivim disciplinarnih prestopkov. G. župan je ustavil ta sklep v smislu § 67. občinskega reda, ker je bil protizakonit in v škodo mestni občini. V javni seji to naznanja g. župan zato, da o tem izve tudi širša javnost. Novi ljubljanski meščan. V roko g žuzana je storil obljubo, novi ljubljanski meščan gospod Frančišek Verhovc. Personalni in pravni odsek. Poročevalec g. dr. S t a r e predlaga naj se z ozirom na to, ker Kavčičev svet od Poljanske ceste do Ciril Metodovih ulic še ni parceliran, sklene, da bodo morali povrniti prihodnji lastniki tega zemljišča, kadar bo parcelirano, deloma stroške mestni občini za napravo ulic na bivšem del Cot-tovem svetu. Občina kupi ljubljanski grad. Poročevalec g. ravnatelj Senekovič je naglašal, da je 1. 1895. po potresu, ko so bili z ljubljanskega gradu premeščeni kaznjenci, prevzelo grad v svojo upravo finančno ministrstvo. Občinski svet je izjavil takoj, da je važno za mestno občino, če dobi grad v svoje roke. Prosil je ministrstvo, naj mestni občini prepusti grad brezplačno, pozneje je občinski svet ponudil 5000 in 1. 1902. 7500 gld. finančnemu ministrstvu za grad, oziroma prosil, naj finančno ministrstvo naznani, pod kakimi pogoji ga je voljno prodati ljubljanski občini. Dolgo ni bilo odgovora. Šele novembra mesca je finančno ravnateljstvo naznanilo mestni občini, da je fin. ministrstvo vsled odloka fin. min. s 17. novembra 1904 voljno odslopiti mestni občini grad za 60.000 K, (dr. Triller kliče: „Salezijanci" !) a občina ne sme ničesar izpremeniti na gradu brez dovoljenja deželne vlade, vzdržati nasade, javna igrališča in pota v dobrem stanju ter skrbeti, da ohrani poslopje svojo historično obliko. Tudi mora občina zgraditi muni-cijsko skladišče za ljubljanski deželno brambovski polk št. 27. in nosili vse stroške prenosa. Pravico ima nadalje odkupiti vse one parcele, ki so v lasti zasebnikov, da jih obdelujejo, za ceno, katero so ti plačali zanje. Nam se ni posrečilo za tako nizko ceno nakupiti gradu, kakor se je to posrečilo graški mestni občini, ki je dala za graški grad le 6000 gld. (Medklici: dr. Triller: „Salezijanci"! Lenče: »Smo pač Slovenci in ne Nemci!) Poročevalec naznanja, da bi stala zgradba municijskega skladišča za deželno brambovski polk št. 27. po vposlani skici približno 8000 kron. Najemnine bi pa plačevalo brambovsko povelj-ništvo na leto 900 kron s katero svoto bi se obrestovala v to stavbo naložena glavnica. A te nove zgradbe ne bo treba takoj, ker se lahko še nadalje prepusti skladišče j v porabo deželno brambovski upravi. Pred- ! laga, naj občinski svet odobri pogoje fin. ' ministrstva za nakup gradu in naj pooblasti g. župana, da sklene s fin. ministrstvom kupno pogodbo. Predloga obveljata soglasno. Poročila finančnega odseka. Poročevalec g. d r. S t a r e. Za nakup dvoje stavbišč na btvšem Del Cottovem svetu ob Ciril Metodovi ulici je ponudil trgovec R. Miklauc za m' 6 kron. Magistratu se je zdela ta ponudba prenizka, ker bo blizu novo poslopje II. državne gimnazije. Predlaga, naj se cena določi za m1 po 7 kron. Obvelja.^O ponudbi Arnešta Hammerschmidta glede odkupa mestne parcele na voglu Šu-bičevih ulic in BJeivveiseve ceste je predlagal v imenu fin. ods. g. poročevalec, naj se ta svet proda le za 12 K m*. Občinski svetnik g. L e n č e pa predlaga, naj se ta svet sploh ne proda, ker je to najlepši prostor in je tudi svota 12 K m2 premajhna. Predlog g. Lenčeta je obveljal. Ivan Dražilu je potres poškodoval njegovo hišo ob Ulicah na grad tako, da jo je moral podreti. Za prostor je bil takrat občin, svet voljan dati g. Dražilu 1. 