tetama plačna t gotovini Sped. in abbon. post. - III G rti p po Uredništvo in uprava Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 PoduredniitTO : Trst, Vicolo delle Rose itcr. 7 Polletna naročnina . Lir 800 Letna naročnina . . Lir 1.500 Letna inozemstvo . . Lir 2.500 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 nn. Leto IX. - Štev. 26 Gorica - četrtek 27. junija 1957 - Trst Posamezna številka L. 30 PO EVROPSKEM KONGRESU Važen donos k uresničitvi velike ideje Evropski kongres, ki se je pred kratkim vršil v Rimu, spada brez dvoma med one manifestacije, ki o-bračajo javno mnenje na dogodke velike važnosti in mednarodnega pomena.-Prisotnost visokih in vplivnih političnih osebnosti iz skoro vseh zahodnoevropskih držav je dala vsemu temu še večji poudarek. Kaj pa so pravzaprav sklenili zbrani poslanci, senatorji in politični predstavniki iz petnajstih držav? To nam jasno izpriča zaključna resolucija kongresa. Tisoč udeležencev )e potrdilo svojo vero v združeno ln federativno Evropo, »ki je edina sposobna povečati blagostanje svojih narodov in zajamčiti obrambo temeljnih vrednot njih kulture in civilizacije«. Dalje so zahtevali čimprejšnjo odobritev pogodb za Evra-tom in Skupno tržišče, ustanovitev evropske zakonodajne oblasti izvoljene s splošnim glasovanjem, skupno zunanjo politiko za evropske narode ter so končno izrazili potrebo po medsebojni povezavi Evrope in Afrike v popolni enakosti, ki more zagotoviti obema hiter napredek in pravo neodvisnost. Kongres Evropskega giban ja je pozdravil tudi predsednik republike Gronchi, ki je na udeležence imel priložnostni nagovor. Poudaril je predvsem, da je treba poglobiti zavest narodov ter delovati v smislu, da bodo odgovorne vlade pohitele v naporih za združitev Evrope. V našem času so evropski narodi opazili nezadostnost narodnih oblik družbenega sožitja — nadaljuje predsednik Gronchi — ter spoznali, da se je treba približati novim oblikam sožitja, ki odgovarjajo modernemu razvoju političnega, gospodarskega in socialnega življenja. Samo zedinjena Evropa se lahko s svojo prenovljeno duhovno močjo postavi ob stran ostalim svetovnim silam ter tako nedvomno prispeva k ureditvi vseh onih vprašanj, ki dandanes težijo narode. Po Gronchijevem mnenju je glavni činitelj evropske združitve duhovna ekspanzija ali zavo- Razorožitev Razorožitveni odbor Združenih narodov v Londonu še vedno išče pota k razprožitvi. Nešteto težkoč psihološkega, političnega, propagandnega in gospodarskega značaja ovira državnike, da ne morejo priti do pametnega zaključka. Glavna tekmeca Moskva in Washington sta marljivo na delu. Eisenliower bi rad šel v zgodovino kot predsednik miru, sovjetski prvaki pa se prav dobro zavedajo, kaj pomeni atomska vojna. Zaradi tega je mnogo upanja, da bodo v Londonu dosegli vsaj načelni začetni sporazum, iz katerega bo morda pozneje le nekaj zraslo. Sovjetski predstavnik je predlagal, da bi za dobo dveh ali treh let prekinili vse atomske poizkuse. S tem predlogom je prehitel Amerikance, ki so imeli podoben predlog, ki pa je bil povezan še s predlogom za prekinitev izdelovanja novega atomskega orožja. Sedaj so znani tudi Stassenovi predlogi, naj bi se poleg prekinitve atomskih poizkusov še ^manjšale oborožene sile na določeno število. V to znižanje je Stassen vključil nekatera evropska vprašanja, ki bi jih bilo treba pozneje rešiti. Tu gre zlasti za nemško zedinjenje. V londonska pogajanja je posegel tudi britanski zunanji minister Sehvvn Llovd. Zdi se, da so sedaj na Zapadu enotnejši v svojih zahtevah. Razorožitveni razgovori stopajo sedaj v odločilno obdobje. jevanje: Evropa naj po svojih zgodovinskih izkušnjah z obnovljeno življenjsko silo pripomore do pravilne rešitve obstoječih si nasprotij. Dogodki se vrstijo z naglimi koraki, ter zato »ni modro slediti jim prepočasi«. In prav predsednikov poziv k modrosti je morda najbolj na mestu, ker je modrost skupna človeška last, ki je ni zapravljati. Kakšne praktične zaključke lahko iz tega potegnemo? To vprašanje si je stavila Evropska zveza federalistov, ki jo tvorijo neparla-mentarci. Ta se sprašuje, če je kongres res kaj doprinesel h konkretni uj^sničitvi evropske integracije. Res da bi prisotni parlamentarci lahko uresničili svoje evropske težnje tudi brez podobnega kon- gresa, saj imajo pretežno večino v narodnih skupščinah svojih držav. Po našem mnenju pa ima tak kongres svoj pomen v tem, da je tudi v širši javnosti vzbudil živo zanimanje za evropsko idejo, saj se prav s podobnimi zborovanji utrjuje in širi ta skupna zavest evropskega zbliževanja. Tudi Slovenci se moramo vsakega koraka, ki stremi za poživitvijo evropske enotnosti, le veseliti. Daljnovidne so besede predsednika Gron-chija, ko pravi, da je treba v narodih globoko ukoreniniti evropsko zavest. Potemtakem je treba tudi zamahniti z vsemi nacionalizmi. Pametno bi pa bilo, da bi besede predsednika republike upoštevali tudi v naših krajih. V modrem ravnanju s slovensko manjšino bi lahko kar najbolje pokazali resnično željo po evropski skupnosti. Ko se bo to zgodilo, bomo lahko res ugotovili, da spada Italija med prave in iskrene pobornike evropske misli. Rdeče nasilje na Madžarskem Združeni narodi so pred časom imenovali posebno petčlansko komisijo, ki naj zbere gradivo in poda objektivno sliko o madžarski oktobrski vstaji in sovjetskem nasilju, ki je sledilo temu uporu. Ta odbor je sedaj končal z delom in podal poročilo. Odbor je ugotovil, da je bila madžarska vstaja prava ljudska vstaja, ki so jo Sovjeti krvavo in nasilno zadušili. Streljali so na madžarske rodoljube iz vrst ljudstva, delavcev, dijakov, vojske in policije. S silo so odstavili zakonito Na-gyjevo vlado in jo nadomestili s svojim zaupnikom Kadarjem, ki ga ljudstvo ne mara. Zastopniki Združenih narodov, ki so vodili to preiskavo so bili povsem nepristranski. V imenu resnice, zgodovine in pravice so obsodili sovjetski nastop. S tem so ovrgli vsa sovjetska opravičevanja. Ves kulturni svet sedaj ve, kak zločin so zagrešili kremeljski komunistični prvaki, ki so na madžarske rodoljube poslali tanke, bajonete in bombe. Sedaj je tudi indijski ministrski predsednik Nehru spremenil svoje mnenje o madžarskih dogodkih. Nehru se že namreč dolgo časa trudi, da bi zgladil odnose med Vzhodom in Zapadom, da til prišlo do neke koeksistence, za katero ga je menda navdušil Tito. Pozablja pa ta večni potnik, da je njegova dežela lepo polje socialnega udejstvovanja zanj in za njegove sodelavce. Indija zaenkrat ne more služiti nikomur za vzgled. Glede na poročilo o~ madžarskih dogodkih predlagajo nekateri krogi, da bi bilo nujno potrebno, da skličejo Glavno skupščino Združenih narodov na izredno zasedanje. Drugi pa so za zasedanja 24 držav, ki so zahtevale preiskavo o Madžarski. Glavna skupščina pa naj bi obravnavala to zadevo jeseni na rednem zasedanju. Slišijo pa se že tudi glasovi, da je s tem poročilom zadeva o Madžarski zaključena, kajti kdo bo klical Sovjete na odgovor? Na Madžarskem pa se medtem