(^fJE. 19. JUNIJA 1975 — STEVH.KA 34 — I.ETO XXIX — CENA S IHNARJA IfiLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE. LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Tokrat so se ogUisUi celjski študentje, organizirani v klubu v Ljubljani. S pri- spevkom »Med rudarji« želijo opozorUi nase, da so delavni. Seveda smo jim rade volje odstopili prostor v NT — tudi v bodoče jim ga bomo, če bodo le držali bese- do in še kaj zanimivega iz svojega dela in delovanja zapisali. Priporočal bi jim, da z dejanmostjo nadaljujejo tudi v poletnih mesecih in se javijo še iz novega okolja. Nasploh ugotavljamo, da imamo kar precej sodelavcev, žal v nekaterih območ- jih bolj malo stalnih Nekatera območja so dobro predstavljena, morda so sodelavci nekoliko preveč specializirani le na posamezne dogodke. Več pestrosti ne bo od- več, kajne? Zatorej bomo jeseni sedli skupaj, da se dogovorimo, kar si imamo eden drugemu povedati. Zato^ da bi skupaj naredili n-aš časnik še zanimivejši. Vsem, ki ste mi ob nastopu novega delovnega mesta izrekli najboljše želje, tako posaTneznU ki kot organizacije in redakcije, se iskreno zaJivaljujem. Naše želje so obojestran- ske, le uresničiti jih moravno! Vaš urednik KLIC PO SVOBODI Glavni govort^ik na proslavi v počastitev štiride- sete obletnice zleta Svobod v Celju, v soboto, 14. ju- nija, je bil sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ, Stane Dolano. Med drugim je dejal: »S ponosom slavimo spomin na veličastni zlet Svobod, ki so ga organizirali slovenski komunisti pred štiridesetimi leti v delavskem Celju. Celjski zlet Svobod, sklican v pogoji4i buržoazne diktature, je bil kot kulturna manifestacija v bistvu bojni klic po svobodi in demokraciji in odločen odgovor sloven- skega delovnega ljudstva buržoa7nen]u nasilju in po- skusom fašizacije države. Prerasel je v revolucio- narno politično manifestacijo delavskega razreda pod vodstvom komunistov, ki so že takrat dojeli nuj- nost povezanosti z vsemi naprednimi silami. Slovensko delavstvo je na celjskem zletu jasno, odločno in učinkovito odgovorilo starojugoslovanske- mu buržoaznemu režiimu, ki se je takrat začel naslan- jati na fašistične sile. Obenem je pokazalo akcijsko sposobnost in politično zrelost delavskega razreda in njegove avantgarde — Komunistične partije Slo- venije v boju za neločljivo povezanost razrednifi in- teresov in ciljev z resničnimi demokratičnimi, nacio- nalnimi, političnimii, ekonomskimi in kulturnimi inte- resi ter zahtevami vseh delovnih ljudi, ki so takrat že čutili veliko nevarnost porajajočega se fašizma tudi na naših tleh. Nadaljnji razvoj dogodkov je samo potrdil globlji zgodovinski smisel celjskega zleta. Samo v takšni najširši, najtrdnejši povezanosti z delovnimi kmeti m napredno inteligenco, je lahko delavski razred pod vodstvom Komunistične partije uspel povesti naše narode in narodnosti v zmagovit narodnoosvobodilni boj in socialistično revolucijo. Mirno lahko rečemo, da je KPJ že pred štiridesetimi leti pričela ustvarjati široko bazo za začetek vstaje naših narodov v le- tu 1941. Prav zato ni slučajno, da v jubilejnem letu tride- setletnice zmage nad fašizmom tako veličastno pro- slavljamo štiridesetletnico zleta Svobod. Ta zlet je živ in nerazdvojni del naše zmage. Pred štiridesetimi leti je to bil jasen smerokaz, ki je vodil k tej zmagi in predstavlja danes dragocen revolucionarni nauk in izkušnje, katerih temejna vrednost velja tudi v so- dobnih pogojih boja za socializem. Zlet Svobod v Celju in z njim slovensko delavstvo je s posebno resolucijo in zahtevami izrazilo odločno voljo za ustanovitev akcijske enotnosti delavskega razreda v boju za boljši položaj in za demokratične in socialne svoboščine, za zvezo s kmeti in napredoo inteligenco, za ljudsko fronto proti porajajočemu se fašizmu na naših tleh, za svobodo, mir in napredek. Zlet Svobod je dokazal, da se obnovljeno delavsko gibanje pod naraščajočim vplivom KPJ po petnajstih letih ponovno vrača v središče slovenskega politič- nega življenja.« VELIČASTNO ZBOROVANJE Na veličastnem zborovanju v celjskem Mestnem parku je bilo blizu 50.000 ljudi. Slavnostni govornik je bil Stane Dolanc, sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ. Med gosti na osrednji slovesnosti so bili: Sergej Kraigher, France Popit, Mitja Ribičič, Marijan Brecelj, Andrej Marine, Ljubo Jasnič, Lidija Šentjurc, Franc Leskošek-Luka, Miha Marinko, predstavniki JLA, Zveze združenj borcev NOV Slovenije, zveze sindikatov Jugoslavije, družbenopolitičnih organizacij in občinskih skupščin Celja in širšega ob- močja in mnogi drugi. — Na sliki: Stane Dolanc med govorom. V ozadju združeni mladinski pevski zbori širšega celjskega območja. Foto: Drago Medvedi 2. stran — NOVI TEDNIK St.24 — 19. junij 197; OBMOČJE NALOGA JE NAŠA Pomembno mesto v sploš- nih stabilizacijskih ukrepih zavzema akcija Ljubljanske banke in z njo vred njene celjske podružnice o naka- zovanju osebnih dohodkov na hranilne knjižice. In če zdaj namenjamo tej pobudi nekaj besed in misli, ne gre za reklamo, saj namen na- kazovanja osebnih dohodkov na hranilne knjižice daleč presega sleherno ekonomsko propagando. Tu gre izključ- no za ekonomski korak, za odločitev dobrega gospodar- ja, pa naj se pojavlja v okvi- ru delovne organizacije ali posameznika. Toda. še zlasti delovne organizacije, saj ji takšno izravljalci, prema- lo pa je v gradivu pove- danega o delu splošnih delegacij, pa tudi delega- cij krajevnih skupnosti, konference delegacij in drugih. Zato so predlaga- li, naj skupščinski organi spremenijo oceno v tem smislu, da jo imenujt,,o za oceno uveljavljanja de- legatskega sisterna v po- sebnih delegacijah občin- ske skupščine. Gradivo premalo govori tudi o in- formiranju, ki v večini de- legacij še močno šepa. Ne pove tudi, da bomo v ob- čini Celje ustanovili in- formacijsko dokumenta- cijski center, v katerem bodo delegati lahko do- bili najrazličnejše infor- macije. Skratka, nedore- čenih besedi je v gradivu preveč, da bi ga lahko imenovali za celovitega, prav tako pa v njem ni zaslediti. možnosti za re- šitev nekaterih kritičnih stanj, ki se pojavljajo v delu delfegacij. Na torkovi seji so raz- pravljale! kritično ocenili tudi delo družbenopolitič- nega zbora občinske skup- ščine. Delegati tega zbora ne prihajajo na seje skup- ščine, tako da je sklepč- nost zbora pogosto zelo vprašljiva. Nujno bi bilo pripraviti posebno oceno delovanja tega zbora in oceniti tudi delo posa- meznih delegatov. Tako oceno bi morala pripra- viti občinska koordinacij- ska komisija za uresni- čevanje ustave. Torkova seja je opozo- rila še na vrsto vprašanj, s katerimi se srečujejo delegati pri svojem delu in ki hromijo uveljavlja- nje delegatskega sistema in delegatskih odnosov sploh. Opozo^rila je na dejstvo, da moramo oce- niti delo, ki smo ga vlo- žili v usposabljanje dele- gatov in delavcev naše ob- čine, da moramo izvede- ti, kako se delegati pove- zujejo s svojo delegatsko bazo, .kako so informira- ni, kakšno pomoč jirh pri delu nudijo strokovne službe in drugo.' Enako moramo spregovoriti tudi o delu delegatov republiš- ke skupščine ter poiskati boljše možnosti za delo delegatov v konferencah delegacij. Ne smemo biti zadovoljni, so poudarili razpravi jalci, z doseženi- mi rezultati pri uveljavlja- nju delegatskega sistema v celjski občini. Kajti hi- be, ki jih opažamo danes, lahko ohromijo napore za izgradnjo takšnih odno- sov, v katerih dobiva de- lavski razred in vsi de- lovni ljudje dejansko-^lo- go subjekta in nosilca sprejemanja vseh odloči- tev na vseh ravneh. DAMJANA STAME.JCIČ POZDUAV CELJA Udeležence velicastne.ija shoda ob 40-Ietniel zleia Svobod v Celju je v ime- nu gostiteljev, še zlasti pa cel.jskega delavstva, po. zdravil .lože Oštir, dela- vec tovarne EMO. ki je mert drugun dejal, da je delavstvo C^ija tako kol pred štiridesetimi leti po- nosno, da je prispevalo svoj delež v skupnem bo- ju delavskega razreda za svoje pravice in za med- človeške odnose. Dejal je tudi, da moramo prav zdaj, ko s skupnimi napo- ri gradimo resnlCne sa- moupravne odnose, nada- ljevati z razvojem tova- rištva, enotnosti in soli- darnosti • vseh delovnih ljudi In občanov. Na sliki: Jože Oštir, ko pozdravlja udeležence ve- likega slavja v Celju. Foto: M. BOŽTC St.24 — 19.|unH 1975 NOVI TEDNIK — stran S SOBOTNA FOTOKRONIKA Pogled na množico udeležencev sobotne proslave ob 40-letnici zleta Svobod v Celju. V ozadju so združeni pevski ibori in godbe na pihala. Foto: D. MEDVED Pred štiridesetimi leti so se delavci iz Prebolda pri- peljali na 16 kmečkih loj- trnih vozovih. V- spomin in kot simbol na »trans- portna sredstva« pred 40 leti, so se iz Arje vasi pripeljali udeleženci na lojtrnem vozu in ozaljša- nimi konji v vpregi. Bilo bi takih voz še več, pa je v Savinjski dolini »mu- zejsko« malo konj. (Foto: J. KRASOVEC) ODGOVOR Delavsko Celje je v pripravah na proslavo 40. obletnice zleta Svobod storilo, kar je bilo pričakovati. Pohval s strani udeležencev sobotne- ga slavja v Mestnem parku ne manjka — vtisi so enkratni. Bilo je res veličastno. Občinska vodstva drližbenopolitičnih organizacij in občinska skupščina v Celju se zato iskreno zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli prispevali, da bo ta proslava še dolgo ostala nepozabljena. Ce je kdo imel v soboto dopoldne dovolj dela, so to bile ob gostinskih de- lavcih tudi medicinske se- stre v ambulanti. Morda nismo pričakovali takšne- ga »navala« za prvo po- moč, a preko sto inter- vencij dovolj zgovorno po- udarja resno in odgovor- no delo, ki so ga dekleta opravljala sobotno dopol- dne. Hladne obloge za če- lo, tablete, kozarec hlad- ne vode in še kaj, pa je bilo spet vse dobro. Foto: D. MEDVED tovariš božič v času, ko ste m.i pre- ko Novega tednika zasta- vili vprašanje o plačeva- nju prispevkov zasebnih delodajalcev, je odgovor na del vprašanja bil že znan. Strokovna služba regionalne zdravstvene skupnosti je namreč rav- no tiste dni poslala obve- stilo o višini in načinu plačevanja prispevkov ssa samoupravne interesne skupnosti. Zato bo mor- da primerneje, da odgo- vorim na vprašanje, ki upravičeno povzroča ne- godovanje med zasebnimi orbtniki, zakaj je prišlo šele sedaj do poravnave obveznosti. Znano je, da je lansko leto na osnovi pogodbe s SIS prispevke zbirala davčna uprava. Z zakonom o osnovah in na- činu obračunavanja in pla- čevanja prispevkov za fi- nansiranje SIS na pod- ročju družbenih dejavno- sti v letu 1975, ki je izšel v decembru lani, davčnim upravam ni bilo več omo- gočeno, da opravljajo to dejavnost. Evidentiranje, analizo in druga finančna opravila lahko po tem za- konu opravlja le skupna služba vseh SIS ali ena SIS za ostale. Samoupravne interesne skupnosti so se že v fe- bruarju dogovorile, da bi to službo opravljala stro- kovna služba regionalne zdravstvene skupnosti, ki je sicer že doslej zbirala prispevke za zdravstveno varstvo in invalidsko-po- kojninsko zavarovanje. Služba je morala opraviti obsežne priprave za pre- hod na računalniški si- stem zbiranja prispevkov. To je eden izmed razlo- gov zaostanka. Drugi je prav gotovo v tem, da se je tudi letos zavlekel postopek družbe- nega dogovarjanja o viši- ni prispevnih stopenj za SIS, saj je do podpisa prišlo šele koncem aprila in so tudi delovne orga- nizacije opravile proračun šele koncem maja. Naj dodam, da je v maju republiški odbor za spre- mljanje izvajanja družbe- nega dogovora o skup- ni porabi ugotovil, da je le 11 občin v Sloveniji ustrezno rešilo to vpra- šanje, medtem ko v vseh ostalih uresničevanje za- konskega določila niso iz- vedli. Čeprav so zasebni obrt- niki biU seznanjeni o vi- šini prispevnih stopenj za letošnje leto, bo verjetno prišlo zaradi zastoja do kasnitve preračunavanj za prvo polletje. Med osta- lim tudi zato, ker še niso izdane odločbe o davčni osnovi In zato tudi ni bi- lo mogoče posredovati vi- šino prispevkov za razi- skovalno in izobraževalno skupnost, stanovanjski sklad in skupnost za za- poslovanje. Dogovorjeno je, da se bodo upoštevale začasne odločbe davčne uprave, da bo tudi ta del prispevkov čimprej znan. V prihodnje bodo polož- nice prihajale mesečno tako, da bodo zasebni obrtniki lažje porazdelili sredstva za družbene de- javnosti, ne pa tromeseč- no, kakor lansko leto. Zavedam se, da pojas- nilo ne zmanjša dejstva, da je neurejenost vpra- šanja povzročila tistim za- sebnim obrtnikom, ki ni- so sredstva za plačilo prispevkov zadržali, dolo- čene težave. Način uredit- ve pa prav gotovo zago- tavlja, da bo v prihodnje plačevanje prispevkov za- dovoljivo potekalo. Član Izvršnega sveta SO Celje MIT.IA PIPAN šentjurska zk ŠE VEČ USTVARJALNOSTI Iz ocene družbenopolitičnih razmer v šentjurski občini, ki jo je na zadnji sejii občinske konference ZK podal sekretar komiteja FRANC OGRIZEK, je opazno, da so komunisti šentjurske občine pokazali po četrti seji CK ZKS določeno politično aktivnost. Kljub p>ozitivni oceni pa je ostala vrsta vprašanj še nerešenih, predvsem pa zaprtost v organizaciji, slab sprejem novih članov, zlasti delavcev iz neposredne proizvodnje. Nova vloga SZDL bo terjala od komu- nistov veliko zrelosti pri odstranjevanju starih poj- movanj ine uveljavitve novih, terjala pa bo tudi ustrezno kadrovsko politiko. Zlasti je bila. v občini dobra povezava med samoupravnimi interesnimi skup- nostmi, ki so zlasti nekatere že močno zaživele, še vedno pa so premalo aktivne nekatere organizacije združenega dela, izredno delavne pa so v delegatskem sistemu krajevne skupnosti. V razpravi, ki ji je manjkalo ustvarjalnosti, je so- deloval tudi sekretar medobčinskega sveta ZK Celje Janez Zahrastnik, ki je kritično ocenil delo šentjur- skih komunistov, opozoril pa je tudi na nekaj gospo- darskih težav, ki se utegnejo v nekaterih podjetjih v občini stopnjevati. Grajal je mlačnost nekaterih komunistov, ki stoje v ozadju in prepuščajo borbo v prvi fronti le nekaterim. Njegov poziv k ustvarjal- nosti, ki jo šentjurskim komunistom načelno ne mo- re odrekati, je sprožil vrsto konkretnih vprašanj in sklepov, ki jih bodo skušali .šentjurski komunisti v bodoče tudi uresničiti. Z. S. nova pridobitev čeprav v novem traktu celjske bolnišnice že nekaj časa poteka delo normalno — zlasti je to čutiti v patomorfološkem oddelku — pa je bila uradna otvo- ritev prizidka v preteklem tednu. Poleg patologije v spodnjih prostorih je izredno lepo urejen pediatrični oddelek za dojenčke, nekaj prostorov pa je namenjenih tudi za kirurško ambu- lantne dejavnosti v pediatriji. JAVNEGA DELAVCA 4. stran -~ NOVI TEDNIK St.24 — 19. junij 197S RADEČE OBNOVA .OBNOVE' Ko je nedavno ob obisku v Radečah sekretar Izvršne- ga komiteja predsedstva ZKS Franc Šetinc za kratek čas obiskal tudi kolektiv rade- ške »Obnove«, je bil v, krat- kem nagovoru delavcem, ki so se zbrali okoli ujega, ze- lo radodaren s pohvalo in spodbudnimi besedami. Teh pohval ni trosil brez vzroka in je o prizadevnosti tega kolektiva bil gotovo dobro informiran. Obrtno podjetje »Obnova« v Radečah je v enem letu doseglo neverjetno strm vzpvon, ki osupne še tako op- timističnega ekonomista. Mo- ralo je biti v preteklosti kaj ,na;robe, da je labko letošnja bilanca pokazala osemnajst- krat večji ostanek dohodka kot lansko leto, pri čemer je povečanje števila zaposlenih komajda omembe vredno. Glavni vir, tako zatrjujejo, je jx)vsem nova miselnost o tem, da lahko kolektiv dose- že boljše rezultate dela in zanesljivejšo prihodnost sa- mo, če se v prvi vrsti oslo- ni na lastne sile. Ta miselni premik je zmogel po zvesto- bi star, po letih pa mlad kor lektiv tudi zato, ali pred- vsem zato, ker se je preu- smeril v proizvodnji programi pri katerem se ustvarjen do- hodek ne preliva drugam, marveč ostane v »hiši«. Da je bilo vse to mogoče, je mo- ralo biti nekaj sprememb v vodstveni ekipi. Osemnajstkrat večji doho^ dek so ustvarili dobesedno pod milim nebom, saj pro- izvodna hala prav v tem 6»* su raste iz tal, kjer so ne- koč varili, pilili, žagali na prostem. Nekaj je dodala mi- la zima, da so lahko skoraj ves zimski čas delali samaj in to kar so delali ni bila kakšna preprosta proizvod- nja. V zadnjem letu se je njih proizvodnji program pre- usmeril na izdelavo razne strojne opreme, raznih kon- strukcij in izventipskega stavbnega pohištva ter opre- me. V investicijo, gradijo pro- izvodnjo halo, so mogli letos V VSAK DOM NOVI TEDNIK zaradi tega, ker so jim pri kreditnih pogojih upoštevali 9. mesečni obračun za leto 1974, ki je bil seveda izredno ugoden — kajti če bi se og- lasili z bilanco predpretekle- ga leta, bi jih najbrž zelo na kratko odslovili in bi z iz- gradnjo lahko začeli šele pri- hodnje leto. Novo in hkrati prvo spo- dobro proizvodno poslopje gradijo tudi z nekoliko sreče. Konstrukcijo za halo, ki je seveda precej cenejša, so ku- pili na osnovr oglasa v ča- sopisu. Ce bi te konstrukcije ne mogli dobiti po ugodni ceni, bi bilo težko kaj z in- vesticijo. Ta ugodna okoli- ščina je še dodatno stimuli- rala kolektiv in tako še ne- kaj prostih sobot in udarni- ških nedelj prebijejo vsi, ra- zen redkih izjem, na delo- višču. Tako so pozidali obod- ni in pregradne zidove, na isti način bodo vzidali vrata, okna, med prostovoljnim de- lom so prilagodili kupljeno konstukcijo, tako da računa- jo na vrednost prostovoljne- ga dela v višini 20 če ne več milijonov. Gradnjo nove hale, v ka- teri naj bi nov proizvodni program stekel že letos, so kolektivu s ki-editi omogoči- li občinski rezervni sklad, Ljubljanska banka, SGP Hra- stnik in seveda v dobrem de- lu kolektiv sam s svojim 18 krat višjim dohodkom. JURE KRAŠOVEC KOMENTAR KAKO DOLGA JE ODEJA ? Ne glede na odstotke, indekse in podobne pokazatelje, ki so lahko za- radi začetne osnove tudi varljivi in ne pokažejo vselej dejanskega stanja, osnovna gibanja gospodarstva v cel j. ski občini niso iakšTia, da bi lahko bili z njimi zadovoljni. Vpliv doma- čega in zlasti tujega trga je velik. Tu in tam boleč, in bo slej ko prej terjal nujne in takojšne ukrepe. Raj- ši danes kot jutri. Da ne bo pre- pozno. Zaostajanje za smernicami, ki jih je nakazala resolucija o družbeno eko. rvcmiskem razvoju, so očitna. Vse to pa terja, da v delovnih sredinah, predvsem gospodarskih, temeljito ocenijo položaj in sprejmejo ustrez- ne ukrepe. Takšno je med drugim tudi priporočilo izvršnega sveta celj- ske občinske skupščine, ki pa zahteva še dosti več. Gre za kompleksno oce- no, za spoznanje, kako novi zvezni predpisi vplivajo na gospodarski po. lozaj temeljne oziroma sploh organi- zacije združenega dela. Vprašanje za- se je seveda izvoz. Ce smo lani zla- sti v celjski občini zabeležili izreden skok, smo letos i>eč kot skromni. Si- cer pa gre tv/ii za vprašanje sklad- nosti med izvozom in uvozom, četudi v občinskih mejah teh razmerij ni moč natančno ugotoviti, je vendarle več ali manj na dlani, da je uvoz neprimerno večji od u.yOza. In konč- no gre v tej zvezi za vprašanje, od- kod uvoz in kam izvoz. Na to vpra. sanje opozarjajo tudi bančniki. Teh- tnico bo treba naravnati. To je impe- rativ, ki bo dobil tudi zakonita do- ločila. Izvršni svet celjske občinske skup- ščine je že pred časom opozoril na gospodarsko sodelovanje z deželami v razvoja. In ne samo to — nakazal je tudi določena pota. Kje smo zdaj? Odgovora ni. vsaj takšnega ne, ki bi bil zadovoljiv. Prav zato bo izvršni svet terjal tudi ta pojasnila. In tako dalje. Tu in tam so se skr- hale relacije med osebnimi dohodki in produktivnostjo. Produktivnost je pod predvidevanji, osebni dohodki pa nad planom. Zakaj? Tudi številke o zaposlovanju ni- so spodbudne. Ce gre v resnici za ekstenzivnost zaposlovanja, potem v delovnih sredinah, kjer beležimo tak- šne podatke pa v tem času niso od- pirali .novih obratov ali jih poveče- vali, niso na pravi poti. Povedati jim bo treba, da niso razumeli bistva sta- bilizacijskih ukrepov pa tudi ne načel dobrega gospodarjenja. To so samo nekatera vprašanja, fci so se vrstila pred celjskim izvrš- nim svetom. Do podobnih ugotovitev pa je prišel tudi izvršilni odbor celj- ske podružnice Ljubljanske banke, vendar z dejstvom, da je stanje oce- njeval predvsem z vidika gibanja de- narnih tokov, investicijskih naložb, po- sojil in podobno. Pa tudi za širše ob- močje kot je celjska občina. Toda, slika se ponavlja. Nelikvidnost ne po- zna občinskih meja. Tudi večanje za- log ne. Padec prometa v trgovini prav tako ne. četudi bo celjski izvršni svet ter- jal ustrezna poročila, pojasnila in od- govore od vseh in čeprav bo Ljub- ljanska banka podružnica Celje, opo- zorila svoje poslovne partnerje na ne- katere naloge, je vendarle na dlani, da bo treba potrošnjo uskladiti z glo- bino žepa. Tudi resolucije o družbe- no ekonomskem razvoju posameznih območij in področij ne 'bodo smele ostati le na papirju! MB Vogal bodoče velike proizvodne hale ratleške »Obnove«. Posnetek je bil narejen v trenm ku, ko je temu uspešnemu kolektivu prišel na kratek obisk sekretar IK predsedstva Cl ZKS Franc Šetinc. j ŠMARJE PRI JELŠAH Kljub temu, da je šmar- sko gospodarstvo v težavah, po zadnji analizi gospodar- stva v občini vendarle lah- ko ugotovimo, da je za raz- liko od lanskega istega ob- dobja ( s tem menimo na prve tri mesece leta) le do- seglo znaten napredek. To se kaže domala povsod, kot pri osebnih dohodkih, rasti družbenega proizvoda, dohod- ku, skladih in podobno. Družbeni proizvod se je za razliko od lani znatno po- večal in pa tudi udeležba amortizacije v njem. Največje povečanje so zabeležili v sta- novanjski in komunalni de- javnosti, na drugem mestu pa je gradbeništvo. Družbe- ni proizvod na zaposlenega je prav tako naredil pre- cejšen skok naprej. Med delovnimi organizaci- jami v šmarski občini, ki se lahko pohvalijo, da imajo največji družbeni proizvod, je vsekakor Steklarna Bo- ris Kidrič, za njo pa Zdra- vihšče in KORS. Gosi)odar- jenje Zdravilišča, ki ne spa- da v gospodarjenje občine, predstavlja kar 28 odstotkov celotnega družbenega produk- ta, ki ga ustvarja celono go- spodarstvo občine. Porast lahko opazimo tudi v celotnem dohodku šmar- skega gosp>odarstva. Najbolj se je povzpela akumulativ- nost in sicer kar za 66 od- stotkov, kar pomeni, da se reproduktivna sposobnost go- spodarstva začela izboljševa- ti. Povečali so se tudi skla- di in amortizacija. Več kot tretjino celotnega dohodka je ustvarila indu- strija, slede trgovina in go- stinstvo, kmetijstvo, gradbe- ništvo, stanovanjska in ko- munalna dejavnost ter pro- met. Delež industrije v do- hodku znaša tako kar 59,6 odstotkov, četudi je imela industrija skupno z gradbe- ništvom v tem obdobju iz- gubo. Tako je bilo tudi lani, le da je letos izguba za 18 odstotkov večja. čeprav je gospodarstvo kot celota v omenjenem obdob- ju poslovalo bolje kot v ena- kem obdobju lani, sta dve organizaciji združenega dela imeli izgubo: Kmetijstvo Šmarje in SGP Rogaška Sla- tina. Glede rentabilnosti in akumulativnosti sta na prvem in drugem mestu podjetji DOM^BIRO in KORS. Z dobrimi rezultati pa se ne more pohvaliti prevozni- štvo DONAT, kjer so vsi zna- ki uspešnosti slabši od lan- skih. Prav tako je kritično stanje v Strojnem podjetju ROSLA, čeprav nimajo iz- gube. Podjetje že dalj časa životari, v zadnjem času pa celo nazaduje. Sredstva gospodarstva so se povečala. Predvsem so se povečale zaloge nedokonča- nih proizvodov. Terjatve t kupcev niso dosegle zaskr ljujoče višine, nasprotno ] so se občutno zvišale obve nosti do dobaviteljev. Največje zaloge imajo > Steklarni Rogaška Slatina i pa v trgovskem podjetju J( ša v Šmarju pri Jelšah, dni je v občini večjih težav i majo. Glede na dolgoročni razve občine je skorajda razuirilj vo, da se je povečalo števi zaposlenih. Spet je na prve mestu industrija, za njo gra( beništvo, trgovina in gosti! stvo ter kmetijstvo, obrt i stanovanjska pa komunali dejavnost. MILENKO STRAŠB ZDRAVILIŠČE DOBRNA IN ZNG CELJE DVA JUBILANTA Kolektiv zdravilišča Dobrna bo v soboto, 21. t. m. na slavnostni proslavi počastil ne samo 350-letnico zdravilišča, marveč tudi 30-letnico osvoboditve. Zdraviliška delovna skupnost povezuje oba jubileja B pregledom dosedanjega dela in uspehov pa tudi s sprejemom nalog, ki čakajo na uresničitev. V tej zvezi gre predvsem za gradnjo novega zdraviliškega objekta, brez katerega si nI moč zamišljati nadaljnjega tispeš nega razvoja t^a zdravilišča. Delovna skupno.st zavoda za napredek gospodarstva v Celju bo imela v petek zvečer slavnostni zbor, 9 katerim bo počastila svoj delovni jubilej. Tako bosta o tem med drugim govorila predsednik delavskega sveta zavoda in predsednik zbora delovnih ljudi. Si- cer pa bodo slavnostno srečanje izpopolnili recitatorji in komorni moški zbor. fet.24 — 19. junij 1975 NOVI TEDNIK — stran S ŠENTJUR: POČITNIŠKI VRTCI Samoupravna intereena skupnost otroškega -varstva je \^\o delavna in ima za počitniške mesece obširen pro- ^jam- 2e od 1. julija dalje bodo pričeli z delom počitnišiki ^j-tci na Planini in v Dobju, ki jdi bodo prav tako kot la- iji vodile brigadirke RK, to je dijakinje zaključnih raaredov ^ojiteljskih šol. V Dramljah, Slivnici Ln Šentjurju bo l^itedenske poletne vrtce organizurai vzgojno varstveni javod. Vse kaže, da bo jeseni pričel z delom predšolski odde ipk na Ponikvi. Prostor v Loki pri 2usmu je zagotovljen r novi šoli, na Slivnici pa so pravkar pričeli z gradnjo jpontažne stavbe za otroški vrtec. Poskrbljeno je tudi za obmorsko letovanje 150 zdrav- jtveno in socialno ogroženih šolskih in 60 predšolskih otrok ,y medobčinski počitniški bazi v Izoli. 