Siev. 151, V Ljubljani, petek, 8. julija 1921. Poltnfna platana v gotovini. LCtO I* jzhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: 28 celo leto K 144*— M pol leta K 72'— ITOBSa—BB •«« Oredništvo in upravništvo » Ko* pitarjsvi ulici štev. S — Telefon uredništva štev. 50 —- Telefon *= upravništvo štev. 328 e= CENE PO POSTI: za četrt leta K 36*— za en mesec K 12*— v UPRAVI STANE MESEČNO K1 DELAVSKI OST POSAMEZNA ŠTEVILKA SO VIN, fenumiiem ra Friisisir-skem. n . Gorica, 6. julija 1921. liri elavstvo in inteligenca, ki je danes ,u^s^‘^neŽa prepričanja, živi v komi .e, misiirno s tem onih »prepričanih« tem 0v< izvajajo svoj program s do ’7 ia ^aPadai° naše duhovnike, ko gre-kot i ff, , kulturnih prireditev domov, niuie^ sj,učaj v Števerjanu, ali da zabra-felet*0 ^udem veselice in poštene s6 na' 1 “finsko napadajo, Ti Slovenci kom„ }zvrstno počutijo v italijanski pošilja v Siranki' ki jemlie niih denar, j i 186 kraje na tisoče in tisoče la- jo kruha\/eV'-^ našim ljudem izpodjeda-°bstoi' t internacionalizem tek ljudi strank' V j m' da naj so Slovenci mirni, v®ncih i.n pokorni; v vseh teh Slo- do italiia6 ?paza' da imajo silno nagnenje omenjamo jega Petia in govorjenja, da ne jajo le v ,a. v pijanosti dosledno zmer-dal; »č l, ianščini. Nekdo jim je pove-dobri ^di italijanski komunisti tako Pa bi Kii0vrjnci kot ste yi dobri Italijani, xr dobro.« v°jne o *Fc^mo’ da so vsi taki. So kraji, od 2 iivo pUs*;0*eni< kjer se dobe komunisti *>°8p0d Ve^0 *n nar°dno zavestjo, v smer so jjjj rskega komunističnega mišljenja kater'JiV 6 težke povojne razmere, v niŠke!s Se znašli- Tudi je mnogo tovarnic n t . avstva, kateremu ne moremo stVa k- ^ Poleg znatnega števila učitelj-Uja ' *e ^udi komunističnega prepriča- ti so začeli zadnje čase resno raz-®Un'!•'* še spadajo v italijansko ko-vso^ ° stranko ali ne. Slovenec je poniji n0Št-en *n i^ea^en in dela tako kot den 'v n j* res internacionalen in dosle-Znatnimf*lem.1prePrieanju, ko s svojim ne-ti ne škodo ^ ne more ne koristi-ki bi tu v fpVa^i' italijanski komunisti pa, So interna ^ S a^u na)lažje dokazali, da Programu Cl011alcif da so po Ljeninovem Razvito n Za Varstvo malih narodov, imajo in toliko * krepko nacionalno čustvo venCa"n nar°dne sebičnosti, da se za Slo-Zacije_ t jm.enijo, dasi je član njih organi-k° bjV,,ecjaJ hlapec. So bili resni slučaji, k° p0V7.v la,ška komunistična stranka lah-te*ie pa . sv°j gl3^' a ie molčala. Naj-n°sti ]( dejstvo, da v imenu mednarod-Ijudem t ,zj. izpodjedajo kruh našim M' 0 najživeje peče. del n;ySe. komunistično delavstvo in tudi ®y°j poLSeli^ence je začelo razmišljati nja j. ‘02al- Dvom o pravilnosti postopa-^0dstvilU'Distične stranke (ozir, njenega Pr, vV,e *arastel tako daleč, da se je 11111 vod + odpovedala cela sekcija te-tfetji in+ U *n. pripadati naravnost k ^ki G ^.rtlacionali. Njih duševni vodja je mUliist °klna' ie začeI Vdajati tudi koci »to', °šure, Ta snuje s svojimi delav-Zo«. q. narodno kmečko delavsko zve-^°likor Se Še ni razširil° izven Idrije, glasila W-em°' ’e tez^°' ^er nimajo . 1 Pa gotovo, da Slovencem v bo- aUpa:nia' ker se Prve čase od Slo-*Ho nji-llaro stranke res ni veliko sto-pisalo v ti smeri. vmJ3 Se ^>01d° stvari razvile, ne ve-t>olj „ ■ j° Pa* da naše delavstvo bolj in fc>m0či e-L’ V družbi z Italijani ni njih Ican Hribar, Eiraijesi namestnih » LlnM§ani. Ljubljana, 8. julija. >Jutro«, glasilo ljubljanskih in belgrajskih vladnih centralistov, poroča iz Belgrada, da bo danes podpisan ukaz, s katerim se imenuje Ivan Hribar, dosedanji praški poslanik, za kraljevega namestnika v Ljubljani. Ivana Hribarja, nekdanjega narodno radikalnega prvaka in bivšega župana pre-stolice Slovenije, je doletela usoda, da bo likvidator zedinjene Slovenije. Naj bo prepričan, da bo njegova likvidacija trajala le toliko časa, dokler ne zmaga volja ljudstva. .. 