Leto III., itev. 110
V Ljutoljam, četrtek dne tf. maja 1922
DanaSnJa gterffica 1 Dta - 4 K
Uhaja ob 4 ztirtf fc
Stane mesečno 7*50 Din za inozemstvo 18"— »
Oglasi po tarifa.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. 18/L Telefon št 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko.
Upravnlčtvos
Ljubljana. Prešernova iLttM. Jelef. it 36.
Podružnice:
Maribor, Barvarska «Hea
M. 1. TeL It 22. Celje, Aleksandr. cesta
Račun pri pošta. čekov, zavodu itev. 11.»42.
Seja narodne skupščine
VPRAŠANJE URADNIŠKE PRAGMATKE.
Beograd, 10. mala (Izv.) Na današnji
seji narodne skupščine le odgovoril minister za konstltuanto dr. Trifkovič na upit poslanca dr. Relsnerja, zakaj 5e do-sedaj ni bila predložena narodni skupščini službena pragmatlka za državne uradnike, da se to dosedaj ni modo zgoditi ker proučuje še ministrski komltet elaborat strokovne komisije o službeni pragmatikL Clm konča ta komltet svole delo, se predloži pragmatlka narodni skupščlnL Poslanec dr. Relsner Je izjavil,
da ae zadovoljuje s odgovorom ministra, opozarjal pa )e na nujnost rešitve tega vprašanja, ki se Je pokazala tadl o priliki reduciranja uradnlštva, ki Je skoraj neizvedljivo, dokler nimamo službene pragmatike.
Skupščina Je nato prešla na dnevni rad In Izvolila nekatere odbore sa proučevanje raznih vprašan). Seja Je bHa ob 7. uri zaključena. Prihodnja seja se .vrši Jutri dopoldne ob 10. url.	\
Definiiivna odobritev
ameriškega posojila
SKLEP MINISTRSKEGA SVETA.
Poostritev ruskih zahtev
PO NALOGU MOSKOVSKE VLADE. —
SPOMENICE.
ODGODITEV IZROČITVE
Današnja številka »Jutra* obsega osem strani in stane 1 Din.
Ljubljane, 10. maja.
Na£e politično življenje ae razvija
v težkem ovzdušju. Jugoslovansko ljudstvo je brez one državne in lcul-tnrne tradicije, ki je drugim narodom izvor notranje discipline in politično-moralnega ravnotežja. Nismo ae še dovolj privadili položaju svobodnih državljanov, mnogi izmed nas ee Se ije zavedajo, da svoboda ni prostost od vsake obveze in dolžnosti napram Jražbi, narodu, državi in strastnost naših političnih bojev ne priznava grame nacijonalna solidarnosti. Ponosni angleški Right or Wrong, my countrj-je nam skoro nepoznan...
Tem večja je zato dolžnost vseh tistih, ki delujejo v javnem življenju, »la vzgajajo narod k politični treznosti in državljanski razsodnosti in zlasti časopisje v naši mladi državi nosi v tem oziru večjo odgovornost, nego pri marsikaterem drugem narodu. Toda na žalost je naša žurnalistika v mnogem oziru popolnoma primitivna. Brez znanja in izkušenosti, brez čuta za veliko odgovornost pred narodom s-o mnogi časopisi le podjetja ki živijo od zločinske špekulacije na instinkte mas. Bobneča fraza in nizkotna kleveta je rokodelsko orodje lurnali-je, ki kakor pouličen pes napada in grize vsakogar in vse, kar se ji zdi, da bo v bralcu vzbudilo občutke zlobnega zadoščenja ali perverznega zgražanja. Cim vernejše in poštenejše služiš veliki nacijonalni ideji, čim prid-nejši in uspešnejši si pri delu za našo aržavo, čim manj se daš odstrašiti od težav našega mladega državnega življenja, čim trdnejše držiš svojo puško, •ia je, kakor mnogi drugi, no vržeš v koruzo — tem bolj računaj na to, da te jugoelovaajski revolverski žurnali pobtizgajo z blatom najostudnejših klevet, predstavijo narodu kot lopova, onečastijo tvoje ime. V istih listih pa boš čital jokave tirade, kako pada zaupanje naroda v državo, njene ustanove, njene voditelje, potem ko so popreje spremenili Jugoslavijo v gnojišče, njene državnike in najodličnejše može pa v tolpo brezvestnih izkoriščevalcev naroda, ljudi brez morale in Lrez značaja.
Danes postavljamo na sramotni oder slovenski prototip perfldnega revol-verskega lista. To Je »Jugoslavija*, podjetje gospoda Antona Peska. Ta list živi od hujskanja in klevetanja, in vsak dan prinaša novih dokazov o nemoralnosti cele njegove eksistence. Imenuje se »Jugoslavija*, pa porabi vsako priliko, da raje proti edinstvenosti naroda in države, nadeva si Ime nadstrankarskega organa, pa Se ni narisal objektivne beeede o naših političnih zadevah, pravi, da hoče biti zastopnik interesov širokih mas naroda, pa je le advokat male klike političnih grabežljivcev, pridiguje politično moralo in je sejalec najnizkotnejših klevet in laži, napihuje se v suverenih sodbah o ljudeh, stvareh in razmerah, pa ne ve nič in ne zna nič, zatrjuje, da je napreden, a vsak hip se izda, da. tajno "služi klerikalizmu. Toda to so stare resnice in mi bi ne imeli povoda, da jih bas sedaj ponavljamo na tem mestu- Danes smo dolžni opozoriti pošteno napredno slovensko javnost na vrsto konkretnih slučajev, ki do golega razkrivajo nemoralnost one žurnalistike, ki je zbrana okoli Pesko-vega organa in nam v jasni luči kažejo metode, ki so tipične za revolverje liste. Slučaji so sodnijsko ugotovljeni in slika je torej avtentična.
Našim čitateljem je znana strastna gonja starega Protiča proti prvaku demokratske stranke ministra Pribiče-viču v takozvani Hercigonjini aferi. Protičevi članki so bili tako spretno sestavljeni, da se tožba ni dala takoj formulirati. Med tistimi listi._ ki so bili najglasnejši v svojem ogorčenju, _ da Pribičevič ne gre takoj pred sodišče, je bil Peskov list Pribičevič je lopov, ne upa si pred sodnike, njegova krivda je jasna, ž njim vred 60 moralično in politično upropaščeni vsi njegovi prijatelji — tako se je glasil refren »Jugoslavije*. V nedeljo 26. marca je Peskov list objavil v skoraj Štirih kolonah strahovito obtožnico proti ministru Pribičeviču. Konkretiziral je Pro-tičeve očitke, iznesel nove difamujoče obtožbe proti Pribičevidu ter emfatič-no vzkliknil, da si »mož ne upa pred sodnike*. Vsako zvlzo s tem »kriminalnim tipom* proglaša^ »Jugoslavija* za sramotno in v pozi moraličnega sodnika zahteva- izločitev Pribičevida iz javnega življenja, ž njim vred pa tudi njegovih »zaveznikov* slovenskih demokratov.
