SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti projoman volja: Z« celo Uto prodplaCaa 16 tli., z« pol leta 8 rld., xa četrt lo'a 4 fl*., ia jedn oaeiec 1 gld. 40 kr. V adminiatraeiji prejeman velja: Za tele leto U fld., ia pol lota 6 (ld., za «etri teta S gld., ia jeden aeioc 1 fld. V LJubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 30 kr. rit aa leto. Poaamno številke po 7 kr. Naročnino in oananlia (laserata) viprejema npravnlltvo ia ekspedlelja v „Katol. Tlikarel", Kopitarjeve ulice it. 2. Rokoplai ie ne vračajo, aefrankovana piima ne »«prejemajo. Vredništvo jo v Semenllklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja Tiak dan, tavaomM nedelje in prainike, ob pol 6 uri pepoldno. fc^tev. 194. V Ljubljani, v četrtek 26. avgusta 1897. Letnik XXV. Shod v Radečah. (Konec.) Tretji govornik, deželni poslanec dr. Žitnik, poroča o delovanju dež. zbora kranjskega. Ker pri-prosti ljudje nimajo prilike poučiti so o rednih dohodkih in troških dežele, pojasni govornik s številkami rastoče deželne potrebščine. Tako so znašali troški 1. 1873 za deželne potrebščine 248.000, leta 1890 že 409.889 gld. iu za tekoče leto se proračunavajo na 1,211.000 gld. Te troške sostavljajo v prvi vrsti potrebščina za šolstvo, dobrodelne zavode, kulturne namene, ceste in zdravstvo. Tako je znašala 1. 1869 vsa potrebščina za šolske namene 3836, a 1. 1895 že 421.193 gld. In ta potrebščina raste od leta do leta. Za dobrodelne zavode je dežela 1. 1869 izdala 124.280 gld., 1. 1895 pa 258.752 gl. ; za deželne kulturne namene 1869 leta 1050 gld., 1. 1895 pa 82.553 gl.; za ceste 1870 leta 12.800, a za tekoče leto se ta potrebščina proračunava na 106.500 gld.; zdravstveni troški so 1. 1869 znesli 6245 gld., 1. 1895 pa 27.939 gld. Govornik nato pojasni posamezne točke pokritja v dežel, proračunu ; osobito je poslušalce zanimalo poročilo o nakladi na žganje in pivo. Konečno omeni zavarovanja proti požarom in za življenje ter Raiffeisenovih posojilnic. Četrti govornik, dež. poslanec dr. Papež, pove podrobnosti gledć zemljeknjižnih dolgov sodnega okraja radeškega; pojasni nekatere državne in deželne zakone, ki sezajo v gospodarske razmere naše dežele; obrazloži navodila za prošnje na deželni zbor tudi v formalnem oziru. Govornik priporoča, naj bi ljudje bolje oskrbovali občinska pota ter jih podaljševali v hribovite kraje, tako n. pr. proti St. Juriju, katera župnija naj bi se po večini združila s sodnim okrajem radtškim. Konečno omenja, da je dolžnost dež. zbora štediti, posebno pri raznih zgradbah, pri katerih se proračun navadno prekorači. (Odobravanje.) Peti govornik, dež. poslanec Fr. K o š a k, naglaša, da je prišel s tovariši med volivce, ki naj izrazijo svoje želje in zahteve. Prejšnja govornika sta že obširno govorila o delovanju deželnega zbora ter navedla vse bistvene točke, ki morejo zanimati volivce. Iz teh poročil morejo razvideti, da se dež. poslanci trudijo, kako bi olajšali premena davkoplačevalcem. V tem smislu hoče sodelovati tudi govornik, ki sam kot kmetovalec živo čuti iu pozna razmere kmečkega stanu. (Odobravanje.) Sesti iu zadnji govornik, drž. posl. dr. I. Krek, z živo besedo slika žalostno stanje delavskih stanov, ki propadajo vsled vsemogočnega kapitalizma in vsestranske konkurence. Ni še vse zgubljeno, a zadnji čas je, da se združijo in organizujejo delavski stanovi. Združeno ljudstvo, to uči zgodovina, vse doseže, kar hoče. Treba je le samozavesti in poguma kmetu, obrtniku kakor tudi tovarniškemu delavcu. Največji in najnevarnejši sovražniki tem stanovom, posebno delavskemu, so socijalni demokratje, ki ljudstvu trgajo iz srca vero v Boga, delavca odtujujejo drugim 6tauovom ter širijo nihilizem in obup-nost. Boj torej liberalizmu, boj socijalni demokraciji. (Živahno odobravanje.) Predsednik g. 2 g u r prečita naslednje resolucije, ki so bile vsprejete soglasno : 1. Na shodu „Katoliško političnega društva za Dolenjsko" dne 22. avgusta v Radečah zbrani volivci odločno obsojajo obstrukcijo nemških liberalcev in nacijonalcev v drž. zboru, ker je preprečila vsako koristno in zlasti za napredek in blagor delavskih stanov prepotrebno delo. 2. Z veseljem pozdravljajo jezikovni naredbi za Češko in Moravsko ter pričakujejo od slov. drž. poslancev, da izposlujejo podobno, pravično jezikovno naredbo tudi za slovenske pokrajine. 3. Odobrujejo načela, ki so združila naše poslance v „slovanski krščansko narodni zvezi" v drž. zboru, in želijo, da bi ta načela združila vse Slovence v jasnem delovanju. 4. Pozdravljamo državnozborsko večino, katero vodita načeli narodne ravnopravnosti in avtonomije posameznih dežel s tem pristavkom, da se zagotovi narodna avtonomija zlasti z ozirom na zat rane slovanske narode v Avstriji. 5. Od naših poslancev zahtevamo, naj pri novi nagodbi z Ogersko odstranijo dosedanje krivice, ki se gode naši državni polovici. 