1898 800, a ni hotel takrat za to svoto odstopiti sveta mestni občini. Sedaj po sedmih letih je pa voljan prodati svet za to svoto (g. ravnatelj dr. Požar: „Cez sedem let se je spametoval"). A ker ta svet nima za občino vrednosti in zaradi neugodnega denarnega stanja občine, predlaga, naj se ponudba g. Dražila odkloni. Obvelja. Odbor „Elizabetine otroške bolniš niče" je prosil občinskifcvet za zvišanje letne podpore. Poročevalac predlaga, naj se od kloni prošnja. Obč svetnik g. Turk predlaga, naj se bolnišnici zviša podpora «d 1000 na 1500 K. Občinski svet je odklonil predlog g. Turka. ^Bolniškemu podpornemu društvu pomočnih in zasebnih uradnike v", ki šteje 97 članov, med njimi tudi 16 mag. uslužbencev, se dovoli podpora v znesku 5 0 K. „P odpornemu društvu zašlo-venskevisokošolce v Gradcu" je občinski svet dovolil 2 0 0 K, »Splošnemu slovenskemu ženskemu društvu" pa za nabavo novih knjig 5 0 kron. Oddaja tiskarskih i n k a m n o - pisnih del za leto 1905., 1906. in 1907. Poročevalec Senekovič. Ponudbe so vložile tiskarne: „Narodna tiskarna", Blasnik, Klein in Drag. Hribar. Najdražja je bila glede tiskovin „Narodna", najcenejša pa Drag. Hribarjeva tiskarna. Tiskarska dela se zato oddajo za navedeno dobo Hribarjevi, kamnopisna pa Kleinovi tiskarni. Poročila stavbnega odseka. Poročevalec dr. S t a r 6. K stroškom za popravo škarpe pod cesto na Grad ob posestvu Alojzije Rusove se dovoli polovična svota stroškov v znesku 1091 kron, svoj del v isti višini je Rusova že plačala. Prošnji Hermine Del Cottove za preklic naročila, da ima položiti kavcijo za hodnik ob svoji vili na Strossmayerjevih ulicah se ugodi s pogojem, da Del Cottova napravi hodnik do 1. junija leta 1905., v kar se je že zavezala. lj Krščanska ženska zveza bo imela svoje redno predavan je v petek 10. t. m. ob 3. popoldne v navadnih prostorih. K obilni udeležbi vabi odbor. lj Ogenj v sobi je bil danes zjutraj ob tri četrt na 10. uro v hiši štev. 13 na sv. Petra cesti pri Francu Ahčinu. Mati je pustila, ko je šla na trg, otroka samega v postelji. Otrok se je pričel igrati z žveplen-kami in pričeli so goreti časopisi poleg postelje in naposled tudi postelja. K sreči je stanovanje pritlično in tako so ogenj ljudje hitro opazili in pogasili, Na lice mesta je prišlo tudi ognjegasno društvo. Otrok ni poškodovan. lj O Podgorškovi aferi včeraj obč. svet še ni sklepal. Sklepanje je odloženo. lj 25letnico službovanja je praznovala 3 t. m. gdč. Alma L a š i č po-štarica na poštni filijalki št. 4 v Ljubljani. lj Pred okrajnim sodiščem se bo vsled neke afere na planinskem plesu vršila dne 13. t. m. ob 3. uri popoldne obravnava o tožbi jurista Vlad. S v e t e k a, stanujočega v Vodmatu, proti Pavlu J č -r o v c u c. kr. finančnem nadkomisarju, dr. M a r n u , c. kr. finančnemu koncept-nemu praktikantu in dr. Iv. R u p n i k u, c. kr. fin. nadkomisarju. lj Služba paznika mestnih delavcev. Pri mestnem magistratu oddati je službo začasnega paznika mestnih delavcev s plačo mesečnih 90 K. Lastnoročno spisane prošnje za podeljenje te službe vlagati je pri mestnem magistratu ljubljanskem, opremljene s spričevali o dosedanjem poslovanju, z dokazom, da prosilec ni prekoračil 30 leto starosti, ter da je telesno popolnoma zdrav, do 1. marcija 1905. lj Draginjski odsek ljubljanskega občinskega sveta je menda I zaspal. Draginja je vedno večja, a o delo- vanju odseka ne slišimo ničesa. Opozarjamo ga zlasti na pomanjkanje in draginjo premoga. Žalostne izkušnje zadnjih tednov, ko je v Ljubljani zmanjkalo premoga, kažejo, da je način nabavljanja tako važnega kuriva pri nas jako pomanjkljiv in bi zahteval, da se ž njim temeljito bavi naš mestni zastop. Sedaj po več tednov ni mogoče dobiti premoga od trboveljske družbe. lj Tat na promenadi. Kakor smo pred par dnevi poročali, je bil ukraden ko-njaču pri Loydu, nov zimski suknjič. Včeraj pi poldne je bil Franc Fojdiga, delavec iz Podjelše