Beograd, 10. maja. (Izv.) Ministrski svet je imel danes sejo, na kateri je razpravljal o posojilnih ponudbah. Definitivno je sprejeta ponudba ameriške bančne skupine Vanderlipove National City Bane skupno s kanadsko skupino Bler 100 milijonov dolarjev. Vlada je pooblastila finančnega ministra dr. Ku-manudija, naj stillzira končno redakcijo nakar bo pogodba podpisana v dveh do treh dneh. Vse ostale ponudbe so bile kot nesprejemljive odklonjene. Posojilo se izplača po kurzu 86; obrestovanje znaša 8 odst., amortizacijska doba pa znaša SO let
PRED KONSTITUIRANJEM NOVIH OBLASTI.
Beograd, 10. mala. (Izv.) Poslanec Kukovec se Je danes Informiral pri me-rodajnlh državnih činlteljlh, kako stališče zavzemajo glede Izvedbe zakona o administrativni razdelitvi države. Dobil le odgovor, da bodo v najkrajšem času postavljeni v vsej državi veliki župani ta razpisane volitve za samoupravne oblasti
DIVJANJE FAŠISTOV NA REKI.
Bakar, 10. maja. (Izv.) Sinoči so ne Reki fašisti podvzell iz nepoznanega razloga »kazensko ekspedicijo* ter ujeli naSe podanike Bručiča in Diračja v prisotnosti karabinjerjev, so ju pretepli in odvedli na karabinjersko postajo v Zamet kjer so ju zadržali v zaporo. Razen tega so ujeli v Drožicah učiteljskega kandidata iz Kastva Dragotlna Blečiča ter ga istotako pretepli s pomočjo karabinjerjev in alpinov. Pohode so nadaljevali fašisti vso noč. Ljudstvo se je iz strahu zaprlo v svoje domove. Stanje Blečiča je tako opasno, da je zelo dvomljivo, ali bo ostal pri življenju.
Minister Pribičevič je vložil tožbo proti Protiču, vložil pa jo je tudi proti odgovornemu uredniku »Jugoslavije* Zorku Fakinu.
Tik pred Veliko nočjo je izšla 9u-sterSičeva brošura. Klerikalci so bili kakor brez uma. Obupno so skušali spraviti javno diskusijo na drugi tir. Peskov organ se je izkazal kot izvrsten zaveznik. Dne 14. aprila je objavil uvodnik, ki pred napredno javnostjo dviga ogorčeno obtožbo proti ministru Žerjavu, da je tajni zaveznik pregnanega izdajnika in »največjega škodljivca slovenske napredne kulture, kar jih je rodila naša zemlja.* Dr. Zerav in njegovi prijatelj pripravljajo susteršičev povratek.
Minister 2erjav Je vložil tožbo proti odgovornemu urednika »Jugoslavije* Zorku Fakinu.
Dne 7. aprila je Peskov list obtožil, zopet v uvodniku, načelnika socijalne-ga skrbstva Ribnikarja kot »reprezen-tanta slovenskega političnega židov-stva* ter namignil, da je kot šef mestne aprovizadje za časa vojne obogateL
Gosp. Ribnikar je vložil tožbo proti odgovornemu uredniku »Jugoslavije* Zorku Fakinu.
Obetali so se torej trije veliki procesi, vsak za sebe od največjih političnih posledic. Pred ljubljanskim sodiščem bi se dovršila usoda ministra Pribičevida, ugotovila od Peskovega organa tolikrat ogorčeno obsojena »politična nemorala* ministra Žerjava, razkrinkala propadlost načelnika Ribnikarja. Opravilo bi se bilo. kakor je »Jugoslavija* napisala, »veliko či-ščenje*, s katerim prične sanacija naše države. Pomen procesa je moral biti tem večji, ker se je imel postaviti pred sodišče v osebi odgovornega urednika sam glavni urednik »Jugoslavije*, torej sef lista, oseba, ki tie nosi le formalno, temveč celo politično ia moralično odgovornost za vse-1
čim bo posojilo podpisano, nam stavijo Američani takoj na razpolago 10 milijonov dolarjev v gotovini, 15 milijonov za investicije. Ostala vsota se Izda v obrokih po dispozicijah naše vlade.
Po seji ministrskega sveta sta posetda ministra dr. Trifkovič in Kumanndi ministrskega predsednika Pašiča, ki sta ga obvestila o sklepu vlade. O. PašiČ je v vsem soglašal s storjenimi ukrepi in izrazil svoje veselje nad doseženim uspehom ln nado, da bo posojilo blagodejno vplivalo na razvoj našega gospodarstva Takoj po podpisu bo predložila vlada kreditno pogodbo v odobrenje Narodni sknpščinL
ZAKON O DELAVSKEM ZAVARO-V»^TU PODPISAN.
Beograd, 10. maja. (Izv.) Ministrski svet Je podpisal zakon o zaščiti delavcev In o delavskem zavarovanju. Zakon bo prihodnje dni objavljen v Službenih Novinah.
ITALIJANSKI KRALJ OBlSCE BENETKE IN TRST.
Benetke, 10. maja (Izv.) Italijanski kralj dospe dne 15. t m. semkaj ln bo ostal tu še 16. In 17, da si ogleda razstave in Industrijsko pristanišče. Obisk Je zasebnega značaja. Iz Benetk odpotuje kralj v Rim. Dne 21, pa bo na krovu ladje »Camlllo Cavour* odpotoval v Trst. Program kraljevega pot^-^nja še nI natančno znan. Po zadnjih vesteh pride kralj v Trst sam, brez kraljice in prin-cezlnje Jolande.
ŽENSKA OKLOFUTALA PRELATA
Rim, 10. maja. (Izv.) Včeraj Je neka ženska sredi ceste oklofutala prelata Pata rlj a, ki le šel v Vatikan. Prelat Je Izjavi!, da ženske ne pozna Hoda ženska je pobegnila.
bino svojega žurnala Gospod Fakin je pa Se več. On je istočasno tudi politična osebnost Narodno-socijalna stranka {ja je poslala v svoje načelstvo ter ga izvolila za svojega glavnega tajnika in nedavno je bil v tem svojstvu oficijelni politični adjutant v Ljubljani se mudečega senatorja Klofača. Pred sodnike bo torej stopil mož, ki se je zavedal svoje žurnalistične in politične pozicije, ko je objavil senzacionalne obtožbe proti državnikom in politikom, katerih moralična obsodba pred sodnijo bi neizogibno bila priče-tek velikega preobrata ▼ celi politični situaciji naše države.
Toda sodniki so zaman klicali gospoda Fakina. Bil je pogumen dovolj, nositi odgovornost ko se je iz uvodnikov in člankov Peskovega lista Siril smrad klevete, umaknil pa se je strahopetno, ko je bilo treba reči: Obtožil sem, evo dokazov. Gospod Fakin je zbežal ter se skril v kotiček, ki ga je zakon, dopuščajoč izgovor »nisem čital*, pripravil malim sicredakterjem to odkoder ga bo sedaj izvlekel okrajni sodnik, da ga našeška radi uredniške neumnosti Kdo veruje glavnemu uredniku, da ne čita najvažnejših jx>litičnih člankov in celo uvodnikov svojega lista?