6. Izrekajo iskreno zahvalo princu Frid. Schwar-zenbergu za gorke simpatije do Jugoslovanov, katere je izrazil v svojem govoru v Budjevicah dne 4. julija. Konečno se predsednik zahvali vsem govornikom, g. Petriču in drugim, ki so se trudili za prireditev shoda, ter konča s trikratnim živio-klicem na sv. očeta in presvetlega cesarja. Politični pregled. V Ljubljani, 26. avgusta. Ebenhocliov predlog in Čehi. Na katoliškem shodu v Kraljevem Gradcu je pojasnil grof Nostic, kako stališče bodo najbrže zavzeli češki poslanci napram šolskemu predlogu posl. Ebenhocha. On seveda ni podal nikake izjave v imenu Cehov, kajti do te ni imel nikake pravice, pač pa je omenil, da je dolžnost Cehov in sploh vseh Slovanov, da pritrdijo omenjenemu predlogu. Govornik je povedal mej drugim to-le: Krščansko-socijalna stranka na Češkem namerava v prvi vrsti preosnorati ljudsko šolstvo v verskem smislu. Znano pa nam je, kolike ovire se stavijo tej glavni zahtevi vseh katoličanov, in vsled tega smemo biti za sedaj zadovoljni, ako se vsprejme in izvede Ebenhochov predlog. Zanimivo bode pa vsekako, kako se bodo vedli napram tej zahtevi mladočeški poslanci, kadar pride v razgovor. Tu omenim le, da šteje stranka posl. Ebenhocha in barona Dipaulija sedaj že 30 članov in da se je v državnem zboru povodom obstrukcije nemških liberalcev, nacijonalcev in socijalnih demokratov LISTEK Zenon in Justina. Zgodovinska povest. — h laškega prevel P. B. (Dalje.) „Dobro. Začelo se je zopet preganjanje kristijanov. Vsi sovražniki našega Gospoda so se zjedinili proti nam, hočejo zatreti vsako sled krščanstva raz zemeljsko obličje in pomoriti vse učence Odrešeni-kove. A tega še ni dovolj. Njihovi srd sega še dlje. Oskruniti hočejo tudi naše gomile, izkopati iz naših grobov koščice sv. mučencev, onečastiti te svete epominke ter pometati te Bvete ude v kanale in v morje." Devici zastane sapa. „Moj Bog 1 Ali je mogoča taka zlobnost med ljudmi ?" „Zalibože, Justina I Ni prvič, da tako delajo. Druge krati že so oskrunjali v Rimu in drugod grobove mučencev in spomni se, da so pred nekaj leti celo hoteli onečastiti grobova sv. apostolov, teh dveh zmagovalnih znakov rimske vere, rr;-izvršili bi bili to nakano, da niso prenesli kristijani telo sv. Petra in Pavla is njihovih grebov v Ostenske ulice in na Vatikan, od koder so jih poskrili v Platoniji na Apiji blizu Lucinine hiše v katakombah. In zdaj preti taista nesreča tudi nam. Zvedel sem od Ze-nona, iskrenega prijatelja glavarjevega, da ta namerava oskruniti tudi naše grobove, onečastiti gomile naših mučencev. „In je res to ?" povpraša prestrašena deklica. „Zalibože, da je tako." „Moj Bog, in ti pustiš tako svetoskrunstvo I" zakliče mladenka iz britkega srca, dvignivši zenici proti nebu. Moj Jezus, ti privoliš, da se ti hudobneži norčujejo iz tvojega sv. imena in skrunijo te sv. koščice, ki so dragocenejše, kakor demant in rubin in dišečejše, kakor kadilo in mira ? In ti, moj Juste, ti se ne bodeš uprl ? „Justinareče Just, tolažeč deklico, „bodi srčna. Niso še izvršili ti barbari (euroveži) svojega načrta. Just še živi in z božjo pomočjo upa uničiti njihovi brezbožni naklep. In zato sem prišel zdaj k tebi." „K meni ? A kaj morem storiti jaz, uboga deklica ?" „Poslušaj. Ti imaš obširno posestvo blizo Kam-pidolije zunaj zida ?" „Imam." „In tam je lep mavzolej, odločen za spomin tvojim dragim ?" „Napravil ga je moj praded in tam počivajo moji dedje in moji stariši." „Ali bi bila torej tako dobra, da bi smeli položiti v to grobišče telo Servulovo in še kakega drugega sv. mučenca?" „Juste, ti se šališ ?" povpraša s tresočim glasom in polnim veselja in ginjena krščanska devica. „Jaz nisem vredna tolike milosti. Na mojem zemljišču in v grobu mojih starišev naj počiva telo mu-čenikovo ? Pripravljena sem izpolniti vsak tvoj ukaz. Razpolagaj z menoj." „Dobro, Justina; drevi bodi na pristavi in pričakuj me. Okrog druge vigilije pridem s škofom ia najbrže tudi s svetimi ostanki." „In si upaš . . .* „Ne izprašuj me, Justina. Mej tem pa prosi mučenike Kristusove, da posredujejo pri Bogu, da ostanemo stanovitni v naši sv. veri." Srečna mlada človeka I Ko bi vedela, da bodeta v kratkem oba morala preliti svojo kri za Kristusa in da bode jeden izmej njiju celo veliki patron svoje domovine in da se bode na njegovo čast dvigal na Kampidoliji krasni tempelj, posvečen njegovemu izkazala nasprotiSlovanom tako pravično in odločno, kakor ob času Hobenwarta in Greuterja, ter da je le z njeno pomočjo bilo sploh mogoče ustanoviti sedanjo večino. In ta stranka se je vkljub grozovitim viharjem in odporom od strani vseh ostalih Nemcev zvesto in neustrašeno oklepala večine ter se ni udala nikakemu terorizmu. Ali naj toraj zapustimo to katoliško stranko, ko pride na dnevni red predlog Ebenbochov, ki obsega le naj-skromneje želje katoliškega ljudstva v Avstriji in katerega z mirno vestjo podpiše lahko vsak avto-nomist in vsak konservativec ? V resnici bi bila največja n e h v a 1 e ž n o s t, ko bi češki klub tudi le oficijelno nastopil proti temu predlogu. — Naj konečno ostavijo zbornico radikalci in brezverci tega kluba, ako le ostanejo in glasujejo za predlog vsaj nekateri naši poslanci. To zahteva jednostavno taktika in pravičnost nasproti zvestemu zavezniku. O zastopnikih konservativnega veleposestva ni niti dvomiti da bodo glasovali za predlog in delali tudi na to, da pridobe zanj večino zbornice. — Tem krasnim, iz hvaležnega srca prihajajočim besedam pač nimamo ničesar druzega dostaviti, nego, da se temu blagohotnemu opominu odzovejo tudi vsi drugi slovanski poslanci. Ministerski svet se je vršil, kakor smo že poročali, zadnji torek pod predsedstvom grofa Badenija. Udeležili so se ga vsi člani kabineta, še celo domobranski minister Welsersheimb, ki je bival na dopustu nekje na Ogerskem, se je odzval Badeni-jevemu povabilu. Iz tega je sklepati, da je bila zadeva, katero je postavil grof Badeni na dnevni red, zelo nujna in važna. Posvetovanje je trajalo nad dve uri. Sklenilo se je najpreje, obvestiti zaupnike čeških strank, da se ne vrši na današuji dan napovedano posvetovanje, potem je bil pa