Str 316
Trst, soboto 15. novembra 1913.
Tečaj XXXV;»,
IZHAJA VSAK DAN
nedeljah in praznikih ob 5-, ob ponedeljkih eb 9. zjutraj.
Star. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih {-obeltarnah r Trstn in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petro, Postojni, Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji. Tolminu, Ajdov-4ftuii, Dombergc itd. Zastarele Štet. po 5 nvč. (10 stot.) V*OLASI 8E RAČUNAJO MA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CEIS'K: Trgovinski in obrtni oglasi po S st. mu. wfmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zarodov po ,ŽC» st. mm. Za oglase v tekstn lista do 5 vrst 20 K, vsak. **da]jaa vrsta K 2. Mnli oglasi po * stot. beseda, naj-tatuj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Plačljivo In tožljivo v Trstu. tmm----j--------r- • ■„ .T-r
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„F edinmgtf jw m*ir
NAROČNINA ZNAŠA
aa celo lelo 24 K, pol leta 12 K, 3 mesec« fK;ii aa-
ročb* brox doposlano naročnine, se uprava nm ozir*. lutialu m atteljsk* IkA&hJ« „ESZVOSTI" (Um i h lat« Krn V20, s« l*t* Krta S .O.
Tal dopisi naj s« pošiljajo na uredniji v o liste. N«fmk»-vaaa pisma a« M • prejemaj« la rakaplal a« m vraftaja.
Haročnino, oglaM In reklamacij«je pošiljati aa upravo liste.
UREDNIŠTVO: ulica Glargl« Galattl 20 (Narvtei tom). Izdajatelj in odgovorni urednik &TEPAN GODILA. Luialb konsorcij lista „Ediaest". - Natisnila Tiskarna .Edi»oa% vaiaana zadruga m omejeah. poroitvosa v Trata, ali«.
Oiorfio Galattl itev. 30. F«Itn«-hraallnl?nl ra?un Slev. 841-652. TELEFON IL IV57,
s=§K
Zdravo, braćo Hrvati!
Bila nas pritisnula gusta tmina. Osvit našeg narodnog preporoda bješe nešto osvijetlio i naše obzorje, ali vatra prvih pregaoca nije mogla da se rasplamsa, jer je narod naš spavao svoj duboki san. I na slovenskim njivama, oživljen srčanom krvlju slovenskega naroda, dizao se i širio — talijanski Trst!
I onda se probudila Vila Pjesme naše: „Slovansko pevsko društvo", „Kolo", „Zora", „Hajdrih", „Adrija" „Zarja" „Velesila" i redom eitav niz apostolskih družbina, nicahu u gradu i svakom kraju okolice, da pjesmom vabe iskru iz stanca kamena, svetu iskru ljubavi prema domovini i vjere u narodnu budućnost. Naš narod, kojemu je tudjin bio zarobio i dušu i srce, koji se je vet' stidio svog jezika, u pjesmi i pjesmom se je preporodio. Narodna pjesma, prokrČivši si put do zadnje kolibe naše okolice, uspostavila je carstvo narodnog jezika i gdje je pjesma ganula duše tu, je lako i brzo posijao i požnjeo obilje ploda i naš političar.
Kad ste — rod jena nam braco! — pred 31 godinu po prvi put doletili u našu sredinu, bili smo tek dospjeli, da savijemo prva naša gnijezda. Danas je čitava naša okolica i veliki dio grada veliko jedno narodno gnijezdo i u njemu osamdesetak tisuća svijesnih, odlučnih i hrabrih sokolova, koji Vam kliču: zdravo, dobro došli!!
Mi — bolje no iko u našem narodu — znamo da cijenimo uzvišeno zvanje pjesme ; za to smo Vam od srca harni, što nam iz srca jednog nam doma donosite na krilima pjesme žarki dah domoljublja. Na ovom žalu, o koji se lome toliki valovi tudjinštine, hoteč nas razdrobiti i progutati, mi trebamo — ko ozebli sunca — blage riječi, bratskog poticaja, junačke pomoći iz krajeva domovine, gdje je narodna borba slavno izvojevana. Zato nam je Vaš posjet stostruko mio. Naš će narod čuti, da njegove pjesme jesu pjesme velike domovine i okrepčati će se njegovo uvjerenje, da je živa grana ogromne narodne krošnje, što hladi jugoslavenski Balkan. I predvodjeni davorijama, koje u borbi stvaraju čudesa, mi ćemo smjelije srtati u nove borbe, do konačnili pobjeda.
Ali da ste upozoreni ; mi Vas ne ćemo primiti, kako bi znali i mogli primiti Vi nas. U nas ne ćete naći ni bogatih sagova, ni zlatnih pehara. Jer živemo u ratno doba, na straži narodne granice. Vi dolazite u naš tabor, gdje nema sjaja, ni raskoši. Ali ćete zato naći u nas junaških desnica, koje će Vas prigrliti sokolskim prsima kao najmiliju braću. Svoja srca Vam nudjamo, iz kojih se izvija iskreni, bratski : dobro došli!
A pozdravljamo Vas jedinstvenim glasom, jer u našem taboru nema stranaka. Mi ne ćemo da znamo ni za narodne granice, kad su nam nevolje zajedničke i želje i nade jedne.
Nek' odjekne, dakle, pjesma Vaša slavodobitna u ovom taboru, a odgo-voriće joj Vile našeg mora i pećina slovenske okolice :
Tukaj Slava vence vije, srce bije nam gorko, Čujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo !
BRZOJAVNE VESTI.
Poslanska zbornica.
DUNAJ 14. (liv.) Danes |e bila v zbornici končana t. zv. politična debata. Seja Je bila jako zanimiva in |e prišlo parkrat do preče] hruonih prizorov. Češki poslanec Stransky je v svojem, skoraj štiri ure traja|očem govoru, do podrobnosti razvozljal veliki vezei nemško-avstrijskih spletkar]j In posvetil z žgočo kritiko v vladne maksime avstrijske vlade, ki je, kakor je Izjavil Stran-sky, „stramradeutsch*, a ne po osebah, ampak po sptetkab. Ministri Dlugosz, Zenker in Trnka niso Nemci, a so člani kabineta; poslanci Wolf, Pacher in Schreiner pa niso ministri, a so člani kabineta, katerega Ime je Sturgkh in katerega duh |e Hochenbur-ger. Poslanec Stransky |e dalje silno ostro napadal [ustičnega ministra Hochenburger|a, ki ]e uvedel v avstrijsko justico korupcijo in si vzgojil nemške sodnike, ki so, mesto da bi biti pravični organi justice, krivoprisež-niki In politični lopovi, ki se ravna|o le po poveljih raznih „Volksratov", ne pa po predpisih zakonov. Pri teh besedah je prišlo v zbornici do zelo burnih prizorov, ki so se ponovili, ko je Stransky primerjal avstrijsko nemštvo z onim iz Nemčije in poudarjal, da od zabitega Dunaja ni pričakovati nobene pametne politike.
K debati se Je oglasil tudi tržaški poslanec dr. Pitacco. Ne vemo, kako bi označili vsebino govora tega nesrečnega današnjega govornika, ki se je zadovoljil s taktiko, ki Je prav na las podobna popravkom po § 19 v časopisih. Pitacco si je namreč nadel nalogo, da ovrže včerajšnje navedbe posl. dr. Rybara. Napravil s) )e stvar čisto lahko in enostavno in kratkomalo vedno Izjavljal: ni res, res pa je. Mcž je seveda negiral vsa gola dejstva dr. Rybara In na njegovo navedbo o pomanjkanju dela za domače delavce v Trstu, ki se morajo umikati pred renjikoli, odgovoril, da Slovenci spravljajo vse svoje sile v Trst, da bi jim preskrbeti službe in ker nimajo dovolj sve jih, poberejo vse, kar jim pride pod roko in hodilo po delavce celo v Crnogoro. Zelo originalna )e bila Pitaccova trditev, da |e prirastek 130%' U 8a zaznamujejo tržaški Slovenci pri zadnjem ljudskem štetja, pripisovati zgolj priseljevanju slovenskega elementa v Trst. Pitacco je govoril tudi o zvanih dekretih tržaškega cesarskega namestnika in zatrjeval, da so povzročili te dekrete direktno slovenski politični voditelji, ki so se še potem hvalili, da so oni vrgli to bombo med Italijane. Poslanec Matko Man-dić ga (e vprašal, kje je to slišal in kje je morda bral, a Pitacco je *e?eda nato molčal. Koncem svojega popra^sfcega gevora je imel celo pogum trditi, da ni res, da se tržaški magistrat ne ozira na zakonite predpise in razsodbe na|višjega sedšča glede ravnopravnosti Slovencev, temveč da je res, da postopa tržašsi magistrat strogo po načelu pravičnosti. Delal se je, kakor da bi ne vedel, da eksistira|o na magistratu celi kupi slovenskih vlog, ki jih je magistrat zavrnil s pripombo, da so pisani v nerazumljivem jeziku. Jugoslovanski poslanci so PJ tacca ponovno prekinili z raznimi medklici in mu živahno ugovarjali.
