Ameriška Domovi na
i/i'n/&e me/im— home
AM€RICAN IN SPIRIT fOR€!6N IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 8, 1964
SLOV6NIAN
MORNING N6WSPAPGB
ŠTEV. LXII — VOL. LXII
Nikiia silil Romunijo, naj ostane "na liniji"
Hruščev je bil v zadnjih mesecih osebno ponovno v Romuniji in pritiskal na njene vodnike, da bi ostali trdno v moskovskem bloku.
WASHINGTON, D.C. — “Trgovska” pogajanja med našo administracijo in romunsko delegacijo so končana, pustila so pa za sebo celo vrsto govoric, kakšni so bili zadnjih 12 mesecev odnosi med Moskvo in Bukarešto. Vse govorice so iz romunskih virov in trdijo, da niso bili dobri.
Trenja so nastala takrat, ko je Moskva hotela pripraviti Bukarešto, naj se ne žene za indu-strijalizacijo in se rajše posveti kmetijstvu in pridobivanju industrijskih surovin. Vodstvo romunskih komunistov, ki je proti pričakovanju zelo kompaktno, se je temu uprlo. Začeli so se razgovori, ki niso gladko potekali. Baje je šel lani celo sam Hruščev na skrivaj v Bukarešto, da pripravi romunske tovariše “k pameti”, pa se niso dali pregovoriti. Neka novica celo trdi, da je Hruščev hotel takrat strmoglaviti voditelja romunskih komunistov Gheorghiu-Heja, pa se je načrt ponesrečil.
Na dan je prišel spor z zna-no izjavo glavnega odbora romunskih komunistov od 26. a-Prila. Ta je Hruščeva tako razburila, da je bil že 27. aprila v Bukarešti in dva dni brez uspeha robantil proti romunskim to-varišem. Da da povdarek svojim grožnjam, je namignil, da bo 0dpovedal milijonski kredit, ki §a je Rusija dala Romuniji za ^ovo največjo romunsko- jeklar-110 v Galatu. Takoj nato so se f*0 vsej Romuniji vršile velike manifestacije v čast “narodni Neodvisnosti”; bile so očitno Naperjene proti Moskvi.
Ravno sedaj je v Moskvi po-sebna romunska delegacija pod v°dstvom člana izvršnega odbo-ra Stoica, ki uradno “študira” Usko gospodarstvo. Kaj se za tem uradnim ciljem skriva, ni ^sno. Delegacija bo pa ta ali Prihodnji teden zopet doma. Horda bo takrat prešla napetost N^ed Moskvo in Bukarešto v no-v° fazo.
Novi grobovi
Anton Gole
Po dolgi bolezni je umrl v Euclid Glenville bolnici 71 let stari, Anton Gole s 655 North Elmwood Ave. v Wickliffu, O. Bil je vdovec, soproga Anna, roj. Smerke, je umrla leta 1958. Zapušča otroke Anthony ja (v New Jersey), Betty Petrovič, Florence Stopar, Frances Sweet in Harryja, 10 vnukov in vnukinj, brata Michaela in druge sorodnike.
Tudi Čehi se upirajo centralizmu Moskve
Zgledu Romunije se ie Madžarsko pridružila
za
v
se
češkoslovaška republika.
Krisščev bo vendarle sklica! mednarodno
konferenco komunistov
MOSKVA, ZSSR. — Že več kot leto dni premišljujejo v Moskvi, ali naj bi sklicali med-PRAGA, ČSR. — Do sedaj je!narccino konferenco vseh 90 ko-marsikdo upravičeno dvomil v j munističnih strank, kar jih je neprestane novice, da so se sa-:mencja na svetu. Ideja o konfe-tatelitslke države začele upirati |ren:ci je naletela ravno pri ve-mof kovskemu centralizmu. Se-j likih m dobro organiziranih daj je pa prišel iz Prage glas, da!strankah na pomisleke, kitajski itudi Čehi mislijo, da je kar v; komunisti so jo pa naravnost
^^fr.^rndu, ako komunistična država I odbili. Sedaj so se pa menda v
ie umrla leta 1953, brat Frank,
J . v .	iprejema pomoč
pa pred vec leti. Rojen je bil	s tem njv
Mirni peči na Dolenjskem, kjer^^si^a M leninizma! Če ta-!
od zahoda, in,Kremlju vendarle odločili, ne krši naukov | tvegajo tako konferenco.
Spoznali so, da imajo kitajski
PRED NOVO KRIZO VLADE
V JUŽNEM VIETNAMU?
Včeraj je okoli 40,000 ljudi, večinoma katoličanov, demonstriralo v središču glavnega mesta Juž. Vietnama proti ameriškemu poslaniku H. C. Lodge-u in vladi gen. Khanha. Ta skuša plavati s tokom, pa ni na prav trdnih nogah.
SAJ GON, J. Viet. — Kake tri ure, dokler jih ni razgnal naliv, je okoli 40,000 ljudi v središču mesta demonstriralo včeraj proti ameriškemu poslaniku H. Cabotu Lod-
ge-u in ga pozivalo “naj gre domov”, pa tudi proti sami vladi gen. Khanha, ki je dopustila v soboto obsodbo majorja Danga Sy na dolgoletni strogi zapor, ker je na po-najzvestejši komunisti jasno začrtano pot, dal^elje višjih pustil streljati na demonstrante v mestu Hue v
^pušča teate in sestre. v Arne-jk0 govorijo ^
LoyaWes No 158 SN-PJ ZacbT?. zveslimi moskovskimi pri- ra2bijej0 „ 2adnje osta„ke med-janskem maju. Obsojenioficir je katolik in katoličani trdi-njih
27 let
.	Aaa_ staši. petem mora biti že res, da naro(Jne komunistične soli dar-! ji, da SO prav zato pritiskali vodniki budistov na vlado, naj
• ■ Ji ]e Ji V	sateliti ne drvijo več čez dm in nostL Zato je glasilo ruskih ko-!ga pusti obsoditi. Njega samega so hoteli pripraviti do te-
prej je bil zaposlen 27 let v|stra /a Kremljem.	munistov Pravda	............................................... ~ ~	'
začetkom a-! ga, da bi pričal proti vodnikom katoliške cerkve češ, da so
Adaressograph-Multigraph Cor-. Ceš.ka izjava je očitno pod- prila nehalo s svojim molkom! niu ti naročili, naj postopa “strogo” z budističnimi demon-
poration. Pnerroh i a Ho-noo Hr»_ _	.... _..	iJ	»	t. v .	i
Pogreb je danes do- prla poldne ob desetih iz Jos. Žele e
uporniško” politiko Romu-!in začeio zopet ostro debatirati' stranti. Včeraj so demonstrirali največ katoličani. Z neka-.	.	,	,nije in sedaj tudi Madžarske,1,- kitajskimi komunisti. Prav te!terimi izjemami SO se zadržali dosti mirno, vendar SO jasno
m u. mo vi pogrebnega zavoaa naki ,kgr na svoj0 roko iščeta go-;dni pa je pravda izjavila, da je| pokazali, kaj mislijo o ameriškem poslaniku v Sajgonu in 5 K bt- na pokopališče Spodarske stike s svobodnim ‘^2^3 komunističnih strankina j O domači vladi, ki jo Amerika podpira.
svetom. Značilno pa je. da .ie|po svem svetu za čim prejšnjo prišla češka izjava komaj dva mednarodno konferenco”. Mo-
Highland Park.
Gašper Antal
V soboto je po kratki bolezni dni potem, ko je Moskva obso-umrl v Lakeside bolnišnici 82 dila Romunijo in Madžarsko, let stari Gašper Antal s 6516 ker sta šle v svobodni svet po St. Clair Ave., rojen na Slova- gospodarsko pomoč, škem, od koder je prišel pred 64 Da se Čehom ni zareklo, prileti. Tukaj je bil znan kot bri-^ča tudi praški radijo, ki je do-vec 56 let. Bil je član Woodmen .volil nekemu poročevalcu, ki je of the World. Njegova žena Jo-^ obiskal Jugoslavijo, izjavo, da sephine je je umrla 1. 1953. Tu- se mu je zdelo zelo dobro, da kaj zapušča hčer Josephino O- Tito trguje z zapadom in dobi-belz, dve vnukinji, enega pra-(va od tam podpore. Pri vsem vnuka in brata Rudolpha. Po- tem pa o “kapitalističnem” greb bo jutri ob 9.30 dopoldne vplivu na jugoslovansko gospo-iz Zakrajskovega pogreb, zavo- darstvo ni ne duha ne pluha. da v cerkev sv. Andreja ob de-' Vse to potrjuje stališče tistih, setih, nato na pokopališče Kal- M S0 svoj čas trdili, da Jugo-varija.
Michael Japely
skevski diplomatje mislijo, da je to uvod za skorajšnjo napoved konference, ki bo najbrže samo formalno ugotovila dejansko stanje: kar je komunistov s Kremljem, bodo osnovali svojo zvezo, kitajski komunisti bodo pa tudi svojo. Sedanji dejanski razcep bo tako dobil tudi formalno obliko.
Razumljivo je, da to ne gre v račun marsikateri komunistični stranki. Nekaj jih bo ostalo nevtralnih in tako bor^o imeli tri bloke:	ruskega, kitajskega in
nevtralnega, ki se bodo vsi med seboj prepirali, kdo je pobarvan s pravo rdečo barvo.
JO
Budistične demonstracije v ~	"
mestu Hue lani so začetek boja Sa uspeha in opazovalci trdijo,
proti vladi pok. Ngo Dinha Die- ha je njegova vlada v resni nema v Južnem Vietnamu. Njego-1 varnosti. Ljudje so siti dolgova vlada je bila nasilno odstra-I njena z vojaškim uporom nekaj
slavija ne bo nobenemu satelitu za vzgled, kako je treba Mo-Michael Japely, o katerega skvi nasprotovati. Tako je tudi smrti smo poročali že v petek, bilo. Treba je bilo, da se je oju-je bil doma na Igu pod Ljubija- načila Romunija, pa je takoj no, od koder je prišel sem leta postala vzor za ostale moskov-j MOSKVA, Rusija. — Tito je 1902. Žena Antonija, roj. Tom- ske satelite, kako je' treba,bil pretekli teden na sedem-sic, mu je umrla 1. 1962. Pokoj- Kremlju klubovati. Za železno dnevnem obisku na Finskem, ni je bil oče Elmer j a, pok. Fran- zaveso je nekaj sprožila Buka- potem je pa zadnji petek zvečer
Tito danes v Moskvi
tednov po tem, ko je prišel za poslanika v Sajgon Henry Cabot Lodge. Nasprotniki vlade Diema so trdili, da on ne uživa podpore večine prebivalstva, ker je ta budistična, on pa je katoličan in daje katoličanom prednost. Dierna in njegovega brata so revolucionarji ustrelili še tekom upora, tretjega brata pa so obsodili na smrt in obsodbo pretekli mesec izvršili. Katoličani trdijo, da sedanja vlada generala Khanha ne daje samo prednosti budistom, ampak da katoličane dejansko preganja. Ti so se pod vlado Diema dosti požrtvovalno borili proti komuni-stim, pod novo vlado pa so v tem pogledu postali mlačni ali
ces Pečjak, šestkrat stari oče, j rešta, ki ji zato nismo plačali ni- nepričakovano napovedal, da bo Pa so se ce*° P0P0^n0ma umak-
Ranier proti modernizaciji Monaka
HONACO. — Aristotel Onassis, .Nstnik mogočnega trgovskega !n prevoznega ladjevja, (ki si je Vbral Monako za svoje bivali-'bi rad to 370 akrov obsega-c° državico moderniziral in reuredil njeno igralnico Monte aHo tako, da bi bila “zopet Hvlačna” begatašem vsega sve-
-Honaški princ Ranier je proti b.m načrtom modernizacije, ki 1 Monaku preje škodovali kot ^°ristili Modernih hotelov, ba-v in stanovanj z vsem razkoš-s°Ni je dovolj tudi drugod na ^ etu. Monaco pa ima svojo zgo-°vino dn izročilo, ki sta tujcem cNiembnejša.


