Stev. 131. Izhaia vsak dan, (Posamezna Številka 8 vinarjev.) V Trstu« w *obcio, 12, mala 1917 Letnik XU!. tud! ob nedeljah ob 5 zjutraj. In praznikih, LTedrOJtto; Hica S*. FranBSka Asi5k-ga St 20, I. nndstr. — Vsi dr\-ij;i r.aj vi pošiljajo orednlitvu lista. Nefrankirana pisna se ne sprejemajo tu rokopisi se ne vračajo. Ii-'a;r!c!j Irj odgovorni urednik Štefan Oodlna. Lastnik konsorcij >i« t Kdinost*. — Tisk tlsk«rre .Edlnottt'. vplsjne zadruge t orc.nim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Pranflška A»»§kega St 20. Telefon uredništva in uprave SteY. 11-57. NaroCnfna z n a S a : Za celo leto.......K 3120 Za pol leta.................15*60 /a '.rt mesece.....................m 7 BO f 3 nedeljsko i z d a j 0 ca celo leto . • • • • . . «-30 za j*o« etev hrano, smemo vendar pričako-da prinese spomlad s seboj olajšanje ljenja. Do takrat je treba vztfržati in t • -e n m bo. seveda z velikim poman j-k.M i om. tudi nedvomno posrečilo. V tem ._•>■ w a ča g, -podarsko življenje, ki so se iz-k, zali vredne bojevnike za obstoj in čast aaš v r e. Spominjam se tudi s hva- 1 srcca vzglednega delovanja na-;]•;■ j . irijotičnih gospa, ki so si v tem naj-te/'era času z vztrajnostjo, gospodarsko spo>obnovijo in dejansko ljubeznijo do bi > "ga zagotovile za vedno priznanje domovine. Od njih vseh pričakujem, da b '-» v smislu velike dobe. ki kliče vse k de!u. storile tudi vnaprej, kar bo v njihov5 moči. Prosim za vse, zaupajoč v bodočnost, bogatega božjega blagoslova. Naj jih spremlja pri njihovem nadaljnem blago-!o\ !;cnem delovanju za skupni blagor doni :ie zanesljivo upanje na skorajšnje >r~cneiše dni! Naročam Vam, da naznanite to prebivalstvu. Laksenburg, 8. majnika 1917. __Karei I. r., Clam Martlnic 1. r. Tmm ormodno porotilo. AVSTRIJSKO. D L NAJ. II. (Kor.) Uradno se razglaša: II. :naia 1917. Vzhodno in jugovzhodio bo-j i 5 č e. — Nič bistvenega. 11 a i i i a n s k o bojišče. — Ob dol-nji Soči obojestransko letalsko delovanje. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO. BEROLIN, 11. (Kot.) Veliki glavni stan, II. maja 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljev iča Ruprehta: Delovanje obofestran-sVh artiljerij je doseglo včeraf na vsej ar-raški bojni fronti večjo srditost. Delni sunki Angležev pri Fresnoy, Roeuxu in med Moncfcy in Cberisy so bili brezuspešni. Pri poizkusu, da bi zavzel Bullecourt z obsežno obkolitvljo, je bH sovražnik iz-gubonosno odbit. — Armada nemškega cesarjev iča: Po razmeroma mirnem dopoldnevu je včeraj zvečer bojno delovanje med Soissonsom in Reimsom zopet na-restio. Močnejši topovski boji vseh kali-b: 'j . so se razvili posebno ob cesti Sois-$•>12 - Laon, na obeh straneh Craonna, ob prekopu Aisne— Marne, v Šampanji in mestoma tudi v Argonih. Močnejši francoski nam'Ji med zimsko goro in cesto Cor-beny Berry au Bac. kakor tudi pri Pro-snesu so sa izjalovili. — Armada vojvode Albrehta: Nobenih posebnih dogodkov. — V zračnih bonh in z obrambnim ognjem je bilo sestreljenih 18 letal in en pri vezni balon. Poročnik Richthofen je sestrelil svojega 22„ poročnik Gomormann 20. nasprotnika. Vzhodno bojišče. — del°- vanje ie osialo nezuatno. Macedouska fronta. — Ponovni napadui poizkusi Francozov rn Srbov med Čer no in Vsrdarjem niso mogli nič več izpre meniti na bitki, ki so jo zgubile ententne čete: bili so povsod odbiti Iz četnih poročil ie razvidno, da )e imel sovražnik v tridnevnih brezuspešnih napadih posebno težke izgube. Prvi generalni kvartirmojstera pL Ludendorff. F CLi> LJ-S TEK. Milijonar, ki te izginil. Roman. Francoski spisal Evgen -- Ostanejo torej le še gmotne koristi. — ga je prekinil smeje de Lozeril; — moj \ rli kapitan, dajva, preiščiva ta zadnji vzr*>k nekoliko temeljiteje. prav do dna. Dobro, pa bodi. Tičal ^em v največjem uboltvu. ko se mi je v mojo hčer za! ubijeni Brichet kot vrtavka zaletel pu i noge. Mislim, da me smatrate za do-v <-lj pametnega, da sem nemuvJoma pograbil priliko, da se preskrbiin dobro in trai.io____S pristavkom v ženitovanjskein pisiiiu sem si dal zapisati veliko dosmrtno pejizijo. katera je za slučaj smrti mojega zcij zavarovana na zapuščini. Brichet naj tur J živi a!i pa umre. odpotuje ali izgine: VEČERNO POROČILO. . BEROLIN, II. (Kar.) Veliki gtevni II. mala 1917., zvečer. Na bojnih frontah na zapadu je položaj nelzpremenjen. BOLGARSKO. SOFIJA, 10. (Kor.) Generahoi štab poroča: Macedonska fronta: Na Crveni steni srdit topovski ogenj. Sovražno skupino, ki je poizkušala prodirati. Je pregnal naš ogenj. Na višini 1248 severno Bitolja se je pričel zgodaj zjutraj srdit topovski in minovškl ogenj, ki ie naraste! opoldne do največje srditosti. Ob tem času smo opazili, da so se v sprednjih sovražnih jarkih zbirale Sovražne čete v velikem številu in se pripravljale za napad. Sprejeli smo jih z uničevalnim ognjem. Kmalu nato je izvrši! sovražnik na fronti 3 km srdit napad, ki pa je bil odbit z najtežjimi izgubami. V bitoijski nižini ie bil sestreljen en sovražen privezni balon, ki ie zgorel. V kolenu Cerne so po skrajno močni topovski pripravi napadli Francozi, Rus« in Italijani na celi fronti, a so bili odbiti s protinapadi. Po novem skrajno srditem, več ur trajajočem topovskem ognju |e izvršil sovražnik na fronti 16 km drugi napad. Tudi tega ie doletela ista usoda; le severno Makova je zamogel prodreti sovražnik v širini 250 m v naš sprednji jarek, toda ob 6 zvečer so ga bolgarske in nemške čete v mogočnem protisunku zopet pregnale. V mraku je sledil nov napad severno Makova, ki se ]e istoiako izjalovil. Veliko število sovražnih