Tudi en jugoslovanski poslanec |e govoril danes in sicer prof. S,pinčič, ki je poudarjal, da imamo na Češkem sicer od-
krito in ofidjalno priznano ustavolonislvo da pa eksistlrafo na Jugu monarhije, kar je še hujše, prikrita ustavoloraztva, ki se kažejo v celi politiki vlade v južnih deželah in v žalostnih dejstvih zadnjih let. Prof. Spinfić se je obširno bavli z nesrečno ustavno zgodovino Hrvaške in Slavonije, kjer vlada že dve leti komisarijat, in kjer že leta in leta nI mogeče redno parlamentarno delovaje in to vzlic temu, da [e vlada sama priznala nevzdržljlvost tamošnjih razmer. Gavornik je citiral besede samega ministrskega predsednika grofa Sliirgkh?, ki |ih je Izgovoril meseca januarja 1. 1912 z obljubo, da bodo na Hrvaškem skoro zopet nastale reane razmere. A od januarja 1912 do novembra 1913 je preteklo že celih 22 mesecev, a na Hrvaškem je še vedno komisarijat. In vendar bi se dalo hrvaško vprašanje rešiti v par dneh. Treba je le, da se Madžari vrnejo na temelje zakonov in da se razpišejo svobodne saborske volitve. Posl. Splnčić je nato odmerjal razmere v Dalmaciji in Bosni In Hercegovini, ki so popolnoma podobne onfm na Hrvaškem. Pečal se je obširno tudi x istrskimi razmerami. Tamkaj vlada italijanska stranka neomeieno, Hrvati in Slovenci pq so brez pravic. Deželni zbor že od I. 1908 ne more delovati in slovanski elementi so zatirani in zapuščeni. Deželni odbor dlrek;no prezira ustavo in zakone in celo one svote, ki so bile že sprejete v Jugoslovanske svrhe, se ne Izplačujejo. V celi deželni upravi ek-sistira le en uradni jezik in tudi vse drugo je samoitalijansko. Italijanski [e uradni jezik ia vsaka odredba in zakon se komentira in razlaga v italijanskem smislu. Deželni var, ki je prisegel na pravfčnost, pa sar zločinsko feršl ustavo in zakone, pri čemer mu vlada seveda asistira. Italijanska većina v deželnem zboru se Je čl »to navadila gospodariti brez deželnega zbora In vlada ne stori ničesar, da bi vzpostavila zopet normalne razmere. Govornik sicer ni pr Jatelj poseganja v avtonomne posle, a ker se &odi v Istri, to kriči že do neba Ii po takv|šnjl intervenciji merodajnih faktorjev. Čudno se mu zdi, kako se more napadati tržaškega cesarskega namestnika ndi oaih znanih dekretov, ko vendar ni storil ničesar drugega, kakor samo to, kar določujejo zakoni. Vlada naj nikar ne tira stvari do skrajnosti In ns| v Interesu dinastije in države vendar že enkrat sanira razmere na jugu.
Med drugimi Slovani sta govorila dani* tudi še poslanca Chocin Glombinski. ČeŠki narodni soci|atec Chcc je polejr iz ral z včerajšnjimi izvajanji posl. dr. Ryba i\i, ki je zastopal edino pravo stališče Jugoslovanov, namreč zahtevo po narodni avtonomiji. Choc je Rybara to zameril in i.javil, da se Je govornik vmešaval v posle, ki se tičejo le čelkega vprašanja. Čehi staje namreč na principu deželne avtonomije, a za nas Jjgo-slovane nikakor ne sme izvirati dolžnosr. da bi zato zapostavljali svojo narodno zahtevo in da bi mi molčali o tem najvažne Sem vprašanju našega narodnega obstoja. Sploh je slovanske parlamentarne kroge jako neprijetno dirnllo, da je Choc kar enostavno prepovedoval vmešavanje drugih v notranje češke zadeve in to tembolj, ker se bal Chocova stranka ka) rada postavlja kot slovanska stranka.
Sicer je včerajšnji govor posl. dr. Ry-bara vzbudil sploh splošno pozornost. iar se je pokazalo tudi tekom cele današnje de-
PODLISTEK,
Norec vojvodinje
Fiorentfnska novela Ernsta Remina,
„Bodi, kakor bodli" je cdvrnil Luca, „ako ne pride, pa se nam bliža pomoč od tam gori z gora. Od Ippclita, glavarja ob-sovražljenega todu, sem dobil po papeževem odposlancu obljubo, da prisili Alles-sandra v povrnitev mole hčere. Vem dobro, da Ippolito, kardinal, dela z vso vnemo na to, da pride njegova rodbina v svaštvo s cesarsko hišo. Aleksandro naj poroči Flan-drnsko Margareto. Vse je bilo dogovorjeno s Spancem In Kari {e že ca potu z irfan-tinjo. To jim je moj otrok v oviro. Ia zelo se je hudoval tedaj kardinal radi pobalinstva, ki Je [e zagrešil njegov sorodnik s tem, da je ukral mojo kri. Verujte mi, da nisem bil nedefaven v tem poletju. V mestu vre, in pri križu Odrešenika ; tiranu jo hočemo dobro zakuhati I"
»Bojim se, da jo spravi s pota na za-vraten način," Je rekel Raffaello globoko vzdlhnivši: .Zmožen je za vsako iopovstvo."
.Zato stražim tu!" je zaključil starec razgovor. In cdšla sta v dolnje nadstropje.
Tretjega dne potem Je bilo čudno be ganje po dvorcu. Vznemirjeni so gledali pregnanci s stolpa v dolino in prestrašeni so gledali, kako seli hite proti mestu Cia-risse, ki se je včeraj ia predvčerajnJim sprehajala po vrtu, je ni bilo videti. Vrhu tega je, ko je zapihal veter od juga odzvanjalo sem gori kakor milo tarnanje. Prišel je tudi duhovnik iz vasi in Je izginil skozi kamniti portal dvorca. Ko je prišlo poldne, se mladenič ni mogel več premagovali. Vrgel je nase kuto — v kateri je eden izmed mož-tva navadno Izvafal svoje ovaduške pohode ter nabavljal hrane — in odšel |e doli proti Ripoll.
M>'noIo je malo časa, ko Je starec čakal v strahu — kar ]e prllomastil Raffaello, kakor vosek bled v obrazu, ter javil: V vasi govore, da Je vo]vodinja težko bolna — da, župnik ]e vzel seboj monstranco, ko so ga pozvali v dvorec.
In hkratu so videli tudi, kako se odpi-rafo mestna vrata in kako prihaja sprevod usmiljenih bratov z nosilom, ki ga je nosilo na ramah osem črnih mož v kutah. Šli so počasi, umerjenih korakov, kakor jim |e bilo v navado, zakriti od glave do nog in s kapuco preko glave.
Luca |e hotel zadrževati mladeniča, ali ta je kar zbežal proti mestu doli.
•Pustite me," je rekel, ,ako je rešitev
še mežna, je le pri Begu in pa pri Mauro-pulosu, ki le rešil tudi mene. Tega pozovem, pa naj se zgodi meni, kar hoče t"
„Drvi v svojo pogubo," Je zaklical starec. Vjamejo ga pri mestnih vratih. „Za ožje! Tudi naša divjačina se bliža sedaj! Pa na| se da sprcmlfati še po tolikih, pobalini — to pot ga na pademo. Le njega bite, druge pa le odvračajte 1 Le po njem, vsi, kar vas je 1 Ko obleži tu vojvoda ubit, izpuste kmalu tu notri tudi mladeniča I"
Sedaj so piamtele njegove oči divje in švigale kakor one kragulja doli na vo|vcdo, ki je prid-rjal tam doli skozi vrata, spremljan po gosti četi Jezdecev.-----
„Glej, ponosnlca, sedaj si vendar premagana !*
Tako je govoril Alessandro, ko je stopil od vrat, pri katerih je bil obstal za trenotek, ter je stopil proti sredini sobe.
Bilo je v mali dvorani dvorca. Preko pisanega mozaika tal so vrgli preproge v vsej naglici, kajti, kjer naj bi se lepo sklepal robobrob, so bili vrženi v debelih gubah drug preko druzega. Barve so bile globoke in žareče ; temno so igrale v svitu posvečenih sveč, ki so gorele v visokih kandelabrih ob vzglavju ležišča, da je njihova migljajoča luč tresoče padala po le-žiiču In po telesu, U je ležalo na nJem v otrplem miru.
Velika okna so bila temno za: trta ; ali skozi tenko snov, ki so jo bili vzeli v naglici, se je prediral medlo svit popolnega dneva, tam zunaj.
Vojvoda Je površno pogledal na ležišče.
„Nepristna smrt", je dejal ram sebi In Je dihal vase vonj kadila, ki Je podobno oblaku plaval v polovični višini sobe, kakor ga je ostavila kadilnica duhovnikova, :-o je blagoslavljajoč obkrožil ležišče. „Ali v moji roki je, da jo napravim pristno".
Tako Je govoril tiho nadalje in na njegovem obrazu Je ležal strašen usmev. Potem Je govoril glasneje: „Glej, sedaj počivaš a tem ležišču, na katerem si tolikokrat ta^o ponosno sedela vse tedne, a Jaz pri Uclih nogah, kakor kak učenec. Se te niso pcU žili v les, v katerem boš počivala odšle] — ako bom Jaz hotel tako!"
„Kajli si, pcnoscica, popolnoma izrečena moji vol]1. Mislijo, da si umrla, da so te naenkrat zastrupili mrzlični duhovi, na'Uja-ječi od reke sem — jaz pa vem, edino |<*z, da še živiš!"
„In tudi to vem, da me slišiš sec'aj. Kajti lokavost pijače, ki sem ti je dal, pu^a, da čut sluha bdi, dočim sili vse druge čute v krčevito otrpel sen*.
(Dalje.)
Stran II.
„EDINOST" št. 316.
V Trstu, dne 15. novembra 1913.
bate. Tudi glava! govornik dr. Renner se je pečal z njegovimi izvajanji in priznal očitno, da so bila jako zanimiva. Za dr. Rennerjem Je govoril Se drugi glavni govornik Knirsch, nakar so se vršili popiavki. Nato je bila debata in tudi seja zaključena.
