M divou JiYB|lt< .eleSiiu , 1111 *j •iiivo -t: i; (i d ti li :v ov iioq uii| ili Političen list za slovenski narod. Po pošti, prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejemnn, velja:'Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezno številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, §toini trg št. 6. poleg ..Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) s_e sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semen iskih ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludne. s^tev. 170. 7 Ljubljani V sredo 29. julija 1891. UmetniIt XIX. Družbe sv. Cirila 111 Metoda redna ■ VI. velika skupščina v K a m e n i k u dne 23. julija 1891. I. Družbino vodstvo je z vabilom dne 8. julija po slovenskih časnikih sklicalo podružnice in druge rodoljube ter prijatelje slovenskega šolstva h glavni skupščini v Kamenik. To prijazno planinsko mesto čutilo se je počasteno, da uprav v njegovi sredi se zber6 zastopniki iz vseh slovenskih pokrajin k prijateljskemu razgovoru o težnjah in naporih slovenskega šolstva, ki osobito ob periferiji našega ozemlja še ni tako osnovano, kakor si želi vsako slovensko čuteče srce. Da smemo po pravici tako sklepati, svedoči slavnostni dan, kakoršnih je KA-menik le malo še doživel. Priprave in zalšave za dostojni vsprejem dragih gostov bile so splošne — KAmenik je hotel pokazati, da je res uzorno slovensko mesto, ki se zaveda, kaj od njega zahteva ideja slovenska. Sktljjni odhod udeležencev iz Ljubljane bil je napovedan z Rudolfovega kolodvora drž. železnice. Krog 7. ure zjutraj bilo je ondi že živahno, prijatelj prijatelju je stiskal roko, veseleč se lepega jutra, ki nam je oznanjalo krasen dan. Vožnja po novi železnici kAmeniški je kaj prijazna, ker nudi potniku dokaj razlike in lep razgled na snežnobele planine in v cvetne, zelene ravnine. Krog 9. ure privede hlapon kako poldrugo stotino udeležencev na kAmeniški kolodvor, kjer jim naproti zadone narodne arije, svirane po dobro vežbani kAmeniški godbi. Ko izletniki zapuste vozove, vstopijo se v vrsto, kjer se vrši slavnostni vsprejem. Pod vodstvom mestnega župana gospoda Josipa M o č-nika zbrala so se slavna narodna društva z zastavami: Načelništvo podružnice sv. Cirila in Metoda; Čitalnica; Lira; Ognjegasilno društvo; Veterani, in mnogo občinstva s skupščinarji, ki so že prej do- speli v Kamenik. Mestni župan Josip Močnik stopi pred prvomestnika družbe sv. Cirila in Metoda, ob-danega od vodstvenih, nadzorništvenih in razsod-ništvenih članov, prof. Tom. Zupana, ter spregovori približno tako-le: „Slavna gospoda, čestiti skupščinarji in gostje! Z veseljem navdala nas je Kamničane vest, došla nam od častitega predsedništva družbe sv. Cirila in Metoda, da se ima letošnja velika skupščina vršiti v našem mestu. Prihiteli ste čestiti gostje sem v obližje krasnih naših planin z vseh strani mile nam domovine na veliko skupščino prepotrebnega društva, kojega delo naj Vsegamogočni blagoslovi, zraven pa tudi ogledat si prijazno mestice in njega krasno okolico pod sivimi velikani. V čast si šteje naše mesto, da bode danes med svoje zidovje sprejelo toliko odlične slovenske gospode in zato, slavna gospoda, Vas v imenu mesta Kamnika in njegovih slovenskih društev prisrčno pozdravljam, želeč Vam, da bi veselo prebili nekoliko ur med nami. In v to svrho kličem Vam čestiti gostje: Dobro došli! Živeli!" Navdušeni živio- in slavaklici razlegajo se na okrog. — Zdaj pristopijo rodoljubne gospice: Mici Koželj-eva, RezikaKarolnikova, Kristinica Janežič-eva, Linka Dralk-ova in Barbika Medvedova ter podare vsakemu udeležencu krasen šopek svežih planinskih cvetic. Koj med tem pa prvomestnik županovemu nagovoru odgovori primeroma tako: II. „ Preblagorodni gospod mestni župan ! Zahvaljujoč se Vam na prijaznem pozdravu stopamo sedaj s to zavestjo v Vaše mesto — da smo kot gostje k Vam dobro došli. Sprejmite nas torej za nekaj ur pod svoje dobrotne okrilje. Z vseh strani Slovenstva smo prihiteli do Vas najprej k resnemu delu — potem pa