7a vse predšolske otroke in za 100 šolskih bo letovanje brezplačno, le za pO otrok bodo starši prispevah od 100 do 300 dinarjev I E. R, PODČETRTEK: POBRATIMSTVO POVEZUJE Krajevne skupnosti Podčetrtek In Jožica Flander iz IHaribora, Id so se pobratile že lani, so svoje pobratim- jtvo vzele hudo zares ln ne le na papirju. Mariborčani so Obsotelja že navajeni, tolikokrat so namreč že bili v Podčetrtku pa v Olimju, da se tam počutijo kot doma. Prebivalci krajevne skupnosti pod Pohorjem pa seveda jiso prihajali med ljudi ob Sotli kar na obiske in zabave. Skoraj sleherni obisk so namenili delu, še zlasti tik po potresu, ko je bilo treba z vsemi silami zagrabiti za delo. Zvrstile so se akcije, ki jih Podčetrčani nikakor ne bodo pozabili, čisto na koncu te verige pa so pomagali pri asfal- tiranju ceste Podčetrtek—OHmje. Mnogim akcijam pa so Mariborčani v soboto dodali le eno. V Podčetrtek je namreč odpotovalo kar 90 kraja- nov te skupnosti, ki so potem ves dan posipavali in ureje- vali vaške ceste. Cestišča so posipavali z mivko, ki jo je v Podčetrtek pripeljalo iz Maribora trideset kamionov, vozili pa so mariborski avtoprevozniki. Tako so se v soli- darnostno pomoč potresnemu območju vključili tudi avto- prevozniki. MSI ŽALEC: VEČ OBČINSKIH NAGRAD v torek je bila v 2alou enaintrideseta seja Izvršnega sveta Skupščine občine. Na njej so med drugim razpriav- Ijali o osnutku odloka o spremembah ln dopolnitvah od- loka o nagradi občine Žalec in sklenili, da bo letos pre- jelo priznanja pet posameznikov in organizacij v občini, nagrade pa bodo letos dvakrat večje kot lansko leto. Na zadnji seji Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec so razpravljali med dragim tudi o osnutku odloka o do- ločitvi lokalnih cest ter o drugem osnutku odloka o pla- katiranju. ŠKOFJA VAS PRAZNIK BO KMALU v škofji vasi je zdaj vse delo in življenje naravnano ■na praznik celjske občine, na osrednjo občinsko proslavo v počastitev dneva, ko je bila 20. julija 1941. leta ustanov- ljena Prva celjska četa. I V škofji vasi bodo organizacijo osrednje občinske iproslave povedali s številnimi delovnimi zmagami. Tu ne ||re samo za uspešen potek lastnega krajevnega samopri- ispevka za asfaltiranje nekaterih cest, marveč tudi za dru- |6e akcije, da bi čim več cest dobilo črno prevleko, V ta okvir pa so združili tudi obnovo kulturnega doma oziroma [dvorane v njem. ki bo služila vsem organizacijam na območju krajevne skupnosti. Pomembno mesto v teh prizadevanjih imajo gasilci, jfi bodo v drugi polovici prihodnjega meseca počastili '"■letni društveni jubilej. Zato bodo pripravili parado, ve« "aj, tekmovanj in podobno. \ Z akademijo se bodo postavili člani Partizana. Vrh 'cga bodo odprli novo športno igrišče, ob katerega so po- stavili spomenik padlim borcem, ki je doslej stal pri kul- '"rnem domu ob glavni cesti. V dnevih od 12. do 19. julija pa bo še več drugih prireditev, na katerih bodo nastopali člani kluba za vzrejo športnih psov, pa konjeniki, športniki na raznih tekmo- vanjih itd. V tem času bo tudi slavnostna seja krajevne skupnosti in vseh krajevnih družbenopolitičnih organiza- •'M- Pripravili bodo pohod po obeležjih NOB v krajevni ^kupnosti. Na vidiku je tudi razstava knjig in še marsi- kaj. Osrednja proslava pa bo 19. julija popoldne v Zado- "»rovi. MB TURIZEM PREBOLD: CAMP DOLINA Majhen je ta camp. Za to pa toliko bolj prijeten, lerp, čdst, vabljiv. Sami superlativi. Pa ne zaradi reklame, takž^ne ali dru- gačne. Zaradi dejstva. Si- cer pa — ni daleč. Pojdi- te si ga ogledat, če bo prostor, vas bo sprejel. In na(j'brž se boste tja še radi vračali, sicer pa vam prav taiko ne bo žal na pisati kartice in se za hvaliti za vse, čeprav bo st« usluge pošiteno pla čali. Camp Dolina. V Prebol- du ald točneje povedano v Dolenji vasi št. 68. Dc tja vas vodijo primerne oznake. Njegovi začetki segajo v 1965. leto. Začelo se je torej pred desetimi leti ko sta se zakonca Ivo in Marta Vozlič odločila, da »se gresta turizem«. Na logo sta vzela resno. In velika odgovornost do tu rizma. gostov in vsega drugega, je rodila že zdaj lepe uspehe. Sicer pa ce lotna dejavnost poteka pod ženinim imenom. Zaman boste iskali pro spekte tega campa. Na voljo so le razglednice. Vrh tega ga boste našli v mednarodnem camp vo- dniku. In zato ni naključ je, da so ga skoraj prej kot domačini odkriil tuj- ci. Tudi tisti iz Južne Amerike, Avstralije, Nem čije. Nizozemske, Ma- džarske, Francije, Itali- je ... Dolg spisek. Pre dolg, da bi ga obnavljali Odprt je skozi vse leto. In prav to je tisto, kar mu daje posebno veljavo Večina takšnih prostorov pri nas Je odprta le v ča su tako Imenovane glavne sezone. V tem campu ne poznajo pred in glavne se zone. Tako sta se tudi lani decembra dva Novo- zelandca prijetjio oddah- nila, ko sta ga našla, sai sta vse od Grčije do Pre bolda zaman Iskala ure jen in odprt camp. Našla sta ga tu sredi lepegr 'ravnika. Camp trna nekaj hekta rov lepega travnika. Tu je tudi depandansa, v ka- teri sta dve sobi s štiri- mi ležišči. Sanitarije so Ivo in Marta Vozlič pred k(tf>alnim bazenom ločene za tiste, ki se od ločijo za sobo in za one ki ostanejo pc>d lastnim šotorom ali v prikolici. V v,sakem primeru pa lepe, Čiste, 8 vopio tO mrzle vodo ... Pol^ tega ima ta camp majhen plavalni bazen. Dolg Je Sest, širok štin in globok dober meter. Ima pa tudi sauno. Odpr ta je za slehernega gosta. V campu je prostora za okoli p>etnajst šotorov ali avtomobilskih prikolic Torej, nikoli prevelika gneča, zato pa vselej pri- jetno razpoloženje. Zanj poskrbita tudi Vozličeva »Veste, vselej se zavza mem, da nudinio gostom še kaj več kot pa samo prostor. Ce želijo, jim pri- pravimo zajtj-k. To i>a je tudi vse od hrane. Kosil in večerij ne kuham. Za- me bi bilo to preveč. Za to pa jim dajem iz svoje- ga vrta brezplačno, če že- lijo, zelenjavo, povrtnino, v jesenskem času je na voljo tudi dovolj sadja. Dostikrat jim postrežem s kakšnim priboljškom, ne da bi za to terjala pla- čilo,« je pripovedovala Marta Vozličeva. V tem carnpu se dosti- krat ustavljajo in preno- čujejo tudi pKDslovni ljud- je. Ne samo tisti, ki pri- hajajo v Prebold ali nje- govo okolico, in zaman iščejo prenočišč. Semkaj jih pošiljajo tudi iz Celja. Tesne stike imajo zlasti s hotelom Mene. Mir, čistoča, prijetoo okolje ... to so tudi odli- ke tega campa, ki bo sko- raj slavil svojo prvo de- setletnico. Ko sta se Vozličeva lo- tila tega dela, sta naletela na p>olno podporo pri ob- činskih upravnih organih. Tako tudi zdaj, saj gre za dejavnost, ki zlasti v tem času dobiva z repub- liškim spor^sumom pK)- sebno mesto. Gre za po- speševanje malega gospo- darstva, v katerega sodi r-udi turizem. »Semkaj prihajajo gost- je, v glavnem motorizira- ni, z vseh koncev sveta. Kako se sporazumevate?« »To je problem, čeprav obvladava nemščino, mož pa tudi nekaj francoščine. Sk;er pa se prvi stiki us- tvarjajo s cenikom, ki je napisan v štirih Jezikih. To Je prva 2!veza med nami in gastom. In ko ta- ko zve za tisto, kar ga najbolj zanima, se počasi odpirak) še druga vpraša- nja. Vselej smo se dobro sporazumeli. Tako ali dru- gače.« Camp Dolina Je lani za- beležil 650 nočitev, od tega 250 nočitev domačih in ■100 nočitev tujih gostov. Sicer pa se je tu ustavilo 83 domačih in 308 tujih izletnikov, gostov itd. Kar lep podatek. Cene so zmerne ali bo- lje rečeno nizke. Za sobo veljajo od 30 do 50 di- narjev na dan, glede na število dni, ki jo gost za- sede. Za uporabo campa je treba plačati 6 dinar- jev ha dan za osebo, - 4 dinarje za vozilo, 3 dinar- je za šotor, 5 dinarjev za prikolico in 2 dinarja za motorno kolo. K temu je treba prišteti še turistično takso, ki za goste v cam- pu velja 2' dinarja, za ti- ste pa, ki zasedejo leži- dinarje za vozilo, 3 dinar- Olani avto-moto z\'eze ima- jo 10 Vo popusta. Upora- ba saune pa velja od 20 do 40 dinarjev, glede na število ljudi, ki Jo hkrati uporablja, »In načrti?« »Pravzaprav jih ni. Cam- pa ne bom širila. Gle- de na to, da vse delo opravljava z možem sa- ma, je to. kar imam, do- volj .« M. BOŽIČ IVAN TOVORNIK Če se zapišeš boginji Taliji v mladosti ji osta- neš zvest vse življenje, če pa kreativno vodiš to de- lo PETDESET LET pa zvestoba preraste v nujo, ki ji ne uideš nikoli več. S petdesetimi leti oder- skih luči, kulis in pre. mierske treme se lahko postavi du.ša prosvetnega življenja pred vojno, med vojno, po vojni in seda- nji ter z manjšimi pre- sledki tudi nekdanji pred- sednik prosvetnega dru- štva Svoboda v Šentvidu pri Planini — IVAN TO- VORNIK. Za sabo ima tu di petdeset let režiserske- ga dela. Tu se je tudi ro- dil, šel v šole, postal knji- govodja ter se vrnil med svoje ljudi. Med vojno je partizanu (blagajnik za kozjansko okrožje) ter ko. val načrte kako bodo po vojni na odru zjienele slovenske besede. Vaška dvoranica v Šent- vidu, ki je danes potreb- na temeljite adaptacije, je zaživela že pred vojno, pravi polet in zagnanost pa je dobila v prvih svo- bodnih dneh. Tovornikov Ivan je mislil na te dni, ko je koncem štiriinštiri- desetega leta pripravljal igralce za Razvalino živ- ljenja. S to igro so pro- slavili svobodo in še da- nes pravijo, da ni bilo lepše. Bile so boljše, no- bena pa ni bila slajša. Razvalini ■ življenja je sledilo še okoli sto odr- skih del, ki so jih preigra- li na skromnih oderskih deskah šentviški fantje in dekleta. Medtem so štiri- krat obnovili oder, pre- menjali zavese in kulise, Ivan pa je ostal. Danes pri njem kleni besede že tretja generacija in pra- vi, da ljudi ne bo zmanj- kalo. »Igro imajo v krvi, kar iz roda v rod se pre- taka. In ni jim žal noč- nih ur ter blatnih poti, ko pozimi pešačijo v trd- ni temi domov.« V po- prečju petdesetih let so pripravili šentvidčani vsa- ko leto po 4 do 5 iger, le v zadnjem času nekoli- ko manj, ker so ljudje močno zaposleni. A igrajo kljub temu in ko so pred kratkim zaigrali ter na- stopili na kutlurnem ted- nu v Šentjurju z igro Vojna tajna, so poželi ve- lik aplavz. Zdaj pričenjajo s študi- jem Jurčičevega Domna in hudomušni režiser Ivan pove, da ne budo igrali tako kot v celjskem tea- tru igrajo ljudske igre. Igrali bodo po domače, da bodo ljudje razumeli, i Kadarkoli igrajo, imajo ; polno dvorano in če pri- ; de jo gostovat k njim tu- ' je skupine, imajo tudi ved- no polno.« Z igrami in sodelovanjem vzgajamo ljudi, ki radi prisluhnejo naši besedi. Po ure in ure daleč prihajajo.« Za Domna rabi dvajset ljudi, pa mislite, da ga za ude- ležbo kaj skrbi? Kje ne- ki.' NeJcaj priznanj sva se- štela, nekaterih pa se 73- letni režiser Ivan ni spomnil. Pa kdo bi segal za njimi, če mu odrske deske pomenijo kupo, iz katere pije vse življenje. Zaradi njih je ostal celo samski, ker je bil lesk omamnejši kot žensko krilo in otroški smeh. ZDENKA STOPAR OBRAZI 6. stran — NOVI TEDNIK St.24 — 19. junij 1975 OBVEŠČANJE, DOGOVARJANJE, SPORAZUMEVANJE, ODLOČANJE, OBVEŠČANJE, DOGOVARJANJE, SPORAZUMEVANJE, ODLO( ORGANIZIRANO! Prejšnji teden je bil V Narodnem domu ustanov- na zbor udeležencev ob- močnega družbenega do- govora. Predsednik komi- sije za družbeno dogovar- janje in samoupravno spo- razumevanje Igor Ponik- var, je v svojem govoru dejal, da pomeni ta zbor začetek nove demokracije, korak k boljšemu gospo- darjenju. Zbor je bil osnovan na delegatskih osnovah. V njem imajo svoje pred- stavnike krajevne skupno- sti, organizacije združene- ga dela, samoupravne in- teresne skupnosti, SZDL in sindikati. Izvolili so tu- di tri odbore: odbor za osebno porabo, za skupno porabo in odbor za kršit- ve družbenega dogovora. Igor Ponikvar je nada- lje'dejal, da smo v Celju med prvimi, a žal med • redkimi, sprejeli območni družbeni dogovor. Ta pa je obveza pred lastnim delavskim razredom v ob- čini in tudi pred sloven- sko javnostjo. Preko tega zbora bo de- legatski bazi zagotov- ljena pravica in dolžnost, da resnično odločajo o ustvarjanju in razporeja- nju ustvarjenega celotne- ga dohodka na najbolj neposreden način. Zbor udeležencev bo dvakrat letno obravnaval, če odgovorni sp>oštujejo dogovorjeno politiko na pMDdročju najvišjih in naj- nižjih osebnih dohodkov. Prekoračenje dogovorje- nih meja mora biti vedno odraz povečanih delovnih učinkov. Ugotovili so, da so v območnem družbe- nem dogovoru povzeli enotno stališče iz sindi- kalne liste glede usklaje- vanja osebnih dohodkov z življenjskimi stroški. Va- lorizacija osebnih dohod- kov mora, prav tako kot njihovo osnovno gibanje, potekati v okviru razpo- ložljivega dohodka. S samoupravnimi inte- resnimi skupnostmi je za- gotovljeno uresničevanje načela uveljavljanja in združevanja delovnih lju- di in občanov, združeva- ti a in povezovanja gospo- darstva In družbenih služb ter načela vzajem- nosti in solidarnosti. Po resoluciji so v letošnjem letu postavljene v ospred- je zlasti vzgoja, izobraže- vanje in zdravstvo. »Kar zadeva svobodno menjavo dela, smo šele na začetku uresničevanja te nadvse pomembne ustavne kategorije. Boriti se moramo proti temu, da bi svobodno menjavo »fe- tišizirali« ali tretirali kot enostavno »nadomestilo« za preživete proračunske odnose«, je bilo rečeno ob zaključku .ustanovnega zbora udeležencev območ- nega družbenega dogo- vora. VIDA ŠPENDL CELJE: LETOŠNJE NAGRADE Minuli petek je bila v hotelu Celeia velika slo- vesnost, na kateri so po- delili letošnje nagrade in priznanja samoupravljal- cem. Tako so za uspešno organiziranje in uresniče- vanje samoupravljanja v temeljnih in drugih orga- nizacijah združenega dela prejeli priznanje Tone Er- javec iz Celja, Aleksandra Gorup iz Ljubljane, Leo- pold Gregorač iz Ljublja- ne, Ludvik Kerčmar iz Bleda, Štefka Milek iz Ti- šine, Ivan Prebil iz Ljub- ljane, Ivo Sisinger iz Ma- ribora, Valentin Valič iz Ajdovščine, Janko Vaupo- tič iz Maribora in Franc Vodopivec iz Kranja. Za izjemne dosežke pri razvijanju in utrjevanju samoupravnih družbenih odnosov pa so prejeli pri- znanje delavci organizaci- je združenega dela Slove- nijales — Brest Cerknica, organizacije združenega dela Tovarne usnja Kam- nik, organizacije združe- nega dela SGP Pionir No- vo mesto, temeljne orga- nizacije združenega dela Poštno prometni center iz Ljubljane, organizacije združenega dela Kras Se- žana in komisija zbora združenega dela skupšči- ne občine Celje za pregled splošnih aktov v organi- zacijah združenega dela. Na slovesni podelitvi priznanj je govoril pred- sednik Republiške z\'eze sindikatov Slovenije, in- ženir Janez Barborič, ki je med drugim poudaril pomen in vlogo delavske- ga razreda v naši družbi. Prijetnega slavja so se med drugim udeležili tudi Sergej Kraigher, Lidija šentjurc, Franc Leskošek Luka, Miha Marinko, Franc Šetinc In Zdene Mali. otroško varstvo NOVA LESTVICA Izobraževalna skupnost Celje je skupaj z ob- činsko skupnostjo otroškega varstva pripravila predlog nove lestvice prispevka staršev pri krit- ju stroškov vzgoje in varstva otrok v vzgojno varstvenih zavodih. Osnova za določitev prispev- ka staršev je dogovorjena cena vseh vzgojno varstvenili zavodov In znaša 1200 dinarjev me- sečno za vsakega otroka. Pri določitvi prispevka staršev se dogovorjena cena zniža za ceno pre- hrane, ki znaša 265 dinarjev in se ob podražitvah tudi spreminja. Tako ostaja po odbitku prehra- ne dogovorjena cena za kritje stroškov vzgoje in varstva otrok 935 dinarjev Predlagana lestvica je določena na osnovi poprečnega osebnega dohodka na družinskega člana, dogovorjen pa Je tudi odstotek udeležbe pri kritju stroškov vzgoje In varstva. Dogovorjena cena se za dojenčke z\dša za 30 odstotkov, oziroma za 20 odstotkov, če imajo lastno perilo, za šolsko varstvo v Pioniirskem domu pa se zniža za 30 odstotkov. Temu ustrez- no je preračionan tudi prispevek staršev po predlagani lestvici. O novi lestvici prispevka staršev pri kritju stroškov vzgoje in varstva otrok v celjskih vzgojno varstvenih zavodih so že razpravljali starši na posebnih sestankih In predlagali neka- tera dopolnila In pripombe. Vendar se bodo o novem predlogu diferencirane lestvice dokončno izrekli delegati na prihodnji seji skupščine ob- činske skupnosti otroškega varstva. D. S. IS LAŠKO: O DRUŽBENIH DOGOVORIH Pretekli ponedeljek je bila v Laškem 31. seja Izvršnega sveta Skupščine občine Laško. Po verifi- kaciji sklepov s prejšnjih dveh sej, so razpravljali o dnižbenem dogovoru o osnovnih merilih za dolo- čanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejem- kov za funkcionarje v pravosodju in o osnovah družbenega dogovora o dohodkih delegatov in funkcionarjev v celjski re- giji, o osnutku družbene- ga dogovora o osnovah kadrovske politike v ob- čini, o uresničevanju druž- bene samozaščite, o osnut- ku odloka o določitvi vrednosti posameznih ele- mentov za izračun valo- rizirane vrednosti stano- vanjskih hiš oziroma sta- novanj. V. S. nagrajenka aleksandra GORUP Priznanje samoupravljal- ca je prejela na slovesni podelitvi v petek v hotelu Celeia tudi Aleksandra Gorup • —■ Kako se počutite ob prejemu priznanja, tova- rišica Gorup? »Mislim, da to ni samo priznanje za moje doseda- nje delo, pač pa tudi ob- veza za naprej. Ne obveza kot breme, ampak vzpod- buda za delo, ki sem ga do sedaj opravila. Mislim, da me v bodočnosti čaka še mnogo dela, da opra- vičim prejeto priznanje. Sicer pa menim, da je to priznanje, ki so mi ga FKKielili, prav tako name- njeno tovarišem v občini Šiška v Ljubljani in sode- lavcem v kranjski Iskri, saj menim, da bi ga brez njihove pomoči ne pre- jela.« PREJELI SMO RUDI JAKHEL ZA NOVO KAKOVOST V KARATEJU « Vmes smo imeli tudi prvo ' redno skupščino in nekaj sestankov predsedstva in sestankov strokovne- ga kolegija. Na slednjih smo reševali vprašanja teh- ničnega programa in metode treningov ter podeljeva- nja posameznih pasov. Vse to se v Skupnosti Jugokaj dogovarja kolektivno. Ideološki problem karate športa Skupnost Jugokaj se po statutu bori za odpravo vseh tujih vplivov v jugoslovanskem in slovenskem karate-šprotu, proti vsem elementom naši družbi tuje ideologije, ki je nujni privesek različnih karate-šol, uvoženih iz tujine. Prav razvijanje lastne od vseh ob- stoječih šol neodvisne tehnike omogoča Skupnosti, da ne zapada pod njihov organizacijski in ideološki vpliv. Karate je zelo nevaren šport. Ni nebistveno, kakor mnogi mislijo, po kaki metodi se mladinci priuče te te- lesne spretnosti. Posamična karate-šola ni samo teh- nika, ki jo posameznik v znoju trenira, ampak ima tudi svojstven psihični efekt. Karate trenira predvsem mladina, ki si šele obli- kuje svoj svetovni nazor. Posameznik osvaja s trenin- gom neke določene tehnike tudi razlago socialne po- trebnosti prav te »šole«„ ki jo dela. Dejstvo je, da fi- zična borbena pripravljenost in uspešnost daje po- samezniku določeno stopnjo samozavesti in občutka družbene pomembnosti in moči. Ta. samozavest pa ne bazira na njegovi usposobljenosti razlage družbenih pojavov iz njihovega objektivnega bistva (materialnih osnov in zgodovinskega razvoja), ampak na občutku fizične premoči nad ostalimi »smrtniki«, ki niso po- svečeni v skrivnost karateja, kot tudi iz občutka pre. moči nad ostalimi "zapeljanci«, ki delajo drugo kara- te-šolo. V dialektični povezavi z osvajanjem tehničnega znanja osvaja mladinec tudi svetovni življenjski nazor svojega učitelja. Vsak pedagog ve, kolikšnega pome- na je učiteljeva osebnost v učnem procesu. Tako lah- ko opazite na primer v Budokai centru take, ki po- navljajo dobesedno cele stavke, ki jih je kdaj spre- govoril njihov učitelj Topič, in po shotokan klubih lahko .najdete kopico mladincev, ki skušajo posne mati japonskega mojstra Takashija v. hoji in gibih, v njegovem navidez skromnem, a v resnici uspešno vsiljivem obnašanju. Koliko so osvojili sicer naši res. ničnosti oddaljenega življenjskega nazora lahko seve. da le sklepamo. Medtem ko je v Budokai centru to že prišlo na dan — iz Budokaija smo izstopili prav iz tega razloga — pa se v shotokan klubih zaenkrat ni še nihče osvestil toliko, da bi svojo lastno privrženost prav tej »šoli« samokritično in objektivno analiziral. Vsi naši dosedaj izdani dokumenti so bili izdelani z namenom, da se situacija s te strani osvetli. Ne moremo prepustiti vzgajanja mladine, predvsem pa ne šolanja tako nevarnega športa, kot je karate, posa- meznikom, ki zasledujejo le svoje komercialne in na le te vezane oblastniške motive. Tu bi pričakovali od- ločno posredovanje družbeno-političnih organizacij, predvsem Zveze Komunistov in Zveze socialistične mladine. V Skupnosti smo ustanovili aktiv ZK (kot prvi aktiv ZK v karate-športu), ki ima za nalogo, da aktivno prispeva k idejno-političnemu razčiščenju vloge karateja v naši družbi in k analizi obstoječe si- tuacije, ter da spodbija ev. potrebne poUtične akcije. Sinteza karateja, aikida in juijuifša — vsakomur dostopna tehnika Jugokaj Poudarili smo že, da razvijamo v Skupnosti lastno borilno tehniko, pri čemer razčiščujemo kolektivno v Strokovnem kolegiju vprašanja tehničnega, taktičnega, metodičnega in didaktičnega značaja (kaj delamo? ka- ko to delamo? kako se tega naučimo? in kako druge naučimo?). Naš športno.borilni sistem, kjer težimo za preglednostjo in lahko sprejemljivostjo, se je že po. kazal za uspešnega, posebno na zadnjem tekmovanju v Novem mestu. Vendar gredo naši eksperimenti in preverjanja —- predvsem v celjskem klubu, kjer je večina mojstrov Skupnosti — mnogo dalje. Uspešno pripravljamo pro- grame sintetiziranja borilnih panog karateja, aikida in jujutsa. Vsaka od teh panog poudarja le eno vrsto akcij, medtem ko jih je mogoče v pravi borbi (sa- moobrambi) uporabiti vse. Karate poudarja udarce z roko in nogo, aikido speljevanje napadov in vzvode ter mete, jujutsu predvsem vzvode, mete in zaključne prijeme. Težava je v tem, kako pripraviti program, ki bo vseboval najenostavnejše elemente posameznih panog v logični, naravni povezavi gibanja telesa v koraku. Korak smo spoznali v Skupnosti kot prvobitni element, iz katerega je mogoče razvijati vse opisane akcije. Seveda je potrebna za natančnejšo razlago ponazori- tev, za katero pa tu ni priložnost. Program mora biti sestavljen tako, da omogoča usposabljanje za fizično borbo vsakomur, tudi starej- šim osebam in ne glede na spol. Tu je treba paziti na majhno število akcij in njihovo enostavnost, kljub temu pa morajo te akcije predstavljati celovit sistem, če pravimo enostavnost, mislimo s tem, da morajo biti to gibi, ki smo jih vajeni že iz vsakdanjega življe- nja in zanje ni treba posebne priprave. Odpadejo to- rej vsi komplicirani meti, ravni udarci s pestjo (sun- ki) ali sploh udarci s pestjo in vsi visoki udarci z nogo. Akcije morajo temeljiti na preprostem spelje- vanju napadov, kratkih udarcih z odprto roko in dnom pesti, na najenostavnejših vzvodih in najpre- prostejšem rušenju (podiranju, spodbijanju) nasprot- nika ter udarcih s komolcem in kolenom. če v to zamisel, ki je v glavnem že uresničena in bo v najkrajšem času-tudi sistematizirana v vseh šti- rih osnovnih vprašanjih (glej zgoraj!), izpopolnimo še z uporabo priročnega orožja, imamo idealen kon- cept, uporaben direktno za namene splošnega ljud- skega odpora. Kot uporabo priročnega orožja razume- mo predvsem uporabo kakršnekoli palice, ki se v rokah treniranega človeka spremeni v orožje. Razu- mevanje osnovnih gibov in gibanja nam daje mož- nost, da praktično vsak predmet iz vsakdanjega živ- ljenja uporabimo kot orožje: tako npr. knjigo, aktov- ko, dežnik, žensko torbico, časopis celo list papirja itd. Vsak predmet zahteva seveda specifičen način uporabe, ki pa temelji na omenjenih osnovah. Predstavljamo si, da s takim konceptom prispeva- mo k usposabljanju mladine, delovnih ljudi in obča- nov za SLO. Treba pa bi bilo še najti ustrezno obli- ko sodelovanja nied našimi osnovnimi organizacijami (klubi) v posameznih krajih in med ustreznimi orga- ni SLO, ki bi omogočala najširšo popularizacijo ka- rate-športa oz. opisanega sistema borilnega usposab- ljanja. Na istih osnovah bi bilo mogoče razširiti ta šport kot rekreativno dejavnost. KONEC gt. 24 —■ 19. junij 1975 NOVI TEDNIK — stran 7 ANJE, OBVEŠČANJE, DOGOVARJANJE, SPORAZUMEVANJE, ODLOČANJE, OBVEŠČANJE, DOGOVARJANJE, SPORAZUMEVANJE szdl gaberje: hudinja NA DELEGATSKI POTI Za krajevno organizaci- jo SZDL Gaberje-Hudinja prehod na delegatski si- stem ni prinesel bistvene prelomnice v vsebini in načinu dela, saj so na tem območju že doslej poznali podružnične orga- nizacije in njihove odbo- re in ne nazadnje tesno povezanost z delavnimi or- ganizacijami in dnighni družbeno političnimi de- javniki. Kot prej, imajo tudi zdaj, ko so povsem utr- dili delegatska pota, pet območnih organizacij in odborov. Njihovi delegati imajo seveda svoje mesto v konfrenci krajevne or- ganizacije SZDL. Kar 31 jih je. Poleg tega so pre- ko delegatov navezali tes- nejše stike z delovnimi organizacijami. Od tod imajo v krajevni konfe- renci 12 delegatov. Pet so jih dale krajevne družbe- no politične organizacije in sedem šole, vrtci in društva. Tako je v konfe- renci krajevne organizaci- je SZDL 55 delegatov. Ko so konstituirali in volili na odgovorna me- sta najbolj delavne tova- rišice, so predsedniško mesto konference krajev- ne organizacije SZDL za- upali Feliksu Smoh, na- loge sekretarja pa Francu Smodišu, ki je poleg te- ga še predsednik izvršil- nega odbora krajevne konference SZDL. Franc Smodiš Konferenca krajevne or- ganizacije SZDL je spre- jela obsežen delovni na- črt. V njem je slutila, da postaja SZDL dosti širša organizacija, odgovorna za vsa dogajanja v skupno- sti. Ce se je doslej v glav- nem ukvarjala s komu- nalnimi prašanji, postaja njena aktivnost poslej po- membna tudi na drugih, da ne rečemo na vseh področjih. In tu je tisti vsebinski premik, ki ga je prinesel delegatski si- stem tudi v to bazo. Po zaslugi SZDL je tudi tod zaživela mladinska orga- nizacija. Zlasti pomembno pa je to, da so delegati podrli ograjo, ki je do- slej ločevala teren od de- lovnih kolektivov. Zdaj postajajo tudi delovne skupnosti odgovorne za probleme krajevnega ob- močja. Enotnost krajevne skupnosti postaja resnica. Ta pa je očitna tudi v skupnem reševanju vseh vprašanj. Povezanost vseh krajevnih družbenoi>olitič- nih organizacij je zdaj ne- primerno pristnejša, moč- nejša. In tako je SZDL tista, ki odločno posega na vsa področja, ki so ji znani vsi problemi in ki je za njihovo reševa- nje tudi odgovorna. Takšne odnose pa kra- jevna organizacija SZDL pričakuje tudi od drugih, še zlasti tedaj, kadar po- segajo na njeno območje. To velja tudi za graditev družbenega centra pod Golovcem, ki je šla mi- mo krajevnih činiteljev. Sicer pa so njene oči zdaj v nekoliko večji me- ri uprte v novo stanovanj- sko sosesko na Hudtnji, kjer imajo še niz nereše- nih problemov, od telefo- na in še kaj. MB KONJICE: DENAR ODTEKA Proračunski dohodki občine Slovenske Konjice pri- tekajo v prvih mesecih letošnjega leta skoraj z 10% zamudo. Tako ne priteka v občinski proračun po pla- niram dinamiki davek iz skupnega dohodka občanov, davek od obrtnih storitev, močno zaostaja tudi davek od prometa blaga. In ravno slednji predstavlja 65 odstotkov vseh proračunskih dohodkov konjiške ob- čine, zato je njegov izostanek še tohko bolj proble- matičen. Brez dvoma je »zatajitvi« tega davka kriva konjiška trgovina, ki kupcem ne nudi dovolj različ- nega in kakovostnega blaga. Le-ti zato odhajajo na- kupovat v večja trgovska središča, skupaj z njimi pa odteka v Celje, Maribor in Ljubljano tudi denar, se- veda v obliki prometnega davka. V Slovenskih Ko- njicah se že dolgo pogovarjajo o gradnji nove bla- govnice, ki bi z ustrezno ponudbo gotovo zadovoljila domače potrošnike. Vendar se je ravno v zadnjem mesecu pri pogovorih zataknilo pri iskanju investi- torja te gradnje. Gptovo pa je, da je gradnja takega objekta v prvi vrsti koristna za konjiške potrošnike, nenazadnje pa gotovo koristna tudi za občinski pro- račun in preko tega tudi za občino kot celoto. D. S. VPRAŠANJA KONJIŠKIH DELEGATOV Martin šmid, delegat krajevne skupnosti Lo- če je na zadnji seji konjiške skupščine predlagal, da bi Vod- nogospodarski inšpek- tor ostreje kaznoval vse tiste občane, ki ne izvršujejo navodil za čiščenje strug poto- kov. Na predlog delegata je odgovoril občinski vodnogospodarski in- špektor in dejal, da trenutno ni prave za- konske podlage za iz- dajo odločb za prisil- no čiščenje, saj sploš- na vodnogospodarska skupnost še nd napra- vila kategorizacije vo- dotokov v skladu z za- konom o vodah. Dele- gat Martin Šmid je na- to zastavil vprašanje še v zvezi z ureditvijo fasade na upravni stavbi v Ločah. štiri leta že prosijo pri Sta- novanjskem i>odjetju oziroma Samoupravni stanovanjski skupno- sti, da bi fasado ure- dila, vendar doslej še ni bilo nič storjenega, še j>03ebej so Ločani želeli, da bi to storili do danes, ko praznu- jejo svoj krajevni praznik. Na to vprašanje lo-, škega delegata je od-^ govoril predsednik iz- vršnega odbora samo- upravne stanovanjske; skupnosti Vida Štefan, Dejal je, da sodi ure- ditev fasade v pristoj-' nost krajevne skupno- sti, ki ima v tej stavb* svoje prostore. Dejal je še, da so sredstva s katerimi razpolaga Samoupravna stano- vanjska skupnost tako majhna, da ni moč ra- čunati na njeno po- moč. D. S. celje DELEGATSKI SISTEM na seji občinske skupščine Izšla je druga številka »Deiegatovega poročevalca«, glasila celjske občinske skupščine za delegate. To pa je hkrati tudi naf>oved bližnje seje delegatov vseh treh