Politična debata je rodila ta uspeh, da so zastopniki raznih narodov spravili pred parlament vse svoje narodne pritcžbe in da se je v debati pokazala resna volja, iskati izhod iz politične krize, v katerem se nahaja sedaj Avstrija. Nele iz slovenskih, ampak tudi iz drugih vrst prihajajo vedno pogostil g|šl in resnejši klici po narodni avtonomiji. Prihodnja seja poslanske zbornice se bo vršila v torek in do takrat se bo pokazalo, ali Je na Galiikem mogoče doseči med Po* Ijaki in Rusini sporazum ali ne. Če se to zgodi, potem je finančni načrt reien, če pa ne, se bo rusinska obstrukcfja nadaljevala. Krščanski socijalci se Se vedno bavijo z načrtom, kako bi bilo mogoče streti rutinsko obstrukcijo. Danes so naznanili urbi et orbi, da smatrajo za nujno potrebno, da se najpozneje v sredo reši vsaj predloga glede zvišanja davka na žganje in da hočeio storiti vse, kar je v njih moči, da potlačijo rusinske obstrukcijo in omogočijo redno delovanje parlamenta. Seveda je veliko vprašanje, Če se kričanskim socljalcem ta načrt tudi posreči.
V naslednjem podajamo sejno poročilo:
Zbornica je danes nadaljevala interpe-lacfjsko debato. Govoril Je najprej češki poslanec S t r a n s k y, ki |e ostro napadal vlado radi odprave ustave na Češkem in ie izjavil, da bi bila dolžnost cele zbornice, da 5/Joži proti ministrom tožbo.
Nato so govorili Še poslanci dr. P i -t a c c o, prof. Spinčić, Kemetter, Choc, Glombinski, dr. Renner in Knirsch. Ob 9 zvečer |e bila seja zaključena. Prihodnja seja jutri.
DUNAJ 14. (Ie?.) Vlada predloži v torek zbornici bosensko Železniško predlogo, kar je vzbudilo med poslanci veliko presenečenje in ogorčenje, ker Je bil sklenjen med bosensko in lokalno - železniško predlogo Ju-litim. Radi tega se je zglasila pri grofu Siiirgkhu danes posebna deputacija, ki ga je interpelirala v tej zadevi. Grcf Stiirgkh je izjavil, da bo vlada v torek pač predložila bosensko železniško predlogo, a lokalno-že-leznlšfce ne more, ker manjkajo finančna* sredstva. Bosensko predlogo mora podati, ka zahtevajo to strategični oziri. Ministrov odgovor je vzbudil v parlamentu veliko nezadovoljstvo. Kakor smo izvedeli, vsebuje bosenska železniška predloga sledeče določbe :
Avstrija in Ogrska se zavežeta, plačevati za bosenske železnice, po kvotaem ključu, počenši z letcšajlm letom, letno 4,858.000 K skozi 60 let. Od drugega gradbenega leta naprti skozi 60 let še oosebej 2 600 000, od tretjega skozi 60 let še po-sebe j 3,000 000 K. Zadnji ministrski svet je sklenil, da mora biti bosenska predloga sprejeta najkasneje do februarja 1914, sicer se posluži vlada § 14.
Proračunski odsek.
DUNAJ 14. (Kor.) Proračunski odsek je dopoldne nadaljeval debato o poročilu pod-odseka. Poslanec DJsmand |e očital vladi, da je predložila tak izseljenlški zakon, ki se opira samo na vojaške zahteve, ne pa na gospodarske razmere. Številke vojnega miniitrstva o izseljevanju niso prave. Dokler vlada se najde sredstev in pota, da se zboljšajo razmere, nima pravice nastopati prt ti izseljevanju. Z ozirom na pričetek plenarne seje zbornice, je govornik prekinil svoja Izvajanja. Prihodnja seja bo naznanjena pismenim potom.
Vprašanje službene pragmatike. — Tržaška in češka deputacija.
DUNAJ 14. (Izv.) V zadevi deputacije tržaških nastavljencev sta danes dopoldne pesi. dr. Rybar in dr. Gasser posredovala pri notranjem ministru Heinoldu, priporočala rešiiev vprašanja pristaniške doklade, ga opozorila na drugačne razmere v Trstu, na kraško dokiado državnih železničarjev, na historijat vprašanja pristaniške doklade, ki se je nameravala uvesti že 1. 1895, na razburjenje državnih nastavljencev in tržaškega delavstva, ki je popolnoma solidarno ž njim. Baron Heinold le izjavil, da so vsa ta vprašanja v prvi vrsti denarna vprašanja, vendar pa je pokazal za vso stvar veliko zanimanje. Popoldne se Je tržaška deputacija sama predstavila baronu Heinoldu, ki je konferiral ž n o poldrugo uro. Deputacija mu je razložila stališče tržaških državnih nastavljencev, urgirala zahtevo po izvedbi službene pragmatike in ga opozorila na nujno potrebo, da se prisodi TržaČanom tudi pristaniška doklada. Baron Heinold Je odgovoril, da se bo posvetoval o tem s finančnim ministrom in spravil to vprašanje tudi v ministrski svet. Pozneje Je sprejel deputacijo tudi vodja finančnega ministrstva baron Engel, ki si (e dal razložiti vse podobnosti. Rezultat te kocference še ni znan. Deputacija počaka na Dunaju do Jutri, da napravi Še nekatere potrebne korake. V dunajskih parlamentarnih krogih se je zvečer govorilo, da pomenja prihod tržaške deputacije znamenje, da se pripravlja v Trstu vihar, če vlada ne ugodi kmalu zahtevam drživnlh nastavljancev. Govorilo se le tudi o možnosti generalnega štrajka, ker Je delavstvo solidarno z državnimi nastavljene).
— Jako važna je bila tudi intervencija, ki jo je izvršila pri grcf u Stiirgkhu deputacija čeških narodnih socijaiistov, obstoječa iz poslancev Bunvala, Konečnega, dr. Svihe in Vojne. — Deputacija je opozorila grofa Sliirgkha na mrzlične priprave državnih nastavljencev za pasivno resistenco, ki grozi že za najbližji čas. Zahtevala |e od grofa Sliirgkha precizne Izjave, kako stališče zavzema vlada sedaj v vprašanju službene pragmatike. Ministrski predsednik je cdgo-voril, da se vlada trdno nadeja, da pride skoraj do sporazuma med Poljaki in Rusini, da bo parlament potem finančni načrt kmalu reiil in dobi vlada tako potrebne svote, da akti tira službeno pragmatiko s 1. jan. 1914. in z zvratno veljavo od 1. sept. 1913.
Pričakuje, da bodo uradniki potrpeli ie nekaj časa. Deputacija je imela po konferenci z grofom Sturgkhom sejo in Je prišla do sledečega zakl|učka:
Iz izvajanj ministrskega predsednika le razvidno, da se |e vlada seda) odločila, da za vsako ceno izvede službeno pragmatiko. Radi tega smatra deputacija, da bi iz taktičnih ozirov ne bilo umestno, če bi se državni nastavljene! pričeli še tekom pogajanj posluževati ostrejših sredstev.
Železniški odsek.
DUNAJ 14. (Kor.) V železniškem odseku je bil sklenjen junktim med lokalno železniško in bosensko železniško predlogo. Sklenjeno Je bilo tudi, da se stopi tozadevno v pogajanja z ministrskim predsednikom grofom Sturgkhom.
Delegacije.
DUNAJ 14. (Kor.) Prva seja avstrijske delegacije se bo vršila v torek, ob 6 zvečer. Stapinski odložil vodstvo poljske ljudske Stanke.
DUNAJ 14. (Izv.) Poslanec Stapinski Je odložil vodstvo potiske ljudske stranke, ker ga niti lastna stranka ni hotela izvoliti za delegata.
Proces .Balkan" nenadoma ustavljen.
ZAGREB 14. (Izv.) Na današnji razpravi o znani aferi zavarovalne družbe .Balkan, je na splošno presenečenje državni pravdni* nenadoma predlagal, naj se kazensko postopanje proti vsem obtožencem ustavi. Proces Je torej s tem končan. Dejstvo vzbuja velikansko senzacijo in Javno se govori, da Je bil proces ustavljen le radi tega, ker se Je izkazalo, kako silno so kompromitirani vodje frankovcev, posebno pa še dr. Horvat.
Potovanje prestolonaslednika v London.
DUNAJ 14. (Kor.) Prestolonaslednik Franc Ferdinand |e odpotoval danes dopoldne s svojo soprogo v London, da po-seti kralja Jurija in kraljico Viktorijo. Take Jonescu v Carigrada.
CARIGRAD 14. (Kor.) Rumunski minister Take Jonescu Je prispel danes ponoči semkaj. Notranji minister Talaat bel Je odšel takoj na krov parcika „Romania", da pozdravi gosta, nakar sta odšla oba k velikemu vezirju. Jonescu odpotuje najbrž že danes v Bukarešt.
Ruski državni svet.
* PETROGRAD 14. (Kor.) Danes Je bila otverjena sezija državnega sveta.
Grško-turški mir podpisan.
ATENE 14. (Kor.) „Agence d' Athenes" poroča: Mirovna pogodba med Turčijo In Grško je bila podpisana okoli polnoči. Podpis se je Izvršil takoj, ko je Turčija odnehala od svojih prejšnjih zahtev.
Domače vesti.
Iz politične službe. Za kancelista dež. sodišča v Trstu sta imenovana pisarniška oflcijala Jurij Chiurco v Trstu in Karel Dejak v Pazinu.
Iz sodne pisarniške službe. Imenovani so: provizorični okr. komisar Kari pl. Pott v Trstu za def. okr. komisarja; naraest. koncepist Pavel di Gaspero v Gorici za prov. okr. komisarja; prov. nam. koncepist Oskar vit. Kaitenegger v Gorici za def. nam. koncepista; konceptni praktikant dr. Adolf Singer v Trstu pa prov. nam. koncepista.
Pijeteta pri ravnateljstvu javnih skladišči Prejeli smo: Dne 13. t. m. se Je vršil pogreb skladiščnega nadzornika v Javnih skladiščih Petra Batistutta. Ravnateljstvo je poslalo na pogreb kar cele — tri osebe. To postopanje Je delavce globoko užalilo.