hoteč med Vami po nekolikem si odpo-čiti. Vaša iskrena dobrodošlica, g. župan, pa mi je priča, da bodo tudi odhajali tu od Vas vsi gostje po slovenskih pokrajinah — hvaleč, kako lep je Kamenik; kako plemenito čuteč njega župan; kako dobrega srca je tega mesta bivalstvo — častite gospice! Ve ste do Vas prihajajočim družbenikom družbe sv. Cirila in Metoda podelile krasnih cvetic, nabranih na višavah vaših goni. Da ste poklonile cvetic, to mi je simbol, kako hočete s cvetjem trositi trnjevo pot, ki jo hodi skoraj brezizjemno vsak, ki na vednostnem polji deluje za narodovo oliko. A tudi to mi je simbol, da so Vaše cvetice uprav z visokih goril. Kar ima namreč najvišega slovenski narod, nad tem čuva družba sv. Cirila in Metoda. Mi delujemo, da bi se ohranila naša mladina zvesta Bogu, najvišemu v nebesih, cesarju, naj višemu v državi; slovenski domovini, najmileji nam zemlji na svetu! Slavna kameniška narodna društva! Častitljivega utiša so mi Vaše ponosne vrste. Kadar je bila monarhija v nevarnosti — branili ste jo Vi! Kadar Vašemu ožemu bližnjemu žuga nesreča — ob roki ste mu Vi ! Kadar je sobrat potreben domo-rodnega pouka — učitelji ste mu Vi! Kadar se tuga polastuje Adamovega sinu — razvedrite- ga z milo pesmijo Vi! — Lahko umevno mi je torej, da družbo sv. Cirila in Metoda, ki v sebi strinja vsa ta po Vas zastopana čutila, došlo danes zborovat v prijazni Kamenik, dobrotno pozdravljate tudi Vi. Zato Vam vsem, pa tudi vsakemu tii nazo-čemu bivalcu tega divnega mesta še posebej od naše družbe zahvalni in srčni odzdrav! („Živiou-in „slava"-klici.)_(Dalje sledi.) Ljudske šole in učitelji. (Govoril Fr. Robič v državnem zboru dne 2. julija 1891.) (Konec.) Gospoda moja! Stopimo v duhu v šolo. Učitelj podučuje ravno petje. Nazadnje pravi učitelj: „Sedaj LISTEK. ' " Ponočni kralj. Francoski spisal A. de Lamothe. (Dalje.) Jednajsto poglavje. Iztiranje. V tem, ko so najemniki okoli in okoli njega glada umirali, sedel je lord Pillerer v svojem gradu, imajoč vsega dovolj. A vendar se je prišteval naj-nesreČnejšim ljudem, ker — bilo mu je dolgčas. Gospo Ophelijo poslal je zdravnik v Nizzo, da bi se ozdravila takozvane dušne bolezni. Tu je sedaj preživela dolge dni v tem, da je primerjala obleke, obiskovala znance, izbirala si lepotičia itd. Skof bolyboyski povrnil se je v London, lord Plunder odšel je v Cormvvallis na lov. — Tudi drugi posestniki so odšli s svojih posestev — in njemu je bilo dolgčas. Ostati je moral že iz dobič-karskih ozirov — vrh tega pa se je Presamanu odločno izjavil, da pusti vse pri miru, ako lord odide. Nekega du^, ko je ravno po obilnem obedu zaspal, vzbudi ga krepko zvonjenje pri durih par-kovih. S skokom je bil po koncu in pozabivši svojo čast, šel je cel6 do okna. Tu zapazi jezdeca, ki je jahal proti gradu. Komaj da si je popravil ovratnik in pogladil si brado, že odprč strežaj, v rudeče- zlatej opravi, duri in naznani: „Mr. Viljem Irvinghton !" „Ah, doktor, vi ste mi rešitelj." „Milost, — to me presrčno veseli." „Skoro sem že obupal, ker vas ni na dan; tako redki ste, kakor lepi dnevi!" „Žal mi je v istini; a bazalti me stanejo toliko časa. Niti minute nisem prost." „Kako ste srečni!" dč lord. „Od jutra do večera hodim neprestano — a po noči pišem." »Ali je res toliko pisati o kamenih?" „Samo o bazaltu; nespametno bi bilo, da bi se ukvarjal tudi z granitom, peščencem, kremenom, živcem, apnencem, marmorjem in —" „Kaj jih je toliko v Irskej?" „Tudi kresavnik je, potem blestnjak, lojevec, skriljavec in —" »Kakšna imena, za Boga! In kako divji morajo biti kraji, kjer so taki izdelki — »Ljubše bi vam bilo, da bi se tam podzemljice sadile, kaj ne?" »Seveda; ljudje pravijo, da od glada mrjo — a jaz vem, da se bodo še uprli, da bi najemnine ne plačali. Ako smem agentu verjeti, bo baje prihodnje leto še slabše." „Potem boste morali najemnike preživiti, kaj ne?" vpraša, smehljaje se, doktor. »Nikarte se norčevati! zavrne lord, »ljudje se branijo nasaditi podzemljic z izgovorom, da jih nimajo." „Saj se še govori, da