zborov celjske občinske skupščine, kajti »Delegatov poročevalec« v celoti prinaša gradivo, s katerim se bodo srečali delegati na ločenih sejah, v četrtek, 26. junija. Po predlogu anevnega reda obeta zasedanje zani- mivo in aktualno delo. Četudi je težko predvidevati, katera točka bo vzbudila največ pozornosti, je na dlani, da sodi v tem pogledu na prvo mesto razprava o uveljavljanju delegatskega sistema in izvajanje de- legatskih odnosov v občini. Gre torej za oceno eno- letnega dela delegatske skupščine in vseh drugih, ki so kakorkoU vezani na to telo. To pa so delegacije ali konference delegacij v delovnih sredinah. Kako smo v Celju uspeli, kaj napravili dobrega in kje so pomanjkljivosti? To so vprašanja,' ki bi morala biti v središču pozornosti, četudi drugih ne kaže zapK)- stavljati. To v enaki meri velja za poročilo sveta ea preventivo m V2^ojo v cestnem prometu, zatem za poročilo o stanju požarnega varstva, za poročilo o izvajanju davčne F>olitike v občim itd. V ix>sebni točki anevnega reda bosta informacija cinkame in stališče občinskega izvršnega sveta glede nameravane gradnje tovarne za proizvodnjo žveplene kisline. Vsekakor tema, ki zanima Celjane! Dosti dodatnih mosli in pobud zna sprožiti tudi osnutek odloka o obveenem odlaganju in odvozu smeti ter odpadkov. Isto velja za odlok o javni snagi in videzu naselij, še zlasti, ker dobiva akcija za var- stvo okolja vse večji p>omen. Delegati bodo odločali o urbanističnem projektu »urbanistični načrt bolniški kompleks«, ki pravzaprav urejuje stanje ob nujnih gradnjah na tem obm.očju. In če k temu dodamo še predlog družbenega do- govora o medsebojnem sodelovanju pri izvrševanju pravic in dolžnosti, ki jih imajo občina, krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti v zve- zi z novo ustavo, smo v glavnem navedh vse. Pov- sem razumljivo je, da morajo vsi ti pri izvrševanju pravic in dolžnosti sodelovati. Da bd bilo to delo čim bolj usklajeno in organizirano, bodo v občini p>odpisaLi družbeni dogovor. MB BANDITENTAL Plse jure Krasovec (2) ■■■■■•■■■■■■■■■■■■^■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■(■■■■aaaaaaaiaiaaaaaana««aa Drobci o dogodkih v letih od 1941 do 1945 v rečiški dolini, rudarski Hudi jami, ki je že I. 1941 dobila od Nemcev nadimek BANDITENTAL, na kar so občani seveda zelo ponosni. Letos bo v Rečici osrednja proslava ob občinskem prazniku in osrednja prireditev v letu,..ko proslav- ljamo 30-letnico osvoboditve. Seme posejano na Kojzic: junija IMl, ko je bil ustanovljen pokrajinski odbor OF za štajersko, je po- gnalo bogat sad. Vžnikali so odbori OF v Rečici, v La- škem, v Hrastniku, v Vrhu in še kje. Tri čete 1. šta- jerskega bataljona (Robinova, Majcnova, Veličkova) so po neuspelem poizkusu preboja II. grupe odredov na štajersko, pojačale svoje aktivno delo na terenu, ki jim je bil določen. Ni čudno da takrat na zimo in pomlad 1942 nemške policijske postaje, med njimi tu- di postaja Laško—Rimske toplice, skoraj vsak dan poročajo o pohodih, o akcijah partizanov, o tem, da so jih videli zdaj tu, zdaj tam. štab bataljona si je želel poleg posamičnih akcij, v katerih so kaznovali izdajalce in oskrbovalnih pohodov za hrano in drugi- mi potrebščinami, izpeljati tudi kakšno večjo vojaško akcijo, ki bi bila odmevna, ki bi bistveno prizadejala nemški vojaški in gospodarski potencial v naših kra- jih. Tako se je rodila ideja o napadu na rudniške na- prave in posadko Werkschutzov v Rečici, oziroma Hu- di jami. V načrtu sta najprej sodelovala sekretar KPS za Hrastnik Lojze Ribič-Tone in rečiški pred- sednik OF, rudar Dušan Poženel-Džuro. Dušan Pože- nel je imel v svoji organizaciji OF bivšega jugoslo- vanskega orožnika Ilijo Ninikoviča, ki je bil celo že v partizanih in je potem p>ostal »verkšuc«. Le-ta je oskrbel Džura m Toneta z načrti rudniških naprav, krajern, kjer je bilo strelivo, kje enota obratne stra- že, kje za rudnik pomembne naprave. Napad bi moral biti že precej prej, toda onienjene čete I. štajerskega bataljona so bile zapletene v spo- pade okoli Litije. Okoli 25. junija 1942 so se čete II. bataljona pre- maknile v gozdove nad Preboldom v bližino tehnike »Robida«. Tu so imeli počitek, vojaške ure in politič- na predavanja, ki jih je po četah opravljal bataljon- ski komisar Boris Cižmek-Bor. No in tu je Lojze Ribičič-Tone opravil podrobne razgovore s štabom za napad na Hudo jamo. štab bataljona je odločil, da bo Veličkova četa odšla proti Vranskem, kjer bi s slepilno akcijo vezala nase nemške čete v Celjski kotlini. Prva in tretja četa pa sta se skupaj s štabom bataljona povzpele na šmo- hor, kjer so pri Češnjevarjevih imeli počitek. Tu so do podrobnosti izdelali načrt ln od tu sta se člana narodne zaščite Ivan in Konrad Kajtna podala v iz- vidnico, da bi poizvedela po spremembah. V noči z 2. na 3. julij so se borci spustili s šmo- horja v dolino. Ivan Krempuš je kot vodnik peljal prvo četo v Hudo Jamo k glavnemu rovu, kjer je bila posadka osmih »verkšucov«. Brata Kajtna pa sta tret- jo četo odpeljala v Spodnjo Rečico, kjer je bila upra- va rudnika, separacija, rudniški konzum in stanova- nje komandirja »verkšucov« Hauberja. Obe skupini sta, kot je bilo domenjeno, napadli ob desetih zvečer. Tretja četa je del borcev napotila proti Laškemu, kjer so uničili telefonske žice in po- stavili zasedo, da bi zavarovali dolino pred vdorom Nemcev iz Laške str^-ni. Cesto so zabarikadirali z rud- niškimi vozovi in kadavrom ubitega konja. V Spodnji Rečici je komandant bataljona z borci prve ■ čete presenetil »verkšuce« v stavbi pod konzu- mom. Niso pa tam našli komandirja Hauberja, ki je že bil v svojem podstrešnem stanovanju v upravni stavbi. »Verkšucom« so pobrali orožje in oblačila, ni- so pa nikomur storili nič zalega, saj ni nihče od njih storil nič takega, da bi bil potreben kazni. Seveda so morali poslušati predavanje komisarja o tem, da ni častno biti pod orožjem okupatorja. Tudi v Hudi jami je akcija potekala brez zapletov. Razorožih so obratne stražnike, razstrelili kompresor, stroje in merilne naprave, električne naprave in dru- go. Zažgali so skladišče bencina, rudniško žago, lesni prostor in rudniško lokomotivo. V Spodnji Rečici so izpraznili ln zažgali konzum, uničili telefonsko centralo v upravnem poslopju, z razstrelivi uničih stroje na separaciji in se lotili na- zadnje še Hauberja. Toda pri tem niso bili med se- boj najbolj vsklajeni in Hauber se Je z avtomatičnim orožjem branil pred oblegovalci ter pri tem smrtno zadel Janeza Bmjo, ki je padel ob svojem bratu. V konzumu so se partizani oskrbeli s konzervami, drugim živežem, nogavicami, dežnimi plašči in denar- jem. V grešakovl gostilni so prišli do zaloge cigaret. Zaplenili so 23 pušk, puškomitraljez, več pištol, roč- nih bomb in veliko streliva. Ko so drugo jutro pridivjali iz Celja gestapovci in gledali opustošenje, ki jih ni nič razveseljevalo ob njihovi samohvali, da je že pol sveta pod kljukastim križem. Seveda so se v Rečici nabrali tudi radoved- neži, ki so z ustnim izročilom ponesli v širno okolico uspeh »gošarjev«, ki jih najbrž ni tako malo, da zmo- rejo uprizoriti tako opustošenje. Nek gestapovec si je pustil od tolmača prevajati vsebino zveščiča, ki je bil najden pri padlem Janezu Butji. Mnogi so na tanko prisluhnili, kajti prvič so slišali besedila par- tizanskih pesmi. Seveda o partizanih ni bilo več duha ne sluha in Nemcem se takrat niti sanjalo ni, kako hUnjeno se je hudoval nad povzročitelji škode na videz lojalni Loj- ze Lešnik, ustanovitveni član OP za štajersko. a. stran — NOVI TEDNIK St.24 — 19. junij 1975 Rimske Toplice: 3x več odličnjakov Minuli petek je bil v Rim- skib Toplicah na šoli dan šole, ki ga vsako leto praz- nujejo ob dnevu smrti pes- nika Antona Aškerca, po ka- terem nosi šola svoje ime. Na slovesnosti, ki so jo v celoti pripravili učenci sami, so podelili najprej nagrade »Antona Aškerca«, ki jih vsa- ko leto podelijo osmošolcem, ki so bili vseh osem let od- Idčnjaki. Letos jih je bilo tri- krat več kot lani in sicer: Niko štrakelj, Marjeta Po- žin, Ivica Primon, Breda Tramšek, Irena Demovšek in Darja Perše. Svet šole se je posebej za- hvalil za zvestobo in vestno pedagoško delo trem pros- vetnim delavkam, ki so ob trideseti obletnici osvobodit- ve praznovale tu 30 let dela na šoli in sicer: Joža Lipov- škova. Stana Paradižnikova in Zdenka Stopniškova. Cela četica učencgv je do- bila priznanja za izvenšolske dejavnosti. Za uspehe v športnem društvu: Srečko Žagar, Darja Perše, Robi Me- jač in Miran Horjak. Nada- lje so dobili priznanja (s knjižno nagrado) še: Elica Aškerc (literarni krožek), Marjeta Požin (aktiv ZSMS), Majda Žagar (ZSMS), Alen- ka Markovič (literarni kro- žek), Damjana Jurkošek (krožek domačih umetnosti) in Rudi Lubej (vrtnarski krožek). Slovesnosti dneva šole se je poleg dmgih gostov ude- ležila tudi delegacija pobra- timske osemletke iz Trste- nika. V soboto dopoldne so na domu pesnika Antona Ašker- ca podelili Aškerčeve bralne značke učencem vseh treh šolskih okolišev v občini, se- veda tistim, ki so si brona- ste, srebrne in zlate značke zasltižili. -ec. ZK o repertoarju SLG Celje Ko govorimo o repertoar- ju neke gledališke hiše, mo- ramo vedeti, da je izbor del, ki nam ga ponuja, samo del njene (celotne dejamosti in da na njegovo končno obli- kovno podobo vpliva več de- javnikov. Zato ne smemo in ne moremo ocenjevati reper- toarne zasnove nekega gleda- lišča, ne da bi poznali de- javnikov, ki so sooblikovali njegovo vsebino. Na torkovi seji komisije za idejnopolitična vprašanja kulture, znanosti in izobraže- vanja, M deluje pri medob- činskem svetu ZKS, so čla- ni med drugim ocenili tudi ponujen repertoar Slovenske- ga ljudskega gledališča v Ce- lju, ki bo na programu pri- hodnjo gledališko sezono, široko so razpravljali o te- meljnih zasnovah, ki so izo- blikovale repertoar iri ki se kažejo predvsem' v aktualno- sti in komedijske zna- čaju gledaliških del. Pouda- rili so tudi vlogo, ki bi jo moralo odigrati gledališče pri vzgoji in oblikovanju mladih gledalcev ter podprli prizadevanja delavcev celj- skega gledališča, da na tem področju že v prihodnjem letu storijo veliko več kot doslej. Ocenili so tudi raz- mere, v katerih dela kolektiv Slovenskega ljudskega gleda- lišča ter se dotaknili kadrov- skih, finančnih in drugih problemov, ki prav gotovo vplivajo na celotno delo gle- dališča in ki so delno . vpli- vali na končno podobo ptonu- jenega repertoarja. Člani ko- misije so v celoti podprli prizadevanja celjskega gleda- lišča pri njegovem odpiranju v širši družbeni prostor. Ven- dar pa so menili, da mora gledališče posvetiti večjo po- zornost odmevnosti posamez- nih gledaliških predstav in zagotoviti večji vpliv gledal- cev pri snovanju in obliko- vanju repertoarne politike. D. S. podelitev aškerčevih bralnih značk v soboto je bila na Aškerčevem domu na Senože- tih pri Rimskih Toplicah podelitev Aškerčevih bralnih značk in priznanj za vse mlade bralce iz osnovnih šol občine Laško. Prisotni so bili vsi nagrajenci iz osnovne šole Rimske Toplice in njenih podružnic, medtem ko so bih Iz osnowiih šol Radeče in Laško priisotni le predstavniki posameznih razredov in nji- hovi mentorji. Pred podelitvijo značk in priznanj je vsem mladim bralcem spregovorila tov. slavtistka iz osnovne šole Radeče, učenci osnovnih šol pa so izve- tabili«aondon 1975. S. II 6»48. Todorovlt J.: Praistori^ka Karaburma. Beogr;«! 1972. S. 11 6954/3. Žalec Režiserjev pa ni! v občinski svet Zveze kul- tumoprt^vetnih organizacij 2alec je trenutno vključenih šest delavskih prosvetnih dr-oštev in trinajst prosvet- nih društev. Odkar so usta- novili društvo še na Gomil- skem, ima tako vsaka kra- jcema skupnost v žalski ob- čini svoje prosvetno društvo. Delo se odvija v sekcijah. Dramska dejavnost redno poteka v Preboldu, na Pol- zeh, CSofcovljah in v Andražu. Poleg teh pa občasno dela- jo tudi dramske sekcije v Grižah, Petrovčah, .Šempetru, Taboru, Vinski gori, na Vran- skem in na Gomilskem. V minuli sezoni so tako upri- zorili 12 premier, 18 repriz in 12 gostovanj. Samo v le- tošnji sezoni so amaterske g-ledališke skupine v žalski občini že odigrale pet pre- mier, dve dramski družini pa sta nastopaU na medobčinski dramski reviji na Polzeli. Pomanjkanje sposobnih re- žiserjev, je poleg neprimer- nih dvoran, v katerih so naj- večkrat tudi sušilnice hme- lja, glavni problem pri delu teh skupin. Prav tu lahko verjetno iščemo glavne vzro- ke za upadanje dramske de- javnosti. Občinski svet se iz leta v leto trudi, da bi dru- štva poslala režiserje na po- sebne tečaje, seminarje, ven- dar odmeva m. V občini bi rabih režiserja, ki bi poma- gal vsem društvom, še prav posebne pomoči pa bi bila potrebna društva, ki režiser- jev sploh nimajo. Lutkarska sekcija pri pro- svetnem društvu v Gotovljah je v minuli sezoni uprizorila dve deli, aktivna pa je bila tudi skupina v vzgojno var- stveni ustanovi v Žalcu. Le- tos so sekcijo za lutkarstvo ustanovili tudi člani osnovne organizacije Zveze socialistič- ne mladine v Preboldu. Čla- ni te organizacije se tudi si- cer pridno udejstvujejo na kulturno prosvetnem področ- ju. Sodelujejo na raznih kul- turnih prireditvah, izdajajo pa tudi svoje glasilo, v ka- terem mladi objavljajo lite- rarna dela. Izredno uspešno je delova- nje na področju vokalne glas- be. Vsakoletne revije odras- lih pevskih zborov dajejo re- alno podobo stanja in raz- voja te dejavnosti. Leta 1970 je na reviji nastopilo sedem zborov, na letošnji pa že ka^ šestnajst. V tem času so zbo- ri napredovali tudi v kvaU- teti. Skoraj vsako društvo ima svoj pevski zbor, na Polzeh in v Žalcu pa trenutno delu- jeta kar dva. Brez zbora so samo še v Šempetru, Vinski gori, Galiciji, Veliki Pirešici in na Ponikvi. V bodoče bo- do društva morala vključe- vati še več novih, zlasti mla- dih pevcev, morala pa bodo skrbeti tudi za boljšo kvali- teto petja. V letošnji sezoni so zbori poleg drugih pripra- vili vrsto borbenih pesmi, s katerimi so že in še bodo sodelovali na domačih in ob- činskih proslavah 30-letnice osvoboditve, na praznovanju občinskega praznika in na 40-letnici zleta Svobod v Ce- lju. Moška zbora iz Prebolda in Polzele sta priredila vsak svoj koncert, dva zbora sta se lani in se bosta tudi letos udeležila pevskega tabora v Stični, moški zbor iz Tabora pa redno sodeluje z zamej- skim društvom Slovenec iz BoTšta pri Trstu, kamor gre gostovat tudi 1. junija letos. Mnogo slabše je stanje v osnovnih šolah. V osmih po- polnih šolah delata letots dva triglasna mladinska zbora, dva dvoglasna in dva eno- glasna. Za tako stanje je kri- vo pomanjkanje strokovnega kadra, ki zapušča žalsko ob- čino, ker na šolah njihovo delo ni pravilno tretirano in finančno stimulirano. Na področju instrumental- ne glasbe delujejo v občini tri godbe na pihala, mladin- ski tamburaški orkester na osnovni šoli v Grižah in se- dem (!?) narodno zabavnih ansamblov, ki so vključeni v društva Svoboda. Folklora vključuje v svoje vrste izključno mlade ljudi. Folklorna sekcija deluje pri Svobodi Šempeter že okrog deset let. Skupina ima svo- jega domačega učitelja, ki je preko udeležb na seminar- jih dobil potrebne kvahfika- cije. Poleg skupine iz Šempe- tra je treba omeniti še delo folklornih skupin na osnov- nih šolah v Žalcu in na Vranskem. Kljub temu, da nekatera društva še tarejo finančni in prostorski problemi, bo fi- nančna sredstva za reševanje teh problemov zagotovila kulturna skupnost. JANEZ VmBNIK komentar Obnoviti Svobode v minuli številki našega časnika je Konrad Sodin iz Slovenskih Konjic izrekel zanimivo in razmisleka vredno misel o tem, da bi bilo treba ponovno ustano- viti društva »Svobode« in jim omogočiti nadaljevanje tradicij predvojnih »Svobod« kot delavskih kulturno- umetniških društev. Kdor je na strani posvečeni zletu Svobod zašle dil anketo med starimi svobodaši, je lahko na prste ene roke preštel, koliko društev Svobod je na našem celjskem območju, bilo pa jih ja pred desetletjem vsaj enkrat več. Res je, da »Svobode« ne morejo da nes biti nadaljevalke prav vseh aktivnosti predvojnih •>Svohod«, ker bi sicer ta društva morala prevzeti na- loge Delavskih urdverz, ponekod pu tudi športnih dru^icv itd. Toda dejstvo, da imajo »Svobode« danes MVio se v Celju, žalski, velenjski in konjiški občini, v drugih delavskih središčih pa različna, med sebo) nepovezana društva, sekcije in skupine, govori v prid ponovnemu oživljanju »Svobod«. V nekaterih delavskih središčih je kuUurnoumet- niška dejavnost razbita m vrsto samostojnih društev, ki So si med seboj v nekakšnem konkurenčnem odno- su, vsaj kar zadeva delitve kulturnega dinarja. Tam kjer že leta taka društva in sekcije po nekakšni iner- ciji dobivajo sredstva za svojo dejavnost, tam navadno tudi ni družbene klime za ustanavljanje novih kultur- nournetniških skupin, ker le te pomenijo nove »pot- rošnike« kulturnega dinarja. Tako nastaja nekakšen monopol,-če temu lahko tako rečemo ob dejstvu, da )e kulturno življenje, predvsem aktivna udeležba de- lovnih ljudi v njih, močno nazadovala od predvojnih in prvih povojnih let. Bi ponovno organizirane in iz raznih društev in sekcij integrirane »Svobode« bile korak naprej, bi spremenile te odnose? Najbrž bi, kajti v večjih druš- tvih, ki združujejo pevske zbore, gledališke, likovne, instrumentalne in druge skupine, so člani bolj poveea- ni, uspehov ih dosežkov se veselijo vsi ker vsi čutijo svoj delež pri ustanavljanju nekega kvalitetnega dosež- ka in vsi so ne glede na aktivno sodelovanje, deležni jav- nega priznanja, ugleda. Nadalje je v večji koncentraci ji strokovnega kadra in sredstev moč bolje izkoristiti razpoložljive zmogljivosti^ naposled v okviru močnej- šega društva tudi lahko, če so zato ustvarjeni pogoji 171 razlogi, nameslijo tiidi poklicne sodelavce — .Hro- kovnjake. Končno je tudi porazdelitev kulturnega dinarja v Večjem, vsestransko usmerjenem društvu bolj pribli- žana načelu porazdelitve po dejanskih zaslugah, ker dialog o )ina.nciranju ne poteka samo na ravni SIS — društvo, marveč se znotraj takega združenega organiz- ma pojavi element kritičnejše ocene in stimulativne j- šega razporejanja sredstev. Precej bi bilo treba razmisliti tudi o praksi zadnjih let, ko si društva (tudi v telesni kulturi) iščejo ne- posredne mecene, delovne organizacije, ki dajejo druš- tvom ime in seveda tudi sredstva. Ce na vseh družbenih področjih dajemo združeva- nju in povezovanju tolikšno pozornost, čemu bi je ne na področju kulture, zlasti na področju množičnej- še kulturne in umetniške dejavnosti. In če se izkaže, da je takšna pobuda vredna pozor- nosti in uresničevanja, zakaj bi pri iskanju skupnega imena pri združevanju v močnejša društva ne upo- rabljali s tradicijo in zaslugami ovenčane — Svobode. j. KRAŠOVEC Šentjur: v Glasbena šola Nižja glasbena šola, ki je doslej delala v okviru osnov- ne šole, je imela s svojimi gojenci uspelo zaključno pri- reditev, na kateri je prikazala uspehe celoletnega dela. Nastopali so posamezniki pri klavirju, harmoniki, klari- netu, trobenti in kitari. Zelo številčen Je bil harmonikar- .ski zbor in zbor pripravnikov z blok flavtami. Nastopila sta tudi dva i>etčlanska narodna ansambla in otr<^ki pev- ski zbor. Uprava šole se 2!daj ukvarja z zadnjimi pripravami na osamosvojitev, ki bo stekla na začetku novega šolskega leta, torej septembra, Z novim šolskim letom bo šola imela oddelke za klavir, violino, harmoniko, kitaro, pi- hala, trobila in solo petje. Po vsej verjetnosti se bo pove- čalo tudi število gojencev. Vse kaže, da jih bo več kot sto. Prav v tem tednu je v teku vpis za vse oddelke. Materialni pogoji šole so urejeni, saj razpolaga z lepo stavbo, v kateri je bil prej otroški vrtec in ima v njej štiri učihiice. Tudi inveutar, posebno glasbeni, je prilično urejen. E. REČNIK št. 24 — 19.1unlj 1975 NOVI TEDNIK — stran 9 TABOR SODELOVANJE Z BORŠTOM 2e nekaj let obstoja prija- teljsko sodelovanje med pro- svetnim društvom Ivan Can- kar iz Tabora v Savinjski do- lini oziroma pevskim zborom tega društva in prosvetnim društvom Slovenc iz Boršta pri Trstu. Bilo je že nekaj izmenjav pevskih nastopov, obiskov, z vsako tako mani- festacijo pa se je prijatelj- stvo še bolj poglobilo. Lansko leto so bih predstavniki Bor- šta na občinskem prazniku v Žalcu, ki je bil v Taboru, kjer so sodelovali tudi s kul- turnim programom. Letos so povabili predstavnike Tabora, da pridejo v Boršt na njihov V. praznik vina. Tokrat se je taborskim pev- cem pridružilo še nekaj dru- gili amaterskih skupin, med njimi folklorna skupina iz Šempetra v Savinjski dolini ter godba na pihala iz Liboj, ter predstavniki družbenopo- litičnih .organizacij ter kul- turniki žalske občine. Boršt je sprejel prijatelje iz matič- ne domovine prisrčno in z dobrodošlicami. Požrtvovalna tajnica domačega prosvet- nega društva Milka 2er- jal je imela nemalo dela, da je vse potekalo po načrtu. Prva pot je vodila proslavi 30-letnice zmage nad fašiz- mom. Bila je ob veličastnem spomeniku padlim za svobo- do v Dolini, kjer je sedež občine in kjer je slovenski duh še zelo močan. Ob od- kritju spomenika je govoril župan dolinske občine Dušan Lavriha, zaveden Slovenec. Vsi govorniki so poudarjali pomen neomajne zvestobe svojemu narodu, jeziku in idejam, za katere so padale žrtve fašizma. Tako iskreno in tako prepričevalno so zna. li govoriti le tisti, ki so dol- ga leta prenašali suženjski ja- rem. Popoldanski program se je odvijal v Borštu, ki leži v hribovitem predelu nad Do- lino. V Borštu goje vinsko trto, od tod tudi praznik'vi- na, sicer pa, je kraška zem- lja povsod skopa. Libojska godba je igrala, da Je odme- valo daleč naokrog. Program so izvedh Zalčani, pevci iz Tabora, plesalci in godbeni- ki. Taborski pevci, ki imajo na svojih telovnikih nekaj hmelj skih simbolov so Boršt- jaiiom podarili pravega limelj&kega mačka, kakršnega so Savinjčanl vse do uvedbe žičnic uporabljali za rušenje hmelj evk. Mačku so dodali še nekaj pristnega laškega pi- va, ki Je tudi proizvod sa- vinjskega hmelja. Libojski godbeniki so pri- nesli s seboj lepe vaze, pri- ložili pa so še nekaj partitur njihovih skladb. Kulturna skupnost Žalec je Slovencem v Borštu namenila zbirko le- pih slovenskih knjig, ki so se jih zlasti razveselili tisti, ki snujejo slovensko knjižni- co. Zvrstila se Je vrsta po- zdravnih govorov, na odru pa sta se srečala tudi oba župana: Dušan Lavriha iz Do- line pri Trstu in Vlado Go- rišek, predsednik skupščine občine Žalec. Po programu so Labojčani še neutrudno igrali, za ples pa je poskrbel tudi domači an- sambel. Tik pred odhodom so se domenili, da se znova snide- jo julija v Andražu, ko bo občinski praznik občine Ža- lec. Prijateljske vezi s Slo- venci v svobodni domovini dajejo njihovi nadaljnji bor- bi za enakopravnost sloven- skega jezika v zamejstvu svo- jevrstna opozorila. Ob njih znova začutimo kako velika stvar je svoboda. S takimi in podobnimi mislimi smo se poslovili od naših rojakov in rekli: Na svidenje v juliju pri nas v Savinjski dolini! ROZIKA KOBALE DOGODKI laško: na šmohorju je pokalo v nedeljo je bilo na strelišču pri lovski koči na šmohorju veliko lovsko strelsko tekmovanje za me- morial Cirila Vezjaka in v počastitev 30. obetnice osvoboditve ter občinskega praznika. Tekmovanja se. je udeležilo štirideset ekip. Lovsko društvo Rečica pri Laškem je uspešno pripravilo tri tekmovalne di scipUne. Udeleženci so se pomerih v streljanju na ginaste golobe, bežečega prašiča in na tarčo srnjaka, zasedli lovci iz Laškega, tretji pa so bili strelci iz Zmagali so predstavniki Cigonce, drugo mesto so zasedli borci iz Laškega, tretji pa so bili strelci iz Konjic. Po končanem tekmovalnem delu so se tekmovalci in gledalci še dolgo zabavali ob dobri kapljici, lov- skih speciaitetah in domači glasbi. V. S. šoštanj: kresarski trim TVD Partizan je v nedeljo, 15. t. m. priredil TRIM kolesarjenje v okolico Šoštanja s startom ob 9. uri izpred doma Partizana. Proga je pnotekala skozi Šo- štanj do Penka, nato je zavila skozi Metleče proti Ravnam, od koder so se vračali po krožni poti nazaj proti Šoštanju do doma Partizana, kjer je bil cilj. Vsi udeleženci so prišli na cilj do 12 . ure, za udeležbo pa so prejeli TRIM značko s priznanjem, nalepko in čaj. Ob progi je bila organizirana tudi prva pomoč in popravljalnica koles. V. K. žalec: najlepše je pri nas Tekmovanje z naslovom »Najlepše je pri nas« se bliža koncu. Cez nekaj dni bo posebna komisija Ob- činske konference Zveze socialistične mladine Iz Žal- ca ocenila najboljše urejeno okolico ter podelila nagrade, jv kozje Marl.jivi ribiči v Kozjem so si zgradili na jezeru takle bivak Vojaški golaž najboljši Kuharji celjskega gamizona so za nastopajoče pri- pravili imeniten golaž. Takšen, kot ga ne dobiš v nobenem celjskem gostišču. Ne samo po količini me- sa, ampak predvsem glede okusa. Zato je bilo razum- ljivo, da je bilo »povpraševanje« po listkih za golaž izredno. Nobena pečenka, ražnjiči, čevapčiči, ne, sa- mo golaž! Tistim, ki so vpraševali, kaj za vraga je v tem golažu, naj izdamo skrivnost. Kuharji so izto- čili v kotle kar sedemnajst litrov cvička. Odbor za medsebojna razmerja pri TOZD za ptt promet Celje objavlja prosta delovna mesta PISMONOŠ pri ptt enotah: Celje, Žalec, Pristava pri Mestinju Poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega raz- merja morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: dokončana osemletka, odslužen vojaški rok, oprav- ljen izpit za vožnjo z mopedom. Izjemoma se lahko prijavijo tudi kandidati, Id ima- jo manj kot osemletko, vendar ne manj kot šest razredov osnovne šole in da izpolnjujejo ostale pogoje. Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 10 dneh po objavi na naslov: Odbor za medsebojno razmer- je pri TOZD za ptt promet Celje. rogaška slatina! V VAS JE SOCIALISTIČNA BODOČNOST Rogaška Slatina je do- bila svoje delavsko kultur- no prosvetno društvo ta- koj p>o začetku obratova- nja steklarne in to febru- arja 1927. leta. Poleg te- ga so steklarji ustanovili tudi svoj sindikat. In ne samo to. Dobili so tudi svojo partijsko celico in tako formirali novo revo- lucionarno središče v tem delu Slovenije. Par- tijska celica v Rogaški Slatini je bila tudi prva v takratnem šmarskem okraju. Se istega leta, 1927., se je vključil v par ti j o poznejši veliki revo- lucionar in heroj narod- noosvobodilnega boja, Bo- ris Kidrič. Tako se is Boris Kidrič vključil v revolucionarno komuni- stično gibanje že s F>et- najstimi leti in to med rogaškimi steklarji. Delavska kultura se je v Rogaški Slatini krepila in razvijala. Svoboda je imela dramsko skupino, pevski zbor, ki je med drugim nastopil na pro svetnem večeru v spomin Ivanu Cankarju v ljub- ljanski delavski zbornici 13. januarja 19,34. leta. Na slednji dan pa je ob de- setih dopoldne zbor zapel še na ljubljanskem radiu, Kritik je za to prUožnosl zapisal: dinamično podaja- nje pesmi je presenečalo vse. Tako so peh steklar- ji-proletarci iz Rogaške Slatine. Na zletu Svobod pred štiridesetimi leti v Celju je imela Rogaška Slatina številno zastopstvo. Na zlet so prišle tudi žene, otroci... To je bila za tiste čase veličastna mani- festacija. Delavski razred je dokazal, da je sposoben biti bitko za svoje pravi- ce. Celje je doživelo svoje zmagoslavje. V povorki in na zboru na Glaziji je bilo v^ čas slišati vzklike: ži- vela Komunistična partija, zahteve po delavčevih pra- vicah in podobno. Po zletu v Celju je bila Svoboda razpuščena. Dik- tatorski režim se je bal revolucionarnega delavske- ga razreda. Zdaj je vse tisto, kar smo na celjskem zletu pred štiridesetimi leti za- htevali, naša resničnost. In resnica je »^to, kar Je zapisal rogaški rojak ln revolucionar, Boris Ki- drič: v vas, delavci, v va- šem zvestem delu Je na- ša socialistična bodočnost. BENO JUGOVAR POLZELA TELOVADBA IN KULTURA Društvo TVD Partizan na Polzeli se šteje med najbolj aktivne v tem kraju. Njego- va dejavnost se je še pose- bej razmahnila v zadnjem letu p>o kar nekaj letnem premoru. Nov odbor, ki je land prevzel svojo dolžnost je delo vzel resno in prvi rezul- tati so se kmalu pokazali. Gotovo ima pri tem veliko zaslug predsednik društva Mišo Marolt. Glede na to, da je društvo letos prevzelo organizacijo kulturnega tedna kar doslej ni bila navada smo predsednika Miša Marol- ta naprosili naj nam pove kaj o delu društva, in o pri- pravah na kulturni teden. Ta- kole je povedal; »Kdor pozna razmere v društvu vsaj nekaj let na- zaj, bo priznal, da smo do- segli lepe uspehe. To ni sa- mohvala, temveč dejstva. V hašo dejavnost smo namreč vključili veliko število kra- janov od najmlajših ciciba- itov pa do starejših mož in Žena, ki se želijo organizira- jo ln pod vodstvom nekoli- ko sprostiti in razvedriti, že ta množičnost potrjuje da smo na pravi poti. Posebno odgovornost pa tudi zadovo- ljstvo nam nalaga dejstvo, da nam starši svoje otroke zaupajo in radi bi imeli, da vedo, da se zanje trudimo, da jih skušamo kar največ naučiti. Seveda se zaenkrat še ne moremo pohvaliti z ne vem kakšnimi dosežki. Mi- slun, pa da se bo iz mno- žičnosti po rednih vajah iz- luščila tudi kvaliteta, tako da bomo lahko Polzelo za- stopali tudi kot dobri šport- niki. O kulturnem tednu pa to- le. Že ob lanskem praznova- nju se nam je utrnila zami- sel, da bi morda lahko letos prevzeli organizacijo mi. Lar ni je bilo organizator Pro- svetno društvo medtem, ko smo mi sodelovali. V tej na- ši želji so nas ostale orga- nizacije na Polzeli podprle in obljubile pomoč. Prazno- vanje, ki se bo začelo 22. 6. bo potekalo takole: v necto- Mišo Marolt Ijo 22. 6. bo otvoritev javne razsvetljave na Polzeli in za- četek akcije »Kolesari«, v po- nedeljek 23. 6. bo odbojkar- ski turnir TN Polzela, Garan- ta in TVD Partizana Polzela, naslednji dan bo šahovsko tekmovanje, 25. 6. turnir v malem nogometu, v četrtek odprto prvenstvo v namiz- nem tenisu, v petek košar- karski turnir, v soboto raz- stava cvetja in slik, ki ju pripravlja hortikultumo dru- štvo. V nedeljo, 29. 6. bo za- ključni dan. Za ta dan smo pripravili telovadno akademi- jo, na kateri bodo sodelova- le vse naše telovadne skupi- ne. Menimo, da so prireditve skozi ves teden razporejene tako, da bo lahko vsak kra- jan našel kaj zase. Posebnost bodo gotovo tudi naši nedelj- ski gc^tje in sicer telovadci iz Ljubljane ter folklorna skupina iz Šempetra. Naša želja je, da bi kulturni te- den kar najbolj uspel, da bi si program ogledalo kar naj- več ljudi. To bi bilo tudi največje priznanje nam in vsem tistim, ki nam res pri- zadevno pomagajo.« T. TAVČAR 10. stran — NOVI TEDNIK St.24 — 19. junij 1975 Minulo nedeljo je občin- ska zveza telesnokulturnih organizacij organizirala novo TRIM akcijo. Po po- hodu na Kopitnik, ki Je bil pred tedni, je bila v nedeljo akcija kolesarje- nja. Na progi od Laškega čez Modric v Rimske Top- lice in čez Ogeče nazaj v Laško se je zvrstilo okoli 260 do 300 občanov, pred- vsem mladine. Za občane iz Rimskih Toplic je bil start pri Stari pošti. Na posnetku: na startu v Laš- kem. (Foto: J. KR.) MIIAN (Letina Tri mesece pred dopol- nitvijo 83 let je smrt pre- sekala nit življenja Milanu Četini iz Celja. Omahnila je roka delavca-tiskarja, ki od mladih ' nog v omamnem svetu tiskar- skih črk in barve tudi sam spretno sukal pero. Že pred vojno je bil marljiv sotrudnik nekate- rih časnikov. Bil je ves čas svojega življenja Ce- ljan, nedaleč od svojega dragega mesta je bil tudi rojen — v Galiciji. Po končani šoli in učni do- bi je Milan četina delal v različnih celjskih tiskar- nah in je med prebira- njem tisočev rokopisov različnih avtorjev zelo kmalu ločeval zrno od plevela, resnico od laži, zato je bil vselej na stra- ni svojih, to pa so bili ti- skarski delavci, grafičarji, ki so od nekdaj veljali za najbolj razgledane delavce tedanjega časa. Kot mnogi napredni fant- je in možje se je ob zlo- mu Avstrije pridružil Ma- istrovim borcem. Svojo naprednost je neprestano dokazoval s skromnim, a vestnim ter nspretrganim delom kot terenski akti- vist OF, SZDL in dokler je bil zaposlen, v sindi. katih. V- Celju si je Milan Ce- tina ustvaril dom, tu je vzgojil svoje tri sinove, tu je tudi po vojni sukal pero, predvsem o Celju, Celjanih in za Celje. Ni bil človek dolgih trakta- tov, zvenečih metafor. Pi- sal je o vsakdanjih, za množico ljudi toliko po- membnih zadevah. Zelo je bil prizadeven pri pisa- nju tistih sestavkov, ob katerih je rasla pri bral- cih zavest o tem, kako pomembno je, če je Ce- lje lepo, čisto, če vsak nekaj stori zato, da bi bilo še bolj. Bil je reden sodelavec našega časnika, radijske postaje, nekate- rih osrednjih listov, dol- go let pa tudi urednik »Lepega mesta«, časnika turističnega in olepševal- nega društva. In še pred leti smo ga srečevali v hribih, na ko- lesu, na sprehodih in ob Savinji. Zadnja leta pa ga je bolezen priklenila v dom in na vrt, zato je tu. di vse redkeje prijel za pero. V naših vrstah mu bo spomin trajen, tako tudi v srcih številnih Celjanov, kajti znancev in prijate- ljev je imel, človek ka- kršen je bil, dovolj. J. KRAŠOVEC KONJICE KAJ PA „ČRNE" HIŠE Na zadnji seji izvršnega sveta občinske skupščine v Slovenskih Konjicah so čla- ni razpravljali tudi o poro- čilu občinske urbanistične in- špekcije, katere poglavitno delo je bilo v obdobju pre- teklega leta Izmerjeno na preprečevanje r^dovoljenih gradenj stanovanjskih hiš. Iz pridobljene dokumentaci- je inšpekcijskih ogledov je razvidno, da doldčila zakona o urbanističnem planiranju kršijo predvsem individualni graditelji, medtem ko orga- nizacije združenega dela gra- dijo nove objkete šele po- tem, ko dobijo ustrezna d- voljenja. Nedovoljene gradnje so v konjiški občini locirane pred- vsem na območjih in prede- lih, ki jih ne zajemajo urba- nistični načrti in redi, to pa je na podeželju in, na hribo- vitih predelih. Žarišče nedo- voljenih gradenj v občini pa je Bezina. V letu 1973 je bilo v ob- čini 23 »črnogradenj«, od te- ga je bilo kaznovanih 14 kršiteljev. Lani se je število nedovoljenih gradenj znatno zmanjšalo, to pa v glavnem zaradi zaostrene sankcijske politike inšpekcijske službe. Le tri občani so lani gra- dili brez ustreznega dovolje- nja urbanistične inšpekcije, od teh pa sta bila dva tudi kaznovana. Člani konjiškega izvršnega sveta so razpravljali o poro- čilu urbanistične inšpekcijske službe in se dogovorili, da se mora služba tudi vnaprej zavzemati za to, da bi po- polnoma odpravila gradnjo stanovanjskih hiš »na črno«, predvsem pa so poudarili, da mora urbanistična inšpekci- ja že v kali zatreti vsak po- skus nedovoljene gradnje. Kajti le tako se bo izogni- la popustljivosti in kompro- misarstvu s čmograditelji. D.S. GORENJE NA POHORJU PIONIRJI DELAJO Ko smo pred tedni v ob liki letečega uredništva obi skali pohorsko vasico Gore nje, nas je med krajevnimi veljaki pričakal tudi mali pionirček Ivan Podkrajšek In ob koncu, ko smo se zme nili že vse okrog problemov ki tarejo ta kraj, je Ivan ponosno prebral še poročilo o delu pionirskega odreda »Majde šile« na osnovni šo- li v Gorenju. Takole je bral: »29. septembra smo imeli osrednjo odredno pionirsko konferenco, kjer smo izvoli- li nov odbor in sestavili pro- gram dela. 1. novembra smo okrasili grobove padlih par- tizanov in imeli na pokopa- lišču žalno komemoracijo. 29. novembra smo sprejeli cicibane v pionirsko organi- zacijo, pa tudi pogostili smo jih. Za novo leto nas je ob- iskal dedek Mraz iz Cometa. Zraven je imel tudi sprem- stvo. Za darila so prispevala podjetja Kovaška industrija, Ck)met, Gozdno gospodarstvo in Konus iz Slovenskih Ko- njic. Za kulturni praznik 8. februar smo pripravili prosla- vo. Imeli smo ptistno maške- rado, kjer so bile nagrajene vse maske. Za dan žena smo čestitali tovarišicam in ma- micam ter obiskali najstarej- šo mamo na Gorenju, ji naš- li šopek in darilo. Imeli smo odredno strelsko tekmovanje in občinsko strelsko tekmo- vanje, kjer so naše pionirke zasedle prvo mesto. Sodelo- vali smo v kurirčkovi pošti. Poslali smo tudi čestitko to- varišu Titu za njegov 83. roj- stni dan. UrediM smo okoli- co šole, sodelovali v Veseli šoli in izdali glasilo Koraki. Ob zaključku šolskega leta bomo pripravili praslavo in odredno razstavo. Na šoli delujejo naslednji krožki: pravljični, ročnodelski, likov- ni in strelski. Vsi krožki pridno delajo, čeprav nas je malo, se vsi trudimo, da bi dosegli čimboljše rezultate.« Ni kaj reči, res so pridni pionirji iz Gorenja! D.S. Eden od štirinajstih vlakov v soboto ,.. TEKMOVANJA IN VAJE 50 OBVEZNE Občinska gasilska zveza Ža- lec pripravlja vsako leto ga- silska tekmovanja za člane, mladince in pionirje. Letos je bilo tekmovanje v Pre- boldu. Na vprašanje kaj jim ta vsakoletna tekmovanja" po- menijo so odgovorili: STANKO KOVCE, PGD Oj- striška vas: »Takšna tekmo- vanja so lepa priložnost, da preizkusimo svoje znanje in svoje moči. So pa tudi vzpodbuda za redne vaje, ki so tokrat, ko g^e zares neobhodno potrebne.« DROGO NATEK, PGD Gro- blje: »S tekmovanji nam je dana največja vzpodbuda za vaje, saj bi bilo ob požarih kaj klavrno, če bi se takrat še morali učiti. Takrat, ko zadoni klic na pomoč je tre- ba biti že pripravljen.« MAJDA KRICEJ, Polzela, tovarna nogavic Polzela: »Ima- mo dve četi — moško in žen- sko. Me smo se doslej kar dobro uveljavile, dosegamo lepa mesta na tekmovanjih. To nam uspe z redno vajo. Tekmujemo rade, ker ima- mo veselje, in ker nam to koristi.« ANTON FARCNIK, povelj- nik občinske gasilske zveze Žalec, višji častnik: »Tekmo- vanja piipravljamo zaradi iz- popolnjevanja posameznih ga- silskih čet. Tekmujejo člani, mladinci in pionirji, ženske m moški. Vsaka tekmovalna skupina nastopa v praktičnih m šolsikih vajah, šolske vaje so namenjene predvsem no- vincem, da se seznanjajo z osnovami gašenja. S stalnimi vajami in izpopolnjevanjem pa si bogatijo znanje in iz- kušnje.« JOŽICA GOROPEVŠEK, IGD TT Prebold: »Ob takih tekmovanjih se gasilci lahko pomerimo v svojem znanju in spretnostih. Všeč nam je, če vidimo gasilce iz drugih čet, da se lahko primerjamo in učimo.« Iz vseh odgovorov je raz- vidno, da so tekmovanja dob- rodošla in nujna, da so res- nična vzpodbuda za redne vaje. Iz navdušenosti, ki so jo tekmovalci pokazali pa čutimo, da občani žalske ob- čine lahko mirno spijo, saj jih varujejo izurjeni in od- ločni gasilci. T. TAVČAR MLADINSKI KLUB: KVIZ Danes zvečer prireja mladinski klub v Celju v Na- rodnem domu zabavno glasbeno prireditev s kviz tekmo- vanjem MLADI MLADIM. Kviz, ki se bo začel ob 19.00, spada v vrsto prireditev ob deseti obletnici mladinskega kluba. Nastopili bodo Hinko Haas, Mladcn Kenda s skupino, ansambel iLA, Matjaž Grobler, Zarja iz Trnovelj in dru- gi. Za tekmovalce v kviz tekmovan.ju so pripravljene lepe nagrade, prav tako pa tudi ja poslušalice. MST 5t. 24 — 19. junij 1975 NOVI TEDNIK — stran 11 modni salon velenje LETOS V ZNAMENJU DALJNE INDIJE Modni salon v Velenju je listi, ki je že dvakrat »ob- lekel našo državno reprezen- tanco v košarki. ILe-ti so (ne samo zaradi tega) osvo- jili lani drugo mesto na sve- tovnem prvenstvu, letos i>a prvo na evropskem v Beo- gradu. Modni salon je- tudi »oblekel« naše brigade, ki so in ki delajo na Kozjan- skem. Mlad kolektiv pa se je od- ločil tudi za drugo smer in želi iti z modo v korak. Mo- derno modo! Mlado! Saj je tudi kolektiv mlad! Nekaj je šport, ostalo pa ostale stvari; In tako, kot je bil lani v rfiodi njihov prebold- ski »blu džins« je letos in- dij-ska svila za različne iz- delke. Direktor Modnega salona Marjan Gaberšek je ob povedal: »Z Indijo navezujemo sti- ke glede poslovnega sodelo- vanja. Trenutno smo uspeli, upamo in želimo pa, da bi bilo tako tudi v prihodnje! Tako so pripravili v svoji novi trgovini v Velenju, ki se imenuje salon »M«, »Te- den Indije«, kjer poleg nji- hovih najrazličnejših izdelkov pr(xiajajo tudi njiho\-o bla- go oz. izdelke, ki so izdelar ni iz njihovega blaga. Ob tej priložnosti jih je obiskal tudi indijski veleposlanik v Jugoslaviji Parappil Naravana —Menon, katerega je naj- prej sprejel predsednik skup ščine Nestl Žgank, nato si je ogledal delovne prostore Modnega salona in prisost- voval otvoritvi »tedna Indije« v njihovem salonu (proda- jalni) »M«. V salonu »M -sta bila poleg indijskega gosta in direktorja Modnega salo- na tudi predstavnica skupšči- ne Velenje Hei-mina Klanč- nik in predsednik IS občine Velenje Franjo ing. KI jim. Veleposlanik se je zahva- lil za topel sprejem, bil hva- ležen, da je do tega prišlo v prijateljski Jugoslaviji in ob- ljubil, da bodo tudi sami v prihodnje še bolj kot doslej pomagali pri razvijanju med- sebojnih odnosov na vseh področjih. Zlasti gospodar- skih, ki so že zdaj rodili pomembne uspehe. ^ Tekst: TONE VRABL Foto: LOJZE OJSTERŠEK SLAVJE V DREŠINJI VASI IN V GRIŽAH v Drešinji vasi pri Petrovčah so minulo soboto in nedeljo praznovali 60-letnico tamkajšnjega gasilske- ga društva. Zanimivo je, da so prav vsi krajani člani gasilskega društva, kot mnogi zatrjujejo pa so zelo prizadevni tudi mladi. Gasilci skrbijo ne samo za svo- je delo, pač pa za celoten razvoj Drešinje vasi. Na nedeljski slovesnosti je govoril tudi predsednik Skup- ščine občine Žalec, Vlado Gorišek. Prijetno slavje gasilcev je bilo preteklo nedeljo tudi v Grižah, kjer so odprli nov gasilski dom. V Gri- žah je zbranim spregovoril predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec, Jože Jan. Foto: TONE TAVČAR POPOTNIK PRIDE ČEZ GORO Mrzlica je veličastna gora. Že od nekdaj govore, da v njej prebiva zmaj, ki se bo lepega dne strašan- sko raztogotil. Obod Mrzlice bo počil in Savinjsko dolino bo zalila voda. Rešila da se bosta samo dva Savinjčana: Janez in Micka, ki bosta klicala z gore v goro, oznanjala bosta novo življenje. Za zdaj, ko tega potopa še ni, pa zmaj toči solze, ki se združijo v ledeno mrzel potok Kolja. Pravijo, da je to najkvalitetnejša voda. Zato so jo speljali tudi v savinjsko metropolo. Mrzlica, 1-.119 metrov visoka vzpetina, znana iz NOB. Tukaj so terenci tolkli hude bitke. Prostrano lesovje je dajalo mnogim partizanom varno zavetje. Spodaj, tam, kjer potok Kolja najčisteje žubori, prav na tistem mestu, stoji Likovičeva domačija, ki je da- la za. našo svobodo šest žrtev. Sedanji gospodar Štefan je romal iz taborišč'a v taborišče in vedno dobro raz- položen pove: še dobro, da sem jim ušel, sicer ne vem, kako bi bilo s tem našim Likovičevem grabnom. O, trdni smo pa. Dobra volja nas drži pokonci. Z ženo imava dve deklici. Mislim, da ne bo kaj hudega na tem svetu in da bomo vsi skupaj v miru preživeli to naše življenje ... Tako pravi Likovičev Štefan. Mežikne prikupni žen- ki in ix)potniku natoči kozarec rujne kapljice. Pa se zares sproščeno nasmeje: kolega, na zdravje! MARS SISZVNSKI Te dni mineva 22 let, odkar je in Travmka do- spela vest, da je tam ne- nadoma umrl Maks Su- szynski, sodelavec in pri- jatelj narodnega heroja Slavka Slandra, velik pro- pagator socialističnih idej v tistih dneh, ko so si morale utreti pot tudi v kmečke predele Savinjske doline. Tako je odločil Slavko Slander. Zamisel je uspela. Vest iz Bosne je globo- ko pretresla njegove so- rodnike v Vrbju in prav tako njegove prijatelje v Gotovi jah, kjer je bilo središče Maksovega poli- tičnega in športnega udej- stvovanja v letih 1925 do 1941. Maks je bil tih, skro- men, preudaren in pravi- čen. Razvnel se je le ta- krat, kadar mu je kdo nasprotoval. Ni »znal za- tajiti sanj in hrepenenja, rojenega v trpljenju«, ka- kor je zapisal v knjigi »Darovanje« duševni vod- ja mladih gotoveljskih ko- munistov »Lenčkin Fran- ci«, ki je zaradi te knjige prišel med prvimi savinj- skimi komunisti že 1924. leta v zapor. O Maksu se malo sliši. Nič se o njem ne piše. To je in bi tudi danes prijalo njegovemu skrom- nemu značaju. V ospred- je je silil le takrat, kadar je bilo potrebno njegovo sodelovanje. Neugotovlji- vo bo ostalo, koliko noči je Maks žrtvoval za pro- pagando, štravsov senik ne more povedati, koliko- krat ga je ponoči zapustil, odhajajoč s Slavkom in Petrom po dolini. Njego- vo kolo in siv poltovor- njak z napisom »Bduerle i sin Karlovac« pa tudi ni- sta zapisovala prevoženih kilometrov nevarnih poti. Maks je čutil z delav- skim razredom že kot di- jak. Okolje, v katerem je potem živel, ga je doko- valo in dvajsetleten je po- stal član prve partijske celice v Savinjski dolini, v Gotovljah 1932. leta. Enainštirideset let mu je bilo, ko se je poslovil. Pred njim je bilo še živ- ljenje in sadu svojega bo- ja ni užil. Mi pa, ki smo ga poznali, živeli z njim, čutimo dolžnost, da se o njem vsaj nekaj ohrani za zgodovino. IVAN RAK, Gotovlje ZASTAVONOŠA Vojnik v prazničnih dneh. Telovadni nastop. Na robu ig.išča je z zastavo v rokah, vsekakor preveliko zanj, sta-1 droben fantič. »Pišem se Albin Kranjc. Imam sedem let in kon- čal sem malo šolo.« »In kaj si se naučil?« »Nekaj črk, pa tudi risati znam več in poanam dosti živali.« »Si domačin?« »Doma sem na Gorici. Od tam se bom tudi i avtobusom vozil v šolo.« »Si bil določen za zastavonošo?« »Ne. Kar slučajno so me našli in določili.« 12. stran — NOVI TEDNIK St.24 — 19. junij 1975 pisma TUDI TO SE ZGODI . ., 7. junija letos sem se peljala z lokalnim avto- busom, ki gre iz Celja v Štore ob 10.20, štev. avto- busa .549-07. 2e v mestu sem pri nakupu bila ob ves drobiž, tako da sem morala plačati vozovnico za avtobus s .50,06 dinar- skim bankovcem (5.000 starih). Na moje veliko ogorčenje in prav tako presgnečenje, mi je spre- vodnik vsul v roke za ves ostali denar sam drobiž, da mi je kar pobralo sa- po. Seveda na mojo in- tervencijo ni bilo nič, pač pa je vzel iz svoje torbe papirnati denar, ga pričel gladiti, nalagati na kup in pri tem svojem delu ško- doželjno gledal proti mo- jemu sedežu. Dragi bral- ci, mishm da je vsak ko- mentar odveč ob takšni prijaznosti! Bralka BREDA GODUNC, ŽELEZARNA ŠTORE VPD MORA PORAVNATI ŠKODO Na moj članek, objav Ijen v Novem tedniku, je odgovoril VPD, a se je izmaknil moji zahtevi, da bi bilo potrebno strožje nadzorstvo nad mladimi zlikovci in tudi ni odgo- voril moji zahtevi, da mo- ra VPD povrniti škodo, ki jo FK>vzroče njihovi »mladinci«, ki so tam v prevzgoji. Tudi drugi pre- bivalci Radeč so se mi pritožili, ker niso dobili povrnjene škode. Nam nič ne pomaga, če kakega ta- tu ah vlomilca samo kaz- nujejo z zaporno kaznijo, mi pa se moramo za de- narno povračilo škode pod nosom obrisati. Po našem kazenskem zakoniku je vsak obsoje- nec dolžan poravnati ško- do, ki jo je napravil. Za mladoletnega plačajo star- ši, ker so pa ti mladi zli- kovci po sklepu sodišča predani VPD v popolno oskrbo, mora seveda VPD povrniti škodo, ki so jo povzročili njegovi oskrbo- vanci. Toda VPD Radeče se požvižga na ta dolo- čila in enostavno ne po- vrne nobene škode, ki jo narede njegovi dolgoprst- neži. Napotijo te na civil- no tožbo in moraš tožiti starše, če pa teh ni, pa občino, da izterjaš denar. Jasno je, da se nihče ne tožari rad, posebno če gre za manjše vsote in se to da urediti na po- ravnalnem svetu. Prav ne- navadno pa je od naših sodišč, da sem bil klican kot priča na sodišče in sem tam navedel škodo, ki sta mi jo povzročila zlikovca iz VPD Radeče, škode pa mi ni nihče po- vrnil. Ah Ima takšno pri- čanje kakšen pomen? ALBIN SIMONČIC RADEČE 54 PRIPIS REDAKCIJE: O od.govornosti za škodo, ki jo povzročijo varovanci vzgojno pohol.jševalnega doma, je bilo dovolj na- pisanega. S tem smo že- leli opozoriti na vpraša- nje, ki je rešljivo in ga je potrebno urejati. Pač po naših zakonih. BRATSTVO IN ENOTNOST Sem podporna članica pevskega društva »P'rance Prešeren« v Celju. Ker pa poleg tega pri zboru pojeta mož in sin, se ra- da udeležujem njihovih koncertov doma in v dru- gih krajih naše dežele. Rada pa bi napisala ne- kaj besed o bratstvu in enotnosti iz potovanja v Srbijo. Kaj takega človek ne doživi velikokrat. Bili .smo v Čupriji, Kruševcu m Svetozarevu. Povsod smo bili zelo toplo spre- jeti in tudi številnih pre- senečenj ni manjkalo. Bi- lo je zares išpo! MARIJA BUTINAR CEILJE TO NAŠE »GORENJE« Vsak junaK je zrasel iz revščine. Vsi veliki možje sveta so se rodili in žive- U v revščini. Skoraj vsi so začeli iz nič in se sa mi postavili na noge. Tako je bilo ttidi z na- šim . Gorenjem. Začelo se , je iz nič. V mali kovaški delavnici pri gpehu je za- ■čela skupinica ljudi dela- ti sadne mline in mlatil- nice. Kasneje, ko se je podjetje FKJvečalo, so se delavci preselili v uto, ki je bila prej last KZ. Tam so montirali mlatilnice in mline. Kolektiv se je ši- ril. Spomladi leta 195S so od Agrokombinata iz Šem- petra prevzeli montažo štedilnikov Tobi in se kmalu v izdelovanju le-teh osamosvojili. Leta 1960 v mesecu maju pa se je Go- renje preselilo v prostore starega jaška, kjer' so na- daljevali svojo pionirsko pot. Tu so vnesli v svoj program še plinske ku- halnike in štedilnike in električne štedilnike. Tako so začeli z izdelovanjem bele tehnike. Leta so lekla in Gore- nje je postalo več tisoč- članski kolektiv. Razmiš- ljali so, kako bi se od- dolžili »rodnemu kraju«. Zelo lepo so se mu od- dolžili. Prav na kraju, kjer je nekoč stala stara uta, so začeli graditi novo tovarno keramike. Danes se ta tovarna že šopiri pod gorenjskim klancem. Nova tovarna je že začela s proizvodnjo. Ponosni smo na Gore nje. Ponosni smo, da sto- ji v naši dolini. Malo je tako majhnih krajevnih skupnosti, v katerih bi bi- la kakšna tako pomemb na tovarna, kot je tovar- na keramičnih ploščic. ' GVETKA ŠUSTER USODA DRUŽMIRIJ Družmlrje je majhna va sica» v Šaleški dolini, ki bi ji lahko tudi rekli predm^tje Šoštanja. Tu živijo predvsem kmetje, ki imajo precej obdelovalne zemlje. Gojijo predvsem kromprr, pšenico, koruzo in hmelj. F*rav ti kmetje pa iz dneva v dan bolj žalostno gledajo, svoje nji- ve in domačije, kako se pogrezajo. Vas stoji nam reč na območju, pod ka terim so več metrov de beU sloji premoga. Ker je v svetu precejšnje po- manjkanje energetskih vi- rov, se rudnik Velenje v.se bolj širi in razvija Globoko pod zemljo na- stajajo rovi, zaradi kate- rih pa se zemlja pogreza. Veliko domačij .so že po- drli, kajti življenje v njih ni bilo več varno. Tudi pokopališče so morali opustiti In ostanke pre- nesti na pokopališče v Podkraju. Kmalu bo tre ba zapreti tudi trgovino in dom Svobode, pa tudi cesto, ki je precej razpo- kana. Ko pa bo zaprta cesta, bodo Družmirčani, ki še prebivajo tukaj, po- polnoma odrezani od sveta. Ljudje, ki tod živijo, so v svoj kraj zaljubljeni in le s težavo se sprijaznju- jejo, da si morajo iskati domove drugje, kajti uso da že trka na vrata Druž mirja. PAVLA KAJBA DRUŽMIRJE MOJ KRAJ Rad bi vam napisal, ka ko živimo pri nas v Do- brini. To je majhna koz- janska vas s hišami, ki so raztresene okoli hriba Žu- sem, ki je visok približno 700 m. Prav na vrhu tega hriba pa stoji cerkev, zgrajena v gotskem slogu, ki jo sedaj obnavljajo. Pred mnogimi leti pa je tod .stal tudi grad Celj- skih grofov. Letos se je pri nas mar- sikaj obrnilo na bolje. Celjska tovarna Aero je postavila obrat, v kate rem je zaposlenih 20 de- lavk. Tudi cesto so priče- li graditi, ki je za vse ve likega pomena. JANEZ ŠKORJfIK DOBRINA MOJA DRUŽINA Doma sem iz Razgorja, vasi, ki leži bolj na hri- bovitem predelu. Imela sem šest otrok, od kate- rih pa je eden umrl. Pet jih še živi. Ko so bili otroci še zelo majhni, je bilo precej hudo. Mož za- radi slabega zdravja ni hodil v službo in pri hiši je bilo zato bolj malo de- narja. Sama sem morala skrbeti za denar. Poleti smo hodili z otroki na- birat borovnice in gobe, da smo si tako prislužili denar za obleko in čevlje. V jeseni smo obirali hmelj in tako so imeli otroci denar za šolske po- trebščine. Ker Imamo kr- po gozda, sem tudi vsako leto narezala nekaj smre- kovih vejic, ki sem jih ob novoletnih praznikih pro- dajala na trgu. Tako smo živeh Iz leta v leto. Otroci so odrašča- li, se poročiU In odšli od doma, le dva sta še ostala doma. Vsi so zelo dobri. Le ena hčerka nas je pozabila In nas noče več poznati. Ne zmeni se več zame niti za bolnega očeta. Najbrž jo je sram, da ima tako revne starše. Težko ml Je, ko se .si>om- nim nanjo, saj je bila prej, ko je bila Se doma, tudi ona zelo dobra. Naj- bolj mi je težko, ko vza- mem v roke njeno sliko in jo gledam. Pred krat- kim sem imela praznik in k meni so prišli vsi otroci, vnučki so mi {iri- nesli šopke nageljčkov. Nje pa ni bilo ... Pa bi jo tako rada sprejela! Trdno pa sem prepri- čana, da bo prišel čas, ko me bo potrebovala, ko se bo spomnila, da ima še mamo in očeta in da bo tudi ona prišla kot prihajajo njeni bratje in sestre. V ČASOPIS Z NJIlVIl v soboto sem bila z drugimi mladinkami na .slavju v Mestnem parku. Ko smo hodile po mestu, ki • je bilo svečano in v zastavah, smo opazile, da tu in tam na nekaterih hišah niso niti izobesili zastav, če že drugega ne vsaj zastave bi lahko izo- besili. Mislim, da bi take lastnike hiš oz. predsed- nike hišnih svetov mora- li poimensko objaviti v časopisu, ker je to višek brezbrižnosti.. Ali morda nimam prav? M. L., Trnovlje PRIPIS REDAKCIJE: Seveda imaš prav. Škoda, da nam tak seznam nisi priložila. Kajti take brez- brežnosti se bomo ' pa morali otresti. No, mor- da boš imela kmalu spet priložnost. Kar oglisi se, verjetno se bo še kdo in imeli bomo vso podobo. ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA: 35 30 LET OSVOBODITVE PISE: FRANJO FUAVŽ Okupatorjeva roka je segla tudi po otrocih in najožjih svojcih ustrelje- nih in v konc. taborišča odvedenih mož in žena Okupator se je zavedal, da mu otroci ustreljenih staršev in najbližji sorod- niki ne bodo nikdar opro- stili njegovih zločinov in nikoli pozabili prizadeja- nega gorja. Zato so sle- dile FKj streljanju talcev vselej aretacije njihovih družin in deportacije v koncentracijska ali delov- na taborišča. Vseh ddpe- Ijanih in prestanega gor- ja ni "možno podrobneje opisati, o posameznih pri- merih pa smo se delno le seznanih. Hudo so bile prizadete družine z mali- mi otroki. Veliko težkih dogodkov pa še do danes ni popisanih ali pa sploh nikoli ne bomo zvedeli za muke in stisko tistih, ki so bih ustreljeni v zapo- rih Starega piskra in Ma- ribora oz., da so končali svoja življenja v znanih in neznanih razmerah te- ga ali onega nemškega ta- borišča. Mnogi, premnogi še svojim najbližjim niso mogli povedati, kaj so do- živeli v taboriščih, saj ni- so nikogar več našli do- ma ob svojem povratku. Le redke so bile družine, katerih člani so bili raz- kropljeni po svetu, a da so se sjpet v celoto našle po osvoboditvi v toplem objemu domačega ognji- šča. Več je bilo podobnih primerov usod, kakršno je doživela družina Pri- slanovih. Dva sinova ustreljena kot talca, tretji je padel nekaj mesecev pred osvoboditvijo kot partizan, hčerko Ivo so izgubili v Osvviecirnu, hčerka Vida se-je po za- porih in 13 mesecih inter- nacije in trpljenja vrnila v poletju 1944 iz Osvvieci- ma domov in se vključila med ilegalce OF, a tudi *sama Prislanova mama je bila dve leti na prisilnem delu v taborišču na Ba- varskem. Hčerka Vera je ob aretaciji bratov v ju- liju 1942 pobegnila z bol- nim otrokom v Maribor in se skrivala pri znancih. Hčerka Mara, ki je pred vojno živela s svojim mo- žem, po poklicu veterinar- jem, v Bihaču, Je morala od tam zbežati pred usta- ši v Ljubljano. Tu se je njen sin Dušan vključil v osvobodilno gibanje. Ko- maj 16 let star. Je bil ja- nuarja 1944 aretiran, od- peljan v zapore in s^atem interniran v konc. tabori-i ščih Dachau, Natzvveiler in Mathausen — Gusen vse do osvoboditve. Zato so orpavičeno pred več kot desetimi leti napisana trpki stavki novinarke Ve- re Stermecki, ki Je dobro spoznala grozote vojn^a časa v domači družini in širši okolici Radmirja, o Prislanovi mami: »Prisla- novo mamo Je doletela ista usoda kot neštete slo- venske matere. Ločili so jo od njenih otrok in po- slali v nemški lager Eisen- thal. šibko telo, a močna duša, sta vzdržali vse na- pore, mučenja In malo- dušje. Saj bo §e vse do- bro, ko se bomo videli — se je krepila v silni veri, da jo bodo otroci čakali na pragu, ko se bo vrnila v domovino. Prišla je po osvoboditvi, vsa tiha in verujoča — toda trije si- novi, njeni dragi fantje in hčerka Iva je niso objeli na domačem pragu. Dol- go, dolgo so ji hčerke Vida, Vera in Mara skri- vale resnico, toda ljubeče- ga materinega srca niso mogle prevarati. V svoji tihi sobici si je napravila spominski kotiček in po- stavila vanj med cvetje štiri slike otrok — njen krvni davek za svobodo.