Prihod pevskega društva „Kolo". Kakor že |avljeno, pridejo s tolikimi simpatijami pričakovani pevci in pevke p. dr a št. »Kolo* danes zvečer ob 5.35 z osebnim vlakom Južne železnice. Uverjeni smo, da pride k sprejemu veliko število občinstva. Zagrebški gostje prihajajo v znamenju naše mile slovanske pesmi, v znamenju brato-ljubja, kulture in narodne vstrajnosti.
Izlet po morju, katerega se udeleže KolaŠi se bo vršil o količkaj primernem vremenu v nedeljo in sicer s parni kom „Vo-losca" ob 2 popoldne. Parnik po|de od pomola sv. Karla v miljski zaliv in od tam v Grijan. Listke za to vožnjo Je dobiti pri vratarji Nar. doma do Jutri opoldne in pred odhodom parnika na pomolu sv. Karla in stane eno krono tja in nazaj.
Razun tega pojde „Voloska" ie ob 4 uri v Grijan. V mlijski zaliv pa pojde le
prvi parnik, s katerim se bodo peljali gostje. Povratek z Grijana v Trst pa bo ob 5 in 6 zvečer.
Sprejema bratov Hrvatov, ki dospejo danes, ob 5*35 popoldne v Trst, se udeleži tudi godba „Narodne delavske organizacije«.
Vzroki neuspehov naše diplomacije. S tem vprašanjem, ki žge na jeziku ravno sedaj spričo tolikih nezgod naše vnanje politike napram dogodkom na Balkanu, se bavi „Die Zeit« od mlnolega četrtka na uvodnem mestu. Kakor vzroke vsej nesreči označa dejstvo, da se v službo naše diplomacije jemljejo le privilegirani ljudje. A še to ne morda Iz vse aristokracije, kjer bi našli tudi sposobnih ljudi, ampak iz ozkega kroga. Aristokrati morajo biti in pa diplomatski birokrati, ki so prelezli vso lestvico diplomatske hierarhije, pa naj so tudi še tako nesposobni. Tako se izklfučajo iz diplomatske službe največji talenti, ki gotovo producirajo 58 milijonov prebivalstva. Tako prihaja, da smo glede diplomatskega materijala na slabšem, nego zelo manjše države, ker te zajeml|e|o svoje najvažnejše uradnike iz vsega rezervoarja izobraženih ljudi. V Rumunski, ki nam |e v zadnje čase zadala toliko diploma-tičnih udarcev, je minister za vnanje stvari bivši vseučlliščni profesor, njegov prvi pomočnik Je advokat in sin trgovca z delika-tesami. V Grški je minister za vnanie stvari tudi advokat, a v Srbiji — Pašič! Bivši inženir. In vsi ti so — tako pravi .Die Zeit* — pokazali, da sedemkrat nad-k r i IJ u J e j o našo sedemkrat pre-sejano diplomacijo!
Na Ballhausplatzu ne gospoduje torej niti aristokracija, ampak klika, v katero nima pristopa nikdo, pa če se ima na tem država pogubiti. Klika pa je naraven sovražnik talenta, nekaka obrambna organizacija netalenta proti talentu. In priznati treba, da je v tem smislu sijajno delovala. V nje vrstah nI nikakega talenta več, tudi če bi ga v sili časov iskali z Diogenovo laternol
Takšni so zakoni c kr. pošte v Škednju! Prejeli smo: Vsak mesec, približno od 6. do 12. dae v mesecu, se nahaja ves Šsedenj brez poštnih znamk, torej vas, ki ni več vas, marveč industrijsko mesto, kjer se nahaja do pet aH šest tisoč tujcev, ki dan za dnem potrebujejo poštnih znamk. In ti ubogi ljudje mora|o vsak mesec pretekati pot od pošte d :> tobakarne in od tobakarne zopet v tobakarno, in na zadaje morajo čakati, da odda|o svoje stvari do 13. ali 14. dne v mesecu, ko končno pridejo znamke. Vsakdo bi si mislil, da bi za to strar moralo poskrbeti poštno uradništvo v Škednju, toda ni tako. C. kr. poštni urad v Škednju ima nalog naročiti peštne vred-notnice samo enkrat mesečno in to dne 9, pa za nič več, nego devetsto in meda Štiri deset kron. Pod nobenim pogojem ne dob) Skedenj več znamk. Zato pa |ih tudi vedno zmanjkuje.
Za enkrat smo povedali samo toliko, ker upamo, da slavno c. kr. poštno ravnateljstvo kaj ukrene, da se taki zakoni od-straaljo čimprej.	J. F.
Našim inteligentnim delavcem! Navada Je pri naših delavcih, da hodijo na kako postajo vpraševat načelnika, da bi jih sprejel v železniško službo. Navadno so potem sprejeti na kaki veliki postali, kjer morajo delati celo večnost v skladiščih, predno postanejo sprevodniki.
Našim inteligentnim delavcem svetujemo, da, ako žele priti za sprevodnike h kaki železnici, naj napravijo prošnjo kar naravnost na direkcijo dotične železnice. Iaformacije dobe na postajah. Na| bi se pobrigali zato vsi bolj inteligentni naši Slovenci, ki so brez službe in bi jim ugajala železniška služba. — Tu bi imeli zagotovljeno bodočnost.
Posebno naši odsluženi podčastniki, ki prihajajo zdaj na dopust, naj se pobrigajo za to 1 Povsod na domačih tleh naj bodo domači ljudje!
Informacije dajejo drage volje tudi naši slovenski uradniki.
.Preveč slovanstva v uradih". Pod tem naslovom (e priobčil včerajšnji „Piccolo" vest o dveh strahovitih dogodkih, ki morata v vsakem božjem človeku, kateremu se le še kapljica krvi nekdanjih rimljanskih Junakov pretaka po žilah, vzbuditi najgiobje ogorčenje. Pomislite vendar, kaj se je zgodilo ! V Zadru Je prejel neki tamkajšnji Ita-lijan od tamkalšnjega deželnega sodišča neko obvestilo. Naslov Je bil pisan italijanski, tudi pripomba „urgente* Je bila italijanska, dopis |e bil italijanski; toda na uradnem ovitku Je bilo italijansko ime odpošilja-jočega urada prečrtano, spodnje, hrvatsko, pa prelepljeno s hrvatsko-nemškim besedilom. Drugi grozni dogodek pa Je bil ta le: Neki italijanski trgovec v Umagu v Istri je prejel od bojskega okrajnega sodišča, .slovenski* dopis, na ovitku pa Je bilo Ime sodišča tiskano v hrvaščini in nemščini. Naslov prejemnika (e bil tudi hrvatski. Celo krstno I me naslovnika in ime kra|a Je bilo prevedeno v hrvaščini I Naslovljenec bi bil pismo gotovo zavrnil, toda ponesreči mu je došlo v njegovi nenavzočnosti in ga je sprejel njegov zastopnik.
„Da je veliko Slovanov v sodnih uradih, je znano", pristavlja „Piccolo"; .toda nlihovi predstojniki bi morali paziti na to, da ne bi med njimi izbruhnila epidemija po s(ovan(evan|a, ki fe popolnoma nasprotna sodnim poslom, ki jim jih je opravljati njihov poklic".
Kolikor poznamo .Piccolo", pač ni pričakovati od njega, da bi priznal slovanskemu ljudstvu v našem Primor|u sploh kako pravico, kaj šele enakopravnost Slovanov z Italijani. Zato se mu tudi zdi taka velikanska, v nebo vpijoča krivica, da (e oni italijanski Zadrčan dobil od zadrskega deželnega sodišča obvestilo In vse ostalo v italijanskem jeziku, samo da ie bilo ime sodišča na ovitku hrvatsko-nerašjco, ne pa Italijansko, ia da smatra to za — poslovan|evan|e v deželi, kjer Je 97% prebivalstva slovanske narodnosti in komaj 3% a,l *e net Italijanske. Italijanščina v Dalmaciji ni deželai Jezik, temveč edino le srbo-hrvaščlna. A če uradi vrše svojo dolžnost, jih .Piccolo" dolži s!avizaci|e. In samo hrvaščina, Jezik 97% prebivalstva Je tako zlo. Proti nemščini v Dalmaciji nima nobene besedel
li oni drugi sluča|! Utra |e menda vendar še dvojezična dežela in hrvaščina Je v Istri menda vendar še deželni Jezik. Dotični umaŠki trgovec pač te sam predobro ve to, kajti sicer bi ce imel zvez s takimi ijudm!, ki vlagajo proti njemu hrvatske tožbe. In na hrvatsko tožbo Je pač mož dobil hrvatsko obvestilo. Jezita ga Je najbrž le tožba kot taka, ne pa toliko jezik, v katerem Je bila pisana. .Piccolo" je seveda z veliko slast|o pograbil stvar, da je mogel zaropotati proti .poslovanjevanju" uradov. In zopet mu je bila na potu le hrvaščina ; z a nemščino se zopet ni niti zmenil! Taka Je „Piccolova" — pravičnost.