nadaljuje val aretacij in smrtnih obsodb. Ves svet se je zdrznil, ko je zvedel za smrtno obsodbo pisateljev Obersovskega in Galija. Zveza pisateljev Penklub in veliko drugih najuglednejših zahodnih pisateljev ter umetnikov je poslala Kadarju brzojavke, v katerih protestirajo proti tem obsodbam. Zelo pa je presenetila svetovno javnost izjava predstavnika jugoslovanskega zunanjega ministrstva Dra-škoviča, ki je izjavil, da je stališče Jugoslavije do preiskovalne komisi- Pomen Japonske zopet raste Pred kratkim je obiskal predsednik japonske vlade Kisi Združene države. Njegov obisk je presegel normalne japonsko-ameriške odnose. Na posvetih v ZDA so obravnavali celoten problem v Južnovzhodni Aziji. Japonska se je zapet povzpela med velesile, ki se potegujejo za vpliv v azijskem svetu. Združene države bodo v kratkem zmanjšale svoje vojaške sile na Japonskem in jih bodo pozneje popolnoma umaknile. Ohranile bodo le nadzorstvo nad Okinawo. Odhajajoče ameriške sile bodo nadomestile nove japonske sile. Obe državi Japonska in ZDA bosta v bodoče tesno sodelovali na krepkih temeljih enakopravnosti in skupnih koristi. Nekoliko nemirno pa je začelo postajati na Koreji. Komuniste v Severni Koreji dolžijo, da so povsem obnovili svoje oborožene sile ter jih opremili z novim najmodernejšim orožjem. Poročajo tudi o raznih incidentih ob razmejitveni črti med obema Kore-jama. Ni izključeno, da ne postane Koreja znova žarišče svetovne napetosti. Maocetung hodi svoja pota šele sedaj je prišlo v javnost poročilo, ki ga jeiimel pekinški prvak meseca februarja. Maocetung stoji na stališču, da je napak odpravljati s silo notranja nasprotja v komunistični družbi, zlasti pa naj se to ne dela s silo, temveč s prepričevanjem. Na Zapadu so mnenja, da bodo kitajski komunisti izbrali milejše metode do svojih idejnih nasprotnikov, ki imajo po Maocetun-govem priznanju večino med kitajskim ljudstvom. Preokret italijanske vladne krize je Združenih narodov in njenega poročila o Madžarski dobro znano. Znano je, da je Jugoslavija nasprotovala imenovanju komisije. — Presenetila je tudi izjava ruskega pisatelja Šolohova, da je obsodba pisateljev Obersovskega in Galija notranja zadeva Kadarjeve vlade. Po zadnjih poročilih se je zvedelo, da je madžarski pravosodni minister izdal odlok o odložitvi smrtne obsodbe nad obema pisateljema. Verjetno je vzrok za to veliko ogorčenje v vsem svobodnem svetu. Vsa glavna kulturna združenja ter posamezni kulturni delavci so poslali Kadarju svoje proteste. Ob koncu sedmega tedna je italijanska vladna kriza doživela nov nepredviden preokret: predsednik republike Gronchi je preteklo soboto poklical k sebi prvega ministra Zo-lija in mu odločno povedal, da njegovega odstopa ne sprejema in da naj zato skliče parlament in začne z rednim delom vlade. Ta nepričakovani preokret je prišel, potem ko sta se predsednik senata Merzagora in tajnik KD Fanfani zaman trudila, da bi zopet skrpala skupaj enotnost štirih sredinskih demokratičnih strank. Ne enemu ne drugemu se to ni posrečilo, ker so se zlasti liberalci odločno postavili porobu, da nočejo več predlaganega zakona o kmetskih pogodbah in pa o deželnih avtonomijah. Fanfani je pa ravno ta dva zakona hotel postaviti kot eno glavnih postavk v načrtu nove vlade. Vsled tega je bilo ob koncu tedna jasno, da se kriza ne bo rešila drugače- kakor s tem, da o-živi Zolijeva vlada ali pa da se razpusti parlament in se razpišejo nove volitve. Predsednik Gronchi je hotel zato poskusiti še enkrat z Zolijevo enobarvno vlado. Tako se je torej zgodilo, da je v ponedeljek zasedal ministrski svet ter pripravil izjavo, s katero se je predstavil v torek senatu. Izjava je bila zelo kratka in se je izognila vsem polemikam na desno in levo. V sredo se je nato začela razprava o vladnih izjavah. Ko smo to poročilo pripravljali, ni bil še znan izid te razprave. Vse pa kaže, da bi vlada morala dobiti zadostno večino. Zoli je znova potrdil pet temeljnih točk v programu svoje vlade; te so: odobritev državnega proračuna, odobritev pogodbe o Skupnem evropskem tržišču in Evratomu, potrditev nadaljnjega obstoja Banke za južno Italijo, izglasovanje zakona o kmetskih pogodbah ter o deželnih avtonomijah. To je pet točk, ki so vse važne, a bodo tudi vse izzvale veliko debat v parlamentu. Zato mnogi ne verjamejo, da bi mogel Zoli izpeljati vse te načrte v kratkih mesecih vladanja do prihodnjih volitev. Vendar bo treba počakati in videti, ker politični preroki so že zdavnaj umrli kakor oni o vremenu. Znaki nemira na Srednjem Vzhodu Nasser ne more preboleti, da so si Saudova Arabija, Jordanija in Libanon izbrali svojo svobodno pot, ko so spoznali nevarnost Nasserjevih simpatij do komunistov. Žarišče napetosti predstavlja trenutno Sirija, kjer se tajno pripravljajo na politični udar. Sovjeti so poslali Egiptu tri podmornice, prav tako pa tudi drugo orožje, ki ga je deležna tudi Sirija. Sovjeti so pričeli na Bližnjem Vzhodu zopet s hladno vojno in hočejo preplašiti države, ki so sprejele Eisenhowerjevo doktrino. Egipt in Sirija sta posebno huda na kralja Ibn-Sauda, češ da je s pomočjo, ki jo je nudil jordanskemu kralju Husseinu, postal glavni krivec, da se je izjalovila njena filosovjet-ska politika. Verjetno, da bo prišlo do prekinitve diplomatskih odnoša-jev med Arabijo ter Egiptom in Sirijo. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI O ŠKOFU VOVKU je prinesel dolg članek avstralski mesečnik »The Harvest«. Opisuje v vseh podrobnostih, kako so komunisti pred leti napadli škofa Vovka na postaji v Novem mestu in ga hoteli živega sežgati z bencinom. V GAZI Med četami Združenih narodov, ki stražijo na izraelsko egiptovski meji v okolici Gaze, so tudi jugoslovanske čete. S tega področja pa prihajajo poročila, da se položaj slabša iz dneva v dan in da se zopet povračamo v čase pred izraelskim napadom na Egipt v mesecu oktobru lanskega leta. Vsako noč se vršijo sabotažni napadi egiptovskih sabotažnih edinic na izraelsko ozemlje. Žrtve takega napada so postali tudi nekateri jugoslovanski vojaki. Vojaški kamion je vozil skupino vojakov jugoslovanskega odreda ob izraelsko egiptovski meji pri El Arišu, ko je naletel na mino. Ob eksploziji je bil en vojak mrtev, 14 pa težje ali lažje ranjenih. Ubitega vojaka Ranka Miliča so z letalom prepeljali domov ter ga pokopali v rojstni vasi Borču pri Beogradu. Ranjeni so vsi izven nevarnosti. Mina je bila nastavljena, kajti le nekaj ur prej je šel po isti poti težak tank, prejšnje dni pa so vso pot preiskali pionirji s tipalkami, če bi našli kako skrito mino. Incident zaenkrat ni imel nobenih političnih posledic, ker čete ZN še vedno ravnajo z Egipčani silno obzirno, kakor da bi se jih bali. JUGOSLOVANSKI NOGOMETAŠI V AVSTRALIJI Jugoslovanski priseljenci v Avstraliji so že leta 1950 ustanovili lasten nogometni klub J.U.S.T. (Jugoslav United Socer Team). V' njem so zastopani nogometaši iz vse Jugoslavije, tudi Slovenci. Kmalu po ustanovitvi se je klub že čvrsto uveljavil ter se po dveh letih iz 