1 £ “anjani m njin ^stah\ I1 , pom°,c Je samo v sklenjenih ^ske£gvSlPV ?ga )udstva na Pri-; tem smislu se pa mora orien-oaločno vsa primorska politika* Srissle Slndsiso prefi iieeI esteei ra prali oladsil puliiili. Belgrad, 8. julija. (Izv.) Zemljoradni-ški poslanci imajo v notranjosti Srbije celo vrsto zborov. Skoro povsod, tudi v demokratskih postojankah, odobrava ljudstvo stališče zemljoradniških poslancev glede ustave in obsoja politiko demokratov. Še tekom tega meseca se vrši konferenca glavnega odbora zemljoradniške stranke, na kateri se bosta taktika in program zemljoradniške stranke definitivno določila. Pod tem vtisom pripravljajo demokratie spremembo svojega strankarskega programa. Kffiomsistetai ia iisiia »dBUna* kratom. Belgrad, 7. julija. Jutri se bodo delavski dom, tiskarna in knjigarna Tucevič, kakor tudi arhiv sindikalne organizacije, po sklepu notranjega ministrstva vrnili pravim lastnikom. Delavski dom, knjigarna in arhiv sindikalne organizacije je bil doslej last komunistov. Notranji minister pa je sklenil, da se vse to imetje komunistov izroči sedaj socialdemokratom, katere nazivlje za prave lastnike. S tem uvaja minister sam komunistične metode, zraven pa dokazuje istini-tost dejstva, ki se glasi: Kraljeva vladna socialdemokracija se junaško bori — za milost vlade. Poro£iia o prelsbaui proti bomnaistoHi. VsSna viosa mafarskega žida. Belgrad, 7. julija, Preiskava radi atentata na regenta prestolonaslednika se je tekom današnjega dne nadaljevala pozno v noč. Danes je bila zaslišana žena šoferja Mladena Marinkoviča, Milica, o kateri se misli, da obstoje razlogi za zapor, ker je do gotove meje obremenjena po izpovedbah atentatorja in njegovega sokrivca Csakija. Zaslišali so jo radi izjav Stejiča in Csakija, ki jo obtežujeta v toliko, da je Stejič izjavil, da je pogosto zahajal v Marinkovičevo hišo, kjer se je v glavnem seznanil z teroristično akcijo in je na dan atentata ob 6. zjutraj pil pri Marinkovičevih kavo, Ob tej priliki je šel v drugo sobo, kjer je skupno z Marinkovičem pregledal bombe in revolver, ki bi se imel uporabiti tega dne. Na ta izvajanja Stejiča je odgovorila Milica Ma-rinkovičeva, da je res sprejemala Stejiča, ki je prihajal v njihovo hišo, da pa ni vedela, kdo da je in zakaj prihaja. Imela ga je za delavca v garaži svojega moža. Kar se tiče trditve, da je bil na dan atentata na kavi pri njih, je izjavila, da ni to resnica, ker je njen mož že pred tem, nekako ob 5, uri zjutraj, odšel iz hiše, med tem ko je ona spala, ker je ni hotel vzbuditi. Kot podrobnost navaja, da je mož ob svojem odhodu zaklenil hišo od zunaj ter pustil ključ na odprtem oknu. Po tej izjavi je bila konfronti-rana s Stejičem in pozneje s Csakijem. Glede Csakija je Marikovičeva izjavila da ve o njem samo to, da je Novosadčan in da je menila da prihaja kot strankarski tovariš in osebni prijatelj njenega moža. Medtem pa trdi Csaki, da je Marinkovičeva dobro vedela, zakaj je prihajal, ker je večkrat pred njo govoril z njenim možem o atentatu, o pripravah in o bombah. Nadalje pravi Csaki, da je vedela za vse organizacije in da mu je sama priznala tudi glede Stejiča, da prihaja v njeno hišo v strankarske svrhe. Žena šoferja Marinkoviča je ostala kljub izjavama Stejiča in Csakija pri svojih trditvah, Popoldne ob 16. se je pričelo zaslišanje Jozsefa Mojzesa (juda), okoli 30 let starega soboslikarja madžarske narodnosti. Po svojem lastnem priznanju je prišel pred štirimi meseci iz Madžarske v Novi Sad, kjer je vzdrževal zveze s komunisti na Madžarskem. Zatem se je spoznal s tipografom Jovanom Jovanovičem in krojačem Kolačkom ter z ostalimi člani terorističnega odbora. Sprejet je bil kot izreden član v teroristični odbor v Nov, Sadu in mu je bila že poverjena nekaka misija za skrivanje bomb skupno s Csakijem. V kolikem obsegu je obstojalo to skrivanje bomb, je treba še ugotoviti. Nadaljnja njegova priznanja so potrdila vse, kar so dosedaj izjavili Stejič, Csaki in Kolaček glede priprav za atentat, o katerih je bil istotako poučen kakor tudi sploh o delu centralnega komunističnega sveta v Belgradu, ki je dajal navodila terorističnemu