AMERIŠKA amfrican in spirit foreign in language only DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 26. CLEVELAND, 0., SATURDAY MORNING, JANUARY 31st, 1981. LETO XXXT1T—VOI, XXX1T1 Washington, .HO. januarja. A'ineriSko časopisje v splošnem 111 nič kaj veselo silne naglice, katere se je pcislužil ameriški dr-/'avni tajnik Stimson, ko se je "" Precej ponižen, način oprostil J'1' laškem poslaniku radi "ža-;ler»ja Mussolinija," niti niso '""(■riški krogi preveč veseli, ker 1(1 bil general Smedley Butler ,)0zvan pred vojaško sodišče, ker "*alil Mussolinija." poroča se javnosti, da je |m-•J1' predsednik Hoover silil drsnega tajnika/ Stimšona in "lornariškega tajnika Adamsa, !a s*a tako v naglici.ukrenila ""rake, radi katerih se bo naj-rž treba kesati. Med tem pa naznanja morna-llA1 Poslej pa jim tega ne bo tre- 1 storiti. , Smrt John Babnika tek Sm° že P°ročali' -ie v četr" j , zvečer nagloma preminul Babnik, 6009 Luther Ave., 51 let. Tu zapušča žalujo-j s°Prog0, dve hčerki, Frances nik -e in brata Joseph Bab" a, ki je dobro poznan kot več- Predsednik društva Mac- ees. Ran j ki je šel v četrtek p na delo. kot po navadi. lj polc'ne je potarnal, da ga bo-iiiš^Va- Bil J'e poklican tovar-I lKl travnik, ki ie odredil, da ^Jejo domov. Ko je prišla Ce»" domov žena z dela. je na-k[ moža njrtvega v kleti. Ranj-! .J® Ml doma iz št. Vida nad sSr kjer zaPušča očeta> So 10 ln dva brata ter mnogo Ril0dmkov. Tu je bival 25 let. cah '1e d°ber član društva Mac-ši v 'žt- 1288. Pogreb se vr-Pod ek ob po1 devetih zjutraj vi p0dstvom Jos. žele inSino-k0 s ,nzadetim izrekamo globoko Hi e' ran-ikemu pa ohrani- QlaS spomin. Na Tp\a graduiranca irala Last High šoli sta gradu- *Ierm Joseph Grdina in liW J1 Radina- Oba sta se od-' diiah višii'šoli tako pri štu-šole ' t V splošnih aktivnostih kord Sta perfekten re- tt-i p°setu. višje šole skozi ceJ ',0bema mladima Sloven-lskrene čestitke! » je, da je vlada prehitro nastopila. .Smatra se, da bo nastal nov besedni boj med "admirali" in med "diplonVati," kot je zadnja leta že parkrat izbruhnil. General Butler namreč, dasi ima naslov "general," ne spada k redni armadi, ki je pod kontrolo vojnega tajnika, pač pa spada k marinom, ki spadajo pod mornariški oddelek, vlado. Ker je general Butler že priznal svojo izjavo, dasi je obenem povedal, <1^ ni vse tako kot je bilo sporočano javnosti, vojno, sodišče ne bo imelo druzega posla kot izreči obsodbo. Ta obsodba je lahko trojne vrste. General Butler dobi ukor, kar je najmilejša kazen, nadalje general je lahko suspendiran za nedoločen čas ali pa odpuščen iz armade, kar je najhujša kazen, ki ga more doleteti. Vojno sodišče bo imelo 11 članov, katerih 6 bo višjih v poveljstvu kot je general Butler, ostali pa njemu enaki. Smešno pri vsem položaju pa je dejstvo, da pride general Butler pred vojaško sodišče ravno v času, ko je mornariški oddelek izdal posebno knjigo, v kateri se hvali generala Butlerja kot enega najboljših poveljnikov marinov. Knjižica je že v javnosti, in jo bodo zagovorniki Butlerja pred vojaško sodnijo dobro izrabili. Obravnava se bo pričela tekom nekaj tednov. Medtem se je pa v Rimu diktator Musso izjavil, da je zadovoljen, ker je ameriška vlada ta-; ko hitro poslala zadoščenje in pravi, da ne bo z dogodkom imel ničesar več opraviti. Policija motila konvencijo butlegerjev Denver, Colo., 30. januarja. — Policija je motila v tem mestu konvencijo kršilcev prohibi-' jcije, ki so zborovali v neki go-I stilni. Aretiranih je bilo 29 "delegatov." Trideset policistov, ki so vdrli v prostore, je bilo oboroženih s strojnimi puškami, a |"delegatje" niti mislili niso na 'odpor, ker so večinoma dobri državljani. Aretirani so izjavili, da niso krivi in da so se zbrali le k banketu. Sodja v Chicagi Nadarjeni mladi banjoist, Joe Sodja, je te dni odpotoval v Chicago, kjer bo igral v gledališčih Uptown, Tivoli in Paradise. On ima kontrakt za tri leta. Mogoče bo pozneje premeščen v New York. Obeta se mu krasna bodočnost. Mr. Sodja je igral večkrat tekom slovenskega radio programa. Amerikanci se mu kar divijo. Mladi Joe Sodja je sin družine John Sodja, 1373 E. 167th St. "Lindy" Lokar Danes se je vrnil iz Chicage mladi "Lindy" Lokar, predsednik društva Strugglers, SNPJ. Bil' je v Kansas City, Milwaukee in Chicago, kjer je imel go-, vore v korist Jednoti. Te dni pa odpotuje s svojim orkestrom v Gowando, N. Y., kjer je angažiran za dva dni. Je graduiral Na Wilson Junior višji soli je graduiral te dni mladi Louis C. Stavanja, sin poznane družine Stavanja, 1019 E. 63rd St. Svoje študije bo nadaljeval v East Tehnical višji šoli. Mlademu in pridnemu dijaku iskrene čestitke! "People's Lobby" predlaga višje davke za bogatine v Zedinjenih državah Washington, 30. januarja. Organizacija "People's Lobby" je naslovila na dr. Nicholas Butler, predsednika Columbia univerze, pismo, v katerem se povdarja, da je večina mislečih AmerikAn-cev za to, da se prakličejo vojni dolgovi, ki jih dolgujejo bivši zavezniki Amerike Zed i njenim državam, ako se v tem slučaju odpustijo tudi Nemčiji njeni dolgovi. Toda Amerika je zmožna odpustiti svoje dolgove zaveznikom le v tem slučaju, da se davki na dohodnino bogatih oseb primerno zvišajo, kajti Ze-dinjene države ne morejo utrpe-ti tako velike izgube. Denar mora od nekod priti. Amerika pa lahko utrpi ta denar, če kongres zviša dohodninski davek onih oseb, ki zaslužijo več kot $50.-000 na leto, zlasti pa, ako zviša davke a, da bi se pred nastopom bolj natančno raztolmačilo v angleškem jeziku, kaj bo proizvajala točka. Posebno v nedeljo je bilo zanimanje ža "Barbičev Trio," pri katerem igrajo Frank Barbič kromatično harmoniko, Anton Havlena violino in Carmelia Burgess glasovir. Meni se je najbolj dopadla tista po štajersko — štajeriš — gemuetlich. Slučaj pa je hotel, da sta igrala dva si bratranca ob enem in istem času, od 5. do 6. ure, ne ve-doč eden za drugega in sicer Joe Barbič, sin nekdaj poznanega muzikanta, ki se sedaj nahaja v Library, Pa., in ki je igral v Morgentown, W. Va., in Frank Barbič, sin Franka Barbiča a' Clevelandu, O. Da lahko slišimo radio program v slovenskem jeziku, se moramo pač zahvaliti tistim, ki so to organizirali, kakor tudi A. D. Ne smemo pozabiti na dr. Wm. Lauscheta, ki je duša godbe. On je tisti, ki je dal pravo življenje programu. On ima veliko zanimanje za glasbo, zato tudi ve, kdo bo napravil dober vtis na poslušalce radia. Nedeljski program je bil proizvajali res prvovrstno. Joe Sod-ja je pa umetnik na sVoj banjo, da mu ga ni para; igra tudi gi-taro. Ljubitelj glasbe. Ške vlade, ko se je nahajal v aktivni službi." Kako se republikancem v Washingtonu mudi opravičevati se Mussoliniju. Naj bi vendar počakali, da bi kaj več resnice prišlo na dan. In kdor pozna Butlerja, ta že ve, da bo Butler še marsikaj povedali ko bo imel svobodno besedo pred vojaškim sodiščem. Ameriška ustava garantira svobodo govora in.pisave. Ali za ameriške vojake, ki so tudi državljani, ne velja ameriška ustava? bil še tukaj v Clevelandu, ji je vedno pošiljal podporo, da si je lahko privoščila to ali ono. •iJlag ji spomin! Sedaj vam bom pa popisala zelo žalostno vest, da je lastni sin z nožem zabodel svojega lastnega očeta Martina Komlanca. On se je priženil v Malo Mraše-vo in je bil vdovec šest let. Sin je bil