List 22. Tečaj LIL i / na i I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld Za prinašanje na dom v Ljublj se plača na leto 40 k Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskar Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 kr.. za trikrat 15 kr Dopi naj se pošiljaj edništvu „Novic u V Ljubljani 1. junija 1894. klubovih članov. Kot dolgoletni vodja je pač dobro poznal svoje ljudi. Vedel je, da jim na vsem uporu ni nič res- nega, s svojim uporom je jim le pomagal, da so mogli Hohenwartova zaupnica. razveljaviti jim malo neljub sklep. Nekateri konservativni poslanci so v klubu izrekli se proti valuti zaradi svojih Dunajski časopis „Reichspost" je bil sprožil vpra- volilcev. Po čitanju raznih listov so se tudi tirolski m šanj ne 01 po vsem, kar je grof Hohenwart že storil gorenjeavstrijski volilci že toliko zbistrili, da bode vre poslednje mesece, še ostati načelnik konservativnemu klubu, jenje valute, posebno po načinu kakor misli izvajati Ta list je pod posebno rubriko navajal razne izjave proti grofu Hohenwartu. Ilenei v prid velicim kapitalistom, da za državo po menja nekaj milij več dolga, za davkoplačevalce pa Mi danes Hohenwartovega postopanja ne mislimo večje davke. Da bi konservativni poslanci ne zgubili za razrešetavati natančneje in presojevati, temveč nam je na tem, da povemo svoje mnenje o vprašanju, ki je je upanja volilcev, so se nekateri v klubu oglasili proti valuti. Nadejali so se, da ostanejo v manjšini in po tem so sprožil ta krščanskosocijalni list na Dunaji. Po našem pa mislili stvar razglasiti po časopisih, da volilci izvedo, mnenji pač dunajski krščanski socijalisti nimajo odloče- kako skrbe za njih koristi. Slučajno je pa bilo tedaj pri vati in ugibati, kdo bodi vodja konservativnemu klubu, seji malo čeških veleposestnikov, katerih interesi so pa To imajo odločevati le člani tega kluba, in nobeden drugi, tudi v tej stvari slični z interesi židovskih liberalcev, in Če vidijo ti da grof Hohenwart postopa po njegovih zatorej je obveljal predlog teh navideznih nasprotnikov nazorih, nimajo nobenega povoda ga odstranjati. Da pa valutne reforme Jedva je pa bil sklep storjen, so se že mej konservativci in krščanskimi socijalisti ne bode dolgo kesali, posebno, ker so videli, da koalicija pride v ne vladala sloga, to so pa že morali naprej vedeti. Posebno varnost. Sedaj je jim bilo le na tem, da se sklep razve ljavi v kar je jim pomagal grof Hohenwart sedaj taka sloga ni mogoča, ko so jedni v koaliciji, drugi pa zunaj nje. Od konservativcev že zahteva čast in poštenje, da branijo koalicijo, ko so jej pristopili. Gospodje so gotovo tako pustili ovreči klubovega sklepa preteč da odloži klubovo predsedstvo. Da je jim res kaj bilo na , da vlada propade s svojo predlogo, bi ne bili kar tem in bi pozneje bili dobro premislili, predno so storili ta korak. Dobro so ve- iz kluba izstopili Kadar za tako važno stvar in za deli, da jih mnogo stvari veže z liberalci, da so jim poleg milijone novih davkov, tedaj samo pretenje jedne osebe Poljakov nemški liberalci najsorodnejša stranka, s katero ne omaje prepričanja mož, ako so v resnici za to ali ono se jim kaže združiti. Ves dosedanji boj konservativcev stran odločeni. Hohenwart je le mogel zmagati, ker so nemški konservativci sami želeli, da njegova obvelja. Ker se grof Hohenwart strinja s člani svojega kluba proti liberalizmu, zlasti v gospodarskem oziru, je bil bolj agitacijsko sredstvo. Grof Hohenwart, ko je govoril o vezeh, ki jih vežejo z liberalci, ni govoril le v svojem J« naravnost smešno popraševati, more on še ostati imenu, temveč v imenu, v sporazumljenju in po nalogu predsednik temu klubu. Tukaj imajo odločevati samokon svojega kluba. Da se klubovi člani ž njim niso strinjali, servativni poslanci. „Reichspost" je popolnoma na na« se koalicija nikdar sklenila ne bila. Sklenilo se je pačni poti, ako se tukaj sklicuje na mišljenje prebivalstva Prebivalstvo ima pač važno besedo, ali nima odlo- pa jedino, ker so jo konservativci ravno tako ali pa še bolj zaželeli nego liberalci. čevati o tem, kdo bodi predsednik klubov, temveč o Tudi sedaj, ko je grof Hohenwart v svojem klubu tem, kakega mišljenja poslanci naj se volijo. Če misli ta bil porabil svoj vpliv za valuto, ni ravnal proti mnenju list, da se prebivalstvo ne vjema s politiko konservativ- 21« nega kluba, začne naj borbo proti konservativnim ■ t slancem sploh, ne pa proti grofu Hohenwartu, ki po-iz- sedaj brez vsacega pomena. Z njim je konservativna stranka solidarna, ž njim stoji in ž njim pade. To pomen po vršuje, kar konservativni poslanci žele. Popolnoma um- slednji Hohenwartovi zaupnici. ljivo bi bilo nam, ako bi „Reichspost" priporočal, da se začno podpisavati nezaupnice poslancem konservativnega kluba, ako res list misli, da se ne vjemajo s svojimi volilci. Politični pregled. Državni zbor je končal budgetno debato Seveda tukaj je poprej govoriti z drugimi poslanci, nego z grofom Hohenwartom. Poslednjemu je večina volilnih mož nedavno izrekla zaupnico, torej se o njem ne more trditi, da se ne vjema s svojimi volilci. Naj je po- jali so novo železniško zvezo s Trstom. Huda debata Pri trgov skem ministerstvu je poslanec dr. FerjanČic zagovarjal želez- nico iz Skofjeloke v Divačo. Tudi nekateri poslanci zagovar- bila litika grofa Hohenwarta dobra ali ali to je konštato o samostojnem predlogu Mladočeho da d zbor pre skuje, če se pravosod vano, da se volilci strinjajo ž njo, in posebno tisti možje po Gorenjskem, ki veljajo za stebre konservatizma, so jo odobrili. Posebno duhovščina se je izrekla za njo. Volilci staši koalicije, predlog so pa zagovarjali ministra ukaz o konti -kacijah držav- Proti temu nozborskih govorov vjema z veljavnimi zakoni predlogu zlasti proti njegovi nujnosti so bili seveda vsi pri po lanci najrazlič- so pač dobro premislili, kaj so podpisali in le krivico nejših strank koalicij jim delali, ako trdili, da niso prepričani, da bode umevno samo po sebi Z Da nujnostj se |e ) je pa t odklonila, je »veda pokopan zveza z nemškimi liberalci imela najboljše posledice in že gledalo, da iz odseka več v zbor da jo povsem odobravajo. Mi nismo za to tukaj predlog sam, ker se bode nico ne pride. Državni zbor bode zboroval šd do 4. t m mnenje časnikarjev ni merodajno, temveč mnenje volilcev. Dolžnost časnikarjev je, da o vsaki stvari odkrijejo potem pa pojde počitnice Ogerski ministerski predsednik Wekerle je v veliki zadregi zaradi civilnega zakona obrnil se tudi do rumunskih dobre sodijo HÉU4 slabe str in to smo storili, naposled naj pa olilci. Ce volilci druzih konservativnih poslance škofov niči. da bi drugi pot Obetal da glasovali za vlado v gospodski zbor-lada hoče se ozirati na rumunské želje, pred vseh hoče njih županijo imenovati rumuuskeg niso za zvezo z liberalci, naj se pa poskrbi od nasprot- nika, nadškofom imenovati lugoškega škofa Mihalij asto p v Lu nikov koalicije, da to izreko v nezaupnici svojemu po- slancu, ako so le gotovi, da se naposled nezaupnica ne gošu imenovati zopet Rumuna za škofa. V Aradi in Kara sebeku se pa osnujeta rumunski gimnaziji. Rumuski škofje s< spremeni v zaupnico. Krščanski socijalisti imajo tukaj