brat Franka (Windsor, Can.),
Miha (v Jugoslaviji), pok. Johna, pok. Josepha, pok. Jakoba, pok. Antona in pok. Mary Ya-pel. Bil je član Kluba slov. upokojencev in Fraternal Order of Moose -No. 18. Pogreb bo danes dopoldne ob devetih iz Grdino-vega pogreb, zavoda na Lake j Kalvarijo.
česar “preračunanega tveganja”, šel še na kratek obisk v Mo- iz boja.
Škoda je, da republikanski skvo.	, Gen. Khanh skuša “plavati ’
kritiki ne znajo takih stvari ta-' Kaj ga je gnalo tja, ne vedo. Gen. Khanh, ki je v januarju ko izrabiti kot bi jih lahko. |Morda bi rad pregovoril Hru- letos pognal z oblasti vlado, ki
---------------Iščeva, naj še malo potrpi s ki- ie izvedla prevrat v preteklem
Shore Blvd. v cerkev Marije Po- tajskimi razkolniki. Lahko je pa novembru, skuša miriti vse stra-močnice na Neff Rd., kjer bo ob tudi mogoče, da se iz previdno- ni in Jih povezati v boju proti 9.30 pogrebna sv. maša, nato na sti noče po isti poti vrniti v Ju- komunističnim gverilcem. V tem
Igoslavijo.
' pogledu doslej ni imel posebne-
Cleveland za pet dni središče ameriške politike
CLEVELAND, O. — V soboto brezze in senator Lausche. Da se je začela v našem mestu 56. ie konferenca važna zadeva za
,.v .	, ,	, n	našo trenutno politiko, se vidi
običajna letna konferenca am e-	, , ^	-
v	. tudi po tem, da bosta nanjo pri-
riskih guvernerjev in upravite- šla tudi oba glav.na voditelja de-
Ijev štirih federalnih pokrajin, niokratske in republikanske
Vlogo gospodarja bo igral ohaj- stranke: Bayley za demokrate
ski republikanski guverner Rhodes, ki je že sredi preteklega tedna prišel s celo kopo svojih sodelavcev iz Columbusa, da pripravi vse potrebno za kon-
in Miller za republikance.
Program konference je vsako lete' obširen, saj imajo guvernerji dosti skrbi in težav, ki se o njih hočejo vsaj posvetovati, ako jih že ne morejo rešiti z
To pa ne bo ničesar spreme- liikanskega kandidata za jesen-nilo na dejstvu, da bodo- civilne ske predsedniške volitve. Akci-pravice razbile konferenco na ja za javen organiziran nastop tri dele. Običajno so se demo- proti Goldwaterju je propadla, kratski guvernerji, 33 po števi- kot je bilo treba pričakovati, lu zbrali zase in 17 republikan- Kdo bi se pa hotel javno zame-
skih zopet zase. Letos se bodo riti senatorju, ki ga lahko bolj ,UAti.H(XirTnivr n r .. . južni demokratski guvernerji sreča kot politika spravi v Belo j *	. .,	.	’ u.'	1iZa' '
zbrali v svojo posebno skupino, hišo? To pa seveda ne bo ovira-da se posvetujejo, kako bojkoti- lo republikanskih guvernerjev, rati in sabotirati novi zakon o da ne bodo premišljevali, s civilnih pravicah, naj bo tak ali kakšnimi kupčijami bo Gold-tak. Pri tem poslu seveda ne ra- water hotel dobiti še tistih 200
letne vojne in ne vidijo v njej nobene rešitve. Vrednosti svobode ne, cenijo, ker nasilnosti komunizma premalo poznajo.
Včerajšnje demonstracije naj bi dokazovale, da katoličani v novo vlado nimajo več dosti zaupanja, čeprav je sajgonski katoliški nadškof izjavil, da podpira vlado gen. Khanha. Tudi del oficirskega zbora in vojaštva ne stoji trdno za vlado in jo utegne ob prvi preskušnji pustiti na cedilu ali pa celo nastopiti naravnost proti njej.
-----o----
Zadnje vesti
WASHINGTON, D. C. — Včeraj je bilo nad Laosom sestreljeno ameriško mornariško letalo, ki je spremljalo izvidniška letala. Pilot je odskočil in je varno v ameriških rokah. Dan preje je bilo sestreljeno nad nekako istim ozemljem neoboroženo ameriško izvidniško letalo. Pilota se ni posrečilo rešiti, čeprav naj bi bil varno pristal s padalom na tleh. CLEVELAND, Ohio. — Poskus ustvariti skupno fronto proti sen. Goldwaterju za republikansko konvencijo v S. Franciscu prihodnji mesec, ki bo imenovala republikan. predsedniškega kandidata, ni uspel. Trdijo, da ima Goldwater imenovanje že v žepu, čeprav sam trdi, da o tem ne bo gotov, dokler ne bodo prešteti na konvenciji glasovi.
Iz Clevelanda in okolice
Obisk iz Londona—
V sredo bo prišel predvidoma v Cleveland slov. župnik v Londonu na Angleškem rev. Ignacij Kunstelj. V našem mestu bo ostal kaka dva tedna, nato pa bo šel v Chicago in dalje proti zahodu obiskovat svoje prijatelje in znance. Rev. J. Kunstelj je bil domobranski kurat, zato mu bo Društvo slov. protikomunističnih borcev pripravilo družabni sestanek. Čas sestanka bo objavljen v nekaj dneh. Dobrodošel!
Seja—
Podr. št. 10 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih zvečer sejo v navadnih prostorih, članice so prošene, da pridejo za gotovo, ker je seja važna.
Podr. št. 25 SŽZ ima nocoj ob sedmih sejo v šoli sv. Vida. Tajnica bo pobirala asesment od 4.30 dalje.
Klub slov. upokojencev na Holmes Avenue ima v sredo, 10. junija, ob dveh popoldne sejo v S.D. na Holmes Ave. Članstvo je vabljeno, naj po možnosti pripelje seboj nove člane.
Klub slov. upokojencev na Waterloo Rd. ima jutri, v torek, ob dveh popoldne redno mesečno sejo v SDD na Waterloo Rd. Vsi člani vabljeni!
Razprodaja le še en mesec—
Sam’s trgovina z železnino in sorodnim blagom bo prenehala in razprodaja zaloge. Vse mora biti razprodano v teku enega meseca, zato so cene globoko znižane! Več v oglasu!
Seja—
Društvo Danica št. 11 SDZ ima jutri, v torek, ob 7.30 zvečer sejo v navadnih prostorih. Pred sejo pregled računov!
Podr. št. 15 SŽZ ima jutri zvečer ob 7.30 sejo v SND na E. 80 St.
Slovo—
Jutri zvečer po opravilu v cerkvi sv. Lovrenca bo v cerkveni dvorani poslovilni večer za rev. J. Slapšaka. Vsi farani sv. Lovrenca vabljeni!
ferenco. Dela je imel dosti, kaj- združenimi močmi. O programu bij o navzočnosti ostalih guver- delegatov, Iki mu manjkajo do ti vsak guverner je pripeljal se-'bo gotovo obširno poročalo ča- nerjev demokratske barve, saj 7mage. Bolj jih bo pa skrbelo
Belno oblačno in možnost ne-vRit. Najvišja temperatura 74.
boj še svoje glavne uradnike in svetovalce. Tako se je vseh gostov nabralo nad 600. Če dodamo, da je prišlo v Cleveland še okoli 400 tujih časnikarjev in cela vrsta odTčnih gostov, kot so Eisenhower, Rusk itd., potem bo res držalo, da je Cleveland za nekaj dni središče ameriške politike. Na konferenco je nameraval priti tudi predsednik Johnson. Ker bo pa tako kmalu pri nas, mu ni kazalo, da se nam pokaže kar dvakrat v tako kratkem presledku, in zato ga na konferenco ne bo. Kot gostje se bodo konference udeležili vsi vidni ohajski politiki, med njimi tudi federalni tajnik Cele-
sopisje med dnevnimi novicami, radijo in televizija ne bosta
bi jim delali samo sitnosti. vprašanje, kako naj vozijo s pri-Ker bodo guvernerji po tej staši v njihovih lastnih doma-zaostajala. Zato se hočemo orne- poti razbiti na tri skupine, bo	čih strankah, kajti gotovo je, da
jiti samo na dve glavni točki, ki j zelo težko skovati take resolu-	se Goldwaterjevi pristaši in:
bosta na sporedu bolj za kulisa- 'cije, ki bi zadovoljile vse ude- nasprotniki v vsaki državni I
mi kot na javnih sestankih: ci- ležence. Zato je zelo verjetno,	strankini organizaciji ne bodo'	--------o-------
vilne pravice in senator Gold- da bodo končna besedila resolu-	gledali. Vsak republikanski gu-' A.ll>amja v Štetju glasov
ni tajnik je objavil, da bodo Združene države zelo zmanjšale pomoč Indoneziji, ki kupuje na debelo orožje v Sovjetski zvezi.
LENINGRAD, ZSSR. — Danes se je pripeljal sem Josip Broz Tito, ki je bil en teden na uradnem obisku na Finskem. Sprejel in pozdravil ga je predsednik vlade Sovjetske zveze Nikita S. Hruščev.
Zvezni sodnik zavrnil zahtevo po ustavitvi gradnje šol v Glenvillu
CLEVELAND, O. — Narodna zveza za napredek barvnih ljudstev (NAACP) je vložila pred časom pri zveznem sodišču zahtevo, naj to ustavi gradnjo treh novih šol na področju Glenvilla na vzhodni strani Clevelanda češ, da bo s tem u-trjena za dolgo časa dejanska segregacija šol.