pa oženj en in so skupaj živeli. Pa se nista oče in sin nikoli dobro razumela, pa je sin zabodel očeta v srce ravno na sv. Treh Kraljev dan, 6. januarja. Vzrok^je bila razprtija radi izročitve posestva. Umorjeni je bil star 60 let. Tončka Jevitik. Cleveland (Newburg), O. — Prihodnjo nedeljo 1. februarja priredi društvo sv. Antona Pa-dovanskega vv Newburgu zabavni večer v spomin 25-letnice obstanka. Vsakemu izmed S 1 o-vencev je to društvo znano po svojih nastopih pri narodnih ali cerkvenih prireditvah in slavno-stih. Radi tega se pa tudi pričakuje obilne udeležbe pri omenjeni prireditvi. V prvi vrsti so vljudno vabljena vsa tukajšnja društva, kakor tudi splošno občinstvo. Zabave bo dovolj za vsakega. Igral bo izvrstni Novak trio. Za žejne bomo pa na stavili enega prav od zida, ' Ko sem bil na veselici Euclid Rifle kluba, mi je Jaka osebno obljubil, da pride na našo veselico. Tam sem tudi videl, da so imeli deset kuharic. Da pa ne bo sramote za našo 25-letnico, je pa naš pripravljalni odbor najel kar petnajst kuharic. Le pomislite, koliko petnajst kuharic napravi dobrih jestvin! Prepričan sem, da bo Vsakemu žal, kdor bi izostal od te naše prireditve. Le pridite torej vsi, vas prav vljudno vabi pripravljalni odbor. kmeta po imenu Globokar in Blatnik. Vidita vse gorje in se pomenita, da pojdeta -v grad do graščaka Hrast-arja in ga poprosita naj vendar malo bolj človeško postopa s tlačani. Hrastar, akoravno gluh za nju prošnje, bi se bil dal morda preprositi, da ne privihra na pozorišče njegova žena Helena. Ko ji Hrastar pove čemu sta prišla kmeta, postane Helena kot obsedena in vpljiva na svojega moža toliko, da slednji zapodi oba kmeta z grožnjo, naj mu nikdar več ne prideta blizu gradu. Za tem nastopi Darinka. Kot je njena mati dsorna proti tla-čanom, proti Darinki jo je pa sama ljubezen. Vpraša jo, kje je bila-in Darinka pove, da je bila na vrtu pri rožah. Hčerka prosi mater, če bi smela iti na. izpre-hod ob Krki. Mati, v skrbeh, da bi ne bila hčerka ugrabljena po zmaju, jo svari, naj ne hodi preblizu Krke, da jo ne pograbi zmaj. Toda na ponovno prošnjo se mati uda in ji dovoli z svari-t lom, naj se pazi. Materi se krči srce, ko vidi svojo hčerko odhajati. Bo li prišla nazaj ? Drugo dejanje Godi se v graščakovi sobi. Darinke ni nazaj. Oče in mati žalujeta zanjo. Sedaj stopi Heleni živo pred oči vse gorje, katerega je ona zadala tlačanom. Prej se ni brigala za jok mater, ne za jok otrok, a sedaj, ko ji je ugrabljen edini otrok, edina tolažba na stare dni, kako koprni po njej, da bi jo videla še enkrat, samo še enkrat. Hrastar jo tolaži. pa kako, ko je sam tolažbe potreben. Reče ji: "Pisal sem vitezom, naj pridejo od vseh strani, da nam rešijo edino hčerko!" Ko tako tolaži ženo, vstopi hlapec Jakob z novico, da je eden izmed vitezov že dospel. Vitez vstopi in se predstavi kot Erazem iz Soteske. Grajska mu obljubita zlata, ako se mu posreči končati zmaja. Vitez obljubi in Hrastar ga. pospremi iz dvorane. Mati Helena se zopet zamisli v usodo svoje Darinke. Joka in prosi, da bi bila rešena njena hči. Dekla Agata vstopi in jo tolaži, naj zaupa, v Boga in rešena bo Darinka. » Med tem zopet vstopi Hrastar in razburjen pove, da je zmaj umoril viteza Erazma. Lahko si mislimo, kolika žalost se zopet naseli v materino srce, ko je bila rešitev že tako blizu, a vse je iz-podletelo. Hlapec Jakob naznani prihod drugega viteza Maksimina iz Celja. Mladi korenjak jima pove, koliko zmag si je že pridobil in da bo gotovo tudi zmaja zmagal. Koliko veselje zopet zavlada v gradu — prišel je vitez, ki bo rešil Darinko. Maksim odide, a kmalu se izve grozna novica, da je tudi Maksim padel pod zmajevimi kremplji. Kako hude^ zopet zadene ta novica Heleno, ki je bila. trdno prepričana., da bo vitez Maksim zmagal zmaja. Uboga mati tarna in zdihuje, kdo ji bo sedaj rešil hčerko. Zopet pride hlapec Jakob in naznani, da je prišel pred grad neki menih in da bi rad govoril s Hrastarjem. Dovolijo mu vstop in ko pride v sobo, se menih ponudi, da bo z božjo pomočjo poskušal rešiti Darinko. Tako se konča drugo dejanje. V začetku tretjega dejanja vidimo zbrane tlačane pred cerkvijo sv. Kozma in Damjana. Kaj jih je prignalo sem? Ali je nedelja ali praznik? Ne! Ko so zvedeli, da je ugrabljena njih ljubljenka Darinka, poloti se jih velika žalost, zato se zberejo, da bi skupno molili za rešitev Darinke. Ali je bila, rešena? Pridite 15. februarja v Slo-Slovenski dom na Holmes Ave. Videli boste in slišali vse to. Nastopi ves zbor pevskega društva Ilirije. Veliko je truda, veliko vaj, veliko stroškov. Zatorej ste prav prijazno vabljeni vsi, da pokažete, da se zanimate za društvo, ki se veliko trudi za korist vaše fare v Collinwoodu. Torej pridite! Pozdrav in na svidenje 15. februarja vam kliče. M. Kakar. Če vnamete, al' pa ne. PRIHODNJA PRIREDITEV KLUBA DRUŠTEV S. N. DOMA Klub društev Slovenskega Narodnega Doma je ena izmed skupin zastopnikov društev-delni-čarjev, ki -smotreno deluje, da se čimprej izplača dolg našega skupnega Doma. v to svrho prireja klub od časa do časa razne prireditve, za katere je treba splošnega sodelovanja, ako hočemo pričakovati večjega uspeha.' V prvi vrsti je potrebno, da se z vso aktivnostjo poprime predpripravnega dela izvrševal-ni odbor ter zastopniki društev. Od slednjih je največ odvisno, da posvečajo veliko pozornost pri članih svojih društev in s tem pripomorejo do večje ude- > ležbe od strani občinstva, oziroma člarfetva svojih društev. Le J na ta način lahko beležimo za-) želj ene uspehe. Baš sedaj se odbor marljivo i Cleveland (Collinwood). O.— že prkrat se je čitalo v Vašem listu, da priredi cerkveni pevski zbor "Ilirija" spevo-igro "Darinka." Kdo in kaj je "Darinka?" Naj nekoliko opišem to igro. To spevo-igro je uglasbil č. g, Lavtižar po Hribarjevi pesmi "Krški zmaj." Godi se v 15. stoletju na Krki, Dolenjsko. Kot poje pesem, je bil tam hud .graš- Splošno znana je tudi postrežba Klubovih prireditev. Zastop-niki-delavci so se še vselej potrudili, da so postregli občinstvu prvovrstno. Poleg izvrstne postrežbe v vseh dobrotah, bo pa letos še posebno preskrbljeno z izvrstno godbo, igral nam bo namreč eden najboljših poznanih orkestrov. Seveda, pa tudi naši poznani Hojerji bodo dajali utehe srbečim podplatom s svojimi melodičnimi komadi. Kaj pa vstopnina? Za enake prireditve se navadno računa večjo vstopnino, kot pa jo je odločil Klub, namreč borih 50 cen-Jtov. Zavedajoč se splošne de-I presije, slabih delavskih razmer, I je Klub določil tako nizko vstop-Inino. Upam, da bo s tem omo-jgočeno marsikomu biti navzoč I na prihodnji maškeradni vese- pripravlja na veliko maškerad-no veselico, ki se bo vršila dne 17. februarja. Običajno je imel klub vsako 16to enako prireditev, na kateri so se delile lepe nagrade izbranim in upravičenim maskam. Pri zadnji seji zastopnikov kluba je bilo soglasno sprejeto, da se letos nakupi v to svrho dvajset krasnih dobitkov, za katere se je določilo lepo vsoto čak po imenu Hrastar. Imel je ženo Heleno, ki je bila v krutosti še hujša od svojega moža. Imela sta hčerko Darinko, ki je pa bila blaga deklica, usmiljenega srca. Kmetje-tlačanje so bili pravi sužnji, morali so garati kot črna živina od zgodnjih jutranjih ur do pozne noči. Graj- denarja. Sicer je navada, da klub preskrbi vselej nekaj takega, da je .vredno potruditi se in skušati dobiti eno izmed nagrad. Torej letos bo število dobitkov prekašalo vse dosedanje. Mimogrede naj omenim, da je bilo na zadnji seji splošno odobreno, da se na tej prireditvi ne bo vpo- Cltveland (Collimvood). O.