razgovor o položaju. Eer pa gledć tega ministri sami niso mogli ukreniti nič gotovega, ne da bi se zaslišali vodje parlamentarnih klubov večine, se je določilo, da se skličejo ti v posvet dne 1. septembra dopoludne. Pri ti priliki se bode še le zamogla vspešneje reševati politična kriza. Po završenem posvetovanju sta se dalje časa razgovarjala ministerski predsednik in zunanji minister. Eaj se je tu obravnavalo, je prikrito javnosti, gotovo je le, da se je podal grof Go-luhovski včeraj v Išl poročat cesarju o sedanjih razmerah. Tudi ministra Gleispach in Rittner sta se mudila minule dni v Išlu, in sicer, kakor se zatrjuje, na izrecno željo cesarjevo. Potemtakem bi bilo pripravljeno obširno poročilo, ki je predloži grof Badeni zbranim klubovim načelnikom. Izjemno stanje za Plzen, Heb in Aš. Nekateri dunajski listi poročajo v zadnjem času, da si vlada na vse mogoče načine prizadeva, kako bi uvedla v teh treh razvpitih krajih zopet normalne razmere. Zatrjuje se, da se že dalje časa vrši pogajanje mej notranjim ministerstvom iu praškim na-mestništvom. V tem vlada popolno sporazumljenje, da je treba storiti nekaj posebnega, toda v tem merodajni krogi še niso jedini, kaj naj se pravo za pravo vredi. Nekateri krogi menijo, da se bodo izdale posebno stroge naredbe z ozirom na bližnjo nemško mejo, pa tudi za mesta sama se kuje nekaj izvanrednega. Akoravno nismo prijatelji takih iz- imenu in ki se šteje mej najstarejše po katoliškem s\etu ! Drugo poglavje. Zenon. Prišedši iz hiše Justinine, postal je Just za trenotek, premišljujoč, kam bi se obrnil ? Nato krene hitro na trg blizu tam, koder stoji zdaj cerkev rož-novenske M, B. v Malkantonskih ulicah, hoteč iti do škofa, ki je stanoval blizo tam. Trg je bil majhen prostor, ki so ga obkolje-vala lepa in veličastna poslopja, kakor tempelj Mer-kurija, boga trgovcev in prekupcev, bazilika, hiša glavarjeva in druga javna poslopja. Mnogo ljudstva, mej ujimi obilno Židov, je bilo v živahni trgovini, katero je imel Trst z vsemi pristanišči Srednjega morja. Gnetli so se kričoč in prerivajoč, zakaj bilo je ob uri, ko je bila kupčija najživahnejša. Just je hotel trg prekoračiti, a ustavil ga je miadenič, ki se mu je približal. „Eam greš tako hitro?" vpraša ga, sme-joč se. Just pogleda svojega nagovorjalca. — Bil je uradnik kakih tridesetih let, visoke postave in trgovskega pogleda. vanrednih naredb, je vendar koristno in nujno potrebno, da se nekoliko brzda neizmerna prenapetost ondotnih pragermanov, ki huje in drzoviteje ne morejo več nadlegovati čeških manjšin, nego so to pokazali povodom zadnjih dnij. Grof Batthyany f- Iz Budimpešte dohaja tužna vest, da je predvčeranjim po noči po kratkem bolehanju umrl v Gleichenbergu najzvestejši somišljenik in prvoboritelj katoliške ljudske stranke, grof Batthyany, v 68. letu svoje dobe. Pokojnik, jiden najplemenitejih magnatov ogerskih, sicer ni igral posebno važne politične vloge, toda prizadeval si je neumorno, da se povsodi varujejo in branijo zajamčene pravice katoliškega ljudstva. Novi belgijski vojni zakon, ki določa, kakor znano, da se ustanovi takozvana meščanska garda, h kateri mora pristopiti vsak moški, ki je dosegel določeno starost, provzroča belgijski vladi marsikatero preglavico. Zakon namreč tudi določa, da se morajo v te nove čete uvrstiti tudi vsi ino-zemci, ki stalno bivajo v Belgiji. Najpreje se je uprla tej zahtevi Francija, ki pravi, da bode v tem slučaju tudi ona tako postopala in pritegnila Belgijee, bivajoče v Franciji, raznim francoskim četam. Še huji odpor pa ee je pojavil od strani Angležev, ki so kratkomalo izjavili, da se ne bodo odzvali eventualnemu povabilu in bodo v slučaju pritiska pozvali na pomoč londonsko vlado. Tudi nemški in drugi naselniki se upirajo novemu zakonu in belgijski vladi najbrže ne bo preostalo ničesar druzega, nego opustiti to misel, ki je državi precej nevarna. Angležem v Indiji se najbrže ne bo godilo tako dobro, kakor v srednji Afriki in kakor si sami predstavljajo. Rodova Afridi in Orakizi, ki sta se uprla, štejeta skupno blizu 60.000 izvanredno hrabrih, z mladih nog bojem privajenih mož, o katerih moči so se Angleži svojedobno že zadosti prepričali. Angleži imajo sedaj na bojnem polju le kakih 40.000 mož, ki so pa raztreseni v črti 300 angleških milj. Angleški listi kažejo sicer veliko nado in ponosno omenjajo, da se bojuje Anglija na treh različnih krajih, v Indiji, Sudauu in Južni Afriki, toda ne pomislijo pa ne, da je ta kraj najnevarnejši tako z ozirom na izvanredno hrabrost nasprotnikov, kakor tudi z ozirom na zelo neugodno zemljepisno lego.__ Razgled po slovanskem svetu. t P. Evzebij Fermendžin. Prehitro se odpirajo grobovi našim učenjakom in članom „jugoslavenske akademije" v Zagrebu. V malo letih zgubili smo uepozabljivega Račkega, umrl je Lopašić, Sime Ljubic, Valjavtc, in pred malo časom — dne 25. junija na blagdan presv. Srca Jez. je zopet nehalo biti blago srce, umrl je v frančiškanskem samostanu v Našicah na Hrvaškem pobožni in marljivi P. Evzebij Fermendžin, „eden izmej najznamenitejših frančiškanov, ki je v svojem redu dosegel svetovui glas in tudi v svojem narodu zaslužil uepczabljivi spomin" — kakor piše „Obzor". Lahko rečemo, da ga je v najlepši starosti, imel je 52 let, zrušila njegova neizmerna marljivost. B<1 je ljubljenec pokojnega Račkega. O tem skromnem redovniku se ui mnogo slišalo in govorilo, vendar je „Ti si, Zenon ? Zdravo I" „Ali imaš kak opravek?" „Ne, moj Zeno! Sem gospod svojega časa in smem