trupel leži v in pred našimi postojankami; ujeli smo 2 oficirja in 260 mož in sicer 209 Italijanov, 44 Francozov in 7 Rusov iu uplenili 2 strojnici in 4 avtomatične puške. Tekom noči le posamičen topovski ogenj. Scverozapadno Makova so vrgle naše napadne čete sovražne skupine, ki so se ustalile pred jarki m ujele 1 oficirja in II vojakov. V ozemlju Moglenice je na-rastlo bojno delovanje do skrajne srditosti posebno pri Dobrempolju. Proti večeru se je sovražniku po srditi topovski pripravi posrečilo prodreti v enega naših jarkov, iz katerega ie bil potem pregnan zjutraj z našimi protinapadi. Proti Kukuruzu. Kovilu, Preslapu, Zborskemu, Tu-šlnu In nontu so poizkušal! napredovati sovražni oddelki po močnem topovskem, minovškem. puškinem in strojniškem ognju. a jih je naš ogenj prisilil k umaknitvl. Zapadno V ar dar ja čez dan topovski ogenj, ki je bH le mestoma srdHejši, posebno južno vasi Hume. Na postojankah pri Doj-rauu se je nadaljeval boj celo noč dne 9. t. m. s skrajno silovitostjo. Po ponovnih, tekom noči izvedenih brezuspešnih napadih so i zvrti« Angleži ob S zjutraj po trajnem bobnajočem ognju š* srditejši in sil-nejši napad. Po krvavih bojih iz bližine so bili Angleži odbiti Le na eni višini naše postojanke so se zamogli držati toda mogočni protinapad 34. pešpolka je zopet popolnoma pregnal Angleže z višine. Sedaj je celo postojanka južno Dojrana v naših rokah. Pri teh divjih napadih in protinapadih je imel sovražnik nezaslišne izgube. Celi kupi padlih Angležev leže ob In pred našo postojanko. Cez dan se je delovanje sovražnika zmanjšalo. Proti opoldne je poizkušala močnejša skupina izvršiti napad, a jo je naš ogenj razpršil, lužno Dojrana je bilo sestreljeno eno sovražno letalo. Ob Belašici in dolnji Strumi običajno topovsko delovanje. V splošnem pretrgajo boji, ki so se vršili včeraj m danes na macedotiski fronti, po s»H in srditosti vse dosedanje boje na tei fronti Ogenj, ki ga je bruhal sovražnik iz topov vseh vrst, je dosegel dosedaj še nepoznano silo. Po artiljeriji, minovkah in strojnicah sijajno podpirane uemške in bolgarske sile so branile svoje postojanke z žilavo vztrajnostjo in brezprimerno hrabrostjo in sovražnika po mestoma hudih protinapadih, v bojih moža proti možu in z metanjem bomb zopet pregnale povsod, kjer se mu je posrečilo prodreti v naše jarke. Vsled neomajne žilavosti bolgarskih in nemških čet so bili tekom teh dveh velikih bojnih dni ponovni napadi Sarrailo-vih čet zlomljeni Trupla padlih napolnjujejo naše jarke ali pokrivajo predozemlje naših postojank. Hrabra pešpolka 34 in 44 stal se posebno odlikovala v teh bojih. — Romunska fronta: Severno in zapadno Tul-ceje pičel ogeni pušk in strojnic. Pri Isa- moja penzija mi je zagotovljena. Potemtakem ne bi imel niti najmanjšega dobička, če bi spravU svojega zeta na oni svet. — In vendar je bil umorjen! — Potem ga je umoril kdo drug. — Ali ne bi torej z menoj vred preudar-jal še dalje, k-J«o bi mogel imeti dobiček po smrti vašega zeta? — Pa preudarjajva, — je menil Hanibal. — Predvsem imava njegovo hčer, mlado Pavlino. — O, sicer sovražim to neumno dekletce prav iz vsega srca, toda nikdar bi ne mogel misliti, da bi mogla storiti tak zločin. — je dejal kapitan odkritosrčno. — Potem imava še starega hišnika. — Ta bi dal svoje življenje, da bi obvaroval svojega gospodarja najmanjše nesreče. — IŠčiva torej Jalje____Pomagajte mi, ceji in dalje zapadno posamično topov sko streljanje. TURŠKO. CARIGRAD, 10. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta v Iraku: Razven lahkih predstražnih bojev ob Dijali vlada na fronti mir. Ob Evfratu so izvršHI Angleži s 300 možmi dvema topoma in dvema strojnicama kazensko ekspedicijo proti nam zvestim beduinom. Podvzetje se je končalo z umikom Angležev, ki so izgubili baje 120 mož. — Kavkaska fronta: Poizkus sovražnega oddelka, da bi napadel na našem levem krilu naše varnostne črte, je bil izjalevijen in sovražnik prisiljen k umiku. Na levem krilu običajni sovražni topovski ogenj brez učinka. — Si-najska fronta: Za sovražno troato uasprcii Gaze je bilo opaženo živahnejše delovanje. Gaza sama ie bila dne 8. maja od 6 popoldne dalje nekaj časa obstreljevana. Obojestransko letalsko delovaiija je živahno. __ DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 10. (Kor.) Woh'fov urad poroča: V Sredozemskem morju je bilo po novih poročilih potopljenih 9 parni kov in 8 jadrnic, skupno 20.000 ton. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 10. mainika. — V Ledrski dolini in v okolišu adiške doline ie sovražnik v noči od 8. na 9. t. m. po artiljerijski pripravi izvršil majhne napade na pobočje hriba Cima d' Oro za Casino in proti Sano. zapadno Morija, a smo ga zavrnili, preden je mogel prodreti do naših črt. Majhne oddelke, ki so vdrle v eno naših namaknjenih stražnih postojank pri Sano. smo takoj zopet pregnali s protinapadom. Včeraj ob vsej fronti običajno delovanje artiljerije in min, ki je bilo živahnejše v plavskem odseku, v okolišu Gorice in na Krasu. Prošlo noč so sovražna letala metala bombe na nekatere kraje ob dolnji Soči in v okolici Krmina. V Romansu je bila zadeta ena naših vojnih bolnišnic. Osem ljudi v bolnišnici Je bHo ubitih. V Albaniji so sovražni letalci poizkušali napadati naše ozerrlje. Posrečilo se jim je vreči nekoliko bomb, vendar pa niso po vzrocili niti Žrtev niti stvarne škode. Sovražne letalce smo pregnali z ognjem naših baterij in jih zasledovali z zasledovalnimi od'Jelk i. __ Socijalistična mirovna konferenca v Stockholmu. STOCKHOLM, 10. (Kor.) »Sveriska Dagbladed« javlja: Odposlanci onih strank, ki so se združile, da organizirajo konferenco v Stockholmu. so se danes sešle pod predsedstvom JalmarJa Bran-tingsa. Odbor je s simpatijo pozdravil i.ii-erjativo petrograjskega delavskega in vojaškega sveta, ki z resolucijo, sklenjeno 9. t. m., priverie še obotavljajoče se stranke k skupnemu delovanju. Holandsko-skandinavski odbor je trdno odločen, da nadaljuje svoje delo, in se bo z veseljem posvetoval o stvari z ruskim delavskim odposlanstvom, kr pride v Stockholm. Odbor je končno sklenil, da naj se posvetovanja z nemškim odposlanstvom vrše 15., 16. in 17. majnika, z odposlanci finskih socijalistov pa 18. in 19. majnika. Avstrijske ladje v Ameriki prodane. AMSTERDAM, 10. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Washingtona: Ladijski urad je kupil od amerikanskih lastnikov sedem prejšnjih avstrijskih parnikov s skupno 52.622 tonami, ki se nahajajo v amerikanskih pristaniščih, da jih bo uporabljal v vojnotrgovinske namene. NOVA RUSIJA. General Ruskij odstavljen kot vrhovni poveijmk severne fronte. PETROGRAD, 10. (Petrograjska brz. agencija. — Kor.) Provizorna vlaia je odvezala generala Ruskega od vrhovnega poveljništva severne fronte in ga pustila v svojstvu člana državnega in vojnega sveta. Ustavodajna, skupščina. PETROGRAD, 11: (Kor.) Vlada je odpravila kazni prognanstva in deportacije kapitan____Komu, za vse vrage, bi bila mogla koristiti Brichetova smrt? — je dejal -Je Lozeril počasi, z očmi, obrnjenimi v strop, in obrazom človeka, ki Je ves zatopljen v razmišljanje. Potem pa je ponovil: — Pomagajte mi vendar, dragi prijatelj ... Brichetova smrt je vendar morala koristiti nekomu. Hipoma se je posvetilo kapitanu in zdrznil se je. — Tisoč vragov! — »je zarjovel, — spreten borilec ste in izborno znate udarjati finte, preden zamahnete za glavni sunek. De Lozeril ga je začudeno pogledal. — Ne razumem vas, — je dejal. — Hotel sem reči, da ste pričel obtoževati očeta, da bi potem polagoma prešel na hčer____na Avroro. — O, o, Hanibal, kako morete tudi le pomisliti kaj takega! — je vzkliknil de Lozeril ojitajoce. in jili nadomestila s kaznijo najmanj treh let ječe. Vlada je imenovala 11 članski odsek za sestavitev pravil za volitev v ustavodajno skupščino. VPRAŠANJE IZPOPOLNITVE RUSKEGA KABINETA. LUGANO, 11. (Kor.) »Corriere della Sera« poroča iz Petrograda: Kakor se govori, se udeleži iz-vrševalni odsek delavcev izpopolnitve kabineta s tremi ali štirimi člani kot ministri brez portfelja, toda z glasovalno pravico. PETROGRAD, II. (Kor.) Pet. brz. ag. poroča: Z ozirom na najnovejše izjave provizorične vlade, da se sprejmejo v kabinet zastopniki onili političnih strank, ki še niso udeležene neposredno na upravi države, je poslal ministrski predsednik knez Lvov predsedniku delavskega in vojaškega sveta Cejdzeju m predsedniku .'ume Rodzjanku pismo, v katerem ju poživlja, da poročata o tem svetu kakor tudi dumi v svrho izvedbe te namere. Francoski poslanik v Petrogradu odstopil. KOPENHAGEN, 10. (Kor.) Semkaj došli ruski listi poročajo, da je francoski veleposlanik Paleologue v Petrogradu odstopil iii odpotoval s francoskim ministrom za municijo Thomasom v Pariz. Italijanski socijalisti in položaj. MILAN, 10. (Kor.) Po dvadnevni razpravi o političnem in gospodarskem položaju ter za to nastalih zahtevah so člani so-cijalističnega strankarskega vodstva, socialistične zbornične frakcije in splošne zveze strokovnih organizacij v Milanu sklenili dva dnevna reda, ki iu je cenzura v »Avantiju« dopustila le deloma. Objavljeni del pravi, da naj zbornična frakcija ponovno pozove vla-lo, da izjavi v poslanski zbornlciv s kakimi nameni in po kakšnih velikih vodilih se namerava vlada udeležiti bližnje mirovne konference, da ne postane zopot zunanja politika Italije delo gotovih političnih skupin. Socialistične organizacije in posamezne osebe naj s primerno propagando podpirajo akcijo zbornične frakcije. To pa naj se godi po enotnem načinu, ki odgovarja mnenju !n ciljem socialistične stranke in ga je odobrilo vodstvo stranke. Olede udeležbe na stockholmski konferenci se ie prepustil končni sklep vodstvu stranke, potem ko dobi potrebna pojasnila iti jamstva. Odredbe Zaimisovega kabineta. RIM, 10. (Kor.) Agenzia Štefani poroča iz Aten: Zaimisov kabinet je v izvrševanju svojega programa, da zagotovi zaupne odnošaje z entento. sklenil, da odstrani več oficirjev generahiega štaba in drugih armadnih delov, katerih navzočnost v Atenah je ententi neljuba. TI oficirji bodo morali bki odsedaj naprej na Peloponezu. Zarota proti Vcnizelosu. SOLUN, 10. (Kor.) Policija je razkrila zaroto proti Venizelosu in izvršila 9 aretacij. Aretirane osebe so priznale, da se nahaja središče zarote v Atenah, kjer se ie ustanovil odbor politikov in vojaštva, da se izvrši atentat na življenje Vcni-zelosa.