Pripomnili bi k vsemu temu le Še, da se v .Piccolu" le redkokedaj zasledi kaj takega, kar je omenjal v zgoraj omenjesl vesti. Naj bi se '.e dogajali taki slučaji .krivice" bolj pogostom?, pa bi tudi .Piccolo" bolj pogostoma izlival svojo jezo nad „s!a-vizacijo-. Resnica Je tore?, da te slavizacl|e ni, kakor je tudi nasprotno resnica, da se godi s strani c. kr. uradov v jezikovnem oziru danzadnem toliko resničnih krivic slovanskemu prebivalstvu v nai-, m Primorju, da bi napolnili vsak dan naš list ž njimi, ko bi jih objavljali vse. Koliko Slovencev dobiva danzadnem samoitalijanska vabila s tržaškln sodišč ? Kolikokrat se prezira in zaničuje slovenski jezik pri poštnih uradih. Koliko Slovencem Je doposlala davčna administracija nemlko-ital.'janske pole za napoved osebne dohodarine? — itd. itd. Ne samo poln, tem?eč premalhen bi bil vsak dan naš list za vse pritožbe. A če se zgodi kedaj kaka .krivica" kakemu Italijanu, potem |e pa ogenj v strehi In čeprav se celo ta „krivica" izkazuje potem kot pravica, ki pravi, da je še daleč preveč iulijanstva v naših državnih uradih.
Spored koncerta pevskega društva .Kolo" iz Zagreba, ki se bo vršil danes, dne 15. t. m., ob 8* 15 zvečer v veliki dvorani „Narodnega doma" v Trstu:
Pri koncertu sodelujejo: g. Tadej Low-czynski (tenor), g. Marko Vuškovič (bariton), člana hrvatskega gledališča v Zagrebu in prava člana .Kola" ter moški in ženski zbor .Kolašev" — 90 članov.
1.)	Vilko Novak: .C v e 11 e z narodnega vrta*. Parafraza na hrvatske narodne pesmi v 4 delih za mešan zbor, tenor, bariton solo s spremljevanjem klavirja in harmonija.
2.)	a) Srečko Albini: Arija iz opere .Maričon" ;
b) Vatroslav Uslnskl: Arija iz opere .P o r I n" ; poje g. Tadej Low-cxynski (tenor).
3.)	Vilko Novak: .Hrvatskoj", moški zbor.
4) a) V.Parma: .Poslednja noč"; b) A. Lajovlc: .Pesem stara"; poje g. Marko Vuškovič (bariton).
5.)	Stevan Mokranjac: .Iz moje domovine", V. rukovat srbskih narodnih pesmi za mešan zbor.
6.)	a) Josip Hatzc: „M a j k a" ;
b) Josip Hatze: „Kad miši j ah mrjeti"; ooje g. Tadej Lawciynski.
7.)	B Smetana: .Pesem na morju",
veliki moški zbor.
8) a) Gllnka: Arija iz opere .Ž i v IJ e n | e za carja";
b) Ivan Zaje: „U t J e h a", poje g. Marko Vuškovič.
9.) Anton Andel: Hrvatske narodne pesmi:
a)	»OJ» jesenske duge noči !"
b)	,Oj, Korano, tiha vodo!"
c)	„Vrbnič nad morem! Pade listak....
d)	.Sva se gora listom sasta .. ..*
e)	.Prevareni zet".
Našim društvom v mestu in po deželi. — Večkrat se dogaja, da nam društva pošiljalo hkratu po več reklamnih notic za kako prireditev, in sicer z zahievo, naj tega in tega dne priobčimo to notico, kakega drugega dne drugo itd. Če bi vsa društva, na Katerih obilujemo, začela s to prakso, prirediti In voditi bi morali nalašč posebno evidenco. Le ne preveč zahtevati!
2 južne železnice. Kakor smo že javili, je bil razkladalni in nakladalni rok za
? V Trstu, dne 15. novembra 1913.
„EDINOST" St. 316,
Stran III.
nekatero blago od 23. oktobra znižan od 24 na 6rur. Pozneje je tudi državna železnica uvela tako na ivojlh progah. Sedaj pa je fužaa železnica razglasila, da ta skrajšani razkladala! in nakladalni rok ostane od 15. t. m. dalje samo še za premog in koks. Vse drugo blago ima torej od 15. t. m. zopet svoj normalni 24urni razkladalni in nakladalni rok. Toliko v vednost našim ljudem!
Izdaja pisemskih znamk v svitkih.
Počenši s 1. grudnom 1. 1913. se bodo oddajate pisemske znamke po 3, 5, 10, 20, 25, 30 in 35 vinarjev tudi v svitk'h. S vitki znamk po 3, 5 In 10 vinarjev ima|o po 1000, drugi pa po 500 znamk. S vitki se morejo kupovati samo na poštnih uradih, in sicer jih bodo imeli v zalogi začasno samo tisti poštni uradi, ki se ilm kupovanje svltkav poprej naznani. Svltki se bodo prodajali po imenski vrednosti znamk brez zviška.
Tržaška mala kronika.
Trst, 14. novembra.
Snočnji vihar je napravil precej škode na ladjah v tržaški luki in |e zahteval celo tudi človeških žrtev. Pri parniku „Zora", ki je bil zasidran v novi prosti iukl, so se potrgala vsa sidra in |e bila velika nevarnost, da se razbi|e ob nabrežju. Prav tako so se tudi pri parniku „Zce Cosulich" potrgala vsa sidra in vihar |e vrgel parnik z vso silo ob „Zoro* in {o poškodoval pod vodno črto.
Snoči ob 11 je parnik „Cycloi", ki je last parobrodne družbe Tripkovićeve, odplul iz tržaškega pristanišča proti Benetkam. Zu naj pred valolomom pa so gledali ljudje s „Cyclopsa* plavati nekaj v morju, kar so potem izpoznali za prevrnjeno ribiško ladjo. Našli so potem še lastnika ladje, nekega AhUa Chiereginl, dočim pa njegovega 12-ietaega sina in ostalih treh mož, ki so bili ca ladji, niso mogli najti, dasiravno so ladjo, seveda polno vode, spravili zopet pokoncu. „Cyclopsa je zavlekel ladjo v pristanišče in potem odplul zopet proti Benetkam. Ladja
čožotska In se imenuje „Carlo P." Rešenca sta pripovedovala, da sta prišla tedaj, ko je vinar prevrnil ladjo, pod ladjo in ostala pod nfo, a ostalih treh ni bilo nikjer več. BiH so pa to 331etnl Attilio Pagan, 361etni Adri-ptio Paulln in 29.etni Ivan Pen*o, vsi trije Čožoti. Luška oblast je nemudoma poslala parnik „Tajer-, iskat ponesrečencev, toda paraik se je zjutraj vrnil po brezuspešnem iskanju. Ko so zgodaj dopolne spravili vodo Iz rešene ladje, so našli v njej truplo 12let-aega lastnikovega sina. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Justu.
Pod Škedn|em, kjer se nalaga les, \e bilo poškodovanih po vihartu več ladij.
L!oydov parnik „Bann Call", ki je sncči prisoel iz Mersine in je hotel pristati pred hangarjem št. 58 v novi prosti luki, je vrgel ?ihar ob dvojarbolnik „Cecilia* in ga precej močno poškodoval na zadnjem koncu. Parniku oa so se razbili žrjavi.
Ko Je remorker Austro - Amerikane „Pronta" včeraj popoldne vlekel dva čolna obložena s kamenjem, v Tržič, fe zagrabil vihar čolna, ko sta se nahajala približno eno miljo od suhega pri Sesljanu, in je bila največja nevarnost, da se potopi drugi čoln sPa!amida" na katerem se je nahajal mornar, ki je krmil čoln. Na pomoč je prišel remorker „Belvedere", ki je rešil mornarja, dočim se je čoln potopil. Ker se |e v tem pretrgala tudi vrv pri prvem čolnu, bi se bil tudi ta kmalu potopil. Posreči pa so ga še rešili in zavlekli v Sesljan.
Poizkušen samoumor. Včeraj popoldne ob poli 4 so klicali na pomoč zdravnika rešilne postaje v hišo s. Vito št. 38, k|er si }e hotel pomorski komisar Gvidon Zadnik vzeti življenje in Je v ta namen izpil precejšnjo množino karbolae kiseline. Zdravnik rnu je Izpral želodec in ga dal potem odpeljati v bolnišnico. Vzrok poizkušenemu samoumoru so baje ljubezenske stvari. Zadnik si je že večkrat hotel sam vzeti življenje.
Ujeli so jih. Poročali smo pred nekaterimi dnevi o tatvini, ki so lo izvršili tedaj neznani lopovi v trgovini nekega Sabadinija v u!. Ponterosso št. 6, kjer so pokradli več fotografi^nih aparatov in raznih optičnih predmetov, kukal itd. Posrečilo pa se Je policijskemu kontrolnemu inšpektorju Titzu, da je prišel na sled tatovom, ki jih iuajo sedaj že na varnem. Biia sta pa to 57ietni Argust Malomora, rodom Tržačan, splošno nan zmikavec, in pa 291etnl kovač JerneJ Švara.
V Malombrovem stanovanju so našii nekaj ukradenih stvari in prav tako tudi v Svarovem. Na n|unlh stanovanjih, nekaj pa iudi pri njih samih so našii kakih 200 ponarejenih ključev. Za enega teh ključev se }e že dognalo, da odpira neko trgovino z zlatnino. Policija bo dala poizkusiti vse one ponarejene ključe po večjih trgovinah v mestu, da dožene tako, kje vse sta lopova nameravala vlomiti.
Sumljiv možakar Je prišel na policijski komisarljat v ul. Bachi in |e Je povedal tamkaj, da mu je neki Bizjak ukradel 17 K. Ko so ga vprašal', kdo Je, je najprej rekel,
da se piše Franc DodiČ, pozneje pa fe trdil, da mu je ime Antoa Prestenjak. Možakarja z dvema imenoma so pridržali v zaporu, da mu nekoliko natančneje pretipajo obistf.