jasno pot Če odločno vlado. odbili vse vladne ponudbe jako ostro okresali da se s tem rumunski narod zadovoljiti ne more mi slijo, da se ljudstvo bolj strinja z njih nazori, nego s tacega od Wekerle ni pričakoval. M Se da Ru drobtino poj d v vladni tabor Dosti več začno agita- politiko konservativcev, je njih dolžnost, da cijo proti konservativnim poslancem, ako pa tega niso prepričani, potem je pač njih rovanje proti grofu Hohenwartu naravnost smešno. veda muai za vsako se pa jim Wekerle ne upa krik mej vsemi madjarskimi strankami, katere so proti Ne madjarom vse jednako kri dovoljiti, ker bi sicer nastal grozen Kraljevski komisar Gibanje Slovakov Rumunov nič kaj ne ugaja Madjarom. Mislili da so že zatrli ti dve Mi smo takoj ob začetku koalicije trdili, da so kon- narodnosti, ko se zopet začenjati zavedati. Rumunci so v po A A M A ^ a * A ^ _____ _- f • A A _ . . . M « A ■ ■ 1 _ __aih. A «A A A servatini poslanci za koalicijo, da je grof Hohenwart sebni spomenici pojasnili krivice, ki se jim to ode bpomenice ravnal le po njih nalogu. Nekateri konservativni poslanci so semtertja se izjavili, kakor bi se prav ne vjemali s se- bili radi stvar tako niso to kri izročiti vladarju, kakor so želeli, ali svet je izvedel ki se Rumunom gode. Madjari so vsled tega zgu- danjo politiko Ilohenwartovo in presukali, kakor bi grof Hohenwart bil se ravnal bili mnogo ugleda po svetu, katerega so poprej munske rodoljube, ki so sestavili to spomenico, željah čeških veleposestnikov, druzih pa ne vprašal za svet, ko je sklepal zvezo z liberalci. bil po nič radi hujskanj bili so obsoieni Lucaciu na uživali Ruso tožili za-Comsa na 3 Daje to mnenje povsem napačno, se je pokazalo mi leta, Coroida na 2 leti 8 mesecev. Teodor Mihali, Patita, Ge rasim Dovide in na 2 leti, Suciu Barciantu na 2 V2 leta, Miha Veliciu, in Ratiu Roman pa IV 2 leta, Pop 1 leto, Christea na mesecev in Barbu na dva meseca ječe Dijoniz Poleg noli petek. Zbral se je ves konservativni klub in govor- tega so obsojeni, da naj nosijo solidarno vse s odnj stroške niki raznih skupin tega kluba so odločno naglašali zau- objavlj panje grofu Hohenwartu. V imenu slovenskih poslancev nemških razsodbe z razlogi v onih madjarskih, rumunskih ûi pravdnik. listih katere bode naznanil držav je govoril g. poslanec Klun. Klub je jednoglasno izrekel grofu Hohenwartu zaupnico in izražil željo, da naj mu še Obsoj so napovedali pritožbo ničnosti Obravnava v Ko lošu se je vršila pred samimi madjarskimi porotniki se je kratila zatožencem večkrat pravica zagovoru Upati pac ni, nadalje ostane vodja. Grofu Hohenwartu je posebna de- da bi pritožba pri sedanjih razmerah na Ogerskem kaj po putacija kluba izročila zaupnico. magala. Najbolj je pa Madjare jezilo, da so k tej obravnavi To je jasen dokaz, da se s politiko grofa Hohen- prišli nekateri tuji časnikarj da etu razkrijejo vse kriv ki se gode Romunom warta strinja ves konservativni klub, da grof postopa v takšni luči Radi bi bili sami svetu stvar pokazali kakor sami žele. Celo v ogerski zbornici po popolnoma v zmislu klubovém. Za dobre in slabe posle- slancev so se hudovali nad temi tujimi poročevalci. Slovaki dice njegove politike je odgovoren ves klub. Boj proti so si nakopali posebno Madj grofu Hohenwartu ni umesten temveč boj proti kon servativni stranki sploh, ako kdo sodi, da ta politika ni prava. Če se bodo krščanski socijalisti upali začeti boj, svojo gimnazijo, ko so jim Madj zije zaprli. V Budimpešti sedaj premišlj )v s tem, da si osnujejo vse njih prejšnje gimna- kako bi prepre čili to gibanje. Govori da mislijo na to, da na Erdeljsko ne vemo, najbrž ne. Boj proti Hohenwartu samemu je pa pooblastili in Slovaško pošljejo posebne kralj komisarje z izrednimi da bode s silo ovirali slovaško in rumunsko M 211 narodno življenje, sredstvo pomagalo Seveda se ne ve, koliko casa Slovaška zmaga T bode tako da so imenovali nižje uradnike. Pri teh imenovanjih odločilne so bile pa prav v mnogih slučajih protekcije in dogodilo se dni je zborovala skupščina je večkrat, da je bila uradnikom imenov protestantskega okrožja onostran Donave. V tej skupščini imajo sumljiva oseba. Da se temu kaka Slovaki večino. Madjari in pomadj okom pride politično odredil da je prizadevajo, da bi dobili večino. Letos so prišli z dvema pred Slovaki si pa že dolgo sestaviti pod njegovim neposrednim nadzorstvom stoječo komi si 10 logom da bo predlagala imenovanje uradnikov. Imenovanj nekoliko premeni organizacija cerkve, ker je tega bodo povsem neodvisno od ministerstev izvrševala. se treba zaradi olajšanja administracije. Slovaki so pa spoznali Nemški da Mad j logi jedino na to ne vodi skrb za cerkev, temveč merijo njih pred- sled veliki zaroti in angleški listi vedo povedati, da so na Ruskem prišli na da ki je nameravala razstreliti neko carsko pa Madjari in njih privrženci v skupščini lačo, stoječo ob železniški progi Vitebsk-Orel dobili večino. Skupščina je zavrgla njih predlog, in se zaradi časa letošnjih velikih tega Madjari grozno jeze nad Slovaki. Nadejali so se, da v kih vaj cerkvi dobe dobro sredstvo za mad j na tem resnice, se še ne ve. er bode car za časa bival. Koliko- je pa jim je izpod letelo. Seveda Madjari ne bodo pustili svojega rovanja, temveč bodo poskušali napraviti razpor mej Slovaki. Italija. nančnih načrtih Italiji zopet pomoči na noge Poslanska zbornica je pričela razpravljati o tikaj je namreč storiti in kako finančno propali ivvmmra?^^ debati se je oglasilo do sedaj 91 govornikov in predložilo se je 25 predlogov o tem. Če se pomisli, da imajo poslanci, ki so predložili teh pravico iste utemeljiti, trpela bo potemtakem le gl ► predlogov, ivna debata cel mesec. Upati je vendar, da bo debata končana v 14 dneh. ker bodo isto prej sklenili, kakor pridej govorniki vrsto Srbija in kmetskega voditelja Tajšič dva propagirata za protidjnasti Vlada dala je zapreti popa Milana Grjuriča drugih radikalcev druge so Vlada razširi zadnj š, da se je prepričala, da ta zaroto. Pozaprli so tudi več dali pod policijsko varstvo. Kranjski odposlanci pri obrtni enketi na Dunaji. (Dalje.) Preds ednikov namestnik: več let želi, pa se upirajo zadruge. Imate li v Ljubljani več nadaljevalnih šol? To že učna prava Izvedenec Kune na realki. Dve na ljudskih šolah in jedno čas tudi vest, da je prišla na sled precej obsežni tovarni za patrone, iz katere naj bi bili vstaši dobili potrebno strelivo Take in ednake grozne stvari vlada pravi, da jih je zasledila, da je torej morala poseči po najstrožjem sredstvu, trjujejo, in posebni Izvedenec Tum bil Kar se tega vprašanja tiče to da bodi pouk obv jaz kajti tako se nikdo dosti ne uči. Opomnil bi pa, da bi mi bili za to da je obustavila vstajo. Druge vesti' pa zopet za- dajo večje pravice. Obrtnik naj bi ne imel če nam ki listi Srbij zagotovlj prav da na ni erjeti, da bi se bila pripravljala. Celo Grj vstajo v in Taj da priganja kdo cemu sicer je pa jednak kričali je baj zaznamovana kot nasprotnika sedanje dinastije, v tem trenotku ivala. Trgovec Čebinac, o katerem so toliko nista ničesar zaki vsakemu kmetu v svojih pravicah. Nadalje bi opomnil da se mi šolski čas od za šolo. Mnogo učencev ima hr Vi 8 do Va 9 