Gospod Fakin je s svojim dejanjem sam izvršil smrtno obsodbo nad Peško vim listom, izvršil pa je tudi mora-lični samomor. O tem obveščamo javnost Ne dvomimo, da bo v polnem obsegu pritrdila sodbi, ki jo je izrekel gosp. Fakin. Zaupamo tudi v čistotni čut stranke, ki je z imenom svojega glavnega tajnika vezana na to sramotno afero, da bo z energično gesto presekala nevzdržno stanje, ki jo moralično upropašča. Ne dvomimo končno, da bo tudi novinarska organizacija Okušala oprati z obličja slovenske žurnalistike blato, ki ga je nanj na-brizgala novinarska brezv.eetnnet
Genova, 10. maja. (lir.) Za danes zjutraj napovedana izročitev ruskega odgovora na zavezniško spomenico je bila v splošno presenečenje odgodena. Po Ciče-rinovem nalogu je izjavil eden izmed njegovih tajnikov novinarjem, da je v teku noči dospel iz Moskve preko Berlina brzojavni nalog, da se morajo nekatere točke v ruskem odgovoru, kakršnega je predlagala delegacija, ie poostriti. Baje se je moskovska vlada odločila k temu koraku z ozirom na razne nemire, ki so Izbruhnili v zadnjih dneh po provinci ln 5d so bili po mnenju sovjetov zaneteni iz zapadne Evrope. Zato zahteva sovjetska vlada da sme Rusija pristati na uki-njenje boljše viške propagande v inozemstvu le, ako se tudi zapadne države obvežejo, da ne bodo niti direktno, niti in-direktno podpirale kakršnekoli proti sovjetskemu režimu naperjene propagande.
Nadaljnja poostritev se tiče člana 7. zavezniške spomenice. Ruska vlada Izjavlja, da ne more pristati na načelno priznanje privatne lastojpe, tudi ne za ino-zemre. Praktičen izhod n3j najde posebna izvedeniška komisija, ki naj pride po zaključku genovske konference v Rnsijo.
Sovjetska vlada se ne more odreči načelni pravici socializacije premoženja ker bi to kršilo tudi suverenost ruske države.
Tudi glede kreditnih zahtev, ki jih veže Rusija na priznanje earskih dolgov, zahteva moskovska vlada točnejših obveznosti s strani zaveznikov.
Na podlagi teh iz Moskve dospelih no- j vlh instrukcij se je ruska genovska delegacija sestala danes zjutraj v Santi Margheritl k seji, da sestavi novo besedilo svojega odgovora. Pogajanja so trajala do 18. ure, nakar je poiskal Cičerin italijanskega zunanjega ministra Schan-zerja, da ga obvesti o spremembi ruskega odgovora. Ko je Schanzer zaznal za poostritev ruskih zahtev, je izjaviL da smatra te nove zahteve za nesprejemljive. Izjavil je, da jih ne bi odklonili le Francija in Belgija, ampak gotovo tudi Anglija bi je zato predlagal Cičerinu, naj spomenice za enkrat še ne izroči. Cičerin je na ta predlog pristaL
Popoldne in zvečer so se vršile nato ' konference italijanskih ia angleških Iz- I
vedencev, da prouče ruske predloge in poskusijo najti kompromis, predno se ruska spomenica formalno izroči. Predlogi te konference se bodo predložili Rusom, da jih vstavijo v svojo spomenico. Ako tega ne bodo storili, jo bodo izročili nespremenjeno, kakor so jo sestavili po zadnjih navodilih iz Moskve; v tem slučaju pa je računati z novo akutno krizo konference.
FRANCOSKI MINISTRSKI SVET.
Pariz, 10. maja. (Izv.) O včerajšnjem ministrskem svetu poroča »Cablogramm*: Poincarš je podrobno poročal o posvetovanjih glede ruskega memoranda. Sporočil je, da mu je Theunis zagotovil, da Belgija ne bo sprejela kompromisa o načelnih podlagah sedanjih pogajanj. Ako pa bi se to vendar zgodilo, je Poincare za to, da Francija tudi, ako ostane osamljena, ne bi podpisala memoranda. Ministrski svet je soglasno odobril to stališče.
POSVETOVANJE NEVTRALCEV.
Genova, 10. maja. (Izv.) Danes dopoldne je bilo v Rapaliu posvetovanje nev-tralcev, ki želijo, da se med seboj sporazumejo, preden dospe ruski odgovor. Del japonske delegacije je danes zapustil Genovo.
AMERIKA SOGLASA Z RUSKO POLITIKO KONFERENCE.
London, 10. maja. (Izv.) Reuterjev urad i potrjuje v brzojavki iz Washingtona vest, da se je na včerajšnji seji kabineta izrazilo splošno mnenje, da se politika zaveznikov v Genovi proti sovjetom v glavnem strinja s politiko Zedinjenih držav. Izrazilo se je upanje, da se bo v Genovi našla rešitev vseh problemov, ki jo bo mogla sprejeti tudi Amerika. Zopet se je poudarjalo, da morajo ostati načela, ki so se le tolikokrat označila kot pogoji za vzpostavitev odnošajev z Rusijo, neizpremenjena.
Danes popoldne se je v oficielnih krogih govorilo, da bosta Anglija in Amerika skupno nastopali, da ščitita ameriške interese v RusijL Glede tega se je baje že dosegel sporazum med vladama obeh držav.
Usoda v Genovo poslanih spomenic
Genova, 10. maja. (Izv.) Zastopniki držav, ki so sklicale genovsko konferenco, so se danes dopoldne sestali v kraljevi palači pod predsedstvom De Facte, da proučijo več proglasov, izjav in priporočil, ki so bila poslana podkomisiji prve komisije, in da ugotovijo, ako so te zadeve na programu konference in ali se more konferenca baviti s temi zadevami Sklenilo se je, da se izločijo od razprave proglasi Georgije, Armenije in Aserbajižana, ker ta ozemlja ne spadajo k Evropi. Ista usoda čaka noto angorske vlade. Vprašanja glede sklepov varšavske sanitetne konference, glede Vzhodne Galicije, Litvanske, madžargkih manjšin in razna po Bolgarih predložena vprašanja se bodo predložila podkomisiji politične komisije.
Francija In reparacije
Pariz, 10. maja. (Izv.) Kakor se je moralo pričakovati, se je včerajšnji ministrski svet bavil tudi z reparacijskim vprašanjem in s terminom 81. maja. Po-incarč je poročal o položaju. Izjavil je, da je vsako popuščanje zaveznikov glede nadzorstva nemških financ nemogoče. Kakor poročajo nekateri jutranji listi, je Poincarč izjavil, da je dolžnost Francije pričeti tudi separatno akcijo proti Nemčiji, ako bi reparacija ka komisija dne 81. maja sporočila zavezniškim vladam, da Nemčija ni Izpolnila zahtev komisije.
Nezaupnica avstr. finančnemu ministru
Dnnal 10. maja. (Izv.) Finančni odsek narodne skupščine je danes s 14 proti 12 glasovom sprejel od socialnih demokratov vloženi predlog, ki izreka finančnemu ministra dr. Gfirtlerju, ki je na-redbenim potom povišal dodatke na carine, nezaupnico. Za predlog so glasovali tudi VelenemcL Po tej seji se je sestal krščansko-socialni klub. Dr. Gflrtler je nato odšel k zveznemu kancelarju dr. Schoberja ter mu podal svojo demisyo. NajbrZe bo dr. Sehober sam prevzel finančno ministrstvo. Za časa njegove odsotnosti v Genovi pa bo vodil to ministrstvo najstarejši sekcijski načelnik.