Zvezni sodnik G. E. Kalb-fleiseh je v petek po kratki razpravi zahtevo črnske organizacije zavrnil kot neosnovano na zakonu.
water.
Konferenca je padla v nesreč-
neprekosljiva!
cij vzor praznega govorjenja. verner bo moral gledati, da ne Zanimivejši bodo govori raz- razcepi svoje stranke tudi za
ne dneve, kar se civilnih pravic'nih odličnih gostov z Eisenho- čas po konvenciji in po volitvah.1 TIRANA, Alb. — V Albaniji tiče. Vsi guvernerji so najbolj werjem na čelu. Bodo film, ki Demokratski guvernerji se bodo!so imeli koncem maja parla-zainteresirani, kako se bo kon- bo kazal, kakšno je trenutno po- pa lahko smejali v pest. John- [mentaine volitve. Registriranih čalo bojno glasovanje proti ob-jlitlčno razpoloženje po primar- son jih je osvobodil takih skrbi, Ije bilo 922,921 volivcev, ki so selbno pismo. V Ankaro je odle
strukciji v senatu. Glasovanje bo pa v najboljšem slučaju šele jutri, torej tik pred koncem konference. Guvernerji ne bodo tako imeli nobene opore pri presoji, kakšna bo bodočnost zakona o civilnih pravicah.
nih volitvah v Kaliforniji.
Turki zopet opustili izkrcanje na Cipru
NIKOZIA, Ciper. — Sredi tedna so bile oborožene sile Grčije in Cipra stavljene v pripravljenost, ker je obstojala resna možnost turškega izkrcavanja na Cipru. Turki so odložili svoj načrt šele na prizadevanje predsednika ZDA L. B. Johnsona, ki je poslal predsedniku turške vlade Inoenueju o-
ker proti njemu ne bo resno vsi razen osmih šli na volišče!
Režim je tako zmagal z 99.999 ... odstotki! Kaj takega še Stalinov režim ni dosegel.
Dočim bo med demokratski- kandidiral na konvenciji noben mi guvernerji največ prepira o demokrat.
zakonu o civilnih pravicah, bo Tako bo v središču našega
na republikanski strani prevla-; mesta dosti politične živahno-1	-------o--------
dovala skrb, kaj bo z julijsko!sti, dobro miljo zunaj središča! — Poleg jute je čaj najvaž-konvencijo, ki naj izbere repub-jpa tega niti opazili ne bomo. inejše izvozno blago Bengalije.
tel tudi glavni poveljnik NATO čet gen. Lemnitzer.
Grčija in Turčija sta obe članici NATO, toda spor med na Cipru živečimi Grki in Turki je spravil obe državi na rob medsebojnega vojnega spopada.
SMMišKA DOMOVINA, JUNE 8, 1964
a MEgBM Dommm
•/I’ ■v* » ■ M	p». X—MO.-yi.i
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Tublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary A. Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Zs Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14*00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months
Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio___________
"No. 113 Mon., June 8, 1964
Primarne volitve
bi samo dosegel, da dežela izve, koliko ameriških volivcev je proti civilnim pravicam. Ali so za take namene primarne volitve sploh še potrebne.
Letos imamo še drug zanimiv pojav. Na demokratski strani so primarne volitve čisto odveč. Vsi vemo, da bo za demokrate kandidiral predsednik Johnson. Nekaj zanimanja med poklicnimi politiki in političnimi radovedneži je vzbudilo le vprašanje, kdo bo postavljen med demokrati za kandidata za podpredsednika. Sicer bo pa o tem po tradiciji odločal Johnson sam kot kandidat za predsednika.
Ne koristijo pa primarne volitve tudi republikancem. Pojavilo se je na njihovi strani toliko kandidatov, da so republikanski volivci zbegani. Vedo, da verjetno nihče med temi kandidati ne bo postavljen na konvenciji za pravega kandidata. Lahko je mogoče, da celo senator Gold-water ne bo dosegel svojega cilja, akoravno mu je menda zelo blizu. Počemu torej za republikance primarne volitve? Morda bi lahko služile za priliko, da se njihove vrste konsolidirajo. Pa se niso. Po primarnih volitvah je med republikanci še več struj, kot jih je bilo pred marcem, ko so se začele primarne volitve.
Vkljub vsemu temu primarne volitve niso pokopane, vlekle se bodo naprej kot častitljiva tradicija, ki ni dosegla niti svojega glavnega cilja: mogočni strankini voditelji še zmeraj pripeljejo na konvencije “svoje” delegate in z njihovim sodelovanjem, največ pa z njihovo disciplino, delajo običajne politične kupčije. Le tako očitno ne gre ta posel od rok, kot je šel v prejšnjem stoletju.
Doba glavnih primarnih volitev je že za nami. Prišel je čas, da jih skušamo presoditi kolikor mogoče nepn-stransko
Primarne volitve v naši sedanji obliki so tipičen ameriški oolitičen pojav, ki ga je rodila potreba da se onemogočijo nekatere zlorabe v volivnem postopku za predsednika in Kongres. V čem so v prejšnjem stoletju obstojale
zlorabe?	.	.	„
Kandidata za predsednika in njegovega namestnika
izbirajo konvencije posameznih strank, ki se sestajajo praviloma vsako četrto leto. So to edini zbor, kjer nastopi stranka v svoji narodni celoti. Tam so zbrani njeni zastopniki iz vseh držav. Toda ali so res strankini zastopniki.
V prejšnjem stoletju so zastopnike ali delegate, kot danes pravimo, nabrale posamezne države na zelo različen način. V vsaki državi je bila strankina organizacija čisto neodvisna, je lahko postopala po svoje. Državne stiankine organizacije so bile v rokah posameznih vplivnih strankinih članov, ki niso dali velikokrat nič na strankine koristi, ampak na svoje osebne, za načela demokracije se pa niso niti zmenili. Navadno je načelnik državne organizacije obvladal strankin aparat in s svojimi prijatelji in sodelavci določal delegate. Nabral je seveda take, ki so mu bili brezpogojno Vdani. Z njimi je šel nalonvencijo, kot so šli, da se grdo izrazimo, tudi v tistih časih, trgovci s sužnji’ na suženjske seime. Smatral je svoje delegate kot glasovalno mašino, ki je glasovala po njegovi volji. Konvencije so se tako prelevile v politične borze po raznih hotelih in zabaviščih. ‘Tam so voditelji državnih delegacij delali kombinacije, kdo naj bi bil izbran za kandidata za predsednika. Pri tem so podlegli skušnjavam in delali prav ramazane politične kupčije, ki so končno dobile obliko denarnih dohodkov. Vse to delo je bilo opravljeno za kulisami. Trgovanje z glasovi delegatov je šlo na debelo, zato velikokrat na konvenciji niso delegatje vedeli do zadnjega, za koga bodo morali glasovati po nasvetih svojih voditeljev. Tako ozračje je moralo roditi dosti škandalov, pa tudi željo po spremembi.
Želja se je uresničila v obliki primarnih volitev. Primarne volitve naj bi dale volivcem, ki pripadajo posameznim strankam, priliko, da sami izberejo delegate. Tako bi bil ubit vpliv raznih političnih magnatov na deželi in v velikih mestih. Ideja sama je naravno naletela na odpor političnih voditeljev, zato je samo manjšina držav uzakonila primarne volitve, pa še nekatere med temi so si pozneje premislile. Pokazala je pa tudi praksa, da primarne volitve ne dosegajo svojega namena. Zato je proti njim tudi veliko uglednih in treznih politikov, na primer bivši predsednik Truman. Kaj govori proti primarnim volitvam?
Truman pravi, da pomenijo potrato časa, nepotrebne stroške in muko za kandidate, zato pa ne dajo tega, za kar so ustvarjene: ne naberejo takih delegatov, ki bi odgovarjali željam večine volivcev.
Prva napaka je v tem, da za primarne volitve ne obstoja noben enoten postopek, ki bi veljal za vso deželo. Vsaka država jih ureja po svoji uvidevnosti. Zato imamo toliko volivnih postopkov, kot imamo primarnih volitev. Radi tega je tudi težko najti pravilno osnovo za primerjanje volivnih rezultatov.
Primarne volitve so dalje prava muka za kandidate. Od marca do junija morajo agitirati v okroglo 17 državah za svojo kandidaturo. Kaj naj na takih agitacijskih potovanjih povedo? Lahko razlagajo svoje poglede na vsa mogoča vprašanja, toda obveznih izjav ne morejo dajati. Te lahko dajo šele na konvenciji. Zato pomeni agitacija na primarnih volitvah zanje pravo muko. So še bolj vpreženi kot po konvencijah, ako postanejo ,res pravi kandidatje. Povrhu pa imajo še ogromne stroške. Že sedaj velja pravilo, da celo milijonarji le težko premorejo vse stroške, morajo iskati podporo pri svojih strankarskih prijateljih. Toda za kakšno ceno?
Primarne volitve bi morale dati volivcem priliko, da spoznajo posamezne kandidate. Ta cilj je dosežen, toda po meni le malo. Kaj pomaga volivcem, da jih poznajo, ko pa niti ne vedo, ali bodo postavljeni za prave kandidate. Morda bo postavljen za kandidata politik, ki se primarnih volitev sploh ni udeležil. Tudi to se je že zgodilo.
Zato je med volivci zmeraj manj zanimanja za primarne volitve. Radijo in televizija sta jim dala možnost, da spoznajo kandidate brez udeležbe na shodih in sestankih Na drugi strani pa vplete predkovencijska tekma med kandidati v debato vse mogoče predmete, ki nimajo z izbiro delegatov prav nobene zveze. Take debate navadno čisto zameglijo vprašanje, kdo naj bo delegat in kaj hoče doseči kandidat.
Letos smo v tem pogledu napravili še korak naprej. Pojavi! se je na primarnih volitvah za kandidata guverner
omeniti.
PennsyIvanski prepihi
(Poroča Majk)
Hiiiiiniiiiiimiuiifiimiiiimmiiimmnimiiiiiiiimiimiiiiiuiiiiiuiiiiiiiimiimimmmiiiimmiimiuiimiiiniiiiimnminmit
Pittsburgh, Pa. — Yes, tudi. O pokojnem msigr. Johnu Blamed našimi ridami, gorskimi žiiču sem čital v Ameriški Do-grebeni in hribi se dogodi mar- movini, kateri list jaz smatram sikaj, ki ni malega pomena in^zc[aj za najboljši slovenski in-važnosti za našo slovensko ja v- formativni in pošteni list v A-nost v Ameriki. Jaz vedno: tr- meriki, da je preminul v staro-dim, da v naši “Panslovaniji” je sti 82 let. Lepo je o njem napi-mnogO' zgodovine slovenskih^saj znani prof. Janez Sever, in priseljencev v Ameriki, če ne teden pozneje pa Rev. dr. An-več sploh kakor v katerikoli | drej Farkaš. Pokojnik je vse to drugi državi. Škoda je le, da ni v polni meri zaslužil. Ker so o zanesena v zapiske nepozablje-1 njegovem službovanju napisali nosti. Za mali narod, kakor je že vse, bi bilo nepotrebno to po-naš slovenski narod, je vsak va- navijati Nekaj bi jaz pa le želel žen dogodek, če še tako majhen, velike važnosti. Kdor tej moji domišljiji, če si kdo to tako predstavlja, mi naj samo odgovori, kje je kak narod, ki bi se mogel ponašati s takimi pijo-nirji prav kakor mi Slovenci v Ameriki. Francozi, Irci, Španci — yes! Vsakemu priznanje, komur priznanje gre! Mnoge druge narodnosti, ki nas številčno daleč nadkriljujejo, pa mnogi teh kaj takega kakor mi Slovenci z našimi pijonirji nimajo pokazati. Imej to kdo za samohvalo, ali kakor mu ugaja, ampak resnica ostane vedno resnica.