odboru. Ob tej priliki je bil zaslišan tudi radi eksplozivnega materljala, ki so ga včeraj našli na vrtu Juhača, Izjavil je, da je ta eksplozivni material zakopal skupno s Csakijem in Juhačem in da je mu-nicija bjla namenjena, da se uporabi za razstrelitev velikega železniškega mostu pred Slavonskim in Bosanskim Brodom, Most bi se imel porušiti takrat, ko bi bili obveščeni od centrale v Belgradu, da se vodi v Bosni in Hercegovini posebna komunistična akcija, ki bi se imela pričeti skupno z akcijo v Srbiji in Vojvodini. S tem so hoteli preprečiti morebitno premikanje čet. Pri tem zaslišanju Mojzesa se je tudi dozna-lo, da so že vse priprave za izvrševanje terorja v naši državi gotove, Početkom aprila t. I. leta se je vršila širša konferenca komunistične stranke, ki so se je udeležili delegati iz vse države ter se je ob tej priliki razpravljalo o političnem, stanju v državi, kakor tudi o vseh ukrepih za varstvo komunistov pred obznano. Na tej konferenci je bilo sklenjeno, da se vsa viseča vprašanja odlože do konca meseca aprila, ko bi se imela vršiti konferenca bolgarskih in naših komunistov na bolgarskem ozemlju, ker bi imeli tudi bolgarski komunisti podvzeti isto akcijo. Ta konferenca se je tudi vršila v Bolgariji ter je trajala od 27. aprila do 3. maja t, 1. Na tej konferenci so bila rešena vsa vprašanja na ta način, da je bil izdelan načrt za celo serijo atentatov, tako na Bolgarskem kakor pri nas in sicer na vladarje, na vlado, parlament, na vse ugledne politične osebnosti, na važne objekte, kolodvore, različne mostove i. t, d. Ta načrt je imel izvesti izvrševalni odbor komunistične stranke v Belgradu, in sicer potom posebnih terorističnih organizacij v raznih krajih države. Prva taka organizacija se je osnovala v Novem Sadu, o ostalih pa ni še ničesar znanega in skuša sedaj policija odkriti tudi druge organizacije. Belgrad, 8. julija. (Izv.) Preiskava proti atentatorjem je dognala zopet nove stvari na dan. Včeraj je bil zaslišan Marinkovič. Izpovedal je, da je bil atentat zasnovan v Novem Sadu, kjer se je našlo tudi mnogo eksplozivnega materiala. Preiskava je dognala, da je ta teroristična organizacija bila v zvezi s slično družbo v Bolgariji, ki naj bi izvršila celo vrsto atentatov v Bolgariji proti raznim političnim osebnostim. Split, 8. julija. Včeraj je bilo nekaj tukajšnjih vodilnih komunistov poklicanih na policijo, nakar so bili po zaslišanju zopet izpuščeni. __________t ______ Šarite „K0U1 £HS“ Obrtno sodišče. Dostavitev volilnih legitimacij. Občinsfco predstojništvo mora brez odloga popraviti volilne imenike v zmislu pravomočnih razsodb o reklamacijah osebam, katere so dosegle z reklamacijo volilno pravico, se morajo uradne vodilne le-pravomočnih razsodb o reklamacijah. Osebam, proti katerih volilni pravici ni bilo reklamacije, se morajo volilne legitimacije dostaviti precej po preteku reklamacijske dobe. Ta vročitev se osebam, ki spadajo y volilski zbor delavcev, navadno izvrši V obratovališčih, lahko se pa to tudi zgodi po pošti ali v stanovanju, če se s tem vročitev pospeši. Volilni upravičenci, katerim tri dni pred početkom volitve legitimacija ni bila vročena, se morajo pozvati javno, naj dvignejo svoje volilne legitimacije! prtemj joa- jo a javcevz nnr obfsk bsskp ti’ Če okrožje obrtnega sodišča obsega več občin, morajo predstojniki ostalih občin najkasneje 8 dni pred volitvijo podati! volilne imenike, na katerih se nahaja uradno potrdilo, da so podučeni predstojniki občine, v kateri je sedež obrtnega sodišča. Predstojnik te občine mora imeniki no precej in sicer najkasneje 48 ur pred početkom volitve poslati obrtni oblasti prve stopnje; če se pa voli po sekcijah, potem, ko so se napravili izpiski iz volilniH imenikov. Kraj, kjer se voli, se mora javno razglasiti. Najkasneje 8 dni pred volitvijo se mora javno razglasiti kraj volitve in čas začetka in konca volitve po vseh občinah, katere spadajo pod okrožje obrtnega sodišča. Pozor na občinski pečat ua volivnih