3. divizije povzpel v 1. ter tu trdno obstal. Priboril si je iže več odlikovanj. Velja za enega najboljših nogometnih klubov v Avstraliji. Klubska enajstorica nastopa oblečena v modre srajce, bele hlačke in rdeče dokolenke. Tradicionalni nasprotnik kluba je Juventus, ki ga sestavljajo italijanski .priseljenci. Tekme med obema kluboma so vedno nekaj izredno lepega za vse ljubitelje nogometa, ker sta oba zelo borbena in spretna, obenem pa se zavedata, da gre tudi za narodni ugled. NOVE MASE ONSTRAN MEJE V delu goriške nadškofije, ki je po mirovni pogodbi pripadla Jugoslaviji, bosta letos dva novomašnika, ki bosta posvečena na praznik sv. Petra in Pavla v Ljubljani, in sicer č. g. Franc Pivk iz čmoviške župnije nad Idrijo in č. g. Otmar Čmologar iz Sebrelj. Oba bosta pela novo mašo v svojih domačih farah. Prvi v Črnem vrhu v nedeljo 30. junija, kjer so že iepo popravili farno cerkev, porušeno med vojno, in poskrbeli za nove orgle, blagoslovljene letos na belo nedeljo; drugi pa v Šcbreljah v nedeljo 7. julija, kjer se tudi živahno pripravljajo, da sprejmejo medse novomašnika-rojaka. Obema gospodoma, ki nastopata duhovniško pot, želimo tudi Primorci tostran meje obilo božjega blagoslova pri težkem delu. PREPOVEDANA POTOVANJA Pretekli teden je radio poročal, da so jugoslovanske oblasti odpovedale vsa skupna potovanja svojih državljanov v inozemstvo. To so storili zato, iker so mnogi udeleženci takih skupnih potovanj ostali v inozemstvu ter se niso več hoteli vrniti domov. Neka skupina hrvatskih delavcev je n. pr. z avtopulmanom odpotovala v Nemčijo na specializacijo, ob času vrnitve so vsi izjavili, da želijo ostati v Nemčiji. Tudi šofer se jim je pridružil. Zato so sporočili v Zagreb, naj pošljejo novega Šoferja, da spravi dfcmov avtopulman.’ Uhoge ljudske demokracije, da jih lastni otroci tako malo ljubijo! NAS TEDEN V CERKVI 30. 6. nedeljapob.: Spomin sv. Pavla 1. 7. ponedeljek: Presv. Rešnja Kri 2. 7. torek: Obiskanje Marije Device 3. 7. sreda: sv. Leon II., p. 4. 7. četrtek: sv. Urh, šk. 5. 7. petek, prvi: sv. Ciril in Metod, slovanska a p. 6. 7. sobota, prva: sv. Bogomila, m., Marija Goret ti, m. * PRESV. REŠNJA KRI: Ko zagledamo. da iz rane teče kri, se zdrznemo. Nič čudnega. Saj je kri življenjski sok telesu, če izteče, ugasne življenje, duša se loči od telesa. Darovati svojo kri, se pravi: dati svoje življenje. Jezus je prejel svojo kri za nas na križu. Daroval je svojo kri in svojo dušo. Pri sv. maši, ki jo je postavil pri zadnji večerji, se to ponavlja: »To je moje telo, ki se za vas daruje. To je moja kri, ki se za vas preliva.« Sv. Rešnje Telo častimo s posebnim praznikom. Primerno je, da počastimo s praznikom tudi presv. Rešnjo Kri. Abelova kri je klicala v nebo za maščevanje, Jezusova pa kliče v odpuščanje. Pri povzdigovanju presv. Krvi molimo: »Molim te presv. Režnja Kri Jezusova, zame prelita na križu!... Očisti me, Gospod s svojo Krvjo... (- nakloni mi milosti, ki si jih zaslužil, ko si daroval isvojo Kri, da se duša očisti grehov).a — »Večni Oče, darujem ti predrago Kri Jezusa Kristusa v zadoščenje za svoje grehe in za vse potrebe svete katoliške Cerkve.« Iz življenja Ccrlcvc IZ SV. EVANGELIJA isti čas so se približevali V, | J Jezusu cestninarji in gres-ni ki, da bi ga poslušali. Farizeji in pismouki so godrnjali: »Ta grešnike sprejema in je z njimi.a — Povedal jim je pa to priliko: »Kdo izmed vas. ki ima sto ovac in eno izmed njih izgubi, ne pusti devetindevetdesetih v puščavi in ne gre za izgubljeno, dokler je ne najde? In ko jo najde, si jo zadene vesel na rame; in ko pride domov, skliče prijatelje in sosede in jim pravi: 'Veselite se z menoj, zakaj našel sem svojo ovco, ki je bila izgubljena'. Povem vam. da bo tako v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spokori, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo pokore. Ali katera žena, ki ima deset dru-hem, če izgubi eno drahmo, ne prižge svetilke in ne pomete hiše in skrbno ne išče, dokler je ne najde? ln ko jo najde, skliče prijateljice in sosede in pravi: ’Veselite se z menoj, zakaj našla sem drahmo, ki sem jo bila izgubila'. Tako bo, povem vam, veselje med božjimi angeli nad enim grešnikom, ki se spokori.« * Zveličar pojasni in razodene svojim zagrizenim nasprotnikom svoje poslanstvo: prišel je rešit grešnike!! rešit duše. Hkrati razodene svojo neizmerno ljubezen do ljudi in posebej do ponižnih grešnikov: Tako kakor je ves vesel in poln radosti gospodar, ko najde svoje izgubljeno živinče, ali-gospodinja, ko najde izgubljen denar, ali kak drug dragocen predmet, tako in še vse bolj se Bog in angeli veselijo povratka vsake posamezne grešne duše. Bog je mnogo bolj razumen kot pa mi: ljudje po navadi bolj mislijo in skrbijo za časni in telesni blagor kot pa za večni in duhovni blagor. Bog pa misli predvsem na večno srečo. In zaradi tega je ves žalosten in zaskrbljen, kadar vidi. da se kaka o-seba vdaja grehu, in nestrpno čaka. da se spreobrne; da se naveliča greha in da se zopet vrne k Bogu. Vedimo, da se Bogu toži po človeških dušah kot očetu po otrocih. Skrben oče je v mislih vedno pri otrocih. Tako tudi Bog. Ljudje pa Boga tako pogosto pozabljajo. Znamenje, da nimajo ljubezni do Njega. Ljubijo rajši stvari in sehe kot pa Stvarnika. Še živali razumejo, da potrebujejo tistega, ki jih krmi, napaja in pase, ljudje pa često ne vedo, da potrebujejo Boga: da je On, ki daje živež, srečo, zdravje, moč, nesmrtno življenje in blaženost; da je On Stvarnik, glavni Dobrotnik; da je On Prvi in Poslednji v vsakem življenju; On prava sreča vsakega srca. Držimo se Gospodarja! Ostanimo pri Bogu! Pri Njem je življenje, varnost in sreča. Brez Njega pa večna smrt. Daj, Gospod, da se vsi naši grešniki spreobrnejo in spokorijo, vsi ostali pa posvetij'o! Pridi, Sveti Duh. razsvetli nas, vodi nas in posveti nas! Sveta Marija, prosi za nas LJUBKA ŠORLI: ^eter - vesoljni pastir « Prvi glas: A’o skalo trdno in nepremagljivo je Cerkev Kristus, naš Gospod, postavil, za boje tisočletne jo pripravil, utrdil v njej si'etost in vero živo. Drugi glas: Izbral Petra izmed dvanajsterih: Tretji glas: »Nebeških vrat bom ključe Ti podelil, da čredo pasel boš, ji rane celil in varoval zablod jo mnogoterih. Pod Tvojim varstvom Cerkev bo živela ne bodo strla je peklenska vrata, in žetev njena večno bo bogata, čeprav v nevihtah muke bo trpela!« Drugi glas: In dal mu je oblast neomejeno: Tretji glas: »Zavezal in razvezal boš kar koli, nebeškemu Očetu bo po volji — t' vesoljni Cerkvi Ti z menoj boš eno.