Mi vsi, dokler bomo živeli, in vsi naši in vsi potomci naših slovenskih pijonirjev širom U-nij e ameriških držav imamo veliko vsestransko pomembno dediščino po naših slovenskih pi-jonirjih v ZDA. Ni mnogo narodov in ljudstev, ki bi se mogli ponašati s takimi civilizator-ji kakor je naš Baraga, za njimi cela vrsta podobnih nositeljev civilizacije in kulture, kot so bili pok. msgr. Buh, škof Stariha, škof Trobec, škof Vertin in drugi še na nižjih položajih. Vsi omenjeni so delovali bolj na severnih krajih naše Unije kot v državi Michigan, Minnesota in v obeh Dakotah ter še po drugih državah. Mnogo opisov je bilo že o njih objavljenih v publikacijah tistih časov kot v “Ameriškem Slovencu”, v koledarjih “Ave Marija” in v raznih publikacijah tistih časov v stari domovini.
In prav sredi prvega desetletja tega stoletja se je odločil tudi mladi Blažičev Janez z Žiho-vega sela, fara Šmihel pri Novem mestu, za Ameriko. Kdo je ta Blažičev Janez?
Ko sme pred kratkim brali v Ameriški Domovini, da je preminul velečastiti msgr. John
“Pokojni Blažičev Janez je bil sin pokojnega Franceta in Marije Blažič v Žihovem selu nad Krko, in pod njim teče ter šu mi po njej določenih nižavah tiha, potuhnjena reka Krka. Prav preko reke je vas šent Peter in šentpeterska fara. Žihovo selo je bližje te, nego šmihelske fare. Pa so1 menda že vpoštevali čase, ko so delili in določali meje faram vodno: pot Krke. Misleč, da mostov preko Krke ne bo moč napraviti, V Šmihel se pa pride iz Žihovega sela po suhem, čeprav vzame tja pot do skoro uro in pol. Well, po svoje so sodili, je dejal Janez. Jaz sem bival tiste čase v Šmihelu pri svojih dveh tetah, ki sta bili sestri njegovega očeta Franceta Blažiča, Tam je bival, da je imel bližje hoditi v novomeško gimnazijo. Spominjam se ga. Bil je čokaste srednje postave. Okroglega obraza, s črnimi obrvmi in črnimi lasmi in resnega obraza. Kot mlad dijak se je rad igral z vaškimi fanti svojih let. Dve njegovi teti sta služili v šmihel-skem župnišču. Ena je bila kuharica ali gospodinja pri pokojnem veleč, župniku msgr. Antonu Peterlinu. Slednji, to je šmihelski župnik msgr. Peterlin je bil natančen in skrben duhovnik. On je z velikimi žrtvami pozidal znani Notre Dame samostan, kjer so vodile šolske sestre nad 60 let osem-razredno dekliško šolo in gospodinjsko šolo, kamor so prihajale se učit gospodinjskih strok slovenska dekleta od daleč in blizu. Pri ppkojnem župniku msgr. Peterlinu sta gospodinjili dve
vo hišo kepali s snegom. Blažičev Janez in Erpičev Jože sta u-spešno lučala kepe v druge. V to keparsko borbo je mene zanesel slučaj kot sedemletnega fantička in kaj vem, kaj me je vodilo, tudi jaz sem zalučal nekaj kep. Eno in precej veliko sem pa zagnal sedaj pokojnemu Blažičevemu Janezu ravno v uho. Mladi krepki fant se je o-brnil in zagledal, kdo mu je poslal v uho snežno kepo, je stekel za menoj, me ujel in za ušesa potresel. Prav je imel, saj res ni bilo lepo. “Ti krota, boš šel domov, kaj se mešaš tod?” je zaropotal. Od tedaj sem se vedno spominjal Blažičevega Janeza, študenta, ki je hodil v novomeško gimnazijo. Ko sem se potem čez kakih dvajset let srečal z njim v Clevelandu, sem mu to omenil. Kako se je smejal! Dopadlo se mu je. V svojem velikem župnišču v Union-townu me je pa prav radi tega pred kakimi 15 leti še pogostil. V najini družbi je bil tudi njegov tudi že pokojni brat. Blizu Springfielda v Illinoisu je imel pred leti tudi še enega, brata, ki je bil rudar, tudi že pokojni. Tega nisem poznal.
Poznal pa sem njegovega očeta. TI p i č e n resen slovenski kmečki očanec, ki je gospodaril tam nad Krko v Žihovem selu. Spominjam se ga, ko je večkrat privozil s “koleseljnom” v Šmihel k sestram — pozimi s kučmo na glavi in oblečen v topel povrhnji suknjič, kakršnim pravimo tu v Ameriki “suburban coat”. Bil je zelo spoštovan posestnik.
Pokojni Blažičev Janez, msgr. Blažič je prehitro odšel na drugi svet. Vedno sem. računal, da ga bom, še katerikrat obiskal. Zdaj ga ne bom mogel tu na zemlji. Dal Bog, da si zaslužim vozni listek za v nebesa, se bova pa tam srečala ....
Tako je Žegnelov Janez nam povedal o pokojnem msgr. Blažiču. Meni se je kar dopadlo:, pa sem napisal to za našo A.D. Pokojni msgr. Blažič naj pa počiva v miru božjem gori pri svojem Gospodarju, katerega zvest in dober služabnik, je bil tu na zemlji!
Tako se krčijo dan za dnem vrste slovenskih pijonirjev, ki so vsak po svoje prispevali in zidali večjo in večjo Ameriko, in taki kot je bil pok. msgr. Blažič pa tudi skrbeli, da se v njej tudi na Boga in njegove nauke ni pozabilo! Bodi jim Bog vsestransko obilni plačnik!
Stari Majk
VESTI
Tito o gospodarskem stanju centralnega
Tito je 23. maja govoril skupini delavcev ter zastopnikom mladinskih in športnih organizacij, ki so mu prišli voščit k njegovemu 73. rojstnemu dnevu. Izjavil je, da bi morali, gospodarstvo Jugoslavije postaviti na trdnejše temelje. Grajal je brezbrižnost mladine ter mnogokrat zgrešeno ravnanje vodstva, ki ne pozna več čuta socializma. “To so stvari, ki bi se v naši državi ne smele dogajati,” je dejal Broz svojim obiskovalcem.
Svetovno znano žrebamo v Lipici bodo zaprli
Jugoslovanske oblasti so sklenile zapreti slavno žrebčarno v Lipici na Krasu. Brez dvoma za režim, ki gleda vse z ekonomskega in marksistično-ideološke-ga vidika, ta, žrebčarna ni pomenila drugega kot ostanek iz fevdalnih časov, ki so se preživeli in ki zato za v novem družabnem redu nima razloga za obstoj.
Na Dunaju so pa seveda, bolj sentimentalni. Tam še vedno obstaja slavna španska jezdna šola, ki se je pri svojih nastopih posluževala samo čistokrvnih lipicancev, ki so kot znano čisto bele barve. Da ne bi rasa teh ponosnih in stasitih konjev čisto propadla, so si pred ukinitvijo žrebčarne v Lipici avstrijski občudovalci1 lipicancev zagotovili nekaj krepkih primerkov, ki so sedaj že v žrebčarni Fiber na avstrijskem Štajerskem. Tam imajo že stopetdeset konj, ki bodo v bodoče oskrbovali dunajsko jezdno šolo. Dvajset od teh konj je bilo nedavno na turneji po Združenih državah Amerike.
Kot vidimo, lipicancev še ne bo konec, kljub temu, da se jim je sedanja Jugoslavija odpovedala bržkone za vedno, kar je
Krave so si priborile pra vico po hoje po avtomo bilskih cestah
ANNAPOLIS, M d. — Vasica Antientam Furnace šteje samo 51 prebivalcev, ima pa to srečo ali nesrečo, kakor hočete, da gre skozi njo avtomobilska cesta. Vaščani so po večini farmarji, ki se pečajo z živinorejo. Doslej so nemoteno gonili svojo živino po avtomobilski cesti na pašo. To se pa ni zdelo prav vaškemu trgovcu Cramptonu in je zato tožil farmarja Stottleme-yerja in njegovo ženo radi motenja posesti.
Trdil je, da farmarjeve krave, kakih 50 po številu, s svojimi odpadki onesnažijo cesto ravno pred njegovo trgovino in škodu-
komiteta, te zveze dejal, da je “čas, da tudi naša. generacija naposled občuti blaginjo socializma”. Priznal je, da jugoslovansko delavstvo doslej te blaginje še ni uživalo in jo ne uživa, pa obljubil, da se bodo oblasti, Komunistična partija in seveda, sindikati trudili za “hitrejši razvoj socializma, močnejše naraščanje materialne osnove in. družbenih odnosov”.
Otroci brez prihodnosti
Pod gornjim naslovom razpravlja nelki B. B. v ljubljanskem listu “Delo” o vprašanju zaposljevanja pastirčkov na večjih kmetijah v Pomurju, še vedno se dogaja, da dajejo starši svoje mladoletne otroke, ki hodijo še v šolo, za pastirje k večjim. posestnikom. Dogaja se celo, da prihajajo taki otroci za pastirčke v slovenski del Pomurja celo iz sosednje Hrvat-ske.
Po podatkih posebne preiskave je bilo dognano, da služi v ljutomerski občini za pastirje 164 otrok, od katerih jih ima 118 tako očeta kot mater. Usoda teh otrok, ki jih često uporabljajo gospodarji tudi za težka kmetijska dela, je na splošno precej žalostna in pisec poročila sam trdi, da so to “otroci brez prihodnosti”.