na promenadi na Krakovskem nasipu, kjer mu je pršel nasproti oškodovanec, ki je takoj opazil, da se Fojdiga sprehaja v tujemu suknjiču Poklical je policaj-skega stražnika, ki je Fojdiga aretoval in mu odvzel suknjič. Ij Prijet agent. Včeraj popoldne je bil prijet na južnem kolodvoru Franc Ribič iz Sela ki je nagovarjal ljudi na izselitev v Ameriko. Od agenta Cvilherborta je imel obljubljenih od vsake osebe deset kron. lj Bombardirana gostilna. Nek zlobnež je sinoči razbil gostilničarki AniTe-gličevi v Židovski stezi štev. 4. pri vratih šipe in s tem povzročil precej škode. lj Priporočljiv premogarski hlapec. Včeraj popoldne je prodajal pre mogarski hlapec Josip Snoj po Marije Terezije cesti premog v neplombovanih vrečah. Med potjo je tudi jemal premog iz vreč in ga deval v prazne vreče. S tem si je hotel napolniti svoj žep, stranke in svojega gospodarja pa oškodovati. Nakano mu je pa preprečil policijski stražnik, ki ga je opazoval. lj Mlad slepar, ki se predstavlja za realca, a ni realec, berači po Ljubljani. lj Društvo za povzdigo prometa s tujci snuje ljubljanski župan g. Hribar. lj Prisiljenec napadel paznika. Med tem, ko je v tekalskem oddelku tukajšnje prisilne delavnice paznik Alojzij Ljubič svojo službo opravljal, napadel ga je zavratno 22 let stari prisiljenec Leopold Jereb doma iz Nevelj, udaril ga dvakrat s kladivom po glavi in ko se mu je paznik v bran postavil, zadel ga je na desno roko in ga lahko poškodoval. Zagnal je tudi kladivo za njim, da je z veliko močjo v vrata priletelo. — Napadel je tudi paznika Ferda Sluga, ga z nožem sunil v desno stran prsi in v levo stran hrbta ter ga težko ranil. Jereb, ki ne more za to storjeno dejanje nobenega pravega vzroka navesti, je bil obsojen na dva in pol leta težke ječe Razne stvari. Najnovejše. Ponesrečen poizkus z letalnim strojem. Mladi elektrotehnik v Lijonu, G a r d e t, je napravil poizkus z letalnim strojem, ki ga je sam izumil Nekaj časa je stroj deloval dobro. V višini 30 m pa G a r d e t izpusti vodilno vrv ter pade s strojem v globočino. Zlomil si je le nogo. ker je stroj deloval kot padal-nica. — Mednarodni časnikarski shod. Osrednji odbor za mednarodni časnikarski kongres je sklenil, da se bo letošnji shod vršil v Liittichu in sicer se prične 29. julija. Trajal bo en teden. Poleg drugih vprašanj se bo razpravljalo tudi o pričevanju časnikarjev pred sod-nijo. — Samoumor radi štirih kron. Ker je izgubil 4 krone, a se je bal iti k gospodarju, se je v Temešvaru umoril 14letni trgovski vajenec Mihael Pentesi. — Zveza samomorilcev. V Budimpešti je koncem prvega semestra pet gimnazijcev dobilo slaba spričevala. Sklenili so umreti. Eden je že skočil z drugega nadstropja na cesto, kjer je obležal nevarno ranjen. Iz brzojavk. I n o m o s t, 8. februarja. Društvo laških visokešolcev v Inomostu se je prostovoljno razpustilo radi nedostajanja članov. Budimpešta, 8. febr. Parlamentarna straža je odpuščena. Budimpešta, 8. februarja. Na včerajšnjem shodu je Košut povdarjal, da mora združena opozicija stremiti za tem, da pribori Ogrski skoro popolno državno neodvisnost, predvsem pa gospodarsko samostojnost. Narodni duh se mora širiti tudi med vojaštvom. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 8. febr. Danes je bilo v drž. zboru končano prvo branje predloge o vojaških novincih Govoril je tudi domobranski minister, ko je dejal, da bi bilo zavlačevanje predloge z ozirom na razmere na Ogrskem le na škodo prebivalstva. Za je govoril Poljak B i n d e r, proti K 1 o f a č. Dunaj, 8. febr. Danes so imele parlamentarne komisije mladočeškega kluba, čeških agrarcev in „Slovanske zveze" skupri i sejo. Vladalo je popolno soglasje v nazorili. Dunaj, 8 februarja Danes popeldnj ima „S 1 o v a n s k a z