z istim izgovorom umirajo!" pristavi doktor. „Moj Bog, saj ne tajim, da je res malo pomanjkanje živeža; a saj se deli žito mej ljudi in tudi delalnic je dovolj. Vi ne verjamete, koliko nas stanejo ti divjaki!" „Brez dvoma; a povedali so mi, da do zdaj leto ni bilo slabo za vas!" — odgovori doktor. „Bil sem previden, a imel sem še zalogo iz prejšnjih let; to leto mi ue bo nič prineslo, človek bi obupal — a kaj se hoče ?" „Jaz vem zelo priprosto sredstvo!" »Povejte mi je, jako me bo veselilo!" »Morebiti bo predolgo?" „Casa imam dovolj, vi si pa počijte en dan ; obedovala bova skupaj." »Iz vaših posestev", začne doktor, »mi je najbolj znano ono okoli Malibory-a. Tla so deloma šotnata, deloma granitna — torej bi ugajala najbol) pašnikom, za njive niso taka tla." »Gotovo, to je res!" »V tem posestvu imate vAs, broječo 100—200 ljudi, samih leuuhov in pijancev; delajo malo, a jedo mnogo, ako imajo. V dobrih letih odšteti vam je za-nje 150 hektarov — v slabih letih ostane ne le teh 150 hektarov nerodovitnih, temveč ste primorani še zapojmo cesarsko pesem". Kakor na povelje vstanejo otroci in s pravim navdušenjem zapoj6 cesarsko pesem. (Tako je! na desnici.) In kakor mladina misli in čuti, tako misli in čuti tudi narod slovenski. (Prav res! na desnici.) Prosim, da bi smel prečitati majhen odstavek iz govora našega velečastitega gospoda knezoškofa dr. Napotnika, ker je govoril prav iz duše slovenskega naroda. Rekel je (čita): »Trdno se držimo Boga in cerkve, ravno tako zvesti smo pa cesarju in državi. Neomabljiva zvestoba do našega priljubljenega cesarja je potreba našega srca. Poleg cerkvene zapovedi, ki veleva Boga se bati, kralja spoštovati, je pa tudi zahteva razuma našega. Mi vemo, da presvetla najvišja vladarska hiša je trdna vez, ki druži tako raznorodne elemente habsburške države, tako razlikujoče se po jeziku in šegah, kajti jim daje varstvo in jamči svobodni razvoj njih posebnosti." (Dobro, dobro! na desnici.) Tako mislijo, gospoda moja, tudi poslanci slovenskega naroda. (Dobro! na desnici.) Ni jim treba podtikati sanjarij in fantazij, katerih nikdar imeli neso. (Dobro! Dobro! na desnici.) In sedaj, gospoda moja, spregovoriti še moram o neki stvari, o kateri bi najraje molčal. Nasprotij ne morem povečati, temveč bi jih le rad ublažil in odpravil. Zatorej tudi tukaj naglašam, da se ne dd ni-česa ugovarjati zahvali vojnega ministerstva nemškemu „Schulvereinu", v kolikor se tiče osnove šol za nemške otroke. Nadalje tudi izrecno poudarjam, da nimam nič proti temu, če nemški „Schulverein" snuje šole za nemške otroke na Spodnjem Štajerskem. (Poslanec Klun: Tako je!) Seveda »Schul-verein" sam ravno tako dobro vč, kakor jaz, da bi ne imel nobenega dela, ko bi se tako ravnal, ker so šolska oblastva v tem oziru že popolnoma rešila svojo nalogo. (Tako je! na desnici.) Gosp6da moja! Imel sem priložnost opažati delovanje nemškega »Schulvereina" na Dolenjem Štajerskem, odkar se je ustanovil. Pri najboljši volji nesem mogel opaziti druge tendence, nego tendenco ponemčevanja. (Tako je! na desniei. — Šuklje: Pri nas* že! — Poslanec Mixa: Povsod!) Kakšne razmere so drugod, ne vem, pri nas je tako. (Poslanec dr. Pac&k: Pri nas tudi! — Veselost na desnici.) Misliti si torej moram, da tisti, ki so opetovano in odločno naglašali povodom pritožb proti nemškemu „Schulvereinu", da to društvo hoče le nemškim otrokom ohraniti njih narodnost, delovanja tega društva na Spodnjem Štajerskem ne poznajo. Šole se snujejo v krajih, kjer ni niti jedne stalno naseljene nemške rodbine. (Cujte! Cujte!) Za šolske zgradbe v čisto slovenskih krajih dajo se podpore s pogojem, da bode učni jezik nemški. (Poslanec Klun: Bavno tako, kakor pri nas!) Nemške šole ob meji odpirajo se le tedaj, če so slovenske občine všolane ali če se slovenske občine všolajo. tudi svoje črede jim odtegniti. Tla ne dajo nič — in vi morate del svojih prihranjenih lastnin tem divjakom odstopiti. Tako gospodariti vam ne bode kazalo. — Dobro, da ste v srečnem položaju. Pred letom dni