— Nedeljski (25. januarja) radio program je imel tudi mnogo slušateljev, ki ne razumejo slovensko. Program je bil poleg Ameriške Domovine oglašan tudi v sledečih listih: "The Cleveland Citizen," uradno glasilo cleve- ski gospodi niso bili dovolj le možje, ampak prisilili so v delo tudi žene, matere z otroci, z dojenčki v naročju, ki so morale trdo delati. Da jih niso ovirali otroci pri delu, ukaže grajska gospa hlapcem, da jim pobero otroke in jih zapro v temno klet. Tako so morali ti nedolžni otro-čički prebiti ves dan. Med temi trpini sta bila dva št velo onih mask, ki so opravljene v narodni noši. Zastopstvo Kluba smatra narodno nošo za prevzvišeno, da bi se jo vpošte-valo pri enakih prireditvah. Narodna noša spada na narodne prireditve, ne pa na ma&kerade! Upam in želim, da bo cenjeno občinstvo ta odlok vpoštevalo. Toliko, kur se tiče mask in dobitkov. lici Kluba Društev Slovenskega Narodnega Doma. V imenu odbora in zastopnikov Kluba društev, vas vljudno vabim Vinko Levstik, predsednik. -o- SLADKOR KREPI NAŠE TELO Sladkor smatramo navadno le za prazno slaščico. V resnici pa je redilna moč sladkorja tako velika, da je njegova cena v primeri s koristjo ihala. Nek profesor trdi, da je redilna moč sladkorja večja kakor mleka. Znanstveni poskusi, ki jih je nedavno izvajal neki angleški profesor, so dokazali, da je pri mladih telovadcih telovadna sposobnost po zaužitju 65 gramov sladkorja v citronovi vodi -40 minut pred vežbami bila zvišana povprečno na 8.7 odstotka nad.nor-rnalo. Ponovni taki poizkusi so potrdili, da sladkor res zvišuje telesno moč in odpornost človeka. * V JugoslVviji so vpeljali davek na samce. Sezona klobas, oziroma kolin je menda že minila. Kolikor je meni znano, imajo samo še pri Strnadovih en par domačinov, ki čakajo na krvavo daritev, drugod so pa to stvar že kolikor toliko pospravili. Meni je kar dolčas po tej divjačini (klobas* so tudi divjačina) in sem se izmislil drugo, ki ni sicer po postavi te dežele, proti pa tudi ne. Pri nas na Rožniku je še od zadnje lovske sezone ostalo par tisoč močno rejenih začkov. Pisana postava reče, da se jih od 1, januarja sem ne sme streljati. — Orajt, jih pa ne bomo. Ampak, lepo vas prosim, kako naj pa to postavo tolmačim našemu lovskemu psu Dickytu, ki je sicer strašansko učen in odprte glave, na državne postave se pa ne razume, kakor se njegov gospodar na 18. amendment ne (kakor ljudje pravijo). In če naš Dicky prinese takole enega lepo rejeifega zajčka v kuhinjo, mar naj zato psa tepem in zajca proč vržem ? Kakopak! Se reče, saj naš Dicky ni sani in osebno prišel na to idejo, da bi divje zajce izven sezone in čez postavo v domačo kuhinjo nosil, ampak sem si jaz vzel ono soboto popoldne čas in vzel Dicky ta v šolo in se mi je končno posrečilo, da sem mu dokazal, da mi bo strašno ustregel in da, bo dobil pasjo kolajno, če bo prinesel enega, ali vsaj dva zajčka vsako soboto domov. In ga je. če so zajci dobri 1. januarja, zakaj l^i pa ne bili 1. februarja? Jaz ne vidim v tem nobene razlike. In tako delava vsako soboto popoldne z našim Dickytom: Ko pridem domov in mi izkaže Dicky svojo pokorifo čast in spoštovanje, vzamem iz žepa zajčjo taco, ki jo nosim vedno v žepu radi sreče pri marjašanju, in jo pokažem Dickytu. On, v znamenje, da. se razumemo, dvakrat kihne, potem jo pa ulije za vasjo po Rožniku in v 15 minutah že popraska na kuhinjskih vratih z lepim zajčkom v gobcu. Saj pravim, srečen lovec, ki ima pametnega psa. A Iz Collinwooda mi piše en "Borštnar:" "Lepo te prosim, Jaka, nikar toliko ne piši o ohajčanu, jaz jil' že tako in tako dosti preslišin1 radi njega od žene. Komaj moja stara malo pozabi na to, pa že ti spet dregneš in pišeš o ohajčanu, pa začne zopet od kraja. Rad bi ti jih še nekaj več ust-meno povedal glede tega, zato pridi 8. februarja v Slovenski dom na Holmes Ave., kjer imajo collinwoodski Borštnarji svojo veselico. Ti bo žal, če ne prideš!" A Jaz ne vem, kako je mora' zadnjič eden mojih prijateljev trditi, da ni bil čisto nič v "rož-cah," ko je pa doma poskušal napraviti domačega kanarčka i'1 uro kukavico, da bi pela v due-tu. . . A Pri kosilu so sedeli, pa rečf-ona njemu: "Pojdi v kuhinjo, pa prinesi tisto skledo s krompirjem!" — Mož kar plane v kuhinjo, ker hotel ženici ustreči (saj veste* kako je), in v svoji gorečnosti i"1 nerodnosti vrže skledo na tla* da se ubije. "Ja, vendar no, dedec nerodni, kako si pa mogel ubiti tal^ lepo skledo?" jadikuje lepša po-lovi ca. Mož vzame drugo skledo, j° vrže z vso silo na tla, da se ra^' leti na drobne kose in nedolž«0 pravi: "Vidiš, Mica, takole se je zgodilo!" A Sodnik: "Kako pa veste, da ste vozili samo 25 milj na uro z avtomobilom ?" Artomobilist: "Ker sem se Ve't Ija! k zobozdravniku zob pulit!- DOPISI Cleveland. O. — Vam sporočam dve žalostni vesti, katere, sem danes prejela iz stare domovine od moje prijateljice Jozefi-ne Glinšek. Umrla je namreč v častitljivi starosti mati Johna Zakrajška. Saj ste ga skoro vsi poznali v tej bližini, ker je delal pri Mr. Malenšku na Norwood Rd. Torej njegova mati je umrla 4. januarja letos. On je odšel domov pred par meseci, kakor bi vedel, da bo njegova mamica v njegovem naročju umrla, katero je toliko ljubil. Ko je Cleveland (Collinwood), O.— Direktorij Slovenskega Delavskega Doma se najprisrčneje za- j h val ju je vsem onm, ki so da.ro-; vali v blagu ali denarju za božično prireditev v pomoč bednim otrokom. Hvala vam v imenu onih, kateri so bili obdarovani i z darovi, darovanimi od vaših j čutečih src. V denarju so darovali sledeči: j Predsedn.ik direktorija Josip že-1 le $25.00, Skok Motor Co. $5.00,] Socialistični klub št. 49 $5.00, pevsko društvo Jadran $5.00, Strugglers $10.00, Blejsko jezero št. 27 SDZ $5.00, Friendship Grove št. 125 $10.00, Združeni bratje št. 26 $10.00, godba Bled ' $2.00, Collinwood Hive $10.00, Združene Slovenke $5.00, Vipavski raj $5.00, W. O. W. Camp št. 281 $10.00, društvo V boj št. 58 $15.00, društvo Washington $4. 