ga obrniti, kakor se mi zdi." „Torej dobro, reče uraduik zadoveljen. Hodi tedaj z mano. Dolg čas mi je. Greva na sprehod ob obrežji. Povedati ti imam toliko lepih rečij." „Pojdiva tedaj." reče Just. Obrneta se proti vratom ter kreneta po poti, ki se je držala ob morskem bregu do Pucina, koder je imela Livija, Avgustovaj soproga svoje slavno Pucin-sko vino in koder je popisala svoje dolgo življenje in trdno zdravje. Blebetala sta o mnogih nevažnih stvareh, naposled pa pravi Zenou: „Veš, prijatelj, jutri bodemo imeli zelo zanimivo obravnavo ?" „Jutri ? In o čem se bode obravnavalo ? Morda so ujeli tistega silovitega roparja, ki je napadal la-gunje, ali pa so našli tistega predrzneža, ki je oskrunil Jupitrov tempel, ker je odbil nos najvišjemu božanstvu ?" Mladenič uradnik se je zasmejal. (Dalje sledi.) bil na višjih mestih dobro znan in cenjen — tiho je delal za čast reda in mile domovine, katero je zelo ljubil. Trudil se je mnogo zlasti z nabiranjem starih dokumentov po arhivih, v kateri stroki je bil res izvrsten in potrpežljiv do skrajnosti. — Znani njegov prijatelj in vseučiliščni profesor T. Smičiklas napisal mu je v „Obzoru" ob smrti prav sočutni članek Mej drugim piše: „Kako <5u Vam dokazati, kolika velika, krasna, sveta duša ogrijevaše one slabašne ostanke, koji danas prostrti leže u samostanu na-šičkom, a sutra če se predati majci zemlji? Eako ču Vam dokazati, da nišam poznavao blažega i sve-tijega čovjeka od njega? Eako ću Vam predočiti njegovo vruće patriotično srce, koje je tako toplo osjedalo za sve prilike i neprilike našega naroda? Eako nije nikada u Rimu zanemario nijedne prilike da kao ugledan čovjek u saraom Vatikanu svoju blagu, ali i iskrenu i otvorenu riječ reče — a slu-šala se ta riječ čednoga franjevca više puta. Evo i u našem listu tako srčano pisaše za reformu hrvat-ekoga našega sv. Jerolima u Rimu". Rodil se je P. Evzebij 20. sept. 1845 od bolgarskih starišev v mali bolgarski koloniji na južnem Ogerskem, v Vingi. 2e kot mlad deček prišel je v dotiko z redovniki frančiškani, in ker so ti opazili v malem Martinu — to mu je bilo krstno ime — ponižnega, pobožnega in zelo nadarjenega dečka, pobrinili so se za njegovo odgojo, pri njih izučil se je vse gimnazijalne predmete, lepo je napredoval v čednostih in vednostih. Se ne 17 let star stopil je v frančiškanski red 1. 1862. Po dokončanih samostanskih šolah poslan je bil na vseučilišče na Dunaj, kjer ima njih provincija — sv. Ivana Eapistrana — svoj samostan. Postal je potem lektor filozofije v samostanu v Iloku v Slavoniji. Pozneje je moral predavati bogoslovje, najprej biblički studium, potem pa moralo in pastoralo. Tvarino je znal kaj mikavno predavati, zapletena in tamna vprašanja prav jasno razvozlavati. V vsem je bil nenavadno izurjen in učencem ostal je v najlepšem spominu. — Tako se je prikupil tudi drugim zlasti v spovednici in na prižnici, — kjer je tudi marljivo delal. Bog mu je bil dal poseben dar svetovanja in ljubeznivosti. Ee-darkoli bi se bil vsedel v spovednico, bila je kmalo obsuta, in vse je ljubeznivo sprejel. Spominjam se, ko se je pred nekaj leti vstavil nekaj dni na Trsatu, da pregleda naš arhiv in kaj prepiše, — prišel je mej tem ravno veliki shod o velikem Šmarnu — in kedo je bil mej najmarljivejimi? P. Evzebij! —■ Cele dneve je sedel pri starih spisih in preiskaval tvarino, ali ker je videl dela v vinogradu Gospodovem, prostovoljno se je vsedel in pomagal, ni ga zadrževala ne slabotnost in ne zanimivo pisanje. (Dalje sledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 26. avgusta. (Pogreb) ranjcega g. Frančiška Tavčarja je bil, kakor se nam poroča z Gorenjskega, jako lep. S sv. Jošta doli sta spremljala truplo gg. župnika Veja iu Fr. Pokoren do bližnje šmart-niške podružnice, kamor jima je prišlo nasproti od farnega župnišča do 30 duhovnikov, ki so prišli iz raznih krajev naše domovine skazat preblagemu pokojniku zadnjo čast. Zbrala se je k pogrebu tudi ogromna množica ljudstva od sv. Jošta, Besnice, Smartina, Eranja — sploh od povsod, kjer je pokojnik služboval. Slovesno sv. mašo je opravil gosp. dekan Razboršek; govoril pa je pokojniku v slovo g. dekan Mežnarec. V priprostih in gladkih besedah je na kratko načrtal pokojnikovo službovanje ter po pravici povdarjal r. g. Franca izvanredno krotkost, ljubeznivost, postrežljivost in do zadnjega trenotka neumorno delavnost v spovednici. Bil je zares zveet služabnik božji ter si prizadeval biti tudi zvest služabnik vsem, ki so potrebovali njegove pomoči. Smrt, kakor je „Slovenec" poročal, je bila nenavadno nagla. V ponedeljek zjutraj se je ravno pripravljal k sv. maši, kar ga obidejo slabosti, s pomočjo cerkvenikovo se vleže v posteljo nazaj ter v nekaterih trenotkih med na pol glasnim obujanjem kesanja izdihne svojo dušo. — Trdno upamo, da so mu njegova obilna dobra dela odprla vrata nebeška 1 (Kanonićno vmeščen) je bil včeraj č. g. Jauez C e b a s e k na župnijo Črni Vrh nad Polhovim Gradcem. (Vojaške vaje.) Za stanovanje in preskrbovanje vojakov, kateri pridejo dne 28. in 29. t. mes. v Ljubljano, je vse poskrbljeno. Zu stanovanja navadnim vojakom vredile in pripravile so se razne Šole, častniki bodo pa stanovali po zasebnih stanovanjih. V Ljubljani sami nastanjenih bo te dni okoli 4000 vojakov, v ljubljanski okolici pa blizo 5000 mož. Cela divizija ostine v Ljubljani do 3. sept. skupaj, od 3. do 7. septembra vršile se pa bodo divizijske vojaške vaje med Ljubljano in Vranskim; 9. in 10. septembra bodo