v e z a" s e j o. Ra;: ■ pravljala bo o političnem položaju, posebno z ozirom na dogodke na Ogrskem. Voljen.) bo predsedstvo. Dunaj, 8. febr. Grof Julij Andrass/ je šele danes dopoldne došel sem. Ni ž,; gotovo, če botže danes popoldne sprejet o.i cesarja v avdijenci. Dunaj, 8 febr. Še ta teden bodo v drž. zboru pričeli s prvim čitanjem proračuna. Na teden bode le ena ali dve seji, da se omogoči delo proračunskega odseka. O 1 ^Slovanske zveze" bodeta pri debati v pi-vem čitanju govorila dva govornika. Dunaj, 8. febr. Prihodnji teden zaern vlada zopet obravnave med Italijani ii Nemci, da dovede zadevo italijanske fakultete do konca. Dunaj, 8. febr. Dalmatinski poslanci pridejo danes k ministrskemu predsedniku, da mu izreče svoje zahteve. Budimpešta, 8. febr. Združena opozicija hoče iz kombinacije liberalno stranko popolnoma izključiti. — Szell se mudi v te; zadevi, gotovo po višji inicijativi na Dunaju. Budimpešta, 8. februarja. Neodvisna stranka je soglasno izvolila Košuta za predsednika. Belgrad, 8. febr. Kralj ni sprejel pogojev ministrstva. Kriza se nadaljuje. Gradec, 8. febr. Tu je umrl general-major KaInoky, star 75 let, brat rajnega ministra. Varšava, 8. febr. Stavkujoči so ubili dva delavca, ki sta pomagala vojakom, di so mogli delati v plinarni. Varšava, 8. februarja. Včeraj ja prišlo manj delavcev delat. Mnogo se jih boji, da jih stavkujoči ne odženo. Več in-dustrijcev je sklenilo, da zatvorijo tovarne, vlada je pa zagrozila, da v tem slučaju po stopa ž njimi kakor s stavkujočimi. Lodz, 8. febr. Od 350 tovarn, v katerih je bila stavka, delajo delavci doslej lo v 20. Berolin, 8. febr. Iz Peterburga sj potrjuje, da je stališče Kuropatkinovo pre cej omajano. Pričakujejo glavne bitke. Berolin, 8. febr. Kuropatkin je dovolil ženskam in otrokom, ki beže iz Vladivostoka, prosto vožnjo do Bajkala. Pro fesorji in dijaki so že zapustili mesto. Peterburg, 8. febr. Odhod prvegi dela tretje ruske eskadre se bo zapoznil, ker je eskadra v Libavi zamrznjena. Trebi bo prelomiti led. Govori se, da so štiri kri-žarice, kupljene v Argentiniji, došle rusko brodovje pri Madagaskarju. London, 8. februarja. Japonsko po slaništvo se je pritožilo, da pošiljajo v Ant-verpi angleške ladje ko»trabant za Ruse. London, 8. febr. Car je sklenil, d t skliče „Zemski sobor". V 14 dneh baje po.l-piše važen ukaz za upravo. London, 8. februarja. Vest, da je vso brzojavno progo po Sibiriji imela te dni ruska vlada v najemu, ni resnična. 01-dajajo se privatne brzojavke lahko do Vladivostoka. fllefeorolojlčno poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 nm C d a Čas opazovanja Stanje barometra t mm Temperatura po Celziju Vetrovi Nelio A »- rl •g"« - rt » P. 7 9. zveč. 745-3 —1-2 sl. sever megla 8 7. zjutr. 745-6 — 1*4 si. jzah. n 00 2. pop. 745-6 2-4 brezvetr. obl. Srednja včerajšnja temp. —0'4°, norm. -10». Zavarovalne vesti. 100 miljonovkron prekoračen ' Sijajen uspeh avstrijske družb1. C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazio a i Generali v Trstu je v minolem letu izg > tovila 14696 novih polic na življen je z1 102,307.613 kron zavarovane glavnice. T ' ogromna svota je največja, katero je spl< li kaka evropska zavarovalnica v enem let i dosegla ter dokazuje, koliko zaupanje uživa ta družba vsled svoje kulantnosti in nizki i premij. Z zadovoljstvom bodi naglašeno, ti t ima ta uspeh avstrijska družba pred vser, i drugimi mnogoštevilnimi evropskimi *avodi kot prva izkazati« Glavni zastop v Ljubljani, Gradišče št. 4. 209 3-2 Književnost in umetnost. i* Dom in Sveta" 2 številka ima sledečo' vsebino: F S Finžgar: Dr. Matija Prelesnik. Anton Medved: Bogdan Venedu. Leopold Turšič: Nasmeh večnomladne sreče. + Dr Matiju Prelesniku. Bogdan Vened: Vi-neta. Balt.