65, Waterloo Grove št. 110 $4.15, Nagode Inljardnica 50e AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 31ST, 1931 8 Newburske novice krajšek. Za Union in St. Catherine : Anton Gliha Jr. in Rudolf Mišmaš. Za Sandusky in Way: Jos. Miklič in Anton Alder Jr. Za Reno: Anton Habjan in L. Bradač. Za Prince: Mart. Mir-tel in Anton Zadnik. Za Elizabeth in Nelson: Andrew Ule in Louis Fink. Za East Blvd. 110. cesto etc.: Jos. Hočevar in Ignac Zaletel Sr. Za Rosewood in Vinyard etc.: Jos. Kastellec Jr. in Valentin Oblak. Za Ply- j mouth in Park Heights etc.: John škufca in Jos. Cigoj. Za Corlett okolico : Frank Filipovič in Martin Hrovat. Za Maple j Heights: John B. Fortuna in A.! Gorenc. Za Randall, 0.: John i Turk Jr. in Jacob Yappel Jr. Za Woodland okolico: John Hrovat in John Zimmerman. Ti možje in fantje, precej je fantov med njimi, nekaj pa mladih mož, imajo vso zunanjo in finančno zadevo župnije v rokah. Prav veseli nas, da imamo tolikšno število mlajših v odboru. Večkrat je bilo že rečeno, da ko nas starejše Bog odpokliče, da bo šla potem fara .rakom žvižgat, ker se mladi premalo zanimajo. Jaz pa rečem: dajmo mladim priliko, da pokažejo svoje zanimanje. Nekaj se bodo naučili poleg starejših, nekaj pa tudi po svoji zmožnosti izboljšali. Mladi gredo'tudi sem in tja v druge cerkve in vidijo, kako delajo drugje. Iz tega, kar vidijo pri drugih, lahko izberejo, kar je dobrega in kar bi utegnilo pospešiti cerkvene koristi in to upeljejo tudi pri nas. Tudi mi starejši moramo biti vedno dovzetni in pripravljeni, da poizkusimo tu pa tam kaj novega. Ne smemo kar brez premisleka zgrabiti za novosti, ne smemo biti pa tudi zadnji pri odložitvi starih navad, kjer se da kaj izboljšati. Torej novemu cerkvenemu. odboru želimo mnogo uspeha. Finančna stran župnije je vaša zadeva. Bodite vestni in marljivi, pa bo šlo vse kakor , namazand. Lanskemu odboru pa bodi še enkrat izražena iskrena zahvala v imenu vseh faranov na tem mestu. Bog plačaj! To je vsa plača, ki jc dobi cerkveni odbornik. Kaj vse prihaja na dnevni red. V nedeljo je banket društva sv. Antona. Dne -8. februarja "Minstral Show." Tega priredi "Serenaders Club." Klub je skupina samih mladih, kateri imajo ambicije in nekaj vztrajnosti, da se uče petja in drugih primernih reči, pod vodstvom Anthony Rozmana. Dne 15. februarja — ha-ha-ha! "Skapino-ve' zvijače" ha-ha-ha! Izmed i vseh slovenskih predstav menda ni nobene, ki bi bila bolj smešna in zabavna, kakor je igra "Ska-pinove zvijače." Dvakrat sem jo videl pred nekaj leti, pa se je že zopet vnaprej veselim. Društvo Krka je namenilo čist idohodek,: polovico za cerkev, polovico pa ! za Narodni Dom. Kar hitro si preskrbite vstopnico, da ne boste prekasni za Skapina in njegove zvijače. Same izkušnjave, hočem reči izkušnje so bile zadnje dni. Otroci govorijo samo o "ritmatik, speling, hajdžin. Did ya pass? Hah? V džografi sem felov." No, se razume, vsak stan ima svoje težave in skrbi. V soboto zapustita zopet dve izmed naši deklet dom n starše da se podasta v Adrian, Mich, v samostan. To pot gresta Albina Mulh, hčerka družine Frank j Mulh, in Emma Fink, iz E. 112. j ceste, hčerka družine A. Fink, Upamo, da sta si dobro premislili to zadevo. Poklic ni lahak. Vsak ve, da učiteljstvo, in še posebno pod strogo pokorščino, kakor je v samostanu, in enoličnost življenja, ni lahak stan. če pa ju Bog pokliče, da se posvetita popolnoma njemu in dobrobi-tu bližnjega, potem pa naj le gresta in si bodita svesti, da bosta tudi v tem stanu srečni. Razlika med svetom in redovjii-Sfcvom je ta: svet veliko obljubu- ki posvečajo vse svoje življenje izključno le učiteljstvu in to iz ljubezni do Boga, ne pa za visoko plačo, ne bi mogli imeti ka-toličanje v Ameriki svojih šob Učiteljski stan je vzvišen stan in nikakor ni lahak. Zato upamo, da so si vse kandidatinje to dobro premislile. Pet jih je letos vstopilo. Dal Bog, da bi tudi vse vztrajale ter postale enkrat prvovrstne in dobre redovnice ter učiteljice. EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB. « Piše Jaka. Če računamo po letnem času, je sedaj sezona jagrovskih piknikov. Naš klub je imel še vsako leto začetkom februarja izlet v prosto naravo, v senco košatih, s snegom pokritih hrastov in bukev. To je namreč čas, ko se pravi lovec šele dobro počuti. Za take izlete je. najbolj pripravno, kadar kaže toplomer kakih 85 stopinj pod ničlo, ker takrat se šele prav upošteva in pride do prave veljave ohajčan in kanadčan. Tako se človeku zdi, kot bi sedel na toplo zakurjeni lončeni peči. Toda kakor se vidi, letos ne bo z našim piknikom nič, ker nam vreme nagaja. Saj niti toliko snega ni, da bi človek eno pošteno kepo napravil, če ne bo pred sv. Matijem kaj bolj pripravnega vremena, da ti beseda zmrzne, kadar zineš, tedaj ne Lbo nič in bo treba počakati boljše zime. Prihodnji torek je po strelja-Jnju redna mesečna seja. Na tej sej i se bo konštatiralo, koliko ga je kdo na zadnji veselici predi- hal. Kdor ga je največ, dobi častno nagrado. Od zadnje veselice ga je še ostalo dva kvor-ta in tega je treba s poti spraviti, da se ne ugreje. Fantje, v torek na sejo! Zadnji torek shio pa tako streljali : St. Clair Rifle and Hunting Club Piše V. PENOSA Dolenc J. . ...... ...... 155 Gole ............"... ...... 165 Brus ................ ...... 96 Klaus .............. ...... 121 Jerič ................ ...... 112 Maren ............ ...... 116 Ogrin .............. ...... 157 Tuh-šdč ............ 159 Koželj .............. 155 Mlakar ............ ...... 129" Dolenc S. 152 Sepic .............. ...... 142 Baraga ............ ...... 166 Prijatelj -------, ...... 114 Rošel .............. 113 Mandel ............ ....... 163 Legan .............. ....... 143 Močil nikar ...... ....... 124 Bavetz ............ ....... 142 Satkovič ......... 119 Sober ............. ....... 153 Hoffart ............ 153 česen A. .............. 115 Papesh ................ 114 Kren ...................... 110 Bučar .................... 106 Strauss.................. 93 Pograjc ................ 86 Kunstel C............. 81 • Pernat .................. 71 česen J...............,. 62 Gor jane ................ 48 Dne 27. januarja: Peterka ................ 170 Fabian .................. 168 česen A. ...».......... 160 Glazar.................... 158 Suseli ................... 158 Podpadec .............. 153 Penosa V............. 144 Leskovec .............. 143 Novak J............... 141 Kavchnik .............. 138 Penosa L............. 137 Mismas ........... 133 Macerol ................ 131 Mozina ......*........... 130 Kmet ........:........... 123 Malavašič ..........— 116 Požel nik ................ 112 Gorjanc ................ 94 Pernat A............. 85 Prah ....................- 85 Buchar ................ 77 Kren .................... 69 Pograjc.................. 62 Česen J................. 56 Kunstel ................ yl7 -n- Slovenska Delavska Zadružna Zveza Pretečeno nedeljo popoldne se je vršila glavna letna seja delničarjev Slovenske Delavske Zadružne Zveze, na kateri je bilo poleg bližnjih delničarjev navzočih tudi lepo število delničarjev iz Loraina, O. Seja, kateri je predsedoval Mr. J. Siskovic, ki se je kot zastopnik društva "Naprej" št. 5 SNPJ udeležil tega zborovanja, se je završila v najlepšem redu, in v direktorij za leto 1931 so bili izvoljeni kot sledi: Anton Bokal, A. M. Svetek, John Grosel, Frank Sustarsic, John Hrovat, Matt Kastelic, Fh Fende, Charles Krall, John Gorjanc, Frances Skubic, Gertrude Bokal, Andrew Zupane, Frank Hajny, Joseph Slcuk in Joseph Kožar. Namestnikom: George Panchur, Anton Jankovic, Fr. Kocin, Joseph Zulic, Andy Bo-'zic in John Habe. — Na prvi seji novega direktorija, ki se je vršila pretečeni torek, pa je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik John Grosel, podpredsednik Frank Fende, tajnik, ki je obenem tudi zapisnikar, Frank Su-staršič, blagajnik Anton Bokal, knjigovodja August F. Svetek. Nadzorni 6dbor: Josip Kožar, Matt Kastelic in Andy Zupane. Direktorske seje se vrše vsak 3. pondeljek v mesecu v prostorih glavne trgovine S. D. Z. Z., na 667 E. 152nd St. Ker je zapi-nikar glavne letne seje nagloma obolel, sledi ureditev in priobči-tev zapisnika enkrat pozneje. Zahtevajo smrtno kazen za 39 dervišev Stambul, 28. januarja. Veliko razburjenje je danes povzročilo poročilo, da bo državni pravilnik zahteval smrtno kazen za 39 izmed sto prijetih dervišev, ki so se uprli vladi turškega diktatorja Kemala. 