na to kome vojaške vaje vzhodno od Vranskega; dne 11. septembra pa pride zopet 27. pešpolk v Ljubljano in njegov tretji bataljon pa se odpelje isti dan v Gradec. Jutri zvečer pride komi poveljnik feldmaršallajtnant pl. Succowatty v Ljubljano. (Gospodinjska šola.) Društvo „Gospodinjska šola", katero se snuje v Ljubljani, dobilo je, kakor se nam poroča, že dovoljenje od vlade. To društvo ima namen, ustanavljati in vzdrževati šole za gospodinje, v katerih bi imele deklice priliko, izobraziti se v vseh strokah, ki so gospodinji potrebne. (Iz Loškega potoka) 25. avg. Ljudski shod „tabor" priredil se bode dne 5. septembra popoludne po blagoslovu v Loškem Potoku. Udeležila se ga bodeta oba gg. deželna poslanca in kmetje iz bližnjih občin. — Razpravljalo se bode o gospodarskih stvareh, ki so važne za vsako občino. K shodu je povabljeno tudi sodraško pevsko društvo „Glas". (Iz Št. Petra na Krasu) 25. avgusta. Dne 2. t. m. semkaj na vaje došli vojaki 87. pešpolka večinoma slovenski Štajerci, so se danes zjutraj od nas poslovili. Kdor je opazoval obnašanje tega mo-žtva, se je lahko uveril, da so bili mej njimi v veliki večini izvrstni možje. Poleg poštenega vedenja, prikupne priljudnosti videlo sejecčitno pri mnogih tudi živo versko prepričanje. To nam je porok da njihova domovina ni še okužena z „laži-liberalizmom" in „soc. demokracijo". Krašovec. (Iz Idrije) se nam poroča: Prihodnjo nedeljo pridejo v Idrijo Sokoli iz Ljubljane in Postojine. Za vsprejem gostov se je v Idriji sestavil odbor iz različnih društev, ki vodi vse potrebne priprave, da Idrija vsprejme gostoljubno svoje goste-rojake. (Naznanilo.) S 1. septembrom t. I. počenši dovoljuje društvo „Slovenska Matica" vsem knjigotržcem brez izjeme za vse založne knjige brez razločka vsled sklepa svojega gospodarskega odseka po 2 5% popusta z dostavkom, da se vsako naročilo sproti plača. V komisijo se knjige ne bodo več izročale. P. n. knjigotržci blagovole naj ta sklep vzeti v prijazno vednost in ravnanje. — V Ljubljani dne 24. avgusta 1897. Iz predseduištva „Slovenske Matice" : Fr. L e u c, predsednik. Dr. Josip Stare, blagajnik. (Darovi.) Za delavski dom: Preč. gosp. Ivan Lavrenčič, dekan v Smartnem pri Litiji namestu venca na grob svojemu pokojnemu prijatelju gosp. Fr. Tavčarju 5 gld. Slov. katol. podporno društvo v Polju nabranih 6 gold. 30 kr. — Bog plačaj I (Cena pšenici pada.) Z včerajšnjim dnem je padla cena pšenici na dunajskem žitnem trgu skoro za 80 kr., kajti predvčeranjim je bila najvišja cena 12 gld. 95 kr., včeraj pa le 12 gld. 20 kr. Povod temu so dala ugodna poročila s Češkega in iz Ar-gentinije, koder je pridelek kvantitativno in kvalitativno mnogo boljši, kakor se je s početka poročalo. V Argentiniji pa je novo obdelane mnogo zemlje, ki bo rodila plodovit sad. (Požari.) Dne 20. t. m. pogorelo je v Sveršaku v Metliškem okraju gospodar, poslopje Jurju Tomcu. Ogenj storil je okoli 600 goldinarjev škode. Poslopje ni bilo zavarovano. Ogenj nastal je najbrž iz hudobije in žandarji pridno zasledujejo nekega soseda, s katerim je Tome že dalje časa v prepiru živel in kateri je sedaj nenadoma zginil. — Dne 22. t. m. prišel je kajžar Franc Terpinc iz Kamnika proti večeru domov in se vlegel kar napravljen v posteljo k svojemu štiriletnemu sinu. Okoli devete ure pa prideta po cesti mimo hiše diurnist Cuderman in kovač Štele in začutita v nosu duh, kakor po ognju. Hitro odpreta vrata in najdeta v tleči postelji Tr-pinca in njegovega sina. Ogenj sta takoj udušila. Trpine je ogenj sam iz neprevidnosti zakrivil, ker se je z gorečo smodko v posteljo vlegel. Ko bi ue bila rešitev ravno še v pravem času prišla, bila bi on in sin zgorela. (Uboj domobranca.) Vojak, o katerem smo v torek poiočali, da so ga našli ubitega pri mostu čez Kokro pri Kranju, je domobranec 4. pešpolka Peter Celar, 24 let star, doma s Suhe pri Predosljih. Ubijalec mu je zadal z nekim špičastim orodjem globoko rano v levo prsno stran, poleg tega irua več neznatnejih prask. Umoril ga je. kakor je pokazala preiskava in izpoved krojača Jos. Glovana iz Kranja, domobranec istega polka Makula. (Iz lavantinske škofije.) Zakrament sv. birme dele mil. gosp knezoSkof dne 27. avgusta v Polen-š&ku in 28. aprila pri Sv. Lovrencu v Slov. Goricah. — Na Hajdini na 31. avgusta določene birme ne bo zaradi osepnic med otroci, vsled česar jo tudi šolo zaprli do 8. septembra. — Nastanjeni so novo-poevečeni gg.: Matija E f e r 1 v St. Rupertu pri Laškem, Josip E r k e r v Grižah, Franc G a r t -ner v Središču, Josip Muzi v Starem Trgu iu Anton S o r n pri Mariji Snežnici na Velki. (Na graškem vseučilišču) je bilo v letošnjem poletnem semestru 1475 slušateljev; od teh je bilo 1247 Avstrijcev, 146 Ogrov, 82 inozemcev. Bogc-slovcev je bilo 86, juristov 717, medicincev 503, modroslovcev 169. (V Konjicah) otvorijo prihodnjo nedeljo novo nemško šolo. (Tržaška delavska zavarovalnica zoper nezgode.) Notranje ministerstvo je v svrho popolne nove volitve razpustilo sedanje načelništvo zavarovalnice za Trst, Primorje, Kranjsko in Dalmacijo v Trstu in izročilo vodstvo začasno sedanjemu nadziral-nemu odboru tega zavoda. (Iz Prage) 23. avgusta: Hus ne vleče več. V Kralj. Gradcu je priredilo društvo „Krakonoš" shod v proslavo Husovo, ki naj bi bil ob jednem demonstracija proti katoliškemu shodu. Sam „Cas" toži, da je bil shed slabo obiskan. Ljudstvo je spregledalo, da je bil Hus sam švindel, pa tudi tako zvani slavnostni govorniki so šli v svojem srdu zoper cerkev in vnemi za