ška povest. (Dalje). Zvonimir: V slovo. .. Zvonimir: Spomini Dragan Sanda Jurčič Scott. Fr. S. Finžgar: „Games-iove", Črtica. Zvonimir:. V luninem soju Fr. Stmgl František Sušil Češkemu buditelju, duhov niku, pesniku in učenjaku k stoletnici. Zvo nimir: K domu. Zvonimir: Med šumom živ lienja . . Dr. E. Lampe: Londonski izpre-hodi. (Dalje). Silvin Sardenko: Pod grenkim iarraom. Ivan Ivanovič: Čarovnica. Pripovedka. (Dalje) J. K.: Rodbinski priimki na Slovenskem. Napravljeni iz krajevnih imen. Književnost To in ono. Sah in skrivalnica na ovitku. Stike Dr. Matija Prelesnik. — Na Nevi. A Beggrov. - Nagrobni spomenik. A. G a n g 1. — Na pašo. Fr Z v e-fjna,- London: Pred „Angleško banko". — London: Ifleet- Street in Ludgate-Hill -Prijazna soseda. — Maksim Gorkij v ječi — Blaženi Marko Križevčan. Po stari sliki. — Razstava vajenških del v Ljubljani Fotografiral Fr. V e s e 1. — Baron Gautsch pl. Frankenthurn. avstrijski ministrski predsednik. — Grof Štefan Tisza, ogrski ministrski predsednik. — Grof Agenor Golu-chowski, avstro-ogrski minister zunanjih za dev in predsednik skupnega ministrskega sveta. — Baterija težkega japonskega topništva. — Ruski častniki obedujejo. — Maršal Ojama s soprogo. — Granata obležnega topa izpred Port Arturja. .Dom in Svet" izhaja pr vega dne vsakega meseca. -Urednika: dr. Mihael Opeka za le p o s 1 o v j e , dr. E v g e n Lampe za znanstvo in ilustracije. — Založnik in lastnik: .Marijanišče".— Tiska »Katoliška Tiskarna" v Ljubljani. Naročnina: 9 K, za dijake 6 K 80 b, za Ameriko 2 5 dolarja, za Italijo 11 lir, za Nemčijo 10 mark. Sprejema lastništvo in upravništvo v „ M a -r i j a n i š č u ". « Slovensko gledališče. Velika kako boljše delo, ne le samo neumne burke. Velika in težka vloga Karla Moora je bila v rokah g N u č i č a. Junaškega ljubimca pri nas manjka Imenovani se je pač mnogo trudil, dosegel tudi lep uspeh, toda do umetnika mu manjka še mnogo, dasi s tem ni rečeno, da ne postane kdaj tak Per aspera ad astra! — Tudi o g. Tišnovu moramo reči, da mu manjka verve, predvsem pa — obenem z g. Nučičem — glasovnega materijala. V vlogi Franca početkoma ni ugajal, no, v zadnjih dveh dejanjih je bil pa dober, tako da mu ne moremo kratiti zaslužene pohvale. — Zelo dober v igri in maski je bil g. Danilo. — Pohvaliti nam je tudi interprete ostalih in večjih vlog. — Težavno je pač z epizodnimi vlogami! Kot večerna predstava se je v naglici, da se zamaši vrzel, uprizorila opera „Hoff manove pripovedke" — Seveda je predstava nekoliko trpela vsled menjavanja re-pertoirja; — to se je opazilo tudi pri orkestru. — Vendar pa se je skuj nemu trudu gg. pevk in pevcev ter kapelnika posrečilo, zedovoljiti precej številno zbrano občistvo. Druga predstava „Trubadurja" v letošnji sezoni nt bila niti boljša, niti slabša od prve. — Trpela je vsekakor vsled dejstva, da se je morala radi obolenja baritonists g. Oufed-nika že enkrat odpovedati, vdrugo je bila pa predstava omogočena le, ker je nastopil mesto imenovanega v ulogi grofa Lune član tukajšnje nemške igralne družbe, g. A. Lo-r e n z. — Svojo partijo pel je v češkem jeziku, in to z lepim uspehom. Sicer nima tako obsežnega glasu, da bi bil svojej ulogi v vseh pijesah popolnoma kos, zlasti mu manjka potrebne višine, a drugače je pel s čutom in znal nedost itke spretno prikriti, posebno ker je sicer rutiniran igralec. Najbolja je bila seveda ga Skaleva. G. L e b e d a se je sicer mnogo trudil, a da ne doseže zaželjenega uspeha, zato niti sam ne more kaj. — Uloga je zanj pač prevelika in pretežavna, zato jo se svojim pevskim materijalom ne more popolnoma ob vladati. — V ostalem — nimamo ničesar pripomniti. _^^^^ Štajerske novice. lupina, a malo jedra, kakor po večini vse francoske veseloigre, kolikor