ure ne zdi ugoden mo in stanovanje doma • v da je podpiral Karagjorgjeviča pri njegovih težnjah, povsem nedolžen. On je imel res zveze s Karagjoreýe- in zlasti po zimi je jako težavno, če mora učenec vicem a iz dobickarij kakor pa ga ni podf pri de slabem janju, da bi zasedel srbski prestol. Vsa protidinastična ruvanja je Milan več ali manj si izmislil, seveda za to, da je imel povod napraviti znani korak, katerega sedaj toli izkorišča sebi pri emenu še jedno ali poldrugo uro hoditi domn. Načelnik mestnik To vam lahko hiti morda že drugo leto premeni v prid Radikalce je hotel uničiti stij Obrenovičeva ni bila nič v nevarnosti zato je to storil Dina stva obrnite se do minister Vam lahko zagotovim, da učna uprava jako želi î pod palcem, zato je prišel v Beligrad nazaj in Zmanjkalo mu je da je nadaljevalni pouk tako zgodej, kakor je P* homatij napravljati, ki naj bi popolnoma propalega zopet rehabilitirale Mladi kralj Aleksander mu je šel na limanice ne tako pa kra ljica Natalija, ki neče ničesar slišati o povratu v Beligrad Ona že ve zakaj, pač pozna predobro Milana T uma: Nadalje bi predlagal da mogoče. učitelji ali pa Bolgarija Stambulovo ministerstvo je dalo ostavko Vladi nasprotna stranka se je močno okrepila in vedno glas neje zahtevala, da odstopi Stambulov, in ministerstvo ie moralo odstopiti Kdo estavi novo vlado se ne ve. opozicijonalci in Stambulovimi pristaši je prišlo že do rabuk Francija. sednik Carnot, naj sestavijo novo ministerstvo, a vsak se še Mnogim je narečil republikanski pred magistrat strožje postopali s tistimi, ki ne hodijo v šolo. Moj svak je učitelj in pokazal mi je katalog, da je neki učenec v kratkem času zamudil 196 ur. Predsednikov namestnik: Mari pri vas doma nimate prekolekovalnih knjižic. Vsak učenec mora imeti tako knjižico, katero se slednji dan prekolekuje in on jo mora pokazati mojstru. Turna: Če se pride, kadar ima biti šola, šoli podstopil ni misije prevzeti 1 je znak, kako težko mora biti sliši se strašen krik in ropot in učenci letajo s smodči sestav % . • novo ministerstvo na Francoskem. Tudi poslanske cami v ustih, kakor kresnice šolo pa skor nobeden na- zbornice predsednik Dupuy je začetkoma odklonil dano mu logo. Zdaj še-le se je po prigovarjanju Carnota resno poprijel dela in posrečilo se mu je sestaviti novo ministerstvo ni hotel noben prevzeti sestave ministerstva ne gr Izvedenec Kune: Seveda se bode krivda izvračala Da pa na zadrugo, ker je ona v prvi vrsti dolžna izvesti kar mora na jesen, ko bo voljen novi predsednik republike, itak je vzrok to, ker predpisuje zakon in kar je namen učenju. Da se pa stvar vsaka vlada odstopiti, sestaviti ministerstva sterstvo Ko bil se Dupuy tako ne bilo posrečilo Carnot sestavil uradniško mini Rusija bi bilo vodilo državno upravo do jeseni. slabo izvršuje, da se za izobraževanje, nravno in versko vzgojo učencev tako malo brigajo, to pač prihaja od tod, da noben mojster ne veruje niti v svojo niti v učen- Car je izdal ukaz močno omejuje pred- čevo prihodnjost. Misli si, saj je vse jedno poginemo tako , naj se že učenec kaj uči, W ---- J ~--~ — iiJVVUV V JULA, \jJ Ulj \J ptu- ~ * ~ X ^"J KJM ^ WU1J pravice ministrom. Dosedaj so imeli posamni ministri pravico, ali tako, nič se ne da storiti 313 ali pa ne. Velika industrija vse uniči. Na enketi smo že zahtevalo v desetih letih. V Ljubljani pa gre čevljarstvo slišali, da smo že v to odločeni, da propademo. Če via- že tako prav slabo. Ko bi si napravili še stroje, ne bi dajo take ideje, potem je pac le naravno, da se zadruge imeli kaj dela. Jeden bi lahko vse naredil, drugi bi ne brigajo toliko za vzgojo učencev, Kakor bi se morale, pa lahko šli na sprehod. Spoznali smo, da stroji niso za zadruge imele več pravic, bi tudi bolj gledale na nas, ker že z rokami nimamo kaj delati. Jaz sem bil Ko vzgojo in jih strožje držale. Ce dobimo večje pr vice, in bode mojster sam videl, da se ohrani, učenec pa, potem še le stroji. da postane kdaj samostojen, da bodeta oba imela ideale pred seboj, pa se bode vse naredilo. tedaj načelnik in sem rekel, naprej naj se nam da delo, (Dalje sledi.) 20. vprašanje: Katere določbe naj se za odpoved trgovskemu pomocnému osebju vzamejo v obrtni red. (Član 61. trgovskega zakona.) Obrtnijske raznoterosti. Zidanje železnic v Ameriki. Nedavno tiskani podatki kažó nam, da se ravnokar zida ali pa se bode zidalo v 48 državah ameriških 411 železnicnih prog, katerim 25 534 temu vprašanju se nobeden ne oglasi. 21. vprašanje: Kako naj se prenaredi, milj : koliko se jih bode letos sezidalo, se ne more natanko ali določiti, vendar potrjuje vedno bolj kupcijski položaj in popolni § 1 5 1. obrt. reda, da se olajša nakup ali najem obrtnih podjetij ali priprav zlasti na- majhna cena priprav, letos, nego lani. Nedvomlji pride na vsacih 10 štirjaških da bodo sezidali veliko vec železnic je zanje dosti prostora sed mi est milj železúice, dočim prava malo obrtnih pomoćnih strojev in motor- pride samo v starejših državah 29 milj na 10 štirjaških m jev za skupno porabo. Izvedenec Rebek: govori slovenski in misli, da je pred vsem država dolžna s podporo omogočiti raznim zadrugam, da dobe motorje, in take pomočne stroje. On misli, ko se osnujejo zadružne zveze ali samostojne obrtne zbornice, da naj bi vlada podpirala pred vsem te obrtne sveta ; vendar prebivalstvo hitro, 12,0u0.000 ; želez naseljencem nenase je razmerje vedno ugoduej Med tem raslo je idaiih deset let namnožilo se je zi h celih mora vštric hoditi, da odpira novim krajev in da ioš5a vedno im kupcijskim zahtevam na starih krajih zbornice ali zadružne zveze in te naj bi podpirale male f j \ Kmetijstvo, obrtnike pri napravi pomoćnih strojev. To bi se seveda - » V moralo tako zgoditi, da bi obrtniki mogli po prostoru in času, katerega potrebujejo, uporabljati te pomočne stroje. Izvedenec Klun: Jaz si vsojam gospodu izvedencu pojasniti, da vprašanje ne gre za to, temveč le za to, ali po- Črtice o kmetijski kemiji zadoščajo sedanje določbe, ali jih morda bilo t reda polniti in premeniti tako, da bi se v to smelo porabiti nahaja se voda v treh oblikah, kakor led, tekočina in Voda. (Dalje.) Spregovooiti je nam nekoliko o raznih oblikah vode in kako gorkota vpliva na vodo. Kakor smo že omenili, zadružno premoženje po sklepu z navadno ali dvetre-tjinsko večino. plin. Tista stopinja gorkote, ali naši ljudje bi že rekali, mraza, pri kateri voda zmrzuje, zaznamovali so na toplo-Rebek misli, da naj se zakon tako predela, da merih ali termometrih z 0°. Voda pa vselej še ne zmrzne, bode treba dvetretjinske večine za tak sklep. Predsednikov namestnik: Jedna zadruga v Ljubljani je prosila pri trgovinskem ministerstvu prepust pomoćnih strojev za čevljarski obrt za ne vem ako se tudi ohladi do 0°, temveč je za zmrznjenje potreba tudi, da se voda malo giblje. Voda, ki je popolnoma na miru, ne zmrzne, naj se ohladi še toliko stopinj pod 0°. Če pa tako vodo malo stresemo, ali pa vanjo ali je to storila čevljarska zadruga, ali kaka zveza zadrug, vržemo kako oglato reč, pa na mah zmrzne. Po zimi ali bilo je tako. Trgovsko ministerstvo je bilo tudi pri- večkrat opazujemo, da voda v steklenicah ne zmrzne, ako pravljeno