« Posebno poglavje oku- patorjevih represalij pro- ti družinam ustreljenih talcev predstavljajo odved- be otrok, ki jih je oku- pator v večini primerov dobesedno iztrgal iz rok zaskrbljenih in jokajočih mater. Znano je, da so otroci ustreljenih talcev, katerih žene so bile prav- iva Pristan, roj. 1909, aretirana 6. julija 1942. Zaprta je bila v Celju, Mariboru in na Borlu. Izmučena in izčrpana je prišla še v koncentracijsko taborišče Osvviecim (Auschwitz). Presta.)ala je strahovita mučenja. Dodeljena^je bila v zloglasni židovski blok. Dotrpela je marca 1943. leta. Njene sotrpinke dom*nevajo, da so jo živo vrgli v kn-niatorijsko peč. Sliko — fotokopijo iz Muzeja taborišča Osvviecim — je posre- dovala Ivina sestra, Vida Mrgole iz G. grada. tako ustreljene ali odve- dene v taborišča, koncen- tracijska ali delovna, do- živi j aH različne usode. Več sreče in nekoliko lažje življenje so imeli tisti otroci, ki so smeli ostati s svojimi starši ali vsaj z materjo. Občutili so vsaj zaskrbljene, jokajoče poglede svoje matere in njeno toplo roko. Materi- na roka je prijetna in než- na, četudi so dlani od dela razorane. Večina otrok je bila od- peljana v takoimenovana otroška taborišča, ki so služila v prvi vrsti name- nu, da bi otroke odtujili krvi in Jeziku svojih pred- nikov in da bi poštah vzorni državljani hitler- jevske Nemčije. Usodi teh otrok bomo posvetili ob priliki poseben odstavek. Okupator je v Gornjem gradu nadaljeval s teror- jem tudi po obsežnih ju- lijskih aretacijah Od časa do časa je bil spet kdo izmed sodelav- cev OF aretiran. Je mor- da kdo od zapeljanih iz- dajalcev na delu, ali je morda kateri od redkih preživelih in sedaj v za- poru na Borlu, v Maribo- ru ali Celju se nahajajo- čih frontovcev neprevidno govoril s kakim vohlja- čem in je prišlo kaj no- vega na dan — tako so se zaskrbljeno vpraševali ljudje. V krajših predsled- kih je Gestapo znova are- tiral ljudi, ki so bili že . zaprti in zaradi premajh-. nih dokazov ali zaradi te- ga, ker dejansko niso imeli zvez z gibanjem, jih zasliševal in maltretiral. Tako je gornjegrajska ge- stapovska izpostava drža- la ljudi v negotovosti in skušala že s tem prepre- čevati nove pojave upor- ništva, kajti v gozdovih, kljub takemu strahova- nju ljudi in zapiranju, nemški okupator ni mo- gel doseči miru. Iz nje-' govih — okupatorjevih — poročU je razvidno, da se partizanski napadi na vo- jaške patrulje nadaljujejo in da Je opaziti premike »banditov v večjih skupi- nah«. St24 — 19. junij 1975 NOVI TEDNfK — stran 13 M. ALAŠEVIČ POJASNILO K SLIKI v številki 23 Novega tednika ste na strani se dem med ostalim objavili tudi sliko gradnje stano- vanjskih blokov v Prebol- du. Pod shko piše, da opravlja gradbena dela »Gradnja« Žalec, kar pa seveda ni točno, zato po- jasnjujemo: Tri stanovanjske bloke (te, ki so na sliki) gradi »Hmezad« — Gradbeni štvo Žalec. »Gradnja« Ža- lec gradi v bližini teh blo kov upokojenski blok, to je četrti blok. želimo, da javnost o tem pravilno informirate. O ŠOFERJIH IZLETNIKA Vem, da še noben čla- nek o malomamostili in nesramnostih nekaterih šoferjev in sprevodnikov celjskega Izletnika še ni pripomogel k ureditvi te situacije, vendar bi rad navedel še en primer brezobzirne vožnje neke- ga Izletnikovega šoferja. Potniki, ki vstopamo na Glaziji, smo skoraj vsako jutro priča divjim vož- njam šoferjev. Toda ne- kega dne s9 je zgodilo, da je moral šofer na hi- tro zavreti, tako da je potnico, ki je stala vzad njem delu avtobusa, vrg- lo po tleh in je z glavo udarila ob sedeže. K sre- či ni bilo hujših posle- dic. Sprašujem se, kakš- ni bodo ukrepi, ko bo do takih posledic prišlo? To se je pripetilo 23. aprila ob 5.40. J. H. Celje ŠEG INKUBATORJU Glede na članek Ah res v inkubatorju^ objavljen pred nedavnim, v kate- rem je moja izjava o de- lovanju mladih in njiho- vih problemih na laši šoli, to je na Šolskem cent/ru za blagovni pn.>irie' mo- ram pripomniti in pojas- nili nesporazum, du kabo lega je prišlo z moje strani. Menim naanreč, da nisem dovolj nataacsno opredelila izjave, zaradi če sar je prišlo do nesipora- zuma med mano ir; novi- narjem Milenkom Straš kon., ki je moje izja^-e beležil. Gre za stavek, ki govori o ravnate.jsvem pobijanju na-ših zahtev do rjf-ga Povedati maram, da ravnart-elj od mladinske organizacije ni dobil no- benih zahtev m jih tako tudi nd moged pob jati. Vljudno se mu op'i>viču- j^^m. Majda Mejač POSNEMANJA VREDNO Lepega majskega dne smo se zbrali upokojenci Pivovarne Laško v Pivo- varni, kjer nas je čakal avtobus in smo se odpe- ljali na izlet na Pohorje. Od t.am smo se odpeljaJi po žičnici v Maribor, kjer smo imeli izdatno kosilo. Ogledali smo si Dravsko in MislLnjsko dolino ter ter Velenje in Dobrno. Bili smo dobro razpo loženi, zato nam bo ostal izlet v lepem spominu. Kolektivu se najlepše zahvaljujemo za organizi- ran izlet in mu žeUmo še mnogo delovnih uspehov. UPOKOJENCI PIVOVARNE LAŠKO VODA NEKOČ iN DANES Vaščani Luterij pri Po- nikvi se sprašujemo, ali je bila voda nekoč bolj izdatna, kot je danes. V naši vas: je že od nekdatj vaško napajališče, kamor se je ob suši zatekalo pri- bližno petnajst kmetov, vode pa po mnenju naj- starejših ni nikoli zmanj- kalo. Danes pa si to vodo prilašča le tretjina kme- tov, kajti solidarnost je splahnela. Čeprav je voda osnovna dobrina, Ici nam jo daje narava in osnovni pogoo m življenje in tudi skup- na lastnina, moramo ne- kateri voziti vodo iz odda- ljenega potoka, medtem ko odfteika lepa in čista voda v močvirje. Včasih je beseda Luter- čan zvenela lopo, saj so nas smatrali za solidne in soseske ljudi. Skozi našo vas so med NOB hodili borci, ki niso nikdar na- leteli na skopušnost. Mla- dina je zanje aJctivno zbi- rala hrano in sanitetni material za partizanske bolnišnice. Čeprav so bi- Li hudi časa, smo z lepo besedo in dobro voljo tna.Tsikaj naredili. Takoj po osvoboditvi smo s prositovoljnim delom na-. peljali elektriko in zgra- dili cesto. Zdaj, v mir- nem času pa ne najdemo skupne poti niti do pitne vode. N. A. Ponikva PRIJAZNOST Večkrat se zgodi, da mora človek po opravkih na socialno zavrovanje v Celju. Tudi jaz sem šla letos po povračilo stro- škov in čeprav sem ime- la sprva slab občutek, da me bodo pošiljali iz pi- sarne v pisarno, sem se zmotila. Prijazna usluž- benka mi je dejala, naj podpišem in pregledam znesek, nato pa je samo odšla v I. nadstropje in mi prinesla denar. Bila sem zelo presenečena, saj se mi kaj takega le po- redkoma zgodi. Naj bo ta uslužbenka vzgled mno- gim ostalim na različnih delovnih mestih. Hilda Lokovšek Šentjur NA VLAKU v praznem kupe ju luč medlo brli. železna kocesa udarjajo svoj takt. Truden m s-am sem, a spanca ni. Mimo okna snežena poljana beži. Tttm daleč pod hribom je ms. od tam sveti le iie ena luč. Morda pa je tam. kdo sam kot jaz? Prazen kupe. Luč medlo brli. V noč hrumi vlak. Nikjer nikogar ni. Mimo okna snežena .poljana beži... LOJZE PLANIN <>EK NEHUMAN ODNOS Dne 26. maja sem mo- rala ob devetih zvečer prepeljati svojega osem- desetletnega težko bolne- ga moža, ki je nujno po- treboval zdravniško po- moč, v Vojnik v bolnico. Voznik rešilca je bil Mi- lutin Novokmet, njegov spremljevalec pa Ferdo Gobec. Med pK>tjo je voznik sprejel še neko žensko, ki je imela rano na nogi, da bi jo prepeljal domov. Vendar ni peljal mojega moža takoj v bolnišnico, čeprav je bila za to ve- lika potreba, marveč je odp>eljal domov najprej žensko in to po ovinkih in slabi makadamski ce- sti. Vozilo je treslo tako, da sem morala moža dr- žati, sicer bi padel z no- sil. Menim, da je to bil ze- lo nehuman odnos do tež- kega in starega bolnika. Ali smo zato, ker živimo v domu UF>okojencev, manj vredni? Kje je hu- manost do starega, tež- kega bolnika? OLGA MATJAŽ, dom upokojencev Celje POTRKAJMO NA SRCA 27. maja seni imela opravke v svojem rojst- nem kraju, na Ponikvi, šla sem mimo pokopali- šča in se pridnižila spre- vodu, ki je spremljal na zadnjo pot Martina Gola- ža. Ob grobu sem sre- čala znanca iz Celja, ki je bil pokojnikov sode- lavec. Pohvalila sem ga, saj ni pozabil svojega nekdanjega prijatelja. Če- prav je bilo ob grobu mnogo ljudi, sem pogre- šala vodilne delavce iz pokojnikovega p>odejtja. Je mar za navadnega de lavca škoda časa in de narja? Sprašujem se, za kaj obstaja meja med vo- dilnimi člani podjetja in člani v proizvodnji. Ni dovolj, da so za pokojni ka izobesili črno zastavo. Udeležiti bi se morali po- greba in se dostojno p>o- sloviti od pridnega delav- ca. Preden me bo kdo za radi kritike obsojal, naj se sam vpraša, če se v njihovem podjetju ne do- gaja isto. AMALIJA SKROBAR STRESA NAS Kraj, kjer živim, je Ve- lika Pirešica. Tu je naj- več kmetov, dosti pa je tudi delavcev, ki so za- posleni v bližnjih tovar- nah. Imamo tudi štiriraz- redno osnovno šolo. Bli- zu nje je majhna cerkvi- ca, ki izvira še iz .{.tr- ških časov. Kraj je pro- metno dobro povezan s Celjem, Velenjem in Žal- cem. Vodna skupnost in cestno podjetje Celje ima- ta v našem kraju kamno- loma, v katerih je zapo- slenih tudi precej doma- činov. Oba obrata sta opremljena z modernimi stroji, kar jim omogoča veliko proizvodnjo. Kljub vsemu pa imamo tisti, ki živimo blizu kamnolo- mov, zaradi njih veliko škodo. Pogosta miniranja so tako močna, da so nam pričele pokati hiše in se bojimo, da se bodo zru- šile. Sprašujemo se, kdo bo poravnal škodo? Oko- lico uničuje škodljivi prah, nočni vrtalci pa nam kalijo mir. Cestno podjet- je nam nekaj škode sicer povrne, vendar ne v ce- loti. Vodna skupnost nam s težkimi kamijoni uni- čile cesto, na pritožbe vaščanov pa so nasuli nanjo blatno kamenje, po katerem ne moremo vo- ziti z vprežno živino. Mislim, da bi se dali vsd problemi našega kra- ja urediti, če bi imeU od- govorni malo več posluha za nas krajane. COK.\N MILICA. Velika Pirešica 12 Žalec ANTON NOVAČAN SPOMINI NA MLADOST 13 Na teh sprehodih sem spoznao nekega Primorca, poitaljančenega Slovenca, anarhista in čudaka, kj je imao vsak dan sto novih planov. Govorio je ze-ze. naglo in kolerično, ter mi predlagao. da bi pobegnila iz ječe, potem pa nekam u Afriko, u Senegalijo, kaj li. Bio je u vezi s sodrugi anarhisti, ki so mu vsako noč privezovali na nit graško »Tagesposto« in on jo je vlekao oprezno u svojo ..samotno 'celico. To je bilo res, ker brali smo časopis potem vsi in bili tako ob- veščeni o dogodkih zunaj našega zidovja. Tudi mi je pripovedovao ta anarhist, da je dresirao mravlje u svoji celici, tako dovršeno, da jih pošilja vsak dan na mestne ulice, odkoder mu one vlačijo čike od cigaret po zidu skozi okno u celico. Uveravao me je, da je to prava resnica, jaz pa mu tega nisem verovao. Vendar, ni bilo mogoče potopiti se tiste dni u vse te zbegane in splašene duše naših ljudi u Gracu. To- liko da si zasledio značaj no črto pri tem ali onem, je že izbilo na dan nasprotje, kričeče in nerazumljivo, da si strmeo nad tem ali onim tovarišem, ki se je včeraj junačio, danes- po babje omahovao in še tu — u ječi — brez potrebe kazao gola rebra svoje suženj- ske čudi in nature. Morda smo bili prekratek čas sku- paj, morda smo še premalo trpeli in rit nihče mogao u strahu in splošni pričakovalni zmedenosti urediti svoje notranjosti in pokazati pravega moža. človeka očisti samo trpljenje. Neprilika in kratka nevolja, ki ga vrže z redne vsakdanjosti, razgali samo njegovo sebičnost, ki je razdražena še odurnejša kakor jo sre- čavamo ob vedrih solnčnih dneh. Skratka, Paulustor je bio pravo zavetje u primeri s tem, -kar je prišlo. Bilo je solnčno popoldne, ko nam je novi profos, dedec priskuten in mezgast kakor strupena goba, ozna- nio, prebrao in rastolmačio ferman vojnega minister- stva. po katerem politični jetniki ne bodo dobivali več vojaške hrane, ampak pravo jetniško hrano, in da nas bodo preselili iz Paulustora nekam drugam ln da erar mora štediti in še in še. Dan dva pozneje so nas že zgnali na cesto, seveda pod močnimi stražami, a nam nasproti se je privlekla tolpa vojakov-jetnikov, ki so jih določili u Paulustor. Spominjam se med tistimi vojaki enega, ki je bio okovan na rokah in nogah; na nogah tako, da je šla veriga od pasu na oba nožna gležnja. Komaj je korakao in — o groza! — bio je brez spodnje čeljusti in na mestu brade je zijala črno- rdeča široka rana. Kako da ga niso bili obvezali? Ka- ko da se je mogao še sploh premikati, ne da bi pao u nezavest? In tisti njegov pogled, tiste njegove to- neče oči, tista topa bol, strah, obup, vsa groza enega samega trenotka, ki je visela na njih vekah! Zvedeli smo — mili Bog, kako smo le zvedeli? — da je tisti nesrečni vojak oskrunio in potem ubio neko žensko, sam streljao na sebe, pa se ni dobro zadeo; da je Slo- venec, še to smo zvedeli, in da ga bodo jutri ali poju- trišnjem ustrelili. Po izgledu je bio nesrečnež še mlad fant in. eh. kako zoprno je pocinkavala njegova težka veriga. . . ' Končno, po nekih ovinkastih ulicah smo prispeli u novo jetnišnico, neko silno visoko in silno somorno poslopje, nalašč preurejeno za jetnike. To poslopje, po zatrjevanju nekih poprej špital, se je nahajalo pod graškim kastelom. Porazdelili so nas po prostornih so- bah, seveda s posebnim ozirom na »inteligenco«, in z Mikužem sva se zopet držala za roke, da sva prišla tako v skupno sobo. Vrgli so ga bili iz bolnice, dasi je bio še ves rahel, bolehen in slab. Tudi nekaj drugih iz Paulustora se je rešilo u- skupno sobo, srbski štu- denti. Gerjovič in naš neobhodno potrebni Willi. Novi naši tovariši pa so bili Rusini. duhovniki, mežnarji in študenti. Tu se je začela za nas nova pesem, pesem uši in pesem gole zdrobljene slame, pesem gladovanja in zmrzavanja ob dolgih oktoberskih nočeh. Bilo nas je vseh okrog pedeset mož in ležali smo na slami, nastla- ni okrog ob stenah, kakor živali. Slama je bila zdrob- ljena in polna uši. Po nočeh je gorela nadležna elek- trika diskretna reč ob vratih je bila nezavarovana in video si lahko vsak čas nekoga, kako se muči vsled take javnosti takega potrebnega opravila. Soba je ime- la dve okni, obe na dvorišče, vrata pa so bila masivna, in z železom obita in so imela, kajpada, tisto zoperno volovsko oko. Stražili so nas uniformirani mladi fan- tje, bledikasti zeleniši, menda kadeti ali druga taka austrijska vojna brqi}š(L____ 40 LET ZLETA SVOBOD V GELJU 1975 # 40 LET ZLETA SVOBOD V CEUU 1975 # 40 LET ZLETA SVOBOD V CEUU 1975 # 40 I MALA ANKETA SPOMINI SO ŽIVI Kdo bi mogel v nekaj kratkih besedah strniti spo- mine in občutja po štinidesetih letih revolucionarnega shoda Svoood na celjski Glaziji? Toda med sobotnimi udeleženci letošnjega jubilejnega proslavljanja ni bilo nikogar, ki ne bi zaial živo opisati trenutite pred šU- riid&setdmi leti. Seveda se tega spominjajo samo tisti, ki so takrat z zastavami, pa tudi *s tveganjem šli na ' alet izipriičevat svojo zavest. Zato smo se v današnji Mali anketi odločili, da obudimo te spomine, povpra- šah pa smo tudi mlade, ki šele danes iz pisane be- sede in drugih izjočil si>oznavajo vrednote in hotenja naših delovnih ljudi takrat, pred štiridesetimi leti in danes. ALOJZ ŠINKOVEC, ru- dar iz Trbovelj: v Celju sem bil že 1935. leta kot član tedanje trboveljske Svobode. Aktivno sem te- lovadil, pa tudi veliko ša- hiral. Težko je primerja- ti prvi zlet z današnjim. Predvsem sem vesel, ker sem dočakal v vseh teh letih, da smo se ponovno zbrali. Ne gre samo za obujanje spominov, am- pak tudi za ponoven do- kaz naše trdne volje in odločnosti braniti naše ideje. EMIL ŠTRBENK, 6. razred Osnovne šole Baba Ročk iz Šoštanja: O spo- minih pač ne morem go- voriti, ker sem premlad. V šoli so nam, preden smo odšli na današnjo proslavo v celjski park, mnogo govorili v urah zgodovine, pa tudi ob drugih priložnostih, o po- menu zleta Svobod leta 1935 in o pomenu današ- nje proslave. Všeč mi je tukaj, ker je vse tako ži- vo, pa če smem reči še to — cene so previsoke. PRAN<5ISKA AHAČrIC, upokojenka iz Tržiča: v službi nisem bila nikoli in sem doma gospodinjila vse do danes. Tudi na pr- vem zletu 1935. leta na celjski Glaziji nisem bila. Danes sem prišla prvič in to z možem, ki je star »Svobodaš«. Najbolj me veseli to, da se ljudje po tolikem času zberejo, se spominjajo takratnih do- godkov in s svojo prisot- nostjo na današnjem zbo- ru ponovno utrjuje vse ti- sto, kar so hoteli že t>a- krat. Marsikaj se je seve- da spremenilo, toda to. kar imamo, je treba bra- niti. IGNAC AHACIČ, upoko- jenec iz Tržiča: Vsa leta sem bil čevaljar v Peku in smo tam bili delavci že od nekdaj organizirani. Zato smo se že pred šti- ridesetimi leti udeležUi zleta Svobod v Celju. Da- nes sem tu ponjovno, ve- , sel, da vidim mnoge iz tistili let, ko smo se bo- rili za tisto, kar danes Imamo. Vendar izražamo na današnji proslavi pri- pravljenost to razvijati in braniti. Upam, da bodo tudi mladi prevzeli za na- mi to odločnost in pri- pravljenost. PAVLA KAMNIK, upo- kojenka iz Zagorja: Kljub temu, da imam 75 let in sem rahlega zdravja, sem prišla danes v Celje na tretji zlet Svobod, kajti bila sem na prvem leta 1935, na drugem 1959. le- ta in zčai sem spet tu. Mimo tega ne bi mogla, ker sem vseskozi delova- la v naprednih delavskih vrstah, bila zaprta in pre- ganjana. Delala sem v Zvezi žensk, pa v Zvezi borcev in še drugod. Da- nes samo gledam kako je vse to veličastno. Tako govore skope besede. Bistvo pa ostaja v srcih. Svetlo in veličastno kot je bila prehojena pot od pr- vega do današnjega dne teh velikih štirideset let. , DRAGO MEDVEiJ VELIČASTNA PODOBA s slavnostnim in ninoži- čnim zborom, ki se je v soboto, 14. jimija začel na prostoru umetnega drsali- šča v mestnem parku ob enajstdh dopoldne in ki se ga je udeležilo blizu 50.000 ljudi iz vse Slovenije, so ^ končale številne prire- ditve in proslave v poča- stitev 40-letnice zleta Svo- bod v Celju. V tednu pred tem so bi- le v Celju in drugih kra- jih kulturne prireditve, po- svečene štiridesetletnici zleta , Svobod. Odprta pa je bila tudi razstava, po- svečena tej obletnici. Celje je v soboto zju- traj pozdravilo številne goste v soncu in z zastava- mi, iskreno in prisrčno. Spet so se oglasile godbe na pihala. In znova so celjske ulice zaživele ... Sobotni spored se je pri- čel s srečanjem v Narod- nem domu, kjer je ZKPO podelila blizu 300 priznanj najzvestejšim članom za njihovo dolgoletno in us- pešno udeležbo v delav- skem kulturnem gibanju. Kmalu za tem so zače- tek zaključnega zbora na drsališču v mestnem par- ku naznanile fanfare. Ude- ležence veličastnega zbora je najprej pozdravil inž. Janez Barborič kot pred- sednik pripravljalnega od- bora za proslavo 40. oblet- nice zleta Svobod in kot predsednik slovenskih sin- dikatov. Ivan Rramer bere i>ozdravno brzojavko, ki so jo udeležen- ci zbora poslali predseUniku Titii Toplo dobrodošlico p, je izrekel tudi Jože Oštij predsednik konference sir dikalne organizacije v t< vami EMO: : »Iskreno vas pozdra^ Ijam v imenu delavskeg Celja, ki je svoje revoluc onarno lice, navdušenje i borbo za boljši položaj d( lavskega razreda jasno i; pričalo že pred štirideset mi leti s celjskim zletor Svobod. Takratni zlet j bil tudi začetek rasti reve lucionarnega ljudsko-fror tnega gibanja delavcev.« Slavnostni govornik n zboru pa je bil sekreta izvršnega komiteja prec sedstva CK ZKJ, Stane Dc lanc. Z zbora so poslali pc zdravno brzojavko prec sedtiiku Titu, ki jo je pre bral predsednik občinske ga sindikalnega sveta Celju, Ivan Kramer. V drugem delu zbora s« nastopili združeni mošh pevski zbori celjske regij in Zasavja pod vodstvor Radovana Gobca, združer mladinski pevski zbori oi novnih šol celjskega ot moč j a pod vodstvom Pa\ la Bukovca, združeni o) kestri iz Celja, Velenja i Trbovelj ter recitatorji - člani celjskega mladinšk< ga kluba, trnoveljske Zai je ter dijaki celjske gin nazlje in ekonomskega šo skega centra. Fanfaristi s. bili člani godbe milice i Ljubljane. PRIZNANJA ZVESTIM Sobota, 14. juinija dopoldne v Narodnem domu. Polna dvorana. Skoraj tristo se jih je zbralo. Tistih najzvestej- ših. S štiridesetletnim stažem pri delu v Svobodali in več. Pa tudi manj. Na vsak načan pa vsaj večina tistib, ki so oblikovali predvojne Svobo- de, jih vodili, delali v njih. Prišli so, da sprejmejo pri- znanja, ki jiih je pripravila Zveza kultorno prosvetnih or- ganizacij Slovenije. Prišli so tudi, da so se zno- va srečali. Mnogi po dolgih lelih in obudili spomine, ob- novili tovarištATO... • Najprej jih je s pesmijo pozdravil komorni moški zbor, zatem pa Ivo Tavčar, predsednik ZKPO Slovenije; »Delavsko prosvetna dru- štva, ne glede pod kakšnim imenom so delovala, so del zgodovine dela\'skega gibanja pri nas. Tudi ta društva so bila žarišče naprednega .jie- lavskega gibanja. Njihova de- jaTOOst je služdla enemu sa- memu cilju — delu čast in oblast. V njih so se zbirali vsi zatirani in izkoriščani. Tu se je kovala delavska enotnost, ki je prišla poz- neje do ieraza v ljudski re- voluciji, v po\'ojni graditvi domovine ., . Ta društva so nam potreb- na tudi danes, čeprav v nji- hovi delovni vsebini ni več boja za delavske pravice. To- daT težnja po osvoboditvi de- la je še vedno ostala. Naša 'organizacija združuje okoli 600 društev z več kot 2(X)0 sekcijami in okoli .50.000 člani. Naj tudi danes, tu z vami, ki ste bili nosilci delavskega kulturno prosvetnega giba- nja, sprejmemo obveznost, da bodo današnja delavsko kulturno prosvetna društva varovala izročilo predvojni: Svobod in drugtli delavski društev.« In potem priznanja. V im nu vseh ga je iz rok Ivar Tavčarja sprejel Miha Mari: ko, ki se je hkrati 2sahva] za pozornost in dejal: »Vesel sem, da tu vidi znane in neznane obreze, t da vse, ki lahko s ponosa sprejmejo to odličje . . .« Nato so dekleta Aera : celjske gimnazije stopila m( vrste in razdelila lične di lome v spomin na veliko d !o, v spomin na 40 letnic zleta Svobod, 7. julija 193 leta v Celju. Milia Marinko je v imenu vseh prejel priznanje Veliko dvorano Narodnega domar<«o napointii najzve8.iejšl . . . (Foto: MB) 40 LET ZLJTA SVOBOD V CELJU 1975 t 40 LET ZLETA SVOBOD V CfUU 1975 ft 40 liT ZtETA SVOBOD V CELJU 1975 • 40 kETA SVOBOD V CEUU 1975 # 40 LET ZLETA SVOBOD V CEUU 1975 # 40 LET ZLETA SVOBOD V CELJU 1975 • 40 LET ZLETA fRANC LESKOŠEK-LUKA PRVIČ BOLJ PRISTNO, DRUGIČ SLOVESNUE V središču poBomosti na proslava 40. obletoice zleta SVOBOD v Celju je bil brez dvoma celjski rojak, pro- letarski revolucionar, narodni heroj, komandant NOV • in POS, eden najuglednejših politikov v povojnem času Frajic Leskošek-Luka. Nosilec najvišjih odlikovanj, ki morejo v naši domovini biti pripeta na pisa posamez- nika, je bil iskreno vesel spominskega priznanja, s ka- kršnimi so v Narodnem domu odlikovali 259 predvoj- nih razširjevalcev kulture med delavci. Najzaslužnejši sin delavskega Celja je govoril na 'prvem zletu leta 1935, bil pa je tudi slavnostni govor- nik ob proslavi 20. obletnice zleta v letu 1955. Za trenutek zmoten sredi pogovora s svojimi dolgo- letnimi soborci je takole odgovoril na vprašanja^ kako prunerja vse tri zlete: »Prvi je bil najbolj pristen. Leta 1935 je vsak od ti- sočev udeležencev pod neljudskim režimom lahko pri- čakoval sankcije, poseg policije, da celo .smrt, kar se ni zgodilo redko ob delavskih manifest.aci:Jah. Ta- krat se je rojevala revolucija, zato je bil zlet dejan- sko zgodovinski dogodek . . . Dvajsetletnica je bila ve- lika delavska manifestacija, danes, štiride«etletnica, je veličastna. Bogatejša dnižba smo postali. Lepo je, da ob tem, ko nam gre bolje, ne pozabljamo na ve- ličino prvih borbenih pohodov proletarcev.« J. KRAŠOVEC SPOMINI tllA IN VENCELJ... Pred 40 leti sta se pndč pečala v Celju. Ona — EDA lOMAVLI — je takrat na jetu Svobod pela v mladin- Jtem pevskem zboru, on — ilENCELJ PERKO pa je kot iarešina voljenih ' delavskih župnikov vodil jeseniške de- Jvce. Z njimi je prišel tudi jsatelj Tone Cufar. In ta- irat se je skovalo prijatelj- ivo v troje. Mlada revolu- onarka Eda in Tone sta ivezala intimne vezi, Ven- !lj pa je bil glavni igralec v »netovih dramah. Ko je To- ^ čufar umrl, je prijatelj- l^^o med Edo in Veseljem $talo, podkrepljeno s skup- tmi spomini in idejami, ki b danes prevladujejo v njiju, apredna kot takrat sta se *d dnevi ponovno srečala i zletu. Držala sta se pod 'ko, gledala in spominjala, z pa sem ob njima doživ- Ua srž pravega prijatelj- va. Eda je bila pred zletom Hanjena v dramski krožek ijjske Svobode, bila pa je di tajnica Zveze delavskih na in deklet. .V tej zvezi poslušale žene prva mar- iistična predavanja v Celju, ia pa jih je pomagala orga- zirati. Kasneje je bila tudi Igovoma urednica napred- * revije »ženski list«, ki je tiajal v Mariboru, tiskali so v Celju v Rodetovi tiskar- bil pa je v rokah KP. Jfo je bilo delovanje Svo- "^1 prepovedan* je Eda iz- 'bila službo. Njena revolu- f>narnost pa kljub temu ni »nehala, saj je bila ob za- vojne v Zagrebu spet ed prvimi, ki so vedeli, ^ je njihovo mesto. Bila med soustanovitelji OF ' Hrvatsko, kamor je pri- ^jala Slovence, ki so te- živeli v Zagrebu. J^anes se Eda Komavli, no- fftarka v pokoju, natančno spominja tistih dni in let. »Na zletu je bilo veličastno, nepozabno. Prihajali so de- lavci iz vse Slovenije, s ko- lesi, avtobusi, peš. člani črnuške STObode so se pri- peljala na kolesih, ki so bih okrašeni. Zanosno smo za- peli pesem »Mi proletarska mladina«. Tako vzdušje sem doživela samo še enkrat, ob osvoboditvi. Danes so me stisnili spomini. Ko sem pre- jemala priznanje na odru, kjer sem nastopala kot mla- da zagnana revolucionarka. Spominjala sem se vlog iz Cankarjevega Pohujšanja, kjer sem igrala Jacinto, sipo- minjam se tudi Toneta čufar- ja, ki ga je zlet Svobod v Celju navdihnil, da je napisal pesem Pionirji novega sveta. Spomini so me zagrabili, za- lo me je zbodla misel tele- vizijskcn^a reporteija, ka je dejal, da je Celje zdaj bolj okrašeno kot je bilo pred 40 leti. Pa ve ta človek, da smo delali v ilegali, to delo pa je bilo pristno, zagrizeno in z žrtvami tlakovano? Pa naj pove še kaj tale fant!