Smolo so Imeli tudi tisti tatovi, ki so vlomili v Schmutzovo trgovino z usnjem v ulici Sil vio Pellico, kjer so odnesli raznega usnja v vrednosti okrog 3000 K. Kakor smo že poročali, Je bil v zvezi s to tatvino aretiran trgovec z usnjem Karel Zottich, stanujoč v ul, Moltn a vento it. 3 in mešetar Attilio Curiel, stanujoč v ul. Pasquale Re-voltella št. 71. Kakor smo izvedeli sedaj, so sledile tudi ie nadaljae aretacije. Aretiran fe bil trgovec s čevlji Peter Piccolo, rodom iz Portogruaro ? Italiji, stanu|oČ v ul. Molln Orande št. 32, in vratar hiše št. 3 v ulici Ireneo della Croce, neki Ernest Naschitz rodom ie Novega mesta. Včeraj ponoči pa so zalotili glavna krivca. Bila sta to 21letn< Bruno Bremltz, Tržačan, težak, ki Je pod posebnim policijskim nadzorstvom, in Herman Bartolu izi, star 23 let Iz Vidma, ki je pregaan iz Avstrije. Pri Bremitzu so našli anonimno pismo, naslovljeno na „Piccolo". V pismu Je ce! kup psovk proti na d kc miku Titzu in pa trditev, da je bila tatvina pri Schmutzu izvršena zato, ker trgovci itak preveč zaslužijo. Pisec le tudi trdil, da Je izvršil več tatvin na Francoskem, v Švici Ur v Nemčiji in Italiji. Policija ie tudi dobila pismo, podpisano s „tatinska družba". V pismu Je rečeno, da Je ta tatinska družba izvršila vse tatvine, kar jih Je bilo izvršenih v Trstu zadnja dva meseca.
Slovensko gledališče
v Trstu,
V nedeljo, dne 16. novembra t. 1., točno ob 3'30 popoldne se vprizori po-slednjikrat v letošnji sezoni Čarobna otroška bajka
„PEPELKA*.
Sodeluje ves dramski ensemble in vojaška godba. Predstava je namenjena mladini in tudi stariii se lahko pri njej izborno zabavajo.
Zvečer se ponovi veličastna Webrova opera
„ČAROSTRELEC".
Zbori so temeljito naštudirani in gotovo djseže opera pri svoji reprizi popolni umetniški uspeh. Tudi pri scenerlji se je marsikaj izpopolnilo. Opera je krasna in bo prisostvovalo predstavi tudi mnogo zagrebških gostov. Naša dolžnost je, da pokažemo bratom Hrvatom, da cenimo svoje gledališče.
Vstopnice in sedeži so v razprodaji pri dnevni gledališki blagajni v „Narodnem domu" (glavni vhod).
Društvene vesti.
Vrdelskl „Sokol" In svetoivansko pevsko društvo priredita jutri, v nedeljo 16, t. m., ob 6 zvečer, v „Narodnem domu" pri Sv. Ivanu „Martinov večer" z Jako zanimivim sporedom.
„Klub slovenskih tehnikov v Pragi" (e na svojem rednem občnem zboru dne 7 novembra t. I. izvolil za zimski semester 1913-14 v odbor sledeče člane: Presednik: Žerjav Joža, cand. ing.; podpred. Ciaffaain Fran, cand. kult.; tajnik: Srk Josip, stud. ing.; biagajnik: Abram Edvard, cand. kult.; knjižničar: Cej Ciril, cand. stro|.; preglednika : Pa jer Hinko, cand. elekt., Perko Ignacij, cand. ing.
Sava, drnStvo svob. slov. akademikov na Dunaju, je za svoj XXII. tečaj izvolila sledeči odbor: predseenik: tech. Ladislav Geržina, podpredsednik: iur. Ciril Pfeifer, tajnik: med. Kamilo Gradišnik, blagajnik : iur. Robert Salloker, knjižničar: agr. Ivan Ramor, arhivar: cult. tech. Vilko Turk, gospodar: iur. Vilko Jerše, namestnika: cult. tecb. Anton Petelin in iur. Erno Rosi-na; pregledniki: med. Ivan Fras, iur. F/an Košmelj, agr. Srečko Lapajne.
DAROVI.
—	Za bolnega vrlega nekdanjega našega agitatorja Škerla: Kraigher, Rus, Vovk, StubelJ, Ekar po 1 K, dva Neimenovanca v Ajbi K 2 —. Skupaj torej K 7 — Prej izkazanih K 22 — smo že izročili Škerlu, ki se najprisrčneje zahvaljuje vsem blagim darovalcem, ki so mu edina opera v njegovi veliki bedi. Zato se tudi še nadalje obračamo na usmiljena srca našega občinstva z iskreno prošnjo, da se spominjajo moža, ki je v težkih časih z navečjo vnemo delal za na?o narodno stvar. — Darove sprejema Daša uprava.
—	Ob priliki veselice CM podružnice v Bazovici so vstopnice preplačali: dr. ho Reja 4 50 K, Josip Urbančič 4.10 K, Peter
NARODNA POSOJILNICA IN HRANILNICA v TESTU :::
reglstrovana zadruga z omejenim Jamstvom.
■ e NOVA ULICA ŠT. 13, II. NADSTROPJE ■ o mmmm
sprejema in n obrestuje
vloge na
po 4
Daje posojila na menjice in vrednote na mesečna ali tedenska odplačila.
Eskomptuje irguvske menjice. Prodaja srečke na mesečne obroke.
¥ 8 dneh krog sveta
^ Posebna poročila za „PALMA" ft :: tisk Dr. Fritz KAUTSCHUK.
Prvi dan
brzojav iz pQ jjj^j VOžnji sem v Pariz dospel I Najfinejše dame in gospodje Pariza: jn ^ stolpu „Eifel" urno sem hitel | Na podpetnik Palma začud
vrli
začudeno so zrli.
Odlikovana pekarna in slaščicama
Vinko SherK - trst
Trikrat na dan svež kruh.
Prodaja vsakovrstnih biškotov, posebno za čaj in bonbonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokantov in vse predmete za peči. Najfinejša moka iz najboljših mlinev po najnižji ceni. Fina inozemska vina in likerji v steklenicah.
Brezplačna postrežba na dom. Kruh In slažčiče se izdelujejo s higijeničnim električnim strojem.
sesrafcvrac«** UMU
::auo čina di soiinsen::
Vittorio e Erminio Zandegiacomo
Trst, nI. Ponterosso 4 (hita Hordo).
Velika izbera nožičev. škarij, brivnih britev, brivnih aparatov vseh sistemov, aparati za lase, predmeti za manecure, kuhinjski noži i. t. d.
Lastsa delavnica brusača CORSO št. 3.

Jos. I^Ollig
nemški zobotehnik
Trst, ulica San >Tleol6 št. 18./H.
Sprejema od 10 do 1 In od 3 do S popol.
ZDRAVNIK
HHed. Dr. Karal Perničifi
ordinira od 11—12 Trsti ulica Boaomo 3/IL (aaaproti Dreherjeve pivovarne).
Zalaga n- 1» laazea, vin špirita likerja* & razpredala aa drabeo Id fofesle
PERHAUC
Trat, Vla della Acqsa it. 6, Trt!
(Nasproti Oafft Centrali) YaHk tsbei francoskega l&mpamjea, peaaAh ćaaait atb ttalijaaakih ia avstro • ogrskih Ti a. Borđaaas fiorgundar, renskih rim, Meselia ta Chfasfct. Rua: konjak, nuna iganja tsr poaabni pristni trop is o tac, lUroveo In bnajsreo. Icdelki L vrsta, do lil it de* tiCnifc kraj sv. Vsaka Baročna ea tako] IsvrSL Raspa* b«ja aa po povsatjn. Oanifej na aahtavo In franka
Razpredala ed pel litra aaprvf.
Okrajne zastopnike
za obiskovanje zasebnih odjemalcev na deželi sprejme dobro vpeljana praška tovarna, izključno za potovanje.
Naznanite dosedanja zastopništva in priložite fotografijo, ki se takoj vrne.
Naslov: „Ex lex", Praga, glavna pošta, restante.
xm trgovina
izgotovijemh oblek
za gospode, dečke iu otroke
Enrico Rehak
I Trst, ulica Carducai 39 (nova hišah Blago fino in rsvadno. Izbera sukna za j obleke. Hlače in jopiči za delavce. Velika izbera paletots, ranglana itd. itcL
Brlveo In frizer za dam«
And. Rojic, Trst
Via Acquedstte 20.
Priporoča se gospodom aa dobro ia higijenično postrežbo. Damam ae priporoča zrn moderno friziranje, gla?o-
pranje, barvanje i. t. Vsakovrstna lasna dela sa izvršujejo dobro ia točno.
ETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
Odiranje zobov brez Z vsake bolečine -
Dr, j, Germak V. Tuscher
sob o zdravnik konces. zobni tehnik
TRST -
Jiioa d^ila Caserma kt. IS, II. nadat.
mmmmrnrni^mm^mmmmmmmmmmmmmmm
V	lt* * Sirolin „ROCHE"
mra dfafimi v Dirom, Aro z« ia Leviini J*	" . .
kot primano arodatvo ▼ atalni uporabi Sirolin „KOOKB" ubUiajo ia odpravlja obole-lniti «wk.ib i..	*	VMtb«. ^n Ia dabran okaaa. vabuia tek tn
loatft Skalnih otgauoT v 5	ugodno vpliva
roma kratkei •plolao »taaje
£aau. Ja dobrav okaaa, Tabuja tak tn OHgtaalal zavaj K 4. Dobiva aa v vseh lekarnah
M, pebl!
Dn2e (kras) Iz odlkoraiK doramke tsrane dni, a dosetle dosedaj vsepovsod nalbolBl sloves. Handildd.
BttR I torafl tortu, u ja KBtnđe
TTgsr 11 CTM& M i mi m
Stran IV.
„EDINOST" št. 316
V Trstu, dne 15. novembra 1913
Peterael 4 K, g.a Prest 3.60 K, 1. F. Mahnič 2 20 K, Miha Žagar 2 K, g.dč Kemič 1.10 K, Just Mare 1 K, Anton Leban 1.20 K. Razna mala preplačlla 7.10 K.