« Prvi glas: Ponižno Peter to oblast sprejel je in Kristusu zvestobo zagotovil, da ljubi ga. mu trikrat je ponovil — Pastir med jagnjeta in ovce šel je. Zbor: Zahvaljen Bog za milost neizmerno! Naj le hrume krog nas pekla viharji, pred nami Kristus gre v nebeški zarji dal Petru svojo je podobo verno. Za njim hodimo! Roko nam podal je, da varno v rajski nas pristan pripelje, kjer mir pravične čoke in veselje, kjer zanje Bog pripravlja večno slavje. novomašnikov blagoslov. Pri povzdigovanji1 smo čutili, da se godi nekaj velikega: Bog sam prihaja na poziv svojega izvoljenca na oltar — sedaj prvič in potem vse dni njegovega življenja. KARDINALOVA PREMIŠLJEVANJA Na Poljskem bo v kratkem izšla knjižica, ki jo je napisal kardinal Štefan Wy-szynski: Premišljevanja za mesec maj. Knjižico je kardinal pisal, ko je tičal v komunistični ječi. Delo ima 31 poglavij, vsako poglavje za en dan v mesecu maju. NOV GLAVNI PREDSTOJNIK FRANČIŠKANSKEGA REDA Za glavnega predstojnika frančiškanskega reda je bil na zadnjem zasedanju glavnega kapitlja v Asiziju ponovno izvoljen pater Avguštin Sepinski. Ponovna izvolitev ima velik pomen, kajti v zgodovini frančiškanskega reda se je to zgodilo šele tretjič. Novi glavni predstojnik bo ostal na svojem mestu 12 let; rojen je v Franciji in je star 57 let. JEZUSOVA TRNJEVA KRONA V navzočnosti pariškega kardinala Fel-tina so namestili Jezusovo trnjevo krono v posebni kapeli. Trnjevo krono je prinesel v Evropo kralj Ludovik Sveti, ko se je leta 1252 vrnil iz Svete dežele. Doslej so krono hranili v zakladnici bazilike Notre Dame. 1400-LETNICA SMRTI SV. NAZARIJA Zavetnik koprske stolnice in škofije je sv. Nazarij. Letos obhajamo 1100-letnico njegove smrti. Preteklo nedeljo -o v tržaški stolnici slovesno proslavili ta dogodek. Gospod škof jc opravil slovesno sveto mašo, na kar je bila procesija po griču Sv. Justa. CEŠCENJE FATIMSKE MATERE BOŽJE V Rim je dospel nemški duhovnik Liesch, ki dela veliko propagando za če-ščenje fatimske Matere božje. Pater Liesch je odpotoval iz švicarskega Marijinega svetišča Einsiedeln z avtomobilom, na katerem ima sliko fatimske Matere božje. Potoval je preko Zuricha na Bavarsko, dalje do češkoslovaške meje. nato preko Avstrije v Italijo. Povsod je priredil verske govore o fatimski Materi božji in njenem naročilu za molitev in pokoro. Meseca septembra bo pater napravil novo potovanje preko Francije in Španije na Portugalsko v Fatimo. NEUSPEH »MLADINSKE POSVETITVE« V Vzhodni Nemčiji so komunisti skrhno pripravljali mladinsko posvetitev, ki se je vršila po veliki noči. Mladinska posvetitev je komunistična iznajdba in naj ni nekako izpodrinila katoliški zakrament sv. birme. Uradna poročila pa priznavajo, da posvetitve niso uspele. Marsikje se je komaj pet odstotkov mladine udeležilo posvetitve. Posebno na deželi je število udeležencev zelo padlo. Komunistično glasilo Neues Deutsehland se zaradi neuspeha zelo huduje in pravi, da mora biti mladinsko posvečenje prihodnje leto bolje pripravljeno. KATOLIŠKI ČASOPIS NA MADŽARSKEM Časopisna agencija Kathpress poroča, da je zadnjega maja spet začel izhajali madžarski katoliški tednik »Uj ember«, ki je bil po jesenski vstaji prepovedan. Zdi se, da je to uspeh razgovorov, ki so jih imeli madžarski škofje z zastopniki Kadarjeve vlade. Nova maša na Montuzzi Nova maša je vedno posebno doživetje, ki privabi veliko ljudi. Saj gre za tisto najlepše doživetje, ki ga more človek doseči na zemlji: Boga sme priklicati na oltar. Veliko število tržaških vernikov se je zbralo preteklo nedeljo v prostorni kapucinski cerkvi na Montuzzi. Cerkev je bila skrbno pripravljena in okrašena. Nad cerkvenimi vrati je kita zelenja naznanjala praznik. Točno ob petih je novomašnik v slovesnem sprevodu dospel do cerkvenih vrat. kjer ga je njegova nečakinja pozdravila z ganljivimi besedami ter mu izročila križ, ki bo njegov zvesti spremljevalec skozi vse duhovniško življenje. Ob vstopu v cerkev je novomašnika pozdravila prelepa pesem »Novi mašnik bod* pozdravljen«. Pred začetkom svete maše je novomašnik še poklical Svetega Duha na pomoč, da bi vse življenje prav opravljal mašniško službo. Po evangeliju je p. Fideiis lepo razložil veličino mašniškega poklica, .pa tudi njegovo trnjevo pot. Gotovo je iz vsakega srca privrela želja: Gospod, daj nam vedno dovolj in svetih duhovnikov! Po pridigi smo se sklonili vsi, da bi prišel nad nas Pri obhajilu je novou najprej ol)* f PRELAT ALOJZIJ STROJ Na praznik sv. R. T.. 20. 6., so pokopali v Ljubljani preč. g. Alojzija Stroj-a. kanonika. Pokojni je bil rojen v Kropi. Ko je nekaj let deloval v dušnem pastirstvu, mu je škof Anton Bonaventura Jeglič, še pred prvo svetovno vojno, dal važno mesto s-pirituala v ljubljanskem semenišču. Delo ni bilo lahko. Saj je moral vzgajati po 80 in še več bogoslovcev. Službo je vršil zelo vestno več let in je s svojim lepim zgledom kazal pot !bogoslovcein; nato mu je škof podelil kanonikat. Bil je zelo pobožen in delaven. Poleg odgovorne službe je bil več let urednik »Duhovnega Pastirja«, spisal je dva učbenika: Kratko zgodovino katoliške Cerkve in Liturgiko. Poleg tega je bil duhovni vodja v Rokodelskem društvu, kjer se je mnogo trudil za rokodelske vajence in rokodelce. Nekaj let sem so mu ošibele noge. Tako je živel mirno, samotno življenje v molitvi in trpljenju. Dočakal je visoko starost 90 let. Bog mu daj večni pokoj! bajal svoje sorodnike kako rad bi videl, da bi bili med njimi njegovi starsi, a so morali ostati doma v Košani nato lepo število drugih vernikov. Med sveto mašo sta pela cerkvena zbora iz Bazovice in Rojana. Med darovanjem po sveti maši sta nam zapela celo vrsto prelepih Marijinih pesmi. Takega petja že dolgo ni bilo na Montuzzi. Hvaležni smo pevcem, da so tako lepo proslavili novo* masno slavje in da jih sončna nedelja n* zvabila kam drugam. Ob koncu še zahvala patru gvardijanu na Montuzzi, da je povabil novomašnika p. Bogomira Srebota v svoj samostan, kjer je lahko med svojimi rojaki opravil prvo daritev. Nad 700 romarjev v Maria-Zell Za skupno primorsko romanje v Maria-Zeli se je prijavilo 720 romarjev, (119 i* goriške škofije in 601 iz tržaške). Tako visoko število presega vse naše pričakovanje. Prav zato smo imeli v zadnjih dveh tednih veliko skrbi za prevoz in prenočišče. A sed n j je vse v najlepšem redu' imamo za prevoz 16 avtobusov in v Maria-Zell je vse dobro urejeno za prenočišče• Jasno je, da se ne more nobeden več priglasiti, četudi ima svoj potni list. Če še kdo izmed romarjev ni oddal »atto di consenso« (ako ga rabi), naj to napravi takoj: dokument naj nese osebno na ClT (trg Unita 6, okence: »passaportia). Na. CIT-u si kupite v juliju šilinge. Goričani pa v Gorici pri Appiani-ju ali kje drugje-Dva tedna preti romanjem bo dobil vsak udeleženec romarski znak in vsa potrebna tiskana navodila; znak zato, ker nas je veliko in ker bo prav 29. julija zelo dosti drugih romarjev v Maria-Zell. Zvedeli smo, da so o našem romanju katoliški listi v Avstriji že večkrat pisali. Vsekakor daljne priprave kažejo, da nas čaka pri Mariji v semerinških planinah prav lep praznik. (Za slučaj, da- se kdo romanja ne more udeležiti, naj svojo odpoved naznani tistemu duhovniku, pri katerem se je 7-pisal: na svoje mesco ne more tak bivši romar pripraviti drugega potnika). Širite »Katoliški glas" PRVO SVETO OBHAJILO V BAZOVICI Jravljica o misijonarju in gobavki V Tihem oceanu leži ogromen otok. ki ga imenujemo Japonska, a domačini ga označujejo s čudnimi črkami, ki