Finančni odbor
Beograd, 10. maja (Izv.) V finanč-nem odboru Je danes podal dr. Veljkovlč j svoj ekspoze o dohodkih letošnjega bud-! žeta. Obrazložil je razloge, radi katerih | je nemogoče povišati obstoječe neposred-! ne davke. Razlogi so deloma ekonomski, ker Je nemogoče, obtežitl še bolj našo industrijo, ki že sedaj plačuje 30 odst. svojih dohodkov. So pa tudi še politični razlogi Nemogoče je obtežlti srbskega kmeta še s povišanim zemljiškim davkom, ker še ni dobil vojne odškodnine. To bi se moglo storiti še Ie, kadar bo izplačana ta odškodnina, ker bi se sicer le množilo nezadovoljstvo. Dr. Veljkovič Je mišljenja, da treba iz budžeta abstra-hirati dolgove zadnjih let ter da se imajo na ta način v redni budžet postaviti samo redni dohodki In izdatki. Za izravnavo dolgov lz prejšnjih let pa treba postaviti poseben budžet. Finančni odbor Je pristal na ta predlog, ker Je nemogoče, da se redni budžet tako obteži r dolgovi, ki so posledice svetovne vojne in ki bi preveč obteževall davčno moč naroda
Dr. Veljkovlč Je potem še omenjal bla-gotvorne posledice zunanjega posojila v pogledu sanacije naših financ, če se bo posojilo plodonosno upotrebljavalo.
Celokupni državni dohodki znašalo 5 milijard 950,000.000 Din. K tej vsoti ps še niso prišteti dohodki carine na luksuzno blago, s katero bi se povečali dohodki države za približno 150 milijonov.
Državni izdatki še niso urejeni, ker ministrstvo saobračaja še nI dogotovilo svojega proračuna.
VPRAŠANJE MEZD ŽELEZNIŠKIH DELAVCEV.
Beograd, 10. maja (Izv.) Vprašanje ureditve mezd železniških dejavcev se je zadnje dni poostrilo, ker finančni minister zahteva povišanje voznih tarifov na železnici predno pristane na zvišanie mezd. Prometni minister Je Izjavil na interpelacijo poslanca Kukovca, da Je on zahteval povišanje delavskih mezd železniških delavcev brez ozira na povišanje železniških tarifov ter da Je tudi vpo-stavll potrebno vsoto v proračun svojega resorta. O tem vprašanju bo razpravljal na eni prihodnjih sei finančni odbor, povodom razprave o budžetu prometnega ministrstva
Lfudsko Stetle v Italiji
Italijanski listi objavljajo provizo-rična poročila o rezultatih zadnjega
- ljudskega Štetja, ki se je izvršilo v Italiji dne 1. decembra 1921. leta. Za enkrat imamo na razpolago pregled po provincah, iz katerega so razvidne zelo intereeantne podrobnosti o gibanju prebivalstva tekom zadnjih deset let
Prebivalstvo Italije r starih mejah je doseerlo dne 1. decembra 1921 število 877270.493. V istih mejah se je naštelo v 1911. letu 84.671.377 ljudi; našteli so tedaj lani 2,599.116 ljudi več nego pri štetju 1. 1911. V tadnj-;m destletju se je tedaj italijansko prebivalstvo pomnožilo za 2-6 milijona, kar inači 7-5odstotni prirastek To so vsekako nepričakovano visoke Številke.
Tak napredek, kakor ga je izkazalo italijansko ljudsko štetje, se ni pokazal v nobeni izmed držav, ki so se udeležile svetovne vojne. Kljub vojnim izgubam in kljub epidemiji španske in-fluence, ki je zahtevala tudi tu velike žrtve, se je prebivalstvo Italije v vojnem desetletju pomnožilo za več nejp kdajkoli od 1. 1801., ko se je pričelo splošno ljudsko štetje. Vse ostale države, ne izvzemši severoameriške Unije, so izkazale slabši napredek, nekatere celo nazadovanje — v prvih med slednjimi se nahaja, kakor znano, Jugoslavija.
Kot vzroke nepričakovanega ljudskega porastka navajajo italijanski komentarji, dejstvo, da se je v vojnih letih ustavilo izseljevanje v tujino, zlasti v Ameriko, da se je mnogo bivših iz seljencev za vojne vrnilo domu in da se po vojni še ni pričelo občutnejše izseljevanje na novo.
Podrobnejši podatki za posamezne province so sledeči: Piemont	8,394.395 — 0'88
Lombardija	5,109.868 -f 6-67
Ligurija	1,309.917 -f 9-41
Benečija (stare meje) 3,952.703 + 12'06
orožja 18 mesece*. SkraJIaa! rtM Krtf? fi«rebf man, 6* M «oWa
..	__X__■ 1 - nnul 11 rtnttH
Emilija Toskana Marke Umbrija Rim-Lacij Abruzzi Kampanj« Apulija
Potenza Basilieata Kalabrija Sicilija Sardinija
2,952.774 2,829.712 1,149.537 730.671 1,515.807 1,437.498 3,577.065 2,333.595 467.812 1,502.451 4,134.336 860.352
+
10-13 5-01 5-15
7-29 1638
4-14
8-00 9-55 1'01 7-15
+ 12-58 + 1-64
(Prva številka znači prebivalstvo leta 1921., druga pa prirastek, oz. nazadovanje v odstotkih v primeri z ljudskim štetjem 1. 1911.)
Prebivalstvo anektiranih dežel Tri dentinske in Julijske Benečije znaša 1,564.691; naši viri samo prii>ominjajo, da se ne razlikuje mnogo od rezultata avstrijskega štetja L 1910.
Cela Italija ima 88,835.184 prebi valcev.	_
Letošnji vojaški nabori
Letošnji redni nabor za mesto Ljubljano se vrši v dobi od 14. do 20. Junija v »Mestnem domu». Začetek uradovanja ob delavnikih ob 7. uri zjutraj, ob nedeljah in praznikih ob 1. uri popoldne. K naboru pridejo: vsi leta 1902 rojeni mla deniči, ki so se v dobi od 23. januarja do 23. februarja 1922 zglasili za nabor v »Mestnem domu«; vsi leta 1898, 1899, 1900 in 1901 rojeni naborniki, ki pri lanskem naboru niso bili sposobni; vsi leta 1890 in 1891 rojeni moški, ki v bivši Av-stro-Ogrski niso bili nikdar potrjeni in plačujejo vojaško takso ali so za to zglašenl; vsi leta 1872 do 1897 rojeni moški, ki se lani v dobi od 18. junija do 17. septembra iz kateregakoli razloga niso zglasili v »Mestnem domu«; vsi vojni obvezniki redne vojske in obeh pozivov narodne vojske, ki bi mislili, da so postali nesposobni za daljno osebno vojaško službo.