3426 73945786151 LORAINSKA K KG L JAŠKA LIGA V zadnji tekmi kegljačic društva Jutranja Zarja št. 46 SDZ so dne 22. januarja kegljale sledeče: I Zadnjič sem pisal, da smo na zadnji seji sklenili, naj se seje vrše vsak torek večer, in čeprav nisem mislil, da bodo člani to upoštevali, pa se je vendar zgodilo, da smo imeli zopet sejo zadnji torek. No, pa smo na tej seji vendar marsikaj pametnega ukrenili. Tako smo končno do- naloži ločili natjrade za tekjbčo sezono in teh nagrad bo lahko deležen vsak član, če dobro ali slabo strelja. Naš klub je sedaj razdeljen v tri oddelke in sicer spadajo dobri strelci V "tretji oddelek, tisti, ki so malo boljši, v drugi, in najboljši izmed dobrih pa v prvi. (Slabih strelcev sploh nimamo pri nas). Seveda, ta razdelitev velja samo za tekmo v streljanju za nagrade (kadar bo treba kaj predihati, bomo pa seveda vsi enaki). Vsota za nagrade v tej sezoni je bila določena na 60 dolarjev v gotovini, in sicer dobe nagrado trije najboljši izmed vsakega oddelka ter vsi enako, i to je, najboljši izmed dobrih bo clobil ravno toliko, kot najboljši izmed najboljših. Priporočano je bilo na isti seji, naj fantje denar, ki ga bodo dobili kot nagra-;do, dajo kar naprej v promet, ker bo najbrž za marsikoga edini denar, ki njegova stara zanj ne bo vedela, zato bi bilo priporočljivo in tudi dobro, da se istega kar izpremeni v tekočino, katero je prvi pripravil očak ! Noe, za kar mu daj Bog večni mir. Pa to še ni vse. Vseh devet dobi tel j ev se bo na večer, ko bodo razdeljene nagrade, spet spoprijelo za nagrade in sicer sami med seboj. Nagrade bodo kol sledi: Najboljši izmed srečnih devetih bo dobil eno prazno li-tersko flašo najboljše kanadski viške; isto se mu izroči takoj i ker jo že imamo v posesti. Izročil nam jo je Frank Mišmaš in kot je rekel, jo odda prav : veseljem, češ, da mu itak nič n« hasne, pač pa mu dela samo sko mine na lepe čase v prošlem po letju. Druga nagrada je kvor ohajčana, toda upravičenec d< istega bo moral klubovem od bo j i»u dokazati, da je v oblasti vin I skih duhoy, in šele tedaj mu b Concepts: Skupaj prva igra Druga igra ........... Tretja igra ........... Skupaj,„..........- Ray's: Skupaj prva igra Druga igra .......... Tretja igra........... Skupaj .............. "V . 438 . 416 . 459 .1313 . 549 . 567 504 .1620 * National Broadcasting Co., v New Yorku je imela lansko leto $22.000.000 dohodkov. MALI OGLASi Naprodaj je hiša s sedmimi sobami, kopališčem in kletjo, vseh ugodnosti. Hiša je v jako dobrem stanju. Lot 35x120. Proda se zelo poceni radi odhoda na farmo. Vprašajte na 1137 E. 67th St. (27) Na vašem radio nocoj . . . poslušajte Lorno Fantin, slavno numerologistko. Posedala vam bo, kako imena in dnevi vplivajo na uspeli v trgovini, ljubezni ali zakonu. Resnična radio zabava. WGAK ob 9. uri zvečer Vzhodni standard čas ©P. illanl O... Inc. OLD GOLD RADIO PROGRAM Prva slovenska popravi jalnica v s a k o v r s t nega pohištva. Izdelujemo tudi nove "parlor sets" in tudi popravljamo vse pohištvo. Vse delo jam-čeno. Cene nizke. Pokličite in pridem do vas, ter vam dam nasvet, ne da bi vas kaj veljalo. Se rojakom vljudno priporočam. John Lukanc 698 E. 159th St. Tel. EDdy 2407-J. (Sat. X) Išče se soba s prostim vhodom pri mirni družini. Naslov naj se pusti v uradu tega lista. (26) Proda se po nizki ceni lepo in obsežno posestvo z gospodarskimi poslopji, njivami, travniki in gozdovi. Posestvo se nahaja v Topolu, pošta Novavas pri Rakeku. Za nadaljna pojasnila se obrnite na Frank štefančič, 231 E. 200th St., Cleveland, O. (27) padla sledeče: Ciril in Metod Čedna soba opremljena, se odda poštenemu fantu, s hrano ali brez, pri mirni družini. Za naslov se pozve v uradu tega, lista. (27) laš blagajnik kupil kvort ohaj-iana. (Po mojem mnenju je to pravilno, saj takrat je človek najbolj žejen). Tretja nagrada jo tudi enemu ali drugemu prav prišla, čeprav je ne bo osebno nikdar videl, odkazana je bila trotova vsota denarja, ki naj se naloži na banko. Ko bo dobi-telj tretje nagrade vzel slovo od tega puklastega sveta, pa naj bo po svoji lastni ali zdravnikovi volji, je naš blagajnik obvezan vzeti denar iz banke ter mu kupiti lep pušelc ali pa krancel — (kolikor bo pač denarja na raz-polago). V našo sredo smo zopet dobili par članov pri zadnjih vajah in gotovo bodo tudi sprejeti na prihodnji seji, pogoji za vstop niso težki, kakor pri drugih društvih. Naš predsednik člana samo za roko prime in če ugotovi, da mu žila pravilno bije, pa je okej. Razen tega mora kandidat tudi dokazati, da ga je zmožen precej nesti. Radi marjašanja ga dosti ne vprašamo, saj naši M. Cerne .... .... 131 93 122 Jo. Cerne .... .... 102 74 107 C. Jacopin ... 97 98 110 Blind .......... ..... 90 90 90 Blind ......... ..... 90 90 90 Skupaj 1474 Ray's: R. Smole..... .... 101 117 117 F. Bresak . ... . 77 89 89 M. Tomsic ..1 71 98 93 M. Balant . .... 120 114 149 J. Cerne ..... ..... 180 97 130 Skupaj 1642 Poziv na sejo! Podružnica Slovenske ženske ne seje v torek, 3. februarja, ob pol osmi uri zvečer. — Mary _ Walter, predsednica. Lep napredek! Le potrudite se za prvenstvo! člani radi vidijo, da dobijo novinca medse, ker ga lažje obere-jo. Kot torej omenjeno, imamo zopet par novih fantov v našem središču (predstavil jih bom pa drugič), pa še za nekaj dobrih stelairskih jagrov ve naš predsednik, ki mi je naročil, naj jih tem potom povabim, da se prej zglasijo v Grdinovi dvorani (ob torkih zvečer) ter se vpišejo v naš slavni klub. Predlagano je bilo tudi, da se organizira mar-. jašarski odsek kluba, toda do za-ključka nismo prišli; predlog Zadnji teden so naši A mer icans SDZ premagali Crusaders SNPJ. Ker se naši Americans precej trudijo, tla bi bili prvi izmed vseh kegljačev, jim želimo, da dobe na koncu prvo nagrado. Le tako naprej, fantje, pa bo vse dobro. Po/or! članicam društva sv. Ane, št, 4 SDZ, se naznanja, da je preminula naša članica Jennie Go-renčič, stanujoča na 1397 E. 51. Street. članice ste prošene, da jo pridete kropit v nedeljo, 1. februarja ob 7. 30 zvečer, ko bomo skupno molile. V pondeljek 2. februarja ob 9. uri zjutraj se udeležite njenega pogreba. * Pozdrav, Mary Bradač, tajnica. pride na drugi seji zopet v raz-motrivanje kot nekončane zadeve. Tako smo pa streljali: Dne 30. januarja: John Kozjan, tajnik. Leskovec Glažar Podpadec Sušel ........ Fabian Peterka Penosa Mišmaš..... Macerol -Spendal ... Penosa V. Kavchnik Malavašič . 165 161 160 158 154 149 143 141 135 134 132 126 123 Americans: J. Tomazic F. Tomsic J. Kern J. Tomsic A. Jakopine Crusaders: A Vencko 165 145 179 484 BUnd 130 130 130 390 i J. Brescak 157 197 129 433 Blind 130 130 130 390 A. Brescak 129 115 157 396 I 2098 118 129 148 386, 171 154 157 482 136 119 150 405 137 168 214 519 195 156 128 479 2271 V najem se da stanovanje na 15423 Waterloo Rd., hiša sama za sebe, 6 modernih sob in garaža. Renti $30.00 na mesec. Odgovorni ljudje naj se oglasijo. Pokličite CHerry 3410. (27) Radio bolan i Ako je vaš radio bolan, pokličite KEnmore 3793-W. Mi zastonj preskusimo vaše cevke. Računamo samo 75c, da se oglasimo. 19510 Arrowhead Ave. (26) Službo išče ženska za hišna dela ali gospodinjstvo sploh. — Vprašajte na 1022 E. 72nil St. (28) Soba se oddu v uajem, spodaj. 