odposlali ste jim iztirjevalne listine, kaj ne? Najemnine vam niso splačali — tudi je ne morejo. Jaz bi mestu vas odposlal — četudi že jutri, eno — ali dve brigadi vojakov, da postavijo vse te pijance ven na cesto — in koče podero. Kaj potem store, vam jednako! Nato pokličite 5—6 skotskih družin in podvojite število vaših čred. Maslo ima visoko ceno, ravno tako meso; zagotavljam vas, da bo to zlata obrt, kupčija, ki vam bo kupe gvinej nesla !" »Vi ste mož, doktor!" vsklikne lord. »To je povse prosta misel", odgovori doktor, »a v Ameriki smo praktični ljudje." »Da, a človekoljubnost?" boječe vpraša lord. »Kaj bodo časopisi —" »Škof tuamski se je znebil na isti način svojih najemnikov in je vendar še vedno spoštovan, čislan lord. časopisi so vpili, on se ni brigal za to, a podvojil si je dobiček. Besede odnese veter — zlata ne!" Lord Pilferer se takim dokazom ni mogel upirati. Srčno mu je stisnil roko in vzkliknil: »Doktor, vi ste mi v istini pravi mož!"—Doktor se mu zadovoljstvom nasmeji. (Dalje sledi.) Ali se tako postopanje ujema z besedami vladnega zastopnika pri poslednjem občnem zboru v Celovcu: »Društvo je vodilo spoštovanje in pravično čislanje posebnosti druzega naroda"? (Čujte! Čujte! na desnici. — Poslanec Šuklje: Pač čudno čislanje!) In če je društvo za to, da varuje narodnost nemških otrok, kaj pa ima opraviti potem s čislanjem in spoštovanjem druzega naroda? (Tako je I na desnici. — Poslanec Spiučič: Dvorni svetnik Goess to v^!) Nedavno je blizu jezikovne meje na Spodnjem Štajerskem »Schulverein" osnoval šolo. Priznavam, da je v tem šolskem okolišu tudi nekaj nemških otrok. Reklo se je tudi: Šolo ustanovimo le za nemške otroke. Pa kako dolgo so se po tem ravnali? Kmalu začel se je divji lov na slovenske otroke. Jeden glavnih pospeševalcev nemškega »Schul-vereina" prisvajal si je celo »baronski" naslov, najbrž zaradi tega, da je mogel z večjim uspehom agi-tirati. (Smeh na desnici. — Poslanec Klun: »Kaj lepo!") Železniškega čuvaja je štirikrat stavben inžener nagovarjal, da Daj pošlje otroke v nemško šolo. Ker ga ni ubogal, prestavili so ga. Preseliti se je moral, ko je teta njegova bila na smrtni postelji. (Čujte! čujte! na desnici. — Poslanec Klun: »To je vendar nečloveško!") Gospoda moja! Dalje nečem govoriti o tej grdi agitaciji, če tudi bi lahko še mnogo, mnogo povedal. Omenim le, da je na omenjeni šoli poldnevni pouk in vendar se je predlagalo, da bi se tej šoli dala pravica javnosti. Kmetje so se zaradi tega po-praševali: veljajo li za to šolo druge postave, nego za javne šole? (Čujte! in smeh na desnici. — Poslanec Klun: »Protekcija!") Jasno je, da se tako seje razprtija (Tako je! na desnici), če tudi se Slovencem dosti ne škoduje. Prepričan sem, da sedaj ni več mogoče ponemčiti slovenskega naroda, kateri je pripravljen braniti z vso odločnostjo svoje pravice in interese. (Odobravanje na desnici.) Nadejam se, da pride čas, da avstrijski Nemci, ki pripadajo velikemu kulturnemu narodu, ne bodo več ovirali našega duševnega in gmotnega razvoja, temveč bodo nam privoščili, da se narodno razvijamo. (Živahno odobravanje in ploskanje. — Govorniku častitajo.) Politični pregled. V Ljubljani, 29. julija. Notran)e dežele. Ministerske premembe. „Extrapost" hoče vedeti, da se je nedavno grof Taaffe dogovarjal s cesarjem o nekaterih premembah v ministerstvu in pa da bi predsedstvo zbornice prevzel Chlumecky namesto Šmolke. Najbrž so to le nemškoliberalne želje. Liberalci ne morejo pričakati, da bi se jim konservativni ministri umaknili. Posebno grof Fal-kenhayn jim je trn v peti. Pa tudi za grota Schon-borna ne marajo, ker se je v državnem zboru izjavil, da bode gledal, da se bodo izvajale jezikovne naredbe. Konservativni poslanci v Pragi in Mladočehi. »Velehrad", kateri list nikakor ni prijazen Staročehom, hudo graja Mladočehe, ker neso pozdravili konservativnih poslancev, ko so prišli v Prago. Da se pozdravijo gostje, če so tudi politični nasprotniki, za to ni treba nobenih mandatov in nobenih dekretov. Narod