__ RAJHSTAG. BEROLIN, 10. (Kor.) Pri razpravljanju prehranjevalnih vprašanj je predsednik prehranjevalnega urada Batocki opozarjal na to, da je treba računati na razveseljive prispevke iz Romunije, omenjal neugodno ogrsko žetev in naznanil da mu ie ministrski predsednik grof Tisza izrazil svoje obžalovanje, da ravno Ogrska, ki bi bila po prirodi in podnebju poklicana, da preskrbuje zaveznike, tega vsled neugodne žetve ni mogla storiti. Govornik je nadaljeval: Toda prisrčno skupno delovanje z zavezniki v obojestranski odkritosrčnosti in zaupanju bo pripomoglo, da se na vprašanja, da J ki t morajo zvezne vla:e z vseh strani natančno preštudirati, vsled česar vlada nikakor ne more že v kratkem zavzeti svojega stališča. Drugače je morda v slučaju, ko gre za vprašanje delitve velikih volilnih okrajev, s čemer se ie državno vodstvo pričelo pečati že samo. Cesar Karel In 6. vojno posojil?. V visokih in vznesenih besedah, ki najdejo odmev daleč čez meje monarhije, brzojavlja cesar Karel I. finančnemu ministru o pomenu in vrednosti 6. avstr. vojnega posojila. Mladi vladar izreka hvaležno priznanje, da so se vsi sloji pri podpisovanju dosedanjih posojil izredno odlikovali. Nedvomno je, da je pridoncslo prebivalstvo v Avstriji ob priliki podpisovanja petih vojnih posojil z največjo pripravljenostjo in popolnim razumevanjem vojaškega in političnega položaja skoro 20 milijard kron v vojnem posojilu. V teh številkah leži na eni strani važen, jeklen dokaz domovinske svesti, na drugi strani pa visok dokaz etičnega razumevanja. Zato bo avstrijsko ljudstvo tudi pri podpisovanju 6. vojnega posojila razumevalo, za kuj gre, in izpolnilo vsa pričakovanja, ki se stavijo nanj. Mladi vladar izraža v Najvišjem razglasu na finančnega ministra dr. pl. Spitzmiillerja pričakovanje, da pridonese avstrijski kapital in veliki krog hranil- jne no-ov redil o preizkušnjo nezlomljive finančne moči in neupogljive odločnosti. Cesarske besede najdejo v viseh slojih prebivalstva naj-živahnejši odmev. S podpisom 12 milijonov za avstrijsko vojno posojilo se je postavil cesar na čelo podpisovalcem. in narodi naše širne države se v popolni zavednosti doinovitsskcga mišljenja in zvestobe do države udeleže podpisovanja 6. vojnega posojila in tako izjalove za večne čase načrte sovražnikov na uničenje naše države. Cesar Karel I. nam je podal, odkar je nastopil vlado, plemenite in polnovredne zglede, kako resno in globoko razumeva vladarske dolžnosti. Neomejeno je zaupanje vseh slojev prebivalstva do našega cesarja. On uaj nam bo voJiitelj in očel Njegovemu zgledu sledeč, se udeleže vsi Avstrijci podpisovanja 6. vojr.ega posojila. cev v sedanji, za srečni konec vojne sebno važni dobi ponovno polni bomo v prihodnjem letu rešili vseli Zastopniki teh treh skupi darskih težkcrč. Da bomo vzdržali do prihodnje žetve, je sigurno. BEROLIN. 11. (Kor.) Ustavni odsek državnega zbora ie začasno zaključi! svoja dela in se »sestane zopet par dni pred pri-četkotn prihodnjega zasedanja. Ministe-rrjalni ravnatelj Lewald je izjavil, da ni običajno zavzeti stališče napram sklepom odseka, ampak le napram sklepom zbornice. Tu gre za tako dalekosežna in važ- Sedaj se kapitan ni krohotal več. Ko je začutil, da preti nevarnost njegovi hčeri, je zatrepetala v tem sirovem in pokvarjenem človeku vendarle neka občutljiva" žilica. — Torej, dragi moj, — je nadaljeval de Lozeril, — ko je že nanesel slučaj----saj je tudi samo slučaj, da sva začela govoriti o vaši hčeri____pa dajva, nadaljujva... z ozirom na ubogega Bricheta. — Vidite torej, da obdolžujete ntojo l,čer> — je odgovoril kapitan z glasom,. v katerem je tičala pridušena grožnja. — Ali ne. nikakor ne. zagotavljam vas, — je hitel de Lozeril. — Kdo pa naj bi bil potem krivec? — To izveva prav kmalu. Če mi odgovorite na nekatera vprašanja. — Torej vprašajte. (Dalje.)' Razne polltline vesti. Južni Slovani pred sestankom parlamenta. Informacije, ki smo jih prei nekoliko dnevi preleti od zanesljive strani, so nam dale tolažljlvo zagotovilo, da se tudi južuoslovanska delegacija resno pripravlja za predstojeće zasedanje centralnega parlamenta in sicer na edino pravilni, |>o nas že od nekdaj Iskreno zaželjeni, ker uspešnost taktike in politične strategije obetajoči podlagi koncentracije. Tudi ?o nam sporočili nekaj važnih podrobnosti, dokazujočih resnično dobro voljo pri či-niteljih, od katerih je odvisen odločilen sklep. Nu, nismo govorili o tem. Prvič, ker nas marsikatero izkustvo opominja ^na pregovor: ne hvali dneva pred večerom — marsikatera lepa nada se nam je Že zrušila v zadnjem hipu, ko smo meniti, da ie že tik uresničenja, potem nas je za-državal pomislek, ali bo koristno, a!' škodljivo za stvar, ako govorimo predčasno: S tem večjim zadovoljstvom po-snemljemo sedaj iz »Slav. Naroda*, da so naše informacije v soglasju l dejstvi, da je v resnici ne le vprašanje koncentracije južnoslavenskih zastopnikov v najboljšem razvoju, marveč da se pripravlja tudi povsem nova orijentacija glede smeri in podlag bodoči naši politiki! Kar se tiče principijelnega stališča naših poslanccv napram vladi, potria ljubljansko glasilo, - - c in da napram viaui, pouja ijuuij«»3ru da bo opozicijoneluo in da bo postopanj« naše delegacije v soglasju z ono Cehov ii treh skiiuia d; smatrajo avtonomijo Galicije kot casus belli in se brezobzirno upro tozadevnim predlogom. Vladni program jim je tudi nesprejemljiv, ker iinajo glede preureditve države »dalekosežne načrte za demokratične in nacijonalne reforme.