Prehitro planiranje
Igor Prešeren se v ljubljanskem ”Delu” pritožuje nad položajem v gradbeništvu, ki je prav za prav “le bolj ali manj odraz številnih motenj in neskladnosti v našem celotnem gospodarstvu”. Trdi, da teh težav ne bo. konec, če se ne bodo lotevali vseh akcij “bolj načrtno”. Po njegovem so vsi načrti izdelani na hitro roko in zato premalo premišljeni in preračunani. Dogaja se, da so proračuni prenizki in da presegajo izvedbe načrtov redno v veliki
škoda, saj bi že s turističnega j meri predvidene izdatke. Za le-vidiika ostala žrebčarna v Lipici Itos pravi, da so investicije v stalna privlačnost za tiste, ki o-J kmetijstvo prekoračene v Slcve-biskujejo Jugoslavijo. Pa še ne-!niji za 79.4%, v turistične objek-
kaj, prijatelji lipicancev, kot je razbrati iz avstrijskih časopisov, jugoslovanskim oblastem silno zamerijo, da so prodale preostale živali italijanskim mesarjem, 200 lir žive teže, ki bodo iz njih mesa napravili okusne salame. Res malo poetičen konec plemenitih živali iz romantičnih časov. Avstrijski tisk ob tej “pretresljivi” novici poziva oblasti, naj na kak način rešijo ogrožene konje.
Značilna šala
“Delo” je prineslo nedavno sliko direktorja tovarne v Jugoslaviji in dveh vladnih nadzornikov, /ki sta, prišla povprašat O' proizvodnji. Ta odgovarja:
Kaj proizvajamo? Hja, v glavnem izgubo, zraven pa še kaj malega za trg ...
Zakaj ni slovenske tovarne gramofonskih plošč?
Barbara Kumstler iz Ljubljane stavi j a to vprašanje v ljubljanskem listu “Delo” in pri tem ugotavlja, da zaradi tega, ker v Sloveniji ni posebne izdeloval-nice gramofonskih plošč, tudi ni veliko slovenskih gramofonskih plošč na trgu. Izdelovalni-
te za 64.4% in tako dalje.
Druga težava je po mnenju Prešerna to, da ne izdelujejo načrtov na dolgo roko in ob u-poštevanju celotnih potreb, ampak hiti vsak na svojo roko za svojimi lastnimi cilji.. .
Izvoz Slovenije zaostal za planom
Zvezni izvršni svet (vlada) je ugotovil, da je izvoz, v tujino, letos popustil, med tem ko uvoz narašča. Med tem ko je vrednost izvoza narasla v prvem četrtletju letošnjega leta le za 10.5 milijard deviznih dinarjev, je vrednost uvoza v istem času večja kar za 23.3 milijarde deviznih. dinarjev. Dognali so, da bi bili “zlasti izvozni rezultati Slovenije lahko boljši”. Po planu bi se moral izvoz v Sloveniji povečati za 17%, povečal Pa se je le za 10%.
Požar povzročil 200 milijo-nov škode v Ljubljani
V ljubljanski kartonažni tovarni na Čufarjevi ulici je nastal 7. maja požar, ki je povzročil Skupaj okoli 200 milijonov dinarjev škode. Do požara je P° preiskavi prišlo zaradi tega, ker
jejo n j e g ovemu poslovnemu Blažičevi sestri. Ena je bila ku-1 prometu. Farmar se je zago-harica, druga njena pomočnica. :varjal, da njegove krave hodijo Tretja je živela gori sredi vasi, | že nad 50 let po cesti na pašo in kjer so imele Blažičeve sestre da jih pred nezgodami varujeta svoj dom. In pri teh tetah je bi- kar dva pastirja, prvi gre pred Blažič, župnik slovaške fare v J val tedaj mladi Blažičev Janez, kravami, drugi pa za njimi.
Uniontownu, Pa., smo se razni!ki je pohajal v novomeško gim-j Sodnik je po kratki obravna-Slavenci pogovarjali o njem.Inazijo. On in pa zdaj že tudi po- vi prisodil kravam pravico, da^31'3 Jarc> Tatjana Gros (manj'ter prostovoljni gasilci iz Ljub' Mnogi smo ga poznali kot du-jkojni Erpičev Janez sta bila ve- hodijo po cesti in da kravjeki znana ;^ot druge, vendar ima djane-mesto in Barje, hovnika, ampak vseh podrobno- lika prijatelja.	j kot tudi hoja po cesti nista ta-'™1’^ kvalitetnejši glas), Ivan-; Snemanje romana “Pod SVO'
sti, od kje je prišel itd., pa ne. I Naj omenim dogodek, v kate- ko hudi zadevi, da bi komu de-| ka Kraševec, Lidija Kodrič, So- hodnim soncem” Čez dve lejj To more vedeti le kak ožji ro- terega sem bil tudi jaz zapleten lali preveliko škodo ali oviro.'nia Berce, Jožica Svete, Lado jak take osebe. In našel se je neke nedelje popoldne v febru- Spor bo pa šel naprej, tako trdi Leskovar, Damjan Kotarinič. Od
ce v drugih republikah se zani-|je neka delavka pustila v skla-majo predvsem za svoje lastne dišču vključen preprest elek-domače pevce in pevke, med trični kuhalnik. Gašenje in re-tem ko mladi, sposobni sloven-jšfevanje je bilo izredno težavno-ski pevci in pevke ne morejo v;Poleg poklicnih gasilcev iz javnost. Med nadarjenimi mla-l Ljubljane so pri gašenju poffla' dimi navaja sledeča imena: Ire-jgali še učenci gasilske šole, P°' na Kohont, Katja Levstik, Bar-j klicna gasilska četa iz Kranja
rojak iz šmihelske fare, ki je ar ju. Vsako nedeljo so bile v trgovec Crampton.
bil krščen pri istem kamnu, ka- farni cerkvi sv. Mihaela ob dveh ‘---------------o-----—
kor pokojni msgr. John Blažič, ^popoldne litanije in blagoslov.!	Ogromno vode
Je to John (Janez) Žegnel, iz Cerkev ie bila navadno vedno V rezervarju pri Elephant,
naštetih se lahko pohvalijo z
Wallace, ki -ploh ne misb kandidirati za predsednika. Rad kar bom tu omenil:
šmihelske fare in ta nam je po-/polna. Po pobožnosti so se ljud- Butte, N. Mexico, je toliko vo-
vedal o pok. msgr. Blažiču tole, J je razšli. Vaški fantje so se pa de, da bi pokrila eri čevelj viso- Jugoslavije Svetozar Vukmano- samo se
iSlovensko filmsko podjetj6 VIBA je sredi aprila sprejel0 sklep, da bo začelo sneriiatl lastno ploščo le: Barbara Jarc, i Finžgarjev zgodovinski romaI1 Ivanka Kraševec in Leskovar. |“Pod svobodnim soncem”. Za fa Čas za blaginjo socializma? ifilm PišeJ° seda.i scenarij ia
Predsednik Zveze -sindikatov | vrše druge priprave. Snemam
bo začelo šele čez
na vasi med Udetovo in Erpiče- ko 2,219,000 akrov površine. -vic je na zaključku zasedanja deti-
tommimmimimiimiiimiimiiimmiiimiimiimimmimmiiimimmimiiimmii
ROKOVNJAČI
IZPOD TATRE
nMiiimmiiNiiimiimiiiiimiiiiiimimimmiiiimiiiiiiimimmiiiiiiiiimiiiiimimiii
•Paznik je bil visok človek, da So ga ujetniki imenovali “zvonik”. če je Sobek z glavo se-£al do stropa, bi bil ta segel do strehe. Kriči, ukazuje in tobanti; Sobek posluša in se fie gane. Ko je imel nazadnje Že dosti tega kričanja, pa ti tak, kakor je stal, dvigne no-Žo, sune in naravnost pazniku v obraz. Še premaknil se ni, samo noga se mu je izprožila do vrha glave, kakor na vzmeteh. Tako je bil spreten.
Paznik se je zvalil po tleh, kri se mu je ulila iz, nosa.
Sobka so ukovali v okove 2a tri tedne. Celice pa ni pometal več in ni delal reda. Rešil se je tega.
Tako mu je potekal čas v ječi: prve dni s tem, da se je seznanjal s tovariši po navadi Ujetnikov, potem pa s premiš-ijevanjem, kdaj mu odvzamejo okove, ker so bili strašno težki in tesni. Cele tri tedne v Ujih ni zatisnil očesa.
Takrat je pripovedoval tovarišem razne zgodbe iz življenja razbojnikov in iz lastnega. Gorali so poslušali s takim zadoščenjem, s kakršnim ljudje poslušajo znane, zani-Ulive in občudovanja vredne Povesti. Kimali so z glavami In pritrjevali pomenljivo: “Haj! Haj! Hej! Hej!” Drugi So poslušali z odprtimi usti in koralska slava sploh ter Sob-kova še posebej je rastla v Pjih dušah od dne do dne, od Poči do noči. Sobek pa je znal svojo osebo vedno postaviti Pn solnce imenitnih ali nena-vadnih dejanj. Najrajši je pri-Povedoval o dokazih svoje sile 'n o strahu, katerega je vzbujal, ali kako so ga zaradi njegove razumnosti, velike spret-n°sti in posebne nadarjenosti čislali in občudovali.
Pripovedoval je na primer, kako je prebil zimo, ki je bila Pnnavadno težka za razbojnike. Poleti se mu je dobro k°dilo. Prenočeval je kjerkoli, i v gozdu, na tleh, včasih na kaki zaseki, v jarku, na ma-‘ V ali pa na mehkem travni-i ku. Bilo je toplo. V zimi pa je ! kila slaba.
■Nekateri razbojniki so radi Prenočevali pri kmetih; posebno radi so šli služit za klupce. Bog varuj, da bi take-JPn hlapcu kdo storil kaj ža-6ga!
Tako je tudi Sobek Javorja2 bil neko zimo k Tolfosu v VPovi za hlapca.
. “Ta ti je pravi!” si je mislil k°lfos, ki ga je bil sprejel, kla peči leži, dela mu ni mar. Nobene stvari se ne loti.” Tolfos je bil dober gospo-r» pa si je mislil: “če se ti n® zganeš, pa se še jaz ne °ni. Le polegaj, le!”
Pajal mu je samo ovseno aŠo, misleč si: “Se boš že zganil.” Pa se ni; Javorcaž je ezal na peči in jedel ovseno ašo. Zganil pa se ni. j Polfos bi bil drugega nak-e$til in ga vrgel iz koče, pred erri pa je imel strah. Hlapec ^ bil do stropa. In tako je tulila zima.
^ Ko je prišla spomlad, se je v°bek zganil. Nekega dne je e‘ hlapec ven.
Tolfos je v Beskidih oral s Hini junci.
Sobek stopi k njemu in hiavi; “Gospodar, slabo vam ^le izpod rok. Izprezite junce, se rajši pasejo, bom pokusil jaz sam.”
In je šel. Potegnil je in so ^aH. En ogon, pa še enega!
• Pri tretjem je Tolfos še 'aPo izgubil, pa je ni utegnil b°brati z grude. Zdaj je šele Sprevidel Tolfos, koga je vso ^nio krmil z nezabeljeno ka-
har
šo. Pa je bilo že prepozno.