jih je bilo uprizorjenih pri nas, je tudi veseloigra „Na gugalnici ljubezni". Nočemo trditi, da odbor ^dramatičnega društva" nima resne volje, nuditi občinstvu raznovrstnih iger in pre-membe v repertoarju. Toda velja naj pravilo: Non multa, sed multum! Pri nas francoska veseloigra ni imela, nima in ne bo imela nikdar popolnega uspeha, ker se vkljub vsemu trudu igralno osobje ne more vživiti v tisto živahno dejanje, kakršno zahteva | francoski temperament. V celi igri sta dve vlogi, na katerih sloni celo dejanje: Rozina Bernier, gledališka umetnica in Hubert de Plouha. — Prva omožena, a ne živi z možem, da si ga visoko ceni; — drugi oženjen, ki skoro strastno ljubi svojo soprogo, a obenem istotako gledališko igralko Rozino. — Značaj Huberta je torej težko pogoditi, ker je neverjeten in zahteva mnogo rutine; gosp. B o 1 e š k i moramo priznati, da se je potrudil in — mutatis mutandis — svojo vlogo precej spretno rešil. — Izborna pa je bila gdč. S p u r n a , tako da res zasluži popolnega priznanja. — V ostalem je bila igra dobro študirana, torej tudi druge vloge več ali manj dobro igrane; ravno tako je pohvalna režija. Že četrtokrat je „M a r 11 n K r p a n" napolnil gledališče. Privoščimo to pisatelju ter intendanci. Tudi občinstvu! Naj ima veselje. Ne moremo si pa kaj, da ne bi pri tej priliki nečesa omenili. Vzemimo, da bi danes ali jutri ponovili »Hamleta"; stavimo, da bi bila prazna hiša. To vidimo tudi pri lepih operah, da često obisk ni tak, kakor bi bilo pričakovati. In vzrok? Velik del — ne rečemo pretežni del — občinstva nima smisla za pravo umetnost, ampak hoče cirkus. To smo videli pri zadnji predstavi „Krpana". Kakor hitro se je prikazalo na oder kljuse s Krpanom, tedaj pa —hajd! — občinstvo ploska! In ko napodi in pre meče Martin flnancarje; občinstvo ploska! Ne vse občinstvo, večinoma parterno stojišče, a tudi drugi! Ce ljudi navduši taka umetnost, potem se vse jenja. Več okusa bi že smeli zahtevati! Zadnje dejanje je nekaj skrajšano, kar je igri v korist. Morda bi se še kaj našlo, kar lahko odpade, v prvi vrsti pa razni „ocvirki", kojih menda gospod pisatelj niti zapisal ni, čo jih pa je, potem je njegova stvar, da jih popravi. Glede igranja nimamo dosti pripomniti, igralo se je razmeroma tako, kot drugekrati, mestoma boljše, mestoma slabeje. Ce bi hoteli uspeh kake gledališčne predstave soditi po ploskanju, bila bi pred stava „Razbojnikov" najboljša. Dobro bi bilo delati na to, da se tisto neumestno in neokusno ploskanje, živio-vpitje in celo razbijanje z nogami na parternem stojišču vsaj omeji* ^Razbojniki" so menda prva popoldanska predstava, ki st"i mesariji 3agrcuib dedičeu t> Ljubljani. 232 3-2 OdLIIlcovan z zlato medaljo na r »ustavi v Parisu 1 1904 1 fl\ednarodna panorama. Ljubljana, Pogačarjev trg Ta teden Dragofinpuc fapetnik In preprogar Dunajska oesta št. 18, zvrSu-e vsa tapetniška ln dekoraotjska del* er ima v zalogi vse v to stroko spadajode predmete lastnega Izdelka, 884 39 kakor tudi pohištva prve kranjske mizarskt zadruge v st. Vidu nad Ljubljano. Mizarski pomočniki ■ ■ ■ dobe takoj stalno delo pri Jakoba Homovc | 11 v Cerknici, stavbeno in pohištveno meha-■ ■ nično mizarstvo. Ej Bj Bj 230 3-2 226 3—2 rgovskega pomočnika 0 špecerijske stroke Q sprejme A. iarabon v Ljubljani. 0 a Trsouski vajenec s primerno šolsko izobrazbo se sprejme v špecerijsko trgovino. Več pri Iv. Fabiana nasl. Ant. Korbar, Ljub Ijana, Vodnikov trg št. 2. 215 3—3 Služba organista in cerkovnika se odda pri župni cerkvi v Ambrusu. Nastop po dogovoru. 