Husa, da so mu pripisovali reči, skoro bi rekel „tisoč in ena noč." Dr. Stemberka je govoril n. pr. o justičnem umoru. — V C. Ko-stelici je napadel topničarski poročnik Berger nekega delavca, ter ga s palico udaril: „Gehst aus dem Weg, du bohmiseher Lausbub I" To je storil brez vsakega vzroka. — Te dni je obiskalo na 1200 Dunajčanov romarjev Prago v lepem sprevodu. Vodil jih je redovnik Kalina. — Cerkev sv. Karola se bode podrla. To je čudno, da so asanaciji Prage na potu le samostani in cerkve. Židovske sinagoge v zelo ozkih ulicah in prav slabo zidane, te niso nič na potu. Tudi čudno je, da se toliko govori in piše, naj se ohranijo stari spomeniki — in to ravno liberalci povdarjajo, pa vender se star spominek mora uničiti. Minister kulta je že v to dovolil. — V Hebu je razobesil gostilničar v hotelu cesarjeviča Rudolfa na dan cesarjevega rojstva avstrijsko zastavo. A naletel je. Razkačeni Nemci so ga grozovito ozmerjali. Ali se bo tudi na to molčalo ? Neki šaljivec je popisal ravnanje vlade ozir nemške obstrukcije tako-le: Justični minister pred spanjem : Ako se primeri kaj izvanrednega, me zbudiš. Sloga trka po polunoči: „V Mostu so razbili nekomu spodnjo čeljust." Komu? „Cehu". Osel, to naj bi bilo kaj izvanrednega? — Crez jedno uro: „Policaji v Mostu so nabili Cehe." Ali se ni zgodilo nič hujega ? „Ne, le to, da je Ceh Nemca udaril." Tako, precej se mora vmes poseči ! Skoro da je tako. — Okrajnim glavarjem v Hebu mesto Stadlerja, bo najbrže imenovan Czerny iz Libercev in v Liberce pride glavar Steffek iz Vrhlabi. Nova zmaga Nemcev. — V Sušieah ni dovolilo oblastvo ob misijonu slovesni sprevod, a ko se je oženil žid Fiirth z ogersko Židinjo, je prišlo dovoljenje, da so mu v proslavo naredili bakljado. Ali je kristijan za take reči ? (Stoletnico) zjedinjenja z Avstrijo praznujejo danes v Boki. Tem povodom piše „Glas Črnogorca", da je v črnogorskem državnem arhivu pismo ruskega carja Aleksandra iz 1. 1814 iz Pariza tedanjemu črnogorskemu metropolitu. Car v pismu priporoča metropolitu, naj se radi obče koristi prebivalci v Boki brez upora uklonijo želji zaveznih držav in Črnogorci naj ne ovirajo avstrijske okupacijske armade. Ruski car zagotavlja metropolita, da bodo Bckelji uživali stare svoje pravice in privilegije. (Strašna bolezen.) Pod tem naslovom pisali so mnogi listi: „Na otoku Visu pojavila se je strašna bolezen. Imenuje se „lepra" ter je jedna najnevarnejših nalezljivih gdb. S početka delajo se bolniku trde otekline pod kožo, katere se v kratkem času ognoje ter uničujejo ud za udom, tako, da je bolnik brez nosa, brez roke itd. Bolezen traja od 9. do 18. leta. Vlada stori vse mogoče, da to bolezen omeji in zatre". List „Jedinost" v Splitu pa piše, da je to poročilo jako pretirano, kajti na Visu so zasledili le dva slučaja te bolezni in to lahkega zna- čaja. Pač pa so na otoku Mljetu gobovi bolniki, a ta bolezen je v rodu ter se širi na mlajše. Bolniki mnogo trpe, toda udov ue zgubljajo in žive do visoke starosti. Na žalost pa se ondi širi ta bolezen vsled ženilev med zdravimi in bolnimi. (Romanje k grobu bi. Petra Kanizija) v Freiburgu v Švici iz raznih vzrokov letos izostane. Društva. („Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov naVrhniki") vabi k slovesnemu blagoslovljenju društvene zastave in društvenega doma, katero izvršuje Nj. ekscelenca gospod knezoškof dr. Jakob Missia v nedeljo dnč 29. avg. 1897. — Vspored: I. V saboto dnć 28. avgusta zvečer : Mirozov po trgu. Podoknica kumici preblagorodni gospćj Valentini Jelovšek. II. V nedeljo dne 29. avgusta : 1. Do 1II9. ure pozdrav in sprejem došbh društev in gostov pred društ domom. 2. Ob '/д9. uro odhod vseh društev z ovenčanimi zastavami k božji službi v dekanijsko cerkev. 3. Ob 9. uri blagoslov zastave, potem cerkveni govor in sv. maša. 4. Po končani službi božji slovesen obhod vseh društev skozi trg k društvenemu domu. 5. Ru poredba vseh društev pred društvenim domom. Na levi straui terase prostor za preblagorodno gospo kumico in častne družice, na desni za pevski zbor domučega katol. društva rokodelskih pomočnikov in godbo. 6. Blagoslovljenje društvenega doma: ») cerkveno blagoslovljenje po prevzvišenemu knezoškof u; b) slavnostna himna, zložil dr. Jan. Ev. Krek, uglasbil P. Angelik Hribar, poje domači društveni zbor; c) cesarska himna, igra slavna domžal. godba. 7. Slavnostna seja v dvorani društvenega doma.* 8. Skupni obed na vrtu društ. doma ob 1. uri. 9. Pri ugodnem vremenu ob s/44. uro odhod vseh društev z zastavami k cerkvi presvete Trojice k slovesnim litanijam. 10. Ob 5. uri „Velika ljudska veselica" ua vrtu društvenega doma. Sviranje slav. domžalske godbe, nastopi raznih pevskih zborov, v mraku razsvitljava društvenega doma, zažiganje umetelnega ognja itd. — Vstopnina k ljudski veselici 20 kr., udom raznih društev 10 kr. Preplačila v korist društvenega doma se hvaležno vsprejemajo. — Opomba : Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. Listki za skupni obed b 60 kr. se bodo dobivali slavnostni dan v društvenem domu. Slavnostni in društveni odbor. (Vabilo k občnemu zboru katoliškega političnega društva zakamniški okraj) v nedeljo 29. avgusta ob treh popoldne v Kamniku v „Katoliškem domu". Nagovor predsednikov. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo. Govora državnih poslancev Pogačnika in dr. Susteršiča. Gospode zaupnike po okraju prosimo, da opozore svoje može na ta zbor. (Pevsko društvo „Adrija" v Barko v 1 j a h. ) Vabilo na veliko slavnostno veselico s petjem, godbo, igro in plesom, katero priredi pevsko društvo „Adrija" ob priliki otvorjenja barkovljan-skega „Narodnega doma" v nedeljo dne 29. avgusta 1897 v velikem, lepo odičenem novem narodnem vrtu v Barkovljah. Pri slavnosti sodeluje : Veteranska godba pod vodstvom gospoda Fr. Majcena; pevsko društvo „Adrija" pod vodstvom g. H. Ražema. Igro predstavljali bodo društveni diletantje. — Razpored : a) Pevski del: 1. Iv. pl. Zaje: „Davorija", moški zbor s spremljevanjem godbe. 2. H. Volarič: „Divja rožica", dvoglasni ženski zbor s spremljevanjem glasovirja ; spremlja gospod A. Grbec. 3. V. Novak : „Hrvatskoj", veliki novi moški zbor. 4. Dr. G. Ipavic: „Pozdrav Gorenjski", mešani zbor. 5. Hr. Ra-žem: „Himna pevskega društva Adrija", pomnoženi zbor s spremljevanjem godbe. — b) Godbeni del: 1. D. Jenko: „Naprej", koračnica. 2. A. Nedved: „Pozdrav", pesem. 3. N. Glasner: „Črne oči", ma-zurka. 4. N. Rider: „Miš maš", potpouri. 5. Ferd. Majcen: „Lepi svel", valček. 6. Jos. Vašek: „Jaz sem Slovan", pesem. 7. A Foerster: „Sokolska", koračnica. 8. Ferd. Majcen: „Slovenec sem", potpouri. 9. N. N.: „Blisk", polka. — c) Posamezni in dramatični del: 1. Slavnostni govor, govori predsednik „Obrtnijskega društva", gospod Drag. Pertot. 2. S. Gregorčič: „Naš narodni dom", deklamuje gspdč. Drag. Starec. 3. Klicper: „Na mostu", gluma v jednem dejanju. Prijateljska vojska. Godi se na savskem mostu pod Kranjem. 4. Svobodna zabava. — Začetek slavnosti ob '/»6. uri popoludne. — a) Sprevod z godbo iz društvene gostilne v nove slavnostne prostore ; b) otvorjenje „Narodnega doma"; c) kratek ples; d) točno ob 6. ori koncert z igro in potem ples. — Vstopnina: na veselico za osebo 30 kr., k plesu za gospode 50 kr., k plesu so gospe in gospodične vstopnine proste. — V slučaju neugodnega vremena se slavnost preloži na nedoločeni dan. Odbor. Telegrami. Budimpešta, 26. avgusta. Tu se je vršil izvanreden občni shod, na katerem se je sklepalo in posvetovalo o slavnostih in pripravah povodom vsprejema nemškega cesarja. Petrograd, 26. avgusta. Pri včerajšnjem slavnostnem obedu na Petrovem dvoru na čast francoskim pomorskim častnikom je napil car razvoju francoske mornarice ter se spominjal nepozabnih trenotkov, ki jih je preživel na svojem potovanju, in krasnega pogleda na francosko brodovje povodom bivanja v Franciji. Predsednik Faure je odgovoril, da ga veseli, videti še jedenkrat zbrane zastopnike ruske in francoske mornarice v bratski ljubezni, ter je napil ruski mornarici. Pariz, 26. avgusta. V francoskih listih razpravljajo o napitnicah predsednika Faure in carja Nikolaja, ki oznanujeta mirovno politiko. „Figaro" trdi, da po mnenju diplomatov zgodovina Francije in Rusije ne pozna važnejega dogodka, kot je bil dne 24. t. m. pri slavnostnem obedu. „Gaulois" poroča, da se povrne ruski poslanik baron Mohrenheim samo zato še v Pariz, da odda svoje od-zovno pismo, kajti mesto njega je imenovan ruskim poslanikom v Parizu knez Urusov, dosedaj poslanik v Bruselju, čegar simpatije za Francijo so splošno znane. New-York, 26. avgusta. Iz San Salva-dorja se brzojavno poroča, da je sklenil kongres v izvanredni seji, da se uvede zlata veljava, ker so cene srebru izvanredno padle. Predsednik se pooblašča, da sme najeti posojilo v znesku 2,-500.000 dolarjev. Zakon stopi v veljavo v dveh mesecih in od tedaj nadalje se plačuje carina samo v zlatu. Montevideo (Uruguay), 26. avgusta. Predsednika republike Bordo je ustrelil nekdo s samokresom. TTmrii so: 23. avgusta. Gustav Peterlin, mizarja sin. 18 dni, Vodmat št. 95, čreveeni katar. — Gabr.jel Urbas, bolnišnični kontrolor, 73 let, Vodmat 93, plučnica 24. avgusta. Alojzij Rezelj. krojača sin, 21 dni, Opekarska cesta 5, akutni želodčni in črevesni katar. — Jurij Verhovc. mestni ubogi, 95 let, Karlovska eesta 7, ostarelost. — Jožtf Basler, posestnik, 71 let, Gradaške ulice 8, otrpnenje srca. — Ana Nadrah, postreščeka hči, IV» meseca, Dunajska cesta 14, škarlatica. — Marija Tasthner, usmiljena sestra, 26 let, Ra-deckega cesta 11, jetika. 25. avgusta. Henrik Riehter, jetniški paznik 28 let, Zvonarske ulice 9, angina pestoris. V bolnišnici: 21. avgusta. Marija Sterle, zidarja žena, 65 let, ence-phalitis. Tujci. 24. avgusta. Pri Slonu : Ilermann, Richtel iz Zelle. — Paul iz Pulja. — Havas iz Velike Kaniže. — Sehuhart, Nowak, Griinwald, Elger, Hanšek, Gallina z Dunaja — Kalmalfuos iz Prage. — Schenk iz Aachen-a. — Geil iz Budimpešte — Deu iz Tržiča. — Brunner iz Passau-a. — Nowak iz Železnikov. — Schwab iz Mor. Kothmiihl-a. — Brodjovin iz Zagreba. — Havptman iz Starega Trga. — Halper iz Zajezde. Pri Lloydu: Salokar iz Dobrepolj. — Kopp iz Novega Mesta. — Barb, Sarasa iz Zagreba. — Vyhnal iz Olomuea. Pri Bavarskem dvoru ■■ Seheubenast iz Linca. — Gaal iz Erlau-a. — Peizel iz Subotice. — Dworak iz Liberce. — Lorenz iz Pranzendorf-a. — Braune iz Kočevja. — Pere iz Kleča. Meteorologidno porodilo. a « а čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urab v ujm. 25 9 zvečer 733 7 16 7 sl. sever pol oblačno 26 7 zjutraj j 2. popol. 734 1 733 9 14 6 23 0 sl. vzhjvzh. sl. jjvzh. megla pol oblačno 0-4 Srednja včerajšnja temperatura 17 4°, za 0-4° pod normalom Tržne cene v Ljubljani dne 25. avgusta. gl.|kr. gl.lkr. Pšenica, m. st. . . 11 50 Špeh povojen, kgr. . — 76 Rež, n ■ • - 7 30 Surovo maslo, „ . — 84 Ječmen, „ . . . 6 20 Jajce, jedno . . . — 3 Oves, „ . . . Ajda, „ . . . H 20 Mleko, liter . . . — 10 8 — Goveje meso, kgr. 64 Proso, „ . . . 