DOBROVŠKE ŽENE
Obiskale Peršmanovo domačijo na Koroškem
Močan si narod slovenski! Že tisoč in petsto let krva-viš... Narod MeKkužnež bi dušo izgubil... Te globoke, preroške besede našega velikega pisatelja Ivana Cankar-
ja so mi pretresle dušo, ko nam je na požgani in obnov-ljeni Peršmanovi domačiji dr. Šturm razgaljal strahovito usodo Peršmanove družine. Mirne, jasne in ponosne besede Slovenca iz avstrijske Koroške, ki neprizanesljivo bičajo smrtonosni strup vojne morije, v katerem so umi-rali tudi nedolžni otroci. Vojna, vojna! Vedno znova se mi vračajo misli na grozovite dokumente na stenah te hiše, na mrtvo truplo otioka.
Pravzaprav želim pisati o obisku delegacije žena KS Dobrova pri ženah avstrijske Koroške v Železni Kapli. Pa so vtisi v meni tako močni, da jih bom le s težavo uredila.
Najprej zahvala dr. Šturmu, predsednici ZSŽ v Celov-cu gospe Mileni Groblacher in gospe Heleni Kuhar. Kako malo še vemo v matični domovini o boju naroda onkraj meje!
Misli mi uhajajo nazaj, na prve zaLetke naših stikov. Prva vez med Slovenci na avstrijskem Koroškem in kra-jani Dobrove se je začela že leta 1964, spontano, tako kot se nekega dne znajdeš ob zimzelenem drevesu in ugotoviš, da vsak dan poganjajo novi cvetovi. Tako ga gojiš in neguješ leto za letom in občuduješ njegovo rast. Prav*ako so se rodili naši prvi stiki; Najprej naši kmetje preko svoje zadruge z naprednimi kmeti na avstrijskem Koroškem, potem preko odbora za gospodarstvo pri KS Dobrova z Zvezo slovenskih zadrug v Celovcu, vrsta ogledov vzornih kmetij naših rojakov, specializirani sej-rrri na Koroškem.
Tako se je rodilo sodelovanje z našimi brati in sestrami onkraj mcje. Kasneje (1977) smo pri KK SZDL imeno-vali poseben odbor za mednarodne stike, s katerim smo razšuili svoje sodelovanje tudi na kultumo in športno podroije. Pevci KUD Dolomiti so onkraj meje zapeli našim rojakom, ob 7. maju, krajevnem prazniku Dobro-ve nas koroški Slovenci razveselijo s svojim obiskom in kulturnimi nastopi. Da bi se ta topla bratska vez nikoli ne pretrgala!
V  ta živi splet pnjateljstva so se vključili tudi naii pionirji iz OS 7. maj. Že lansko leto so tekmovali za bralno značko Karla Prušnika - Gašperja, pisatelja iz avstrijske Koroške. Nato nas je razveselila gledališča skupina »Oder 73« SPD Edinost iz Pliberka s prisrčno komedijo »Poro61 se bom s s svojo ženo«. Popoldanska predstava za mladjno, Solarje, mtadinsko pohodno enoto n. SNOUB Ljubo Šercer in za pripadnike JLA, s kateri-na imamo trajne stike. Večema predstava pa je bila namenjena ostalim krajanom Dobrove.
V lanskem maju so ptonirji osnovne šole 7. maj sode-lovali z bogatim kultuniim programom na proslavi >Dne-va matere« v (Železni KapU. Na tcj prireditvi je bilo zbranih 2050 avstrijskih šiingov, ki so jih namenili za gradnjo otraifcesa okrevaSSča v Paougu, kjer je lani že tretjii bcagpfatfno tetoval mladinski tamburaški zbor SPD Zaq« in Žetezne Kapte. Seveda mladi tamburaii izrabijo svoj ptoati im in so na lctovanju na svojih initnuneritih tudi pfktao va*H. Z dobrovšldmi šolarji ic bi! kot gost tudi Pavto Žavecr Matjaž, ki je šolar jem kot organizator putizKNMg^ odpon na Koroacem pripovedovai o skapiK»hOfc»SBweacev v boju proti nacianu.
MMM. *» « nojji apia k« aulin prehojene pali pttiattgm. Zatoac ancm pozabhi aaiih Jportniko*. ki
že več let uspešno sodelujejo in nastopajo s športniki avstrijske Koroške, ki so organizirani v svojih društvih. Ob krajevnem prazniku Dobrove smo imeli že več šport-nih turnirjev v nogometu, med seboj so se pomenli košarkaši, igralci namiznega tenisa, v streljanju z zračno puško, pa tudi šahisti so se preizkusili v svojem znanju.
Na folklornem srečanju v Zelezni Kapli, ki ga že več let prireja SPD Zarja s skupinami avstrijskih, jugoslo-vanskih in drugih kultumoumetniških skupin, je lani tudi prvič nastopila dobrovška mladinska folklorna skupina KUO Dolomiti in prejela posebno priznanje za lzvimost programa belokranjskih plesov.
Vse to naše prijateljsko sodelovanje se je prebujalo v mojem spominu ob resnih, ponosnih besedah dr. Šturma in naše oči so sledile dokumentamemu gradivu v spomin-ski sobi PerJmanove domačije, ki so jo pomagali udami-ško obnoviti tudi mladind KS Dobrova, z roko v roki z rojaki onstran meje, z isto mislijo in namenom; ohraniti zanamcem spomin na boj majhnega naroda, slovenske krvi, ki ne pozna ne meje, naroda z odprto dušo in prijateljske dlani, ki znajo v sili tudi udaritik
Pa sem hotela pisati le zahvalo ženam Zekzne Kaple, napisati o srečanju in globokih vtistih, ki jih nosim v sebi. A v zahvalo zmorem le besede: »Pridite, sestre in prijate-Iji, pridite spomladi, ko bo ozelenel naš legendarni Ključ. V še tesnejšem stiku bomo dokazali, da obstaja med nami krvna vez slovenskega naroda.
MINKA KRVINA