Hlapec, ki je oral za tri junce, je odšel v gozd na Ora-vi. Mine dan, dva, nič! Tolfos je pozabil.
Ej, pa ti pridejo poleti prav opoldne, štirje so bili. Pobrali so vse, kar so našli. Prijeli so Tolfosa, čeprav so ženske kričale, in mu vrele masti nalili na trebuh. Ko je Sobek odhajal, mu je samo rekel: “Ovce imaš, zakolji eno ali dve. Zavij se v njih kože, pa se pozdraviš. To imaš za tvojo kašo.”
Razbojniki so si vedeli pomagati. Tolfos pa ni več videl Sobka in Sobek ne Tolfosa. Sicer se pa nobenemu ni tožilo.
Drugo zimo, kaki dve leti pozneje, je prebil drugače. Nastanil se je v Zakopanem na Bundovkah v ovčjaku pri Samkovih ovcah. Tam je bil kakor v trdnjavi, kajti ovčjak je bil zgrajen iz samih celih, neotesanih smrek. Z njim pa se je tam nastanila tudi njegova ljubica Zošlanka iz Zakopanega.
Sobek je bil poraben za vse. Čital je iz knjige, da je bilo veselje in čudovito je sviral na dude. In ljudje so ga imeli grozno radi. Cerkev je bila daleč, ljudje pa so se shajali pri njem na Bundovkah.
Izba je bila velika; peč so pokrili z ruto, pa je bilo opravljeno. Sobek je vzel knjigo v roke in iz nje na glas molil pri peči, ljudje pa za njim.
Ženske so žebrale, da jih je bila polna vsa izba.
Peli so pobožne pesmi iz bukev, ko pa se je bila pobožnost končala, so jedli in pili.
Sicer pa je Sobku vsak moral prinesti steklenico žganja, kos slanine ali pa grudo masla.
To je bilo vsem znano, zato je prinesel vsak, kar je imel.
Ko so se najedli in napili, so zopet plesali.
Prvi je šel vedno v kolo Sobek s svojo Zošlanko. Ko sta se naplesala, je Sobek sedel na klop, vzel dude, igral, ljudje pa so plesali.
Včasih je taka pobožnost pri Sobku trajala kar do torka. Marsikak kmet je s take zabave prišel domov brez las. Kajti Sobek ni poznal šale; če se je kdo zagledal v Zošlan-ko, ga je kar zgrabil za “hunc-fute” (Spleteni lasje ob senceh, kakršne so prej nosili gorali.) na glavi in hip! z njim ven. Lasje so pa Sobku ostali v pesteh.
Tisti se ni več vrnil v kočo, da bi Sobka oštel. Vsak je šel počasi domov ter si otipaval glavo.
Vračati se ni bilo varno, ker Sobek ni poznal šale. Sicer pa jeze tudi ni bilo zato —- drugo nedeljo je kaznovanec zopet prišel.
Spomladi je Sobek odmeril platno za Zošlanko od smreke do smreke. To je bilo kolo, to je bila mera!
Potem pa je odšel v gozd.
Tako je prezimoval Sobek Javorcaž.
Nazadnje so ga odkovali in kaj se zgodi!
Pride vam noter tak-le mlad častnik; ujetniki so bili baš na dvorišču.
Zid okoli dvorišča je bil visok. Pa pravi Sobku: “Javorcaž, ali je res, da znaš pobegniti čez zid?”
“Res je! Zakaj bi ne znal?” 'pravi Sobek.
“Koliko korakov storiš?”
“Kolikor hočem, če treba štiri.”
(Dalje prihodnjič)
	Md n	JUNIJ TWjiWejTl 2] ji} r	j)	u. 6
7	8	ilmi	12	13
14	15!	1617118	IS	26
m 28	!22j m		26:	27
		®0_j	□	_
KOLEDAR
društvenih
prireditev
JUNIJ
14.—Slovenska pristava priredi
na svojih prostorih otvoritveno veselico.
20.	—Slov. telovadna zveza priredi telovadne tekme na Slovenski pristavi. Začetek ob desetih dopoldne.
21.	—Slovenska telovadna zveza
priredi velik telovadni nastop na Slovenski pristavi. Začetek ob pol štirih popoldne.
28.—Prireditev Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slov. pristavi. 21.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti naredi izlet k jezeru Pymatuning, na meji držav Ohio in Pennsylvania. JULIJ
la. - 16. - 17. - 18. - 19. — Letni
farni karneval pri Sv. Vidu. 26.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi letni piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
9.—Ohijska federacija K.S.K.J.
društev priredi piknik v parku društva sv. Jožefa št. 169 K.S.K.J.
SEPTEMBER
19.—Slovenska moška zveza ima konvencijo v SDD na Recher Avenue. Zvečer ob osmih ples in prosta zabava. Igra E. Rabatov orkester.
OKTOBER
3.—Slovenski dom na Holmes
Ave. priredi vinsko trgatev v svojih prostorih.
10.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi Družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
17.	—Oltarno društvo pri Mariji
Vnebovzeti priredi zabavni večer (card-party). Začetek ob sedmih.
18.	—Slovenski dom, 15810 Holmes Ave., praznuje 45-letnico obstoja.
25.—Ohijska federacija K.S.K.J.
društev priredi proslavo 70-letnice K.S.K.J. v S.N.D. na E. 80 St. Opoldne sv. maša pri Sv. Lovrencu, nato banket v S.N.D. na E. 80 St.
25.—Cerkveni pevski zbor Ilirija pripravi svojo običajno Jesensko prireditev.
NOVEMBER
1.—Glasbena matica poda v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue opero “La Traviata.”
8.—Pevski zbor Planina prire-
redi koncert v Slov. nar. domu na Stanley Ave. na Maple Heights, O. Začetek ob štirih popoldne.
15.—Pevski zbor “Jadran” poda
koncert v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne.
DECEMBER
6.—Pevski zbor Slovan priredi
svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne.
Cilji isii, pola raziiCna
Razgovor ameriškega državnega podtajnika z De Gaullom ni prinesel bistvene spremembe v odnosih med Ameriko in Francijo.
WASHINGTON, D.C. — A-meriški državni podtajnik George W. Bali je bil pretekli petek v Parizu, kjer je bil sprejet pri predsedniku De Gaullu, dalj časa pa se je razgovarjal tudi z zunanjim ministrom Couvejem de Murvillom. Jedro razgovorov se je vrtel0! okoli položaja v jugovzhodni Aziji. Ti so pokazali, da imata Francija in Amerika v glavnem isti cilj — rešiti ta predel pred komunistično osva-jalhostjo — toda različna pota k njemu, ker položaj različno precenjujeta.
De Gaulle je že lani predložil, naj ibi vse države na področju nekdanje francoske Indokine, oba Vietnama, Laos in Kambodža, postale nevtralne in brez posebnih vezi in obveznosti ne s komunistično Kitajsko ne z Združenimi državami in njenimi zavezniki. De Gaulle misli, da je ta cilj mogoče doseči z
j razgovori s prizadetimi državami, prav posebno z rdečo Kitajsko. Ta po njegovem trenutno ne misli na nova osvajanja v jugovzhodni Aziji, ampak hoče položaj tam ustaliti. Vodniki Združenih držav so' prepričani, da hoče rdeča Kitajska nadaljevati z. osvajanji in da je to cilj komunističnih vojaških nastopov v Južnem Vietnamu in v Laosu. Prepričani so, da je komunistične osvajalne načrte mogoče preprečiti le z odločnim nastopom in uporabo vojaške sile.
Razgovori med Amerikancem, De Gaullom in njegovo vlado so potekali, kot trdijo, v “prijateljskem” duhu. Razčistili so nekatera vprašanja in stališča, niso pa prinesli nobenih bistvenih sprememb v stališčih obeh držav.	1	:
Mednarodna atomska agencija dobiva širše področje delovanja
DUNAJ, Avstr. — Mednarodna atomska agencija je do sedaj bolj hirala, kot živela. Njen že itak zelo omejen delokrog je naletel na ovire skoraj v vseh državah. Že je kazalo, da bo počasi shirala. Zadnje mesece je pa pokazala znake novega življenja.
V februarju je upravni odbor agencije, ki sedijo v njem zastopniki vseh velikih držav, tudi Rusije, sklenil soglasno, da agencija lahko kontrolira tudi atomske elektrarne z večjo zmogljjivostjo in ne samo do 100 megavatov, kar je do sedaj veljalo kot gornja meja. Praktično pomeni to, da bo agencija lahko kontrolirala katerokoli a-tomsko elektrarno po vsem svetu, ali ne prodaja stranskih proizvodov svojega obratovanja kot surovino za: proizvodnjo a-tomskega streliva.
Agencija je dobila še novo nalogo: kontrolirala bo vse a-tomske elektrarne, ali res skrbijo za zadostno varnost pri obratovanju. Na to je naša administracija pristala že pred kratkim, ko je postavila našo atomsko elektrarno v Rove, Mass., z zmogljivostjo 600 megavatov pod kontrolo mednarodne agencije. Podobno je to storila Indi
kandidat hotel tudi govoriti na konferenci, bodo udeleženci konference močno vpreženi, kajti kandidate bodo morali že radi olike poslušati tudi za kulisami.
Republikanci bodo v našem mestu imeli še drugo zanimivo nalogo. Ker imamo letos v 25 državah tudi guvernerske volitve in se bodo za guvernerska mesta potegovali tudi republikanci, misli r e p u b 1 ik anska stranka na svoj račun organizirati tudi propagandno šolo za republikanske kandidate. Šola bo obstojala iz dveh zaporednih tečajev, kjer bodo republikanski kandidat j e dobili vsa potrebna navodila za agitacijo. O tem vprašanju bodo republikanski guvernerji seveda debatirali za zaprtimi vrati.
je bila preseljena v druge pre-'dele s pomočjo vladnega vojaštva.
Pravijo, da bodo na ta način ustvarili ob mejah Kambodže j širši pas ozemlja, ki ga bo lahko nadzirati glede gibanja gverilcev iz letal in s tal.
Požiganje “pet k zmagi” ¥ Južnem ¥iglna!mi?
TAY NINH, J. Viet. — V ponedeljek so z močnimi zvočniki opremljeni helikopterji pozivali prebivalstvo vasi na 20 milj dolgem pasu ozemlja ob meji Kambodže, naj zapuste svoje domove in se umaknejo dalje v notranjost Južnega Vietnama, ker bodo njihova bivališča in vse, kar raste na tem področju, uničeno.