8 — Telečje — 62 Koruza, „ . . , 6 20 Svinjsko „ „ . — 68 Krompir, „ . . 2 50 Koštrunovo „ „ . — 36 Leča, hktl. . . 12 — Piščanec .... _ 40 Grah, „ . . . 11 _ _ 18 Fižol...... 8 — Seno, 100 kgr. . . 1 78 Maslo, kgr. . . — 94 Slama, 100 „ . . 1 60 Mast, „ . . Speh svež, „ . . — 76 Drva trda, 4 kub. m. 6 50 — 74 „ mehka, 4 „ „ 4 50 Zahvala. 559 1—1 Za dokaze sočutja povodom smrti iskreno ljubljene soproge, gospe Ivane Levstik roj. Tomšič kakor tudi za mnogobrojni sprevod in ganljivo petje izreka najtoplejša zahvalo Vinko Levstik, šolski vodja. Na Vrhniki, dne 24. avgusta 1897. Le še kratek čas v Ljubljani. Cirkus II c ur,v v Ljubljani, v Lattermannovem drevoredu. Danes v četrtek, dne 28. avgusta, ob 8. uri zvečer: I. velika parforce-predstava obstoječa iz 20 toik ali dre predstavi jeden večer. Te parforce - predstave so specijalitete cirkusa Henry. Vzbujale so radi hit^e in sigurne izvršitve povsodi senzacijo. — Nastop vsega umetnijskega osobja. — Medved kot umetni jahač. — V ciganskem tabora, fantastični balet. Predprodaja vstopnic od 10. ure zjutraj do 6. ure zvečer j* v glavni tobačni zalogi na Mestnem trgu. Natančnejši vspored je na lepakih razviden. 561 1 Ravnateljstvo. Vsem, ki so izkazali prisrčno, tolažeče sočutje povodom smrti nepozabnega, blagega mojega soproga s tem, da so ga spremili k zadnjemu počitku ali da so darovali krasne vence, izražam svojo najprisrč-nejšo, toplo zahvalo. 562 l-i Zofija Utbas. Dijaki se vsprejemajo na stanovanje in hrano Pri 560 2-1 Ani Marješič, Sv. Petra cesta st. 27. V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji no- • ■ ij " sim od sedaj nadalje to le oblastveno regl strovano varstveno znamko. Jedino pravi Bal sani (Tinctura balsamica) lz lekarne pri „angelju varhu" ln tovarne farma-oevtičnlh preparatov A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Siatini. Preskusen in potrjen od zdravstvenih oblastev. Najstareje, najprlstneje, najreelneje in najoeneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti krč v želodcu itd. ter je vpora-bno notranje in zunanjo. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angelju va-rlhu'1. Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskano varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj so toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj 1 Ponarojalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se no nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thlerryja v Pregradi pri Bogateo-Slatlni. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 \inarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju. Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenloa. Adolf Tliierry, lekarnar 139 20—15 v Pregradi pri Rogatec-Siatini. 396 30-12 I. kranjski laneno-oljnati firnež . -s» I. kranjsko čisto laneno olje. Ifeeativ-ficnež (euštl®) priporoča najceneje 59 104-92 cUdolf dCaupfmann, I. kranjska tovarna oljnatih barv, flr-nežev, lakov in kleja v Ljubljani. ШВ Dunajska borza. Dnč 26. avgusta. Skopni drtavni dolg ▼ notah Skupni državni dolg v srebrn Avstrijska zlata renta 4% Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . Ogerska zlata renta 4 %....... Ogerska kronska renta 1%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... Leadon vista. .......... Nemški dri. bankovci za 100 m. nem. dri. velj. 10 вагк............ M frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci ........ O. kr. cekini........... 102 ild. 30 kr. 102 30 . 124 70 . 101 75 . 122 65 . 100 954 365 119 70 . 58 72>/, 11 76 . 9 55 „ 45 25 . 5 n 64 . Dnč 25. avgusta. 4* driavne sreCke 1. 1854, 250 gid. . . 159 gld. — kr b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 161 . 50 . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. ... 189 , 25 . 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 . 35 . Tišine srečke 4%, 100 gld.......141 . — . Dunavske vravnavne srečke .... 128 , 75 . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 108 , 25 . Posojilo goriškega mesta........112 . 50 . 4% kranjsko deželno posojilo . ■ . . , 98 , 75 . Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke 4% 99 . 30 „ Prijoritetne obveznice driavne železnice. . 228 . — , . « južne ieleznice 3% . 182 „ 25 . . , južne železnice b% . 125 . 70 . dolenjskih ieleznic 4% 99 . 50 „ Kreditne srečke, 100 gld................202 gid. 4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 154 Avstrijskega rudečega križa »rečke, 10 gld. 19 Rudolfove srečke, 10 gld.......26 Salmove srečke, 40 gld................71 St. Genćis srečke, 40 gld.......79 Waldsteinore srečke, 20 gld......57 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 162 Akcije Ferdinandove ser. železn., 1000 gl. st.v. 3405 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 406 Akcije južne ieleznice, 200 gld. sr. . . . 87 Dunajskih lokal, ieleznic delniška družba . — Montanska družba avstr. plan.....138 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 169 Papirnih rabljev 100........127 50 k 10 50 25 25 50 40 05 75 •T Hakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. ЖатаготапЈ* za zgube pri ftrebaajth, pri izžrebanj« najmanjšega dobitka. K a 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E1ICII B" «olizaili it. 10 DnnaJ, «ariahiltintraiu 74 B. _ Pojasnila tS v vseh gospodarskih in «nančnlh stvareh, potem o kurenih vrednostih vseh ipokulaoijsklh vrodsostalh papirjev in vestni svili za dosego kolikor je mogoče visooega ibrestovanja pri popolni varnosti Г naloženih glarnlc.