Vsi navedeni obvezniki se pozovejo k naboru s posebnimi pozivi, In sicer se napravijo pozivi za obveznike rojene leta 1902, na podlagi zglasitve od 23. Januarja do 23. februarja 1922, ostalim obveznikom pa se je radi zabeležbe in naprave poziva z izkazill o domovinstvu (domovnica, delavska, poselska knjižica) v dobi od 15. do 31. maja osebno zgla-siti v mestnem vojaškem uradu v »Mestnem domu» po nastopnem redu: dne 15. in 16. maja letnik 1898: dne 17. ta 18. maja letnik 1899; dne 19. in 20. maia letnik 1900; dne 22. ta 23. mala letnik 1901; dne 24. in 26. maja letnik 1890; dne 27. in 29. maja letnik 1891; dne 30. maja letnik 1872 — 1897 (samo oni, ki se lani niso zglasili); dne 31. maja oni vseh pozivov, ki mislijo, da so nesposobni. Duhovnikom in bogoslovcem, ki so pozvani, je izjemoma dovoljeno, da smejo priti v nedeljo dne 18. maja 1922 točno ob 1. uri popoldne skupno k naboru.
Obvezniki vpisani v rekrutni spisek ki z listinami dokažejo, da so inozemski podaniki, ostanejo v rekrutnem spisku in naborna komisija vpiše v pripomnlo spiska dokument, s katerim je kdo dokazal, da je podanik te In te države. Obvezniki, ki tega z listinami ne dokaželo, se rekrutirajo kakor ostali. Naborna komisija bo pri obvezanclh starejših letnikov odločala ie s sposobnostmi za drugi in tretji poziv vojske, letnike 1898 do 1902 pa bo potrjevala za kadrovsko službo.
za dijake 14 mesecev, 12 mesecev pa,
ako napravilo častniški izpit, ta to le tedaj, če dokažejo s frekventacijsklm Iz-prlčevalom ravnatelja svoje šole naborni komisiji, da so res redni dijaki ta kateri razred obiskujejo; ta prvence 12 mesecev, ako v rodbini ni tnladenlčev od polnih 17 let in to komisiji dokažejo z rodbinskim listom svojega župnega urada; za samohranUce ali samce 12 mesecev, če so posestniki zemljišč ali obrti, katero morajo sami izvrševati, pa plačujejo čez 15 dinarjev neposrednega davka, In če to dokažejo komisiji z rodbinskim listom, s posestno polo In s potrdilom davčnega urada o davkih.
Službe v kadru so oproščeni: edini hranilci nesposobnih zadrugarjev (rodbinskih članov), če plačujejo manj kot 20 dinarjev neposrednega davka, ln če to dokažejo komisiji z rodbinskim Ustom, s potrdilom občine o potrebni oprostitvi ta potrdilom davkarije o neposrednih davkih. Družinski poglavarji in moški člani družine, ki so prekoračili 18 leto In mislijo, da so nesposobni za delo ln prido-bltek, se morajo z nabornikom vred predstaviti komisiji. Nad 60 let stari za-drugar)! se smatrajo že po zakonu za nesposobne; samohranilci aH samci, če so posestniki zemljišč ali obrti, katero moralo sami Izvrševati ta plačujejo manj kot 20 dinarjev neposrednega davka ln to dokažejo komisiji z rodbinskim Ustom s posestno polo In s potrdilom o davkih; edini hranilci zadružne nejači (to so moški Izpod 18 let starosti ta ženske vob-če), če dokažejo to komisiji s rodbinskim listom ta potrdilom občine o potrebi oprostitve. Kot edini hranilec se ne računa oni, ki se je radi tega oženil, da postane hranilec svoje žene in dcce.
Kdor misli, da se mu Je giede odtnerjo-nega roka po komisiji zgodila krivica, ima pravico pritožbe do 1. novembra t. I. na svoj vojni okrog. Pritožba mora biti opremljena, kolkovana ta vložena potom domačega občinskega urada. Pozneje vložene pritožbe se sprejemajo le tedaj, če se le Izpremenilo zadružno stanje po naboru ali za časa službe v kadru. Prošenj ln pritožb na višje vojaške oblasti v lastnem interesu nI predlagati, temveč vedno potom občine na volni okrog.
Vsi k nabora pozvani obvezane! morajo priti trezni, snažno oblečeni, okopanl ta ostriženi ter morajo prinesti s seboj vojaške izkaznice vseh svojih rodbinskih članov, ker pridejo pri odmeri roka v poštev. _
Vsem iskrenim
Jugoslovanom
Centralni odbor »Jugoslovanske napredne nacionalistične omladine» v Splitu je sklenil v podporo našega kulturno - prosvetnega dola med narodom in v namenu, da potom prosvetnega dela vzbuja naeijonalno za vest jugoslovansko med najširšimi sloji našega ljudstva, osnovati kulturno nakladno zadrugo •Jugoslavijo«.
Ves program nacionalističnega po kreta ostane samo lepa in plemenita želja, ako nam naša javnoet ne priskoči na pomoč in nas z materijainimi sredstvi ne podpre. Brez žrtev ni uspeha, a podariti mal oboi za tako vzvišeno idejo ni nobena žrtev, ako ponii ■dimo, da je na tisoče naših najboljših sinov za prav isto idejo žrtvovaJo svojo kri in svoje življenje.
Ta naša prva «Zadruga» naj bo ob enem tudi prvi cilj naše moči. Poka zati mora.no vsem našim klevetnikom. da smo močni ne na ulicah in pri de rnonstracijah, ampak pri pozitivnem in stvarnem delu. Ne dopustimo, da bi brezvestni elementi rušili našo naj dražjo stavbo, kajti nihče nima pra vice, rušiti to, kar je najdražja last naroda, kar so naši dedje in pradedi stvarjali cela stoletja. Zato, iskre.il Jugoslovani, vpisujte deleže za našo Zadrugo. Vsak delež znaša 100 dinarjev, ki se plačuje lahko tudi v moseč nih obrokih. Zaupajmo v sebe in v svojo moč! Centralni odbor JNNO v Splitu.
Senja takšne prošnjo pred 14 dnevi,
nego ne>uniselno je, da so proSnj? sploh predpisane, tudi če M moral prositi ▼ LjubiJanL Edino pametno je, naj U vsak športni ali le tudi nedeljski turist imei za obmejno pohode svojo veljavno turistovBko legitimacijo, ali v božjem imenu makar takšno s fotografijo. Da bi nas pa katerikoli pogranični komandant s svojimi brezglavimi birokratskimi naredbami Šikaniral, si odločno prepovedujemo.
K sreči ta birokratična cvetka Se ni napravila prevelike škode, kor *e sezona vsaj za obmejno turistiko še ni pričela. Na gorah je Se visok sneg. Zato bomo Se potrpeli ono malo časa, da bo »kopnela tudi ta določba.
V lanski poletni sezoni se je v naših obmejnih planinskih kočah vpisalo okrog 40.000 obiskovalcev, celotni obisk je dosegel 50.000! In toliko prošenj hoče »granična trupa« rešiti, od-nosno toliko turistom onemogočiti dostop v naše planine? Ne, gospod od pogranične straže!
Raje pridite poleti mod nas, da vas povedemo s »boj od Aleksandrove koč? čez Kugyjevo pot na vrh, aH pa na Grintavoc, in to ste fant od fare, ka kor sklepamo po vaši naredbL, so bo ste sami smejali svoji zimski modrosti.
Turist.