hoče, da poslanci njegovi govori v njegovem imenu, naj potem to komu ugaja ali ne. S svojim postopanjem si mladočeški poslanci pač neso pridobili popularnosti. Mladočehi. Sedaj je jasno, da Herold in Tilšer ne izražata pravega mnenja mladočeškega kluba, temveč Vašaty. To so takoj zatrjevali razni listi, zlasti poljski in sedaj je to potrdil dr. Herold sam. Na shodu v Plznu se je izjavil, da se je mladočeški klub le iz taktičnih ozirov izrekel proti nazorom poslanca Vašaty-ja. Sedaj, ko je Herold to naravnost povedal, ni več misliti, da bi Mladočehi dobili na svojo stran kdaj Poljake. Kdor pozna le malo mišljenje Poljakov, bode vedel, da ni misliti, da bi se družili s kom, ki bi preveč simpatizoval z Rusijo. S svojo izjavo je dr, Herold sedaj za zrairaj onemogočil zvezo z drugimi desničarji. Zakaj da je Herold sedaj naravnost povedal svoje mnenje, ne vemo. Morda ga je že jezilo, da vse zatajevanje do sedaj ni moglo pridobiti naklonjenosti Poljakov, znabiti se je pa bal, da bi mu volilci ne očitali, da se je izuevaril prejšnjemu programu. Vnanje države. Francoski konzulat v Pragi. Po Časopisih se je razširila novica, da Francija hoče osuo-vati konzulat v Pragi, kar je vznemirilo živce nemškim liberalcem. To bi utegnilo še povekšati češke simpatije do Francoiov. Francofski listi trdijo, da š» ni odločeno, če se osnuje ta konsnlat, pač pa se bode nekaj starih konzulatov opustilo in nekaj novih osnovalo. < Pravoslavna cerkev v Turčiji. Veljava carigralskega patrijarhata se jjjfc jako pomanjšala. Bolgari so se že odločili od njega. Bolgarsko prebivalstvo v Makedoniji ima že tudi dve svoji škofiji, pa tudi v dragih škofijah se brani grških duhovnikov. Sedaj so se pa že v Albaniji jeli upirati cari-grajskemu patrijarhatu. V Skadru nočejo priznati škofa, katerega so jim poslali iz Carigrada. Ker pa-trijarb kupčuje s službami in povsod pospešuje le helenstvo, zlasti slovansko prebivalstvo zgublja vse zaupanje v&nj in v duhovnike, ki jih jim pošilja. Morda ne bode dolgo, da se Albanci ločijo kot samostojna cerkev popolnoma od Carigrada. Bolgarija. Že mnogo oseb so zaprli zaradi umora finančnega ministra Belčeva, pa so jih morali zopet izpustiti, ker se jim ni dala krivda dokazati. Te dni so bajž na zahtevo bolgarske vlade zaprli v Carigradu Petra Stančeva, bivšega prefekta v Varni, katerega dolžd, da je sokriv pri omenjenem umoru. Govori se pa tudi, da je vlada izvedela, da ima silno veliko nasprotnikov mej policijo v pridunavskih mestih. Nekatere so baje že tudi odstavili. Rumunija. Rumunska vlada je odredila, da nikdo ne sme v Rumunijo, komur ni podpisal potnega lista kak rumunski diplomatični ali konzularski zastopnik. Poslednji čas so se v Rumunijo v velikem številu priseljevali razni nemaniči, posebno židje iz Eusije. Da se pa to priseljevanje prepreči, izdale so se omenjene naredbe, ki posebno židovskim listom jako malo ugajajo, ker so naperjene proti Židom. Francija in Anglija. Francosko brodovje bode, ko odpluje iz Kronstadta, obiskalo baj6 Anglijo. Angleški listi že zagotavljajo Francozom kaj prijazen vsprejem. Prihod francoskega brodovja v Anglijo bode imel v toliko političen pomen, da se bode s tem skušalo za Francijo pridobiti simpatije angleškega naroda. Kdaj bodo volitve za angleški parlament? S tem vprašanjem se že bavijo v Angliji precej časa vsi večji listi. Parlamentu poteče volilna d6ba še le čez dve leti, ali v Angliji ni navada čakati konca volilne ddbe. Opozicija je zmagala zadnji čas pri mnogih dopolnilnih volitvah in iz tega sklepa, da bi baš sedaj bil čas za njo jako ugoden.. Njih listi zatorej zahtevajo, da se razpusti parlament, kajti dopolnilne volitve kažejo, da se sedanju narodni zastop več ne strinja z javnim mnenjem. Pa tudi mnogi konservativci mislijo, da bi sedaj bil pravi čas za volitve. Poslednja zasedanja parlamenta bila so jako plodovita in na to bi se lahko sklicevali konservativci pri volilnih agitacijah. Tudi v parlamentu se je že sprožilo vprašanje, kedaj da bode razpuščen. Salisbury pa