234 Koroške nouice. k Razžaljeni podžupan. Iz Celovca poročajo: Podžupan pl. Metnik je v seji občinskega sveta dne 7. t. m. podal svojo demisijo. k Na Trbižu se je od 8 lovskega bataljona en vojak ustrelil, in sicer radi surovega ravnanja. Služil je šele od oktobra meseca lanskega leta. Ustrelil se je v glavo z ostro patrono napolnjeno z vodo; bil je takoj mrtev. k 11 Naborjetu v trdnjavi se je v nedeljo ustrelil domobranec, rodom Kranjec, doma iz Ljubljane. Pred svečnico Zanimivo potovanje nemške cesarske dvojice po Sredo= zemskem morju. Iščem za župnišče na deželi izur- jeno in pošteno 236 3—1 224 3—3 Vaclav Vondrašek, župnik. Mladenič star 25 let išče primerne službe. Več pove upravništvo ^Slovenca". 195 3—3 proda se V Ljubljani v mestu manjša, pripravna hiša v dobrem stanu. is9 3—2 Več pove upravništvo »Slovenca". kuharico katera bode imela tudi primerna dela opravljati. — Mesečna plača po dogovoru. Naslov pove iz prijaznosti uprav. ,Slovenca'. Samo 6 dni Havre - New York vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz in Havre v Ameriko. Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino oblastveno potrjena potovalna pisarni ED. ŠMARDA v LJubljani, Dunajska cesta 18 novi hi Si »Kmetske posojilnice« nasproti znane fro l stilne pri »Figovcu«. Ljudska pesmarica 1 za nabožno eno- in dvoglasno petje v cerkvi, šoli in doma je IzSla in obsega na 200 straneh do 80 najbolj priljubljenih pesmi, kratke mašne molitve in trojne litanije. e ena: I e£ £ ? mehko vezana 60 vin., lično v platno z rudečo obrezo 1 K, šagrin - platno z zlato obrezo 1 K 40 vin. — Po pošti S^š^bšs^S 10 vin. več. S^SgjšS^S Izšlo je tudi ,»Spremljevanje k ljudski pesmarici". Dobi se samo vezano in stane 4 K. — Po pošti 30 v. več. Naroča se v prodajalni „Katoll$kegra tiskovnega društva" v ljubljani. »Ljudska pesmarica" naj bi našla pot v vsako krepostno družbo, v vsako S^s^OSS^S družino! S^SKO^SS ,Ljudska pesmarica" je odobrena in priporočena od petih knezoškofijskih ordinarijatov. jt / ^ "j" ^ j 'j' np j j j j | i j J j | f ] j T j | | N \ Odlikovan **lafo kolajno In 2a»tno diplomo v Parizu. 479 94 Anton Preskep krojač v Ljubljani, Sv. Petra oesta Št. h so priporoča preč. duhovšču v izdelovanje vsakovrsttf .uhovnUk« obleka Iz trpežnega la (olldneg« pa alzkih oenah • i Opozarja na velike svoj zalogo ===== izgotovljene obhfc posebno na haveloke v na) večji izberi po najnižjih cen»l 6. arlteij tmlfora uilrljik^t drostva ielezu.|ilh uradni*. 1122 100- 64 v.- >fi. Jvj im i&j i-•j ■ - Zahtevajte brezplačno In franko moj ilustrovani cenik z to? ko 600 podobami ur, zlatega >n srebrnega blaga 'n godbenih reči Hanns Konrad tovarna ta are In Iivoina trgovin* Most it. 956, Ceiko ftr»T» smo. "Ik. remontoir - ura • ildro, , « "'»trm *.o«Kopf patent t trpežnem futraln ffl/l 0'PA li Jelenovega nuja i ele*. verlžleo 1« nlk- » Ua ln prlreakoni, komad ———__ Franc Stupica, Ljubljana, Marije Terezije cesta J t Ančnikovi hiši poleg Figovca. Priporoča slamoreznloe, mlatllnloe, člitl; nloe, gepeljne, preie za grozdje in aadj« pluge in brane najboljšega izdelka ter samokoi nloe. Dalje: Seaalke za vodo jn gnojnloo, pc cinkane, asfaltirane in svinčene oevl za napeljavi vode, razne tehtnice z uteži, štedilnike vse' vrst, kuhinjsko opravo, nagrobne križe, na kovala, prlvljake, žage, kotle za klajo i» žganje. Portland in Roman-oement, železni** felne in traverze, poljski maveo. Mizarsko, tesarsko in ključavnlčarik orodje ter vse druge v železno stroko spada joče predmete. Velika zaloga vedno svežega špe 676 52-42 cerijskega blaga. r oxdi S Gospodične katere se žele izobraziti v šivanju in krojnem risanju sprejema 119 Frnnja Jesih, Ljubljana Stari trg Stev. 28. i [ Izvirno naravnost iz Londona pristno angleško blago, površniki, športne obleke in pelerine iz ■ lodna, veljblodne dlake v naj- I finejši izvršitvi tvrdke Machol & Lewin v Londonu, podružnica E Berolin; dalje najfinejše blago piket, bržunasti in svileni telov-I niki v najfinejši izvršitvi, prodajajo se po izvirnih cenah. Angleško skladišče oblek Ljubljana, Glavni trg 5. 