legi* timacijah! Volivne legitimacije, katere izdajo občine uradno, morajo imeti občinski uradni pečat in če mogoče, se morajo glasiti ne imena volivnih upravičencev. Kje se vrše volitve. Volitev se mora vršiti navadno v tisti občini, v kateri ima obrtno sodišče svoj sedež. Ako je število volivcev veliko ali vsled krajevnih razdalj, se lahko volitev, izvede v več sekcijah. V takem slučaju mora občinsko predstojništvo, katero se nahaja na sedežu obrtnega sodišča, sestaviti za vsako sekcijo posebne volivne imenike. Obrtna oblast mora volitev v istem volivskem zboru za vse sekcije (oddelke) razpisati na isti dan in določiti posebnega volivnega komisarja. Rezultat volitev v sekcijah se sestavi pri sekciji na sedežu obrtnega sodišča, ozroma pri tisti sekciji, katero je določila za to deželna oblast. Volitve za oba volivna zbora se lahko vršijo isti dan ali pa ob raznih dneh. Oe so na isti dan, se mora za vsak volivni zbor določiti poseben volivni komisar in poseben voliven lokal. Volitev naj se konča navadno tekom za to določenega dneva. Vsi volivni posli naj se po možnosti določijo na čas, ob katerem v dotičnih obratih počiva delo. Pri tem je treba paziti, da se nedeljski počitek delavcev, kolikor mogoče malo krati. Če spadajo pod podsodnost obrtnega sodišča večji ali manjši obrati raznih kategorij, se lahko ukrene, da se vrši volitev po raznih skupinah, tako da so prisedmki voljeni iz različnih obratov. Dolžnosti volivnega komisarja. Volivni komisar, kateri vodi volitev, mora skrbeti, da se vzdržujeta pri voliv-nem aktu mir in red in da se ne kršijo določbe zakona in volivni predpisi. Ako se pokažejo dvomi o identiteti volivca ali o veljavnosti oddanih glasov, mora odločati in če je treba, se mora prej kratkim potom informirati. Odločitev mora izreči pred sklepom volitve. Proti tem odločitvam, proti volivnem postopanju sploh in proti ugotovitvi volivnega rezultata ni nobenega priziva. Ugovori proti volivni upravičenosti oseb, vpisanih v volivni imenik, so med volitvijo dopustni le v toliko, ako so po preteku reklamacijske dobe nastali postavni izključujoči razlogi. Volivni komisar »e pri tem poslu lahko posluži pomoči oseb, katere se mu zdijo pripravne, od katerih pa mera imeti vsaj polovica volivno pravico * dotijSneni xoUv»em zboru. Stran 2, »Novi Čas«, dne 8, julija 1921.' Štev. 151. O celi volitvi se napravi zapisnik, katerega podpišejo komisar in njegovi pomočniki. KOREJCI ZA BOLJŠEVIKE. Washmgton, 7. jul. Iz Koreje poročajo o resnih spopadih med Korejci in japonskimi vojaki, pri katerih so imeli Korejci 500 mrtvih in ranjenih. Na tisoče nezado-v<' '• :.;h Korejcev se želi združiti s sibirskimi boljševiki. MINISTER NA LETOVIŠČU. Split, 7. julija. Tu pričakujejo prihoda iir.aučuoga ministra dr. Kumanudija, ki pride semkaj v kopališče. tJ 'ollilem dogodki. ,-f !IF. internacionala dosledna in neizprosna? F o včeraj nam došlih poročilih naj bi bil na cedanjem kongresu v Moskvi prevladal zmernejši Ljeninov duh. Kako je s tein, nam povedo poročila v italijanskih listih,- el a je moskovski kongres soglasno potrdil znanih 2! moskovskih pogojev za sprejem v III. internacionalo in izključil iz vc internacionale ital, socialistično in nemško kom. stranko Ital. delegatu Lazzariju, ki je poročal o stališču italijanske socialistične stranke, je odgovarjal sam Ljenin. Rekel je, da je bila naj,večja nesreča, da je italijanska socialistična stranka tako dolgo trpela v svoji sredi reformiste. To je bilo izdajstvo proletarske stvari, ker je po zaslugi reformistov italijanska buržuazija dobila čas, da preide zopet v ofenzivo. Italijanski proletarijat bo spoznal, da je kongres ravnal pravično, ko je italijansko socialistično stranko izključil iz III. internacionale. V istem zmislu so govorili še Klara Zetkin, Rakovik in Trockij. Trockij je zlasti zavračal očitek Serratijev, da dela sovjetska Rusija z nadčloveškim naporom na to, da zažge svetovno revolucijo samo radi tega, da reši sebe. Svetovni proletariat — je