pomenijo Nihon. Ima 89 milijonov prebivalcev, a le okoli dve sto tisoč izmed njih pozna in ljuhi Gospoda Jezusa tako kot mi. Na tem otoku med visokimi vulkanskimi gorami je nekoč živel mlad misijonar. Zapustil je 'bil našo krasno Slovenijo, da bi prinesel Jezusovo ljubezen tistim nesrečnežem, ki je še niti ne slutijo. Naučil se je japonščine. Obiskoval je bolnike. Igral se je z otroki. Nezaupni in molčeči gorjanci so ga zato začeli pozdravljati. Mladi misijonar je podvojil molitev in pokoro, da bi jim izprosil še večjo milost zaupanja. In čas je potekal mirno kot vsako naše življenje. Zjutraj ga je pozdravljalo sonce, opoldne ptiči in zvečer poltemni mrak. Včasih pa se je sonce na vrhovih užaiostilo in sočutni oblaki so nato začeli jokati dolgo dolgo. Največkrat spomladi in jeseni. Potem so se zamajali podboji njegove lesene hišice od skrivnostnih potresov. Potem je bilo spet lepo. Neko zimsko popoldne je mladi misijonar Sedel s prekrižanimi nogami na rogoznici. Tako kot to delajo -še danes na Japonskem. Nekdo pri vratih zavpije: Go-men nasai! Po naše bi rekli: Ali smem vstopiti? Misijonar: »Hai!« Pred njim stoji priletna gorjanka izpod klanca. Globoko se pokloni in namesto da bi kaj rekla, si oibriše solze. In še .enkrat in še enkrat. Gleda k tlom. Misijonarjev molk ji vrne moči. »Moja hči je dobila gobavost.« Hči edinka. In čez teden dni bi se morala poročiti. To se pravi, bogatin iz one doline je ponudil zanjo 20.000 Yenov. A ljubila svojega ženina ni. Sama je to zaupala misijonarju pri lanski riževi žetvi. A je hotela pomagati očetu in materi, ki sta se obupno borila z revščino in starostjo. V kratkem molku, med gorjankino izpovedjo in misijonarjevim odgovorom, je ta obudil staro sliko prejšnjih let: taborišče gobavcev v provinci; obrazi med lipan jem in bolečo resničnostjo; izbrisani iz živega toka življenja; pozabljeni od vseh. Misijonar: »Pojdiva k njej!« In ko je videl njene bele roke, je tudi vedel za resnico. Veliki rdečkasto-vijoličasti krogi. In ti- sta utrujenost. Ležala je na slamnatih tleh, pokrita s skromno odejo. Vsi ležijo tako v tej deželi. Nasmehnila se mu je, a pod svojim nasmehom ni mogla skriti obupa. Njen oče je čepel sključen v kotu. Tam je molčal tudi glinasti hišni bog. Vsi so še bili pogani, a takšni, ki se trudijo, da nekako žive ,po svoji vesti. Misijonar pobrska na dnu svojega dolgega plašča za blažilno, a neuspešno zdravilo. »Vzemi to, Rippako! Prosil bom našega Gospoda Jezusa, da Ti še nocoj pomaga.« Prikloni se; odide; zdi se mu, da ga šest oči spremlja z nemo hvaležnostjo. Tedaj postane temno in v oddaljeni dolini se nasmehnejo bele in zelene lučke. Misijonar sezuje velike čevlje, preden vstopi, natakne copate in zdrsi v notranjost, v zadnjo svojo sobico, kjer je v majhni omarici živel sam Gospod Jezus v Zakramentu. Za kapelico namreč še ni bilo dovolj denarja. Zdrkne na kolena, zagrebe misli v roke. Vse, kar se je doslej zgodilo, se dogaja še danes. To ni pravljica. A tisti hip se je začela. Misijonar se obrne k steni, ki služi za vrata. Razločno je čutil prisotnost nekoga v sobi. Nikjer ni nikogar. Zasliši zamolkel, brezstrasten glas skozi mrak. »Jaz sem Duh Čuvar Severnih Gora. Hočem ti pomagati. Ozdravil bom dekle, nagnil tistega bogataša, da je ne vzame, a jim vseeno pomaga z denarjem. A pod enim pogojem.« Misijonar se nasmehne. Slišal je zgodbe o prodaji duše. Nikdar ne bo tega storil. Nevidni pa: »Čez leto dni moraš odgovoriti Ne! na prvo vprašanje, s katerim zahtevajo odločitev. To je moj edini pogoj.« In po kratkem, skrivnostnem molku doda: »Ako prelomiš pogodbo, bom udaril vso družino in še druge ljudi v tej naselbini.« Misijonar gleda v temo. Natanko ve, da se mora odločiti. Skozi lepenkasto steno prihaja pasji lajež. Zimska noč. A on se mora odločiti. Navsezadnje je leto dni dolga doba za molitev. Gospod Jezus bo našel 6redsitvo, da ga reši. Njega in ostale. Saj ima oblast nad vsemi duhovi. Tudi mu ne more nihče očitali brezbrižnosti napram ubogim ljudem. »Prav! Sprejmem!« Zdi se mu smešno, da nihče ne odgovori, nihče ne premakne vratne stene. Morda ostane s svojimi mislimi e za kmečke delavce. Veleposestniki so pristali na povišanje mezde kmečkih delavcev za 6.71 lir na uro, na izboljšanje božične doklade in na razširjenje počitka tudi na praznike med tednom. Delavci, ki so dosegli 65. leto, bodo prejemali 10 odstotkov poviška na mezdi; prav tako se bo izboljšal položaj delavk-mater. Sklenjen je bil tudi sporazum, potom katerega bodo kmečki delavci dne 31. julija podpisali pokrajinsko pogodbo o soudeležbi (conparteoipazione). Zaključna razprava Na goriškem kazenskem sodišču se je v torek 18. junija vršila razprava proti 13 delavcem iz tržiških ladjedelnic. Obtoženi so bili, da so v aprilu leta 1955 povzročili škodo podjetju in poškodovali nekega stražnika pri demonstraciji, ki, je nastala zaradi krize podjetja in .prestrogih ukrepov ravnateljstva. Sodišče je po poldrugo-umnem posvetovanju izreklo razsodbo in obsodilo 12 obtožencev vsakega na eno leto zapora, vendar pogojno in brez vpisa v kazenski list, razen za dva. ki sta bila že prej kaznovana. Mature v Gorici Z ital. nalogo v soboto 22. jun. so se začele na slov. šolah mature. Na učiteljišču predseduje komisiji prof. Pieehio Ričcardo, docent za ruski jezik na univerzi v Florenci; na liceju pa je predsednik izpraševalne komisije prof. Arturo Cronia, ki ga naši dijaki že poznajo, ker je že prejšnja leta večkrat predsedoval komisijam na naših šolah. Maturantom in gg. komisarjem želimo uspešno delo. Zaključni izpiti v Gorici NA NIŽJI SREDNJI ŠOLI so izdelali nižji tečajni izpit: Devetak Leopold, Fi-gelj Ivan. Hoban Aleksander, Liubieh Marjan, Paulin Damjan, Semoli Marjan, Sirk Aleksander, \\ IN K1 ,E R Robert (odličnjak), BERTOSSI Nadja (odličnjakinja), Bordon Santina. CERNETIG Silva (odličnjakinja), Cigoj Neva. MARA IN Florijana (odličnjakinja), MASSERA Majda (odličnjakinja). Peteani Ana Marija, Polh Margareta. Pulc Nerina, Reggenle Alida, Rožič Nevina, Sošol Marija, Sossou Ana. Popravlja jih 15, 2 pa sta zavrnjena. NA STROKOVNI ŠOLI so izdelali zaključni izpit: Blasi Branko. Braini Darij, Cevdek Roman. Devetak Rinald, Ferletic Marij, Frandolic Marin, Gulin Jožef, Klanjšček Aleksander, Nanut Karel, Pahor Aldo. Rebulla Franko, Sibau Ivan. Skara-bot Marin, Visintin Marjan, Zotti Zorko, Brandolin Bruna, Gorkič Bruna, Hmeljak Silvana. Marussi Jolanda. Merseechi Lucija, Ozbot Milojka. Quinzi Olga. Vizzutti Anamarija, Zotti Marina. Popravlja jih 5, 2 pa sta zavrnjena. Števerjan Na praznik Sv. Rešnjega Telesa je prvič prejelo v svoje srce evharističnega Jezusa 21 naših otrok. Lepo je bilo, da so prejele sv. obhajilo skupno z malimi vse mame prvoobhajaneev ter številni sorodniki. ^ Proti večeru pa so nas mali razveselili s pestro prireditvijo v »borovcih«. Enodejanka »Rezikin Jezušček« je bila igrana v počastitev prvoobhajaneev. Med ostalimi točkami sta bili deležni obilnega ploskanja »Vojaki korenjaki« in kuplet »Narodna