1119 Addison Rd. (26) Lepa prilika! Slovenska Dobrodelna Zveza je kupila na javni dražbi hišo na 21071 Arbor Ave. To hišo bo Zveza prodala in vpraša zanjo $3400.00. Na to posestvo je pripravljena Zveza dati prvo vknjižbo $2000.00. Kdor bi to hišo rad kupil, naj pride v glavni urad Zveze, 6233 St. Clair Ave., dne 7. februarja ob 2. uri popoldne. Kupec mora položiti pri nakupu najmanj $200.00 izplačila. Davki na to posestvo so že plačani za leto 1930. Kdor hoče izrabiti to lepo priliko, naj se omenjenega dne zglasi v glavnem uradu Zveze. (26) Odda se stanovanje, tri sobe, jako čedno stanovanje. Najemnina je $15 na mesec. Vprašajte na 6904 Peck Ave., blizu 69. in 71. ceste. (Jan. 27. 29. 31.) Razprodaja se še vedno nadaljuje. Torej žene in dekleta, ne odlašajte več! Sukenj imamo še veliko izbero. in sicer vsakovrstne barve, za velike in male žene. Ne odlašajte več. Pridite sedaj. Suknjo dobite za vas ali za vašega dekleta od $2.50 in $4.50 naprej. Zakaj bi torej odlašali! Obleke za pranje, po 69c in svilnate obleke $2.50, $2.98 in $3.50 ter $7.95. Vse drugo blago je na razprodaji. Pridite po vašo suknjo in obleko. Se vam priporočam. Anton Anžlovar 6202 St. Clair Ave. (Jan. 29. 31) Takoj so odda lepo stanovanja, obstoječe iz štirih sob in pritiklin. Stanovanje je na prometnem kraju. Nizek renti 15615 School Ave. (Jan. 26. 28. 31.) DOBER PREMOG! Točna postrežba! The Hill Coal Co. 1281 MAttOUETTK Rl>. UfciJsfcMya 35i)s Naše Ray's so zopet zmagale in upamo, da ostanejo v prvenstvu tudi v bodočnosti. Concepts pa želimo, da se potrudijo in v prihodnje pridejo malo bližje. Dne 27. januarja so se spoprijele Ray's in C. & M. Igra je iz- prvi mesec leta 1931 je pri oncu- Prinesel nam je nenadno milo in prijetno zimo, kar ■'e v teh časih praznih žepov ze-tolažilno. Z delom in zaslužim se pa januar tega leta ne bo m«gel ponašati. Nekatere tovar-ne so popolnoma počivale, druge f° Pa delale ravno toliko, da jim kolesje ni zastalo in zarjavelo. Hoover jeva prosper iteta, o kateri se je toliko govorilo ob času kampanje! ^avzlic pogrešanega zaslužka Pa imajo nekateri še pogum, d? ^•a,jadrajo po morju zakonskega '•'vljenja. V sredo se je pokaza-to, ko sta si podala roke v znak večne zvestobe Louis Te-avčič iz fare sv. Vida in Mary Kaplan od tukaj. Louis Tekavčiču je umrla ma-1 m od takrat mu je manjkalo ^spodinje v hiši. šel je ven po-Kedat po raznih krajih našega 1T>esta, da si izbere nekaj dobre-m zanesljivega. Louis je končno dospel tudi semkaj v No- 0 mesto, in oči so mu obstale na Kaplanovi Marici. I, seveda, le-Pa je, pa tudi pridna, zato se ni tl*diti., Kaplanova družina je oobro poznana med Slovenci v Ueyelandu. Družina je števil-113 111 Poštena. Kar je mlajših, s° v»i delavni pri društvih, bo-aisi Pevskih, dramatičnih ali pa 1)(«Pornih. Tudi Mary je bila ecletna pevka in se je odlikova-a na odru. Delala je že več let 1)()magala staršem, zato vemo, mogla dovršiti svoje oble-" '''la je prekratka zgoraj in ] čolnoma brez rokavov, kar i zlasti sedaj pozimi. ildemu paru želimo vse polno ecr>ih dni. n, Samostojno društvo sv. Antoni 0l)haia prihodnjo nedeljo 25-v '«c0 svojega obstoja. Društ-n, 'ma precejšnje število čanov ^ obeh straneh, živih in mrt-nj ' v nedeljo se hoče spomi-y , ' obojih pri sv. maši ob 10. '•«t,Člani naj se udeležijo korpo-§t u'no. Zvečer pa priredi dru-inv° v dvorani N. Doma banket veselico. Društvu sv. Antona !fo i am° in mu belimo še mno-iio krepkega delovanja, čla-ri ?\v Podporo in narodu v ko-cat'1" dober zgled. Vivat! Cres- • Ploreat! 2]* 'aša župnija je razdeljena na gv distriktov. Vsak distrikt ima Jy Zastopnike, po dva za vsak g^raj ali cesto> Tako> vidite, m6°fnekako or&anizirani, kakor ftia ■ a Vlatla s svojimi council-k0,.m'. Pole« teh "trustees," ka-Pt't ri'm 1)ravimo' imamo pa še ciim. vnih odbornikov ali coun-lotr ai1°V- Cel°tni odbor ima na- in k ldU 8krbi za cerkev in 'žol° liij^ Za finančne zadeve žup-pl ' , žuPnik je manager, ka-' J.e mayor, odborniki so pa 0u2ncHmani. (H11;(; leto imamo sledeči •'ak i odborniki so — ob lesnik, tajnik; John Zim- bok kbigajnik; Anton Glo-Kožd[; John Simončič in Frank eea ! gHVni odborniki. Trust- Side Za8t°Pniki 1)aso: Za West te,- 'y rank štepec in Fr. Hun- Jos T Forest c% in okolico: 1],'0 , aluč i" Frank štokar. Zt i„ Kyn: Anton Pogačar Jr., in deležnik. Za Marble Zor(. Rud- Novak in Louis I'Vank ovJUh St" 0saSe etc.: L'])';„, :,llha in Louis Sever. Za inj®m 7«th St.: Louis Ark Ferfolia. ZaSOthSt.: klavci- Jač Sr-> in Frank Mi-■;tul ^ Za 81st St.: Jos. Ka-St.. p«-auk Stražar. Za 82. " ' 01111 Debelak in Matt Za- je, pa malo da, redovniško življenje pa malo obljubuje, pa da več sreče in veselja, "takega, ki ga svet ne more dati," kot ljudje vedo. Toda vse to le tedaj, če kdo izpolnjuje zvesto dolžnosti tega stanu. Bog že na svetu po-vrača velikodušnost in žrtve, ki jih doprinašamo za Njega in za bližnjega. Katoliška cerkev v Ameriki je srečna glede poklicev za učiteljstvo, menim redovnice. Ako bi ne ime\a učiteljic, AMfc?.~5KA DOMOVINA, JANUARY S15T, 1931 svoja pisma v votlem drevesu . . . Sicer pa v teh pismih ni nič posebnega — je pač označeno približno število naših privržencev, nekatera imena mojih najboljših zaupnikov in še nekaj drugih podrobnosti, kar je pa seveda boljši, da gospoda ne ve. Za najbolj skrivna pisma imam pa drugo skrivališče, t,oh ne nosim nikdar v torbici, ker je premalo varno. — Pisma so torej morala zapustiti usnjato torbico in se zadovoljiti % novim bivališčem v votlini; torbico sem pa napolnil s konjskim gnojem, tako da jo jo bilo kar veselje pogledati', potem sem jo pa še povezal okolinokoli z jermeni. Nato pa h ajdi svoja pota! — In res že pri znamenju ob jezeru so me zgrabili biriči. Moral sem z njimi na grad in zdaj se je šele pričela prava zabava. V a 1 p e t sam me je peljal v sprejemno sobo in me tam izpraševal kakor kakega učenčka prvega razreda. Seveda sem razumel vse samo napol in še to napačno; odgovarjal sem mu vse vezano. S tem sem ga tako razjezil, da je postal ves divji in začel kričati nad menoj, da sem pobalin, ničvred-než, zlobnež, da bolje slišim kakor veverica in da mi bo te bu-dalosti že izbil iz glave. Zapove-dal je biričem, naj izpraznijo moj krošnjarski koš. Najprej so položili skrinjico z žeblji na mizo in jo slovesno odprli: in glej — sami kroparski žeblji, prav nič drugega ni bilo v njej! — Nazadnje so pa prišli do usnjate torbice in zdaj se jim je vzrado-stilo srce in zavrisnili so od veselja, kakor bi bili našli zlat zaklad. To je bilo veselje! Nestrpno hitro so odvezali jermena in zagledali zaklad — in čuj, kar zavihnili so se jim nosovi in vsi so se ozrli name z divjejeznim obrazom. Toda valpet je menil, tu notri tiči gotovo kaj posebnega; stvar je več kot sumljiva. In zdaj so brodili in tipali po gnoju kakor gotove živali. — Nisem se mogel zdržati, na glas sem se zasmejal. Ko je valpet spoznal, da sem jih hotel voditi ža nos, se je zadri nad menoj: "Kaj hočeš s to nesnago?". — "Verjamem," sem mu , odgovoril, "da si si priboril slavno zmago." — "Vedeti hočem," je kričal valpet še glasneje, "zakaj nosiš s seboj gnoj?" — "E, saj nisem otrok, čemu neki mi bo povoj. Saj Vas razumem, nikar tako ne vpite nad menoj," sem mu odgovarjal