— V gostilni NDO se |e zdražilo za Martinovo gos K 12, od katerih se |e izročilo podružnici CMD IV K 6, K 6 pevskemu društvu „Kolo*.
Har. delavska organizacija.
Poživljamo slovensko delavstvo, da
se v častnem številu udeleži sprejema bratov Hrvatov, ki dospejo v Trst danes, ob 5 35 popoldne. Čas |e sicer nekoliko aeu-goden, ker je ob 5 35 še veliko število delavcev na delu — toda upamo, da se sprejema udeleže vsaj vsi oni delavci, ki so prosti.	Vodstvo NDO.
Podružnica NDO pri Sv. Jakobu sklicuje za jutri, 16. novembra, točno ob 10 dopoldne javen shod v „Delavskem kons. društvu" pri Sv. Jakobu. Dnevni red:
1.	Preustroj podružnice NDO za Sv. Jakob.
2.	Položaj šentjakobskega delavstva. 3. Slučajnosti. oentjakobsko delavstvo raj se v čim večjem številu udeleži tega shoda, ki je velike važnosti. Tovariši, agitirajte 1
Skupina uslužbencev c. kr. glavnih skladišč vabi vse svoje Člane na lil. redni občni zbor, ki se bo vršil dne 23. t. m., ob 10 dopoldne, v veliki dvorani NDO, ul. Sv. Frančiška, št. 2. — Dnevni red: 1.) Nagovor predsednika; 2.) Poročilo talnika;
3.)	Poročilo blagajnika; 4.) Volitev odbora; 5.) Slučajnosti. — T o v a r i š i 1 Ako vam je za to, da se naša skupina še okrepi ter se sami prepričate, kako velike važnosti |e za uslužbence c. kr. glavnih skladišč, |e nujno potrebno, da se udeležite tega občnega zbora, kjer se vam nudi prilika, da se natančno poučite o delovanju kakor tudi o denarnih sredstvih v podpornih fondih, ki so že prekoračili 1000 K, akoravno se je v tem poslovnem letu veliko izdalo za redne kakor (udi za izredne podpore članom.
Odbor.
Skupina delavcev v Škedenjsklh plavžih. Danes, ob 7 zvečer shod v „Gospodarskem društvu" v Škednju.
Vesti iz Goriške.
p. „Rubbia—Savogna". Ta spake-dranka, ta provokacija domačega prebivalstva, se šopiri na postaji, ki služi izključno slovenskim prebivalcem. — Človek, ki ne pozna kraja, bi mislil, da se vozi po Kala-briji, ko vidi ta nspis. Dokler je bil še pokojni baron Bianchi živ, ni bilo nič čudnega, da ni bilo nobene opozicije, ker, kakor je ukazal on, tako [e veljalo — v sramoto in ponižanje domačinom I Užali so mu roko fn on je delal, kakor je hotel. Zdaj, ko ni njega, ko je občinski zastop v slovenskih rokah, pa je škandal, da se nikdo nič ne briga za take reči, ki kvarijo narodni značaj kraja. Saj je neka} celo prav narodnih rodbin v okolici 1 Ali nimajo časa in volje, da bi vsaj dali inicijativo, akciji za odpravo narodnega žaljenja na tej postaji?!
Razen napisov, Je pa tudi načelnik prav zagrižen goriški Lah, ki nima z domačini nobenega etika; podrejeni uradnik Je sicer tudi Lah, am;ak dobra duša. Človek ne ve, kako mora biti južna železnica tako brezobzirna, da nič ne upošteva krajevnih razmer.
Zahtevamo odločno dvolezični napis in upoštevanje slovenskega Jezika na postaji 1 Našim možem pa polagam na srce, da nemudoma začno z akcijo za dvojezični napis in dvojezične tiskovine. Poslanci pa naj podpirajo to stvar, da bomo gospodarji na domačih tleh.	Domačin.
Slovensko gledališče v Gorici. (Trgovski dom). V nedel|o, dne 16. t. m., se fgra prvič na goriškem odru izborna češka draita „Žetev". Spisal A J. Šubert. Poslovenila Zofka Kvedrova. Začetek točno ob 8*30 zvečer. Cene navadne. „Žetev" Je izborna drama, ki je dosegla na vseh slovenskih in čeških odrih lepe uspehe. Igra Je lepe vsebine in dobro naštudirsna. Apeliramo ca naše občinstvo, da se Je udeleži polnošte-vilno in s tem ovrže očitanja, da hodi v gledališče le za zabavo, ne pa za izobrazbo.
Iz Pule. „Slovensko pevsko-zabavno In podporno društvo" Javlja svojim p. t. članom, da znaša članarina „Matice Sloven ske" za Slovence 4 K, za Hrvate 3 K, a članarina „Matice Hrvatske" za Slovence 4 K.
Društvo zaoočne v kratkem z vrsto predavanj; predavanje započne veleučeni g. profesor dr. F r. 11 e š i č. Dan se piavc-časno naznani na črni deski v društvenih prostorih.
Knjižnica bo v kratkem urejena. S tem bo ustreženo članom, ki poprašujejo dan na dsn po knjigah. Dobili smo že lepo Število lepih knjig v darilo, a priporočamo našim inteligentnim Slovencem, da izvole pripraviti knjige, ki jih pride te dni pobirat knjižničar.
Druge slovenske dežele.
Veliko Einspieierjevo slavnos! prirede celovški Slovenci v nedeljo, dne 16. novembra 1913 v veliki dvorani hotela Trabesin-ger v Celovcu z nastopnim sporedom:
Dopoldne ob 11 božja služba v cerkvi sv. Duha s pridigo vlč. gosp. msgr. Val. Podgorca.
Dopoldne ob 2 uri: 1. Pozdrav. 2.Deklamacija. 3. Govor g. Fr. Grafenauerla. 4. Petje. (Slovenske naredne pesmi). 5. G^vor vlč. g. pref. dr. Antona Medveda Iz Maribora. 6. Predstava: „Domen" igra v pe tih dejanjih. Spisala Jurčič-Oesnik. Uprizori „Slovensko kršč.-scc. delavske društvo v Celovcu". 7. Petje. (Koroške slovenske naroene pesmi.)
Listnica uredništva.
Gledališkemu društvu na Jesenicah. Opetovano že smo opozarjali dopisnike In opozarjamo vas še posebej, da stavci v smislu predpisov opravičeno odklanjajo rokopise, ki niso čitljivi tudi pri iučni svetlobi. Dopise, ki so, ali pisani svinčnikom, ali drugače težko čitljivi, moramo odklanjati, ker tega pač ni smeti zahtevati od uredništva, da bi se prepisovalo vse take dopise. Toliko v opozorjenje. Sicer pa smo vam radi na uslugo.	_
□□□ □ □
a a
□	a
□	a
a a
□	□
□ □
□	a
□	n □□a
na	□□
° MALI OGLASID
se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja I pristojbina znaša 40 stotink. ^
—OD
I
□
Spretnega trgovsk. pomočnika
konfecijske in modne branže_ter obuval, ki je zmožen slovenščine, italijanščina in nemščine sprejme takoj tirdka Waldmann & Fischof. Gorica. 269»
■|mU nova hiša v Bazovici se proda, tudi na mol« obroke. Pojasnila v Trstu, ulica Nuova 47 I. nadstropje.____2700
Pnetilno okolici, b pohištvom in dekretom, tudi UUSlIind s hišo, ^se proda po zelo nizki ceni. Pojasnila v Trstu, ulica' Nuova 47, I. nadetr. 2701
ivi	zdravo žensko v spodnji okolici, katera
I Sv" nI bi Bprejela takoj otroka za dojiti. - Naslov : Via Luigi Galvani 5, IV nad , vrata 8. <2702
Čitajte v Vašo lastno korist!!!
V današnjih težavnih razmerah zamorete obogatetl le s srečko! — TURŠKA SREČKA je v to svrho prva in najpriporočljlva srečka!
ker ima Sest žrebanj vsako leto,	ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kir « e po
ker znašajo glavni dobitki vsako leto	izplačilu kupnine trajno i-ralno pravico brez
400.001», 400.000, 400.000,	vsakega nad»ljaega vplačevanja,
200.000, 200.000 in 300 ooo zlatih frankov, ker znaša mesečni obrok samo 4 k 75 vinarjev m ker vsaka srečka mo a "zadeti najmanj 400 fr. ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obrjka ker je tedaj zanjo izdan (fenar varno naložen kot	izključno igralno pravico.
v hranilnici,	v,	v,	, .. ,.
Pozor! Prihodnje žrebanje se vrši I. decembra I9;3 1 turška srečka in 1 italijanska rdečega križa z 10 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po o kron. Po žrebanjih Izhajajo slovenska poročita o vzdignjenih številkah! Natančnejša pojasnila pošlje vsakomur brezplačno
Češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani st. 4,
Sprejmejo se provizijski zastopniki pod ugodnimi pogoji.
Novo i©©gireb
(vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON St. 14-02.)
Prevoz mrliče* na ¥S® kraja
Zastopstvo »prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Opftlno §t. I70j T. VITEZ v Nabrožlnl na trgu pri cerkvi; A. JAMSEK, pri Orehu (Noghere); h. BKNL,iii v Skednju. ==^===== Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka.
Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastno sprevode z bogato opremb In od najenostavnejših do najbolj luk*urjoznih. Krasna izbira vencev iz umetnega, cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste iz kovine in raznovrstne iz lesa pajčolan oDlake, obuvalo itd. — Za poročence, birmanco in druge svečanosti bogata izbira raznovrstnih vencev in cvetlic veščenih in barvanih. - Vsi predmeti so stalno na razpolago, .stilne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemalo v lastnih jraafcKtft zaloge podjetja uL Tesa št. 31. telefon 1402.	Družabnik in upravitelj H. » T I B 1 1 ,
D0f)i CnlituA prodam novo jako solidno lepo ndUl OOIIIVO Bobo. Cena zmerna. — Ulica
Risorta št. 7, I. nadstropje	_2684
1 _„ Pormt.1/ (nasledn. Ribarič) priporoča I vali UcrmbK zalogo vsakovrstnega oglja, drv in petroleja po nizki ceni. Pošilja tudi na dom. Trst, ulica Squero nno\o 15, telefon 2243 (2403
M Priporočljiv Me. |
Riccardo Baldassi,
samnega druStva41) priporoča svojo me s n i o o.
Di*innPn^om cenjenemu občinstvu svoj bnffe\ I ripuruballl Točim prvovrstno Dreherje?c pivo na pipo, brez aparata, in vsakovrstnega vina Trst, ulica ganltk Ste v. 24. (ca= proti muzeja Revol-tella)._Lastnik: JOSIP TOMAŽIĆ.
Oevljarnica „Alla Sartorelia"
Trct ulica Arcata šty* 5- ~~	izbera obu-
I i O l obuvala za gospe in gospode. Sprejemajo se naročila ter poprave. Cene zmerne.	1447
Medena obešala
za zanese, Kr 3*50 - Potrebščine zmalti-rane in iz alumin ja, leseni predmeti in železnine za domačo uporabo, po cenah, da se ni bati konkurence. — Obrnite se samo do Umberto Cesca, ulica Oaperma štv. 14.	_
D»innl>nPO O O cenjenemu občinstvu Buffet
rnporutid SO v ulici Gbega Štev. 8. To-gijo se prvovrstna vina in pivo.	1804
Rl"iucl#l ia l^uljarBti salon Trst, ulica Sette DllVolil fontane št. 8. Točna in higijerična postrežba. Velika izbera parfemov. Vsakovrstna lasulj arska dela po zmerni ceni.	161T
Skupina V. Parma Bumnega društva pri
Sv. Jakcbu damsko-dekoracijski ven.ek. Vstopnina: za gospode 80 vin.; dame 40 vin.	2674
Čisto, meblovano sobo odda mala družina simo boljšemu gospodu v ulici Caoova 2, ni. nad , tab. št. 14.	_2692
Ženitna ponudba. SfM
star 39 let, zmerne naravi, in ki ima 25 000 kron premoženja, se želi spoznati s pošteno gospodično od 24 do 30 let starosti, od dobrih staršev. Reflektira se tudi na gospe dične iz dežele. PiBmene po nudbe do 20. decembra pod »J. JESEN" poštno-ležeče Trst, Piazza della BnrBa._2691
loAom 4al#fti -C0 litrov paateurizirarega ISCem Id KUJ mleka. Pogodba za eno leto.
Ponudbe z navedi no	centj pod „MOLKEREI" poštni
urad 5, Trst.	_2694
PHn||n Dn llavir, močan, za dvorano ali gc-r ril U a 9» stilno. Cena približno 600 kron. Ul'ca Conti Štv. 34, pritličje, Novič L. — Proda ee tudi gramofon, Več se izve tudi v Brjah pri Kopriv: štev. 10	2693
Svilrifin mladenič iz Bolgarske išče delo kot IZUrjtJn šofer, elektrotehnik, maš.nist ali sličao Ima dobra spričevala. .Prijazne ponudbe pod Velko P e t r o f na Inaeratni oddelefc Ed nosti.	26^5
|žiAen dnevno sveže, telečje ali ovčje, 5 klgr K IftCbU 4 go . prašičje meso 5 k?g K ^20. Pošt nine prosto, po povzetju H. MENDEL, Heniicze 48 Ogrsko._26S8
Vesti iz Istre.
Nevihta. Že dva dni se fe pripravljalo k nevihti, danes (v četrtek) zvečer okoli 7 ure pa je izbiuhnilo, kakor da bi Sla zemlja iz svojih tečajev. Biskslo je, grmelo, razsajala grozna fcurla z dežjem, n3 Kvarneru }e strahovito razsajalo, ravno tako po vsej Istri. V Šempetru na Krasu na postaji |e razbilo vse polno oken. V Prestranku je pri vlaku 914 odtrgalo streho nekega voza in |o; odneslo na visok steber izhodnega zname- j nia, odkjer je ne morejo niti vzeti.
Igralnica v Opatiji. Ker je igrala;ca | povzročila veUko nesreč in samomorov, fe| DUa po raznih protestih zaprta. A dotični konzorcij ne mliu|e: cede ce mu sliae po mastnih nočnih dijetah in sploh po mastnem zaslužku. Duša vsemu Je neki tukajšeji advokat.
Nz*e rtallSče |e, da je ta igralnica popolnoma nepotrebna tu, nesreča zatamoinje slovansko prebivalstvo ia to z etičnega in gmotnega stališča.
1 nuelfi nQC "dadj fermač, z dobro dre LDVolil pSo suro takoj na prodaj. - Rudolf
Podgorcik — Vrtnvin 93 — ĆrniČe.
26&5
Najboljše kranjske klobase ::
komad po 20 do 40 vinarjev razpošiljam po povzetju od 10 K naprej. Pri večjem naroČilu nekaj popusta. Josip Princ, gostilničar in izdelovalec klobas — Selo Štev. 23 pri Ljubljani._2686
Miortiotlip zmožen popolnoma slovenščine, hr-miaucliltf vaščine, nemščne in italijanščine v govoru in pLavi išče postranskega zaslužka. Ponudbe pod ..Prilika", Gorica 2, po&tno ležeče-_2697
Moil2il*QR9i soba s hrano se odda takoj pri mcUlirillld mali družini v uiici Commerciale 9, III. n., vrata 33.	_ 2667
K&vaški vajenci varnu roulet Ing. Lud.
F'scber. Trst, Rojan ulica Moreri 72._2685
Krojaškega pomočnika
K o b a 1 — Planina 22, p. Vipava._2680
V idrijski elektrarni ^
lokal, primeren za vsako podjetje in obrt, bodisi kinematograf, strojno mizarstvo ali ključavničarstvo. Obratra moč na razpolago. Pojasnila daje poeest> nica. Za podjetne ljudi zelo ugodna prilika. 2681
Vsak dan velike predstave, izven torkov in petkov ^
Moja pred Itirldasetlrnt lati ostaaoTljtfl* H obrtni razstavi v Trata odlikovana
toiraroa sodov
IvTgnje naročbe viakovmtnih sodov, bodisi -i Ipiriv," likere, tropinovee, olje, sllvovec, maraS*-^ Jamčim za dobro dalo in po nizkih c*nah, da »t atf bojan konkurentov. — Na deželo poldjam oeci »
Fran Abram Trst. ulica S. Francesco
1422
Anton Novak, brivec
vedere št. 57, se toplo priporoča cenj. slovenskemuob činstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJIM i_2660
nrilil?nu*)n"2 Čevljarnica a zlato kolajno v UlilinU VCLIICI Genovi. Lastna delavnica. Spre-! jena naroČila po meri in popravlja. Cene zmerne. ; Jo^ip Maca* o K ulica Conti štv _1864
r^nn 7n* Šr Qr »^torizovani podjetnik za rr«IIU LlJ^J^al postavljanje purketov in podov vsake vrste ulica della Tesa št. 3 a, nad II., Trst.	1871
Lahka zimska služba 11
za na dom, za obejni spol, že od Utega leta naprej, brez posebrega znanja. - Zaslužek na ur0 20—30 b. — Kdor želi pojasnila in vzorec cd dela, nas j pošlje 55 h v znamkah, kateri H i zneseC se mu pozneje \rne, ako službo sprejme.
„ZASIGURANA EKSISTENCA"
Zg. Hajdin 78, Ptuj. =
Naznanjam cenjenemu občinstvu, d;j odprl v Tratu, ulica Campo San G;a-
como št. 18, (na vogalu ulice del Pu.^o)
Podružnico trgovine jestvin
in kofonijainega blaga.
Priporočam se za cbilen obisk in beležim z velespoštovaniem Vefcoslav Stepanć Č
5 ■■ ■■■■
flnd. Schleimer
Zalogs moke paraega mlina Bratov Neumann v Aradu. Zaloga kvasa za peke- Zastopnik tovarne čokolada in slaščic S. Sclimidi v 6yor-u. Zaloga masla Margarina avst. tovarne na Dunaju
Trst, ul. Stadion 12
Telefon št. 17.

Lovre ISulIe
priporoča svojo
Salanza^ospe! gostilno „Brioni",
~	(„Trattoria Brioni") z vrtom, pripravnim
za sestanke in zabavne prireditve. Trst, via deli' lstria žt. 16 (v bližini crrkve
sv. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša, črno, belo in opolo. Pivo „Adri V, pelinkovac in maršala ter domača kuhinj ir. mrzla jedila. Gostilna : via del Rivo Stov. 9 s prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih dil<
Pranje glave, česanje, barvanje las, izdelo- ■ vanje In veliko skladišče lasuljarskih del, J kakor pletenice, kroketi itd. Priporoča sej p. n. gospem
lasuljar, Trst, ulica G. Ccrducci štev. 9
Mll^
JESENSKA SEZONA!
TVRDKA
Vittorio riscur, Vrst
opozaria vse svoje cenjene odjemalce, da je sprejela veliko po šil ate v narejenih oblek za moSke In dečke v najnovejših barvah
in da jih bo oddajala ob tej priliki po tako nizkih cenah, kakor jih 5a ni bilo v Trstu. — Oglejte si veliko skladišče, ne da bi morali kaj kupiti. NB. Priporoča se, da trgovine ne zamenjate z drugimi, kar bi bilo v vašo Škodo.
—T3	
	
0-=»	
zrr	
m eri	
	
■	
t=-F3	
czr>	
CZ3	
P3