Bori! ljudsko snfrerro ta potujejo tndl[ »Slovenski skladatelji«, mapa Izvir-po deželi ta prirejajo razna predavanja. | nih lesorezov izide ▼ treh zvezkih v krat-Po celi državi se nabiralo prispevki za kem. Lesorezi so umetniška dela prof.
lond za avtonomijo vseučilišča. Iz kate- i Saie Sautla. Prvi iveiek izide v Ljublja-
. ..	____I _i _ j___i --!__i.i _________ tr.-t
rega dobivajo seda] svojo plačo odpuščeni prolesorJL V provinc! se vršijo številne skupščine za avtonomijo vseučllšča ta neprestano romajo številni protesti na vlado. Profesorji so vsi solidarni, a tudi vlada ne popušča, zato le negotovo, kako dolgo bo Se trajala kriza.
— Reaktlvlrani venizelist! na Grškem. Grška vlada Je preteki! teden re-aktivirala vse bivše venlzelistične častnike, ki so bil! po nastopu vlade kralla
ni ▼ drugi polovici tega meseca. Vsak zvezek bo okusno opremljen.
•Jadranski almanah« izda »Naša založba« v Trstu ta leto 1923. Almanah bo vseboval kulturne, politične, socialne, gospo'larske ta društvene razprave o življenju naših primorskih bratov. Take knjige Slovenci le nismo imeli Uredništvo almanaha je prevzel dr. Alojzij Res.
Posmrtna Bukovčeva razstava se priredi v Pragi na iniciativo »Jednote
urno, <vi w	--—-"-K— ---- - —. (j. i:cui v L i agi IUI luicmuvu
Konstantina Izključeni Iz vojske. Večina v^vamjh nmelcu«. Tudi čeAka umetni-teh častnikov se na lastno željo takoj od- j gj^ revjja «Dilo> bo v svoji prihodnji pošlje na fronto v Mali Azili. Zd! se, da 5teviiki, ki bo posvečena jugoslovanskim se bo dosegel sporazum tudi Je z Veni- ! umetnjk0m, prinesla nekaj del Bukovca, zelosom, ki se sedaj mudi v Ameriki. Ve- ki ge raMtavijo te dni v »Jednotini« ix-
Poskulen atentat
na našo turistiko
Komanda TV. odseka granične tru pe» v Zagrebu je razposlala turističnim organizacijam okrožnico, v kateri pravi: »Ker nastane s 1. majem turistična sezona v Sloveniji in Hrvatski morajo poodini turisti pred odhodom na turo v kakšen obmejni kraj, predložiti imenovani komandi prošnjo t legitimacijo.* V prošnji moramo reve ži turisti navesti točno, kdaj in v katero sel o gremo in koliko časa se na meravamo muditi v dotičnem obrne; nem kraju. Vsakdo namreč, kdor se mudi v bližini meje, mora imeti overjeno legitimacijo z vizom imenovare zagrebške komande.
Ta akt je klasičen primer, kako uradujejo nekateri birokrati, kojih no-umnost in nevednost je kriva mnogih neumestnih odredb, ki se morajo potem preklicati, ko so poprej izzvale burje ogorčenja In zabavljanja proti državi, vladi in bogve komu. V našem slučaju je kriv morda podrejen organ komande ali morda pogranični straže, odgovoren pa oni komandant pu-kovnik, ki takšen nepremišljen ukrep podpiše. Mož očividno nimr. pojma o
Politične beležke
-f Ljuba Davldovlč v Velikem Deč-kereku. Predsedidk demokratske stranke gosp. Ljuba D a v 1 d o v l č priredi dne 14. maja v Velikem Boč-kereku na trgu kralja Petra narodno zborovanje, katerega ee udeleže vse demokratske organizacije iz BanaU, pridejo pa tudi nekateri narodni poslanci iz Srbije, Črne gore, Slovenije in Hrvatske. Kakor poročajo tamkajšnji listi, je pričakovati velike udeležbe ljudstva, ki se pripeljo na okniSe-nih vozovih s narodnimi zastavami.
-f- Republikanski shod sklicuje za nedeljo dr. Novačan r Grabe pri Središču.
-f Zopet nova stranka? Mariborska »Straža* poroča, da snuje bivši poslanec, G juro Džamonja, eodaj lastnik velevrtuarije v Mariboru, novo gospo darsko stranko in da je prod nekaj dnevi že govoril na pripravljalnem shodu t« stranke. Beležimo kot kronisti!
-j- »Hrvatska revolucija« ne da
mini italijanskim novinam. Prinesli so sicer svojo vest o revoluciji z vprašanjem, nadaljujejo pa svojo dvoumno kampanjo s pitičnimi članki, 5oS. nekaj resnice bo že, kar tako vest ni izmišljena: »Glasom vesti, ki se Sinjo v rimskih krogih (katerih?), je so-dež gibanja Zagreb. Radič razpolaga baje z oboroženimi četami Za njim stoje velike m.iožice. Pokret ima simpatije boljšcvikov. V nekem najnovejšem dokumentu Je baje tudi Cičerin prii>oročal, naj bi še za trajanja genovske konference Hrvati manifesti rali svoj separatizem.* Tako Lahi. Druga njihova veet pa v6 povedati, kako gresta Jugoslavija in Rumunija s Francijo in se bosta ločili od Češke. Prvo vest veruje le Se kakšen Italiian, drugi pa pojde tudi mar sikateri Jugoslovan na limanice in jo bo |>onavijal, prepisano iz «Neue freie Presse*.
Represalije vsled madžarskega terorja v Baranjl. Po poročilih beograjskih listov je bilo te dni izgnanih iz naše države okoli 20 madžarskih rodbin, ki so optirale za madžarsko državljanstvo. Ta sklep je napravila naša vlada v znak represahj vsled te rorja madžarskih oblasti nad na m m življem v onem delu Baranje, ki je priiiadel Madžarski.
+ Konture novih grupacij evrop skih držav. »Narodna Politika* poroča iz G-novj: Izgleda, da bo morala mutanta odstopiti svoje mreto novi gru paciji držav v Evropi. V enem bloku, ki se formira in ki stoji na teme ju mirovnih pogodb, broječ 210 milijonom ljudi, bodo združene: Francija. Japon ska, Belgija in narodi Male antante. Drun-o opazicijonalno grupo tvorijo: Rusija. Nemčija, Madžarska event i Bolgarija (200 milijonov ljudi). — An glija se bo bržčas vrnila k svoji stan politiki »splendid isolation*, ki ji obe ta najboljšo pozicijo in največ konsti
nizelos bi v teh časih, ki so tako naklo-ijlenl sporazumu rojallstov ta venlzell-stov, znal postati še enkrat ministrski predsednik.
—	Občinske volitve ▼ Albaniji. Pretekli teden so se vršile po vseh mestih Albanije občinske volitve. Razven v Ska-dru ta KorčI so volitve Izvedene že povsod ta so v splošnem Izpadle ugodno za tiransko vlado. Zanimivo Je, da so se letošnje volitve vršile prvič v znamenln splošne volilne pravice, ne ozirale se na velikost posestva aH vlSIno davka. Volilno pravico so imeli vsi, Id so dovršili 20. leto starosti.