ponižno. — "Prepričan sem, da nas predrzni puntar hoče vleči," je rjul valpet ves iz sebe. — , "S čim vam morem postreči ?" | sem se mu odrezal zopet jaz. — I Valpetu je že presedalo; strašno razjarjen je primaknil svoja usta trdo mojemu ušesu in zakričal na vse grlo: "Poyej, čemu rabiš gnoj !" — "A tako," sem se mu odzval, kakor bi doslej ne bil ničesar razumel, "za zdravila ga rabim." — "Zlagal si se," je divjal Fric ves togoten; "dobro vem, da si bolel samo nas sramotiti." — "če vso veste," som mu odgovoril prisiljeno resno, "potem me pa sploh ni treba izprašovati. Sicer pa prav nikogar nič no briga, kaj nosim v svoji torbici. Prosil vas pa tudi nisem, da mi prebrskajte in pre-duhajte vso krošnjo. Vi si domnevate, da je vsak žebelj, katerega nosim s seboj, naperjen proti vam. Ah, nikar si ne delajte po nepotrebnem skrbi in bridkih ur. Jaz, ubogi in napol gluhi možek, vam pač ne morem storiti najmanjše krivice." — Selana sta se v teh zabavnih trenutkih prav pošteno nasmejala; valpet je pa od same togote postal bled kakor zid ; kričal je nad menoj, da me bo zaprl, da me bo dal bičati in do krvi pretep-sti. — V resnici si mi seveda ni upal skriviti lasu, ker mi ni mogel ničef&r dokazati; nasprotno, celo spoznal je, da taka uboga reva., kakor sem jaz, res ne more biti nevaren. — Med tem so zunaj kmetje postajali vedno bolj glasni in nemirni, nestrpno so pričakovali izida slavne sodbe, začeli so kričati. Fric se je bal, da so se mu tresla kolena, in nič več ^i ni znal pomagati. Razkačen je zapodil vse tri, mene in oba Selana, skozi vrata ... To ti je zgodba, katere se bom z veseljem spominjal vse svoje žive dni. Kadar se je spomnim, se mi srce zasmehlja, ker sem prepričan. da sem storil dobro de- DR. j. V. ŽUPNIK zoro/n rt a v ni k 6131 ST. CI.AIR AVE. V Knausovem poslopju Nad North American banke Vhod samo iz 62. ceste Govorimo slovensko. 10 let rta St. Clair Av«. _._(W_ ČRNA ŽENA ZGODOVINSKA POVEST Priredil Javoran "Rog te živi, Stefan, in pomagaj kmotom-trpinom!" "Na našo bratstvo in na pogin graščinskim pijavkam!" mu jo odzdravil možek. ''Moj ljubi Štefan, kar sapa mi je zastajala in zelo sem se bal zate, ko sem zvedel, da so te Ilartmanovi biriči odvedli na grad in da te je valpet zaprl v grajsko ječo," je začel Peter, da bi zvedel, kako se jo štefuljčku godilo na gradu. "Ilihihi," se je smehljal kroš-njar, "zaradi mene si nikar ne delaj sivih las! ... Star lisjak sem, katerega nihče ne prekani : povsod najdem izhod." "Toda, Štefan, povej, kaj je s pismi! Gotovo so ti preiskali ves zavoj. Pa vsaj niso našli kaj sumljivega? — Kogar zgrabi valpet Fric s svojo železno pestjo, ta mu ne uide izlepa," je pripomnil krčmar. "Skoro gotovo bi me bil zaprl nekaj tednov v svojo trdno klet," je odgovoril krošnjar, "pa se je mogočnež zbal. Sicer bi me pa gospoda sama nikdar ne dobila v svoje roke; prostovoljno sem se jim izročil, ker sem jim hotel eno zagosti in s tem sebe malo pozabavati. Pa čuj, to pot mi je že trda predla in prav gotovo bi bil obtičal v temnici, da me niso rešili kmetje. Kakor veš, je bil takrat, ko so me prijeli ti malopridneži, ravno semenj in zato je bilo na Bledu mnogo kmetov iz Bohinja in iz Gorij. Ti vsi me poznajo in me imajo radi, ker jim znam dobro postreči s svojo pristno robo in jim prinašam raznih novic, katerih se nabe-rem po potu. To ti je bilo kričanje in mrmranje pred pristavo ob jezeru, ko so se začeli potegovati zame, da je bilo veselje poslušati ! Nekateri so vpili na vse grlo: 'Celo nabogleni, napol gluhi krošnjar nima miru pred val-petovim bičem!' — 'Mučili ga bodo do smrti!' — 'Pobijte pes-jane!' — 'Obesite oderuha!' — Taki in podobni glasovi so se razlagali ob jezeru in odmevali od grajskega skalovja. Valpet je postal bled kakor zid in opazil sem, kako so mu vsled strahu in skrbi klecala kolena. Naenkrat je zakričal: 'Ljudje božji, bodite pametni! Moža moram preiskati, ker so nam ga, naznanili kot puntarja in hujskača, če ne najdem pri njem nič sumljivega, ga takoj zopet izpustim.' Kot priči je vzel s seboj dva Selana. Napravil sem kolikor mogoče čmeren in žalosten obraz, a sam pri sebi sem se smejal iz vse dirše v zavesti, da mi gre celo gospoda na lim. Veš, vso stvar sem natančno pripravil in res, nisem se zmotil — ti krvosesi so morali zaradi mene enkrat s svojimi nežnimi rokami broditi po gnoju — hahaha!" "Kako? 2Jdaj sem pa res radoveden, kakšno si jim zagodel!" "Ali še nisi slišal, saj že vrab ci čivkajo o tem!" "Prav nič ne vem; sem namreč šele danes prišel z Bistrice.' . "Potem ti pa je moram povedati do pičice natanko — je zelo imenitno: če bi napravili kmetje večkrat tako podobno šalo, bi se presita gospoda na gradu kmalu odvadila stikati ubogim trpinom po žepih in iskati sumljivih reči. Poslušaj, bilo je tako: že več dni sem opažal, da me biriči zalezujejo . . . Kakor veš, slišim res ne prav posebno dobro, ampak zato so pa moje oči bistre kakor jastrebove in imam tudi v svojem notranjeni nekaj očem podobnega, tako da opazim vsako stvar, še preden so jo zagledale moje oči. 'Naj bo,' sem si mislil, 'ne bodete me prekanili, ampak jaz vas potegnem,, da si bodete vihali nosove!'--šel sem v gozd pod Kamnjek in tam skril GRDINA'S SHOPPE — Prav, prav, -— se je nasmehi j al Black foot, — ampak zdaj pa pojdiva; jaz sem truden in treba je iti počivat, kajti jutri naju čaka delo. — S temi besedami jo potegnil svojega mladega tovariša za seboj v kolibo.* 7. Georgina Zdaj naj stopijo naše cenjene čitatoljice? ter čitatelji z nami v majhno, prekrasno in čudovito sobo, če bi se v tej sobi po dolgem spanju zbudil kak mož, bi mislil ,da sanja, ko bi uzrl okoli sebe stvari, ki ga obdajajo. Pred-stavljal bi si, da je v kaki oddaljeni bajni pravljični deželi, pod nobenim pogojem pa ne bi mogel misliti, da so nahaja na gosto obrastlem otoku reke Mississippi. In ta soba je bila tudi resnično taka, kakor da je pričarana in kraljestva tisoč in ene noči. Tukaj so bile združene vse zone in umetnosti sveta, da okrase sobo, v kateri je bilo najmanj deseti del teh umetnin preveč. Soba je bila tako natrpana s prekrasnimi umetninami in nakit-jem, da je preje enačila kaki eksotični prodajalni, kakor pa člo-veškemu bivališču. Tri stene te izbe so bile pre- i vlečene s prekrasno svileno tapeto; po stenah so visela visoka, brušena ogledala, čudovite oljne slike, po mizah in omaricah so bile razpostavljene bronaste so-he in umetno izrezljani japonski kipci iz slonove kosti, vmes pa je viselo dragoceno orožje vseh dob in vseh delov sveta, četrta stena pa je bila podobna steni ladijske kajute; imela je mala, okrogla okenca in po njej so bile razobešene stvari in predmeti, kakršne vidi Človek na poveljniškem mostiču ladijskega kapeta-na. Vsepovsod vmes pa so stale krasne tropske rastline, ki so iztezale svoje krone prav gori do stropa. V sobi je vladala medla, sanjava svetloba, katera se je razlivala iz velike svetilke, vi seče izpod stropa. Bilo .je tukaj nakopičenega toliko bogastva oprave, da ni očesu dobro delo, kjer je oko zaman iskalo točke, kjer bi se odpočilo. Sredi te krasote pa je ležala na divanu, ki se je stezal od stene do stene, mlada ženska v belem, ohlapnem oblačilu, v nekaki tuniki, pod katero so se bočile krasno oblikovane forme njenega svežega telesa. Pred njo, na nizki pručici, j.e sedela mlada deklica, ki je tako bridko ihtela, da je to ihtenje od časa do časa pretresalo vse njeno telo. — Ne jokaj, otrok; on bo zopet prišel, — je tolažila ženska na divanu deklico ter ji položila svojo krasno roko na glavo. — On bo spet prišel. . . pomiri se, ljubo dete. — On da bo spet prišel ? 