Nekaj ur nato je kakih 500 vietnamskih vojakov z okoli ja s svojo atomsko elektrarno z j 20 ameriškimi svetovalci in sku-zmogljivosto 380 megavatov. A- pin° helikopterjev začelo svoje tomska agencija bo dalje pre-;del°- Komunistični gverilci so vzela naše pravice za kontrolo!skušali izvedbo načrta prepre-iz 30 raznih pogodb, ki jih ima-! čiti, pa jim ni uspelo. Okoli 25 mo z ravnimi državami. Te po- Je ubitih, ostali pa so pogodbe smo sklenili takrat, ko | begnili, z njimi pa tudi nekako smo tem državam omogočili s1 polovica kakih 1,500 prebival-prodajo potrebne surovine in;cev ozemlja. Druga polovica, v opreme za postavljanje malih|gMvnem starci, žene in otroci, in velikih atomskih elektrarn.
Večina takih elektrarn še ni v pogonu.
Vse čaka sedaj, kaj bo napravila Moskva. Romunija bi rada dobila opremo za atomsko elektrarno iz Amerike. Obvezala se je na kontrolo. Kaj bo rekla k temu Moskva? Ta mesec bo seja glavnega odbora mednarodne atomske agencije na Dunaju. Upajo, da bo na tej seji ruski zastopnik razodel stališče svoje vlade.
Pravica do oporoke
Vsaka duševno zdrava oseba, ki je odrasla otroški dobi, ima pravico izreči svojo poslednjo voljo v oporoki.
------o------
Dušik in kisik Dušik in kisik sestavljata 99 odstotkov našega ozračja.
Tudi Nixon in Gold-water sta bila povabljena na guvernersko konferenco
CLEVELAND, O. — Ohajski republikanci so sklenili, da povabijo na guvernersko konferenco tudi bivšega podpredsednika Nixona in senatorja Gold-waterja. Tako bomo imeli, če bosta oba povabljenca tudi res prišla, v našem mestu kar kompletno zbirko republikanskih kandidatov za predsednika: Nixona, Goldwaterja in oba guvernerja Rockefellerja ter Scran-tona. Morda bo na konferenci tudi še kak tih kandidat, ki se bo pokazal šele na republikanski konvenciji. Ker bo vsak
V BLAG ZPQMIU
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBEGA SOPROGA IN OČETA
John Zgonc
ki je umrl 8. junija 1962. leta.
Blag spomin na Tebe, dragi, živel z nami bo do konca dni, a duša Tvoja že pri Bogu prosi za nas milosti.
žalujoči:
Soproga FRANCES in OTROCI
Cleveland, O., 8. junija 1964.
SUŠILNICA V MOSKVI — V ruskem glavnem mestu so pred nedavnim postavili prvo avtomatično sušilnico penla, kot so v navadi pri nas. Na sliki vidimo njeno notrjv Vst. MoskovČanke se jo menda zelo rade poslužujejo.
— Od žensk v ZDA, ki bodo letos dopolnile 65 let, jih bo eno petino dočakalo 85 let.
Moški dobijo delo
Delo za moške
Dva moška dobita delo za dva tedna, da bi kopala klet. Za pojasnila kličite WH 3-0921.	(113)
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo žensko za lahko hišno delo vsak drugi teden za mdan, v Collimvoodski okolici. 425 E. 156 St. KE 1-3219. ______________________(113)
Kuhinjsko pomočnico iščejo
Ženska, ki bi bila voljna pomagati pri delu v kuhinji restavracije, naj kliče EN 1-5214 ali se zglasi v
Sorn’s Restaurant 6036 St. Clair Ave.
_____________________ (x)
MAU OGLASI
V najem
Tri čiste sobe, kopalnica, spodaj; plin, elektrika Mala najemnina. Se lahko vselite takoj. Kdor želi poceni najemnino, naj se zglasi pri Ana Železnik, 8818 St. Catherine Ave. Tel.: VU 3-8938.	(8,10,12 jun)
V	najem
Oddamo pet lepih sob in trgovski prostor, pripraven za karkoli, ali urad, na E. 74 St. in Donald Ave. Kličite 442-4751.
________________________(122)
V	najem
Na 1083 E. 71 St., 5 neopremljenih sob, zadaj, zgoraj, mirno. Oglasite se pri oskrbniku. Tel.: 881-7529.	(x)
Farma naprodaj
Proda se farma, 19 akrov, hiša, zunanje poslopja, 10,090 smrek, greenhouse, zaloga, mestna voda, avtobus postrežba. Zmerna cena za pravega človeka. Lahko pokličite 1-9-3737. Na 4241 South Ridge Rd., Perry, Ohio.	(113)
tevršujejno cementna i
Dovozne poti, pločnike, ] brezplačna ocenitev. J
JOHN ZUPANČIČ, KE 1-4933'
Sadike naprodaj
Paradižniki, paprike in razne cvetlice na 28886 Chardon Rd. WH 3-0921.	(113)
Hiša naprodaj
Dvodružinska zidana, t r i garaže, na 1166 E. 176 St. telefon 442-8281. Prodaja lastnik po ugodni ceni. (113)
Hiša naprodaj
Enodružinska, 7 sob, vsa opremljena, klet, garaža, na 1146 E. 72 St. Naprodaj ali v najem. Kličite AN 1-0938.
— (114)
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
JOS. OLOBOg&R
986 E. 74th SL HE 1-6607
IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, verand ne zastore, furneze, itd.
FRANK KURE
R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503
Prijaters Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTION t-St. Clair Ave. & 6bth SL, EN l-Li i
AMERIŠKA DOMOVINA,
Pierre Benoit:
jj^Jsem ugotovil, da pride kljub j težkim časom, v katerih živi-j mo, prava nadarjenost končno le do veljave.
VELIKI JEZ
ROMAN IZ IRSKE
“Glej,” sem si mislil, “za tako preprosto stvar ne bi bilo treba takih komedij.”
Bil sem v takem položaju, da mi tako povabilo ni bilo prav nič neprijetno, ker je pomenilo pri mojih majhnih dohodkih prihranek.
“Gotovo me vabijo njegovi ljudje,” sem razmišljal dalje.
Prav ugajalo bi mi, biti gost pri gospodu Hilairu Laboul-benu na Avenue de Friedland.
“Zelo rad,” sem glasno rekel, “zahvalite se v mojem imenu gospodu očetu . . .”
“Ne vabim vas k svojemu 'očetu, temveč k svojemu prijatelju, prav za prav odjemalcu.”
“Ah,” sem dejal nekam ozlovoljen.
Mladi Laboulbene se je se-
čudil. Skušal sem od ordonan-ca zvedeti kaj več. Toda kmalu mi je bilo jasno, da je njemu moje književno delo popolnoma nepoznano.
“Ne vem, če smem,” sem rekel. Bil sem pa že trdno odločen, da bom to uganko razrešil.
“Ah, gospod Gerard,” je vzkliknil fant, “če ne boste sprejeli vabila, si bom mislil, da nočete obedovati z ordo-nancem!”
“Ne govorite vendar neumnosti ! Kdaj pa bo to kosilo ? ” “Prihodnjo sredo. Prosil bom službujočega častnika, da mi bo dal popoldne prosto.” Sreda je prišla.
Od Vincenta Laboulbena nisem mogel zvedeti nič podrobnejšega o najinem gosti-
daj ojunačil. Iz mojega začu- telju. Vedel sem samo, da go-denega vzklika je čutil hladnost.
“Da, to je neki moj prijatelj. Odkar ve, da ste vi tukaj in da vas jaz poznam, mi je naročil že najmanj desetkrat, naj vas povabim. Visoko ceni vaša dela.”
“Moja dela da ceni?”
Nenadoma se mi je nekaj posvetilo, vendar nisem bil nič manj začuden kakor prej.
“Navsezadnje,” sem si mislil, “kaj pa je pri tem čudnega? Od svoje prve zbirke sem prodal sedem izvodov in od druge deset. Zraven tega pa je imela revija “Nepravilni šesterokotnik” že prvega junija 1914 dve sto naročnikov.
Da, kaj je pri tem čudnega!”
Kljub vsemu sem se zelo
CHICAGO, ILL.
REAL ESTASTE FOR SALE
NORRIDGE—By Owner. 2 bedroom, Cape Cod. Corner lot. Heated sun-room. Wz car garege, S. & S. Close to everything. Priced for quick sale. 4058 N. Overhill. GL 3-0891.	(113)
MOUNT PROSPECT — By Owner. 3 yr. old bi-level. 3 bdrms. Lge. liv. and din. area. 2% cer. baths. Newly cptd. Family rm. w/firepl. Hardwood firs, thru out. 21/2 car gar. — 828,500. 253-2899.	(115)
vori o meni z velikim spoštovanjem in da je pred mesecem dni kupil v Laboulbenovi tovarni krasen avtomobil z 20 konjskimi silami, da se bo v kratkem sam naučil voziti kljub temu, cla je star in da je njegova leva roka skoraj popolnoma ohromela.
Vincent Laboulbene sprva sam učil voziti, sta sedela v neki kavarni v Boisu, pila čaj in se razgovar-jala o meni. Starec je bil naravnost navdušen, ko je zvedel, da me bo spoznal.
“Gospod je res dober,” sem rekel. Bil sem res srečen, ko
CHICAGO, ILL.
ga je Potem
MALE HELP WANTED
DIE SITTERS
SET UP FOR PUNCH PRESS OR BRAKE PRESS EXPERIENCED 5 day — 40 hour week Excellent Working Conditions
GOOD WAGES FOR TOP MEN
Apply 7 A. M. to 5 P. M. Employment Office
Roek-ola ifg, Co.
DOLTON — BY OWNER 3 bdrm. ranch, w / w crptg. Tile hath. Blt.-in oven - range. Washer -dryer. 1 bdrm. pan. Fenced in yard and patio. Near schls. and shpg. areas. $ 18,500. 15311 Meadow Lane. Call VI 1-1075.	(114)
HOFFMAN ESTATES —By Owner.
8	rms — 4 bdrms. brick and frame-
ranch, 2 baths, cab. kitch., s/s, carpets, oversize patio, 2 car gar., on lovely half acre, with some fruit trees. $17,900. — TWINBROOK 4-6474.	(115)
BEVERLY — By Owner, 9 rm. brk. Col. 10 yrs. old. 5 bdrms., din. rm., tile kit. & bth., oak trim. mah. pnTd. TV-rm., fin. bsmt., Irg. bar, gar. Lge. lot. $26,500. — BE 8-1198. (114)
Beverly area, 1 story deluxe, 2 bed-rms., 1% ceramic baths, w/w crptg., drapes, 2 frplces. Dandy kit. and dinette,, o. h. sewers, s/dr.. 2% car brk. gar. — BE 3-1388.	(115)
Wilmette — By Owner
9	room house. 5 rms. downstairs. 4
rms. & bath upstairs rented. Full basement. 2 porches. Lot 50x177. AL 1-1320.	(115)
ANTIOCH — By owner, Invest & Live on channel connecting Petite-Fox Lakes. 6 rm. yr. round home, oil ht. 2 fireplaces. 1% bath. Boat house, plus 5 rm. cottage on 200 ft. water. 395-2962 or Box 270 RFD 1.