« Pokazala je na Venclja Perka, prvega slovenskega komimističnega župana, ki je njene misli pMDtrjeval in do- polnjeval. »Zlet Svobod v Celju je jeseniške dalvce utr- dil v misli, da so na pravi poti. Dobili smo krila za let in nekaj dni po zletu v Ce- lju je bila znana jeseniška stavka, ki je trajala teden dni, stavkalo pa je 2000 de- lavcev. Med njimi je bil tudi Tone. — Jaz sem se zleta v Celju udeležil kot član de- lavsko prosvetnega društva Edinost ki je mislila po »svobodaško«. Na zletu sem tudi govoril. Nepozaben je zame Lukov govor, čeprav ni bil na programu. Za njim sem jaz nastopil, potem pa so prevrnili oder. Samo še en tak dan sem do sedaj doživel — osvoboditev Ljub- ljane. Čeprav je danes v Ce- lju slavnositno, pa ni tako spKjntano. Ker smo delali pri- krito, je bilo več tveganja in mika. Tovarištvo pa je ostalo v najčistejšem in naj- globljem pomenu.« Eda in Vencelj, stara so- druga, sta se Odpravila v Ljubljano, kjer oba živita in pišeta zgodovino. Stara so- druga, sta mi rekla, a mlada po srcu in še vedno z mi- slijo, ki ju je vezala že od takrat. ZDENKA STOPAR Eda Komavli in Vencelj Perko, sodniga izpred štiridesetih let Poleg povsem uradnih poročil s tako velike prire- ditve kot je bila v mestnem parku, je že v navadi, da posredujemo tudi nekaj »manj uradnih«. No, če že govorimo o cenah ne moremo — glede na odmeve med udeleženci — mimo nekaterih postavk,« ki so nam jih pripravih gostinci Celeie. Najprej to! Vsaka čast vsem gostinskim delacem, ki so ves dan in pozno v noč prestali na nogah in sikušali čimbolj zadovoljiti lačne in žejne. To ni bilo niti lahko, niti majhno delo. čast tistim, ki so v dneh pred proslavo hiteli, da bodo pulti postavljeni pravo- časno -in primerno urejeni. ^Cast vsem tistim, ki so v zgodnjih jutranjih urah dovažali v park vse,' kar je bilo potrebno. Opravili so veliko delo in upamo, da so bili za to delo tudi primerno nagrajeni. Kljub temu! Tole! Ali so bile cene takšne, kot bi lahko pričakovali? Ne! Povsem jasno nam je, da je imelo gostinsko pod- jetje velike stroške s postavitvijo paviljonov, vendar, ali je bilo potrebno naviti cene ob preprostem raču- nu, da bo prireditveni prostor obiskalo najmanj 30.000 ljudi, od katerih bodo redki posamezniki^ ki si ne bodo »privoščili« nekaj za pod zob. ' — Celeia (ali katerokoli drugo gostinsko podjetje, če hočete TOZD), ne bi smelo graditi dobička (če ho- čete ostanka dohodka) s takšno prireditvijo. Razum- ljivo je, da cene niso mogle biti pod običajnim ni- vojem, vsekakor pa še manj r^ad njim. Ce smo po- zdravljali udeležence- z napisom »delavsko Celje vas pričakuje«, bi vsaj delno bile lahko cene tudi v tem pozivu. Ni jih bilo malo, iz vseh krajev Slovenije, ki so morah za pijačo in jedačo odšteti krepke tisoča- ke. Nočemo trditi, da bi morala Celeia prodajati pod lastno ceno, vendar cene so bile na prireditvenem prostoru pretirane. Nočemo navajati cen na prostoru Kolodvorske restavracije, (ta sicer res ni imela stro- škov s postavljanjem paviljonov, vendar so bile te toliko nižje) ki je prodajala jedi in pijače pred mo- stom čez Savinjo. Ck)vorili bi lahko o monopolizmu in podobnem,' vendar zakaj? Vsekakor pričakujemo obrazložitev teh cen s še enkratnim poudarkom, da delavci Celede res- nično niso imela lahkega dela. Mimogrede, tudi tisti, na nasprotni strani prodajahiili pultov — ne. * Televizijska ekipa je bila v polni sestavi. Nekaj najbolj inipozantnih imen, da Bena Hvala sploh ne omenjamo: Boštjan Pire, Stane Grah, Tomaž Terček, Bemi Strmčnik'in drugi. Ne samo, da so odlično po- ročali s proslave, odUčno so sodelovali tudi celo z lo- kalnimi (čitaj regionalnimi) kolegi in to prav v.sepov- sod. Pri uradnem in — neuradnem delu. Tomaž Ter- «ček je bil najbolj navdušen nad zeleno barvo — ven- dar ne celjskega parka — dolgih hlač ene izmed ude- leženk. Boštjan Pire je bil pK) stari navadi zopet na »višini«, kar je edino, kar mu manjka, da bi se prib- ližal nekaterim visokim kolegom na TV. Stane Grah trdo stoji na svojih načelih, nista ga mogli zmesti niti zelena barva in še manj Terčkovo navdušenje. Bemi Strmčnik pa je zopet iskal v celjskih lekarnah sred- stvo za izpadanje las, da bi se vsaj na ta način čim- bolj približal svojemu »velikemu(( šefu — Bogdanu Pleši. Pa leik) pozdravljeni — MILAN SENICAR SLIŠALI-PREVERILI Nobena velika prireditev ni brez drobnih zanimi- vosti, ki' največkrat ostanejo nezabeležene. Tokrat smo jih zapisali, kot drobec velikih priprav. — Na prireditvenem prostoru sta sončno vreme in sparina prispevala, da smo pospravili 20.000 kosov kruha, 1000 kg mesa, 30.000 čevap. Vse pogosteje se sliši o hribovskih naseljih in vaseh brez kmetov. Ljudi so zadr- žali na njihovih domovih le tako, da so jim omogočili za- poslitev v bližini. Taki novi delavci, ki so se včasih pre- življali s kmetijstvom, pa opuščajo obdelovanje zem- lje. Nekje je že tako daleč, da v takih naseljih ne pri- redijo niti dovolj mleka in ga morajo prinašati iz doli- ne. Vsak človek ima pravico sam odločati^ kako bo živel in kaj bo delal. Tisti, ki že- lijo ljudi zadržati na njiho- vih domovih v hribih in drugih odročnih krajih, pa bi morali to ocenjevati ne- koliko širše. Pokrajina naj bi ostala ob- ljudena zaradi turizma, pred- vsem pa zaradi krepitve splošnega ljudskega odpora. Podeželski ljudje naj ne bi odseljevali v mesta. Za- poslitev naj bi dobili blizn doma. Precej je bilo storje- nega zlasti na nekaterih ob- močjih Dolenjske, od koder so načeli prihajati tudi prvi glasovi o 'vaseh brez kme- tov. Poglejmo stvari nekoliko širše! Domovi, ki jih vzdr- žujejo taki delavci, bivši kmetje, bodo prišli £elo prav, če nas bo sovražnik prisilil k obrambi domovine. Samo streha nad glavo pa bo pre- malo. Ljudje morajo tudi je- sti, v gozdovih bo veliko la- že narediti iz lesa nova biva- lišča, kot pripraviti zemljo za pridelovanje živil in pašo živine. Zato bi morali ču- vati tudi sedanja kmetijska zemljišča, da jih no bi pre- raslo grmovje, pozneje pa gozd. Ohraniti jih je moč le z obdelovanjem in pašo. To- rej tudi zdaj ne bi smeli zanemarjati kmetijstva, če- prav ljudje lahko živijo z dohodki od drugega dela. Seveda je treba upi^števati naravne mošnosti. Ljudem, ki so še voljni obdelovati zemljo, pa bi bilo treba po- magati z ustreznejšimi druž- beno gospodarskimi pogoji. Ne gre le za njihove trenut- ne koristi .ampak tudi da dolgoročne potrebe družbe. Ne bi smeli spregledati še druge 7ievarnosti. Nekateri delavci., bivši kmetje in nji- hovi otroci, so ostali na svo- jih domovih le zato, ker ni stanovanj bližje njihovih de- lovnih mest. Ce jim na tako bivališče ne veže tudi zem- lja, ker je ne obdelujejo, si bodo zaželeli preselitev kar najbliže fc tovarni. Njihovi domovi se bodo z leti prazni- li. Odseljevanje ljudi je to- rej le upočasnjeno, ne po od- pravljeno. Kdo bo hodil da- leč na delo — četudi bo pot dolga le eno uro — če si hišo lahko zgradi blizu to- varne? To velja zlasti sa ti- ste, ki živijo v starih hišah. Veliko bolj tudi za mlade, ki niso tako navezani na rojstni kraj kot starejši. Z zaposlitvijo ljudi v to- varnah in drugih obratih še ni zagotovljena obljudenost hribovskih krajev niti po- skrbljeno za kmetijstvo. Po- trebni so še drugi ukrepi. Razdrobljena posestva, zlasti neobdelano zemljo bo treba združevati v lake enote in na njih uvajati tako kmetij- stvo, da jo 00 kdo voljan obdelovati. Receptov ni, saj o tem še nismo začeli prav razmišljati. Upoštevati pa bo treba krajevne razmere in razpoloženje kmečkih ljudi. Vasi brez kmetov si ne mo- remo privoščiti. Jože Petek LETO DNI KMEČKE DELEGACIJE VEČ IZKUŠENJ, KOT USPEHOV Celjsko območje, ki so mu priključili še zasavske občine, predstavlja »volivno telo« za regijsko delegacijo zasebnih kmetovalcev — kooperantov v republiški zbor delovnih skupnosti. Predsednik te delegacije je ing. SLAVKO VOŠNJAK iz Žalca, katerega smo pred dnevi zaprosili, da oceni leto dni delovanja delegacije, izkušnje, ki so si jih pridobili in kakšne predloge imajo. Inženir SLAVKO VOŠNJAK je najprej pojasnil, kakšen je način dela regijske dele- gacije za.sebnih kmetovalcev za republiško skupščino in povedal, da se redno, pravo- časno sestaja, proučuje gra- divo, da pa je premalo stika z republiškimi organi, tisti- mi, ki gradivo za seje pri- pravljajo. O izkušnjah po enem letu Slavko Vošnjak pravi, da je bila delegacija iz celjske re- gije zelo aktivna. To je to- liko več vredno, ker delegati iz posameznih občin, kmetje iz svojih sredin spočetka ni- so bili vajeni dela v takšnih okvirjih, da pa so se hitro znašli in da uspešno prena- šajo pomembnejše informaci- je, sklepe in stališča iz svo- je sredine na konferenco de- legatov in seveda spet nazaj v bazo. Seveda je delegacija v minulem letu predložila skup- ščini več pripomb in aman- dmajev k raznim zakonom. Uspešnost pri tem ni bila ravno velika in vodja delega- cije pripisuje to dejstvo ve- čjim vzrokom. Eden od teh naj bi bila morda prevelika specifičnost predlogov nana- šajočih se predvsem na prob- lematiko celjske regije. Sa- vinjske doline itd. Drug, mor- da bolj pomemben je vzrok, da se kmetijske delegacije iz vseh območij Slovenije pre- malo povezujejo, usklajujejo stališča in predloge. To na- logo koordinacije bi moral prevzeti nekdo, bodisi Za- družna zveza. lx>disi sekcija za kmetijstvo pri republiški konferenci SZDL. Seveda ob majlmem številu delegatskih mandatov v zboru združene- ga dela ne bo šlo brez šir- šega informativnega in do- kazovfilnega vpliva med de- legate iz drugih gospodarskih panog, ker delegacija ne bo mogla drugače dobiti potreb- no podporo v skupščini. Ko je odgovarjal na vpra- šanje, kako z družbenega gle- dišča ocenjuje pretekle in prihodnje napore na področ- ju kmetijstva, torej tudi za- sebnega kmetijstva, je inže- nir Slavko Vošnjak dejal, da je od »zelenega načrta« ures- ničeno bore malo, in da tudi osnutek programa razvoja gospodarstva v državi do leta 1986 zelo okvirno obravnava kmetijstvo in mu ne daje ti- stega mesta, ki mu pripada. Stabilizacija in ureditev raz- mer v kmetijstvu je eden osnovnih dejavnikov gospo- darske stabilizacije, žal z enakimi očmi na ta problem ne gledajo povsod. Tudi v re- giji sami v nekaterih obči- nah posvečajo kmetijstvu vse premalo pozornosti, to pa se močno pozna tudi de- legatom iz teh občin, ki po- gosto ne morejo v svojih stališčih prek osebnih ocen, ker jim družbeno ovredno- tenih hudo manjka. Drugače ocenjuje Slavko Vošnjak prizadevnost žalske občinske skupščine, ki je ne- da-vno tega v svojih stališčih do nadaljnjega razvoja kme- tijstva opozorila na celo vrsto sistemskih problemov, ki puščajo kmetijstvo veno- mer v zaostanku za razvo- jem ostalih gospodarskih pa nog. Med te ovire gotovo so- di vprašanje, komu nalagati breme . obrambe pred pre- hitrim nara.ščanjem življenj- skih stroškov delavcev, če naj bo kmetijstvo vselej no- silec teh bremen? Tudi za- radi tega. zaradi šibke ma- terialne baze. kmetijstvo, družbeno, kot zasebno, ne more presfkočiti jarka k so- dobnejši in s tem posledično cenejši proizvodnji. Inženir Slavko Vošnjak je navedel še drug prunei-, jco kmetijstvo dejansko kreditira družbo s tem, da dobiva mnoge prodane pridelke pla- čane šele čez mesec in celo čez leto dni. Tako je s pre- mijami za meso, ki so prišle v fazo izplačevanja po dob- rem letu, ko bi bilo treba spričo naraslih stroškov vi- šino premij ponovno pro- učiti . • • • Ce zberemo teh nekaj od govorov in p>ojasnil v skupni imenovalec, potem spoznamo, da ni pomanjkljivo samo sa- moupravno, delegatsko pove- zovanje na ravni republike, da je za uspeh- delegacije po- trebno ustrezno družbeno delovanje vse od posamezne kmetije, prek proizvodnih ob ratov in kooperacijskih ©not do kmetijskih kombinatov in zadrug in občin. Ce pa v ne- katerih, kmetijsko značilnih občinah že leta sem niso po- sebej analizirali in tudi kri- tično ocenili raainer v kme- tijstvu, če tega niso dovolj resno obravnavali niti na se- jah občinskih skupščin, niti na sejah konferenc političnih organizacij, potem problemi, ki naj jih kmetijska delegar cija rešuje v republi-ški skuiP- ščini. nima družbene teže, nima ustrezne družbenopoli- tične atmosfere — zato njeni predlogi in amandmaji nima- jo odmevnosti. .JURE KRAŠOVEC ŽALEC TOZD Kmetijstvo in Kooperacija beležita slabo poslovanje — Dohodek narašča komaj s stopnjo okrog 11 odstotkov letno — Ugodni rezultati poslovanja pri TOZD Sadjarstvo Mirosan . Temeljna organizacija zdru- ženega dela Kmetijstvo dose- ga iz lela v leto slabše rezul- tate poslovanja. Za to dejav- I nost je značilno nesorazmer- je med porabljenimi sredstvi in rastjo celotnega dohodka. Ker zajema celotni dohodek v glavnem le realizacijo pro- izvodov, cene kmetijskim pri- delkom naraščajo mnogo po- časneje kot pa se povečuje- jo reprodukcijski materiali. Ob vsem tem se amortiza- cija povečuje le za osem od- stotkov letno, kar še zdaleč ne zagotavlja ekonomskega odpisovanja osnovnih sred- stev. Dohodek temetljne organiza- cije združenega dela Kmetij- stvo .se povečuje le s stop- n,io 11 odstotkov letno. Ker na višino zakon.skih, pogod- benih in drtigih obveznosti ni moč vplivati, prihaja do precejšnjega nesorazmerja v delitvi dohodka TOZD Kme- tijstvo je v letu 1974 že pri- šla do položaja, ko ji sko- raj ne ostaja sredstev za iz- ločanje v sklade. Skoraj ista situacija je v TOZD Kooperacija, V bilanč- nem pregledu seveda ni raz- vidnih rezultatov poslovanja kmetov, osnovnih proizvajal-, cev, ki imajo nedvomno ma- lo ugodne pogoje pridelova- nja, saj še pretežni del kme- tov nima svoje proizvodnje mehanizirane. Pri TOZD Ko- operacija predstavlja po- membno postavko trgovsko blago. Marža je kljub pove- čanim nabavam, prodajnim in fiksnim stroškom nespre- menjena, TOZD Sadjarstvo Mirosan se po finančnih pokazateljih delno razlikuje od ostalih dveh temeljnih organizacij združenega dela, V preteklih treli letih so namreč vsi na- sadi prešli v polno rodnost sadi prešli v pohio rodnost, pripomogli tudi dve ugodni letini. Eden izmed faktorjev za boljše gospodarjenje je tudi ta, da ima Hmezad v svojem okviru hladilnico za sadje, ki že jeseni prevzema sadje Od proizvajalcev. Pro- dajna cena jabolk v spomla- danskih mesecih pa je ugod- nejša. Na cene jabolk vpliva tudi precejšnje povpraševa- nje. Kljub temu. da je tudi pri tej proizvodnji razmerje med prodajno ceno jabolk in rast- jo cen rei>rodukcijskega ma- teriala neprimerno, ta enota posluje zelo ugodno. JANEZ VEDENIK FRANC GAJŠEK Pred dnevi smo obiskali kmetijo Franca Gajška v Dre- šinji vasi. Že na prvi po- gled smo lahko opazili, da je kmetija opremljena tako, kot le malokatera v Savinj- ski dolini. O delu na kme- tiji smo se pogovarjali s tri- indvajsetletnim sinom Fran- cem Gaj.škom. »Predvsem se ukvarjam s hmeljarstvom in živinorejo. Imamo okrog pet hektarjev hmeljišč in približ- no trideset glav živine, od tega osem krSv molznic, osta- lo pa so pitanci. Največ do- hodka imamo od mleka. Po- vedal bi rad tudi to, da ima- mo za hmeljarsko proizvod- njo vse mehanizirano, od re- zalnega stroja do obiranja ' hmelja. Obiralni stroj imamo skupaj štirje kooperanti, in sploh se mi zdi, da so stroj- ne skupnosti posrečena ob- lika sodelovanja med kmeti. Kar se tiče vikvarjanja z ži- vinorejo pa naj povem še to, da vsako leto prodamo okrog 4000 kilogramov me sa in 11.000 litrov mleka.« Potem mi mladi Franc pri- poveduje, kakšne so težave s hmeljem, saj cena nepre- nehoma stagnira, povpraše- vanje ni več takšno kot je bilo pred leti, skratka, da za hmeljarje časi niso naj- bolj ugodni. Franc ve, da so takšnemu stanju krive tudi razmere na svetovnem trgu. Tu se ne da nič stori- ti. Treba je le upati na bo- lje. Sicer pa kot Franc pra- vi, bi brez upanja težko bilo danes na kmetih. Rad sem mu verjel. »Danes mi pri delu na kmetiji precej pomaga zna- nje, ki sem ga pridobil pred leti. ko sem obiskoval kme- tijsko šolo v Šentjurju, Pri- znati pa moram, da sem bil, preden sem začel obiskovati to šolo, precej v dvomih, koliko bom imel od nje. Da- nes mi ni žal.« Še marsikaj zanimivega sva se pogovarjala s Fran- cem. Zaupal mi je, da je se- kretar mladih kmetijcev pri Občinski konferenci Zveze socialistične mladine v Žal- cu, član predsedstva mladih zaposlenih v kmetijstvu pri Republiški konferenci, aktiv- no pa sodeluje tudi pri kra- jevni skupnosti v Petrovčah, »Mnogo mladUi kmetov toži, da se ne morejo vključiti v naše družbenopolitično življe- nje. Mislim, da to sploh ni res. Treba je imeti le inte- res in voljo,« Še o mnogočem sva se po- govarjala z mladim Francem, pa ni, da bi človek vse spravljal na papir. Lahko pa rečem, da je fant preudaren in ve kaj hoče. Poleg rtega pa mu ne manjka pridnosti in volje. Mislim, da mu rvik- dar ne bo žal, ker se je od- ločil za delo na kmetiji. Si- cer mi je pa to tudi sam zatrdil. JANEZ VEDENIK 6t.24 — 19. junij 1975 NOVI TEDNIK — stran 17 PRI ŠTIRIDESETIH V SLUZBOi PA NIČ V Nihče, ki bi ga prvikrat videl, mu ne bi prisodil šest- deset let. I^a jih ima, še»t križev, pred nekaj meseci si je naložil zadnjega. Toda vedrina, hudomušnost in optimizem ga ponilajujejo ter mu dajejo vedno novih življenjskih moči. Dušan Zorko je doma iz Tolstega vrha pri špitaUču. Lani se je zaposlil pri Industrijsko montažnem podjetju v Slovenskih Konjicah kot vratar. Devetinpetdeset let je imel, ko se je prvič zaposlil. Prej je kmetoval gori na Tolstem vrhu, na skopi in trdi zemlji, ki ni dajala zadost nega zaslužka osemčlanski družini. Odločitvi Zorkovega očeta je botrovalo tudi dejstvo, da so otroci odrasli in odšU naprej v šole. šest otrok se je rodilo Zorkovima in štirje od njih so po končani osemletki še študirali. Seveda so rabili obleko, hrano in streho nad glavo, če so hoteli uspešno končati šolanje. Vsega tega pa jim zemlja ni dala. Zato se je Zorkov oče zaposlil. »Moral sem se odločiti,« Je dejal Dušan Zorko. »Moral sem se zaposliti, da sem lahko zagoitovil otrokom nor- malno šolanje. Sam s^m vedno rad bral in otroci so si že od mladih let želeli, da bi odšli naprej v šole, potem pa v tovarno, delat. In nisem mogel nasprotovati ah za- virati njihovih želja. Moral sem jim pomagati, da so šli v šole. Danes Sem zadovoljen, saj otroci lepo napreduje- jo, pa tudi v službi mi je lepo. Ni mi žal, da sem se za- poslil.«" V Industrijsko montažnem podjetju so mi povedali, da je - njihov vratar izreden delavec. Lani, ko še niso vozili avtobusi iz špitaliča do Slovenskih Konjic, se je Zorkov oče vozil na delo s kolesom. V dežju in mrazu se je vozil s kolesom v Slovenske Konjice, da pa je prišel v službo pravočasno, je moral vstati že )b tretji uri zijutraj. In ni mu bilo težko. »Sedaj je lažje, ko se vozim v službo z avtobusom,« pravi vratar Dušan. »Bolj udobno mi je in zjutraj lahko malo dlje spim. Tudi to se pri starejših ljudeh krepko pozna.« Dušan Zorko je že vrsto let aktiven v srajevni skup- nosti. Pravzaprav je bolj aktiven v krajevni organizaciji Zveze borcev, ki pa se povezano z ostalimi organizacijami vključuje v delo krajevne skupnosti. Zorkov ata je dejal, da se povezanost krajanov pri skupnih akcijah kaže tudi v razvoju kraja. »Po vojni smo v našem kraju veliko naredili. Nape- Ijah smo elektriko, zgradili vodovode, uredili aeste. Nikoli si nisem mishl, da bomo tako lepo uredili naš kraj.« Med vojno je bil Dušan Zorko v partizanih. Svobodo je doživel doma, na Tolstem vrhu, v svoji domačiji. »Srečen sem bil, ko sem videl, da je padel nacizem. Kajti dovolj nam je bilo gorja in smrti, vsi smo iskreno zeleh svobode. Vidite, rad sem imel svojo domovino, zato sem odšel v partizane. In rad jo imam danes. Zato pišem zanjo pesmice, kot je na primer tale; Vsi jugoslovanski narodi združeni pod to zastavo, čuvajmo jo, branimo, rdečo, belo, plavo. Naš narod šel je skoz' trpljenje zemlja preUta bila je s krvjo, bil teptan, bil tlačan, sedaj živi svobodan. Dokler živel bo tu rod, zvesti bomo tej zastavi. pionirji — simbol naš, rdeče, belo, plavi!« DAMJANA STAMEJČIČ SVOBODA ELZE ŽAGARJEVE žrteT"^' Kanček resnice je v tem, da starost enačimo z modrostjo, preudarnost- jo in umirjenostjo. Ce pa je življenje nekaterih »ob- darjeno« in prekaljeno s trpljenjem in življenjski- mi viharji, ki jih z razu- mom ne moremo dojeti, spokojnost takih ljudi še bolj osuplja. Prvo, kar sem začutila ob srečanju z ELZO 2A- GARJEVO iz Celja, je bi- lo spoznanje, da najbrž ni na svetu stvari, ki je ona ne bi razumela. V naselju ob Dolgem polju ji tečejo leta v ve- rigi, ki ima 74 členov. Iz lepega, pravilnega obraza, kjer dobrota gladi gube vsak dan — grenkoba okoU ust pa ostaja, zre vame dvoje takih oči, da se vprašam; je tej ženi v življenju še kaj tujega? Je dojela vse tančine živ- ljenja in Ji je edina ne- znanka" samo še smrt? Ko je Hitler kot hobot- nica stegoval lovke po sve- tu, je žagarjeva družina srečno živela v Bočni. Mož Franc se. je ukvar- jal s trgovino, žena Elza je učiteljevala, rodila tri zdrave sinove, ki so bili ravno do vojne godni za strelske Jarke, živeli so napredno, vodili kulturno prosvetno življenje in imeli radi ljudi. Preproste ljudi, ki jim je veter ve- tril prazne žepe. Tik pred vojno so se preselili v Ceglje, na Hu- dinjo. Mož Franc se je vključil v aktivistično de- lo (ilegalno Ime Rok), učiteljica Elza ni hotela poučevati nemško in je bila zato nekaj časa brez- poselna. Ko je huda pred- la pa je služila kruh za vso družino v stavbnem podjetju, kjer je bilo ve- liko delavcev in uslužben- cev organiziranih. Vedeli so, kam ona spada in za- to je bila pri Iskanju Ge- stapa velikokrat opozorje- na. Bežala je pred njim. se skrivala in se bala:- za moža, ki je delal v Ro kovi skupini obveščeval- cev in za svoje tri sinove — Rada. Dušana in Ro- mana. Ce trepeta žena za mo- ža, ji v bolečini ostajajo otroci, če zatrepeta mati za svoje dvajsetletne sino- ve, ko jih odpravlja na vojsko, tolažbe ni. Le upa- nje ostaja in misel na svetle cilje, za katere se sinovi bore. Mobiliziran v nemški vojski (iskal Je zvezo s partizani, pa je ni dobil), je padel materi Elzi naj- prej najstarejši sin Rado. Na ruski fronti, prvega maja 1944, star 20 let. Padel Je v sovraštvu do zastave, pod katero je služil. Šestega junija (El- zi so ostali datumi v spo- minu, kot da bi se godilo včeraj) Je dobila na po- ti v službo njegov paket. V njem so bile stvari nje- nega sina, čez nekaj dni pa je sledilo uradno ob vestilo. Bolečino je skrila vase in trepetala naprej. Dru- gorojenec Dušan ji je z nemške fronte pisaL da je prebegnil k francoskim partizanom. Dolgo potem ni bilo od njega nobene- ga glasu. Za božične praznike šti rlinštiridesetega leta so ji aretirali moža, ker so Nemci pri nekom odkrili arhiv in v njem našli imena obveščevalcev. Feb ruarja 1945 so ga obesil: v drevoredu 100 talcev na Frankolovem. Samo štiri dni je ime- la žena čas za bolečino. Obveščena, da Jo išče ge- stapK), je zbežala žagarjeva v Avstrijo, kjer je skupaj z ruskimi ujetniki gradi la bolnico. To je bilo 16. 2. 1945 na šestnajsti roj- stni dan najmlajšega sina Romana. Takrat sta se tudi poslednjič videla. Roman, s partizanskim imenom »Mladi«, je po- iskal zvezo s partizani, dobil v roke brzostrelko in v sihii maščevalni sli blodil naokoli, iskal kriv- ce za smrt očeta, brata, pobeglo mater. Zadnji, kr- čeviti dnevi pred osvobo- ditvijo, ko je mladost že slavila zmago, je omahnil Mladi. Aprila petinštiride- setega, šest tednov po oče- tovi smrti. V neki hiši so se dekleta zabavala z Nemci in z njimi pela. Streljal je in potem ra- njen zbežal ter na poti izkrvavel. Pokopali so ga v Prekovškovem gaju v šmarjeti. Mati Elza je ob razpa- du hitela domov. Do me- je se je pripeljala, iz Dravograda pa je do Ce- lja hodila peš osem dni. Hitela je, da bi zvedela kje je sin Roman, kje je Dušan; se je vrnil? Kje je ostal? Ko je prišla do- mov, ni našla nobenega. Za Dušana do avgusta ni vedela kaj je z njim. Ro- mana, za katerega so ji rekli sorodniki, da je od- šel v partizane, pa je ča- kala vsak dan. Partizan iz Tomšičeve brigade ji-je sicer rekel, . da je Mladi padel, pa so jo hitro po- tolažili, da rii res. Tiste dni, ko se je vrnila iz Avstrije, bolj podobna mumiji kot živemu člove- ku, resnice ne bi pre nesla. Dnevi pričakovanja so se vlekli, fantje so priha- jali domov, mladi, s sla- vo ovenčani, nasmejani. In takšnega je čakala tu- di Elza. Čakanju se je pridružil nemir. A čakala je samo ona, drugi so- rodniki so resnico že spo- znali. Povedali so ji. Od- šla je na njegov grob in ga hotela z golimi roka- mi izkopati. Ponorela je. divjala kot žival, in niče sar m več razumela. Mati Elza je izgubila v enajstih mesecih dva si- nova, moža, tretji sin pa je bil tudi pogrešan. Lah- ko je trepetala samo še zanj. Avgusta se je sin Dušan vrnil in danes živ; skupaj z njim. »Zakopala sem se v de- lo, ki me je tolažilo. De- lali smo takrat dan in noč. Poznali smo besedo tovarištvo in smisel te be- sede mi Je pomagal, da sem Izgubo prebolevala. Rane so se danes zaceli- le, brazgotine so ostale. Kljub tridesetim letom, ki so od takrat minila.« Leta 1948 je stopila v partijo in delala s silo, za katero ne ve, kje jo je jemala. Delo, delo, delo. V šoli, AFZ, na odrih, po- litično delo, delo z mla- dino, 40 let tako. Bila je prosvetni inšpektor, če- prav si tega ni želela. Ni- koli nI segala po položa- ju, ker se je raje vedno držala med preprostimi ljudmi. A takrat je jema- la položaj kot partijsko dolžnost. Danes je častni član ZK in Ima spomeni- co po možu in sinu. , Kako naj ji za konec j zastavim banalno vpraša- i nje: je bilo vredno toliko žrtvovati, se toliko boriti ' in toliko Izgubiti, vpraša- ; nje, ki ga sploh ne bi i smela zastaviti, ker v nje- ' govo bltnost smo prepri- čani vsi? Pa me iz zadre- ge spravi mati Elza sama s hitr^ odgovorom: »Ni- smo se spraševali takrat, še manj se sprašujem da- nes. Tako je pač moralo biti. Naša dražina ni ni- koli drugače mislila in živela kot le napredno, živeli pa smo v času, ki je terjal može. In moji so bili.