« Iz podatkov, ki jih navaja »Naroi-«, izhaja nadobudnih momentov: da bo parlamentarna opozicija bolje organizirana enotneiša, nego pa vladna večina; da bo južnoslovanska delegacija tvorila taksno enoto, da bo novi južnoslovanski klub obsegat vse Slovence, Hrvate in Srbe urez razlike strank; da organizacija še ni dovršena, ali pripravlja da se od vseh udeleženih strani z vso vnemo. Informacije »Naroda« soglašajo torei z našimi, a v posebno zadovoljiv pojav štejemo, da jih tuli glasilo narodno-napredne stranke beleži z vidnim zadovoljstvom. Vidimo, da smo se tudi mi Slovenci vendar nekaj naučili v trdi šoli sedanjih dogodkov. »Slov. Narod se bavi tudi s stališčem naše delegacije napram vprašanju eventuvelnega vstopa kakega južnega Slovana v kabinet in dvomi, da bi hotele naše stranke poslati svojega zaupnika, ker nočejo vezati svoje politike in taktike na vlado. Cc bi pa hotel grof Clam-Martinic v svojem interesu poklicati v kabinet moža, ki pozna razmere juga, da bi ga objektivno informiral o važnosti velikega problema na jugu mo- Stran II. •EDINOST" itev. 131. V Trstu, dne 12. maja 1917. arhije — bi ta vstop nikakor ne *mel naši delegaciji vezati rok. Politika svobodne roke in taktika, ki ni vezana na nobene ozire na vlado, jc glavni predpogoj uspešnega nastopa južnoslovanske delegacije za naie narodne pravice! Iz vsega je torej razvidno, da se nasa delegacija ob dobrih ivspicijah pripravlja za parlamentarno zasedanje: ujedinjena »n svobodna, nevezanih rok, hoče biti! S tem bi bila zaključena žalostna in za narodne aspiracije ste-ilna doba politike... ne verno, s kako besedo bi jo označili — nu recimo: politike brez vsakega srčnega poleta, brez vsake energične volje! Menda se ne zagrešimo proti dolžni skromnosti, če pravimo, ia si naša slovenska politika pripravlja oblike in fmeri. po katerih smo ravno mi žc od davna hrepeneli, smeri — resnično narodne slovenske politike. Nemški glas o politiki nemških strank v Avstriji. »Sonn- und Montag>zeitung« je priobčila ojster članek, v katerem označa Htiko nemškiii strank v Avstriji kot malenkostno in sebično. Posebno obsoja delovanje teh strank pred sklicanjem državnega zbora. Nikdar še se ni našlo — pravi — manjših ljudi, nego so ti združeni Nemci. Vsled najsilnejih preobratov se tre-e zemlja; sleherni dan nam prinaša dogodke, ki jim mi sodobniki moremo komaj razumeti veličino in važnost. Vse to pa ne odvrača naših Nemcev od bornih vprašanj, ki so jim vedno posvečali vse svoje mišljenje in hotenje. Kaj jc njim ruska revolucija, preobrazba sveta, vojna in mir! V njihovih srcih gori samo eno vprašanje: ali bo okrožni sodnik kje v Truinovu sodil nemški in češki, ali pa sani > nemški?! Ali bo na čeških zelezničnih postajah napisano »Zde« ali Hicr?! — Značilno ie dejstvo, da so se oh vpraša-i ju sklicanja državnega zbora Nemci odrekli svojih najvažnejih načel. Iz tega po-. sM je vsa ta leta tlačilo zlo na^e notranje politične mizerije! 2č mesece in mesece bi mogli imeti parlament, aRo bi bilo voditeljem naših Nemcev pravočasno prišlo na misel, da je v dneh, ko sc takorekoč odločuje usoda sveta, postal sodnik v Trutnovu manje važna oseba. — Nji!»ova malenkostna politika je zabranje-vala Nemcem, da bi šli za višjimi cilji, da bi vo-.li državno politiko. V dneh, ko je Šlo za obstanek države, niso pustili iz misli razdelitve okroži) na Češkem. V diich, ko so \ si narodi v obilni meri prelivali kri za obstanek države, so bili nemški politiki na delu. da napravijo kletko, v katero so hoteii spraviti vračajoče se bo-Jevn-ke. Zmaga demokratske misli v Ru-srji in nje silna privlačna moč na vse narode civiliziranega sveta, ni napravila na Nationalverband nikakega vtisa. — Niso hoteli parlamenta, ako jim ta ne izroči vlade na temelju absolutističnih sredstev. Na srečo pa je bilo dalekovidnih mož. ki odločajo o usodi Avstrije in ki so — presojajoč razmere in čase — videli, česa, treba domovini! Šli so preko malenkostne nemško-provhieijalne politike in so sklenili sklicati parlament brez oktroja, brez § 14. Narodi Avstrije — vštevši Nemce — so hvaležni cesarju in vladi, da sta se pri izbiranju med ustavo in gospodo okolo K. H. Wotfa. odločili za ustavo! — Dobro zrcalo. Nemški politiki naj pogledajo vanje in videli boJo — odurno sliko. »Narodni P 'iitika pa naglasa, da izhaja že iz demo- j 1 ratičnega mišljenja češkega naroda, da r-kdar nc zahteva za se kot večino naj če> cm več, nego Je voljan privoliti tudi j nemški manjšini. Če Nemci naglašajo svoj j demokratizem, naj ga dokažejo z dejanji ob vpr.isanfu Češko-nemškega sporazuma, da jim nc gre le za novo vnanjo prevleko, marveč za resno notranjo sliko. Le na ta način bo možen pošten sporazum na podlagi popolne enakopravnosti! — Kako vse dragače se oJražaio Čehi v svojem zrcalu! O stockbolniski konferenci piše so-crjrtlnoctcmokratični pos!. Smeral v >Pr«.-vo Lidu«. Ja bi bila tam pozicija delegatov iz centralnih držav jako močna, ako bi mogli reči v imenu Nemčije, da se tam odklanjajo vsa stremljenja vsenemških aneksrjonistov, in ako bi mogli na trdni poc!a^i določno izjaviti, da ne bodo delali v Avstriji nobenih zaprek proti preuredH drža\ e v smislu pravic in potreb vseh narodov, *er da se rcSevarrje narodnega pro-h'vma oM ske države začne po kon-sl iu*. ji^ielni poti v polnem obsegu in čim najprej. Ravno pred sestankom parlamenta st«;paiiio pri nas v resno razdobje. Zato naj bi se tem pobudam posvetila resna ia. ker se predlagajo v zavesti oJgo-51* in najbolje volje. Vsi potrebujejo . da se osvobodimo iz šablon mi-:. Energičnih, v odločanju srčnih in državnikov velikega sloga potrebujem«. Tehtna resna beseda in važna po-:ic /ato, ki potrja spoje med velikimi svei-.-' n : ii dogodki in bodočimi uredbami v ; Ovdinih državah. Na mednarodni konic r^nJ v nevtralni državi hočejo zajeti iti tov no akcijo. A v interesu uspešnosti prizadevanj za dosego velikega medna-rs n '4a cilja bi hotel hneti socijalni demo-kr:;t Mineral zagotovil glede bodoče no-tra:i:e uredbe v Avstriji!! Popolnoma opravičeno. In menda ni treba šele pravili: z ozirom na katero vnanjo državo v prvi vr-ti. Narodnostni in demokratični princip zmagujeta. To podkreplja tudi splošno mnenje, da so vranji dogodki pro-v/ročili zadnji politični prevrat v Avstriji. Junaki na bojnem polju žrtvujejo Hrt In žirije nje. TI pa posojaj samo dem. — Podpisi tojno posojilo 1 imisaiiHiMiimi Politično društvo „Edinost" sklicuje svoj za jutri, 13. majnlka 1917, ob lOdop. v dvorani „Slovanske Čitalnice41 r Narodnem domu. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. ODBOR. vornt mo n r. j los hitrih Domače vesti. Prcskuievalnice cen. Na podlagi ces. naredbe z dne 24. marca 1917. drž. zak. št. 131. o preskrbi prebivalstva s potrebščinami je namestništvo odredilo, da se ustanovi po ena preskuševalnica cen v Trstu za področje c. kr. tržaške deželne sodnije in v Pazinu za področje c. kr. pulskega okrožnega sodišča, sedaj v Pazinu, ter je po predlogih trgovskih in obrtnih zbornic v Trstu in Rovinju, kmetijskih korporacij in konsumnili organizacij nastavilo naslednje osebe: Za presku-ševalnice cen v Trstu: Predsednik: dr. Higinij vitez pl. Scarpa, c. kr. dvorni svetnik, namestnika: Leopold Brunner, Ernest contc Dandini de Sylva, c. kr. okrajni glavar; člani: 1. Rudolf Bachrach, ravnatelj, 2. Ivan Olanz-mann. veletrgovcc. 3. Jurij Trevisini, ve-letrgovec, 4. Vid Rastelli, veletrgovec. 5. Anton Miklavcc. posestnik, 6. Josip Pertot. vpokojen učitelj in posestnik, 7. Virgil Berlot, c. kr. carinski revident, načelnik konsunmega društva drž. uradnikov, 8. Pavel Mreule, bančni ravnatelj, 9. Jožef Buda, privatni uradnik, 10. Henrik Visintini, ravnatelj Coopcrative ope-raie v Trstu, 11. Edvard Gcrgicli, ravna-tej nadzornik Cooperative operaie v Trstu, 12. Michael Hummer, nadzornik Coo-perative operaie v Trstu. — Za presku-ševalnicocen v Pazinu: Predsednik: Kare! Godina, c. kr. davčni višji upravitelj v Pazinu; namestnika: Matko Mandić, občinski blagajnik v Pazinu, Just Rebek, drž. višji živrnoz-dTavnik v Pazinu; člani: 1. Herkules Milotich, jestvinčar v Pazinu, ;?. Viktor Mrach, veleposestnik v Pazinu, 3. Franc Ran-er, mlinar v Paizinu, 4. Ivan Cucovich B.. ravnatelj kmetijske družbe v Poreču, 5. Anton Fontanot. tajnik deželnega kulturnega sveta v Poreču, 6. Franc Trampuž. kmetijski potovalni učitelj v Trstu, 7. Matevž Antonaz, zlatar v Pazinu, 8. Matevž Cucančić, hranilnični ravnatelj v Pazinu, 9. Jurij Vranjac, c. kr. nad-respicijent iinančne straže v Pazinu, 10. Anton Alzich, posestnik v Puli, 11. Peter Apostoli, občinski tajnik v Vodnjanu, 12. Peter Matanić, nadučitelj v Pazinu. Z ozirom na sedanje izredne razmere se je ustanovitev preskuševalnice cen za področje goriškega okrožnega sodišča, sedaj v Ljubljani, opustila ter bo preskuševalnica cen v Trstu zaenkrat poslovala tudi za področje goriškega okrožnega sodišča. Preskuševalnici cen boste začeli poslovati takoj, ko se definitivno uredi njuna notranja organizacija ter si določite poslovnik. Odlikovanie. Cesar je v priznanje odličnih zaslug za pospeševanje uspeha vojnih posojil med drugimi podelil namestniku generalnega ravnatelja zavarovalnice Assicurazioni Generali Emanuelu Ehren-thalu. koniturski, generalnemu tajniku zavarovalnice Riunione Airiatica di si-curta, dr. Arnoldu pl. Frigyessyju pa viteški križec Fran Josipovega reda. Vojna razstava. Člani umetniškega odbora vojne razstave so naprošeni, da se udeleže seje, ki se bo vršila danes, v soboto. ob 6 popoldne v c. kr. državni obrtni šoli. Z oziroin na važnost stvari, o katerih se bo razpravljalo, je želeti, da se udeleže seje vsi člani odbora. Povodom rojstnega dne Njen. Veličanstva cesarice Je presvetli škof dr. Pe-der-zolli, azistiran po vsem kapitlju, daroval v poreški baziliki pontifikalno mašo, ki so se je udeležile vse civilne in vojaške oblasti in številno meščanstvo. Mesto je bilo bogato odičeno z zastavami. Predsednik upravne komisije mejne grofije Istre: Lase i a c. Kdo sme na občni zbor političnega društva »Edinosti-? Prejeli smo: Nekateri našinci, posebno oni iz delavskih slojev, povprašujejo, kdo sme priti na občni zbor našega političnega društva, ki bo prihodnjo nedeljo. Pisec teh vrstic (in men-da tudi drue;;) odgovarja, da sme vsakdo, kije član, kakor tudi oni, ki se želi vpisati in žrtvovati edinemu našemu političnemu društvu vsaj par kronic na leto. Z ozirom na to. da je večina članov na raznih bojiščih, z ozirom na veliko važnost političnega društva »Edinost« in z ozirom na malenkostno članarino je upati, da pride slelirni naš mož in mladenič ter s svojim pristopom pripomore v izpolnitev po vpoklicanih članih izpraznjenega števila članov. Časi so resni. Ljudje so danes tudi mnogo bolj probujeni in zavedni, kakor je bilo to v prejšnjih časih; zato in ker smo mi tu na meji še najbolj izpostavljeni raznim burjam, pričakujemo od vsakega na-šinca, da stori svojo narodno dolžnost s tem, da prav gotovo pride na občni zbor. — Star član. Oljnata semena. Mestni magistrat, sklicujoč se na 18. aprita t. I. objavljeni razglas. se ponovno cbrača na poljedelce s toplim pozivom, da naj se zanimajo za na- saditev solnčnic in buč, ki dajejo v svojem semenju izborno jedilno olje. Seme za na-saditev daje na razpolago mestna občina in se dobiva v ulici della Catedrale štev. 15 ali pa v ulici S. Giusto it 4. Splošna amnestija v AvtrUL Trdovratno se širijo glasovi, da se v Avstriji pripravlja splošna amnestija za politične delikte. Samo vprašanje je: v kakem obsegu. Najprej« se je govorilo le, da se bodo mogli vsi internirane! ni konfiniranci povrniti na svoje domove. Potem se je vest razširila, da naš dobri mladi vladar pomilosti vse poslance, obsojene radi političnih deliktov, tako da obdrže svoje mandate. Sedaj pa se govori o vsesplošni amnestiji političnih obsojencev. Zadnja splošna amnestija v Avstriji je bila pred 60 leti. Dne 8. maja 1857. je