noša«. Opazili smo z veseljem, da je v nekaterih otrocih še precej igralske žilice. Prisrčna zahvala gre gdč. Dori Maraž, učiteljici v šoli na Valerišču, ki je prireditev požrtvovalno pripravila ter jo lepo režirala. Rupa Procesija na dan sv. Rešnjega Telesa se vrši pri nas izmenoma eno leto v Rupi, eno pa na Peči. Letos se je vršila na Peči. Kar mirno lahko pohvalimo naše Pečane, da so lepo okrasili svojo vasico z zelenjem in cvetjem. Prijetno in okusno so bili postavljeni vsi trije oltarji, tako da je vas res kazala praznični obraz svojemu Stvarniku! Tudi udeležba moških pri procesiji je bila razveseljiva. A žalostno je bilo videti za procesijo našo šolsko deeo, ki je sama hodila, kot da bi ne imela svojih učiteljev. Upamo, da nismo se pod komunistično strahovlado, da bi učitelji kot vladni u- službenei ne smeli nastopiti pri verskih obredih. Če hoče kdo biti pri narodu priljubljen in spoštovan, se mora tudi žrtvovati: a ne samo tam, kjer je primoran, tudi drugače, da narod res vidi. da mu je učiteljstvo dober porok za vzgojo deee! Doberdob Zelo obžalujerho, da nam ne prihaja »Katoliški glas« redno, kakor je treba. Zadnja številka je že zopet nekje obtičala. To postaja nekam sumljivo in bi želeli, da bi se enkrat tako početje nehalo. —j Za časopis pa je to lepo spričevalo, saj ga marsikateri radi berejo, kljub vsem »težavam«, nekateri pa mu najbrž zvesto nagajajo, kakor pač vsaki čisto katoliški stvari, začenši s samim Kristusom! Tudi zadeva 450 hektarjev zemljišča, ki bo zasedena od vojaške oblasti za vežba-lišče, marsikateremu kmetu ne da miru, ker se bo tako morala živinoreja nujno skrčiti. Upamo, da bodo lastniki dobili vsaj pošteno odplačilo. Pomirja pa nas vest, da je po več letih ministrstvo za javna dela v Rimu odobrilo znesek dveh milijonov za popravo in o- pretmo otroškega vrtca v naši vasi, kar je bila že dolgotrajna želja doberdobških občanov. - .............. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca t trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7% zJavaV m a rAirictralrom urn (lil Stran 4 KATOLIŠKI GLAS Leto IX. - 1957 - Štev- 2jj| Prit gg Otvoritev IX. trž. velesejma V nedeljo 23. junija je minister Medici ob navzočnosti najvišjih mestnih oblasti in drugih visokih tujih osebnosti otvoril IX. tržaški mednarodni velesejem. Senator Medici je prispel v jutranjih urah na go-riško letališče, kjer ga je sprejel tržaški generalni komisar Palamara. Ob 10. uri je minister Medici prispel na velesejmski prostor, kjer ga je siprejel predsednik velesejma ing. Ernesto Sospislio, nakar je minister pregledal častno stražo sestavljeno iz 35. bataljona strelcev, vojaška godba pa je zaigrala narodno himno. Otvoritveni govor je imel predsednik velesejma ing. Sospisio. Za njim sta govorila še tržaški župan Bartoli in zakladni minister senator Medici. Po končanih govorih so dvignili italijansko zastavo skupno s 2'1 zastavami držav zastopanih na velesejmu. S tem je bila uradna otvoritev velesejma končana. Senator Medici si je nato v spremstvu najvišjih oblasti ogledal velesejem in izrazil svoje zadovoljstvo zaradi skrbne priprave razstavljenega blaga. Velesejem bo odprt za občinstvo po sledečem urniku: ob nedeljah, praznikih in solbotah od 9. do 24. ure; vse ostale delavnike pa od 10. do 13. ure in od 17. do 24. ure. Vse vrste rož na velesejmu V četrtek 27. junija 'bodo otvorili na tržaškem velesejmu v padiljonu pomorske postaje razstavo rož. Pri tej zanimivi razstavi bodo sodelovale poleg domačih vrtnarjev tudi tri tuje države, in sicer Francija « posebnimi publikacijami o vzgoji rož, Anglija z vrsto najlepših orhidej in Avstrija s posebnimi vrstami sohnih rastlin. Med italijanskimi gojitelji rož, ki bodo zastopani na tej razstavi, so imena najimenitnejših vrtnarjev in kmečkih konzorcijev. Poleg rož in rastlin bomo lahko videli tudi naprave za umetno segrevanje cvetličnjakov, za umetni dež in vse druge naprave, ki služijo danes modernim gojiteljem rož. Zborovanje mašnih strežnikov na Opčinah V petek 21. t. m. je bilo na Opčinah j>rvo zborovanje naših malih ministrantov. Zbrali so se iz raznih župnij od Sv. Barbare do Sv. Križa in Zgonika. Prisotnih jih je bilo 90. Iz samega Boljunca jih je J>ilo 18. Veseli in nasmejani, lepi v SJVojih ministrantskih oblekah so stopili v sprevodu \ cerkev, kjer je bila sv. maša. Pri tej sv. maši so odgovarjali vsi skupaj. V za-četkv se niso znašli, saj ni v njihovi navadi odgovarjati duhovniku tako od daleč, a so bili kmalu združeni. Iz njihovih o-hrazov si videl zavest: to je nekaj čisto našega, pripravljeno je za nas; in ta zavest jim je vlila ponos in iskreno pobožnost. Med sveto mašo jim je govoril g. Lojze Zupančič. V preprostih, a jeklenih besedah je orisal zbranim mladim poslušalcem, kakšni naj bodo v svoji službi, predvsem naj se opazi pri njih pobožnost, čistost, odkritosrčnost in ubogljivost. V tem naj se odlikujejo strežniki od drugih dečkov. Po končani sv. maši so se vsi skupaj slikali. V Marijanišču pa so se vršila nagradna spraševanja; najprej po župnijah posebej. Iz vsake, skupine pa so bili zbrani najbolj- ši za dokončno določitev nagrade. Spraševanje se je vršilo*z vso slovesnostjo: najprej pesem, ki se je dvignila mogočno iz navdušenih src; prisotne pa je pozdravil s prijaznimi besedami g. dekan. Najboljši — zibrani — so bili potem'spet sprašani na odru za končno določitev nagrade. Tu je bilo zanimanje, kdo bo dobil prvo nagrado! Odlikoval se je Matej Beličič iz openske fare, ki je dobil prvo nagrado. Zborovanje se je zaključilo s kinom. Da je imel ta dan svoj uspeh, «no videli pri otrocih samih. Ko je organizator tega shoda g. Franc Šibenik (kateremu je pomagal ravnatelj marijanišča g. Jože Jamnik) zaklical na svidenje prihodnje leto, so se potem otroci sami izrazili: prej, prej, kaj kmalu spet kaj takega. Res, enkrat na leto je premalo. Pri prvem zborovanju se je videlo kakšno veselje so doživeli otroci. Zato ne čakajmo, da mine leto. Prihodnjič naj bo kje drugje, v kakšni cerkvi v mestu. K tej zborni »strežniški« maši pa naj se povabijo tudi odrasli, predvsem starši seveda, da bodo videli lepoto te čiste in lepe mladosti pri svetem oltarju. Mislim, da še pri nobenem mladinskem zborovanju niso naši otroci doživeli toliko veselja kot v tem dnevu. Strežniki, ki berete to poročilo svojega dneva, ste videli, da niste sami, da vas je mnogo; da je mnogo takih kot vi, ki vzamejo resno svoje ministriranje pri oltarju. Če ste lojalno tekmovali v spraševanju, tekmujte tudi v vestnosti, vztrajnosti, da se bo videlo v vašem življenju, da ste večkrat pri oltarju Jezusa, ki on sam razveseljuje vašo mladost. V znamenju tega tekmovanja si kličemo na svidenje prihodnjič — še bolj veseli in navdušeni. OJ- Stoletnica tržaških združenih ladjedelnic Letos slavijo Tržaške združene ladjedelnice (CRDA) stoletnico svojega obstoja. Na tržaškem velesejmu, kjei imajo tudi ladjedelnice svoj posebni oddelek, bo ta stoletnica še posebno poudarjena. Prikazali bodo delo, ki so