« Danes Je materi Elzi dolgčas. Bolehna je, vča- • sih pa celo tako bolna, da ne more obiskati gro- bov svojih dragih. Ob tri- desetletnici, letos febru- arja, ni bila na proslavi na Frankolovem. Tudi k sinu Romanu gre malo- kdaj na obisk, čeprav ni pokopan daleč. Dopoldne preživi v čedni sobici, po- poldne pa obiskuje pri- jatelje, znance. »Tavam okoli,« pravi in ustnice se ji zatresejo. S tresočimi rokami si kuha čaje, ki preženejo veliko bolečin — le v srce sarezanih ran ne. ZDENKA STOPAR 18. stran — NOVI TEDNIK št. 24 — 19. junij 1975 ŠKORJANČEVA MICA VEDNO SMO BILI RESNIČNI PRIJA TEL JI Nad vasjo Sešče je rah- la vzpetina. Ici ji pravijo Jerinov grič. Z vrha je lep razgled po Savinjski dolini. Tukaj stoji prenov- ljena škorjančeva doma- čija. Gospodarja, Mica in Francelj, zlagoma nalaga- ta sedmi križ, pa se jima leta malo poznajo. Fran- celj je kmečki sin iz Ve- hke Pirešice, ki je zaradi preskope zemlje moral zgodaj v svet s trebuhom za kruhom. Mejni stražar je bil skoraj polnih deset let, tam se je izučil ku- harskih veščin. Nato je moral v nemško ujetniš- tvo, kjer je bilo strada- nja in garanja zadosti čez mero. Po vojni sta se vze- la z Jerinovo Mico. Kak čas je bil upravnik držav- ne oljarne v Šempetru, nato fabriški delavec in nazadnje knap v zabukov- škem rudniku. Sedaj je upokojen, lepo bi se mu godilo, pa mu nagaja no- ga. Pa bo že, pravi, sa- mo da lahko racam okoli vogalov in gledam po do- lini. Njegova žena Mica ima za seboj sila razgibano življenje. Brat Francelj. ki so ga Nemci dvainštiri- desetega kot talca ustre- lili, jo je zgodaj vpeljal v vaško politično ln kul- turno življenje. Danes, ko jih ima krepko čez šest- deset — je prav tako upo- kojenka in so ji zaradi požrtvovalnega sodelova- nja s savinjskimi napred- uj aki priznali dvojno medvojno dobo — s spo- minom nima težav. Iz nje vro predvojna dogajanja kakor studenček izpod skale. Takole Je .začela: — Mojih spominov je za debelo knjigo. Ce bom utegnila, jih bom kdaj tudi zapisala. Takrat, krepko pred štiridesetimi leti, sem bila preprosto pol- proletarsko dekle. V me- ni pa je vedno plala ne- mirna in vedoželjna kri. Vključevala in delala sem v organizacijah in društ- vih, kjer so delali takrat najvidnejši savinjski na- prednjakl: Slandrovi, Hri- barjevi, pa še mnogo dru- gih. Veliko jih Je med vojno padlo. Bili smo res- nični tovariši. Igrala sem pri »Svobodi« v Grižah, igrala v Preboldu. Z na- prednimi Igrami smo ho- dili gostovat v druge kra- je. Včasih smo Imeli tudi neprilike. žandarji so po vsod nastavljah svoja uše- sa. Pred štiridesetimi le- ti sem se udeležila velike- ga zleta svobod v Celju. Zame je bilo to zares ve- liko doživetje. Takrat sem občutila, kaj pomeni trd- na delavska skupnost. Ho- dih smo po ulicah, vzkli- kali napredna gesla, po- slušali govornike. Minilo je 40 let in, glejte, spom- nili so se tudi name in me povabili na veliko pro- slavo. Z veseljem se bom odzvala, saj se bom sre- čala z maogimi znanci, prijatelji, tovariši. 2e res. da smo zlezli v leta, naši spomini na tiste dni pa morajo ostati v nas svet- li in čisti, kakor so bili svetli in čisti ideali vseh tistih, ki so morali dosti prezgodaj položiti svoja plemenita življenja na ol- tar domovine, je končala Mica škorjanc in se zazr- la z vrh griča tja proti Celju. D. K. SPOMINI OSTER SPOPAD zavednega Slovenca s hitlerjancem v Mariboru leta 1942 — zaradi slovenščine Zaradi slovenščine je bilo še mnogo zgodb in zgo- dovine. Zaradi slovenščine ali bolje rečeno zaradi Slo- vencev še dandanes spremljamo dogodke na Koroš- kem. Boj za obstoj slovenske manjšine nn Koroškem je že stara stvar. Sedaj je na vidiku ponovno »prešte- vanje« Slovencev na Koroškem, gotovo ne s poštenim namenom. Boj za slovenščino v stari Avstriji pa se je vodil tudi na Spodnjem štajerskem, zlasti na severni meji naše domovine, v Slovenskih goricah. V avstrijski Ko- roški imajo naši rojaki opravka z organiPMcijo nacis- tov pod krinko domovinske službe (Heimatdienst).^ v Slovenskih goricah pa so zavedni Slovenci imeli op- ravka z zloglasnim združenjem priseljenih Nemcev v kraje SlovenskiJi goric pod imenom »Siidmarkverein« pod okriljem tega združenja je deloval še nevarnejši »Schulverzein« (združenje nemških šol), ki je imel v programu ponemščevati slovenski naraščaj v Sloven- skih goricah, dočim je »Siidmarkverein« skrbel za od- kup kmetij Slovencev in na njih naseljeval kmetijče iz Nemčije in Avstrije. V tistem času sem tudi jaz bil šo- lar slovenske ljudske šole v Šentilju. Tudi tam je bila šola »Schulvereina«. šlo je za sistematično ponemče- vanje Slovencev, torej za zatiranje slovenščine. Tako nekako se godi tudi našim Slovencem na Ko roškem. Kot starostnik premišljujem in se sprašujem, zakaj so prav Slovenci na Koroškem tako zelo napo- ti našim sosedom Avstrijcem. Mar že niso dovolj pretr- peli za časa Hitlerjevega Tretjega Rci^ha? Ko tudi danes o vsem tem premišljujem, zlasti c našem slovenskem živi ju na Koroškem, sem se spom- nil dogodka, ki sem ga doživel v Gosposki ulici v Ma- riboru leta 1942, za časa okupacije. Takrat smo mo- rali hoditi tilio po ulicah, ker je bila- slovenščina pre povedana. In prav zaradi slovenščine sta se spopad- la dva možakarja. Bilo je popoldne lepega jesenskega dne. Ko sem se bližal takratni kavarni »Central«, sem že od daleč videl in slišal, kako se na ulici med večje skupino ljudi dva možakarja en na drugega vpijeta kot bi hotel kdo koga aretirati, ga vleči na policijo... Ker nisem vedel zakaj gre, sem vprašal znanca potem, ko je bilo na ulici spet mirno, kaj je bilo posredi? Pa mi je pojasnil, da je zagrizeni hitlerjanec ali agent gestapa hotel enega drugega možakarja aretirati, ker da je z nekom govoril slovensko, čeprav je bilo tc prepovedano. Toda napadeni možakar se je najener- gičneje uprl takemu iiasilju in navedenemu agentu m hotel slediti na policijo, marveč mu je na ves gloi zalučal v obraz, češ da ne dopusti, da bi mu kdo branil govoriti slovensko . . . In že je potegnil iz si^oje aktovke neki časopis, ki ga je takratni »Heimatbund« s posebnim namenom izdajal zu slovensko prebival- stvo, bil je to »Štajerski gospodar«, takoj na to ča- sopis razgrnil in glasno začel citati iz njega slovenske stavke, nato pa še glasneje zakričal agentu: če lahke torej rui ves glas čitam slovenske stavke v tem listu, smem tedaj polglasno slovensko govoriti tudi s svo- jim znancem . . . kar je navzoče pasante tako navdu- šilo, da so zagovorniku slovenščine burno zaploskali, nakar se je agent potuhnjeno odstranil. . . Tudi napa- deni možakar, se je odstranil. Odstranili so se tudt pasanti, ki so bil priča tega izrednega dogodka. Med njimi je bilo slišati tihe, vzpodbudne besede: »Ta mo žakar pa je bil zares hudičevo korajžen .. .« Medtem so minevala leta in lela. Dočakali smo os- voboditev. Vsakdo je po svojih močeh prispeval k obnovi porušene dežele. Vsi preživeli pa smo bili tudi polni bridkih spominov. Marsikoga smo pogrešali. — Leta 1949. sem se znašel na delu pri Okrajnemu ljud- skemu odboru Maribor-okolica. Tam sem se srečal tu- di z znanim Mariborčanom Franjo Novakom, rodom iz Rogaške Slatine. Že ob prvem srečanju se mi je dozdevalo, da ga poznam že od kdaj prej, nisem pa točno vedel, kdaj in kje je to bilo. Ko sva ob neki ^ priliki kaj več govorila o tem, koliico so Mariborčani med okupacijo pretrpeli zaradi tega, ker se niso sme- li posluževati slovenskega jezika in kako se jih je to- zadevno šikaniralo, se mi je šele takrat posvetilo, da sem tovariša Franja Novaka prvič videl, in da je bil on tisti, ki je leta 1942. v Gosposki ulici v Mari- boru, kot že opisano, tako drzno in smelo naatopil t obrambo Slovencev in slovenskega jezika ... Kot za časa okupacije, se skoro enaka asimilacija vrši še dandanes na Koroškem, a kot je znano, koroš- ki nacionalisti s posebnim namenom zahtevajo izredno »preštevanje Slovencev« na Koroškem ... a to se moro preprečiti. IVAN SARFER NESRAMNOST Ko sem se peljala z vlakom, ki vozi na progi Ljub- ljana—Maribor, je na eni izmed postaj izstopil starejši moški, ki pa ni mogel dovolj hitro izstopiti iz vlaka. Prišel je kontrolor in ga dobesedno porinil, tako da je padel na tla in si sam ni mogel pomagati. Le s težavo sem ga zvlekla vstran, da ni prišel pod kolesa. Spra- šujem se, ali bi sprevodnik ravnal tako tudi s kakšno mlado smrkljico? Tudi on bo nekoč star! MARIJA VODEB LAZE SNIDENJE Moja sestra Ana je frizerka. Leta 1942 je delala v Lescah. Borila se je proti Nemcem in je veliko delala za OF. Kmalu pa je postala Nemcem sumljiva in vsako jutro se je morala javiti gestapu. Bila je prisiljena menjati delovno mesto. Pot jo je zanesla v Beljak, kjer je z delom v OF seveda nadaljevala. Toda izdali so jo in odpeljan v Auschwitz. Bilo je to konec leta 1942. Pomagala sem ji, kolikor sem mogla, in sicer tako,, da sem ji pošiljala pakete. Komaj sem čakala vsak mesec njeno pošto. Proti koncu leta 1942 ni bilo nobene pošte več. Bila sem vedno bolj obupana in nisem smela pomisliti na to, da se ne bi več videli. Končno je prišla zaželena svoboda. Prihajah in od- hajali so preživeli borci in ujetniki. Nekaj mesecev po svobodi, bil je petek, sem pred vrati zaslišala sestrin glas. Mislila sem, da imam pri- sluhe. Toda, ko sem se obrnila dol na cesto, sem vi- dela mojo sestro živo in zdravo. Bila sem kot okame nela. Nisem mogla verjeti svojim očem. šele čez čas, ko sem si malo opomogla, sem planila k njej in jo objela. Od velikega razburjenja in presenečenja nisem mogla priti do sape. Solze sreče so mi kar same tekle po hcih. Pozneje mi je pripovedovala, da se ni več oglašala po pismih, ker je snovala pobeg. Pri življenju pa jo je obdržala samo njena trdna volja do življenja, sicer vseh strahot taboriščnega življenja ne bi prenesla. L.K. GORICA JUTRO Zunaj je še skoraj tema. Odprem okno in hladen nočni zrak mi poživi zaspano telo. Res ne vem, zakai me je to jutro tako zgodaj zapustil spanec. Skozi okno opazujem našo vas, ki se še pogreza v globok spanec. Noč pa se že umika jutru. Vasica je zelo majhna, saj šteje le nekaj hiš, ki so zavite v meglo in se posamezne hiše rišejo le v med lih obrisih. Zvezde, ki so krasile nebo kot marjetice travnik, počasi ugašajo. Izza planin, poraščenih z mo- gočnimi smrekami in hrasti prične pronicati medla svetloba, ki se počasi razliva po vsem svodu. Velika rumena in žareča krogla priplava na nebo in s svojo svetlobo oblije vso vasico, življenje v vasi se prebuja. Toplo sonce privablja ven tudi ptice, metulje in žu- želke. Jutro je. NEVENKA ŠTORMAN K.\LE HVALEŽNI SMO Na Polzeh imamo zdravstveni dom, kjer službujeta dva zelo priljubljena zdravnika. Lojze Rizmal in Janez Cukjati sta zelo požrtvovalna in potrpežljiva kljub na- porni službi, saj je čakalnica vedno nabito polna. Ne prestrašita se nobene ure In nobenega vremena. Tudi noči ne. Povsod, kjer ju khčejo, se odzoveta klicu na pomoč. O takih ljudeh pišemo vse premalo, saj rešu jejo naša življenja. Enake pohvale so namenjene tudi prizadevnim me- dicinskim sestram, njihovim pomočnicam in tudi zo- bozdravstvenemu osebju, ki skrbi za naše zobe že od rane mladosti. DANI TURNŠEK 6t. 24 — 19. junij 1975 NOVI TFDNIK — stran 19 NAŠ KHAl • MOZIRJE: PRIJETNO SREČANJE Srečali so se mladi. Iz šole in de- lovnih organizacij pa mladi kmečki fantje in gojenci, ki obiskujejo sred- njo tehniško šolo kopenske vojske JLA. Obisk gojencev je bil namenjen mladim v mozirski občini. To je bil pravzaprav že povračilni obisk, saj so jih mladinci iz Gornje Savinjske doline pred skoraj dvema mesecema obiskal-i v njihovi šoli in se že tam- ■ kaj spoznali z delom in življenjem in vsemi drugimi pogoji in perspekti- vami, ki jih daje ta šola mladim ljudem. Zdaj so sd znova stisnili roke in še enkrat pogovorili o vsem. Mladi so vedno radovedni. In tako tudi zdaj ni ostalo brez vprašanj. Po prvem pozdravu v soboto do- poldne v Mozirju so odšli v domačo osnovno šolo, zatem v EHkroj pa na Ljubno ob Savinji, kjer so se zlasti gostje seznanili z nekaterimi najzna- čilnejšima dogodki iz narodnoosvo- bodilnega boja. Njihova pot jih je vodila še h graničarjem in se nazad- nje ustavila v Logarski dolini, kjer so se tuili razšli. • PREBOLD: NA IZLET ZJAMARJI Pred dnevi so jamarji kluba črni galeb iz Prebolda organizirali ogled kraških jam na Dobrovljah. Zjutraj se je zbralo v Nazarju 31 jamarjev in članov planinskih društev Vransko, Zabukovica, Polzela in Prebold. Kolo- na je kreoila na Dobrovlje. Prva ja- ma, ki so si jo jamarji in planinci agleda.li je bila Hlepetova jama. Ta je ljubiteljem narave odkrila svoje le- pote, ki so več ali manj neoskrunjene. Zatem so si udeleženci ekskurzije oigledali Jerekov brlog, ki navdušuje toliko po kapastih tvorbah kot p>o svoji velikosti. Tako je tudi drugi izlet v podzem- ni svet uspel. Prvi je bil na Ponikvan- sko planoto, škoda le, da je oba izleta motil dež. FRANC JE20VNIK ® LAŠKO: POMOČ PRIZADETIM Komisija izvršnega sveta Skupšči- ne Laško si je ogledala in ocenila škodo, ki je nastala pri posameznikih zaradi zemeljskih plazov. Največjo škodo je utrpel Slavko Gradič z Blat- nega vrha, saj jo je kar za 20.000 din Za 9000 din je bila ocenjena škoda pri Antonu Knezu z Lahomnega in pri Jakobu Gorinšku iz Harij. Okoli 7000 din škode so utrpeli Franc Videč in Stanko Mlakar iz Olešč ter Vid Senica iz Cunrovca. Pri Janezu Puš' niku s Plazovja, Alojzu Titovšku s Starega dvora, Jakobu Maroltu iz Tevč in v KS Svibno pa je komisija ocenila škodo od 5000 do 6000 din. Komisija je tudi predlagala, da bi prizadetim občinam del škode povrnili Lz družbenega proračtma občine La- ško. S. V. • KONJICE: SREČANJE KOMUN^STOV v • soboto bo v lovskem domu v Konjiški vasi tovariško srečanje ko- munistov občine Slovenske Konjice. Na srečanju, ki sodi v sklop proslav ob 30-letnici osvoboditve, bo zbrane komuniste pozdravil sekretar občin- skega komiteja ZK Franc Ban in naj- starejšim med njimi podelil zlate mačke ZK. Po uvodni slovesnosti bo še zabavni program, v katerem bodo sodelovali nekateri slovenski pevci zabavne glasbe. Srečanje konjiških komunistov se bo pričelo ob 11. uri. D.S • MATKE: NOV GASILSKI AVTOMOBIL 29. junija bo v Matkah veliko slav- je. Prizadevni gasilci so namreč ku- pili nov gasilski avtomobil. Ker pa je tak dogodek za vse gasilce izje- men, ga bo treba na primeren način proslaviti. Gasilci iz Matk niso dolgo premišljevaM. Odločili so se, da bo na njihovi slavnosti igral nihče drug, kot sam Lojze Slak s svojimi godci. Za vrle gasilce kot tudi druge kra- jane bo to vsekakor izjemen dogodek, o katerem bodo še dolgo časa govo- rili. Sicer pa je včasih na gasilskih veselicah kar prijetno in zakaj ne bi bilo tako tudi tokrat! Pridite to- rej v Matke, ne bo vam žal! Vseeno pa smo prepričani, da bo od vsega slavja največ imel kar sam Lojze Slak, ki bo za nekajurno igra- nje »narodnih«, »pokasiral« skoraj dva stara milijončka. • ROGAŠKA SLATINA: TABORNIŠKI MNOGOBOJ Pred dnevi je bil v Rogaški Slati- ni taborniški mnogoboj. Zajemal je taborniške odrede s širšega celjskega območja. V raznih taborniških vešči- nah- se je pomerilo več ko 50 taborni- kov. Tekmovali so v različnih katego- rijah: tabornice 13—15 let, taborniki 13—15 let, tabornice 15—20 let in tabor- niki 15—20 let. Pomerili so se v na slednjih panogah: streljanje z lokom, igre z žogo, postavljanjem šotora in orientacijski pohod. Kljub težkim vre- menskim pogojem je tekmovanje po- tekalo neovirano. Najboljše so se odre- zali domačini, taborniki iz Rogaške Slatine, ki so zasedli vsa prva mesta Zmagovalci se bodo udeležili republi- škega mnogoboja, ki bo meseca avgu- sta v Bohinju. Gajšek Miran Rogaška Slatina št. 215 63250 Bog. Slatina ŠOLA V NARAVI 117 učencev 4. razreda naše šole smo preživeh 8 dni ob našem morju. Na Debelem rtiču so se avtobusi ustavih v goz dičku ob morju. Z velike vnemo smo si ogledovali kraj, v katerem smo po tem v igri in učenju pre živeh teden dni. Med pot jo smo se ustavih v Po- stojni in si ogledali ču- dovito podzemeljsko j a mo. že prvi dan smo z ra dostjo okusili slano mor- sko vodo. Cofbtali smo in škropili drug drugega. Smeha in igre v vodi je bilo kmalu dovolj. Bil je čas, da se naučimo dru- gih načinov plavdnja. Vsak dan smo imeli tudi reden pouk na prostem. Nekega hladnega dne smo se odpravili v Ko- per. Kopanje v bazenu ni bilo nič manj veselo kot na prostem. OgledaU smo si tudi koprsko pristani- šče. Videh .smo velike ladje in bagre. Ob misli, da se vse to poruši, smo se kar zgrozili. Vračali smo se z ladjo. V prostem času smo se zabavah z igrami in šala- mi, peli smo in plesali kola. Obiskali so nas tu- di otroci iz tržaškega ozemlja. Pripraviti smo jim program, na katerem so peh tudi oni. Teden šole v naravi smo preživeli lepo in smo se polni moči in znanja vr- niU domov. MATJAŽ PRIMOŽIČ, OŠ Franja Vrunča Celje-Hudinja KUPITE CIGANKO V neposredni bližini železniške in avtobusne postaje, poleg hotela Kajuhov dom, se v Šoštanju nahaja kompleks dveh kopalnih bazenov z ogrevano vodo. Manjši bazen je za otroke, večji bazen pa je razdeljen za plavalce in neplavalce. Ker je okrog bazenov veliko travnate pK>vreine in široka ploščad za sončenje, v Šoštanj radi prihajajo ljudje iz bližnje in daljne okohce na kopanje. Ko smo se oglasih v pisarni krajevne skupnosti v Šoštanju, nam je njen predsednik Miloš Volk povedal, da je bazen že odprt in sicer vsak dan od 9.—18. ure, voda pa je ogrevana od 27—30" C. Cene vstopnic so iste kot lani in sicer za osebo s kabino 10 din, z omarico 5 din, za otroke pa je vstopnina le 3 dinarje. Mesečna vstopnica s kabino je 100 din, z omarico 50 din in za otroke 30 din. V sklopu bazena je tudi slaščičarna z bifejem, ki ga upravlja hotel Kajuhov dom z bazenom, ki bo odprt do 15. septembra, pa upravlja TVD Partizan Šoštanj. Na fotografiji bazen, v ozadju graščina ter stolp Pustega gradu. V. KOJC CINKARNA CELJE Metalurško kemična industrija razpi suj e ZA ŠOLSKO LETO 1975/76 NASLEDNJE ŠTIPENDIJE ZA: 1. Poklicne šole KOVINARSKA STROKA (strojni ključavničarji, strugarjf, rezkalci, kalilci, brusiici) 27 ELEKTRO STROKA (obratovni elektrikar, elektromelianik) 14 KEMIJSKA STROKA (obratni kemik) 15 Kandidati za štipendije na poklicnih šolah morajo poleg lastnoročno napi- sane prošnje predložiti še naslednje dokumente: originalno spričevalo o uspešno zaključeni osemletki, izpisek iz rojstne matične knjige, zdravniško spričevalo, ki ga izda medicina dela, prošnjo za štipendijo (obrazec 1,65), kolkovano s kolekom za 2 dinarja, potrdilo o višini osebnega dohodka, ki so ga v zadnjih treh mesecih prejeh zaposleni družinski člani, potrdilo o otroškem dodatku, pvotrdilo o premoženjskem stanju, potrdilo o družinski skupnosti. 2. Srednje šole TEHNIŠKA ŠOLA kemijski oddelek 7 metalurški oddelek 2 strojni oddelek 3 elektro oddelek 2 ekonomska in upravno administrativna šola 5 3. Višje in visoke šole FNT — kemijska tehnologija 3 VTŠ — gradbeni oddelek 1 Kandidati za štipendije na srednjih, višjih in visokih šolah morajo poleg prošnje za štipendijo (obrazec 1,65), kolkovano s kolekom za 2 dinarja, pred- ložiti še: potrdilo o šolanju oziroma frekventacijsko potrdilo, prepis zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih, potrdilo o višini osebnega dohodka, ki so ga v zadnjih treh mesecih prejeh zaposleni družinski člani, potrdilo o premoženjskem stanju, potrdilo o družinski skupnosti. Pri podelitvi štipendije bodo imeli prednost moški, dijaki oziroma študentj« višjih letnikov in predvsem tisti, ki imajo boljši učni uspeh. Prošnje z vsemi prilogami sprejema Center za strokovno izobraževanje delavcev Cmkarne Celje do vključno 15. julija 19T5. 20. stran — NOVI TEDNIK St. 24 -~ 19. Junij 1975 ČOLNI VEC VELIKOSTI - NA VESLA - TRO-SLOJNI - PVC NEOPREX - VELIKA IZBIRA CAMP OPREME - ŠPORTNI ODDELEK VELEBLAGOVNICA H€I GROFA BLAGAJA 12 RADO MURNIK Prav nič pisanega ni bilo na njuni obleki; iz previdno- sti nista vzela preživo barvane opreme s seboj. Oba sta pomežikovala, ko so ju slepili nenadni jarki žarki Saldine svetilke, čirikli je nekaj šepetala svojemu možu. Angar je sedel na nizkem stalagmitu in s ponosno dvignjeno glavo motril prihajalko samozavestno in hkrati nezaupljivo. Njegova hudo objedena suknja je bila na več krajih raztrgana in kazala je golo kožo, napeto od polnih, čvrstih mišic; navzli žalostni revščini se je držal Jamadar Angar kakor rojen kralj. Vendar se je včasih s čudnim zadovoljstvom popraskal med gostimi kodri. »Bog ti daj srečo!« je spregovorila čirikli s svojim nizkim, skoraj moškim glasom in poljubila Saldi rob obleke. »Vendar si prišla, čakali smo te že kaj težko, lepa gospodična! To je moj mož Angar!« Cigan se ni ganil. Salda se je čudila ponosnemu, dostojanstvenemu ciganu, ki jo je gledal malo zaničljivo. »Kje imate deklico?« se je obrnila k ciganki. čirikli je pokazala v kot. Ondi je čepel z obvezanim hrbtom mladi Sonakaj na kupu cap. Zraven njega je klečala Alijana za kazen, ker je bila vpila in se jokala. Obrazek ji je bil bled, nabuhel, otopel. Tiho je ihtela, glava ji je trzala; bolela so jo kolenu in hrbet. Ko je skozi solze ugledala visoko postavo Saldino, se ji je zdelo da je prišla sama njena mati. . . »Mama, mamica!« je kriknila in razprostrla roke. »Vendar si prišla pome! Vzdigni me! Boli me. Ne morem vstati sama« »Počakaj, kmalu boš videla svojo mater,« se ji je oglasila Saldo mrzlo, se obrnila k ciganom in pokazala na košaro, rekoč: »Jejta najprej«! Ko je slišal jamadar Angar te prijazne in spodbudne besede, ga je naenkrat minil kraljevski ponos in prvi je zgrabil po mesu. Zaplenil je posebno masten kos in nemudoma zakopal pol svojega kosmatega črnega obraza vanj; kosti je metal po častitljivi stari šegi svojih prade- dov kar preko svojega hrbta. Čirikli je nesla sinu Sonokaju jesti in piti. Alijani ni dala nobene mrvice. »Naj malo strada in shujša otrok, da ga ne spoznajo tako lahko,« je dejala ciganka in pocenila h košari. Sonakaj je skrivoma ponudil Alijani mesa, toda ona ga ni marala vzeti. Po njenih ušesih so zvenele Saldine besede in težko je pričakovala, da bi zopet videla svojo mater. Domišljala si je, da jo je ukradel eden onih hudob- nih čarovnikov, o katerih ji je bil že toliko povedal ujec Ahac. Plašno je gledala živobarvne lučke in strahotne sence po jami. Dasi je bil cigankin kos lep, velik in okusen, ji vendar ni dovolila ženska zgovornost, da bi uživala kar tako tiho brez zabavnega pogovora. Zadovoljno cmokaje je pripove dovala Saldi, kako se ji je posrečila nakana. »Sinu je dajala zmečkanih tropotčevih listov na rane in črnavke. Pustila sem ga v senci pod hrastom in hitela našim povedati, kaj se je zgodilo. Takoj so bežali preko Kolpe. Midva z možem pa sva skrila sina v tvojem čolnu in šla prežat v zasedo. In posrečilo se nama je. O! jahala sva, kakor še nikdar svoje žive dni ne! Eden naših je čakal pri Sonakaju. Oddala sva mu konja in naglo je izginil z njima. Prav kmalu smo bili vsi štirje v čolnu in jami. čoln sem pustila po reki. Usida se je ploha, da je bilo kaj. Kdo bi našel zdaj našo sled? — Ali dolgo te ni bilo. čakali smo te prav težko.« »Mislim, da je najbolje, če deklico takoj preoblečemo v dečka,« je velela Salda, ko so se najedli. »Pojdi sem!« »K mamici bi rada,« je jecljala Alijana in proseče dvigala roke proti Saldi, ki je vzela škarje iz košare. »Zdaj sem jaz tvoja mati, golobica moja?« je rekla čirikli in jo vzdignila. »Ti nisi moja mama. Moja mama je lepa. Ti si grda. Tebe nimam nič rada.« »Tako! Hahaha! Le potrpi, polagoma bo to že drugače. — Tvoji lasje so predolgi, moramo ti jih malo ostnči. čakaj, takoj boš lep fantek!« »Nočem biti fantek .. .« »J, kdo te pa vpraša? Angar, primi!« Salda ji je dala škarje in ciganka je ostrigla otroku kito. Prestrašena Alijana se v ciganovih rokah ni upala ganiti. Solze so ji polzele po licu in čudno povečana se ji je zdela svetilka na tleh ob tolmunu. Salda je vzela iz košare umazano deško opravo in pomagala ciganki pre- oblačiti Alijano v kmečkega fantička. Zlata verižica s križcem in smaragdom je kaj naglo izginila v cigankinih nedrih; vse druge otrokove stvari, tudi čeveljčke, je spravi- la Salda v košaro. »Verižico vrži v tolmun!« je svetovala ciganki. »Lahko bi nas izdala!« »V tolmun seveda,« je kimala čirikli in si mislila: »Saj nisem tako neumna! Da jo pobaše Angar!« Salda ji je dala lonček s temnorjavim oljem in cigan- ka je namazala in prebarvala otroku lase in kozo telesa. »Zdaj si zal fantek!« je dejala Čirikli. »Ime ji bodi Omar! Zakaj se jokaš?« »Nisem fantek. Nisem Omar.« »Kaj? Čakaj, čakaj!« Razjarjena čirikli je zvezala dolgo usnjeno zanko z dvema vozloma na kratko in jela udrihati po »Omarjm. Bičani otrok je pomolil roke proseče proti njej. »Kako ti je ime?« je rohnela ciganka. Silno prestrašeno, ihteče dekletce ni moglo sprego- voriti nobene besede. To je še huje netilo cigankino jezo. Čirikli je mislila, da otrok noče govoriti iz upornosti, ter je tolkla in bila neusmiljeno po rokah drgetajoče žrtve. »Kako ti je ime?« je zarezala in izpulila docela zbega- nemu otroku šop las. Salda je prekrižala roke na prsih: manj občutljiva nego kapniki, je s hladnim, kakor uledenelim nasmehom motrila ta prizor. Angar je sedel poleg Sonakaja in srdito zaničljivo pljunil predse, češ, kaj je bilo treba vseh teh sitnosti. Neusmiljeno tepeni otrok je jecljal nerazločne besede; pozabil je bil tuje arabsko ime. »Pustite jo!« se je zdajci oglasil obvezani mali cigar^ ček. št. 24 — 19. junij 1975 NOVI TEDNIK — stran 21 Staša Gorenšek POLETNA MLADA MODA Letošnje modno poletje je poskrbelo še za eno prijetno in zelo svežo novost, ki bo razveselila predvsem mlada dekleta. To je izredno svoboden način oblačenja, nekoliko rustikalen ali podeželski, to so takoimenovane »predpasniške obleke«. Predpasniške zato, ker v reS' niči zelo spominjajo na navadne predpasnike^ tako zelo preproste in ljubke so. Ze sam material je kar najbolj enostaven — pralen bom- baž, ki je zelo veselo in pestro potiskan z mjrazličnejšimi cvetlični- mi motivi s travniškimi šopki, majhnimi rožicami ali s celimi cvetlič- nimi vrtovi na svetit ali še pogosteje na temni podlagi. S tem bom- bažom se potem prav nič ne štedi, pač pa se ga nabere v bogate gube in naborke, včasih v pasu stisne s pentljo in to je pravzaprav ie obleka. Seveda so predpasniške obleke brezrokavne, pod njimi pa se nosijo nežne, romantične bele bluzice z majhnimi ovratniki, pogosto obrobljenimi $ čipko in s kratkimi .