ustreči, ali ko so se vršila pogajanja, se je mirno stoji. Nakrat pa zmrzne, ako jo hočemo iz stekle- pa prošnja umaknila. Ne vem, ali se je to za zaradi tega n ce uliti ali pa jo kaj stresemo. Sicer se je pa tudi opa- zgodilo, ker so mislili, da lahko počakajo, da se osnujejo obrtne zbornice ali je pa morda temu kaj druzega uzrok. To je prvi slučaj, kar se trgovsko ministerstvo s tem peča, ali ko se je dovolilo, pa pride pismo iz Ljubljane, da ne marajo. Morda ve gospod izvedenec, kaj je temu krivo? zovalo, da voda, ki se prav močno giblje, tudi ne zmrzne i naj se tudi ohladi do ali pa še bolj da se je vse storilo, da se dobi dovoljenje za stvar, Nekaj posebnega pa ? če opazujemo zmrznenje preveč ohlajene vode. Kakor hitro se voda jame zmrzo vati, se njena toplota poviša na 0°, naj je poprej stala še toliko stopinj pod ničlo in ostane pod ničlo dokler Izvedenec T u ma: Kar se tiče tega slučaja, pripetil vsa voda ne zmrzne. Pa še nekaj druzega se je opazovalo pri ohlajenju se je pri naši zadrugi, namreč pri zadrugi čevljarjev v Ljubljani. Pred nam je bil načelnik neki čevljar, ta se vode. Voda se stiska, ako jo ohlajamo, in je torej hladna je dal od nekega prepričati, kako dobro bi to bilo za voda težja od gorke. To stiskanje vode se pa vrši le do nas. Kakor smo se premislili, bi od tega ne bili imeli 4° gorkote, potem se pa jame zopet raztegovati. nobenega dobička, pač pa škodo. Mi bi strojev ne bili vsled tega že lahneji nego voda in stoji na vodi. Led dobili v last, temveč na posodo in potem bi jih bili To, da voda ni vedno težja, čim hladnejša je, je ve- morali nepoškodovane vrniti, mislim, da bi se to bilo likega pomena. Voda ki je ohlajena pod 4°, ostane na 313 vrhu in led se naredi le po vrhu vode in vodo celo brani, proti severu prideljujejo rž in pšenico, da si je srednja da globočje ne zmrzne. Ko bi pa mrzlejše vode bile vedno težje, bi pale vsled tega vedno na dno. od dna zmrzavale in zmrzavale tako dolgo, letna gorkota teh krajev okrog ničle ali pa še precej pod Vode bi ničlo, zato pa imajo gorka, da rekli bi vroča, poletja, v da do katerih žita dozore. (Dalje sledi.) vrha premrznile. V taki vodi bi potem poginile vse ribe, ker bi zmrznile. Poleg tega tudi take vode se odtajale. počasi Kmetijske raznoterosti. Striženj konj Angleški profesor Ferdinand Smith Zgornja gorkejša voda bi vedno ostajala na vrhu in zatorej se kaj počasi razširjala gorkota v nižje sloje vode, ker voda slabo vodi gorkoto. Prav lahko rečemo, da polletju. je preiskal pot konj se prepričal da ničnih snovij m iz tega je sklepal, da konji zgube mnogo na v potu precej orga svoji moci. Smith priporoča striženj konj tudi manj prehladi, kakor pa neostriženi Ostriženi konj se se z mokro dlako se globokeje vode ne otajale niti v najgorkejšem po v hlev in večkrat mine več ur predno se posu v • Imeli povsod podobne razmere, kakor so v skušeni zdravnik je izjavil, da striženje konj več pomaga - ^ _ ... _______ _ 1 \t i 1 f\ n« t* O m O 1 f o nI A^ ni i rlon Neki nego sibirskih močvirjih. Nekatera teh močvirjih so jako glo boko zmrznela v nenavadno hudih zimah, ki so nekdaj bile še hujše, kakor sedaj. Nikdar se taka močvirja po- 2 kilograma žita slednji dan Rahljanje zemlje po polivanji. Kadar moramo zaradi velike suše močno polivati, se zemlja jako skrči in treba jo je zrahljati. Rahljati se pa ne sme ali k večjemu sme jako polnoma ne otajajo. Po letu raste po teh krajih semtertja rahlo, dokler se niso dobro vkoreninile mlade rastline in pšenica, ali če koplješ kake štiri čevlje v zemljo, pa zadeneš na led. Vsled tega v teh krajih ne vspevajo drevesa, ki imajo globoke korenine. Podobne razmere kakor pri vodi, opažajo se pri nekaterih kovinah, ko prehajajo iz svojega tekočega stanja v trdo obliko. Zaradi tega plava strjena kovina na raztopljeni. S^ft i 3= Poučni in zabavni del. s-k : m% = : 0®® "i 6» I =S* Slovenska Matica imela dne 17. maja 1894. svoj občni zbor, na katerem je marljivi društveni tajnik gospod Evgen Lah poročal o Včasih se opazi, da se tudi na dnu vode zares na- delovanju odborovém v minoli društveni dobi od 1. ju- re j a led. Te prikazni pa dosedaj znanost ni mogla povsem povoljno pojasniti. Nekateri so trdili, da preohlajena voda pride v dotiko z dnom in nakrat zmrzne in se kako prime občnem zbor tal, da se ne more povzdigniti na površje. Čudno ne bilo i da preohlajena voda nakrat zmrznila, ko pride nija 1893. do 30. aprila 1894. Odbor je imel vtem času pet sej. Novih društvenih pravil, potrjenih po lanskem 1600 mej društvenike, druge pa dobe je dal odbor tiskati 4000 izvodov na dnu reke s kako trdno stvarjo v dotiko. Samo tega ni lahko pojasniti, kako da tako preohlajena voda pride do dna. Voda se rada ne ogreje. Treba je štiri do petkrat toliko gorkote, ako hočemo vodo za jedno stopinjo ogreti, nego je je potrebno, da ogrejemo za jedno stopinjo jednaki del trde zemlje. Ravno tako se pa tudi voda hitro ne shladi. Oddati mora od sebe štiri- do petkrat toliko izvodov se je že razdelilo novi v prihodnjih letih pristopivši udje. Nadalje posna memo iz tajnikovega poročila, da je odbor pr seji po občnem v zboru se ustanovil in končno odobril književni program 1893. decembrovi seji se je odbor pogla- vitno posvetoval o tiskarskih, pisateljskih in korektorskih nagradah i a napravil nekaj bistveno različnih sklepov, po katerih se bo tudi v prihodnje o tej stvari ravnal. V mar-cijevi seji je odbor razvil svoj načrt za letošnje društvene knjige, v aprilovi pa odobril gospodarski program in gorkote, kakor suha zemlja. Od tod prihaja, da vodni pa načrt novemu opravilnemu redu. kraji imajo mnogo jednakomernejše podnebje, nego suhi. vročih deželah se suha zemlja včasih razbeli celo do Gospodarski in književni odsek sta se sešla vselej, kedar je nanesla potreba, da preudarita in priporočata v 80°, ali morje pa v teh krajih nima nikdar nad 30° gor- svoje področje spadajoče stvari odboru v sprejem in po- kote, navadno pa še nekaj manj. Podnebje pri morskih trdilo z dotičnimi nasveti, krajih in na otocih je mnogo jednakomerneje, nego pa v krajih od morja oddaljenih. Udsire v Norvegiji leži daltč proti severu ali Društvene knjige za leto 1893. so se bile zaradi nepričakovanih zadržkov nekoliko zakasnile. Zato so bili društveniki za svoje čakanje odškodovani z dobrimi knji- vendar nima razmerno tako hudih zim nego drugi tako gami. Matica je izdala lani 55 tiskovnih pol razno vrst-daleč na severu ležeči kraji, ob jednem pa tudi vročih nega gradiva: Navadni Letopis z 20 polarni; II. del Goriške prof. Rutar,a v obsegu 8 tiskovnih pól z goriško poletij. Razlika gorkote mej najvročejšim in najmrzlejšim mestecem samo dočim je ta razlika Irkucku v Si biriji štirideset stopinj. zgodovino, in II. zvezek imenitne povesti „ mečem". Knjig se je tiskalo prvih dveh po 2500 ognjem in i zadnje Ta razlika mej primorskim in suhozemnim podneb- pa po 2700 iztisov. Prvi dve knjigi sta do malega vže pošli, povesti se jem vpliva jako na razvoj rastlinstva v raznih krajih. Angliji imajo skoro vse leto lepo zeleno, dočim v mnogo južnejših krajih po zimi leži sneg in zmrzuje. Vinska trta pa ne rodi v Angliji, ker ni v nobenem meseci to- knjig, namreč : ognjem in mečem » pa obeh zvezkov edno lahko dobiti precejšnje število. Tudi letos izda „Matica" pred vsem troje društvenih „Letopis za 1. 