ga tržaške ladjedelnice izvršile v tem obdobju od prve skromne ladje do današnjih mogočnih ladij na turbinski pogon, skupno 1856 ladij zgrajenih v slo letih dela za 23 držav. Nemoralni filmi V kinu MASSIMO v Trstu na Largo Barriera se že ves teden predvaja filpi ZARAK KHAN, zaradi katerega so bili obsojeni vsak na 10.000 lir globe lastniki treh kinodvoran v Neaplju. Sojeni so bili »per direttissima« zaradi izpostavljenih slik tega filma, na katerih nesramno razkazuje svojo goloto filmska igralka Anita Ekberk. S tem so prekršili člen 725 kazenskega zakonika, ki vsebuje prepoved razpostavljanja slik, ki žalijo čut javne dostojnosti. Pri nas ipa se iste slike istega filma nemoteno kažejo, kot rečeno že ves teden, ne da bi kdo posegel vmes. Ali velja pri nas drugačna morala ? Rojan Pri nas je prišlo že nekako v navado, da šolski otroci vsako leto meseca junija poromajo h kakšni Marijini cerkvi, da se tam Mariji zahvalijo za uspehe šolskega leta. Letos je bila na vrsti Barbana. Romali smo 18. junija. Nevihta je prav tisto jutro neusmiljeno divjala, da se je zdelo, da nam bo preprečila pot. A otroci se niso ustrašili. Ob osmih je bila koricra polna in ob desetih smo dospeli na prijazni otok. Sprejeli so nas zvonovi in tudi sonce... Zbrano smo potem sledili sv. maši s skupnim petjem in skupno molitvijo. Potem so otroei izrabili priložnost, da so se lahko po mili volji igrali. Kar prehitro je prišla ura slovesa. Po petih litanijah in blagoslovu smo se poslovili. Spotoma smo se ustavili za nekaj časa v Ogleju, ki je prav, da ga šolski otroci poznajo, saj so od tam prišli misijonarji v naše kraje. Zelo zadovoljni smo se v mraku vrnili domov. Prisrčno vabimo V BORŠT K ŠOLSKIM SESTRAM! Pridite na nedeljski sprehod in prepričali se boste, da v Borštu ne spimo, ampak z združenimi močmi in pomočjo nasili sester skrbimo za pouk in pravo vzgojo najmlajših v otroškem vrtcu, ki ga vodijo šolske sestre že 10 let. In kot v nagrado za 10-letnico obstoja otroškega vrtca so nam sestre pripomogle še do druge, nad vse važne in koristne izobrazbe mater in deklet. V ta namen se vrši pri sestrah gospodinjski tečaj, v katerem smo se naučile in slišale res veliko koristnega. Da smo se res obogatile strokovno in kulturno, vam hočemo pokazati vsaj malo z našo razstavo in prireditvijo. Zato pridite 30. junija, da si ogledate razstavo kuharskih izdelkov, ki bo odprta ves dan. Popoldne ob 5. uri pa boste lahko spoznali vse, ki smo se tečaja udeleževale. Ob pesmi, rajanju in poučni igrici »Ozdravljena trma« hočemo pokazati vsem, in zlasti še naši fari, kaj premore požrtvovalna skupnost, četudi le 6 tednov. Razstava in prireditev bo združena z otroki otroškega vrtca. To bo res edinstven dogodek, kajti nastopale bomo matere in tudi naši otroci! NA VESELO SVIDENJE! v nedeljo 30. junija Udeleženke gospodinjskega tečaja pri šolskih sestrah v Borštu Šolska razstava STROKOVNI TEČAJ NA OPČINAH Govorico lepe šolske razstave razumeta prijatelj in neprijatelj slovenske šole. Človek skoraj ne more verjeti, da so razstavljena dela izvršili fantje ali dekleta, ki obiskujejo strokovni tečaj na Opčinah. In to so fantje in dekleta ne samo z Opčin, ampak tudi iz okoliških vasi tja do Bazovice. Lahko ste ponosni na svoje delo, na svoje profesorje, ki vas učijo, in na vse tiste, ki so žrtvovali marsikatero liro, da so vam omogočili izdelavo takih ročnih del. Razstava je lepo urejena, razstavljena dela prvovrstna. Vsem, ki smo stopili v šolski sobi, ste dali novega zaupanja v kvaliteto naših šol. Sk. Ta dopis smo za zadnjo številko dobili prepozno, zato smo ga objavili šele v tej. (Ured.). Žavlje- Štramar V povelikonočnem času večkrat beremo poročila o prvih svetih obhajilih in o svečanostih, ki so združene s to vedno novo in vedno lepo pobožnostjo. Letos je bilo takih poročil bolj malo, ker je bilo število prvoobhajancev ponekod majhno. Zato je bila z veseljem združena tudi žalost. In o tej rajši molčimo. V naši cerkvici svetega Ivana smo imeli v nedeljo tako slovesnost. Kar lepo je bilo pred cerkvico med deklamacijami', v cerkvici pri sv. maši in obhajilu, po slovesnosti pri zajtrku. Vseh otrok je bilo devet, ker smo imeli gosta celo iz Domija. Število je sicer majhno, a v primeri z drugimi kraji se pa lahko le pohvalimo. Vsem, ki so pripomogli, da je vse dobro poteklo, najlepša hvala. Zlasti g. Grmeku, župniku iz Ricmanj, ki je otroke pripravil. l.šk. Kolonije Nestalno vreme nas je skoraj prepričalo, da letos ne bo treba zapustiti mesta in iskati osvežila v lepi prirodi. Kljub temu je skupina 80 dečkov iz slovenskih sol odšla v drugi polovici junija v devinsko kolonijo, ki jo vodi Dobrodelno društvo iz Trsta. 2. julija zapusti naše ozemlje 100 dečkov, ki jih Slovensko karitativno društvo SLOKAD odpelje v gorsko kolonijo v Paularo v Karniji. 4. julija odpotuje tretja skupina 100 dečkov v Agordo v Dolomitih pod vodstvom slovenske Vinceneijeve konference. Skupno torej 280 dečkov. Sledilo jim bo po enem mesecu enako število deklic. Devinska občina priredi za otroke iz devinsko nabrežinSke občine, zgoniške in repentabrske občine kolonijo v Forni di Sopra in sicer za slovenske in italijanske otroke skupaj. Tako gre na počitnice skoraj 700 slovenskih otrok. Za vse te otroke daje podporo vladni komisarijat. Tržaška prefektura vodi delovanje omenjenih organizacij potom počitniškega urada. Vsem našim otrokom želimo mnogo zdravja in poštenega razvedrila v kolonijah! Vladnemu komi6arijatu iskrena zahvala za vso pomoč in pravično prizadevanje! Trebče Mesto in dežela si nista dandanes nič več tuja. Z največjo lahkoto premostimo razdalje in pridemo tudi v najbolj zakotno vas! Tako sem meščan prisostvoval Te-lovi procesiji v Trebčah. Iznenadila me je lepa udeležba in še bolj zbranost vernih udeležencev. Vaška godba je prijetno vabila k skupnemu petju evharističnih in ,, Marijinih pesmi. Vsa vas je bila zelo o-kusno okrašena. Zlasti so mi ugajali oltarji, ki so jih verne roke tako skrbno pripravile, da bi od tam delil Jezus svoj blagoslov ljudem in stvarem. Tudi lepa skupina mož, ki so spremljali .Gospoda, me je prepričala, da v tej vasi vedno močneje klije versko življenje in da se zaman trudijo brezverci, da bi to prebujanje zatrli. Ko sem odhajal z vasi, sem se spomnil na tihega in delovnega g. župnika, ki tako vzorno vodi svojo čredo. Razstava industrijske šole v Rojanu Šolska razstava ob koncu leta je vedno nekak dokaz, kaj se je med šolskim letom delalo. To velja za vse sole, a gotovo najbolj za industrijske, ker so bolj praktično usmerjene. Letošnja razstava v Rojanu je bila prirejena v štirih velikih razredih, kjer so bili razvrščeni prelejpi izdelki. Že po stopnicah te spremljajo risbe, ki prikazujejo načrte za razne predmete. V prvi sobi so bili razvrščeni kovinarski in lesni izdelki. Po stenah pa so viseli načrti strojev, ki zahtevajo natančnots in spretnost pri delu. Človek ostane presenečen pred temi črteži, kako zmorejo dijaki kaj takega — obenem pa čuti zadovoljnost, da