ni nič jasnega odgovoril, temveč ie le rekel, da volilna d6ba poteče še le 1893. leta. H kratu je pa vlada dala razumeti, da ima parlament še mnogo važnih stvari rešiti. Salis-bury najbrž ni prepričan, da bi sedaj bil položaj posebno za konservativce ugoden. Izvirni dopisi. Iz Polja, 26. julija. Naše »Bralno društvo" napravi v. nedeljo dn4 2. avgusta veselico pri gosp. Gostinčarju v Vevčah. Pričakuje se, da bode veselica jako zanimiva. Začetek veselici bode ob 4. uri popoldne in takrat se bode začelo tudi streljanje na dobitke, ob '/»8. uri bode razdeljenje dobitkov in ob 8. uri predstavljala se bode igra: »Bob iz Kranja", čisti dobiček namenjen je za društveno zastavo. Upamo, da se bodo gostje iz Ljubljane obilno udeležili te veselice. Odbor »Bralnega društva" v Polju sklenil je tudi ljubljanskim gostom preskrbeti vozove za zvečer. Kdor želi dobiti prostor, naj to naznani najkasneje do nedelje dnč 2. avgusta opoldne. Voznina do Ljubljane je 20 kr. za osebo. K. Iz Spodnje Savinjske doline, dne 27. julija. Bralec »Slovenčev" se še spominja dopisov iz Spodnje Savinjske doline, spisanih proti nemško-liberal-nemu dopisunu iz Gorenjega grada v »Slov. N." V njih sem namreč vedno in vedno opominjal, da so tisti dopisi, katere donaša »Slov. Narod" iz Gorenjega grada, delo nemČurja-liberalca. Toda za »SI. Narod" bili so ti opomini glas upijočega v puščavi, ni se za nje zmenil in prerad sprejemal dopise iz Gorenjega grada, akoravno je slehern naslednji prejšnjemu nasprotoval, moje trditve potrjeval in nehote pojasnoval. V zadnjem dopisu se je »Slov. Narod" z dne 15. junija cel6 predrznil vprašati: »Kdo dela načrt za šulferajnsko šolo? Kaj pa razumevate pod nemško - liberalno stranko v našem trgu?" V »Slovencu" z dopisom dne 18. julija dokazal in razložil sem mu vse in še pet vprašanj stavil, na katere naj odgovori; toda čakal sem v »Slov. Narodu" odgovora, pa — zastonj. Da pa resnico odkrijem, bil je odgovor, toda kje — čuj in strmi — v »Vahti" dne 5. julija 1.1. pod naslovom „Raufexcess", kjer zopet nemško-liberalui dopisuu iz Gorenjega grada napada vrlo verno narodno stranko, kar pa je „Vahta" z dnd 8. julija od prve do zadnje črke vse morala preklicati. Da pač: »Finis coronat opus." V »Vahti" napravil se je začetek, »Slov. Narod" nadaljeval je vojsko zoper vrle slovenske narodnjake, in v »Vahti" se je boj skončal: in s tem ste vi »prejšnji volilci" nemško-liberalni v Gorenjem gradu izdahnili — kaj ne? — ker občinska volitev je ovržena in vaš komandant sodnik g. Rothscbedel šel je rakom žvižgat in »zdaj pa nikdar več, nikdar več". „Uud die Lehr' von dieser Geschichte wiir'": »Slov. Narod" 1 Imaš li po Slovenskem same takšne dopisnike? Videti je! Kaj ne, da je le liberalec, za drugo se De meniš, je li nemčur, lahon ali madža-ron? fsako sredstvo ti je sveto, da le dosežeš svoj cilj verni slovenski narod napraviti neveren in slovensko duhovništvo pri ljudstvu onemogočiti. Sovraštvo do Boga vodi te povsod in k vsemu nagiblje, sovraštvo do Boga in svete cerkve zavezuje te z liberalci kateregakoli naroda, tudi v kvar narodnih koris ij, da, pripravljen si žrtvovati celo lastno narodnost, prej nego svoje liberalstvo. Ker si se absolutno načelnostno, t. j. versko ločil od nas, se tudi na Štajerskem ne družimo že davno ne več 8 teboj, in ne piši več, kakor si pisal v članku svoje 163. štev.: »V Djakovem ni naših razmer, kakor jih tudi ni na Štajerskem, Koroškem in izimši Poreč tudi v tržaški vladikovini ni," da, vedi »SI. Nar.