(114)
800 N. Kedzie Avenue NE 8-7600
(116)
BUSINESS OPPORTUNITY
RESTAURANT - LOUNGE — By Owner. Well estab. Seating cape. 250, Living quarters. Water right. Selling due to illness. PH. 395-9836.
(113)
Vso noč je snežilo. Bil je eden tistih dni, polnih sivine, ko se je začenjala nemška ofenziva proti Verdunu. Ko me je prišel iskat mladi Laboulbene, je na cerkvi v Mont Rougeu bilo ravno dvanajst. V desetih minutah smo zapustili cesto Francoisa I.
“Gospod je res dober,” sem zopet dejal. “Toda povejte mi končno vendar njegovo ime!”
Bilo je zanimivo: kadar koli sem namreč ta teden stavil svojemu prijatelju to najbolj naravno vprašanje, se mi je izognil.
“Imenuje se Terence.” “Terence?”
“Da,” je odvrnil Vincent, ki se mu je vprav posrečilo, da je zvozil mimo vojaškega tovornega avtomobila, ki je zaradi tega skoraj obtičal.
Ko smo vozili naprej, je zaupljivo pristavil:
“Povedati vam moram: mislim, da je zamejec.”
Laboulbene je vodil avtomobil preko boulevarda Jour-dana proti parku Montsourisu. Z dreves, ki jih je veter močno upogibal, je padal sneg.
Pri parku je Vincent zavil na desno in je ustavil v ulici Nansoutys.
“Tu sva.”
Vprašal je deklico, ki je kidala sneg izpred vrat:
“Saj stanuje tukaj gospod I Terence?”
Iz vprašanja sem spoznal, da mladi Laboulbene še ni nikdar obiskal svojega velikega prijatelja. Začudil sem se pa le bolj nad tem, da stanju kupec krasnega Laboulbeno-vega avtomobila (55.000 frankov!) v tako zanikrnem delu mesta.
Dekletce je odšlo v hišo, ne da bi prijatelju kaj odgovorilo.
Po dveh minutah je prišla iz hiše stara gospa.
“Ali ste vi vprašali za gospoda Terencea?”
“Da.”
“Torej, naročil je, da ga opravičim pri gospodih in naj !vaju prosim, da pridita v re-
V:	^	- " ■' / ■ ■	•' i-i.v,
A ' "	'c*?;
REAL ESTATE FOR SALE
BARRINGTON — BY OWNER 6 rm. ranch, on 1 A. Indscpd.; 3 bdrm. & kit. plastered, tiled bath, bJt.-in shower. Hdyrd. firs. Pan. liv. rm., din. rm & hallway. 2 frpls. F.A.H. Full bsmt. 2 blks. to public scbl. $27,900. Phone 825-6249. (114)
TRANSFERRED OWNER. 8 RMS., 1% baths, 3 bedrms., screened patio, S/S. carpeting, softener, near schls., See to appreciate. $15,000. Carpen-tersville, HA 6-7966.	(113)
MATTE30N—BY OWNER. 4 bdrm. 1% bath, full bsmt., Att. breezwy ft 2 car gar., w/sun deck on % ac. corner lot. Fully landscpd., w/full orchard, 21003 Homeland Road. — Pilgrim 8-5468.	(114)
PALOS HTS. BY OWNER. 3 Bdr. Brk. Ranch. Air-cond., gas ht., fam. rm., 2 frplac’s., bsmt., lge. 2 car gar. $25,500. 12533 S. Harold, GI 8-1331.
(113)
\m
jNaznanilo in JZahilata
Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po težki in mukotrpni bolezni umri naš ljubljeni soprog, oče in stari oče, brat in tast,
JOHN BALOH
Previden s sv. zakramenti je zatisnil svoje oči na dan 8. maja 1964. leta.
Rojen je bil 7. decembra 18D3 v Idriji, odkoder je prišel v Ameriko leta 1920.
Pogreb se je vršil 12. maja 1964 iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi v cerkev sv. Kristine, kjer je Father Cimperman daroval sveto mašo zadušnico. Potem pa smo pokojnika prepeljali na pokopališče All Souls in ga tam položili k večnemu počitku v družinsko grobnico. Bil je član društva Slovenec št. 1 SDZ.
V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo čč. gg. čelesniku, Cimpermanu in Ozimeku za obiske pokojnika na domu, za podelitev sv. zakramentov in za tolažilne besede v teku njegove bolezni. Father Cimperman pa sprejmi še zahvalo za darovano sveto mašo zadušnico, Father Ozimek pa za molitve v pogrebnem zavodu.
Srena hvala vsem, ki so ob oder pokojnika položili tako lepe vence cvetja in mu s tem izkazali svojo ljubezen in spoštovanje. — Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše in druge namene, kakor tudi vsem, ki so ga prišli kropit in molit ob njegovi krsti. — Hvala vsem, ki so se udeležili sv. maše zadušnice in ki so ga spremili na pokopališče. — Hvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago za spremstvo na pokopališče. — Hvala pogrebcem, članom društva Slovenec, ki so nosili
njegovo krsto, kakor tudi članom tega društva za lepo slovo od svojega umrlega sobrata.
Iskrena hvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam v teku bolezni pokojnika in v dnevih njegove smrti bili na pomoči. Bog jim to stotero povrni!
Posebno se zahvalimo Mrs. Mary Mine-rich, hčerki umrlega, ki je iz daljne Kalifornije prihitela na njegov pogreb.
Hvala osebju pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo.
Razposlali smo zahvalne kartice vsem, ki so prispevali ali darovali. Ako kdo take kartice ni sprejel, naj nam blagohotno oprosti in naj s tem sprejme našo globoko zahvalo.
Ljubi mož, dragi oče, stari oče, brat in tast, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo njena gruda!
Po dolgem trpljenju, ki si ga prenašal vdan v voljo božjo, Te je BOG poklical k Sebi, da Te obilno poplača z večnim veseljem v družbi svojih izvoljenih. Mi žalujemo za Teboj in Te pogrešamo. Vedno se Te bomo spominjali v naših mislih in molitvah, dokler se vsi ne združimo v nebeškem kraljestvu.
žalujoči:
FRANCES — soproga
MARY por. MINERICH, DOROTHY por. CANNAVINO — hčerki 7 vnukov in vnukinj TOM in MIKE — zeta
MARY BRATKOVICH in APOLONIA MOHORIČU — sestri OSTALO SORODSTVO V starem kraju zapušča tri sestre.
Cleveland, Ohio, 8. junija 1964.
•la1 *
■•44 AL, ,/;■ ■	.. • A'v;:-' - A'
VARSTVO PRED MOSKITI — Mladi Russell F. Forte, ki je prišel na obisk v Washington, se čudi z odprtimi usti novemu sredstvu proti moskitom, katerega preskušanje opazuje. Uslužbenec poljedelskega tajništva je vtaknil v gajbo polno moskitov roko namazano s tekočino proti moskitom. Ti se roke dejansko ogibljejo, čeprav jih žeja po krvi.
stavracijo ‘Pri zlatem levu’ na Avenue de Villiers.”
Laboulbene je zapeljal avto po isti cesti nazaj, koder sva pravkar prišla. Vincent je gotovo mislil, da sem malo jezen — v tem je imel celo prav — ter se me je upal nagovoriti šele, ko sva prišla na Avenue la M a ub o ur g.
“Povabil naju je v restavracijo,” je rekel. “Gotovo je mislil, da je njegovo stanovanje preskromno, da bi naju sprejel tam.”
“Toda sedaj je to popolnoma vseeno.”
“Popolnoma vseeno,” je ponovil Laboulbene pomirjen. “Vendar pa nekaj obžalujem pri tem. Obljubil mi je, da nama bo ponudil finega burgundca. Ta užitek nama bo pač ušel. Ne morem si namreč misliti, da bi vzel svoje vino s seboj. Poznam restavracijo ‘Pri zlatem levu’. Je kar prijeten prostor, v katerega pa
ne smeš nositi pijač od doma . ali od drugod.
‘i Ko sva stopila v restavracijo “Pri zlatem levu”, sem | opazil, da je postal moj prijatelj nekam nemiren.
“Ali ga še ni tukaj?” sem vprašal zasmehljivo.
“Tega pa res ne razumem... Gospod plačilni, ali ni naročil neki gospod po imenu Terence obeda?”
“Gospod Terence? O tem ne vem ničesar.”
Obrnil se je k blagajničarki.
“Morda veste, ali je bil naročen za nekega gospoda, po imenu Terence, obed?”
Blagajničarka je odkimala.
Vincent je že skoraj jokal.
1 < >nlvp r.ruv.dniiei
DR. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue vhod na E. f!2 St. Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zv. Prijave nepotrebne.
aBaftRHBBnseaBassaBKSKBinaBiasiSHSSjSHaBaiiiaasssseHB savna*"
SAK
FRISSDLY
SITI PAPER s mm 883 HARDWARE
S312 Sl. Olsir Aveasa
Final Call
DULY 31 DAYS LEFT
HOURS 3 TO 6:30
SPECIAL NOTICE — After 29 years doing business at 6812 St. Clair, known as Sam’s Friendly Wall-Paper, Faint and Hardware Co. —-
owned and operated by “3am”---------- St. Clair’s most friendliest
merchant. They have always carried quality merchandise, “are quitting business” offering their entire stock to the public at the most ridiculous low prices. Hurry for these low prices!
Famous Zip-Cote FLAT
PAIRTS
ALL COLORS — Reg. 3.98 Value
$2.18
$ 2,17
gal.
ZIP-COTE SEMI-GLOSS All Colors
iissh PHI
OUTSIDE HOUSE All Colors Res'. 6.95 Value
$4.83
gal.
Stpsr CT-THIE Palit
FAMOUS BRAND AH Colors Reg. $6.39 Value
'PlffsfjiFgls! Iviise Fassif
SUN PROOF All Colors
GOING OUT OF BUSINESS Reg. 7.50
S4.88
____________gal.
HIPLE-X Fertilizer
MUST SACRIFICE
GOING OUT OF BUSINESS
Reg. 7.15	SAVE!
107
ioa ib.
Sssils TUSF SUSilER
MOST FAMOUS BRAND One Bag Covers 5,000 sq. ft. Reg. 4.95 — NOW:
$3.17
Wb gal
iBaaaaHaavaaBtaaBnBsaasaaaaBBaaBaB&Baaaai*
RUDY KRISTAVNIK COMPANY
5908 Bonna Ave., Cleveland, O. 44103
Gradbena dela e Mizarstvo © Popravila hiš ® Prenovitve stanovanj •! Proračuni brezplačni o Vsa dela zavarovana.
Kličite nas zvečer po 5. uri HE I-I108 ali podnevi HE 1 0965.
NEVARNA IGRA — V Silvers Springs, Fla., nastopata na neki predstavi afriški leopard in pes, ki tega ujame za rep. Režeči leopard kaže, da utegne biti ta predstava tudi nevarna.