—	Zarota ruskih rannarhlslfčnlh oficirjev. V Rlgi le bi! aretiran carlstlčnl oficir Taborieki, brat poročnika Taboric-kega, ki le nedavno ubil v Berlinu sena-torla Nabokova. Taborlckl Je dospel v Rlgo po nalogu monakovske grupe ruskih monarhlstov. da itopl v zvezo z adjutantom velikega kneza Dimitrija Konstantinovlča, ki vodi mooarhlstlčni pokret med RusL
—	Mednarodni ženski kongres se otvorl 14. t m. v H a a sni. kler bo zboroval do 22. t. m. kot plenarna seja mednarodne ženske zveze. 2enske, med katerimi bo zastopala Jugoslavijo profesorica beograjske ženske gimnazije Lepo-sava Petrovič, bodo razpravljale o pravnem položaju ta volilni pravici žene, daljo o ukrepih zoper prostitucijo, o narodnem zdravju In o poklica žene.
—	Pogroml na 2lde "« vrše v Ukrajini, kakor poročalo lz Varšave. Boljše-/Iki so porušili bale že okrog 300 židovskih vasi samo v kilevski gubernill po vsej Ukrajini pa so pobili na desettlsoče Židov.
—	Etna bruha. Iz Messlne poročajo, da Je začel glavni krater ognjenika Etna v četrtek 4. t m. zvečer nenadoma močno bruhati lavo.
ložbi v Pragi
O Lujl Vojnoviču, ki te dni predava v Pragi o naii kraljevini, je prinesla • Prager Presse* daljil simpatičen članek izpod peresa Bože Lovriča.
Dramsko gledališče v Osijeku. V dvorani hotela Ro.val, ki se je v to svr-ho preuredila, se začno ta teden dramske predstave. V sredo dne 10. maja se vrSi prva predstava Mullerjeve drame »Plamen*.
•Smetana* v Splita. Dne 5. maja je dospelo čežko pevsko druStvo »Smetana* lz Dubrovnika v Split, kjer j« bilo sprejeto z velikimi slovesnostmi. Zvečei so »Smetanaši« koncertirali v splitskem gledališču in dosegli, kakor nam poročajo, sijajen uspeh. Dne 11. maja koncerti™ »Smetana« zopet v Zagrebu.
Eleonora Duše v Trstu. V torek dns 2. maja je gostovala tragedinja Elecnora Duše, ki je ena izmed najslavnejših umetnic-igralk v Evropi, v Verdijevem gledališču v Trstu. Nastopila je v vlogi Elide v Ibsenovi »Morski ženi«.
Slovaški literarni jubilej. Te dni je minulo 60 let, odkar je umrl prvi moderni slovaški pesnik Andrej Sladkovič. predhodnik znanega pesnika Hviezdo-a lava.
tnrištiki. V soboto zjutraj n. pr. se ci -U „ Idve leti uri ko- odločim, da odidem na Grintovec, ali tfS?3* KSt^N^ti^tahlna Črno prst, ~ in kdaj nai prosim
Po svetu
—	Avstrija in madžarsko meso.
Ker le Madžarska prepovedala Izvoz klavne živine, se je začelo v Avstrlj pravcato pomanjkanje živine In mesa. V parlamentu sta trgovinski In finančni minister pomirila poslance, ki so taterpe-Iira.II o tel zadevi, s tem, da sta opozorila na dejstvo, da se je zadnje dni znatno ojačil uvoz živine iz Jugoslavije ln Rumunije. Zadnje tri tedne so se cene živilom v Avstriji zvišale za 20 do 30 odst nekaterim živilom celo za 50 odst. Kilogram kruha stane sedal že — 750 kron!
—	VseučUiška kriza ▼ Bolgariji traja Se vedno. Dne 12. marca je blb zaprto vseučilišče v Solili, a minister pro-svete Omarčevsk! Je poslal vseučlllške-mu senatu pismo, v katerem meče vso krivdo, da se |e moralo vseučilišče zapreti, na profesorje In naglaša, da bodo edino oni odgovorni za vse posledice. Univerzitetni rektor dr. Miletič le odgovoril, da le krize krivo edino ministrstvo prosvete in 'e torej le ono odgovorno za vse posledice, Profesorll so sedaj osta-
Šport
Prosveta
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE.
Drama.
Četrtek, 11. maja: .Marl|a Stuart«. E. Petek, 12. mala: »Otok in Struga«. D. Sobota, 13. mala: »Marija Stuart«. B. Nedelja, 14. maja: «Madame Sans Gene«. Izv.
Ponedeljek, 15. maja: »Otok hi Struga« C.
Torek, 16. maja: Zaprto, Opera.
Četrtek, 11. maja: »Lakmč*. Izv, Petek, 12. ma)a: Zaprto. Sobota, 13. maja: »Tosca*. A. Nedelja, 14. maja: »Lakmč* Izv. Ponedeljek, 15. maja: Zaprto. Torek, 16. maja: »Cavalieria rustlcana*. A
. Gostovanje članov ljubljanske dra me v Celju. V petek dne 5. maja eo go-tovali člani našega dramskega gledališča gg. Rogoz, GaberSčik, Peček in Kralj ter ga Borštnikova ln gdčna. Danilova v celjskem mestnem gledališču v Strindbergovem »Smrtnem pleou«. Gledališče je bilo nabito polno občinstva. Gostje so dosegli velik uspeh.
Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani odpotuje danes ob 15.06 z brzovla kom južne železnice na svojo turnejo po Jugoslaviji o kateri smo že pred par dnevi obširneje poročali Prvi cilj zbora je Beograd, kjer bo prvi koncert že utri zvečer. Po došlih poročilih vlada r& nastop pevskega zbora Glasbene Matice v Beogradu in tudi po drugih kra-'ih, kjer nastopi zbor, veliko zanimanje. Tako se poroča, da je L koncert v Beogradu že razprodan. V vseh mestih, kamor pride Glasbena Matica so se ustanovili pripravljalni in sprejemni odbori za svečan sprejem. Opravičeno je pričakovanje, da bo pevski zbor Glasbene Matice povsod prisrčno in bratsko sprejel in da doseže s svojo turnejo ravno tako častne uspehe, kakor jih je imel na vseh dosedanjih 6vojih nastopih.
Glasbena Matica ljubljanska priredi v krogu svojih produkcij kmalu po turneji po Srbiji in Bosni samostojen koncert v Zagrebu in v oktobru svojo drugo koncertno turnejo z dvojnim programom po češkoslovaški republiki
Poslovilni koncert kvarteta «Zika» se je vršil sinoči v Kiharmonični dvorani ki je bila nabito polna. Zikovci bo prejeli v znak priznanja krasen veDec. V«aka točka programa je izzvala navdušeno ploskanje. O izvedbi kasneje.
Zagrebška «Mladost» v Mariboru. Zagrebško akademsko pevsko društvo »Mladost*, ki je koncei tiralo te po Poljski ta Češkoslovaški ta ki priredi letos koncertno turnejo v London, priredi kakor pišejo zagrebški listi, dne 20. maja v GOtzovi dvorani v Mariboru vokalni koncert
Ilirija. Zagreb : Ilirita, Llabllana. V nedeljo, 14. t. m. gostuje v Ljubljani zagrebška Ilirija, moštvo, ki ga vsled izrednega borbnega duha ter požrtvovalne ta ostre igre smatralo v Zagrebu zz najopasnelšcga protlvnika vodilnim trem klubom. Nazlvalo ga splošno »trdi oreh*. Zanimivo le, da igra z n]o naša Ilirija tik nato, ko je utrpela v 7-grebu kot reprezentanca L. N. P. tako občutljiv poraz.