1884". Urednik mu liko gorkote » da dozorelo grozdje. Sibiriji daleč bode odbornik prof. Bartel ; obliko bode imel isto ) obseg 314 podoben. Le unanjost se mu ima kakor sploh vsem Ma tičnim knjigam odslej dati ličnejša. 2.) Doneski • <»• ti» zgodo vini so si začele prizadevati mnoge železnice, da jih za menja s čim trajnejšim, ali dosedaj, kolikor mi dr. Fr. Kosa Škofje Loke", znanstvena razprava iz peresa prof. znano se nobeno nadomestilo ni obneslo 3.) » Zgodovina slovenskega slovstva prof. dr. Karol Glaser spisal del (Od prvega početka Vodnika.) Knjige so proračunjene na 60 tiskovnih Pr do pol. Železnični mostovi po vseh novih progah bodisi ze trajni ali pa le začasni, odlikujejo se po lahkosti in druge knjige izide po 270, tretje pa 3000 iztisov ker se ima nadaljevati in bodo novi udje poznejših let. izvestno po njej segali in ceni zgradbi. K začasnim mostovom prištevam surove zgradbe iz neotesanih brunov v močvirnih in (Dalj sledi j za Deset let v Ameriki. sploh nižjih krajih, da se po njih privaža zemlja zasipanje. Na nje- polože debele brune, potem pragove in šine in zasipajo jih z zemljo z vlaka, dokler se ne začne pravilna vožnja. Te zgradbe so včasih 40 do čevljev visoke. Navadno so jako nevarne, ali tako znižujejo ceno za delo, da jih podjetniki vendar redno rabijo. Meni je celi vlak z lokomotivo in desetimi na- Potrebno se mi zdi še nekoliko naslikati, kako loženimi vozovi skočil s tacega začasnega mostu, ali (Iz osebnih spominov Rusa P. T verskega.) V. (Dalje.) 50 se delajo železnice v Ameriki, ker se še fantastičnih pripovedek ki sem jih čital spominjam o tem v vendar sem privarčeval ž njih vporabo celih stotisoč goldinarj svojem maternem jeziku Kakor sem že višje povedal, jaz nisem imel Stalni mostovi grade se jako priprosto. Prepo benega pojma o tej stvari v Rusiji, torej ne morem na mostove toval sem vse Zjedinjene države in sem posebno pazil ali primerjati, temveč morem samo opisati, kako v resnici delajo v Ameriki v sedanjem času. to velj povsod sem videl jednake Seveda za lesene mostove, ker povsod sprva delajo lesene mostove. Čez nekaj let, ko železnica že donaša Strmci na vseh ameriških progah izimši gorske dohodke in leseni mostovi začno trohneti, zamene jih ..........~ Le- dele v Skalnih in Atlantskih gorah ne znašajo nad z železnimi ali pa jeklenimi najrazličnejših vrst jedno stotino, v mestih ali blizu večjih rek ali morij seni, prvotni mostovi delajo se tako-le: Zabije se dopušča petnajst tisočin. To je najviš i dopustljivi kobil (nog) v vrsto, dvanajst čevljev je oddaljena vrsta se pa ne od vrste, vrhovi se odžagajo v vodoravni črti in nanje strmec ravnih železnicah, na krivih dopušča nad jedno dvestotino strmeča. To pravilo me se polože obrezani tramovi po 12 palcev široki de je stalo nad dvesto tisoč delu, ali potem jako dolarjev pri zemeljskem beli in 12 čevlje dolgi Na kobile se pribijejo z ve olajšuje izkoriščenje železnice, likimi železnimi žeblji, potem se polože podolžni obre Na mojej progi je samo na jednem mestu, ko leznica bliža Mehikanskemu zalivu se že zani tramovi po 6 palcev debeli 12 bilo 15 tisočin čevljev dolgi povprečno b čevlj široki in 25 vezajoč padca. Krivina se dopušča na 6 stopinj, ali k večjemu Jlh z naslednjimi, menjajoč vezanje tako, da sta na na osem, in mnoge železnice odkrekajo ko menjanje voz vsaki kobili dve vezi in dva cela tramova kje bila krivina večja, ker se na krivinah jako denejo se rezani tramovi 6 palcev debelosti izrabljajo kola. Nasipi se delajo od 10 do 12 čevljev širokosti in 8 čevljev dolgosti Nanje palcev ti poslednji se zopet sirjave na vrhu, in v rezi po toliko širjave na dnu zvežejo s podolžnimi tramovi po 6 palcev debelimi Nagnjeni so od jedne tretjine do polovine, kakeršna in palcev širokimi je zemlja Za tem se ves most zbij že trdi glini dopuščajo se skoro navpični Jeznimi žeblji in je gotov. Taki mostovi se razmerno nasipi ali preseki. Cena za prstno delo znaša osem Jako P° °eni in morejo narediti jako hitro. Na moji centov za kubični jader, če je pesek, pri glini 12 do Pr°gi Jlh je bilo okoli 6 milj in pogostoma zabili so po 25 centov za kubični jader in pri 40 centov za skri- 100 ^obil na dan, upotrebljujoč parni stroj za zabivanje ljevec in do jednega dolarja za kamenje. Za to ceno P° jezerih in rekah. posebne mora kopač iztrebiti še vse štore do bočine 18 palcev glo jarke in brezvodna mesta priprave na valjih za zemeljskimi deli pečajo se na jugu samo (Dali sledie) in Italijani in zamorci, na severu in vzhodu Italijani irlandci, včasih tudi Poljaki, redkokedaj Ogri, na padu pa Kitajci. Železnični pragovi se v največ slu za- čajih tešejo 6 palcev debeli, 8 palcev široki in osem čevljev dolgi in se pokladajo dva čevlja narazen in stoje po 25 centov dostavljeni na železnico škem vst 522 rednih rednih medecincev Poučni in zabavni drobiž. Za poletni tečaj se Graško vseučilišče. vseučilišči vpisalo 90 rednih na Gra 38 izrednih pravnikov 10 izrednih bogoslov 449 rednih in 62 iz se rabi rumena smreka in poslednji čas tudi cipresa na zapadu pa kar pride pod roko. Poslednji čas so se po vseh Zjedinjenih državah začeli delati poskusi s pragovi iz slame, jekla in stekla. Ker se vedno Na jugu 58 farmacevtov. Vkupe rednih in 26 izrednih modroslovcev, te torej 1328 slušatelj na severu in vzhodu beli hrast i čas 49 Nemcev je na svetu 76 milijonov. V Nemčiji jih v Avstro-Ogerski 10, v Švici Z, v Rusij H druzih evropskih deželah 7l/4, v Severni Ameriki 7, v Južni V*, mi Kake tri milij . , . ~ 12, ujj pa v Aziji, Afriki in Avstraliji Tečaj za stalne častnike se opusti, kakor poročajo bolj izsekavajo gozdi, časopisi. To šolo so nekdaj obiskovali stotniki, kateri hoteli 215 postati majorji. Skušnje so pa pokazale, da ta pouk ni imel je potem defilovanje društev. Pri banketu je napil drž povsem pravega vspeha Možje, so že 26 let služevali, niso poslanec baron Schwegel cesarju, dež gla Detela več za šolo. Šolanje v tem času slabo vpliva na njih sta- skemu načelniku Witteku novsko zavest. V bodoče bode postal major, o čemur se bodo n dež sekcij Dal Da pa v prepričali, da ima sploh za to sposobno zmožnost. vojni ne bode manjkalo temeljito izobraženih častnikov, bode se jih vsako leto dvakrat toliko se jih je dosedaj. Bog, da ta pa v lepih besedah deželi Kranjski bi nova železnica bila res dosedaj zanemarjene Dolenjske sem v prospeh Pri veliki veselici za »Narodni Dom« katero vzelo v višjo vojno šolo, nego priredi v nedeljo dne 10. t. m. na Koslerjevem vrtu Šišenska čitalnica, sodelovala bodo Lir iz Kamnika Slavec prijaznosti tudi pevska društva mEm^m^^ = Novice. jmm rnEmmms porativno udeleži Ljublj ter se je kor telovadno društvo „Ljubljanski Sokol Veliki koncert trtek dne 7 priredi Glasbena Mat v če Ljubljani, v redutni dvorani. Pri koncertu Duhovniške spremembe. G. Ign. Nadrah, seme- sodeloval bo g. drd Bela Stuhec, štajarski Slovenec kot bari niški duhovnik g* semeniški duhovnik kapelan v za kapel kapel za v Metliko ii v Mokronog Iv Rihteršič, tonist. Vspored obseza v prvi vrsti