slovenska šola dijakom veliko nudi. Najbolj zapeljiva je bila druga dvorana, kjer so bili razstavljeni izdelki kuharske umetnosti: pecivo, slaščice, likerji, tortfi Da ne bi koga premagala skušnjava, j* vse zakrito s prozornim papirjem. Zadnji dve dvorani sta bili napolnjc®1 z ženskimi ročnimi deli. Razstavljena * bila najrazličnejša dela od preprostih otro* ških oblačil do velikih namiznih prtov pletenih jopic in drugo. Z notranjim zadovoljstvom zapušča skovalec šolsko razstavo industrijske šofc R A J B E L J Zaradi neurja imamo zaprti cesti ctl Predil in Nevejo. Hudourniki so odnesi* nekaj vrtov in del njiv ob vodi. * Na Telovo smo imeli sv. mašo na pr0' stem in nato procesijo. Žal, da so motil' kamioni, ki so vazili rudo v Trbiž. uro bi bili gospodarji lahko počakali prevozom, da bi ne motili službe bozje* Nedelja je Gospodov dan in na to bi tb° ral pomisliti tudi naš gospodar. Drži, <** bo šla prej kamela skozi šivankino kot bogatin v nebesa. Radio Trst A Nedelja, 30. junija: 11.30 Vera in naš čas* — 12.00 Oddaja za najmlajše — Lojz^3 Peterlin: BIRMANSKA URICA. — 17.0» Slovenski zbori. — 20.30 Rimski Korsa* kov: LEGENDA O NEVIDNEM MEST« KITEŽ, opera v 3 dejanjih. 1. julija: 18.40 Koncert pianista Marjan> Fajdige. — 19.15 Radijska univerza. " 21.00 Znanost in tehnika. — 22.00 Iz slo' venske književnosti in umetnosti. 22.15 Brahms: Simfonija št. 3 v F-duru. 2. julija: 12.55 Domači odmevi. — 18.0® Rimski Korsakov: Šeherezada. — 19.15 Zdravniški vedež. — 20.30 Slovenski ok tet. — 21.00 Ezio D"Errico: KRONA lZ PAPIRJA, igra v 3 dejanjih — igraj® člani Radijskega odra. 3. jidija: 18.40 Koncert sopranistke Anite Meze. — 19.15 Kako so živeli otroci v starem Egiptu. — 21.00 Obletnica trdili' 21.15 Vokalni kvartet Večernica. — 22.00 Italijanski neorealizem. 4. junija: 21.00 Dramatizirana zgodba Duilio Saveri: KATERI IZMED TREH? — 2. zgodba: SENCA V NOČI — igTaj® člani Radijskega odra. — 22.15 Vokalni kvintet. 23.00 Romance. 5. julija: 19.15 Žena in dom. — 21.00 U' metnost in prireditve v Trstu. — 21.15 Znane skladbe slavnih mojstrov. — 22.00 Velika arheološka odkritja. 6. julija: 16.00 Radijska univerza. — 18.00 Čajkovski: Koncert št. 1. — 18.30 Od' daja za najmlajše — Aleksander - Maro- dič: BUNKO PIŠE PRIJATELJEM " igrajo člani Radijskega odra. — 21.00 Teden v Italiji. — 21.50 Vivaldi: štirje letni časi. OBVESTILA SEJA širšega odbora za Katoliški dom v Gorici se bo vršila v torek dne 2. julija ob 8,30 zvečer v prostorih Doma. .Tajnik APOSTOLSTVO MOLITVE priredi romanje na Monte Berico prvo nedeljo v juliju. Vpisovanje se vrši pri g. fotografu Kleindienstu. 1 loč Z Vi pri roi na, jul *e du Zai je ni na vsi nit tel no po in bi >o v Sl v gC čl gc Sl gt ni Pi Pi n d. LISTNICA UPRAVE One redke naše naročnike, ki so zaostal* z naročnino, lepo prosimo, da bi dolg poravnali po priloženi položnici. Vilhelin Hiinermann: I 11 cM* božjiPf okopil; Resnična povest prevedena z dovoljenjem založbe Herder Sedaj je stopil skrivnostni sel bliže v luč in pokazal svoj obraz. Škof ga je spoznal. »Gospod de Pannonie! Kaj hočete tukaj? Ce mi boste grozili, vas lahko dam zapreti!« Trepetaje je segel po majhnem srebrnem zvončku, ki je stal pred njim. »Nisem prišel, da bi vam grozil, škof Gobel!« je rekel duhovnik mirno. »Prišel sem, da bi vas posvaril. Tudi vam ne bodo prizanesli; sedaj ste dobrodošlo orodje v njihovih rokah. Ko vas ne bodo več potrebovali, vas bodo zdrobili. Poslušajte! Ce boste kdaj potrebovali duhovnika, tu je moj naslov. Lahko me daste zapreti, če hočete. Lahko pa me daste tudi poklicati, kadar hočete. Prišel bom. Skof Gobel, rešite svojo dušo! Danes je za nas umrl svetniški nadškof iz Arles; dal je življenje za vašo dušo!« Tiho, kakor je bil prišel, je skrivnostni svarilec zapustil škofovo sobo. Ta pa se je brez moči zgrudil na svoj stol. 'Pariški nadškof je jokal kot otrok. Bilo je 20. oktobra 1792. Viharen jesenski dan se je nagibal proti večeru. Veter je v šopih trgal pisano listje z dreves in ga v divjem vrtincu gnal čez grajsko dvorišče v La Motte d’Usseau. Obema fantoma, ki sta se naskrivaj plazila mimo gospodarskih poslopij, je razkuštral lase, jima bil v obraz, jih vlekel za suknjič, kot da jih hoče potegniti v svojo divjo igro. Toda dečka se nista zmenila za veter. Imela sta v načrtu velikansko lopovščino, pri kateri jih tudi najbolj razposajeni jesenski veter ni smel motiti. Zdelo se je, da je kuhinja cilj njunih temnih načrtov. Kajti previdno sta se premikala proti oknu, za katerim je onegavila debela kuharica. »Torej, ko zaskovika sova; ali si razumel?« je zašepetal Marcel pastirčku. »Najprej moram ugotoviti, ali so že pečeni.« »Jasno,« je odgovoril Andrej in izvlekel iz hlačnega žepa za pest velik kamen kremenovec. »No, potem pa dajva!« Marcel je izginil v hišnih vratih. Nekaj časa je bilo tiho. Samo vihar je tulil okoli grajskega stolpa in v kuhinji je ropotalo posodje. Nenadoma pa je neka sova votlo in skrivnostno' zaskovikala. V istem hipu je za-žvenketala šipa v oknu. Iz kuhinje se je zaslišal krik. Nato je nekdo hitro odprl vrata na dvorišče. Prikazala se je debela kidiarica, ki je stokala in se kregala, a je zaman gledala, kje je hudobni nepridiprav, ki ji je razbil šipo. Ta pa jo je že davno popihal na varno. Kuharica se je strahovito jezna zopet umaknila v kraljestvo loncev, kjer pa jo je čakalo drugo presenečenje. Eden od piščancev, ki so se pekli na ognjišču, je izginil brez sledu. Kuharica je dolgo strmela kot brez zavesti na prazno mesto v ponvi. »Straši!« je končno smrtnobleda zajecljala in napravila velik križ. * Peter Coudrin je sedel ob ozkem okencu svoje borne izbice in gledal ples velih listov. »Jesen je,« je mrmral žalostno sam pri sebi. »Ko sem prišel sem, je bila pomlad. Sedaj je jesen. Tudi jaz sem samo tak uveli list, ki ga je vihar odtrgal od drevesa življenja iti ga odpihnil v beden kot.« Zopet je strmel mračen v vrtinec listja. Zdajci se je zdrznil. Stopnice, ki so peljale v podstrešno izbo, so zaškripale. Ko pa je zagledal oba dečka, ki sta vstopila, je hušknil smehljaj preko duhovnikovega obraza. »Nič se ne boj, bratranec!« je zaklical Marcel. »Raz-bojnika sta prinesla svojemu ujetniku potrebno hrano.« »Ali ste pripravljeni, plemeniti gospod grof, plačati sto tisoč frankov odkupnine?« je vprašal Andrej z mračnim obra* zom. »Toda z dobrimi zlatniki in ne s smrdljivimi bankovci, katere imenujejo asignati1).« »Vidva se lahko norčujeta,« je rekel duhovnik žalostno. »Saj si ne moreta misliti, kako mi je hudo, da se moram tukaj skrivati brez dela.« 1) asignati so bili v začetku obveznice z obrestmi; 'izdali so jih prvič 19. decembra 1789 za 400 milijonov. Vlada je računala na velike dohodke iz prodaje cerkvenih posestev, katera so zaplenili dober mesec dni poprej (2. nov. 1789). Pozneje so jih izdali še več kot za eno milijardo; iz obveznic z obrestmi so napravili navaden papirnati denar bre» kritja. Nastala je prava inflacija z vsemi uničujočimi posledicami z* gospodarstvo. (Nadaljevanje)