izdal sedaj blagopokojni cesar Fran Josip iz Budima splošno amnestijo za vse podanike, obsojene radi zločina veleizdaje, vstaje in upora, ter je odredil, naj se izpuste na svobodo. Bela moka. — Cikorija. Pišejo nam: V petkovih listih je aprovizacijska komisija razglasila, da se bo prihodnji teden zopet dobivala bela moka in sicer po V* kilograma na osebo. Prosimo slavno aprovi-zacijsko komisijo, da odredi obenem, da bodo ob tej priliki one družme, ki so bile ta teden prikrajšane, ker so dobile samo 20 dek namesto 25 dek na osebo, kakor se je dogajalo v prodajalni aprovizacijske komisije v ul. Raffineria, in kakor čujemo, tudi v drugih prodajalnah aprovizacijske komisije, n. pr. v ulici -delle Poste in v Barkovijah, prihodnji teden dobile zato na osebo onih 5 dek več, za katere so bile sedaj prikrajšane. — Obenem si dovoljujemo opozoriti slavno aproviza-cijsko komisiio na velik nedostatek pri prodaji cikorije. Odmerek 20 dek cikorije obsega v posebnem papirnatem zavoju dva zavojčka cikorije, zavita vsak posebej v tako debel papir, da tehta papir skoraj ravno toliko kot ci-korija sama. In ta papir se mora potem plačevati po K 4'40 kilogram; pri 20 dekah cikorije torej okoli 30 do 40 vinarjev. Gotovo je aprovizacijska komisija dobila cikorijo že tako zavito iz tvornice, katera si je ovojni papir zaračunala na tako oderuški način, ali prav zato naj bi pa komisija posebno pri tako nujno potrebnem predmetu za najobožnej-še prebivalstvo, kot je cikorija, nc zvra-čala tujega oderuštva na prebivalstvo, temveč pTtmerno znižala ceno. To stori tem laglje, ker ji itak nc gre za dobiček, temveč le za kar najceneje preživljanje prebivalstva. Ce zniža ceno cikorije na polovico, bo ovojni papir po K 2'20 kilogram še vedno dosti drago plačan. Deputacija poštnih uslužbencev pri namestniku. Včeraj se je zglasila pri namestniku baronu Fries-Skeneju deputacija poštnih in brzojavnih uslužbencev v Trstu, da mu predloži želje teh uslužbencev glede njihovega gmotnega položaja, zlasti glede aprovfzacijskega vprašanja. G. namestnik je z zanimanjem poslušal izvajanja odposlancev ter je priznal polno opravičenost izraženih želja. Glede apro-vizacijskega vprašanja je opozarjal na nepremagljive težkoče, s katerimi se je ob sedanjih časih boriti; pač pa je obljubil, da hoče na drugi strani storiti, kar mu bo mogoče, ter se v sporazumu s poštnim ravnateljstvom na pristojnih mestih zavzeti za to, da se po možnosti ustreže onkn željam poštnih in brzojavnih uslužbencev, ki se tičejo njihovega splošnega gmotnega položaja. Ponovna prebiranja črnovoj-niških letnikov 1871. do 1867. in prebiranja, izbrisan-cev letnikov 1893. do 1867. se prično na Štajerskem 17. t. m. in se končajo 13..ju- n Odškodnina za oddane kovine. Anagra-fični urad v ulici Sanita št. 25 III., vrata 58, bo danes izplačeval odškodnino za vse komisije in na vsa potrdila do št. 4550. Ime naše cesarice se v slovenskem časopisju še vedno ne piše enako. V našem listu smo pred kakim mesecem objavili spis iz peresa odličnega tržaškega ita-liianskega publicista, urednika Giaco-mellija, z razlago imena naše cesarice in obenem tudi z dokazom, da je v smislu edinstvenega italijanskega izgovora »Žita« tudi v slovenščini edino prava pisava fn izgovarjava »Zlta«, ne pa »Cita«. Med slovenskimi listi pise »Žita« tudi ljubljanski »Slovenski Narod«, dočim smo pa v »Slovencu« našli obe pisavi, večinoma pa vendar »Cita*. Enako pišeio tudi drugi manjši slovenski listi, pripadajoči »Slovenčevi« politični smeri. Hrvatje pišejo dosledno le »Žita«, ravno tako tudi Cehi in Poljaki. Zakaj bi se torej tud* »Slovenec« ne ravnal po tej splošni pisavi. Merodajna je tu vendar edino le italijanska izgovarjava, in ta se glasi »Žita«, ne pa »Cita-. Iz Odese, iz »daljnje tujine«, pošiljajo prisrčne pozdrave prijateljem in znancem v domovini: Štefan Požar iz Lonjerja (v Rusiji od junija 1916.), Jurij Marinič iz Vedrijana pri Gorici (oi< oktobra 1915.), Karei Makuc iz Pevme pri Gorici (od junija 1916.), Fran Kravos iz vipavskega Križa (od junija 1916.), Gabrijel Leban iz Prvačine št. 42 (nad eno leto), Anton Minka iz Trsta (od junija 1916.), Fran Kenda iz Volč pri Tolminu (od junija 1916.), Josip Lavrenčič s Katinare (od aprila 1915.), Josip Kinkela iz Rukovca v Istri (od oktobra 1915.), Anton Valentin-čič s Kanalskega Vrha (od junija 1916.), Josip MarkiČ iz Bat pri Gorici (od junija 1916.), Angeli Fajt iz Trsta (od iunija 1916.) Vsi so zdravi in so zaposleni v neki tovarni v Odesi. DAROVI. Peter Zabrič daruje za otroški vrtec CMD pri Sv. Mariji Magdaleni Spod. K 2. Denar hrani uprava. Izžrebane številke efektne loterije v korist tržaški vojni oskrbi. (N*daQ«raiije.) 13837 13863 138S1 13827 13871 13833 13862 13836 13948 13947 13987 13950 13928 13964 139 8 13904 13903 1394« 14087 14096 14093 14020 14042 14070 14064 14024 14018 14016 14171 14113 14185 14138 14183 14124 14102 14163 14150 14117 14259 14247 14232 14260 14221 14257 14209 14264 14291 14202 14332 14327 14321 14324 14808 14347 14386 14337 1432} 14342 14194 14480 14442 14456 14415 14418 14421 14426 14452 14471 14540 14,43 14572 14570 14515 14598 14517 14526 14597 14521 14685 14677 14668 14611 14624 14669 14615 14670 14681 14628 14758 14722 14799 14783 14785 14780 14747 14775 14751 14716 14833 14880 14809 14876 14887 14878 14842 14865 14873 14887 14S0o 14994 14918 14920 14880 14985 14989 14938 14904 14937 15083 15048 15085 15037 15030 15032 15041 15043 15054 15020 15194 15184 15109 15186 15173 15136 15123 15161 15190 15104 15257 15291 15262 15259 15209 15250 