\ kakor naši sosedje na Kranjskem, stojimo tudi na Štajerskem na straži proti liberalcem in nemčurjem! Družba sv. Mohorja. Poročati imamo veselo novico, da je število udov letos narastlo na 51.827, od lani se je toraj pomnožilo za 3.743. Razne nadškofije in škofije štejejo udov: Goriška 584S (prirastek 29) Krška 4362 (242), Lavantinska 1(3744 (1251), Ljubljanska 20726 (1853), Tržaška 251L (125), Sekovska 295 (46), Somboteljska 158 (34v,, Zagrebška 406 (48), Senjska 134 (31), Poreška 76 (8), Videmska 150 (10), Razni kraji 157 (3), Amerika 260 (63). Posebno lep napredek kažejo toraj ljubljanska in lavantinska škofija in pa Amerika; pa tudi krška škofija napreduje leto za letom, kar bo gotovo v tolažbo onim, ki dvomijo nad bodočnostjo koroških Slovencev. Pomnožilo pa se je število po vseh škofijah. To je vesel dokaz, da naše ljudstvo rado bere in da je ukaželjno; takemu n&rodu se prihodnost ne more odrekati. Tistim, ki Slovence »ne-omikane" imenujejo, se lahko odvrne, da se v Slovencih že zdaj več čita, kakor v sosednih jim Nemcih, da o Italijanih kar molčimo, kjer nižje ljudstvo dostikrat brati ne zna. Tega pa ne rečemo sosednim n&rodom v očitanje, ampak Slovencem v pohvalo in obrambo. Za ta povoljni uspeh in napredek naše družbe pa ne smemo pozabiti, da zahvalimo čč. gg. p o-verjenike, ki se v pogledu na dobro stvar ne utrudijo, nabirati društvenike in tako širiti krščansko omiko med našim ljudstvom. Naj ne opešajo pri tem blagem delu, ki že sedaj donaša toliko dobrega sadu. Lepi uspeh pa služi v zadoščenje tudi odboru družbe sv. Mohorja, ker mu spričuje, da izbrano gradivo, priobčeno v družbinih knjigah, narodu ugaja. Odbor pa je spet hvalo dolžen marljivim gg. pisateljem, ki ga preskrbljujejo z raznovrstnimi proizvodi. Iz zapisnikov g. tajnika posnamemo sledeče: Letos je odboru došlo v presojo kakih 40 pripovednih in 20 poučnih spisov, katerih tretjino so gg. presojevalci spoznali za porabno in deloma tudi darila dostojno. Izmed leposlovnih spisov so prejeli darila: 1. »Brat Evstahij", povest, spisal Ant. Koder v Tridentu; 2. »Potne črtice iz Slavonije", sp. Janko Barle v Zagrebu; 3. »Jošt Turn, Karlovški general in glasovit junak", sp. prof. Ivan Steklasa v Zagrebu. Izmed poučnih pa sta se obdarovala: 1. »O strelovodu", sp. prof. Fr. Hauptmann v Gradcu; 2. »Konjerejcem v pouk", sp. Fr. Dular, kotorski živinozdravnik v Kulen-Vakufu v Bosni. V porabo so se sprejele povesti: 1. »Spomin na staro mater", sp. A. Koder; 2. „Nekoliko Črtic iz življenja starega Zelniča", sp. —e; 3. »Grajski lovec", in 4. »Pripovedka Matere Božje na Ptujski gori", sp. Paukr. Gregorec v Mariboru; 5. »Zgodovinske drobtine" nabral prof. Iv. Steklasa. Potem poučni spisi: 1. »Kako treba gnojiti sadnemu drevju, sp. prof. M. Cilenšek v Ptujem; 2. Kako ohraniti sadna drevesa drevesnih ušic", sp. Fr. Praprotnik, nadučitelj v Mozirju; 3. a) »Nekaj za zdrave in bolne ljudi", b) „Nekatere nerodnosti na kmetih", c) »Zakaj kmečko gospodarstvo propada", sp. Fr. Perpar, župnik v Zagradcu; 4. »Skrivnosti gospodinje Ane", sp. Božid. Flegerič. Nekoliko izvirnih pesmij so družbi poslali gg. A. Hribar, J. M. Kr-žišnik, J. Leban, M. Opeka; večje število n&rodnih zagonetek in jedno n&rodno pesem pa g. Križnik v Motniku. Nesprejeti spisi, o katerih se je to zahtevalo, vrnili so se gg. pošiljalcem. Iz mestnega zbora ljubljanskega. V Ljubljani, dnč 28. julija. V včerajšnji seji mestnega zbora je župan g. Grasselli najprvo prečital dopis kranjskega deželnega odbora, ki naznanja, da g. Josip G o r u p prepusti brezplačno mestni občini poslopje sedanje deželne bolnišnice za obrtno šolo ali sploh za učne namene, če se ne more ustanoviti slovenska višja dekliška šola. Mestni zastop vzame to ponudbo s pohvalo naznanje. Inžener mestnega vodovoda g. H a n u š poroča o načrtu pogodbe s c. in kr. vojaškim erarjem gledč oddaje vode za šentpetersko vojašnico, vojaško bolnišnico in oskrbovalno skladišče ter nasvetuje, naj se sklene pogodba s 1. dnem julija 1.1. veljavna za tri leta, in sicer da vojaški erar plača po 12 kr. kubični meter vode, če se je porabi do 1000 kub. metrov, če se je porabi več, dovoli se mu 15% odpusta. Nasvet je bil soglasno sprejet, kakor tudi predlog, da se c. kr. jetnišnici na gradu oddaje na dan 25 kub. metrov po 8 kr., c. kr. tobačni tovarni pa 30 kub. metrov po 8 kr., 200 kub. metrov po 5 kr. Odbornik dr. S t a r i poroča o stavbinski črti za novo ograjo pri Vollheimovem vrtu. G. Vollheim namreč hoče namesto lesene narediti železno ograjo. Ker pa sedanja