vokalne točke Ant Mali Umrl dne 27 maj t Naklem, je imenovan župnim upraviteljem v Javor pod Ljublj Prestavlj g. Iv. Bezeljak, kapela v remtrgu pri Loži kapelana v Bohinjsko Bistrico Stanje- sestnik in kot vrl slovensk agitator pridobil velikih v Ljublj hišni po mizarski mojster g. Jožef Regali Pokojnik si je zaslug, za s ko stv posebno pa za svojedobno narodno zmago v občinski gov mesto pride g. Stanislav Pehare, semeniški duhovnik zastop ljubljanski. N m. p Za Sokolski izlet v Novo mesto dne 3 Zgradba novega zidanega mostu Bistrico t. 1. kaže se edno zanimanje \ ob Novem mestu delaj se v Kamniku odda se potom minuendne dražbe. Stroški pnpr dostojen vsprejem gostov. Tudi na po računjeni so na 22.100 gld. Ponudba ložiti do 5. junija samnih železničnih postajah vršil izletu, katerega se udeleži razun se bodo pozdravi Vzpored t. 1. Vse podrobno je razvideti pri mestnem županstvu kamniškem pevskih društev „Slavec Izpred porotnega sodišča Prv dan dne 28 Ljublj tudi pr mnogo drug doljubov ljubljanskih, maja druzega letošnjega porotnega zasedanja vršile so se tri določil se je nastopno : 1.) Odhod Ljublj točno ob 5. obravnave Pr zjutraj z južnega kolod 2 ) Prihod v Novo mesto: ob zjutraj 3 J Sprejem izletnikov na kolod po bratskem ň je sedel na zatoženi klopi 71 letni delavec Z IloVCG 113, ljubljanskem barji. Zagovarjati se imel zopet zaradi tatvine, zaradi katerega hudodelstva je Janez Cotman Je Dolenjskem Sokolu Pozdrav pred mestom po g. županu bil že 24krat kaznovan; vsega skupaj pa je bil že 34krat kot načelniku slavne mestne občine novomeške dopolud n Sv 7.) Ob polu 1 zajuterk Ob polu kaznovan Kot tatu iz navade obsodilo ga je sodišče na pet v gostilnicah pri „Brunerju" in let težke ječe 6.) Ob polu 10. uri dopoludne sprevod po mestu. 191etni opekarski delavec Lah An Pri drugi obravnavi zagovarjati se j della Flora i imel Dne 18. dop. skupna sv. maša v cerkvi ťran marci ) t 1. sunil je na Vicu, kjer sta delala, povodom nekeg čiškanov (pri maši pojo pevska društva). 8.) Ob 1. uri skup prepira svojega tovar • V Pietra Casagraude z nožem v desno obed pri „Tučku 9.) Ob popoludne ljudska veselica stegno, da je temu kri odtekla in je kmalu na to umrl. Della na prostem pred vojašnico s telovadbo, petjem godbo 10.) Flora dobil 3 leta težke ječe Pri tretji obravnavi Ob uri zvečer ple prosta zabav prostorih „Narodne bil obsojen 241etni Peter Dacar z Naklega na 6 let težke % o čitalnice 12. Prihod v Ljublj an Slavnostna 11.) Odhod iz Novega mesta ob 2 uri po noči, ker v ponočev dne 18 % • marcij ob 3 zjutraj silo posestnika Janeza Matj s t. 1. udaril s tako ie ta otvoritev železnične proge Gro že drugi dan umrl & Obrav suplje-Novomesto-Straža vi šila se je ob najlepšem vre- VT[ Litiji, ki se je vršila dne menu Čeraj prav sijajne. Trgovinski minister je bil zaradi državnozborskega zasedanj zadržan priti k slovesnostim Za Vrtačnik nedolžnosti polenom po glavi, da je proti Josipu Vrtačniku se je preložila 9 maja tožen krive prisege. Ker je navel za dokaz svoje neko stopal ga je sekcijski načelnik v trg. ministerstvu ekscelenca obravnavo preložiti pričo se je odredilo isto zaslišati in torej Pri drugi obravnavi vršivši itez Wittek v spremstvu drugih visokih dostojanstvenikov od dne obsoj ministerstva Navzoč je bil tudi predsednik c. kr drž. že- spolskega posilj bil Janez Papier iz Pristave pri Tr enja na 18 mesecev težke ieče. se istega 3U zaradi Dne 30. leznic ekscelenca pl. Bilinski Od kr. deželne vlade vdeležil maj pričela se je obrav se je slovesnosti deželni predsednik baron Hein z večimi vlad- Krausa v Skofj nimi svetovalci i. dr. Navzoč je bil deželni glavar z vsemi de želnimi odborniki, več dež. in Loki proti morilcem okr. sodnika dr stičnih oblastev drž. poslancev topniki predsednik trgovske in obrtniške zbornice za- Nesreča. Dne 29. maja t. 1. pohodil je v Gradišči konj 31etnega otroka tukajšnjega brivca Drganca. Otrok je bil čez par trenotkov mrtev. Brivčeva stara mati peljala je otroški stopniki pošte, vojaštva, več županov in drugih. Slavnostni voziček po hodniku, za njim pa je šel 31etni fantek. Pride pa lak vozil je v pravcatem triumfu preko vinorodne Dolenjske. v tem trenotku dvovprežen tovorni voz po cesti, kar pade po fantek pred konja, kateri je z vso Stara mati v 69. letu svoje debe se je vsled kali postajah vršili so se sijajni vsprejemi, vsi kraji ob progi naključj bili so okinčeni in grom topičev razlegel se je po dolinah. težo st°pil Presijajni so bili vsprejemi v Višnji gori, Trebnjem in Novem te nesreče tako prestrašila mestu. Žup pozdravil isoke goste. Zbrali so se k vspre Požar uničil da je dne 23 jemu povsod občinski zastopi, čc. duhovščina, razna društva in šolska mladina. Ženstvo v narodni noši delilo je mej visoke goste šopke ali pa jih pogostilo s kapljico pristnega Dolenjca. društvi 29 poslopij. Na lice mesta prihitela smrtno zbolela, maja v Kamniku pri Pre sta tudi Borovnice gasilni Vrda pogorela cela vas kakor pred 14 leti Le gasilcem se je zahvaliti da V Trebnjem bil na kolodvor tudi oddelek V Novem mestu govorila sta ob sprejemu župan Perko ojaške godbe prošt Urh. Poudarjeno bodi, da so župani povsod izključno slovenski pozdravljali. Na kolodvoru v Novem mestu godba bila je vojaška meščanska garda z godbo, „Dolenjski Sokol v narodni noši in nebrojno mestno mestom stal lep slavolok. Vse mesto kmetsko ljudstvo je bilo najdičnej ženstvo Pred e okra- Anarhisti. V Berolinu so se predzadnji teden imeli zagovarjati dr. Gumplovič iz Gradca bogoslovec Wàchter in pa delavec Wilmental zaradi dogodkov Pred mestno hišo, kamor so se visoki gostje podali bilo delavcev nekem shodu brezposelnih Dr. Gumplovič je na tem shodu govoril j da 21ti imajo delavci v potrebi pravico drugim stanovom vzeti Začeli so premišljevati o posledicah tega velikega s silo, česar potrebujejo. Pri sodišči dr. Gumplovič de- štrajka in trdijo, da bodo na škodi jedino delavci in ne janja ni tajil. Rekel je, da pričakuje, da ga obsodijo, ker pravice tako nimajo, temveč moč. Pomislijo naj katere vzhodne tovarne. Delavci za to, ker zgubljajo čas in jih bode nekaj gotovo zgubilo delo za vedno, vzhodne pa, kaj bode jim ostalo, ko še moč izgube. Državni tovarne pa ne bodo mogle dolgo časa z vso močjo de pravdnik je sprva predlagal 16 mesecev ječe, ko je to lati ker jim bo zmanjkalo kur Zahodno od Čikaga slišal, pa predlagal trde ječe let. Sodišče se pa na posledic tega štrajka najbrž ne bodo občutili pr nič » njegov nasvet ni oziralo in je obsodilo dr. Gumploviča v zlasti ne po Minnesoti in Wisconsinu. Tukaj tam kur lGmesečno in Wilmentala v 9mesečno ječo. Wâchterja je ne more zmanjkati. Po pristaniščih pa oprostilo. per Tudi mladi fantje boljših stanov začenjajo se igrati premoga v Ashlandu, West Su- Duluthu je nakopičenega nad dva milijona ton in to že z bombami. To gotovo prihaja od tod, ker mnogo slišijo Rimu so te dni prijeli nekega trinajst- o anarhistih. letnega dečka, ki je vrgel bombo zadostuje za cel zahod za šest mesecev, če tudi prav iz vzhoda ne pripeljejo nove zaloge Severozapadne železnice imajo še vi hu tega ogromne za kater Je popolnoma raznesla zid nekega vrta. Dečka so prijeli in pokazalo se da