1— je zaihtela deklica ter dvignila svoj objokani obrazek k svoji pokroviteljici, — spet prišel? Nikoli, nikoli. . . On leži globoko doli na dnu veletoka, zadet od izdajalske krogle. . . Sama sem videla, kako je Strmoglavil v vodo, nakar sem se onesvestila. — Ob teh besedah je deklica spet bridko zaihtela. — čuj, Marija, povej mi vse, kar se je pripetilo. Dozdaj sem komaj izvedela tvoje ime. Odkar sem te rešila iz rok one siro-vine, nisi delala ničesar drugega, ko jokala. Zanimam se zate, toda če želiš, da ti še nadalje pomagam, mi moraš vse po pravici povedati. Kako pa si prišla v njihovo oblast? — Ali naj še enkrat odprem vse rane? Ali naj zopet začnem zbadati rano, ki še vedno krvavi ? Toda naj bo. Vi ste me obvarovali onega siroveža, zato izvedite vse. — Sicer ne vem še, kje sem, — je zašepetala ter se ozrla oko- Papeli* saloga «kl«k la ti« opran« it »ti t-■t« la 4raiie« Beauty Parlor V«da« aajMod«ra«]fl ft«a«kl kl«bnkl. Trovlm uprla ▼■»k* ntim p««, skasl nI« lata. 6111 ST. CLAIR ATI. HKndcrso« 7112 (II. Tha. S.) Leopold Kushlan SLOVENSKI ODVETNIK Čez dan: 513 ULMER BLDO. Zvečer od 8—8 6411 ST. CLAIR AVE. soba it. 7. Tel. Rand. 5103 Tel. Cherry 3982 DEBELI PREŠlCl NA RAVNOST Z DEŽELE Vseli velikosti, živi ali - osna- ženi, pregledani oil mesta in pTipel.iani kamorkoli. Pridite in izberite si jih, H. F. HEINZ m STOP 150—VINE ST. S Willoughby, O. ^ Tel. 110-J-2 f cxxxxxxxrixxxxxxxxxxxxxxxxJ (Dalje prihodnjič) F. ZAKRAJSEK Kdor hoče najboljšo postrežbo z zmernimi cenami, naj se obrne na to družbo v slučaju smrti svojega dragega. Vodim pogrebe nad 20 let v naselbini. Odprto noč in dan. 1105 Norwood Rd. Podružnica 18321 Edgerton Rd. Tel. ENdicott 4735 KEnmore 2892 A« J. ŽUŽEK ODVETNIK Urad: 210 Engineers Bldg. — Main 8088 Stanovanje: 15708 Parkgrove Ave. — Kenmore 2857-J — Ah, usmilite hp me in ne silite dal je vame. Pustite me, da pozabim, kolikor je pač mogoče pozabiti, ono .^traAno krvavo noč. Ah, že spet vidim ono odurno glavo moža, ki je ubil mojega Edvarda! In vidim Edvarda, ki je prišel spet na površje vode. . , Jaz sem iztegnila roke 7:h njim, da me reši iz oblasti tega satana, on pa. . . o, moj Bog! Ah, da je moral Edvard umreti in da no more svoje žene maščevati in braniti pred njenimi lastnimi mislimi! . . . Marija je utihnila in povesila glavo na prsi. Mlada žena pa je tedaj obstala pred njo; v njenih očeh so zablestele solze, položila ji je roko na glavo in rekla: — Ti boš pri meni ostala, Marija. Od mene>se te ne bodo drz-tr%gati. . . On mi te prošnje ne sme odreči. . . in tudi če mi jo, če je res že vse pozabil, kar mi je svoječasno obljubljal in prisegal, nu;, prav, bo vsaj poizkus narejen — šla bi rada spat, — je rekla nesrečna mladenka, — trudna sem in glava me boli. Lahko noč, Georgina! Marija je vstala, in šla proti vratom, Georgina pa, prevzeta od milosrdja, jo je nenadoma objela ter odvedla skozi vrata na levi, preko katerih je visel krasen zastor, v malo sobico, ki je bila poleg te, katero smo pravkar opisali. Komaj je nato stopila nazaj v večjo sobo, so se odprla vrata in vstopil je Kelly. — Kje je t, u j k a? — so bile njegove prve besede, ki jih je izgovoril ter pri tem pogledal 7 naglim pogledom po sobi. — Ali je to pozdrav, ki ga ima nocoj Rihard za svojo Geor-gino? — je vprašala mlada žena. — Ne, — je rekel Kelly ter se poizkusil nasmehniti. — Dober večer, Georgina, — je rekel ter jo objel in poljubil na ustne. — Toda rad bi vedel, kje je ona deklica. Nisi namreč storila prav, da si j o* vzela k sebi. — Rihard, pusti mi to nesrečno bitje, — je prosila Georgina ter ovila svoje krasne, snežno-bele roke okoli njegovega vratu. — Pusti mi jo tukaj. Saj veš, dekline, ki so tukaj na otoku, niso družba zame. Sicer pa me one tudi sovražijo, ker se nočem udeleževati ž njimi njihovega divjega veseljačenja. Marija pa je mnogo bolj olikana, kakor bi človek pričakoval od take farmerske deklice. Obdržati jo hočem pri sebi in morda se mi posreči, da ji nadomestim nekaj onega, kar so ji drugi vzeli. — Ljubi otrok, — je rekel on ter sel na divan, — to so stvari, v katere se ne smeš vmešavati, ker poznaš naše postave. Kakor spoštujem in ljubim1 nežni spol, vendar moram protestirati, da bi se ženske vmešavale tam, kjer nam postanejo lahko nevarne za naš obstoj. (Dalje sledi.) NA 100 kombinacijskih VRATIH SKOZI VES MESEC FEBRUAR 6210 St. Clair Ave, NORWOOD gledališče SAMO V NEDELJO 1. FEBRUARJA Zelo znižane cene 2'—8" x 6'—8" NAJČUDOVITEJŠE, KAK SE JE ŠE SLIKALO VRATA Z MREŽO SAMO $541 The Strangpst Tlomano« E; ■"a-W-*^. Tilmed In) Paul ABoefler L Sft Valta A. Tutte -4« t>« V »57 .* • ?t"'ft?- wwm'wv. /2 W Al, ŠE NIKDAR POPREJ PO TAKO NIZKIH CENAH Tudi druge mere po nekoliko višji ceni Vrata imajo 12 oken Zavasky s Hardware & Auto Supply 6011-13 St. Clair Ave. ENdicott 5141 DOVAZAMO NA DOM ^ Videli boste ženske strelce iz džungle — smrtne strupe, skrivnosti več let, V (m) katerih dotik pomeni takojlnjo smrt. (©] SsT Ročna borba z velikanskimi levi — grmenje bobnov, ki se slUi stotine milj ^s (0) daleč — afriške ženske, ki pleiejo moderni jazz po fonof rafskih .ploičah — oblake )=; kobilic, ki zakrijejo nebo, kakor daleč seže oko, ki zatemoe solnce in se zgrnejo [©) na zemljo. {©J Senzacija se kopiči nad senzacijo — tisoče razburljivih dogodkov, smrtne [©/ nevarnosti, pretresujoča romanca afričkih mož in ženi. (<§) Tudi komedija "OUR GANG"—psički so psički. ® (g) Ford Sterling v NAŠE SITNE ŽENSKE" (<§) fg} Tom Tyler v "PRIKAZEN OD ZAHODA" /g) To je gotovo najdaljše kazanje slik v Clevelandu, ker traja več kot tri ure. Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. Piratje na reki Mississippi SPISAL FRIEDRICH GERSTAECKER Za "Ameriško Domovino" prerel A. Šahec. li sebe, — in zdi so mi skoro, kakor da jo bilo vso to, lo grozen sen, vendar pa čutim, da bedim in živim. Vidim medlo svetlobo to lii("i, na svojem licu čutim gorak dih vaših ust, vem, da bedim. Ampak vi bo'sto nepotr-pežljivi; ne boste mogli pretrpeti kratkega časa, da vam povem vse svoje trpljenje. Toda jaz tožim samo nad svojim trp* ljenjem in ne pomislim, da je moral on, ki meje ljubil in hotel zame živeti, zame umreti. — Zdaj je nekako šest mesecev ^ega, kar je prvikrat stopil v hišo mojega očeta. Ali naj vam povem, kako sva se spoznala in pričela ljubiti? Ne — saj me ne bi razumeli, ker me tako ponosno gledate. Morda bi se mi celo pomilovalno smehljali. Toda dovolj — midva sva se ljubila; on mi je razkril svoje srce in si pridobil moje, preden sem se prav zavedla, da se trudi za ljubezen mojega srca. Tudi moja roditelja sta ga spoštovala — ah, saj je bil tako plemenit in clober! — in blagoslovila, sta najino zvezo. Jaz sem postala njegova žena. Med tem pa je on pripovedoval mojemu očetu o krasnem življenju na jugu, o življenju na plantažah v Louisi-ani. Kmalu potem sta se oba odpeljala — moj Edvard in moj oče — v Louisiano, kjer sta si ogledala zemljo in plantaže. — Tam se je posrečilo Edvardu kupiti lepe nasade