225 3-4 Vedno najnovejši =— w*r gramofoni kakor tudi plošče v največji izberi morete dobiti le ori zastopniku nemške akcijske družbe 30 gramofone Rudolfu Weber, urarju v Zjubljani, Dunajska cesta 20, nasproti kavarne „Evropa", v hiši gospoda Hribarja. Prodaja s* na obrok«. — Start ploiit je samtnjajo. a # t Po čudovito nizkih cenah se prodaja pri I. Keber Ljubljana,Stari trg 9 1883 52—11 »Pri dobrem pastirju« vse vrste manufakturno, sukneno, platneno in perilno blago, jagrovo perilo, kravate, modrci itd. itd. — Potrebščine za krojače in šivilje. Pri odkupu čez ID kron dovolim se 5 % (procent) popusta ali skonte. Založnik e. kr. drž. uradnikov". »t * e » i M t w n. . i on ,nn, = Preje: Gradišče št. 1, Stanje vlog 30. nov. 904: i ~ . ' v 1 in , = sedaj: Kongresni trg cez 10 milijonov kron. = & & ....................................................... št. 2, I. nadstr. Najboljša in najsigutrnejša ptfilika za štedenjel Ljudska posojilnica 1 Denarni promet 30. nov. j 1.1904: čez 42 milj. kron. sprejema hranilne vloge vsak delav- ,0 brez kakega odbitka, tako, da a sprejme vložnik od vsacih vloženih u 100 K čistih 4 K 50 h na leto. nik od 8. ure zjutraj do 1. ure po- A^L poldan ter jih obrestuje po ' Stanje vlog 30. novem. 1901: K 10,586.428*71. Denarni promet do 30. nov. 1904: 12,500.883-08. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilniine položnice na razpolago. V Ljubljani, dne t. januvarja 1904. Dr. Ivan SusterSlč, predsednik. ^ Josip SlSka, knezoškofijski kancelar, 2—14 podpredsednik. 2047 19 Odbopnikii Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubl|ano. Dr. Andrej Karlln, Karol Kausctieee, Matija Kolar, Ivan Kregar, stolni kanonik v LJubljani, veleposestnik v Ljublfani. župnik pri D. M. v Polju. svet. trg. in obrt. zb. v Ljubljani. Franfliek Leskovic Karol Pollak, Greg. Slibar, Dr. Aleš Ušeničnik. zasebnik in blag. Lj. pos. tovarn, in pos. v Ljubljani. župnik na Rudniku. profesor bogoslovja v Ljubljani. Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah. Vsak dan sveže pustne krofe Slaščičarna Jak. Zalaznlk Stari trs 21. Mestni tri 6. Sv. Petra cesta 27. j 33 13 J Istrska vina lastnega pridelka, =z nova, muškateljee, belo, rdeče in teran. Specijaiiteta: belo vino za svete maše. Dobiva se edino-le pri pridelovalcu in lastniku vinogradov a ntonu Ferlan di Giorgio, Rovinj Istra. 2053 20-18 Cena škatljici 20 vin. — Manj nego 11 škat-ljic, ki stanejo 2 kroni, se po pošti ne pošilja. ~.sr Pijte m Klauerjev f Jriglav" aajzdravejsi vseh likerjev. M41 50—138 Dr. Ivan Orožen, zdravnik u Ljubljani daje na znanje, da je otvoril na Turjaškem trgu št. 4 v prvem nadstropju svoj lastni ortopedično - zdravilni zavod, v katerem se bode zdravilo: raznovrstno skrivljenje hrbtenice, izbočen hrbet, nejednake rame, skrivljene, ploske in čokaste noge, nejednaka ledja i. t. d. 185 4 9 Telovadili bodo tudi zdravi otroci, da se pri njih zabranljo taka pohabljenja. (Proste vaje in vaje na aparatih.) Masaža za odrasle. Vse to se bode izvrševalo pod osebnim nadzorstvom dr. Oražna, ki daje pojasnila ob svojih ordinacijskih urah od 9.—10. dop. in od 2.-3. pop. v Wolfovih ulicah št. 12, 1. nadstropje. Naitnp in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri irebanjlh pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarična delniška družba „11 K If C U II«« L, VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2. Pojasnila v vseh gospodarskih in fluandnlh stvareli, potem o kurznih vrednostih vseh ipekalaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visoceaa obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 18 150—15