je sin angleškega generalnega konzula Roslerja. sebne zaloge. Govorili so celo, da so pennsylvanski ba- provzročili štrajk s skrivnim namenom, da poide sami je, Mladi zločinec neče nič povedati, kaj da premogova zaloga na zahodu in se jim odpre novo polje bilo povod za dobičkarenje. njegovemu zločinskemu početju. Na posredovanje angleš Delavci pač ne bodo mogli vzdržati štrajka me kega veleposlanika ga pustili iz zapor secev, ker nimajo dovoljne denarne podpore. Najbolje bi Omenili smo že v našem listu, da so v Ltittichu seveda bilo ko se mogli s pomočjo posredovalcev po zaprli več anarhistov. Mej drugim so zaprli nemškega botati z družbami, kakor so storili štrajkarji na železnici hista Miillerja. Ta je izpovedal da histi imeli Great Northern. shod kmalu po Henryjevem atentatu v Par in sklenili šiti dinamitne napade na dobro obiskovanih gostil Štrajk na Great Northern železnici so povolj za šili v noči med 1 in majnikom. Čestitajo si lahko nicah in kavarnah v raznih evropskih mestih. Tega shoda medsebojno železnična družba, delavci, trgovci peterih so se udeležili baron Sternberg, Schlebach, Guerin, Gauche držav jn posredno tudi trgovina vseh Združenih držav in Beaulieu. Sternberg je bil prevzel vodstvo nameravanega delovanja. Gauche, ki je jako bogat, mu je dal v anarhistične namene 30.000 frankov. Sternberg pa kot lahkoživ in lahkomišljen mož ni bil prav za tako delo. dobljenih 30.000 frankov jih je v anarhistične na- Štrajk se je raztezal od St Pavla pa do obrežja Tihega morja; najmanj 15.000 mož je bilo dober teden Predsednik Hill je začel z avgustom lan- dni br dela Od mene porabil le 2000, druge je pa zapravil z razuzdanim življenjem, z malovrednimi ženskami, potem jo je pa pobegnil v Ameriko. skega leta zniževati plačo, kar je poslej po par odstotkov še trikrat storil. Vendar so imeli boljši delavci dovoljno plačo navadnim po 1 dolar ali 90 centov na dan nikakor Štrajk v Ameriki Slabe čase so si kapitalisti vedeli dobi niti v svoj prid. In v prvi vrsti se zopet nahajaj obr- one ni zadostovalo. Predsednik novoustanovljene unije železniških delavcev Mr. Debs je vsled tega napovedal štrajk. plače moral zvišati, delavci so hoteli imeti popolno plačo, kakor Hill je tudi takoj sprevidel, da bode vsaj nekaj so jo imeli pred avgustom lanskega leta. Predsednik Hill bogatinske sebične družbe katere iz delavcev takorekoč se jim je udal toliko da naj celo zadevo dado delavci izsesajo vso dela moč. ko pa češ saj imamo na vednega truda, jih odpuste, mladih in zdravih ljudij. Najsramotneje so počele penn eveži omagajo vsled in družba v presodbo nepristranskim možem, in po nji izbiro hovem odloku naj bi se potem vsi ravnali. To pa de lavcem sylvanske premogovne družbe, ki imaje najmanj vzi tožiti o slabih časih. Premog so vedno dobro prodajali ni bilo všeč; o drugem niso hoteli nič slišati oka kakor da se jim da polna stara plača. Prebivalci ob že r in ravno sedaj spomladi so dobili mnogo novih po vzhodnih državah, kar bi jih moralo zadrževati, da bi vsaj delavcem že tako borne plače ne krčili žejo, da jim je le za žepe leznici zlasti meščani so pritrdili Hillu in tudi pritiskali očil na delavce, da naj sprejmejo predlog železniškega predsednika. Trgovci in obrtniki iz Heleni Mont., in trgovci Očitno ka- v Montani so v posebnih resolucijah obsodili trdovratno da delavčevo dušo in telo pa nič. obotavljanje in nezaupnost delavcev, ter prosili Hilla Delavci hočejo večjo plačo, ker je sedanja za ondotne razmere res nezadostna, posebno, če je delavec družinski naj prej ko mogoče poskrbi, da bodo vlaki zopet redno vozili med St. Paulom in morjem. Delavci so se na to oče. Ker se družbe ne udajo z lepa, poskušajo premogokopi spametovali, tembolj, ker se je govorica po St s štrajkom doseči svojo pi Po najnovejših poročilih Paulu, da ima Hill po mestu že 600 novih delavcev na jih štrajka nad 130.000 Štrajka tudi nekaj delavcev, ki stanjenih, s katerimi prične voziti vkljub štrajkarjem. imajo delo pri koku. Gode se grozni prizori î veliko de- torek popoldne 1. majnika prišla štrajkarska députa lavcev in redarjev je ranjenih, nad dvajset delavcev do- cija z Debsom k Hillu in se ž njim sporazumela, da štraj- slej že ubitih. Pomenlj izgrede ženske. je i da pri štrajku delajo velike kar ji in družba izvolijo posredovalni odbor in se podvržejo njegovi razsodbi. Hill jih je po svoji navadi sprejel Ill prijazno in jim obljubil, da bode odbor takoj izvoljen. Sporazumejo se, da naj posredujejo trgovci mest S. Paula Plul parnik „Columba Rumena mrzlica. Dne 21 m je pripeljal kav m iz je Brazilij Trst pri Na Minneapola, katerim je največ na tem ležeče da se potu so štili osebe zbolele za rumeno mrzlico. Dva obolela } _ _ _ • J V i m . . takoj prične delati Odbor se je zbral zvečer in po živahni debati odločil sledeče: „Zaslišali smo zahteve obeh strank, družbe in delavcev, in sklenemo po pametnem presojevanju, da mornarja sta ze umrla. Tržaški mestni iizikat je storil vse potrebne zdravstvene naredbe. Hudoben dovtip. Predzadnj delj mnogo ljudij v Dusseldorfu ogledovalo živalski vrt je naj družba delavcem poviša plačo 75 odstotkov one oblečena goi dalci so res mislili poda sta začela upiti, da. je jeden lev ušel. jako lepo Gle- da je lev ušel iz kletke in so se strašno svote, katero jim je skrčila od plače po 1. avgusta 1893 prestrašili. Več žensk je palo v omedlevico I težko urad odlok velja delavce, ki se strinjajo z našo razsodbo niki ljudi pomirili. Prouzročitelj S tem odlokom sodišče tega strahu prideta pred bili zadovoljni družbin predsednik koj zjutraj na vse zgodaj so telegrafovali po progi, da je štrajk končan. Veselje med delavci je nepopisano; radostno vriskaje so hiteli na kolodvore, in stari red se je pričel še isto po- in delavci celi bilo Strela nekega V Postelburgu na češkem je strela ubila enik cesarja ř idarja. V Schneebergu na Češkem je udarila v I in ga močno poškodo spo Gauche, katerega so zaprli, z denarjem podpiral anarhiste Anarhistova oporoka. Dognalo se je, da je anarhist zakurili lokomoti Pri poldne. Veseli so bili, dobili, ker so se že bali njem so našli oporoko v kateri voli vse s da so s štrajkom vsaj nekaj pri- prtemu anarhistu Gave v korist da bodo vsi odpuščeni. Družbin Razpok voje premoženje za-íe propagande. ojaškem vežbališču poleg Berolina predsednik Hill je pa tudi svojo zadovoljnost izrazil z be- razletel zavod za zrakoplavje. Sodi se, da je jedna stekle sedami » okah mojih starih družbina lastnina varna ; zares me veseli i zvesti delavci v svoji stari službi izvežbanih delavcev je niča, v kateri je bi) vodik bila slabo star da mi ostanejo tega zrak drl vanjo in tal treskalni zamasena in je sled malo Strajk je bil v obče precej miren ; izgredov je bilo Samo na zahodu po Montani so štrajkarji kacih 100.000 tacih steklenic, poslopj debela kosa železa. Jedneg druzega na neko poslopje za vali par mostov kr poškodo V v obližj pa nikjer niso prelivali 100 000 mark in. Razbilo je na razneslo. Odneslo je dva t je vrglo 1.500 metrov daleč, stroje in je v dveh krajih pobilo. stoječa poslopja je poškodovalo. Škode je kacih min nesotski maršal Bede se je obnašal prav taktno kar mu s družba in