15205 15260 15224 15?36 15338 15374 16316 15307 15393 15328 15378 15365 15339 15400 15435 15463 15487 15458 15452 15488 15409 15137 15434 15433 15587 15584 15509 15549 15501 15547 15504 15593 15531 1^552 15699 15624 15603 15638 15632 15604 15676 15607 15700 15678 15764 15775 15740 15707 15762 15741 15790 15797 15747 15756 15886 15875 15856 15836 15818 15867 15802 15881 15852 l."j863 15977 15945 15980 15949 15948 15964 15973 15934 15916 15969 10079 16064 16068 16028 16098 16003 161)06 16074 16080 18044 16119 16195 16199 16132 1«142 16152 16171 16126 16109 16103 11206 16211 16273 16274 16207 16246 16281 16*268 16251 l€286 16310 16312 163S8 16386 lt370 16377 16369 16303 16364 16384 16465 16460 10478 16475 16402 16423 16449 16437 16458 16445 16539 16578 16530 16583 16530 16579 16598 16547 16527 16548 16846 16609 16h64 16601 16678 16653 16615 16619 16609 16626 16727 16717 16767 16732 16791 16752 16498 16756 16725 16781 16S37 16861 16845 16860 16812 16891 16896 16S74 16808 16855 16926 16901 16903 16913 16959 16946 169r>6 16911 16978 16969 25045 25063 25062 25094 25048 25096 25032 25033 25005 25097 25101 25109 25112 25 i52 25141 25168 25117 25161 251S3 25118 2J-207 25284 25278 25233 25276 25205 25272 25254 2oi>28 25208 25319 25327 25384 25344 25335 25379 25361 2.307 25362 Izžrebane dobitke je mogoče dvigniti do četrtka, 17. t. m., vsak dan od 10—1 pop. in od 4—7 zvečer v komitejnem lokalu (Via S. Antonio 3). (Nadaljevanje sledi). ZDRAVNIK Med. Dr. Korol Perničič stanuje v Trsta, «L Giulia 76 I1L n. (zraven Direberjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, L od 3 do 4 pop. za notranje, nervozne In otroIH« bolesni (blizu cerkve sv. Antoua novega.) KONJAK iz vina lastnega pridelka, destiliran, prn znan v slučajih starostne šibkc6ti in želodčnih bolezni že od stoletij kot življenje podaljšajoče krepilno sredstvo. Razpošiljam 4 polliterske steklenice 12 let starega, poštnine prosto za K 40.—. 4 polliterske triletnega, čudovito ublažujoče sredstvo proti trganju 32 K. — Vino od 56 litrov naprej, rizling ali bergundec po K 3.60 liter. BENEDIKT HERTL, veleposestnik, graščina Golite pri Konjicah, Štajersko. lete 1X1 mt - Olo Stadion 10 - Trst Odprt o4 8'2 zvečer noprg] Ceno: L vrste R 2. IL vrste K1. s: HALI OGLASI:: □□ DO □□ m raiwyo po 4 ■tet. bmi«. Marta« kiilnu b«Md« m r*4t-aaj« nkral Tli. — V»J«ujii : pristojbi** tuh 40 •teftiak. , f HyNA danes bo prodajajo prekajene klobase po JIIIIIU K 1.50 in paradna r škatljah. — Ulica Valdirivo 29. 1115 Itfilflffff M z* gostilno za celi dan. Naslov UclUlllI pove los. odd. Edinosti. 1118 BlflAflfnlfallVlI ie praktična za detoilno trgo-DIU3UJIIIIUI lili vino se sprejme ter trgovski sotrudnik jeatvinča1- vojaščine prost. Ponudbe z referenco na Ins. odd. Ed pod „Ugodnost \ 1117 IIZa fO v 'trokah gospodinjstva, kuhanja itd. iJltt i« dobro izvežbana mlajša gospodična iz uglednejše hiše sa samskega državnouradniSkega veleposestnika Poroka ni izkljnčena. Ponudbe s sliko in podrobnejšimi podatki sprejema Ins. odd. Edinosti pod „Št. 1107-. 1107 flAlflffn se iflče za zjntrai in popoldne. Naslov UtSlIllU pove Ins. odd. Edinosti. 1112 Alf flfl fO meblirana soba, na razpolago j e tudi UUIIII M kuhinja. Via Commerciale štev. 14. L nad, desno. E takile vsake vrste kupnje Jakob Margon. Via Solit&rio 21 (pri mestni bolnišnici). 1061 Fotograf štev. 10. Anton Jsrkič postaje xopet v svojem sto^^jn v Trsta, Via dslle Poste 407 Hebllrana sobo ^•iovenskidružinisaodda Coroneo 1, vr. 10. 1110 ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermak v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice della Poste. Izdiranje zobov brez bolečine. •s Plombiranje. UHETNI ZOBJE 5r Uradnikom aktivnim vseh kategorij, profesorjem in učiteljem, katerih neobremenjena služnina znaša najmanje K 2300 na leto dalje penziionistom ki imajo vsaj K 1400 pokojnine, dovoljuje posojila na podlagi življenjskega zavarovanja, prod zaznambi na služnino, oziroma pokojnino na prvem mestu in proti primernemu poroštvu pod najugodnejšimi pogoji na 5-25 letno amortizacijsko dobo „SLAVIJA" vzajemno zavarovalna banka v Pragi. — Sprejmejo se tudi potniki za življenjsko zavarovanje s stalno plačo in provizijo. Podrobna pojasnila daje brezplačno Generalni zastop banke JUNIJE" v Ljubljani. ir ir ir ir ir i Trgovsko-obrtno zudrusa u Trstu " registrovana zadruga z neomejenim jamstvom ulica S. Francesco JL 20, II. nastropie u hiši lista „Edinost" opozarja cenjeno svojo klijentelo, društva In zadruge, da sprejema podpise na ^Sesto avstr. vojno posojilo^ Veliko skladišče klobukov de2nikov, belih In pisanih srajc, platna robcev, molkih nogavic itd. itd. K. Cvenkel Trst corso 28 Cene zmerne. Narodna trgovina. Postrežba točna. Narodna trgovina. JADRANSKA BANKA Trst Via Cassa di Risparmio Stev. 5 (Lastno poslopje) Kapital In rezerva K 8,890.000— FHIjalke: Dunaj Tcgethofstrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zara. Vloge na knjižice 3 \ 0|o Vloge na knjiiice od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. — Kupuje In prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke Hd. — Valute In devize, predujmi na vrednostne paphfe in blage ležeče vjavnih skladiščih. Safe deposlts promese. — Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih oapirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd brezplačno. Stavbni kredit, rembours krediti. Bosna naročila.--Inkaso. — Menjalnica.---Eskompt menic. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. Brzojavi: JADRANSKA. — Uradne ure: od • tfo 1 popoldne —