rekel Trockij — je v najvišji meri dolžan, da ščiti sovjetsko Rusijo, ker je ta dežela prednja straža socialnega prevrata. Nato je kongres soglasno sklenil izključitev italijanske socialistične stranke. Italijanski delegati so dobili od sovjetske vlade nalog, da morajo nemudoma zapustiti Rusijo. -j- Nemško učiteljstvo za verski pouk ,y šolah. Pred kratkim se je v Hanovru vršilo glasovanje učiteljev ljudskih šol o tem, fja li naj se verski pouk odpravi iz šol ali ne. Od 3750 učiteljev jih je glasovalo ^§13 za to, da se verski pouk še nadalje obdrži v šolah in samo 84 jih je glasovalo r.a to, da se odpravi. -j- Komunisti kot vzgojitelji. 3. t. m. so priredili komunisti v Berlinu demonstracijo svojih otrok. Zbrali so 3 do 15 letne otroke v sprevod, jim dali v roke rdeče zastavice in table z napisi; »Proč s palico! Uvede naj se svetna šola!« ter jih vodili po mestu in pred parlament. Otroci so peli revolucionarne bojne pesmi. Pred parlamentom je »govorilo« več 10 do 17 letnih otrok, ki so pozivali na boj proti »reakcionarnemu učiteljstvu« in opominjali, naj nihče ne verjame »sleparstvu o bogu in njegovi oblasti,« Več kruha, boljših stanovanj, obleke in čevljev komunistična mladina ni zahtevala, + Trockij Kemalu. Londonska »Mor-ning Post« poroča iz Revala dne 30. junija t. L, da je Trockij poslal Mustafa Kemal paši pismo, v katerem ga imenuje svojega prijatelja in brata. Trockij opominja Kema-la, naj ne skepa nikakih kupčij z skupnim sovražnikom; Velika Britanija, pravi Trockij, ne more drugega nego groziti in se ne more ganiti, kajti celokupna Rusija in vsi muslimani sveta stoje za Kemalom in ga bodo podpirali do konca. + Angleško-japonsko vprašanje. — Znano je, da sta se ministrski predsednik Kanade, Maighen, in šef južnoafrikanske vlade, general Smuts, na konferenci britanskih dominijonov v Londonu, izrekla zoper obnovitev angleško-japonske pogodbe, ker sta pristaša čim tesnejšega političnega sodelovanja z Zedinjenimi državami Severne Amerike. Zastopnik Avstralije, Hughes, in Nove Zelandije, Masky, kakor tudi predstavitelj Indije so pa za obnovitev pogodbe z Japonsko pod pogojem, da se ne zadevajo interesi Amerike v Tihem Oceanu. Angleška vlada se je zdaj izognila vsem težavam s tem, da je izjavila, da angleško-japonska pogodba avtomatično ostane v veljavi še eno leto, ker ni bila od nobene strani odpovedana. Do julija 1922 pa se bo politika na Daljnem Vzhodu razjasnila, tako da bo Angliji mogoče zavzeti definitivno stališče. ^Dnevni dogodki — Pošteno polomili so ga minulo noč »Jutrovi« žurnalisti. Pišejo namreč, da »Domoljub« v zadnji številki niti z eno besedo ne omenja atentata na regenta Aleksandra. V resnici je pa »Domoljub« že v 26. številki priobčil poročilo o dogodku in v zadnji 27. številki prvotno poročilo dopolnjuje. — Brr! »Špegle« na nos! — Južna železnica je imela včeraj svoj občni zbor, na katerem se je volil nov upravni svet. Za vsako državo (Jugoslavijo, Avstrijo, Mažarsko in Italijo) sta bila izvoljena v upravni svet po dva zastopnika, poleg teh pa še več francoskih inozemcev. Zanimivo je za nas le to, da sta bila za Jugoslavijo izvoljena dva Srba, znani inž. Savo Jelič in Božidar Cerovič. Slovenec Dragotin Hribar je prišel v upravni svet brez ozira na svoje državljanstvo. Tudi poglavje, ki lahko zanima. — Padanje cen v Trstu. Od letošnjega januarja, posebno tekom zadnjih dveh mesecev, so se znižale cene manufakturnemu blagu v Trstu tako-le: Madapolan od 7 lir na 3 lire meter, rjava kotenina 70 cm široka od 6 lir na 2.90 lir, ista 150 cm široka od 15 lir na 8.50 lir, cefir od 7 lir na 3.60 lire, perkal od 7.50 lir na 3.80 lire, batist od 12 lir na 5.80 lire, platno za otroške ob-lekce od 13.50 lire na 6 lir, črni saten od 13 lir na 6 lir, koteninasto blago za ženske obleke od 14.50 lire na 7.50 lire, volneno blago za ženske obleke (110 cm široko) od 40 lir na 25 lir, volneno blago za moške (140 cm) od 95 lir na 55 lir, moške srajce od 16 lir na 9 lir komad, moške nogavice od 6 lir na 2.90 lire par, ženske nogavice od 8.80 lire na 3.50 lire par, deške malje (pletene jopice) od 14 lir na 8 lir komad, ženske srajce od 22 lir na 15 lir komad, brisače od 8.50 lire na 4 lire komad, žepni robčki od 3 lire na 1.50 lire komad. — Radikalen davek na razkošje. Okrožni svet v Ruščuku je sklenil naslednji davek na razkošje: Za vsako svatbo z godbo in plesom se mora plačati 5000 levov davka; ženske z dragocenimi dežniki plačajo 50 levov, ženske z razkošnimi torbicami 200 levov, ženske s kratkimi krili in globoko izrezanimi životi (bluzami) 500 levov, vsak, kdor v času od 15. aprila do 15. septembra nosi rokavice 300 levov, kdor vodi s seboj psa iz razkošja 500 levov, kdor hodi iz razkošja s palico v roki 100 levov, ženske, ki nosijo kožuhovino, 500 levov, kdor nosi nad 6 cm visoke pete 200 levov, kdor ima razkošen otroški voziček 200 levov; vsak tovorni avto, ki vozi po Ruščuku, plača 500 levov, vsak osebni avto pa 1000 levov. Od vojnih dobičkov in od denarja, ki ga prinašajo s seboj ameriški izseljenci, se mora plačati 20% davek. Zanimiva je določba, da mora vsako dekle, ki je doma iz premožne kmetske hiše, pa gre služit v mesto, plačati 200 levov davka. Na ta način hočejo omejiti beg iz dežele v mesta. — Oskrbovalnico za jetične so te dni otvorili v Zagrebu. Zdravniki in sestre oskrbnice bodo oskrbovali in poučevali jetične osebe v oskrbovalnici in na domu, pazili, da se po družinah ločijo zdravi udje od bolnih ali vsaj drugače zavarujejo pred oku-ženjem. To velja zlasti za otroke. Vsa oskrba bo popolnoma brezplačna. Oskrbovalni-ca bo tudi izobraževala sestre oskrbnice za njihov poklic in jih razpošiljali po deželi. — Ogoljufani zagrebški banki. Dve zagrebški velebanki sta bili zadnji čas ogoljufani za večje zneske. Dobivali sta večkrat po telefonu naročila za izplačilo gotovih zneskov in sta naročila tudi izvršili. Stvar še ni popolnoma pojasnjena in se še vrše poizvedbe. — Brezplačno kopanje za ljudske sloje. Zagrebška občina je dovolila, da se smejo nepremožni sloji med 6. in 9. uro zvečer brezplačno kopati v mestni plavalni šoli na Savi. Prosto kopanje v Savi je popolnoma prepovedano. — Posledica likofa. Na Selu pri Moravčah so pili zidarji po dovršenem delu likof. Tone Mihelčič in Ivan Cerar sta za šalo vlekla kljuko; Mihelčič je nalašč stegnil svoj prst, vsled česar je Cerar padel. Užaljeni Cerar je začel Mihelčiča klofutati, nakar ga je Mihelčič vrgel na tla in skočil s koleni na Cerarjeve prsi in trebuh. Cerar je v nezavesti obležal in je dobil vsled tega kilo. — Velika tatvina v Rudniku. Posestnikovemu sinu Matevžu Burji v Rudniku pri Mengšu je bilo ukradeno 12.000 kron gotovine, 4 zlati prstani, vredni 3200 K in verižica, vredna 80 kron. — Samoumor. Obesil se je Matija Pančur iz Kostajne, občina Hrusedke. Pančurja so domačini pogrešili 29. junija; ker se do 2. julija ni povrnil domov, so preiskali gozdove in dobili Pančurja v gozdu obešenega. Pančur je bil radi slaboumnosti v ljubljanski deželni bolnišnici. Pokopali so ga v Šmartnem. — Ukradeni bernardinec v Kranju pred sodiščem. Rudolf Vahtar iz Ljubl an« je šel koncem meseca februarja skozi Arao: vodeč na vrvi psico. Pridružil se mu je bernardinec gospoda Cirila Pirca in Vahtar jej Pirčevega bernardinca predal Ivanu Ovse-neku v Begunjah za 140 kron. Vahtar ja so obsodili v Ljubljani na 2 meseca težke jece, ljubljanski dogodki. lj Stanovanjska naredba. Danes popoldne se na deželni vladi vrši anketa gl3(ie pravilnika, ki ga je izdalo poverjeništvo za socialno skrb k novi stanovanjski nared® Društvo hišnih posestnikov je poslalo v tej zadevi vladi poseben dopis s svojimi z* htevami. lj O sokolskem cvetličnem dnevu pise današnje »Jutro« ter se pritožuje, Korošec in nekateri drugi niso hoteli oi česar dati za Sokola. To vest prinaša »JU-tro« sedaj po 5 dneh in se ji čudi. Bo® * vendar pametni, gospodje, in ne igW slepih miši! Koliko bi bili neki dali Vi, e bi začeli naši somišljeniki nabirati z« cencijevo družbo ali Elizabetno konfere®-co, ki so res človekoljubne organizacij^ kar pa Sokol ni? Kaj bi bili šele ston , ko bi se pobiralo za Orla ali za kako^dr0' go kulturno našo organizacijo? Naše časo pisje je o sokolskem cvetličnem ^Des^ molčalo in ni pisalo proti. Mnogo na, ljudi, ki liberalnih listov ne bero, še ;e~^ lo ni, v kak namen se nabira, vsled so dajali za Sokola, misleč, da dajo za c £ vekoljubne namene, V zahvalo za to pa sedaj hrujite. Lepo to ni, Jii lj Našla se je danes zjutraj v Streli® j ulici manjša vsota denarja. Kdor jo je tilF bil, naj se zglasi v upravništvu »Slovenca • Odgovorni urednik Anton Marinček. Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Tiska Jugoslovanska tiskarna t Ljubil**^' BOMO SLIKARSTVO IV RM KOŠEK LJUBLJANA, Bleiweisova cesta 15 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela v najfinejši izvršitvi in po solidnih cena«* Barva vsakovrjMgiliS^ Kemično čisli Svet olika ovrttnM^ pestnico in srajce,^ Tovarna J0S. REICH Ljubljana, Poljanski nasip 4 Podružnica; Šelenburgova ul, 4. Podružnica: Marabor Novo mesio Košeni6 Gosposka Ui. 38. Glavni trg. štav. 33‘ . * Modna in nianulakfarna trgovl*1? „PRI 1VHNKI LjjuMJana, Sv. Petra cesta št« ^ naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da od l*i|L nija naprej prodaia razno manufakturno bla9?.,fc 20 odstotkov ceneje ter se priporoča za obilen o«1’ E. 13uiwer: ,£? Mfli dueti e 113 PompeJiSi. (Dalje.) Peslrašen se je ozrl proti drugemu koncu — in glej, tamkaj so hitele in pii-hajale iz temote zgoraj ravno take sence, ki so naglo odplavale po galeriji proti desni strani, kakor da bi jih proti njihovi volji nesel seboj tok kake nevidne reke; obrazi teh prikazni so bili bolj razločni nego onih, ki so prišle iz nasprotnega hodtnika; na nekaterih je bilo videti veselje, na drugih žalost — nekateri so bili polni upanja in pričakovanja, drugi neizrekljivo potrli od strahu in groze. In hitele so neprestano mimo, dokler niso postale njegove oči vrtoglave in omamljene od vrtinca vedno se menjajoče vrste stvari, ki jih je gnala neka sila, ki očividno ni bila njihova. Arbak se je obrnil v stran in zagledal v kotu dvorane mogočno postavo velikanke, ki je sedela na velikem kupu lobanj in njene roke so ime*le opravila z bledo senčnato tkanino; in opazil je, da je bila ta tkanina v zvezi z neštevilnimi kolesi, tako da se je videlo, kakor da bi vodila gibanje vseh strojev. Zdelo se mu je, kakor da žene neka skrivna moč njegove korake proti ženski, in da ga je ta moč nesla tja, dokler ni stal pred njo in ji zrl iz obličja v obličje, Obraz velikanke je bil svečan in resen in krasno miren. Bil je kakor obraz kakega orjaškega kipa njegove starodavne sfinge. Nobena strast nobeno človeško čustvo ni motilo njenega nagubanega in zamišljenega čela; na njem ni bilo videti niti žalosti niti veselja, niti spo-mina niti upanja, bil je prost vsega, s čimur zamore sočus tvoyati divje človeško srce. Skrivnost skr; vnostij je počivala v njeni lepoti — vzbujala jei sp^što.vapje, v&ada.j- ne^trahu, bila je vtelešenje vzvišenega, In Arbak je čutil, kako je njegov glas brez njegove lastne volje zapustil njegove ustnice; in glas je vprašal: »Kedo si ti in kaj je tvoja naloga?« »Jaz sem ono, kar ti priznavaš,« je odgovorila mogočna prikazen, ne da bi zapustila svoje delo. »Moje ime je Narava! To so kolesa sveta in moja roka vodi v njih življenje vseh stvari!« »In kaj,« je dejal Arbakov glas, »so one galerije, ki so tako čudno in semintja razsvitljene, in ki se razprostirajo na obeh straneh v prepad temote?« »Ta,« je odgovorila orjakinja, »ki jo vidiš na levi strani, je galerija nerojenih ljudi. Sence, ki hite naprej in navzgor v zrak, so duše, ki prihajajo iz dolge večnosti bivanja na svoje določeno potovanje na zemlji. Ona pa, ki jo vidiš na svoji desnici, v katero prihajajo sence od zgoraj enako nejasne in nepoznane, je galerija mrtvih!« »In zakaj,« je rekel Arbakov glas, »one nestanovitne luči, ki tako divje prikinevajo temo, samo pretrgavajo in ne razkrivajo temine?« »Mračni norec človeških znanosti! Sanjač zvezd in posili razlagavec srca in izvora stvari! Te luči so samo odsevi take vednosti; kakor je dovoljena naravi, da izvršuje svoie delo. Sodi toraj, igrača kakor-šna si, kakšne luči so določene za tebe?« Arbak je čutil, kako se je tresel, ko je zopet vprašal: »Čemu sem tukaj?« »Previdnost tvoje du,še — previdnost tvoje usode — senca tvoje bodoče usode je, ki se razprostira v večnost, ko zapušča zemljo,« Predno je mogel Arbak odgovoriti, je začutil, kako je potegnil po votlini močan veter, kakor sapa velikanskega boga. Dvignil ga je cd tal in zavrtel kvišku * i zrak kakor jesenski vihar listje, in zapazi je, da se nahaja sredi duhov mrtvih, ko je hitel z njimi po temoti. Ko se je zaman in obupno boril proti priganjajoči sili, se mu je zdelo, kakor da je veter navzel neki.* o obliko —- pošastne orise kreljut in krempljev orla, ki je plaval v daljavi po zraku, in oči, katere se je edino moglo videti jasno in razločno, in ki so trdosrčno in brez usmiljenja zrle v njegove, »Kaj si ti?« je zopet vprašal Egipčanov glas. »Jaz sem eno, kar ti priznavaš,« in prikazen se je glasno nasmejala, »in moje ime je Neizogibna potreba!« »Kam me neseš?« »V Neznano.« »Srečo ali gorje?« »Kakor si sejal, tako boš žel!« »Strašna stvar, ne tako! Ako si ti vladarica življenja, tvoja so moja slaba dejanja, ne moja!« _ »Jaz sem samo dih Boga!« je odgovoril mogočni veter, »Potem je vsa moja modrost prazna,« je zaječal sanjalec. Poljedelec ne obtožuje usode, kadar ne žanje žita, ako je sejal osat. Ti si sejal zlobo, ne obtožuj usode, ako ne žanješ žetve kreposti!« Prizor se je nenadoma spremenil. Arbak se je nahajal v nekem prostoru, kjer je bilo vse polno človeških kosti. In glej! Sredi mej njimi se je nahajala neka lobanja in ta lobanja je v skrivnostni zmedenosti sanj počasi navzela obraz Apecida in izmed odprtih čeljusti je prilezel majhen črv in zlezel Arbaku pred noge. Skušal je stopiti nanj in ga streti; toda črv je postajal pri tem vedno večji in daljši, Naraščal je in naraščal, dokler ni navsezadnje zra-stel v veliko kačo, ki se je ovila okoli Ar-bakovih udov, lomila njegove kosti, povzdigovala svoje žareče oči in strupeno žrelo proti njegovemu obrazu. Zaman se je zvijal; omagoval je —• lovil sapo — pod vplivom njenega okužujočega dihanja . čutil je, da se mu bliža poslednja ura-tedaj je ta kača, ki je še vedno imela Apf/ cidov obraz, spregovorila in v njeg0' ušesih je donelo: , . »Tvoja žrtev je tvoj sodnik! črv, ki ga hotel streti, se spremeni v kačo, ki bo požrla!« i Z glasnim krikom, ki je razod«va, strah, gorje in obupujoč odpor se je Arb3^ vzbudil — lasje so se mu ježili — pot je zalival njegovo čelo — njegove so stekleno in srepo gledale okoli — gova mogočna postava se je v smrtfl®1^ strahu teh sanj tresla kakor postava ka. Zbudil se je — zbral svoje misli — goslavljal bogove, v katere ni verovali je samo sanjal; obračal je svoje oči od^CP strani do druge — videl, kako je svetlo®, nastopajočega dneva prihajala skozi hno okno njegove sobe — nahajal sc )e objemu dneva — veselil se je — smeja', j je; njegove oči so se zopet ozrle navZ^ in sebi nasproti je zagledal pošastni nepremične oči in blede ustnice — čar0 nice z Vezuva! »Ha!« je vzkliknil in položil svojo > » ko pred svoje oči, kalkor da bi se hotel nebiti te strašne prikazni, »ali še vedno ® njam? — Ali sem še vedno med mrtvi#* < »Mogočni Hermes — ne! Pred se . vidiš smrti podobno bitje, vendar ne j< vo. Spoznaj svojo prijateljico in sužnjo Nastala je dolga tišina. Trepetanjei gj se je polotilo Egipčanovih uidov, je p°£ay ponehavalo in ginevalo, dokler si Afb8 ni popolnoma opomogel, ■. »Torej sem v resnici samo sanjah« k rekel, »No — dovolj sem sanjal, sice* dan ne more popraviti nočnih muk. ska, kako si prišla semkaj in po kaj?« »Prišla sem, da te svarim,« je odgo^ ril mrtvaški glas čarovnice. .7 »Svariti mene! Torej sanje ni: j laga Pred kakšno nevarnostjo?«-