2-2006 22 2-2006 23 Jalovec je v snegu izredna tura. Navadno se vzpnemo na vrh iz Tamarja skozi Jalov~ev ozeb- nik, ki poleti za hojo ni primeren. To je prava alpska tura, saj je kombinacija strmega sne`nega ozebnika in son~ne ju`ne strani, ki postre`e z zahtevnim skal- nim delom (tam je zahtevneje kot na severni stra- ni!), na koncu pa nas ~aka {e oster in izpostavljen greben. Vi{inska razlika je velika – skoraj 1700 vi- {inskih metrov! Zaradi ve~ zahtevnih delov poti {te- jemo turo v snegu za plezalni vzpon; to moramo pri pripravi upo{tevati. Najte`ji deli poti so vzpon skozi ozebnik, dolga izpostavljena pre~nica na ju`ni stra- ni, vzpon nad njo do grebena (skalnati del) in vr{ni greben. Na turi je tudi ve~ plazovitih mest. Naklo- nina pobo~ja je ponekod do 400. Razgled z Jalov- ca je izreden! Ko~a: Dom v Tamarju, 1108 m, stalno odprt. Opis: Izhodi{~e je Planica. Tja pridemo iz Rate~. Do Doma v Tamarju gremo po cesti. Za domom gremo proti jugozahodu (smerokaz) po {iroki mar- kirani poti skozi gozd do gozdne meje in sne`i{~ na desni strani doline. Pot nas vodi v rahlem vzponu proti vse o`jemu delu doline pod [itami; tam je po- bo~je tudi najstrmej{e. Pod Ozebnikom se dolinica raz{iri in zavije na desno proti Kotovemu sedlu, mi pa gremo naravnost proti Ozebniku. ^ez za~etni strme- j{i del (350 naklonine) se vzpnemo v najo`ji del, ki ni ve~ tako strm. Pod izstopom je naklonina spet malce ve~ja. Po navadi se vzpenjamo ob robu stene zara- di nevarnosti padajo~ega kamenja. Ob izteku dose- `emo sne`ni hrbet in pogledamo na drugo stran (levo nad nami je Goli~ica). S tega kraja se da v ugodnih razmerah priti naravnost na vrh skozi t. i. »zimski kamin«. Na{a pot pa gre naprej, po hrbtu se vzpne- mo na manj{e sedelce. Pred nami je strmo ju`no po- bo~je Jalovca, na levi Veliki Ozebnik, v ozadju gore nad Trento, Bav{ico in Koritnico. Sledi dolga izpo- stavljena pre~nica pod ju`nim pobo~jem nad strmim Lo{kim `lebom do skalnega rebra, ki vodi z vrha Ja- lovca. Tam zavijemo na desno navzgor. ^ez skalna- ti del (jeklenice) se vzpnemo po strmi grapi na desni strani rebra; v izteku grape stopimo na greben (zelo zahtevno). Do vrha je {e pol ure hoje in plezanja po tu in tam izpostavljenem raz~lenjenem skalnem gre- benu. Sestopimo po isti poti. ^asi: Vzpon 6–7 h, sestop 4–5 h. Vodniki: Vladimir Habjan: Zimski vzponi v slo- venskih gorah, Igor Jen~i~: Slovenija, Turnosmu~- arski vodnik, Andra` Poljanec: Turni smuki. Zemljevidi: Kranjska Gora, 1 : 30.000, Kranj- ska Gora, 1 : 25.000, Julijske Alpe, zahodni del, 1 : 50.000. Jalovec pozimi, 2643 m ?Vladimir Habjan Ko sonce zaide (za zmeraj) Ve~er se bliža, sonce toplo boža kot žensko goro, skalnate police, obsije boke ji, poljubi lice. Utihne ptica in zapre se roža. Zlato v {krlat po~asi se preliva, temnijo stene, zlatorde~a krogla za goro tone. Bom slovo to zmogla? Stojiva drug ob drugem in mol~iva. V o~i ti gledam: tudi v njih ugasne ta dan. Ko v ko~i {ibka lu~ zasveti, napoti{ se v dolino. Vsi obeti odidejo s teboj. Iz družbe glasne vabilo me ne mika. Kar zaspalo je v meni sonce in ne bo ve~ vstalo. Metka Plaz V no~eh, ko slutnje mi ne dajo spati, te vidim v steni, pod previsno skalo, na robu nad prepadom … Kar zastalo neko~ mi bo srce. Ne smem se bati. Ne sme{ se bati, pravi{ in odhaja{. Strahovom pu{~a{ me in dvomom, sanjam more~im: v plazu za tabo se poganjam, ponujam roko ti, a kar uhaja{. Visoko pod nebo se vzpnem za tabo, med zvezdami te i{~em, objokuje srce te moje. In tedaj usuje se name lú~i mrzle plaz, pod sabo pokoplje me, telo v neskon~nost pada. Prepozno ti priznam: imam te rada. Metka