širokimi in napihnjenimi rokavi. Tak podeželski slog bo seveda najlepši v naravnem okolju, na po- čitnicah ha deželi, tudi med stare obmorske uličice bo spdil; mestne ulice in velike stolpnice pa mu bodo odvzele vso mikavnost in vedrino. ZDRAViy|l||iil€Sa BOLEČINE V KRIŽU Namen t^a sestavka je odgovoriti na zelo pogosto vprašanje naših števil- nih bralk. Zavedati se moramo, da je človek biološka enota, ki se obnaša svojevrst- no od primera do primera. Posploše- vanje je nemogoče, saj je včasih tež- ko nekatere stvari interpretirati. Bol- nik ima težave dolga leta in včasih je za njegove težave le malo razu- mevanja. Bolečine v križu so pri že- 'aah bolj pogoste kot pri moških. Zal adravljenje mnogokrat ni izvedljivo, ker gre za žene, ki so obrem.enjene z delom, bodisi v'pt>klicu ali gospodinj- stvu in z otroci. Vzrok za to je tudi anatomska /igradba ženskega telesa; okostje je manjše, hrbtenica bolj upognjena, me- denica bolj prostorna, vezi ter mišič- je bolj ohlapno in raztegljivo. Med nosečnostjo se tudi spreminja telesna di"ža, po porodu se poruši ravnoves- je^ pridobljeno med nosečnostjo, ter nastanejo trajne posledice na miši- cah in vezeh. Zaradi tega so žene pogosteje nagnjene k utrudljivosti pri hoji, pri stanju in pri nošnji. Bole- čdne v križu se večkrat pojavijo fcud: v nogah in ramah. Zato se z vso upra- \'ičenostjo zavzemamo za psihofizično pravo na porod, na porodno telo- vadbo in sploh na fizkulturo. Veliko- krat poleg zdravil koristi tudi začasna Sfiiprememba okolja. Ginekologi menijo, da se na sploš- no preveč pripisujejo bolečine v kri- 8U ginekološkim obolenjem kot so vnetja genitalij, nepravilne lege ma- ternice in podobno. Ce je pri ženi, ki toži o bolečinah v križu, ginekolo- ški izvid negativen, moramo pomisliti na obolenja črevesja, na hemei-oide, na hernije, na urološka obolenja ter na vnetja organov, na tiunorje v mali medenici, na poškodbe centralnega živčevja FK>sebno pa na ortopedske bolezni kot so skiloza, SFK>ndilaorto- za, diskopatija in druge. Predvsem, če so se bolečine pojavile pri neprevid- nem ali forsiranem gibu, če so vezane na gibanje in se umirijo, ko bolnica leže. Bolečin v križu ne smemo prezreti, kadar jih opazimo pri px)škodbah ali po zahtevnejših operacijah v trebuhu. Po operativnih posegih na hrbtenici ni priporočljivo delo, ki zahteva skla- njanje in dviganje bremen, in sicer za toliko časa, kolikor ima bolnik okvarjene fimkoije. Vsaka bolečina v križu seveda za- hteva pravilen strokovni postopek za preprečitev oziroma zmanjševanje te- tav bolnika. Včasih je potrebno bolnika napo- titi na nevrološko preiskavo, pri ka- teri odkrijemo nepravilnost in se po- stavi pravilna diagnoza. Statistični pokazatelji kažejo, da 80 odstotkov vseh bolnikov, ki iščejo bolniško pomoč, konča z zdravlje- njem v ambulanti splošnega zdravni- ka. Zato zasluži vprašanje naših bol- nikov posebno pozornost, seveda v njihovo neposredno korist. Dr. MILAN BEKČIC CARINARNICA CELJE razpisuje prosto delovno mesto SNAŽILKE KURIRKE v Carinski izpostavi Velenje Vloge za zasedbo delovnega mesta sprejema Carinarnica Celje v 15 dneh od dneva ob- jave. Svet delovne skupnosti skupnih služb PODJETJA ZA PTT PROMET CELJE objavlja prosto delovno mesto za: ADMINISTRATORJA — STROJEPISKO Poleg splošnih, z zakonom določe- nih pogojev, mora kandidati i/spol- njevati še naslednje pogoje: a) administrativna srednja šola ali b) strokovna ptt šola Posebni pogoj: — doseganje najmanj 180 udarcev na pisalnem stroju v minuti. Kandidati naj pošljejo svoje vloge hkrati z dokazili o izpolnjevanju vseh, z objavo določenih pogojev na naslov: Svet delovne skupnosti sku- pnih služb Podjetja za ptt promet Celje, Titov trg 9, najkasneje v 8 dneh po objavi. Komisija za medsebojna razmerja Osnovne šole Primoža Trubarja — Laško razpisuje naslednja presta delovna mesta: 1. ADMINISTRATORJA pogoj: končana 4-letna upravno-ad- ministrativna šola 2. DVE SNAŽILKI za telovad- nico na centralni šoli Laško Vsa delovna mesta so razpisana za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pričetek delovnega razmerja možen takoj. Za delovno mesto pod točko 1. je poskusno delo 2 meseca, pod točko 2. pa 1 mesec. Pismene prošnje pošljite komisiji za medsebojna razmerja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST ŽALEC Komisija za štipendiranje in kad- rovska \prašanja razpisuje za šolsko leto 1975-76 za dijake in študente občine Žalec NASLEDNJE ŠTIPENDIJE: 30 za študij na pedagoški gimnaziji 10 za študij na vzgojiteljski šoli 11 za študij na PA — glas- beni pouk 2 za študij likovnega pouka 3 za študij tehnični pouk — fizika 1 za študij matematika — fizika 2 za študij telesne vzgoje 4 za študij na PA — razred- ni pouk 1 za študij psihologije 1 za študij pedagogike 1. Prošnjo napišejo prosilci na ob- razcu DZS 1,65 2. Prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo. 3. Rok za vlaganje prošenj je f*'"ju- lij 1975. Prepozno vloženih in nepo- polnih prošenj komisija ne bo ob- ravnavala. Prošnje Je poslati na naslov: Občin- ska izobraževalna skupnost Žalec. Garderoba dela nosečnicam vedno veli- ko preglavic, zato je razveseljivo, da imajo v teh dneh lepo izbiro oblek za nosečnice v prodajalni Ona-on Model na sliki imajo v velikostih od 36 do 44, cena Je 315,00 din. Kvalitetna in lepa plastična posoda, uvo- žena iz Danske, bo zelo dobrodošla v vsa- kem gospodinjstvu. Različne velikosti in barve lahko kupite v veleblagovnici T. Ce- ne teh so: 33, 55; 38, 75; 51. 75 din. . Za lepo in zdravo zagorelo polt vam svetujemo SUN MIČ Vitamolovo sredstvo za sončenje, ki je prvo z reguliranjem za- ščitnega faktorja od 2 do 8, zatorej pri- merno za vse vrste kože. Prodajajo ga v Drogeriji, cena 55,15 din. Če iščete primerno prehodno moško obutev, vam priporočamo poisandale, ki so v celoti usnjeni Ctudi podplat) in modno oblikovani. Kupite jih lahko v prodajalni Industrije obutve Beograd po zelo ugodni ceni: 276,85 din. 'Za vroče poletne dni je Velebit Karlo- vac pripravil za otroke od 6 do 16 let pri- kupne bombažne majice z različnimi liki, ki jih lahko izberete v Slovenija-lportu. Ce- ne: od 42,00 do 81,60 din. 22. stran — NOVI TEDNIK St.24 — 19. junij 1975 ŠPORT Nt - ŠPORT NT - ŠPdilT NT -- ŠPORTJOL- ŠPORT NT STRAŽA ALI LJUBNO KOŠARKA ŠŠD: JUBILEJNO SREČANJE šsu ua osnovni šoli G. Šilih v Velenju je prevzelo letošnjo zaključno prireditev — srečanje vseh mentorjev in mladih de- lavcev SŠD i2 vse republike. i'ri/;adevni delavci najbolj množic ne telesnovzgojne organizacije pri nas bodo ob zaključku 5-letne ga ciklusa tekmovanj med SSD na osnovnih in srednjih šolah prisostvovali kvalitetni telovadno-spurtni prireditvi, ki bo ob sodelovanju mladih športnikov in telovadcev iz Velenja in Šo- štanja v petek, 20. t. m., ob 9.30 na velenjskem kolalklišeu (v slučaju slabega vremena pa v kulturnem domu). Po zaključku akatlemije bo razglasitev rezultatov tekmovanja med SŠD v šol- skem letu 1974/75. Celjski regiji pripada že četrtič zapored čast, da je organiza- tor te pomembne prireditve, ki je v zadnjih letih bila v Pre- boldu, Braslovčah, na Planini nad Sevnico in tokrat v Velenju. Vsekakor sta republiški center SaU in ZŠ ,SR.S s tem izkazala priznanje za nmozičuo kvalitetno delo SSD na celjskem pod rotju. Tri leta zapored Je tudi najvišja lovorika republiškega prvaka med ŠSD na osnovnih šolah pripadla Preboldu, pa tudJ večje število drugih SSD je biio med prvo deseterico. Tudi med šSD na srednjih šolali so bila društva na ll^c, celjski gimna ziji in tehniški soli pri vrhu. Kako bo letos? V jubilejnem letu, ko je bilo ob SO-letnici osvoboditve nmoštvo tekmovanj in pri reditev, nastopov, akademij, tečajev, izletov in taborenj, notra nje utrditvt; ter mladih društev, vodenih po delegatskem siste- mu z uvajanjem samoupravljanja, so tudi društva v celjski re- giji pokazala svojo vitaliu>st iu moč. Tako ni ve^ šole na celj skem področju, ki bi ne imela te pomembne organizacije, ki povezuje svobodne aktivnosti na področju telesne kulture v enovit vzgojno-izobraževalni proces in se po svojem delu in pomenu tudi vrašča v športno življenje svojega kraja. Tako po- stajajo SSD na celjskem področju Osnovne celice množičnega športa. Ob tem njihovem pomenu in poslanstvu, ko mladi na- darjeni športniki iz SSU vselej dopolnjujejo krajevne telesno- vzgojne in športne organizacije z mladim tekmovalnim kadrom, je vse bolj čutiti njihovo moč v naši telesni kulturi. Ob tem vsekakor ni pomembno ali lahko pričakujemo tudi letos od predstavnikov iz celjskega področja najvišjih uvrstitev. Pomemb- na je ugotovitev, da sodeluje v letošnjem tekmovanju od 160 SŠD nad 40 iz celjskega področja ali dobra četrtma. Zato za.slu- žijo priznanje vsa SSD iz šmarske, šentjurske, žalske, mozirske in velenjske občine, ki so se množično odzvale temu zahtev- nemu tekmovanju. Republiška komisija je v zadnjih dneh na terenu ugotavljala delo najboljših SSD. Prepričani smo, da bodo tudi društva iz celjskega področja segla po vidnili uvrstitvah, pa čeprav tokrat ne po najvišjih. K. J. ATLETIKA: KLADIVAR DRUGI V DRŽAVI Prodoren uspeh so dosegh mladinci AD Kladivar na ekipnem državnem prvenstvu v Beogradu z osvojitvijo drugega mesta v državi j Zbrali so mnogo več točk kot na republiškem finalu, vendar tudi s tem mso bili kos Sa- rajevčanom. Med zmagovalci v posameznih disciphnah je bil Kopitar Franci v metu kopja z 62.80 m, Pangeršič je bil drugi na visokih ovirah s 15.8, Rener pravtako drugi v skoku ob palici s 3.80, Kopitar Rok tretji na 400 m z osebnim rekordom 51.3, Horvat tretji v skoku v daljino s 640 cm. To so bile najvidnejše uvrstitve Celjanov, kjer pa so svoj levji delež k visokemu zbiru točk — 18.810 — prispevali tudi ostah tekmovalci. Ekipni uspeh mladih atletov Kladivarja je vsekakor izredno pomemben za na- daljnjo perspektivo m rast celjske atletike. Ob tem pa velja pripisati, da je Celjanka Kovačeva nastopila v državni ženski reprezentanci v Osijeku v pol- finalu za evropski pokal v metu kopja in dosegla odličen rezultat 48.16 m, kar Je njen osebni rekord, pa čeprav se je na tem mednarodnem tekmovanju tokrat morala za- dovoljiti s četrtim mestom. Vse kaže, da bomo za Natašo Urbančičevo le dobih naslednico. Kovačeva je namreč še mladinka in popravlja svoje rezultate iz nastopa v nastop. K. J. AtilNISTfCNI KOn^^ TEŽKE SMERI V PLEZALNI ŠOLI Letošnja celjska plezal- na šola poteka dokaj ne- navadno. Po pravilniku in ob povprečni nadarjeno- sti tečajnikov-začetnikov, bi potekal pouk v plezal- nih smereh do III. težav- nostne stopnje. Ker pa je letos med mladimi ne- kaj talentov in so izku- šeni člani, ki jih vodijo, že krepko »nabrušeni« pred glavno plezalsko se- zono, beležimo vsako so- boto in nedeljo vzpone V. in celo VI. stopnje. V soboto, 14. 6. sta Ger- šak in Kramer (tečajnik) plezala sev. zah. raz Oj- strice IV., Canžek Franc, Vodišek Rafko, Šah Mar- jana in 2ula Vinko (te- čajnika) pa Herletovo smer v Ojstrici V -f- A 1. V nedeljo, 15. 6. so Ga- brovšek Marko, Žula Vin- ko in Kramer (tečajnika) ponovila zah. grapo v Oj- strici, Gračner Brane, šah Marjana in Bergant An- drej (tečajnika) pa Debe- Ijakovo v zah. steni Oj- strice IV. Canžek Franc in Vodišek Rafko sta opravila I. ponovitev Cen- tralne smeri v Rjavčevi VI — A2, Geršak in Vilč (zdravnik GRS) pa ple- zala Vzhodno v Mali Rin- ki III. Člani odseka potujejo 4. julija v Grossglockner, konec julija pa v Central- ne alpe (Francija), zato je trening v težjih sme- reh nujno potreben. Do odhoda načrtujejo še ne- kaj težjih vzponov v Ju- lijskih alpah, ki so bile do sedaj zaradi požleda in obil!je snega ter pada- jočega kamenja preveč tvegane. Letos beleži celj- ski odsek že več kot 100 vzponov, od tega kar 8 prvenstvenih. NAPOTKI PLANINCEM Snega je v Savinjskih alpah nenavadno veliko. Na severnih straneh je trd, ponvast sneg, na jtiž- nih moker srenj z lede- nimi pasovi, ki so izredno zahrbtni za neizkušenega planinca. Nujno potreben cepin in mestoma varo- vanje na naslednjih tu- rah: Okrešelj—Turški žleb in dalje proti Grintavcu, Okrešelj — Češka koča, Okrešelj — Turška gora — Kamniško sedlo, škar- je — Korošica, Kopinško- va pot na Ojstrico in Ko- rošica — Planjava — Kamniško sedlo. Koča na Korošioi bo od petka, 20. 6. že redno oskrbovana. CIC Pred celjskim bivakom na Ojstrici KEGLJANJE: ZANJA GOBEC PRVA Kegljaška sezona se počasi končuje. Na področju Celja so kot zadnje nastopile v posaJničnem prvenstvu tekmovalke Celja in Kovmaija, te dni pa boUo nastopile ^e v dvojicah. Na kegljišču lngrao nastopil tudi Celjan Marjan Uobovienik. TONE JAGER NOGOMET: NOV PORAZ Neresen pristop k igri »e »edno maAčnJe. T»ko Je bilo tudi » predzadnjem kolu republiške nogometne lige, ko Je Kladivar izgubil srečanje v Ljubljani z 2:3. Celjani so ponovno ostali brez točk. Kot že večkrat v spomla- danskem delu prvenstva. Izgubili so minimalno. Toda po igri so- deč, bi lahko dosegli mnogo več. Zal pa so že pred nastopom bili vsi mnenja, da srečanje za njih ni toliko pomembno in slab zače- tek se je kaj kmalu nuiščeval. Domačini so povedli v dvema zadet- koma in pozneje kar 3;0. Sele potem so se Celjani zbrali in rezjil- tat zm:+njšali na 2:3. Zadetka sta dosegla mladi Kokotec In Do- brajc. Po srečanju smo dobili dve izjavi. Marjan Goleš nam je dejal: »Celjani so igrali v prvem polčasu slabo, nezanimivo in neborbeno. Z malo več volje bi lahko zmagali ali dosegli vsaj neodločen re- zultat.« Obrambni igralec Krivic, ki je tokrat nastopil, ne vemo zakaj na krilu, pa je dejal: »Domačini so se nas bali. Od srečanja proti nam je bila odvisna njihova usoda. Nismo izkoristili vseh priložno- sti. Škoda!« Vse skupaj je vsekakor neresen pristop k igri. Celjani so sik»- mladi osvojili samo 11 točk. To je premalo za ekipo, ki je pred prvenstvom najavljala borbo za prvo mesto. Zato bo potrebno, da Kitak, Kamšak, Puhner, Stojkovič, Po-savec, Bosina, Ristič, Krivic, .>lijatovič, Tomašev, Dobrajc, Kurež, Kudcr in Kokotec pokažejo v zadnjem kolu v nedeljo v Celju proti Slavij! mnogo več. (ire tudi za navijače, ki redno obiskujejo (ilazijo in katerim ni vseeno, kakšen pristop imajo cel,iski igralci do vsake tekme in katerega- koli nasprotnika. J. KLZ.MA JUDO: REVEV POKAL Marljivi športni delavci Judo kluba »Ivo Reya« iz Ce- lja so nam ponovno pripravili zanimivo tekmovanje. Žal pa zaradi slabo izbranega termina osrednje zveze niso na- stopile vse mestne reprezentance. Kljub temu so mladi tekmovalci do 20. leta prikazali zanimive borbe in izvrstno kvahteto. Zmagali so zasluženo mladi tekmovalci mestne repre- zentance Ljubljane, ki so v odločilnem srečanju za prvo mesto odpravili vrsto Slov. Bistrice 3:2. Celjani bi skoraj pripravili presenečenje. Najprej so odpravih Maribor 3:2, pozneje pa zaradi slabo postavljene postave tesno izgubili drugo mesto. Premagali so jih tekmovalci Slov. Bistrice 2:3. Celjani so proti Ljubljani izgubili 0:4. Končni vrstni red: Ljubljana 6, Slov. Bistrica 4, Celje 2 in Maribor O točk. Med Celjani so bili najboljši Fabjan, fcf je osvojil dve točki ter Založnik z dvema zmagama in Kune z eno zmago. Prijetno pa so še presenetili Zelinka, Grosek in Drugovič. Tekmovanje je popolnoma uspelo. Mlada ekipa Celja ima sedaj izvrstno šesterko, s katero lahko čez leto ali dve poseže v borbo za najvišja mesta v mladinski kon- kurenci. Vse to pa potrjuje, da se pri Judo klubu Ivo Reya, ki je v sklopu Partizana Celje, dela načrtno in dobro. J. KTJZMA NEPTUN VABI Cez nekaj dni se bo začelo letošnje poletje. Vreme .je žal spremenljive narave in ne vemo, kdaj se bomo lahko kopali. Ta bojazen je pravzaprav odveč, če pomislimo na edino celjsko plavališče bazen ob Ljubljanski cesti. Uradno so začeli z letoš- njo sezono včeraj, v sredo, ker so pač po zadnjih toplih dneh upali, dil bodo ti ostali. Torej cel.jski bazen je odprt, da ,je pa to lahko, so pred tem opravili razna obnovitvena dela s pre- pleskanjem in namestitvijo novih črpalk. Letos mesečnih in se- zonskih vstopnic ne bo, ker se to" ne splača, vstopnina za dru.ce pa .je predvidena v naslednji vsoti: otroci do dveh let ne pla- čajo nič, do desetega leta dva di«, do Sestna.jstega pet in dru- gi sedem din. Samo še to: bo,iaznl ni, da bf letos edini celjski bazen ne obratoval, res pa ,je. da so pri njih cene dvignili v primerjavi z lanskim letom za dinar. To pa ni veliko! Torej za poletne mesece vsi na celjski bazen, kjer bo tndl 19. in 20. julija rekreacijsko plavanje za trim. T. V. št. 24 — 19. junij 1975 NOVI TEDNIK — stran 23 24. stran — NOVI TEDNfK 5t. 24 — 19. lunij 1975 ()I{{i\MZ\(:i FK ZDRLZKNEGA 1)|:LA IN IZVRŠ Ml ODBOR KOMISIJE ZA ŠTIPI NDIRANJE V OBČIM ŽALEC iaz|)isii,j<>,i<) kadrovske štipendije v TOZD in SIS in štipendije iz združenih sredstev pri izvršnem odboru komisije za štipendiranje za šolsko leto 1975/76 TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD Pravna takulteta - 1 štipendija Ekonomska fakulleLa ali VEKS — 2 štipendiji FNT — tekstilna tehnologija — 2 štipendiji — kemijska tehnologija — 2 šripendljd VTš Maribor — tekstilna tehnologija — 1 štipendija — kemijska tehnologija — 1 štipendija -— gradbeništvo — 1 štipendija Tehniška tekstilna šola Kranj — predilski odsek — 2 štipendiji — tkalski odsek — 2 štipendiji — kemijski odsek — 2 štipendija — pletilski odsek — 2 štipendiji — konfekcijski odsek — 2 štipendij) Telmiška šola za kemijsko stroko — 2 štipendij« Ekonomska šola (za finančno službo) —4 štipendije Upravno administrativna šola — 2 štipendiji TOVARNA NOGAVIC POLZELA Ekonomska fakulteta — 2 štipendiji VEKš — splošna smer — 1 (I. st.) — štipendija Višja tehniška tekst, šola 1 (I. st.) — štipendja 1 (II st.) štpendija Ekonom, sr. šola — splošna smer — 2 štipendiJD Srednja tehniška tekstilna šola — 2 štipendiji HMEZAD ŽALEC 1. Biotehniška lakulteta — agronomska smer — 1 štipendija 2. Ekonomska fakulteta — podjetniška smer — 3 štipendije 3. Pravna fakulteta — 2 štipendiji — 4. Fakuleta za arliit. gradb. in geodezijo — gradbeni oddelek visoke gradnje — 2 štipendija 5. Višja tehniška šola — strojni oddelek — 2 štipendiji! 6. Višja agronomska šola — pospeševalna-smer — 2 štipendiji , 7. Višja ekouoaiiika kom. šola — finančna smer — 3 štipjendije 8. Višja pravna šola — 3 štii)endije 9. Ekonomska srednja šola — 5 štipendij 10. Telmiška šola — strojni oddelek — 3 štipendij« U. Tehniška šola — gradbeni oddelek — 2 štipendiji 12. Telmiška kmetijska šola — H .štip>endiij 13. Poklicna mlekarska šola — 1 štipendija FERRALIT ŽALEC — ekonomski šolski center — ekonomska smer — 2 štipendlij': — ekonomski šolski center — administ. smer — 2 štipendiji — TSS — strojna smer — 2 štipendiji — TSS — metalurška smer — 4 štipendije — TSS — elektrotehnična smer — šibki tok — 1 štipendija — fakulteta za strojništvo — I. stopnja — 2 štipendiji — fakulteta za strojništvo — II. stopnj« — 1 štipendija — fakulteta za metalurgijo — I. stopnja — 3 štipendij« — fakulteta za metalurgijo — II. stopnja — 2 štipendiji — ekonomska fakulteta — 1 štipendija JUTEKS ŽALEC — 3 na ekonomski srednld šoli '' — 3 na kemijski tehniški šoli — 3 na tekstilni tehniški šoli — 2 na I. stopnji akonomske fakultete ali VEKŠ —■ 1 na FNT — kemij^ska tehnologija MIK — PROIZVODNO PODJETJE PREBOLD 2 štipendista na Modelarski šoli v Mariboru 1 štipendista na Srednji tehniški konfekcijski šoU v Kranju KERAMIČNA INDUSTRIJA LIBOJE 1. za izobraževanje na Fakuleti za strojništvo za poklic strojni tehnik inž. — tehnolog — 1 štipendjia 2. za izobraževanje na STS i>oklic — strojna tehnik 2 štipendiji 3. za izobraževanje na ESS za poklic — ekonomski tehnik — 3 štipendije 4. za izobraževanje na Visoki šoli za, org. dela za poklic dipl. inž. organizacije dela — 1 štipendija 5. za izobraževanje na Višji pravni šoli za poklic — pravnik — 1 štipendija SIGMA ŽALEC 2 štipendista — ekonomski tehnik 2 štipendista — strojni tehnik I štipendist — gradbeni tehnik visoke gradnje 1 štipendist — adnjinistrativn- telmik 1 štipendist — strojni inž. I. stopnje 1 štipendist — dipl strojni inž II. stopnje DOM OSKRBOVANCEV NOVO CELJE Srednje medicinske šole — 4 štif>endije SAVINJSKI MAGAZIN ŽALEC I. letnik ESŠ — 2 štipendiji ril. letnik ESŠ — 2 štipendiji IV. letnik ESS — 1 štipendija VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD JANKO HERMAN ŽALEC Srednja vzgojiteljska šola — 15 štipendij MINERVA ŽALEC Srednja tehniška šola — smer strojniftnro — 2 štipendiji Iz združenih sredstev na ravni občine imajo pra- vico do štipendije učenci in študenti: — s stalnim bivališčem v občini — če v njihovih družinah dohodek na družinskega člana ne presega dvakratno višino življenjskih stroškov (iz 25. člena samoupravnega sporazuma o štipendiranju — 1.550 din za učence in 1.650 din za študente), — če zanje ni na razpolago štipendij v TOZD. Kandidati za štipendije naj pošljejo svoje vloge na naslov razpisovalcev štipendij K vlogi, ki mora biti izpolnjena na obrazcu 1,65 DZS in je ni treba kolkovati, naj kandidati prilože: — fotokopijo spričevala (ali overovljen prepis) zadnjega letnika in zaključnega izpita oziroma potrdilo o vseh opravljenih izpitih in vajali z ocenami (študentje, ki so že vpisani na fakulte- ti) in frekventacijsko potrdilo, — potrdilo o premoženjskem stanju in dohodkih družinskih članov v družinski skupnosti za leto 1974 — p>otrdilo o visim otroških doklad oziroma potr- dilo, da leteh ne prejemajo. Prijave je treba oddati do 20. 7. 1975, vse infor- macije pa dobe kandidat; pri razpisovalcih ali pri skupni komisiji — Skupščina občine Žalec. Učenci, ki letos zaključujejo osnovno ali srednjo šolo in so se odiločiU za nadaljnje šolanje, lahko potrdilo o šolanju in prepis spričevala pošljejo ra^- pisovalcem štipendij naknadno. izvršni odbor komisije za štipendije št. 24 — 19. junij 1975 NOVI TEDNIK — stran 25 26. stran — NOVI TEDNIK St.24-~ t9.iunH 1975 St. 24—19. iunij 1975 NOVI TEDNIK — stran 271 DOMAČA KROISilKA s SOBOTNEGA ZLETA SVOBOD NAJSTAREJŠI PRAPOR Bil Je častitljiv med goz- dom praporov n« svečanem prostoru. Nenavadne kvadra- taste oblike, na prečnem dro- gu kot bandera, že obledel, ponekod objeden in potrgan. Prapor čitalniškega in pros- vetnega društva iz Brjaka pri Vipavi. Letnica izdelave in svečanega razvitja je 1905. Iz- delan je bil na Češkem. Kateri so možje, katera so imena članov društva, ki je na začetku tega stoletja op- ravljalo prosvetiteljsko delo med Vipavci. Najbrž na Vipav- skem to vedo in gotovo je tisti seznam prav tako časti- vreden kot prapor, pod ka- terim so stopali. Kak6 so vrli Brjani ohranili svoj društveni simbol vsa leta fašistične strahovlade. Težko! Eden od udeležen- cev celjskega zleta ZORAN KODRIČ in praporščak MI- HAEL LENART sta pripove- dovala: ^ # da so ga člani društva menjaje skrivali po senikih, v posteljnih blazinah, na pod- strešjih, vedno kje drugje, da fašistom ne bi prišel v roke. # da so ga nekoč dali v shrambo župniku Štrancerju, ki pa ni imel odnosa do tega simbola — celo v cerkveno bandero ga je hotel predelati in je že odstranil letnico ter nekaj vezenih črfe Prapor so mu potem Brjani vzeli.. . 9 nazadnje ga je skril po- kojru Ivan Ličen v zvonik cer- kvice sv. Martina, kjer je do- čakal svobodo in svojo sve- čano ter srečno vrnitev med vaščane, ki so spet smeli svo- bodno prepevati slovenske pe- smi, prebirati knjige ... V Celje je pod praporom prišlo 40 članov prosvetnega društva iz Brjaka pri Vi- pavi. J. KRASOVEC In na drugi strani Je na tem praporu naslednji zapis: Bralno-pevsko društvo BRJAK. Na vidni strani zastave je nad liro letnica na novo prišita, kajti originalno je dal župnik štrancer že odparati, ko je iz prapora hotel nare- diti cerkveno bandero. • MISLI Mnoge pokojnine so satire za minulo delo. Svet bi bil prazen in pust, če na njem ne bi mogli uganjati neumnosti. Če pogoriš, pogore obenem tudi tvoji prijatelji. Proti koncu meseca postaja mnogim tudi dinar — tuja valuta. Tudi pod odejo se rode ideje. Cene so ocene našega gospodarstva. Če bi se vse želje izpolnile, človeštva že davno ne bi bilo več. HERMAN MUSEC POTEPANJE PO ORIENTU (S) podobe iz jisoc in ene noci ZDENKA STOPAR Harem. Le redkokatera beseda tako vzburi našo domišljijo in ji da tak polet. Harem, v katerem so bile zbrane lepotice z vseh koncev sveta iz Anatolije in Balkana, Perzije in Egipta, kjer so se spletale spletke ter kovali upori, mesto razvrata in sladostrastja. Harem — beseda, ki zaobsega dosti več kot tistih nekaj prostorov, v katerih so bivale sultanove žene in priležnice in kjer se je odvijal pretežni del sultanovega zasebnega življenja. Tu so bili tudi prostori za evnuhe, sultanove in prestolonaslednikove sobe, kopalnice in plavalni bazeni, sprehajalne ploščadi, molilnice in paviljoni. Harem je mesto v mestu in ker sem ga v svoji radovednosti iskala sem ga v Topkapiju tudi našla. A zaprtega, ker še vedno ni na voljo, da bi si ga lahko ogledali vsi neverniki. Imela sem srečo, da sem se priključila skupini, kateri so dovolili vstop, zato sem ena redkih Slovenk, ki si je harem ogledala od blizu. Čeprav je Atatiirk pro- svetlil svojo deželo in ha- rem spremenil v muzej je v turških očeh še ved- no svetinja, ki spominja na nekdanjo veličino tur- ške države. Ce vstopimo v harem skozi dvoriščna vrata se najprej znajdemo v pro- storih, kjer so bivali ha- remski služabniki, evnuhi, V dve nadstropji se dvi- gujeta dve stavbi s celica- mi, v katerih so evnilhi prebivali. V pritličju so stanovali najuglednejši, v vrhnjem nadstropju pa najmlajši, ki so se ha- remskemu življenju še privajali. Dvorišče je po- dobno kamniti tlakovani veži, kjer takoj pritegne- jo pozornost mogočni že- lezni drogovi, razpeti pre- ko njega. Nanje so obe- šali nesrečnike, ki so se zamerili zdolgočasenim haremskim ženam. Kaz- novali so jih z bastonado in to tako, da so jih tep- li po podplatih m se je meso odluščilo od kosti. Prostor evnuhov še da- nes vzbuja grozo. Povsod je pusto in mračno in ve- lik boben, ki je obešen na steno, danes molči. Kaj vse bi vedela povedati ta nema priča ... Evnuhi so v haremu opravljali le zimanjo službo, v notranje pro- store pa niso imeh vsto- pa. Kadar so prinašali jedi, so jih odlagah na kamnito mizo, dolgo več metrov, od koder so jih mlajše stanovalke haren> odnašale v notranjost. Ko stopamo mimo se kmalu znajdemo v notranjih prostorih malega mesta. Sultanovi materi je bi- lo v haremu Topkapi do- deljenih kar 40 oseb. Po več sob so imele štiri sultanove zakonite žene, med njimi pa je imela prvo mesto tista, ki je rodila prva sina. Ostale že- ne, ki po zavedi korana niso veljale za zakonite žene so živele v skromnej- ših prostorih. Tu so se li.špale in čakale na tre- nutek, kdaj bodo izbrane. In pri vsem tem vemo iz zgodovine, da se nrmogi sultani niso zadovoljili s stotinami žena, ampak so svoje ljubeznjivosti nak- lanjalj tudi zalun deč- kom ... Posebno mesto znotraj harema je imel prestol> naslednik, živel je v loče- nih prostorih, ker je bilo njegovo življenje • stalno ogroženo. Mnoge spletke haremskih žena so meri- le prav na to, kako se iz- nebiti prestolonaslednika in podtakniti svojega ot- roka. V osrednji prostor ha- remskega predela je pri- hajal sultan. Sedel je na svoji zofi, pred njim pa so izvajale trebušne ple- se plesalke, ki so ga sku- šale omamiti s svojimi ča- ri. Glasbeniki, ki so jih sestavljah evnuhi' in žen- ske so bili nameščeni na posebnem balkonu ter skriti za zaveso, da ne bi* videli tistega, kar je bilo nam'enjeno samo sultano-. vim očem. V bližini te dvorane je sultanova za- sebna soba in spalnica, prostori pa so razporeje- ni tako, da je lahko sul- tan skozi okno opazoval lepotice, ki so se kopale v marmornih bazenih, napolnjenih z mlekom. Še danes ta prostor diha sladostrastja tistih dni Haremske prostore bi lahko še in še opisovali. Tu pritegne pozornost sli- karija, narejena po evrop skem vzorcu, tam. spet z biserovino in školjkovino intarzirana vrata zidriih omar, kamor so žene spravljale svoj nakit in obleko. Na kamniti klo- pi so posedale lepotice in čakale sultana, ki je na sprehodu delil zlatnike, ki jih je kasneje pobral nazaj. Končno, le kaj so bili tem revam zlatniki potrebni? Pohištva v hare- mu skoraj ni, če odšteje- mo preproge in blazine, ki so raztresene vsepov- sod. Turki so bih noma- di in četudi so se nasta nili, niso prevzeli navad staroselcev. Da, turški sultani so imeli smisel za udobnost in razkošje, ki ga čuti- mo na vsakem koraku. A pri vsem tem so pomali tudi strah. Le droben de- tajl, ki pritegne našo po zornost. V sultanovi za- sebni kopalnici sta pro» štora za masažo in kopel, pa tudi prostor za umiva nje obraza, ki je zavaro- van z železnimi vrati, da bi se sultan med umiva- njem obraza zaklenil. Pri- kriti sovražniki bi ga lah- ko ubili z namiljenim obrazom. Nekaterih sob (matere sultanke in sultanove pr- ve žene) tudi strokovnja- kom ne pokažejo. Pa nič zaro, ker je bilo dovolj obilja in razkošja, ki si ga niti v mislih ne more- mo predstavljati. Oddah- nemo se od vsega in niti sultanom, ki so tu pre- življali svoj vek, ne za vidamo. še manj pa oda- liskam, ki so bile kot v zlati kletki zaprte tu vse življenje. Namesto slik iz harema — vr\'ež na bazaru v Jstanbulu NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Ceije Laško Slovenske Konjice Sentjui Šmarje pn JelSab m Žalec - Uredništvo: Celje Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnma ln oglasi: Prg V. kongresa 10 — Glavni m odgovorni urednik: Bojan Volk, tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Božič, Jure KraSovec, Mateja Podjed Milan Seničar Damjana stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Janez Vedenik, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga OGP »Deloo Ljubljana — Rokopisov ne vračamo - Cena posamezne številke 2 din - Celoletna naročnina 75 din polletna 37 dm Tekoči račun 50102-601-20012 CGP »DEI/3« LJubljana - Te lel. uredništvo 22-369 ln 23-105, mali oglasi ln naročnine 22-80(i