delavci adi priznavajo Kapelnik v zanjki. V Reki je kapelnik Jožef Milier im psom Osmanom šel na spiehod. Ker pes ni imel pred- pisane znamke, ga je hotel vjeti Ta štrajk nam jasno kaže, kako je treba ravnati ie vr^el zaniko kapelnik konj na rat ali po neprevidnosti tudi štrajkarjem: obrnejo naj se na državljane in naj družbe silijo, da si skupno izvolijo posredovalce, ki bodo gotovo pravično sodili njihove težnje. Državljani dobro zadev Kapelnik je šel potem policiji, da se je pritožil zaradi konjaške nerodnosti Otrok zgorel. Na prista V škofa Zalke pri Sopranj vedo soditi Ako imela kedaj je treba pomoči sodržavljanom delavcem, se potem družba ne udala odloku posredovalcev, zoper sebe zraven delavcev še državljane kar je nastal požar. Zgorel je jeden otrok. Zastonj je bilo i, da bi ga rešili. Skoda je znatna. Silobran. Dne 19. m. m. sta brata Štefan pri Lavrič breskv pri Kostanjici na Hrvaškem Stoj na posestv iz hudobije posekala dve soseda Maleševića Poslednj je prišel bilo gotovo pogubno za njo samo Y) Am. £1 V Zrtva igre branit svoje imetje. Brata sta zbežala, ali kmalu se vrnila s puškama oborožena. Štefan je ustrelil na Maleševića ali ga ni je imel pri sebi puško nabasano s svinje stekel, ali kmalu se je obrnil ustrelil na zadel Malešev cenim drobom v svojem gradu obesil Grajščak v Mugini Vittorio se je te dni Štefana Lavriča in ga težko ranil. ker Carlu gubil mnogo premoženj je v zloglasni igralnici v Monte znanil žandarmerij ki Maleševic se je sam na- je vse sporočila sodišči v Ko Dva roparja so prijeli po hudem boj Samomor vojaškega ataša v pokra- umoril japonski major Massamori V Benetkah se je jini Lissari v Italiji. Pri tem je bil ubit jeden žandarski pod- ništvu v Rimu ataše pri italijanskem posla častnik t ki je po nalogu svoje vlade proučeval itali Potres. V potres podrl tri hiše, občini Vigianello na Laškem je hud janske utrdbe. Massamori je bil jako izveden častnik več pa poškodoval osbj zunaj na polji, kamor so iz strahu bežali Ljudj prebivajo bil jako molčeč. Gov da bode kdaj japonski vojni minister Poslednj mrtev. Človek ni nobeden domov se, da mu je bilo dolg čas Mislili i Čas je po svoji se Kolera. pokazala kolera ruskem mestu Mlava blizu pruske meje katerih jih je deset umrlo kratkem je zbolelo dvajset ljudij od Anderluesu Nesreča v premogovniku Demantna tatvina. Anftverpenskemu trgovcu z demanti Zolhowskemu je ukradenih za 150.000 frankov deman- po železnici. V Londonu našli so te tov, ko se je peljal po noči iz Calaisa v Pariz Ropni umor v Londonu v Belgij štiri težko poškodovali so se vneli plini in šest oseb V premogovniku pri dni umorjeno posestnico nemške ubili in ringheli Samomor poneverjevalca. Mestni blagajnik Ghi- poprej poneveril pet mi- Milanu so ustrelil, ko se, Nemca 1 • • • licija j da sta jo umorila neki to ostilnice Zofijo Rosch Sodi natakar in njegova žena, tudi Po- lijonov lir. Hoteli so ga ravno zapreti Hiša se je podrla. V Berolinu so popravljali neko sta služila v tej gostilni. Oba sta pobegnila upa kmalu dobiti v pest, ker ne znata angleščine. Soproga ga je ubila. V Ferssnamu na Pruskem je ribič Pezlinski hotel zaklati v pijanosti ženo hišo, kar se udere dne 18. m m zruši hišo do tal zidarj strop tretjega nadstropj drugače niso in ubila mogli ubraniti ga je in otroke. Ko se mu žena udarila s sekiro in dne 26 Toča je hudo pobila okrog Kostaj je ubilo, več težko poškodovalo m. m Hrvaškem, Pokončala je vse žito na polji in pobila več zaru v Italij O četo- in bratoumor. V Villa Curingi pri Catan- te dni pn mizi pomoril znanega milijonarja oken. Nekatera zrna so bila do 10 dekagramov težka barona Revilaquo in njegovega sinu baronov lasten nezakonski sin. Morilec neče povedati zakaj očeta in brata umoril. 21 Čudna postava. V državi Michigan prišla je ne- Tržne cene. r\ d davno v veljavo nova postava, po kateri se ima pijanstvo slej zanaprej smatrati kot bolezen. Izgredi pijanih ljudij, katere so do sedaj kaznovali z zaporom ali denarno kaznijo, se morajo zanaprej pripisovati nasledkom bolt zni. Mesto različnih prisilnih delavnic, se bodo zidale nadalje bolnišnice za pijance. V Ljubljani dne 12. maja 1894. Plenica gld. 8-20 kr. gld. ajda gld. ■3 kr., ječmen gld. 6'20 kr., oves gld. 7 30 kr, kr., proso gld. 6*50 kr., turšica gld. 5 60 kr.. Po strani se pa pripoveduje, da se je sicer taka postava po- leča gld. 12 kr., grah gld. 12. kr., fižol gld. 8. kr, javila, da se je pa nekoliko dvomljivcev pritožilo na državo, češ, da ima postava nekako čudno lice. Tirali so stvar tako daleč, da je prišla pred najvišje sodišče. To pa je odločilo za (Vse cene veljajo za 100 kgr ) postavo neugodno rekši, da državna postavodaja nima nikake pravice božati kalilce javnega in zasebnega miru. Tako je ta postava izginila iz postavodajne knjige. Niti o prvih poskusih ni nič slišati. Kako so se neki obnesli, če so sploh kaj poskusili s tem zdravilom ? Menda bi tako zdravilo največ pomagalo posestnikom tacih zdravišč, katerim bi se bolniki na državne stroške pošiljali, kakor je bilo rečeno. Umno pa je Loterijske srečke. V Lincu dne 26. maja t. 1. : 66 63 68 b6 V Trstu dne 26. maja t. 1.: 69. 38, 11, 58, 60 V Pragi dne 30. maja t. 1. : 30 68 48 27 80 Po- Za bilo, da so hoteli tem ustavom dati republikansk značaj, stava pravi, da ne pozna razločka mej bogatci in berači, bolnike bi imeli okraji skrbeti, za katere se pa ni bati, da bi kaj posebno tekmovali v tem delu usmiljenja. ,, JJ Am. Sl.u „Ne kupuj pri branjevci, temveč pri trgovci H Neogibno potrebno je za vsako družino Kathreinerova lik tr pr To se laliko upoi erovina. kot ie star pred na moje podjetje, kajti tako ve- inoja, ima vsled kupovanje velikih mno r ! Kneipp ova sladna kava za gotov denar in drugih prednosti nizke stroške z okusom prave kave. žin blaga kateri so naposled le kupovaleu v korist Mičnl vzorci zasebnim kupovalcem zastonj ln franko Bogate vzorčne knjige, kakoršnih še nikdar ni bilo, Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava in za krojače nefranko\ Blago obleke. (17) redilna pijača. Nedosegljiva je kot do- Peruvien in dosking za visoko duhovščino, predp bla datek k pravi kavi. f 13) Visoko priporočana za ženske, otroke in bolnike. Ponaredeb se naj varuje. "^SUP Dobi se povsod. i L kile 25 kr. za uniforme c. kr. uradnikov, za veterance, požarne brambe, telovadce, livreje, sukno za bilard in igralne mize, prevlake za vozove, loden tudi nepremočljiv za lovske suknje, perilno blago, potni pledi od 4 do 14 gld. itd. pošteno, trdno, čisto volneno sukno ne cene cunj*, Ceno da se jedva splača krojač, priporoča Wilhelmov antiartristični in antireumatični Janez Stikarofski 5 Brno (avstrijski Manchester) rs «K h. A-! m Franc Wilhelma, lekarja v Neunkirchen-u na Spod. Avstrijskem dobiva se v vseh lekarnah v zabojih Ljubljani prodaja na debelo Peter Lassnik 1 gld največja zaloga sukna v vrednosti 4/2 milijona goldinarjev. Pošilja se le proti povzetju ! Dopisuje se v nemščini, češčini, madjarščini, poljščini, italijanščini, francoščini in angleščini. /yyYyYYYYYryYyYYyyYyyYYyYyvvyyYvvyvyYvy \ v* fffrg« ? V- k 1 I Odgovorni urednik: Avgust Pucikar. Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki