O^iR Q o	rl A tt
o . o ^ ws>iivi. r. v c .
Chisholm, Minn.
MARC
M N Tiha nedelja
15	F Matronija
16	T Julij
17	S Patrik
18	0 Ciril
19	P Sv. Jožef
20	S Kutbert
♦ J
21	N Cvetna nedelja
22	P Katarina Sved.
23	T Viktorijan
24	S Gabrijel
25	C Vel. četrtek
26	P Vel. petek » g
27	3 Vel, sobota_+
28	N Velikanoč
29	P Jona
AMERIKANSKI SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 55
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 20. MARCA — SATURDAY, MARCH 20, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Delavski nemiri so zavzeli tak resen obseg, da povzročajo skrbi odgovornim osebnostim. — Delavstvo si skuša s silo pridobiti to, kar bi mu lahko dal zakon mirnim potom. — Razburkane razmere v Michiganu. — Poulični izgredi v Chicagi
Razburkane delavske razmere, katere so zadele Ameriko zadnje dni, stavke, nemiri in izgredi, — vse to je zavzelo že tak obseg, da odgovorni organi s skrbjo gledajo, kaj se zna še izcimiti iz tega. Položaj je postal v resnici skrajno napet. Zdi se, kakor bi neka sila priganjala delavstvo, da se končno otrese jarma svojih gospodovalcev in izkoriščevalcev. Dasi je to prizadevanje nekaj, kar mora odobravati vsak, ki mu je kaj za pravičnost, vendar pa je masno gibanje vedno nekaj nevarnega, kajti razvnete strasti ne poznajo meje in se gibanje, pod-
RESNO
SVARILO
600 OTROK UB1TIHV ŠOLI
Strahovita eksplozija pognala
v zrak šolsko poslopje.
Henderson, Tex. — Težko, da bi bila kje v zgodovini zabeležena podobna katastrofa, da bi hkrati prišlo ob življenje toliko otrok, kakoršna se je pripetila v četrtek popoldne v tukajšnj^pn mestu. Veliko masivno poslopje London Consolidated šole je postalo v nekaj trenotkih kup razvalin in pokopanih pod njimi je bilo 740 učencev in 38 učiteljev. Bilo je nekaj naravnost neverjetnega, kakor se je izrazil šol- 'lo se bo to zdaj, ako se ne bo-
Nova depresija grozi vsled lakomnosti delodajalcev.
Washington, D. C. — Ameriška delavska federacija je v četrtek izdala resno svarilo, da drvi dežela v novo depresijo, ako industrija ne bo opustila svoje sebične grabežljivosti. Izboljšanje razmer je prišlo v tak razmah, da ga manjše ovire ne bodo mogle zaustaviti. Nevarnost tiči v tem, ker edini cilj, za katerim stremi industrija, je ta, da zviša dobičke in dividende, vsako zvišanje plač delavstvu pa si nadomesti z zvišanjem cen produktom. Ravno to pa je privedlo do polomije v 1929 in ponovi-
žgano od njih, konča z razdi- lski vodja W. C. Shaw, kateri je
ranjem.
Takega konca se boje vodilne osebnosti, da lahko pride
slučajno par trenotkov prej odšel iz poslopja in je videl ves strahoviti prizor. Brez posebno
j . . i --i j i i -v, močnega poka je zletela v zrak do njega i z sedanjih delavskih . ° * J
homatij, in zato so z mr naglico na delu, da preprečijo kaj nevarnejšega. Splošno se je pričelo zdaj uvidevati, kaka silovita napaka se je napravila, ko je vrhovno sodišče
rzlično naJPre-i	so se raz'e"
teli zidovi, na kar je streha
pa^la nazaj-na maso otrok. Od otrok, ki so bili tedaj v šoli, je ostalo živih le nekaj nad sto, a še od teh bodo mnogi podlegli. Groza in strah, ki se je po tej ka-
POLOM PROPAGANDE BREZBOŽNIKOV
Moskva, Rusija. — Poizkus, da se ljudem iztrga Bog iz src, je doživel polomijo. To je javno priznal predsednik E. Jaroslavski, predsednik bojujoče se lige brezbožnikov v sredo na okrožnem zborovanju komunistične stranke. Omenil je, da so protiverske organizacije dosegle tako malo uspehov, da so se morale v Moskvi in okolici razpustiti.
razveljavilo NRA; ni bil sicer |tastrofi polastila prebivalstva, je
to najpopolnejši zakon, ki bi se ga moglo želeti, vendar je tvoril podlago, na kateri bi se mirnim potom lahko zagotovile delavstvu pravice, da bi stavke ne bile potrebne. Enako bi se lahko uravnali na lepem odnošaji med delavstvom in delodajalci potom Wagnerje-vega zakona, toda ta zakon to-časno tiči v vrhovnem sodišču in stari možje od tedna do tedna odlašajo z odločitvijo glede njegove zakonitosti. Zaradi te negotovosti delodajalci zakona ne upoštevajo in tako skuša zdaj delavstvo s silo pridobiti to, kar bi mu bilo s tem zakonom mirno zasigurano.
Med tem, ko se senatorji in kongresniki bavijo s položajem, je pa gotovo michiganski governer Murphy točasno ena med najbolj sočutja vrednimi odgovornimi bsebnostmi v Ameriki. Med tem, ko je mož na eni strani že jasno pokazal in tudi izrekel svojo naklonjenost do delavstva, ga pa na drugi strani pritiska zakon, da mora s silo nastopiti proti stav-karjem, kajti po obstoječih zakonih so sedeče stavke proti-postavne in bi torej moral governer, kot čuvar zakonov, izgnati stavkarje. Z napetostjo se zasleduje njegovo delo, kako bo ukrenil, da bo zadoščeno na obe strani. Povdaril pa je, da mora Michigan sprejeti kak podobni državni zakon, kakor je bila NRA.
Poleg Detroita je postala situacija nevarna tudi v Chicagi. Poročano je že bilo, da se tukaj pojavljajo stavke kakor gobe po dežju. Do prvih večjih nasilnosti in izgredov pa je prišlo zadnjo sredo, ko so množice stavkujočih taksi voznikov nepričakovano navalile na "downtown" in se spravile tamkaj na stavkokaške voznike, jih preteple, prevrnile na
rodila tako zmedo, da je bil governer prisiljen, proglasiti obsedno stanje in mobilizirati miličnike, da so stražili kraj nesreče, na katerega je nastal pravi naval; skoraj vsaka družina je bila namreč prizadeta.
-o--
NAZ1JSKI NAPADI NA AMERIŠKO ŽIVLJENJE Berlin, Nemčija. — Proti-nazijski shod, ,ki so ga pred par dnevi sklicali Judje v New Yorku, je dal nazijskemu časopisju povod za nove napade na življenje v Ameriki. Ob istem času, ko je ameriška vlada v Washingtonu izrekla svoje opravičilo nemškemu poslaniku za žalivke, ki so padale proti Hitlerju na omenjenem shodu, so pa nazijski listi z vso silovitostjo udrihali po
Ameriki. Tako je eden med njimi sarkastično omenjal, da, med tem, ko je v Nemčiji umetnost zatirana, v Ameriki "umetnost" cvete v popolni svobodi, kakor nage plesalke, nage slike, kontesti, kdo bo več pojedel, in podobno. Glasbena umetnost pa je v Ameriki na tako visoki stopinji, da gre za skladatelja lahko vsak, ki se mu ne ljubi pomivati posod-ja. Dalje je dejal tisti list, da so policijske gumijaste palice posebna ameriška iznajdba, da se z njimi pokaže delavcem, kdaj in kje smejo stavkati; v Ameriki namreč lahko vsak dela, kar hoče; ako pa noče tega delati, ga policija pretepe in zaplini. — Precej resnice je v teh besedah, četudi je bridka in četudi pride od nazijev.
do zvišale plače, obenem pa držale cene na nižini.
-o-
STAVKE SO POSTALE VSAKDANJOST
Težko se že najde kako mesto v Ameriki, veliko ali majhno, ki bi ne imelo kake stavke. Postale so stavke že tako nekaj vsakdanjega, da je že čudno, ako jih vsak dan ne izbruhne par ducatov novih. Zlasti velika mesta stoje v tem oziru v prvih vrstah. V De-troitu je situacija tako napeta, da ne bo nič čudnega, ako zastane ves obrat. V New Yorku so se v sredo pridružile dosedanjim stavkarjem še delavke v Woolworth nikel-dajm trgovinah. V Chicagi pa je ta lan izbruhnilo nič manj kakor 13 novih stavk. Podoben položaj je tudi drugod, kakor v Philadelphiji, Clevelandu,Kansas City, itd. Sploh je stavk že toliko, da je skoraj nemogoče, voditi kake zapiske o njih.
-o-
POBIL ŽENO, DVE HČERI IN SEBE
Tacoma, Wash. — Ni se še moglo ugotoviti, kaj je privedlo 43 letnega Jamesa M. Ar-thurja k grozovitemu činu, ki ga je izvršil preteklo sredo. Pobil je namreč najprej svojo družino, 40 letno ženo in dve hčeri, stari 15 in 8 let, poklical nato pogrebnika, med tem pa je še samemu sebi pognal kroglo v glavo. Pogrebnik je našel štiri mrtva trupla
KRIŽEMSVETA
_ Madrid, Španija. — Nacionalistične čete so pričele v sredo ofenzivo na novi točki, namreč v jugozapadnem delu dežele, v Cordoba provinciji. Kakor trdi vladno poročilo, sestoje napadalne čete po pretežni večini iz Italijanov.
— London, Anglija. — Mornariške oblasti trdijo, da bo Anglija prisiljena graditi pri-
PLACE, NE MILOŠČINO
V pomembni encikliki povdar-ja sv. Oče, da se bo le s krščansko pravičnostjo ustavilo širjenje komunizma.
Vatikan. — V četrtek je izdal papež Pij novo encikliko, ki se bavi z delavskim vprašanjem. Pozivi, navedeni v encikliki zlasti na delodajalce, so taki, da bo dokument gotovo zgodovinske važn§sti.
V prvem delu enciklike je sv. Oče pozval našo pozornost na zmotne nauke komunizma, ki pozna le materijo in ne dela nobenega razločka med dušo in telesom in mu zato ni človek nič več vreden kakor stroj. Znal pa si je komunizem pridobiti mase delavstva s svojimi obljubami, da bo končal izkoriščanje od strani delodajalcev.
Da se zajezi pot komunizmu, ki si ga med delavstvo utira
Iz Jugoslavije
Elektrifikacija zavzema vedno večje pokrajine na deželi. Sedaj je sklenjena pogodba za elektrifikacijo Mežiške in Mislinjske doline. — Smrtna kosa. — Številne drage novice iz raznih delov domovine.
hodnje leto večje, 50,000 tonske bojne ladje, in sicer zar di s temi obljubami, je papež po-
val krščanski svet predvsem na upoštevanje pravičnosti. Zaklical je zlasti delodajalcem, naj delavcem ne dajejo
tega, ker Jappnci we prists
In■- f "" 1 -.i = -r rv*—
jo k pogodbi, da bi se omejila velikost ladij.
— Bukarešta, Rumunija. — Kralj ica-vdova Marija, katere bolezen se je razvila v želodčno krvavljenje, je v sredo postala nekoliko boljša, vendar so zdravniki v dvomih, ali bo mogla preboleti brez operacije.
--o-
BANDITKA POSTALA PRODAJALKA
Chicago, 111. — V delikatesni trgovini na 3756 Irving Park blvd., so imeli zadnjo sredo večer novo prodajalko, toda odjemalci so kaj malo slutili, da dekle, ki jim streže, ima v svoji torbici samokres in da gre izkupiček v njen žep, namesto v register. Ona in neki moški sta obvladala lastnika trgovine, F. Panfila. ga zaprla v zadnjo sobo in, med tem, ko je moški tamkaj brskal za denarjem, je njegova pomočnica stregla odjemalcem. Po četrt uri sta pobegnila.
-o--
SLAVNI PIJAN 1ST ZBOLEL Ženeva, Švica. — Svetovno znani poljski pijanist Ignac J. Paderewski je preteklo sredo zbolel na influenci v svojem švicarskem domu v Morges. Mož je star 76 let.
Važen korak naprej
Ljubljana, v februarju. — Na zadnjem zasedanju bun-skega sveta je ban dr. Natlačen sporočil važen dogodek, ki pomenja za elektrifikacij-sko akcijo Slovenije nov in gospodarsko nadvse važen korak naprej. Ta dan je namreč bila podpisana med banovinskimi elektrarnami in rudnikom v Mežici pogodba za dobavo toka, ki bo imela to prijetno posledico, da bo z izvršitvijo pogodbe mogoče elektrificirati vso Mežiško in Mislinjsko dolino. Gospod ban dr. Marko Natlačen je pogodbo potrdil, s čemer so dane vse možnosti za začetek pripravljalnih del, ki so potrebna za elektrifikacijo obeh dolin.
Dogovor med banovinskimi elektrarnami in rudnikom v Mežici obsega v glavnem obvezo rudnika, da bo odvzel od
sti, katera nalaga nanj pravičnost," je sv. Oče povdaril.
-o-
ODPRAVILA SE OKROG SVETA
Oakland, Cal. — Letalka Amelia Earhart se je v sredo popoldne dvignila od tukaj na svoj polet, s katerim namerava obkrožiti svet. Polet, ki bo dolg 27,000 milj, bi bila imela nastopiti že pred par dnevi, a ga je zaradi viharjev odložila. Z njo sta dva pomočnika.
-o-
DEBATA O ŽENSKEM DELU
Springfield, 111. — V državni zakonodaji so vloženi trije zakonski predlogi za ureditev delovnega časa za ženske. Za
plač, kot bi jim delili milošči- elektrarne v Velenju na leto no. "Naj se nihče z malenkost- okrog poldrug milijon Kw. nimi miloščinskimi prispevki ne Banovinske elektrarne pa so se skuša oprostiti velikih dolžno- obvezale, da bodo do konca
meseca junija tega leta zgradile na lastne stroške 40 km dolgi daljnovod za 20.000 v. od Velenja do rudnika. Da bo mogoče gradbena dela tako hitro izvršiti, bo posodil denarna sredstva dragega daljnovoda mežiški rudnik ba-novinskim elektrarnam. S tega daljnovoda bo mogoče elektrificirati obe že omenjeni dolini, zlasti pa priključiti na omrežje Slovenjgradec. Radi te pogodbe bo moral rudnik v Velenju predelati tudi svojo transformatorsko postajo. Banovinske elektrarne opravljajo že sedaj potrebne meritve na svetu, ki prihaja v poštev za daljnovod in je daljnovod že izmerjen do Preval j. Z meritvami bodo hitro nadaljevali, tako da bo že v zgodnji po-;
ugajalo, zato se je hotel na prav originalen način izmuzniti s tem, da je pogoltnil kos žlice, v dobri veri, da bo vsled obolelosti poslan v bolnišnico in se bo tako izognil zaporu. Pa ni bilo hudih posledic in tako so ga orožniki namesto v bolnišnico, prignali v novomeške zapore, kjer je zanj naj-' bolj primeren prostor.
-o-
Smrtna kosa
V Strahinju pri Kranju je umrl Franc Strupi, posestnik.
—	V Ljubljani je umrla Marija Fabjančič, žena železniškega uslužbenca v pokoju. — V Ptuju je umrl Silvester Šent-jurc, ki je bil dolgo let organist minoritske cerkve sv. Patra in Pavla. — V Sv. Juriju ob Taboru je umrl Karel Kumar, posestnik in gostilničar.
—	V Ljubljani je umrla Neži-ka Jenko, stara 88 let.
-o-
Stroga kazen Pred malim kazenskim senatom v Celju je bil obsojen na dve leti robi je in pet letno izgubo častnih državljanskih pravic I. Ocvirk iz Ločice pri Celju zaradi vloma, katerega je izvršil še lansko leto pri posestniku Osolinu v Škocjanu in mu odnesel raznih stvari v vrednosti kakih 500 dinarjev. -o-
delavstvo je najbolj sprejemljiv tisti, W prepoveduje zapo-' mladi mogoče začeti" z graditvijo daljnovoda, ki bo odprl
slovati ženske več kot osem ur na dan in 48 ur -na teden.
-o-
GLASUJTE za enega ali
drugega kampanjskega kandidata, ko pošiljate naročnino za list "Amfer. Slovenec."
ulici več taksijev, nekatere zažgale in se nato spustile v boj s policijo. Ta napad je bil sicer hitro končan, vendar se pričakuje, da se obnovi in so se zato razpostavile posebne policijske patrulje po mestu.
mm^mjmmmjmiMMimk Veliki shod za katoliški tisk
se vrši jutri
dne 21. marca 1937 ob 2:30 pop.
^mmmmmammmmmmmammi^mmmK^^mmmmmmmmm^ammmmmmm
V CLEVELANDU, OHIO
V NARODNEM DOMU NA ST. CLAIR AVENUE
Po govorniškem programu pokazuje najnovejše slike iz starega kraja ANTON GRDINA.
Vsi Slovenci iz Clevelanda in okolice se vabijo k obilni udeležbi druge rojake ter jih pripeljite seboj na shod.
laa^BsaBisssi
elektriki dve važni dolini. Banovinske elektrarne bodo torej v letošnjem letu poleg elektrifikacijske akcije na Dolenjskem izvršile še nadvse važno elektrifikacije Mežiške in Mislinjske doline.
-o-
Mu ni uspelo V zapore okrožnega sodišča v Novem mestu je bil pripeljan neki Alojzij Jezeršek po poklicu elektrotehnik, ki pa se je držal vsega drugega, samo svojega pravega poklica ne, zato so ga zaradi raznih sleparstev in podobnih grehov že dalje časa zasledovali orožniki. Nekaj dni se je mudil v Škofji Loki in Prajerci in ker se je znal elegantno vesti in tudi spretno sukati svoj jezik je imel veliko občudovalcev. Pa se je zgodilo, da so postali pozorni nanj tudi orožniki in ga povprašali, kako in kaj. To pa Jezeršku ni posebno
Zanimive številke
Splitski gospodarstveniki so objavili zanimivo statistiko o stavki v cementnih tovarnah v Splitu. Zračunali so, da so v teku treh dni izgubili država, banovina in občina nad 25,-000.000 Din, brodarstvo nad 20 milijonov in delavstvo tudi vpč milijonov. Kdo torej vleče dobiček od stavke?
-o--
Rebra mu je polomil Ko se je 47 letni najemnik Ivan Štih s Ceste pri Rogaški Slatini vračal nekega večera proti domu, ga je na cesti napadel neki G., kateri je Štihu zlomil več reber in mu tudi poškodoval roko.
-o-
Nesreča z orožjem
Po nesreči se je obstrelil v stegno na Šmarjetni gori pri Kranju - France Zgajnar iz Gorenje Save na Gorenjskem. -o-
Neumestna šala
Iz Celja poročajo, da si fantje v okolici mesta dovoljujejo na račun drugih prav neokusne šale. Tako se večkrat zgodi, da sredi noči prebudi počitke potrebne prebivalce močan in prestrašljiv klic "gori!" Ljudje preplašeni po vesteh številnih požarov res vsi plahi vstanejo s toplih postelj in gledajo, od kod se bo posvetilo. Fantje se pa skriti smejejo uspeli potegavščini.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
Stran 2
AMERIKANSKI
SLOVENEC
-.....• ■
Sobota, 20. marca 1937

Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
..$5.00 _ 2.50 .. 1.50
Za celo leto---- ---
Za pol leta.................
Za četrt leta___________
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto_____$6.00
Za pol leta----3.00
Za četrt leta_______1-75
Posamezna številka-------- 3c
Ths first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year -------
For half a year___
For three months
.„.$5.00
__2.50
__1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year__$6.00
"or half a year___3.00
Tor three months__1-75
'»ingle copy _._____—- 3c
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.___
P. Hugo:
Meje našega razuma
(Konec)
Je namreč še drugo spoznanje, ki nam vsaj deloma pove tudi kak je. To je nenaravnostno, posredno, nalično spoznanje, ki sloni na naličnih pojmih. Kaj je to? Na-
ličen pojm je tisti, pod katerim razumem več reči, ki sicer	...........
niso docela iste, pa tudi ne docela drugačne, ampak po- bodo mogli slediti, izvzemsi tole, kar je mastno tiskano. Pa
sicer: 1. Z negacijo, zanikanjem: ne-skončen, ne-izmeren, ne-spremenljiv, ne-časoven (večen), ne-prostoren itd. 2. Z afirmacijo: vse-veden, vse-mogočen, vse-povsoten, vse-viden itd. 3. Z negacijo in afirmacijo: neskončno popoln, neskončno dober, neskončno pravičen itd. Res je sicer, da so ti pojmi še vedno naši in po nas umerjeni. Zato tudi ž njimi še ne zajamemo Boga in njegovih popolnosti kot so v resnici. Ko je sv. Tomaž Akvinski prišel na ta skraj- mora biti zmaga ni kraj našega spoznanja o Bogu, je zapisal: "Boga naj- okrožju. Rojaki bolj spoznamo, ko spoznamo, da ga ne spoznamo, to se pravi, ko se zavemo, da je Bog neizmerno, več, kot ga moremo spoznati."
Ali so pa zato naši pojmi: neskončen, neizmeren, ne-izpremenljiv itd. samo in zgolj umska bitja (entia ratio-nis), katerim ne odgovarja nikaka objektivna stvarnost? Kant in njegovi učenci, doli do Dr. Krismayr-erja, katerega abecedar je naš Mr. Molek, pravijo tako in hočejo, da bi s temi zgolj umišljenimi pojmi že enkrat temeljito po-medli. Mi pa na podlagi povedanega pravimo: Tem pojmom objektivno stvarno ne odgovarja samo to, kar povedo, ampak še neizmerno več. Zato pa če nimamo pri-kladnejših, ki bi bolje izražali, kar bi radi povedali in nimamo jih, kar pri teh ostanimo. Samo prepričani bodimo, da predmeta, ki ga vanje vključujemo, Boga, ž njimi nismo izčrpno zajeli. Ko bi ga, kar je izključno, bi mu dali samo eno ime, ne celo vrsto. Da, niti enega ne, ker za Boga ni pravega imena. Njegovo ime je nad vsa imena, on je brezimen, kot pravi Dionizij Areopaški.
Dobro vem, da priprosti bralci tem izvajajenjem ne
dobne ali v kaki drugačni notranji zvezi med seboj. Deloma so iste deloma drugačne. Vzemimo pojm "bitje". Bitja so najrazličnejša. Bog n. pr. je bitje in vse kar je ustvarjeno je bitje. Tedaj Bogu-Stvarniku in stvarstvu pristoja ime bitje. Toda v drugačnem smislu Bogu-Stvarniku, v drugačnem stvarem. Bog-Stvarnik je nujno bitje. Stvari so prigodna bitja. Cisto pravilno izpovedam o Bogu in o stvari, da sta bitji. A ne istolično, enoumno v istem smislu, ampak samo nalično, v drugačnem smislu. V vsakdanjem življenju imamo vse polno takega pojmovanja in poimenovanja. Koza n. pr. je prava živa koza, je ona za drva žagat in je ona posoda v kuhinji. Zajec je dolgoušec in oni pod kmečkimi posteljami za čevlje sezu-vat itd. Tudi te koze in ta dva zajca niso isto, a je neka podobnost med njimi in odtod isti pojem, ki jima je radi podobnosti skupen.
Prenesimo zdaj to na naše vprašanje. Da Bog biva je izvestna stvar. Že samo načelo vzročnosti ga nujno zahteva. A mi bi radi vedeli ne samo da je, ampak tudi kakšen je. Ali ljnoremo? Naravnost, neposredno in svoj-sko ne, kot smo videli, ker ne moremo tega znanja naravnost in neposredno iz njega zajemati. Pač pa nenarav-nost, posredno nalično. Takole: Ce je Bog pravzrok vsega kar je in kakršno je, mora vse to biti tudi v Bogu kot pravzroku. Nič ,ni namreč v učinku, če ni bilo prej v vzroku. A v njem ni docela tako, kot je v stvareh, ne bitje samo, ne njegove popolnosti. Bog je nujno bitje in polnost bitja, imajoč razlog svojega bivanja v sebi, v svojem bistvu. Stvari so prigodna bitja, ki imajo svoj zadnji vzrok v njem. In ker se popolnosti ravnajo po bitju, kakršna bitja take njegove popolnosti, moramo zopet reči, da so vse božje popolnosti v polnem pomenu besede popolnosti, vsestransko neomejene. Nasprotno pa so popolnosti v prigodnih, končnih bitjih sicer v gotovem pomenu popolnosti, v drugem pa nepopolnosti, ker so končne in omejene.
Ko bi mi popolnosti stvari kratkomalo, enoumno, istolično, v istem smislu na Boga prenesli, recimo človeške popolnosti, kak bog bi bi bil to? Po nas umerjen, počlove-čeni bog, kvečjemu najidealnejši človek in nič več. Imel bi sicer vse naše popolnosti, a samo naše, končne in omejene. Razume se, da bi tak prenos Bogu največjo krivico delal. A kako naj tjomo pravični njegovi, njemu lastni popolnosti? Vse popolnosti moramo o njem tako izpovedati, mu jih tako pripisovati, kot jih v resnici ima in mu kot najpopolnejšemu bitju pristojajo. Tu pa se naenkrat znajdemo v slabšem položaju kot prerok Jeremija, ko ga je Gospod poklical v preroško službo. Dejal je: "A, a, a, Gospod Bog, ne znam govoriti, ker otrok sem jaz." 1. 6. Kako naj vsestransko končno in omejeno dostojno govori o vsestransko neskončnem in neomejenem?
Kako naj si pomagamo, da bomo popolnosti, v stvarstvu dostojno o Stvarniku izpovedali kolikor je pač mogoče? Trojna pot nam je odprta iz te zagate. Prva je pot afirmacije, trditve. Ker je gotovo, da so vse popolnosti v stvarstvu kot učinku tudi v Stvarniku kot vzroku oz. pravzroku, moramo tudi njemu vse te popolnosti prisoditi. A ker so v stvarstvu končne, v njem pa neskončne, mu jih ne smemo prisojati enoumno in istolično, ampak le nalično. Zato moramo takoj stopiti na drugo pot negacije, zanikanji. Vse, kar je v popolnosti stvarstva nepopolnega moramo odbiti, zabrisati, zanikati. A naj te nepopolne popolnosti še tako brusimo in likamo, da bi bile vredne Boga, tako izbrusiti in izlikati, jih ne moremo, da bi jih lahko enoumno in istolično prisodili Bogu. Če drugega ne, končne bodo vedno ostale in kot take nevredne Boga.
Smo li zdaj na koncu? Ne še! Še ena pot nam je odprta na katero moremo in moramo. Ta, da vseh nepopolnosti očiščene popolnosti v stvarstvu potenciramo, dvignemo nad vsako mero in mejo, do najvišjega, vse pre-segajočega viška. To moremo storiti na tri načine. In
bo morda kdo rekel, zakaj sem potem napisal. Ne brez dobro premišljenega namena. Naši nasprotniki, zlasti Mr. Molek, si radi ogrnejo plašč učenosti. Deloma bržčas zato, da bi jih njih pristaši radi njih "učenosti" občudovali in proslavljali. Deloma in še bolj pa zato, da bi pod krinko učenosti svoje praktične zmote lažje spravili na trg. Ceš, akoprav tega kar pišem 90% bralcev ne bo razumelo, bodo umljiv, praktični zaključek gotoveje sprejeli, misleč, kdor je tako učen mora vedeti, kaj je resnica, kaj ne, kaj je prav, kaj ne.
To krinko učenosti jim je treba strgati. Resnična znanost mora z učenimi izrazi nagačeni laži-znanosti napovedati dvoboj. Ga tudi lahko napove. Zakaj ona je v posesti resnice, bodi umske, bodi verske. Kot taki ji je na razpolago orožje, da tudi pravega znanstvenika, ki je v zmoti, lahko razoroži. Še bolj pa kakega laži-znanstveni-ka ali "učenega" pamfletista. kot je naš Molek. On je v modroslovju toliko doma, kot dolgoušec na parketu. Zato, glejte, sem to napisal. Ne radi Moleka, ki niti ne vpraša ne, kaj je resnica, še manj psi, bi io 5 il voljan sprejeti. Radi drugih. Naj v tem in podobnih slučajih vedo, da jim zvodljivci laži in zmote ne servirajo samo v priprosti obleki, ampak še rajši v "filozofskem plašču", da bi jih bolj gotovo preslepili. To-le si ljudje božji o naših "učenjakih" okrog "naprednih" listov dobro zapomnite "A little knowledge is a dangerous thing. A presumed knowledge is a damnable thing." Po naše: Omejena znanost je nevarna reč. Namišljena znanost je od vraga. Samo v taki znanosti so naši nasprotniki doma. Pozor pred njimi!
BSS


EVELETHČAN PRIČAKUJE "KOŠČAKA" IZ PEN NE
Eveleth, Minn.
Čas hitro beži. Že je polovica hude borbe za prvenstvo za nami. Naše železno okrožje je bilo dolgo naša nevtralno in je bilo pričakovati da bo tako tudi ostalo. Pane! Ali ste videli in slišali, kako so pred kratkim padale bombe iz Eve-letha? In kdo jih je vrgel, to ste tudi videli. Ženske, seveda, in za poveljnika so si iz-
brale našega odličnega rojaka Rev. Johna Kaušeka, ki sedaj pastiruje na Virginiji, Minnesota. Za te vrste bojevanja so seveda ženske bolj aktivne kot pa mi moški. Večina nas moških sedaj dela, večji del v rudnikih in imamo lep izgovor, da ni časa za vojsko in tako se skrivamo pod zemljo, češ, naj le ženske udrihajo. Ampak, le še malo potrpljenja.
Kakor se čuje, bodo še padale bombe tja na Cermak Road v
Chicago, pa še solzavice, tako da ob koncu kampanje ne boste mogli in se niti ne upali pogledati, koliko glasov bo nosil naš poveljnik Rev. Kaušek. Mrs. Nemgar in Mrs. Kastelc, le korajžo, pa "šnajt," pa udarite kadar je "cajt!" To pot v železnem v železnem okrožju, nas je tukaj lepo število in ako je naša dobra volja, prav lahko zmagamo, saj se gre za dobro stvar. In, kdo ne mara dobrega čtiva ? — Torej pogum!
Sedaj pa preskočimo nekoliko v Penno in dajmo prijazen odgovor Mrs. Ušeničnik v Morgan, Pa., katera mi je odgovo-rila v Amer. Slovencu z dne 11. marca na rešitev ugank. Gotovo ste tudi čitali, kaj mi je obljubila, ko sem samo eno uganko rešil. Enega "koščaka" in še tistega da bo na "spod-rejc" navezala in na luno obesila in kadar luna pride na okrog, se lahko kar skozi dimnik vzpnem po njega. — Dobro ! — Mrs. Ušeničnik, to je pa res najcenejša transporta-cija. Kar dobro ste jo pogrun-tali. Ampak, nekaj se vam pa le ni izpolnilo. Pišete namreč, da upate, da je sedaj Eveleth-čan in dimnik že pod snegom, pa temu ni tako. Sedaj, ko to pišem, je sneg že skoro samo še za pedenj visok in tako ne bo treba za vašim "Košča-kom" gledati skozi dimnik, ga bom lahko kar zunaj počakal.
—	Torej, iz snega sem se hvala Bogu srečno skobacal. — Protestant pa nisem in tudi "Moha-medov" ne, pač pa zahajam vsako nedeljo v katoliško cerkev. Kam pa vi Mrs. Ušeničnik? Menda ne boste zamerili, če vas tako vprašam.
—	Zadnjič sem vam stavil vprašanje, kako pri vas kličete tistega ptiča, ki kokoši pobira in tisto zver ki trga mlada jagnjeta. No, to vprašanje ste še manj pogodili kot jaz vaše uganke. Pri nas "imenujemo" tistega ptiča jastreba in zver je volk, pa jih ne "kličemo," pač pa podimo! — Vaše zadnje uganke sem po svoje rešil, kot pač znam. Naznanil vam jih bom potom pošte in to samo dve, tretje pa ne poprej, nego prejmem vaš "Koš-čak." Ako pa ne, pa tudi ne ostaneva drug drugemu nič dolžna. Hvala Mrs. Ušeničnik, pa se še kaj oglasite. Želim vam mnogo zabave, kadar prideta z g. prafesarjem Matiko skupaj. — Končno pa še vesele velikonočne praznike in mnogo pirhov tako osobju pri Amerikanskem Slovencu in vsem čitateljem in zvestim naročnikom tega lista.
Evelethčan
-o-
OD DRUŠTVA SV. DRUŽINE ŠT. 1, DSD.
Joliet, 111.
Cenjeni sobratje in sosestre. Sklep zadnje seje je, da je dolžnost vsakega zavednega člana in članice našega društva, da izpolni svojo obljubo, katero je napravil, ko je vstopil v naše društvo in katera jo. da bo izpolnjeval vse verske
dolžnosti. Med te verske dolžnosti spada tudi velikonočna dolžnost, da mora vsak pravi katoličan prejeti o velikonočnem času sv. obhajilo. To od nas tudi zahtevajo pravila DSD. in tudi opomin našega duhovnega vodje, v katerem opozarja članstvo katoliške organizacije, da opravi velikonočno dolžnost.. Torej, če se. zavedamo da smo še katoličani in člani prave katoliške organizacije DSD., bomo opravili spoved in prejeli sedaj o velikonočnem času sv. obhajilo. — Želim in voščim vsem uradnikom in uradnicam ter vsemu članstvu vesele in zdrave velikonočne praznike. — Sobrat-ski pozdrav.	>
John Barbie, tajnik -o-
LEPO PRIZNANJE
Naš ugledni rojak g. Rude Je-rin, ki vodi ugledno grocerijo in mesnico na 2059 West 23rd st. v Chicagi, v družbi z g. Šenico, je nam sporočil, da je dobil na oglas, ki ga je objavil v našem listu tako številen odziv, da je preobložen z naročili za razne velikonočne posebnosti kot suhe prekajene želodce in druge take domače posebnosti, da ne bo mogel postreči in izpolniti vseh naročil. To je lep dokaz, da oglaševanje v našem listu je koristno in mi smo g. Jerinu za to izjavo zelo hvaležni.
To naj pa služi drugim našim trgovcem in obrtnikom po vseh na&elbinah v dokaz, da oglaševanje vsakomur pomaga in kdor dandanes ne oglašuje, ta tudi s svojo trgovino ne bo napredoval .
Rojakom našim naročnikom in čitateljem pa ponovno priporočamo, da vsikdar kadarkoli kaj potrebujejo, naj isto kupujejo pri svojih lastnih slovenskih trgovcih in obrtnikih, zlasti tam po onih naselbinah, kjer imajo take slovenske trgovine. Ne pozabimo, da kot Slovenci smo dolžni eden drugega podpirati in le če tako delamo, pomagamo sami sebi, drugače pa podpiramo tujce, od katerih nihče izmed nas ničesar nima.
Obenem pa naj naši čitatelji vedno opozarjajo trgovce, kateri oglašajo v našem listu, da so njihove oglase brali. S tem bodo veliko pomagali svojemu listu, trgovcu pa pokazali, da so zavedni Slovenci.
Dogodki
ned Slovenci po Ameriki
Avto ubil dečka
Joliet, 111. — Smrtna žrtev avtomobila je postal zadnjo sredo 13 letni deček Math Krašovec, 115 Russell st. Usodno je bil zadet, ko se je s kolesom peljal v šolo. Prepeljan je bil v bolnišnico, kjer pa mu niso mogli pomagati in je podlegel poškodbam. Pogreb se bo vršil to soboto dopoldne s sv. mašo v cerkvi sv. Jožefa. Za ponesrečencem žalujejo očem, trije bratje, štiri sestre in več bližnjih sorodnikov.
Žalostna vest iz domovine
So. Chicago, 111. — Tukajšnji rojak John Klobučar je dobil te dni žalostno novico iz starega kraja, da mu je v Uršnih selih pri Novem mestu umrl sin John v starosti 33 let, ki zapušča ženo, sedem otrok, že zgoraj omenjenega očeta, mater in tri sestre.
Smrtna kosa
— V Clevelandu je umrla Karolina Brezovar, hči Zorma-nove družine z 896 Stevenson Rd. Stara je bila 46 let in zapušča moža, hčer in dva sina in brata Ivana, znanega glasbenika.
NAROČNICA Z MINNESOTE PIŠE
Eveleth, Minn.
Prosim g. urednik za nekoliko prostora v. priljubljenem listu, da se tudi jaz kot stara naročnica enkrat oglasim. — Zima, kakor vse izgleda, se bliža svojemu koncu. Velilca-noč se nam približuje, kljub temu, da imamo še precej snega, pa ne mislite, da je tako kot o božiču. Vreme imamo res bolj mrzlo, zato pa tudi sneg le bolj počasi izginja in se, lahko rečemo, suši. Ob pogledu na sneg, se pa tolažimo na prihajajočo pomlad, ki vsekakor ni več daleč, z njo pa pridejo tudi toplejši.dnevi. — Letos nas je precej obiskala stara bolezen "fJu," ki pa ni posebno preveč nevarna, toda
katerega se prime, ga dobro potrese. — Tudi mene je obiskala bolezen in morala sem se podati v Duluth, v bolnišnico na operacijo. Sedaj ležim doma že tri tedne in zdravje se mi nekam počasi vrača Noga mi je hroma in vzelo bo še precej časa, predno bom mogla zopet hoditi. Ko sem prišla domov iz bolnišnice, so me obiskale članice in sosestre Združenja Ameriških Slovenk | št. 1. in mi prinesla kot bolni članici, lepo darilo, katerega sem bila zelo vesela in se na tem mestu cenjenim članicam in sosestram naiskrenejše zahvaljujem ter jih pozdravljam in jim kličem nasvidenje enkrat na seji.
Omenjena ženska organiza-cija je bila ustanovljena pred tremi leti in pol in je njen glavni urad na Evelethu ter jako lepo napreduje pri članstvu in na premoženju. — Vesele velikonočne praznike vsem članicam zgoraj omenjene organizacije in vsem čitateljem in naročnikom tega lista.
Johana Babnik
-o-
UTRINKI
Ženska vedno vzbudi zavist pri drugi ženski raje, nego občudovanje pri celem tucatu moških.
*
V žilah večine pesnikov teče črnilo neštetih prednikov. .
Nič ne bi smelo tako zmanjšati zadoščenje, ki ga imamo sami s seboj, kakor zavest, da kedaj ne odobravamo kar smo poprej odobravali/
"TARZANOVA DVOJNIKA"
(80)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
Ko jc bil največji sovražilik naših ubežnikov, čarovnik Imamo pokončan, so se Dick, Doc in Ukunda nekoliko bolj junaško začeli bližali koči, v kateri je Bulala pričakoval kedaj pridejo divjaki ponj da pa zakoljejo, .skuhajo in pojedo. Na vsak način so ga hoteli rešili pred to strašno smrtjo.
Na srečo so bili ti divji ljudožrci tako zaverovani v svoj obredni divji ples, da niso imeli okolu po naselju nobene straže in tako so dečki lahko nemoteno hodili po naselju in srečno prišli dp koče v kateri je bil Butala 111 ob kateri tudi ni bilo nobenega stražnika, ki bi bil pazil na jetnika.
"1'rišli smo da te rešimo strašne smrti!" jc zaklicnl Doc skozi nizko lino v temno kočo. Bulala ni vedel jc li resnica ali privid, zato je nekaj časa s;f-tno začudeno gledal. Ko je spoznal da gre zares, je vos solzan začel poljubljati roko belega dečka in se mu zahvaljevati za to ker se je spomnil nanj.
Doc je pa moral črnca priganjati naj hiti. da jih ne zalotijo, nakar juh je dal orožje in odpravili so se naprej proti izhodu. Tukaj jih jc pa čakalo novo presenečenje. Velika vrata so bila namreč zaprta z močno verigo, ki je bila zaklenjena s staromodno suženjsko ključavnico. — Kako sedaj to odpreti?
Sobota, 20. marca 193?
AMERIKANSK.I SLOVENEC
Stran 3
V NEMČIJO IN POTOVANJE PO NEMČIJI
(Dalje)
Še isto popoldne in večer smo izrabili za ogled starega mesta. Številni inozemci, pred vsem Angleži — teh smo srečali par stotin — so nam takoj potrdili mnenje, da je Frankfurt a. M. najlepše nemško mesto. Saj je pa tudi vsaka stvar, naj bo še tako malenkostna, tako povdarjena, kot bi bil ves svet odvisen od nje. O Goethejevi rojstni hiši in oknu, katerega je pesnikov oče napravil samo zato, da je lahko opazoval sina kako je vasoval pri sosedovem dekliču in ga seveda temu primerno "nagradil," vedo povedati cele romane. V splošnem je ta del mesta strašno, prikupen. Izza visokega vogala ti veje srednjeveški duh. V duhu se kar vrste frankovski cesarji in grofje. Nehote mi je prišla na misel nesrečna "zlata bula," pravzaprav nesrečna le njena letnica 1356, radi katere sem, bodi Bogu potoženo, dobil enkrat iz zgodovine pošteno "fajfo." S to bulo je bilo mesto Frankfurt imenovano za stalno volilno mesto nemških kraljev in cesarjev.
Nekaj posebnega je v tem mestu, kar se človek kar nagle-dati ne more, namreč prehod med starim in novim mestom. Boljše rešitve si sploh ne moremo misliti. Danes je to najpomembnejše nemško trgovsko mesto z mnogimi trgovskimi, bančnimi in drugimi gospodarskimi poslopji. Razvoj prometa je na višku; dobrim cestam, železnici, reki in avi-jaciji se je zadnji čas pridružila še hitlerjeva cesta.
Tehnike kranjskih klobasar jev ne dbseže nihče.
Pravijo, da kdor pride v Frankfurt in ni poskusil "frankfurterice" in jabolčnika, ni bil tam. Tega nismo smeli izpustiti tudi mi. Pa kar je res, je res. Kranjskim klobasam in cvičku damo prednost.
V	tem oziru so pa Nemci z vso svojo tehniko, kulturo in zgodovino še daleč, daleč za nami.
Naslednji dan smo si ogledali dvoje za nas najvažnejših tovarn: Ilartman-Brannow za izdelovanje električnih nosilnih instrumentov in Voigt-Heffnerjevo za električne stroje in instrumenjski materjal.
V	obeh tovarnah je sistem dela najmodernejši, to se pravi delavec in stroj sta izrabljena do skrajnosti. Skoraj vse nemške tovarne so morale zadnji čas sprejeti precej delavcev na novo. Hitler tako zahteva, da se procent brezposelnosti čim bolj zniža. Ker pa dobiček ne sme biti nič manjši, so podjetja temu primerno znižala plačo. Ker pa tudi državnim uslužbencem plačo vedno znižujejo in ker so vsi Nemci opremljeni z nevidnimi "naust-niki" je seveda mir.
Tudi mi imamo velike ljudi
Da odnesemo čim boljši vtis o nemških podjetih, sta nas obe tovarni lepo pogostili:
Podjetje Ilartman-Bron nam je priredilo "svečano" kosilo, katerega se je udeležil tudi sam lastnik dr. Hartmann. V veselem tonu nam je sivolasi starček pripovedoval o svojih doživljajih iz potovanje po sedanji Jugoslaviji. Razvila se je tudi debata o elektrotehni ki sami in izumiteljih na tem polju. Mož je debelo gledal, ko smo mu dokazovali, da sta Pupin in Tesla Jugoslovana in da sta Dr. Vidmar in Dr. Koželj Slovenca in naša profe sorja. "Glej, glej, osem križev imam že, pa vsak dan kaj novega izvem. To pa nimate pra\, da Jugoslovani tako skri
vate svoje ljudi. Včeraj so bili tukaj štirje Japonci. To so prepričevalni ljudje. Iz najslabšega človeka, vam napravijo največjega svetnika."
Ne samo, da nam tujina pokaže velikanov, še marsikje drugje imamo prav.
Naslednji jutranji mrak nas je vzel in ob 7 uri smo bili že v Mainzu. Ni veliko mesto to, tudi nebotičnikov nima, ima pa krasno stolno cerkev, najstarejši primer za obokano romansko baziliko v Nemčiji. Ko smo stopili v tihi, sveti Hram, nas zgodovina, ki je združena s to cerkvijo, naenkrat ni več zanimala. Hladni mrak nas je objel tako mirno v molitev in Bog se nam je tako čudovito približal, da je za ogled določeni čas minil kot trenutek.
Naša vožnja po Renu
Ob 9ih dopoldne smo se ukrcali na ladjo, da nadaljujemo svoje potovanje po Renu proti severu. Vreme nam je bilo ves dan naklonjeno. Od Mainza pa do Koblenca ob izlivu reke Mozel v Ren je vožnja nepopisljivo lepa. Skoraj 100 km dolgo pot si je moral Ren izgristi svojo strugo skozi hriboviti svet. Zato je sedaj ocl obeh strani obdan z 80-100 m visokimi griči, lepo kultivi-ranimi z vinsko trto. Rensko vino je znano in smo se kot dobri poznavalci vin morali seveda tudi mi prepričati, dia res zasluži tak sloves. Skoraj na vsakem griču klubujejo še danes zobci časa divje romantične razvaline srednjeveških gradov. O njih lastnikih, vitezih že zdavnaj ni več sledu. Zemlja je sprejela oba: oblastnika in tlačana, Bog je poplačal njih dela pravično, nam pa so ostali zidovi, da nas spominjajo na temni srednji vek. Na tako zvanem nemškem vogalu pri izlivu reke Mozel v Ren nas je 54 m visok spomenik cesarja Viljema I. opomnil, da tukaj Ren zapušča srednjeveško romantiko, ter teče dalje v ravnino, ki skriva toliko gorja. Svojim pritokom hiti pomagat hladiti razgreta čela rudarjem in ostalim delavcem v težki industriji na Westfal-skem in Porenju.
Od Koblenca dalje se razgrne svet. Nepregledna ravnina se razprostira na obe strani. To enoličnost pretrgajo od časa do časa visoki tovarniški dimniki, katerih je proti severu vedno več.
Ladja, s katero smo se vozili je bila natrpana potnikov. Seveda so tudi tukaj imeli Angleži glavno besedo, ker jih je bilo največ. Malo manj je bilo Poljakov, nekaj Italjanov, Japoncev, ostali so pa bili Nemci. Tujski promet je zavidanja vredno razvit. Na prvem delu vožnje so imeli fotoame-terji tako zadrego, da so se komaj umikali drug drugemu. Vsak jc hotel ujeti čim več gradov. Naravno je najbolj dominiral naš kino operator s svoj kamero, ki je bila najfinejša in največja od vseh na ladji. Tudi to pot, je rekel, bo napravil take posnetke, da bo Nemcem pokazal, da Kranjci nismo od muh. Ko je nek Japonec zagledal "naš meh" je svojo dunping — colo naenkrat pospravil.
Na tej vožnji je imel naš potni maršal svoj drugi defekt. Da bi čini udobnejše potoval, si je po kosilu privoščil malo kajenja. Čeprav nekadilec, je vedel, da nemške cigarete ni*o Kaj prida in je zato segel po cigari. Kaj je bilo nato, ve samo naž kino operator, ki pa ni hotel izdati nič, z namenom, da bo pri objavi slik večja senzacija. Krožila jc okrog govorica, da j c maršal vtaknil
PRI DRSANJU
Ob nedavni drsalski tekmi v Chicagi sta odnesla prvo mesto fant in dekle, ki ju kaže slika. Na levi je 17 let stari Robin Bee iz Minneapolisa, dekle pa je Ma-ribel Vinson iz New Yorka.
Jglplp
_..„...... PPI i-fajSat11
co, da se dalje še opeče, ga prebavi vsakršen, še tako občutljiv želodec.
Puding s suhim mesom. Mešaj, da naraste: 4 rumenjake in 2 unči sirovega masla. Potem primešaj 6 v mleku namočenih in otisnjenih žemelj, 7 unč kuhane sesekljane gnjati in malo soli. Vse skupaj dobro zmešaj in nato previdno primešaj še sneg štirih beljakov. Posodo za puding dobro pomaži s sirovim maslom, posuj z drobtinami, stresi noter pripravljeno zmes, razravnaj in posodo zapri. Posodo postavi v krop in naj vre tri četrt ure. Kuhani puding zvrni na topel krožnik in daj z gobovo omako na mizo.
* ,
DOŽIVLJAJI PROFESARJA
M AT IKE
P. cl. Stric Luka
Mejduni, gasput vrednik, jest sm tak človk, de zmerej rad okrog štrfarm, po frišnm luft rad hodm, pa okrog španci-ram. Zadnč, k sm biv taku dobre vole sm jo mahav tja dol v Lajne h prijatl Tinet, k je včas taku dovge brke nosu, da so mu segale skoro do kolen. Pa za per precej at j eh je mende tud rabu, za druzga taka reč taku ni pri-

preveč cigare naenkrat v usta. Ančka, stalna njegova zagovornica, je pa vedela povedati, da je to samo vpliv morske bolezni. Čeprav smo ji dokazovali, da Ren ni morje, je vstra-jala pri svojem. Sploh bi naša kolegica Ančka morala študirati jus, ne elektrotehniko, ker
zna vedno vsakega prepričati, da je belo črno.
Ves dan smo se vozili po Renu in smo imeli posebno od Koblenca dalje dovolj prilike debatirati o nemškem tujskem prometu in ga primerjati z našim ... v Sloveniji . . .
(Dalje prihodnjič)
ZA NAŠE GOSPODINJE
PAZI NA OBLEKE!
Kadar pridete domov s trge., z obiska itd., se takoj preoble-cite in obleko osnažite.
Mnoge ženske imajo navado, da obleke takoj po uporabi obesijo v omaro, ali pa jo enostavno vržejo preko stola ali postelje. Takšna obleka bo kaj kmalu izgubila svojo prvotno obliko. Obleko je treba pustiti nekoliko časa na zraku, da izgubi duh po znoju in cigaretah. Če pa denete neprezračeno obleko takoj v omaro, se bodo neprijetnega duha navzele tudi vse druge obleke.
Umazano obleko je treba takoj očistiti, ker sveže madeže odpravimo lažje ko stare. Ce opazite, da je raztrgana ali obdrgnjena, jo zakrpajte takoj. Majhne zakrpane luknjice tuje oko niti ne opazi.
Mastne madeže .odpravimo z nafto ali salmijakom. Sladkorne madeže osnažimo z navadno čisto vodo.
-o-
NEKAJ O PRESNI HRANI
Ni še dognano, ali presna hrana dobro ali slabo vpliva na človeka, vendar moremo zdaj pa zdaj pripraviti presno zelenjavo.
Ploščo presne zelenjave je težko pripraviti, vendar se je ženske, ki znajo dobro kuhati in imajo tudi okus za lepe barve, ne bodo mogle ubraniti. Le ta moda nemara ni primerna, ki se je pa že jako razširila, da je vsa zelenjava zmečkana, nabrana in nastrgana. Sicer imamo že razne strojčke v take namene, a zelenjava izgubi z njimi tudi "dušo," pravo vsebino in zato, če že zelenjavo sesekljamo, jo dajmo samo z nožem.
Razna zelišča nam prihitijo nasproti: sivka, majaron, kumare v stročju fižol, peteršilj, drobnjak, meta... Iz vseh teh zelenjav iztisnimo sok in vžvrkljajmo rumenjak in malo limonovega soka, da imamo prijetno majonezo. S to polij-mo vse, karkoli smo na drobno narezali, korenje, glavnato solato, cvetačo, endivijo, zeleno, kolerabo, kumare, paradižnike, špinačo, česen, čebulo in podobno — (seveda je vse presno, nekuhano!)
V to smer si more kuharica izmisliti različne skupine, ki so tako slikovite in okusne, da se jih niti najbolj zagrizeni ljubitelj mesenin in nepopranih, mastnih omak nc bi mogel ubraniti. Zakaj, če ga taka
Sirovi keksi. Umesi v testo ipravna. 11 unč moke, 6 unč naribanega j Tine je drgač dobra duša in 4 unče sirovega masla, za vse te rajtenge se bota že z
slikovita .plošča ne zajame, je njegova duša zastrupljena...
-o-
ALI ZNAŠ KUHATI RIŽ?
Riž mora biti dobro prekuhan, a zaeno vendar ne sme biti razmehčan, marveč mora biti zrnat. Pametna gospodinja strese riž v lonec vrele, slane vode in ga nepokritega kuha do mehkega. A v loncu mora biti ves čas toliko vode, da morejo riževa zrna plavati v vodi, da se ne naredijo kepe, ki jih je težko popraviti. Ko je riž skuhan, ga streseš na sito in ga popariš z vrelo vodo, ki odstrani poslednje ostanke "močnika." Koj nato je treba dati riž na mizo. " --o-
PRIPRAVA NEKATERIH JEDI
Za slabe želodce
Veliko ljudi ne more smetane na kavi. A če damo (namesto kuhane smetane mleka) v kavo kislo smetano, jo vsak prenese.
Človek slabega' želodca naj ne je belega kruha kar tako, marveč naj bo kruh na tanke kose razrezan in opečen.
Težko delo ima želodec s krompirjem v omaki ali solati. Ce pa krompir dobro umijemo in ga 15 minut v oblicah kuhamo in ga nato malo s soljo obribamo in damo v peči-
DENARNE i
POŠILJATVE i • 1
[ odpravljamo v Jugoslavijo, Ita- J lijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile j cene:
Dinarji:
Za $ 2.55.................... 100 Din
Za $ 5.00.................... 200 Din
Za $ 7.25.................... 300 Din
Za $ 9.50.................... 400 Din
Za $11.70.................... 500 Din
Za $23.00....................1000 Din
Za $45.00....................2000 Dii>
Lire:
Za $ 3.50.......................... 50 lir
Za $ 6.40..........................100 lir
Za $29.00..........................500 lir
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75
Za $10.00 pošljite..........$10.85
Za $15.00 pošljite..........$16.00
Za $25.00 pošljite..........$26.00
Za $40.00 pošljite..........$41.25
Za $50.00 pošljite..........$51.50
Ker se kurz večkrat spreminja J so cene podvržene spremembi. ; Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
(V pisarili Am. Slovenca)
CHICAGO, ILL.
.1849 West Cermak Road,
'Ml—Wit»*>M**t*
tjira,
nekaj žlic kisle smetane in malo soli. Umešeno testo" tanko razvaljaj, izreži z obodcem kekse (izrezano testo spet umesi, razvaljaj in zreži,) zloži na pomazano pekačo, pomaži z raztepenim jajcem, posuj z naribanim sirom in speci.
PRAKTIČNI NASVETI
Ali je platno pristno? Prav zanesljivo spoznaš takole: Kani kapljico olja na platneno krpo. Ce obdrži kapljica okroglo obliko, je platno pristno; če se razleze v pramenih, pa je platno pomešano z bombažem.
Čemu ti bo radirka v hiši? Z radirko moremo najbolje o-čistiti madeže iz pohištva, dokler so še sveži. — Tudi potem-nele maroge na niklju kar zra-diramo. Ce ne gre z mehko radirko, vzemimo trdo, za tinto.
Čopiče očistiš, da jih obesiš v gorko sodovo vodo, pa tako, da se ne dotikajo tal, marveč da v vodi visijo, torej jih moraš kam privezati in naj visijo v posodo z vodo.
ZDRAVSTVO
HITRO OZDRAVLJENJE NAHODA
Dunajski zdravnik dr. Adolf Mechner trdi, da je izumil hitro učinkujoče sredstvo zoper nahod, seneno mrzlico in kronično kihanje. 2e nekaj časa zdravi ta zdravnik revmatizem z znanim pripomočkom čebel-nega strupa. Pri tem je opazil, da učinkuje ta pripomoček tudi zoper nahod.
Učinek je bil še mQČnejši, ko je vzel namesto čebelnega strupa strup neke južnoameriške vrste modrasa, ki ga še noče izdati. Izdelal je iz njega preparat, ki ga imenuje vipe-rin in ki ga v podobi mazila vdrgne pacientom enkrat ali dvakrat na dan v kožo podleh-tja. Pacijenti trdijo, da občutijo že po nekoliko minutah in •'celo sekundah, kako jim za-mašeni nos postaja hladnejši, da morejo z njim dihati. Dobre uspehe je imel dr. Mechner tudi pri seneni mrzlici in posebno pri kihalnem nahodu. Tu morajo pacijenti kihniti po-gostoma 40 xio 50 krat zaporedoma, toda po obravnavi z vi-
Bugam porajtala. Le tu sm opažu de Tine je pod hudm uplivm unih gaspudu k v Prasvet suja učenost predajajo na vatle, fer-kle ln mernike. Tam pr Tinet sm dabiv družba h kter sm pr-stopu. Nejkej sm jeh poznav, nekej pa tud ne. Med njim je biv tud Francelj z Iga. Ta pa ima veliko besejdo, vsepovsod. Pa je tud tukej taku na glas gavuru, de se je dobr slišal kaj je atu povedat. Gavurlu se je nekej o kanvencij in je djav: mi se moramo hedu prpravt. Zakaj sliš se, de tist prafesar z Nujorka spet nekej Štifta, pa še druzh je tud dost. Vasebno m nej za sla-morejzca Molka neč, ampek bul je de imamo tega pr tem korit, kokr kerga druzga. Ta saj nam škode ne dejla. Za tiste stare Glassvobodovce je pa faj, ker rad čez farje zabavlja in to čjo nekter imet. Molk pa v suj
kajbci sedi pa tuhta, bere tiste pamflete k jeh izdajajo ateisti proti ver, pa plonka, pa svoj mav zavije, pa gre. Ce mu kdu reče, de je dve in dve štiri, on odgavari de je pet, če kdu reče de je pet, on prav de je šest itd. Pa če kdu reče, de se na kozuc pride po lujtrah al pa štengah, pa vpraša zakej pa ne, čez streho. Pa če mu kdu reče, de se mora po nogah hodit, pa spet vprašuje, zakej pa ne po glav? Pa se s tem igra kokr an sam suj pobalinček na eli. Ta špeter po Prasvet pa nam korist. Zatu je po muj mandgi bulš, de imamo tejga dovganusca pr Prasvet, ku pa kakšnga res bul pametnega človejka.
Franci j je pa še druge reči prav. Hude reči se prpravljajo čez vse. V Majnesot in v Pensla-venij in drgod se vsepovsod va-blači in bo na kanvencij treskal, de bo kej. Kolkr sm mogu zastopt se za zdej pravpravljata Francelj z Iga pa tist žnidarsk ksel Oven, de bota ropala po čez in povprek za precejdenka. Z Cankarjem nej so lawndalsk "bren-trustarji" več cufridni. Pravjo, de nema nobenga značaja in de za vsakm kima. Francelj pa prav, jest sm pa tak človek, de sm cucelist in cucelist bom astov in cucelist umaru. Tine je pa brke pogladu pa je djav: it mej bi so. Zunej se je že temnilo, pa sm reku bajbaj, pa sm jo popihu pret dom. De se cucelist, rad grička j o in špeterajo sm vejdu, de se pa tku lubjo med seboj, pa dozdej še nej vejdu.
Prafesar Matika.

perinom jim ta dražljaj premine. Mechner je zadnje leto zdravil več sto pacientov z vi-perinom in dosegel v pretežni večini primerov popolen uspeh.
,-o-
ČUVAJTE OČI
Ne trudite svojih oči, če je razsvetljava nezadostna, na noben način pa ne delajte v somraku!
Pri delu naj luč pada preko ramen, torej od zadaj in od leve na delovno ploskev.
Soba, kjer delaš z očmi, naj ne bo pretopla, toda nogam naj bo toplo.
Kdor stalno dela z očmi, naj ne nosi obleke, ki bi mu tesnila vrat in ovirala krvni obtok v glavi.
Z očmi se ne približaj preveč predmetom in narobe.
Ne čitaj leže in v vozilih.
Očem, ki jih napenjaš, privošči pogostoma majhen odmor in jih krepi z gledanjem v daljavo, v zelenje ter s sve-
žim zrakom.
Ce moraš nositi zavoljo pre-jarke svetlobe, snega, ognja itd. zaščitne naočnike, tedaj jih odloži, čim je to mogoče. Stalna raba naočnikov oči slabi. -------------- ----- '
Kdor se pri čitanju muči in ne vidi dobro, naj si da čim prej po zdravniku predpisati prave naočnike.
Pravilno izbrani naočniki ne škodujejo očem, temveč jim koristijo.
Širite in priporočajte 'Amerikansk iSlovenec"!
list
Listen to
PALAN DECH'S
YUGOSLAV RADIO PROGRAM
Station WWAE, 1200 kilocycles
Every Sunday from 1 to 2 p.m.
SLOV. LICENZIRAN ELEKTRIČAR
Prevzemam vsakovrstna večja in manjša električna dela. — Nabavljam in prodajam vse vrste Električne "Fixtures" po zmerni ceni. Kadar rabite popravila luči, ali drugih električnih predmetov, me samo pokličite na telefon:HAYMARKET 4065
MILAN MEDEN
1823 W. Cermak Rd. Chicago, III.
fo1 JUGOSLAVIJE BREMEN-EUROPA
Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremmerhaven zajamči udobno potovanje do LJUBLJANE
Ali potujte s priljubljenimi ekspresnimi parniki:
COLUMBUS URNS A ^ DEUTSCHLAND
HAMBURG era S*EW YORK''
Izborne želez, zveze od Cberbourga, Bremena ali Hamburga Pomagali vam bomo preskrbeti vizeje za obisk ali preselitev vaših evropskih sorodnikov.
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
Želodčno zdravilo iskreno priporočeno
TINNER'S ELIXIR OF BITTER WINE
Ne bodite sužnji neprebavnosti
— NAROČITE SI PROSTI VZOBBC — 1 Triner's Bittei Wine Co.	j
1 544 S. Wells St., Chicago, 111. ,
' Pošljite mi brezplačni vzorec. .
Ime ..
Naslov
V mlit lekarnah
f Strah,!
-t
*AMERIK^:NSKI SLOVENEC
Sk>b„qta, 20. marca 1937
"MATI SKRB"
Spisal Herman Sudermann
ROMAN
Prevedel Mirko Javornik
Tedaj sta se začela temno spominjati, da so jima res prinesli neko pismo.
"A se nisva mogla spoznati v njem m sva ga vrgla v ogenj," je pojasnil Ulrih.
"Pustita ovinke," je odvrnil Pavel. Prav dobro vesta, kaj je vajina naloga."
Zmajala sta z rameni in se spogledala, ko da bi govoril po špansko.
"Nisem prišel, da bi igral z vama komedije," je nadaljeval Pavel, "mojima sestrama sta vzela čast in jima jo morata vrniti."
Ulrih se je popraskal po glavi in dejal:
"Ljubi Meyhofer, to je huda reč — in kar tako meni nič, tebi nič se to ne da o-praviti. — Sedi malo in izpij kozarec punca z nama — tako bomo prej prišli do cilja."
"Da, brž in zložno," je dodal Fric ter vstal, da bi prinesel dva nova kozarca.
"Hvala," je odgovoril Pavel, "nisem žejen." Vanj se je vrtalo zamolklo občutje, da ga brata tudi zdaj obsipata z zasme-hom, kakor vse življenje.
Okrog udov mu je leglo nekaj kakor železne spone. Zdel se je samemu sebi čisto mlahav in brez moči.
"No, seveda če prihajaš takole," je odvrnil Ulrih, navidez razžaljen, potem sploh ne bova govorila s teboj. Nimam prav nič veselja, da bi si pokvaril sveti večer."
"In, da bi se nama punč shladil," je pristavil Fric.
Pavel je z otrplim pogledom meril zdaj enega, zdaj drugega. Kako je bilo mogoče, da sta ta dva človeka, ki sta si naprtila težko krivdo, stala pred njim ponosno in prevzetno, on pa, ki je želel samo svojo pošteno pravico, je trepetal in se tresel kakor zločinec.
"Le če se boš vrnil domov brez tolažbe?" je vpil boječ glas v njem. — "Ne razjezi ju — misli na to/ kar''si prisegel materi! Ne smeš se ozirati nase!"
"No — ali boš pil ali ne boš pil?" je jezno zavpil Ulrih.
"Nase se ne smeš ozirati!" je spet zakli-cal lgas. Sklonil je glavo in dejal s hripa-vim glasom.
"Torej — prosim!"
Brata sta si vrgla smejoč se pogled in Fric je dvignil časo ter rekel:
"Živijo praznik!"
"Živijo praznik!" je momljal in se davil z vročo pijačo, čeprav mu je gnus naraščal do grla.
Zdaj je sedel kakor dober tovariš z bratoma pri eni mizi, on, ki-bi bil moral priti po maščevanje.
"Torej, dragi Meyhofer, da končamo storijo," je začel Ulrih znova, "kar se je zgodilo, se je zgodilo in se ne da več izpre-meniti. Nočem tu preiskovati kdo je bolj letal za kom, midva za tvojima sestrama ali oni za nama. Vsekakor sta prav toliko krivi kakor midva. Ljubiva ju iz vsega srca, saj sta najljubkejši dekleti v vsem kraju. Odkrito nama je hudo, če se zmisliva, da sva ju izgubila, toda — — da bi ju zdaj poročila, tega menda vendar ne boš zahteval"
Pavel mu je vrgel boječ pogled in rekel s slabim glasom: "To je vendar najmanj, kar . . ." naprej ni šlo; bilo mu je, ko da mu zastaja kri po žilah.
"Ne bodi smešen," je menil Fric in Ulrih je nadaljeval.
"Poglej, saj midva bi navsezadnje storila tudi to, saj ju zelo ceniva, čeprav sta se precej zavrgli..." V Pavlovih možganih je sunilo,; a se je premagal. ".. na mestu bi ti izpolnila voljo, a ^najprej nama malo povej, kaj jima misliš dati?"
"Nimam — nič," je jecljal Pavel.
"Vidiš," je odvrnil Fric.
"Midva pa potrebujeva denarja — mnogo denarja," je nadaljeval Ulrih.'"Jaz sem starejši in če bi prevzel posestvo sam zase, bi moral Fricu izplačati toliko, da si lahko kupi svoje lastno."
"Delal bom," je iztisnil Pavel iz sebe in s ponižno prošnjo zrl v brata.
"Deset let si že delal, pa se nisi nikamor
prikopal."
"Požar je prišel vmes," je jecljal, kakor da bi prosil oproščenja za nesrečo, ki ga je zadela.
"In prihodnje leto bo prišlo kaj drugega. Ne, prijatelji dragi, v to se ne moreva spuščati."
Skrb, da se bo moral brez tolažbe vrniti h sestrama, mu je vse više rasla v duši. Prevzela ga je tako silno, da se mu je razvezal jezik in je zaklical: "Toda, moj Bog, rabita vendar pamet! ... Saj vendar ne morem drugega kot delati... Delal bom ko žvinče, delal noč in dan, štedil bom in stradal in vse, kar bom pridobil, naj bo vajino . . . Poglejta, saj se mi zares lepo obeta . . . lokomobila bo kmalu v redu in barje je zelo donosno; petnajst čevljev sega v globino ... zares, lahko merita ! Voz šote vrže deset mark in doto vama bom vsako leto pošiljal v obrokih do zadnjega vinarja in beliča."
Z raztrganimi očmi jima je zrl v obraz. Pričakoval je, da bosta zdaj takoj zagrabila. Ko sta pa le molčala, si je čisto obupno potegnil z roko čez čelo ,s katerega mu je lil mrzel pot, in mrmral:
"Da — kaj bi še mogel ? Prav — še več bom storil... Dal si bom izročiti od očeta posestvo in ga bom potem prepisal na vaju, tako da . . . kadar bo oče umrl, bo eden od vaju gospodar na njem ... Jaz pojdem po svetu in ne bom nesel s seboj nič več, kakor je črnega za nohtom. — Ali vama je zdaj dovolj?"
A sta kar molčala.
Pri srcu mu je bilo, ko da se podira vse, česar se je drugače oprijemala njegova vera. Bilo mu je, kakor da se mu umikajo tla izpod nog, kakor da ga je nekaj vrglo v praznoto. Sklepal je roke — zobje so mu šklepetali — in kakor brez duše je strmel v nju. — "Ali je res mogoče? Nočeta? Zares nočeta? Ali ne razumeta, da je to vajina dolžnost in naloga, da popravita, kar sta zagrešila ... Ali vama vajina čast ne pravi, da ne smeta drugim jemati časti? ... Kaj vama da vest spati? . .."
"Nehaj!" je dejal Ulrih, ki mu je občutje neugodja mrazeče steklo po tilniku.
» (Dalje prih.)
GLASUJTE za enega uli drugega kampanjskega kandidata, ko pošiljate naročnino za list "Amer. Slovenec."
Res, prilika, kot je še niste imeli
Kupite svoj avtomobil naravnost od U. S. Auto Finance Co., največja avtomobilska finančna družba v Chicagi, in prihranite več kot polovico.	.
Vsak avto, ki ga prodamo, je pristno garantiran avtomobil, ki je padel nam nazaj kot lastnina.
Imamo preko 200 kar, od katerih si lahko izberete; nekatere so popolnoma nove, nikdar uporabljene, katere smo dobili v lastništvo od avtomobilskih trgovcev, ki niso mogli poravnati svojih plačil tovarni.
Dvajsetletno financiranje avtomobilov in tisoče na tisoče zadovoljnih odjemalcev je vaša garancija, da boste zadovoljni.
Vsak avto nosi našo brezpogojno 90 dnevno garancijo in 10 dni brezplačne vožnje na poskušnjo.
1937 in 1936 Buick - 1937 in 1936 Terraplanes — 1936 Chevroleti — 1936 Fordi — 1936 Plymouths — 1936 Pontiacs —1936 Oldsmobils —1936 Lafayetts— 1936 Hudsons — 1936 Chryslers — 1936 Dodges -vse po polovični ceni in nekateri manj kot pol. .... Imamo tudi 1933, 1934, 1935 Dodges, Buicks, Chevrolets, Fords, Nashes, Hupmobiles, Cadillacs, Packards — sploh vsak izdelek in vzorec kar, ki se izdelujejo — nad 200 kar skupno, po nič več kot $45. Garantiramo, da vam prihranimo več kot 50%. Ne kupujte nove ali rabljene kare, dokler niste videli teh v resnici čudovitih prilik.
Ni vam treba plačati v gotovini
Sprejeli bomo vašo staro karo kot naplačilo in preostanek lahko plačujete v malih mesečnih obrokih celi dve leti.
Vsak avto je garantiran, da vam bo služil in vas zadovoljil na leta, %li pa se vam vrne denar.
Ne glede na to, kje živite, ne zamudite te čudovite
prilike. Odprto imamo vsak večer, vključno nedelje, do 9. ure.
U. S. Auto Finance Co.
1340 W. 63 r d St., Corner Loomis St., Chicago, 111.
JPžsuno polje
IIMWMBM
t
J. M. Trunk
KO OBNAVLJATE naročnine, ali ko pošiljajte nove naročnine ne pozabite obenem omeniti, kateremu kampanj-
skemu kandidatu želite nakloniti vaše glasove. Nfe pozabite tega!
• KUPTT^I
KRASEN ZEMLJEVID
Velika zemljepisna knjiga 12j4xl0 palcev formata, lično v platno vezana. — Vsebuje 160 strani. Zemljevidi tiskani v barvah. V knjigi so vsi deli sveta, vse države s provinci jami. Zadaj seznam (indeks) vseh mest z navedenimi števili prebivalstva. Združene države so navedene s posameznimi državami, z vsemi okraji, mesti in vasmi in z navedbo števila prebivalstva. V knjigi so še druge važne informacije o poštnih zakonih in zonah. — Ta knjiga je zelo informativna za dijake, profesijoniste in za vsakega človeka. Kadarkoli hoče kdo vedeti, kje je ta ali ona država, mesto, ali to in ono, koliko je kj® prebivalcev, v tej knjigi je vse to.
V zalogi imamo samo omejeno število in dokler ta zaloga traja dobite to knjigo za samo.
ULCV, V l^J	J '&1 J 1
$1.50
Naročilo pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd.,	Chicago, Illinois
'immmumriL
TISKOVINE
vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna. — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne.
Tiskarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST CERMAK ROAD,
CHICAGO, ILUNOI8
Anten Grdina in Sinovi
POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM
Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem.
Pdgrtbni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem.
6019 St. Clair Ave.,	1053 East 62nd Str.
CLEVELAND, OHIO
Telefon: Henderson 2088
Španija v Milwaukeeju.
Nekaj Španije je že bilo v Milwaukeeju, ko so cinglali za španske "demokrate," in je cinglal celo eden v kolarju, znani Rev. Sarasola. Kakih kolarjev se sicer socialisti ogibajo ko ognja, ampak tu so jim skoraj solze tekle samega mehkega ginjenja, da stopi med nje tudi nekdo v kolarju. G. L. Ambrozich piše o vsem tem gin j en ju v Prosveti in močno sune v rebra nas slovenske nositelje kolarjev, češ, kakšni hudobci so pater Hugo, Jager, Sla je in Trunkov Jurij, ki "se tako radi zaganjajo in vtikajo nosove v naše delavske ustanove." Mimogrede povedano, to menda ni noben "napad" na nas v očeh g. Moleka, ki v svoji "Pasji" brcne mene, ker sem na to Ambrožichevo ljubeznivost nekaj odgovoril. Kakopak.
Zahvalil sem se vsaj v mojem imenu za povabilo g. Ambrožicha, naj se pridružimo "prvemu odkritosrčnemu katoličanu" in naj se "učimo od tega španskega frančiškana."
Omenil sem tudi in radovedno popraševal, če so morda v svojih solzavosti in ginjenosti tudi poljubili temu španskemu uzornemu (??) frančiškanu roke, kakor bi bilo pri taki ginjenosti pač čisto naravno, in neka navada. Nad mojo grešno glavo se vsuje zdaj prava toča, kar je zopet naravno in povsem umevno. Poziva me: "Naš črni Jurij naj odpre svojo klerikalno zgodovinsko knjigo in delavstvu enkrat pokaže, kaj je dobrega storil za nas v tej dolgotrajni krizi.." Za zdaj ne bo treba odpirati te knjige, ker to storijo že socialisti in boljšeji sa mi, in drugič, ker bo ne le črna, ampak tudi rdeča knjiga nekoč odprta, in pride vse na beli dan. Naj le malo počaka.
Dalje me poživlja, naj pridem v "Milwaukee..in ga zagotavljam, da bo deležen toliko "poljubljanja," lizanja in grizenja, da mu znajo roko požreti." Vem, kam pes taco moli. V Milwaukeeju bi bilo, kakor je pač zdaj tam v — Španiji pri demokratih, kjer so tudi — glave požrli.
Vidimo v Rusiji, Mehiki, zdaj tudi v Španiji, kaj nas čaka, ko zavlada neka — demokracija, in morda utegne , biti to tudi v Milwaukeeju, kakor nam to g. Ambrožich že zdaj obljublja, in utegne biti prav povsod, če pride na vrhunec tista — demokracija, ampak radi tega vsaj večina iz-
med nas, ako Bog da, ne bo šla za kakim "prvim pravim katoličanom," kakršen je postal Rev. Sarasola. Kaj je »a tem, če pade kaka glava? Ampak če resnica pade, pade vse, in tu je vsaj končno za rdeč-karje kočljiva točka, dasi nosijo za nekaj časa glave visoko, dočim glave drugih padajo.
-o-
NAJVEČJA NAKLADA
Največji list na svetu, londonski "Daily Express" je te dni dosegel naklado 2,270.306 izvodov na dan. List so osnovali 1. 1900. in pripada lordu Beaverbrooku, ki nastopa, kakor znano, za to, da bi se Anglija v svoji politiki popolnoma osamila.
Ko je list dosegel omenjeni rekord, je lord napisal članek, v katerem pravi med drugim: "Smoter lista je ta, da svetu pove, kaj se dogaja. Ker cena svinjske masti ne zanima vsakega človeka, je ne bom postavljal na prvo stran. Če kakšno vest zamolčiš, omogočiš čenčam in govoricam, da se razcvetejo. Seveda se vsi ljudje ne vesele, če pridejo v liste. Toda potem naj ne počenjajo stvari, ki so za časnik zanimive. Vesti je treba pri-občevati, pa naj bodo nam ali drugim neprijetne."
-o-
KO OBNAVLJATE naroč-n'ne. ali ko pošJUaite nove naročnine ne pozabite obenem "meniti, katertemu kampan i--kemu kandidatu želite nakloniti vaše glasove. Ne pozabite •ocva!
STANOVANJE V NAJEM
Odda se v najem stanovanje s tremi sobami. Vprašajte pri Jos. Zupančič, 1824 W. 22nd PL, Chicago.
2 IZLETA V SLOVENIJO
(preko Cherbourga)
19. JUNIJA na BERENGARIA
Pod vodstvom
Mr. B. M. PEKICHA, gl. tajnika SRBSKEGA NARODNEGA SAVEZA
30. JUNIJA na AQUITANIA
Pod osebnim vodstvom
Mr. JOHN D. BUTKOVICHA,
glavnega predsednika HRVATSKE ZAJEDNICE in HRVATSKEGA RADIŠE
Pozivamo vse člane in nečlane po Združenih državah in Kanadi, da se nam pridružijo. Člani, njihove žene in nedoletni otroci, ki se bodo udeležili teh izletov, bodo potovali po posebno znižani ceni.
Zajamčite si prostore zgodaj.
Vprašajte pri:
LEO ZAKRAJŠEK
General Travel Service 302 E. 72nd St., New York City
CUNARD WHITE STAR
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Louis J. Zefran
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN!
— Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.
VAŠE DRUŠTVO
Koliko je vredno Vaše društvo, ustanova, zbor, klub, ali dom?
Da-li zasluži, da tudi širša javnost izve zanj potem "Narodnega Adresarja," ki bo uvrstil zapis o kakih 6,000 raznih organizacij?
Ako čast Vaše organizacije toliko zasluži, pošljite takoj (1) njeno ime, (2) kje in kdaj obdržaje svoje seje, (3) imena predsednika, tajnika in blagajnika, in (4) društveno adreso "NARODNEMU ADRESARJU" 156 Fifth Avenue, New York City.
(Ni treba vposlati podatke glede podružnic naših Jed-not in Zvez.)
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523
Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
DR, H. M. LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.)
Tel. Caruil S 817 CHICAGO, ILL.