ograja stoji za 70 cm. za črto ograje pri »Rudolfinumu", nasvetuje poročevalec z ozirom na olepšavo mesta, naj se do 20 štirjaškib metrov mestnega zemljišča brezplačno prepusti g. Volheimu, da ta naredi ograjo v ravni črti z ono od »Rudol-finuma". Odbornik Žagar sicer ne ugovarja odstopu zemljišča, a predlaga, naj se zahteva primerna odškodnina; ta predlog zagovarja tudi odbornik vitez Zitterer. Ko pa je predsednik pojasnil, da gosp. Vollheim ni sprožil tega vprašanja in bi tudi ne plačal odškodnine, je bil poročevalčev predlog sprejet. Podžupan V. Petričič v imenu finančnega odseka poroča o proračunu mestnega loterijskega posojila in mestne klavnice za 1. 1891. Obširnemu poročilu povzamemo, da so mestne klavnice dohodki proračunjeni na 19583 gld. 80 kr., potrebščina na 11.950 gl. 88 kr., prebitek torej na 7632 gl. 92 kr. Pokritje metnega loterijskega posojila znaša 73.818 gl. 26 kr., potrebščina 72.217 gld., prebitek 1601 gld. 26 kr. Odbornik Ravnikar obširno poroča o računskih zaključkih mestne občine za leto 1890. Računski zaključek, ki bo pozneje objavljen v listih, je bil odobren in mestna blagajnica je dobila abso-lutorij. Pri tej točki je bila dolga debata. Odbornik dr. Gregorič vpraša, zakaj je bil proračun pri mnogih izdatkih prekoračen za več tisočakov, tako n. pr. pri posipanju cest, in zakaj to v poročilu ni utemeljeno. Odbornik dr. vitez Bleiweis odgovori, da je magistratni odsek posvetoval se o tem, ter se prepričal, da se je gramoz jako podražil. Odbornik Kune graja, da se pri oddaji mestnih del gleda na vsak goldinar, a tu se gre za več (okroglih 4000 gld.) tisočakov, in bi rad slišal dokaze, oziroma opravičenje večjih izdatkov. Predsednik omeni, da poročevalec ne more dati pojasnil, ker to je stvar stavbenega urada. Konečno dr. Gregor i č stavi predlog, naj se v prihodnje skrbi, da bode vsak mestni urad pri računskih zaključkih dal natančna pojasnila o troških in dohodkih. — Predlog je bil sprejet. Odbornik dr. vitez Bleiweis poroča o računih za zdravila mestuim ubogim leta 1890. Troški so se zDižali, ker je celo leto bilo prazno jedno mesto mestnega zdravnika; za zdravila se je izdalo 759 gld. 78 kr. Zdravnikom se izreče zahvala. Odbornik Gogola poroča ob odpovedi gosp. odbornika župnika J. Rozmana. Personalni in pravni odsek ee je prepričal, da so uzroki odstopa utemeljeni. Izstopivšemu večletnemu občinskemu svetovalca se izreče zahvala za vspešno sodelovanje. V upravni svet mestne hranilnice poročevalec nasvetuje odbornika Fr. Povšeta. Ker pa se ta izjavi, da zaradi mnogih poslov kot državni poslanec ne more sprejeti izvolitve, bil je izvoljen odbornik Ivan Knez. Odbornik dr. Stard poroča o c. kr. poštnega ravnateljstva tržaškega dopisu gledč trase za telefonsko zvezo mej Dunajem in Trstom ter nasvetuje, naj občina obljubi, da bode posredovala pri onih hišnih posestnikih, ki bi ugovarjali proti trasi, trasa pa naj se v toliko premeni, da bode v zvezi z novim poštnim poslopjem. Odbornik Ravnikar pa nasvetuje, naj se pri tej priliki sproži zopet vprašanje o mestnem telefonu. Sprejeto. Odborn Kreditne srečke, 100 gld....... St. Genois srečke, 40 gld....... 105 gld. ,—i kr. 101 „ 75 135 „ 25 149 .. — 1<79 „ 75 97 „ 20 100 „ 50 187 „ 60 60 „ 75 M Ljubljanske srečke, 20 gld..............20 gld. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......20 „ SalmoVe srečke, 40 gld........59 „ Windisehgraezove srečke, 20 gld..........49 . Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 155 „ Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2725 „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 100 „ Papirni rubelj . . ...............1 „ Laških lir 100..........46 50 kr. 55 ., 5:0 50 „ 75 26 50 tmenjarnična delniška družba na Dunaju, I., WolIzeile štev. 10. Najknlantncjše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeii vrednostni papirji, sredke, valute in devize. Razna naročila IzvrSč se najtočueje. Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% galiike propinaoijske zadolžnloe. 4