Kolesarska llirila v Llubllani priredi v nedeljo dne 14. maja 1922. veliko kolesarsko dirko na progi Ljubljana-Kamnik. Dirke se udeležita tudi kolesarska kluba •Zarja* ln »Danica«. Tekma se vrši v dveh oddelkih ta sicer za dirkače Ilirije in za goste, ki tekmujejo v posebni kategoriji Start ob 15. pri 1 km na Dunajski cesti. Prijave do petka 12. maja 1922 ob 8. zvečer v klubovl kavarni »Prešern*. Poznejše prijave brezpredmetne. Prljav-nina 1 Din. Za vse ostale klubove člane obvezen Izlet v Kamnik. Zbirališče točno* ob 13.15 pri mitnici na Dunajski cesti. Gosti dobrodošli.
Motorne skupinske tekme. Kolesarski podsavez za Slovenijo priredi na dan 25. maja kolesarske skupinske in kvalitetne motorne vožnje na prosi Ljufcljana-Medvode - Škofja Loka - Poljane - Trata - 2irl - Rovte - Spodnji Logatec -Log - Ljubljana. Klub! se opozarjajo, da najkasneje do 20. maja pošljejo seznam skupin (vozijo po 4 dirkači) v eni skupini v svrho evidence. Obširnejše poročilo izide v 8. številki »Športa*, ki izide sred! t. m.
Zagreb : Gradec: Za revanš-tekmo med Zagrebom ta Gradcem, ki se vrši 21. t. m. v Gradcu, le graško moštvo -;estav!jeno nastopno: Rosner, Rudolf Sinkovič. Fritzl — A!b!n Skaza, Griir.-hut, Sartorl — Hruty, Polster. Dolier. •vValdhauser, Piedler. Rezerve Oberpich-ler in Payer.
Poljska nogometna reprezentanca v* Zagrebu. 1. oktobra t L se vrši v Zagrebu nogometna tekma med reprezentanco Poljske in našo reprezentanco. Re-vanš-tekma Je določena za leto 1923 v Varšavi. J. N. S. bo za tekmo v Zagrebu predlagal znanega dunajskega sodnika Rctschurija.
Praška <Slavtla» le Igrala 7. t. m. v Kodanlu proti klubu .Kopenhagen* te^ zmagala s 3 : 2. Tekmi je prisostvovalo 20.000 gledalcev.
Hockey-tekma med Češkoslovaško ln Srednjo Nemčijo je končala v nedebc
s 3 : 1 (1 : 0).
Komunistični športni klub v Pragi »Rudč Pravo* poroča o ustanovitvi komunističnega športnega kluba »Rudš liv3zda» v Pragi, ki bo poleg nogometa sojil tudi lahko atletiko, kolesarlenjc, turistiko Itd. Klrb namerava prirediti potovanje po Rusiji.
tiemškt nogometaši iz Češkoslovaške v Nemčiji. V nedeljo se je prvič vr-iila v Draždanih reprezernčna nogometna tekma med Srednjo Nemčijo in nemško nogometno zvero Češkoslovaške. Tekma ie končala z zasluženo zmago češkoslovaških Nemcev s 3 : 1 (1 : 1). , ,
Prvenstvo Pariza. V odločilni tekmi za nogometno prvenstvo Pariza }e Red Star z lahkoto porazil Stare Francaise z 2 : 0.
Holandija : Belgija. Tekma med reprezentancam! teh dveh drfav se vrši
prihodnjo redčijo v Amstc- '-mu. Pri zadnji tekmi je zmagala BeMja = 4 i 0.
Priloga »Jutru" št. 110, dne 11. maja 1922.
Politični odmevi.
Socialna politika
Poslanec Kukovec in šencpetersko društvo JDS.
Poslanec dr. V. Kukovec, predsednik JDS za Slovenijo, je prejel od naprednega političnega in gospodarskega društva za kolodvorski In šentpeterski okraj v Ljubljani 21. aprila ti. izjavo:
»Napredno politično in gospodarsko društvo za kolodvorski in šentpeterski okraj v Ljubljani je na svojem včerajšnjem občnem zboru soglasno sklenilo, izreči Vam svoje neomajano zaupanje in zahvalo za neumorni trud, ki ga tvegate v borbi za blaginjo naše države in pro-speh naše stranke. Bodite uverjeni, da Vas hoče v tam boju tudi naše društvo po svojih močeh vedno vneto podpirati.*
Podpisana predsednik Josip Turk in tajnik Ferdo Poljšak.
Ker je odgovor poslanca dr. Kukovca na to pismo za naše javno življenje zelo značilen, ga v celoti ohjavljamo. Poslanec dr. Kukovec izvaja v svojem odgovora imenovanemu društvu:
»Zmiraj sem mnogo polagal na prisrčno zaupno razmerje med možmi, ki se borijo za iste dlje. Še nobena Izjava me pa ni tako razveselila kakor sklep Vašega občnega zbora, ki vidi jedro mojega dela v neumornem trudu za blaginjo države, v katerem delu me hoče društvo vneto podpirati Težavne razmere, v katerih žive danes skoro vsi sloii pri nas, so v naše politično življenje zanesle neko mučno smer, da se pojavlja tudi notranje politično življenje pri nas skoro izključno v pritožbah, protestih, celo grožnjah, katere naj so še toliko utemeljene, aktivnemu politiku končno skoro jemljejo voljo do nadaljnjega dela, ker mora obupavatl na tem, da bi mogel zadovoljiti današnjo družbo. Ce pride danes politik na zborovanje, doživi malokdaj tako brezpogojne in razveseljive Izjave, kakor je Izjava tega političnega društva, ki pravi, da hoče podpirati neumorno borbo za blaginjo države. Za mojo izjavo v narodni skupščini, da ima naše slovensko ljudstvo v novi državi zaznamovati napredek, da je glede političnih svobod saturlrano, ma je napadel celo tako veljaven politik, kakor je gosp. dr. Korošec, na nekem kmečkem shodu, ln dal izraziti ogorčenje, kako sem mogel to govoriti. Celo iz krogov svojih prijateljev sem nekoč dobil nasvet, naj na shodih ne gojim prevelikega optimizma v nove razmere v naši državi, ker ljudje rajši čujejo grajo nedostatkov Javne uprave nego vzbujanje samozaupanja. Zato Je naravnost kot zasluga imenovati Izjavo politične organizacije, kakor Je Vaša, da hoče sodelovati v borbi za državno blaginjo, ker s tem izjavlja, da se hoče boriti pred našo Javnostjo za zmago pravih nazorov o pomenu države za narod.
Ljubljana, katere občinsko zastopstvo je celo v letih najhujšega zatiranja slovenske narodne misli bilo narodnonapred-no, danes, ko je politična svoboda popolna, od te svobode nima uspeha, da bi iz slike občinskega zastopa odsevala vidno državna in narodna misel, ampak jo obvladuje zveza reakcije z indlferentlzmom. Poslužim se prilike, ko ml eno izmed najstarejših političnih društev ljubljanskih izjavlja solidarnost v borbi za državno blaginjo, da ga poživljam, naj gre pri bodočih občinskih volitvah v neizprosen boj za napredno demokratsko Ljubljano. Naj se posreči ljubljanskim naprednim političnim društvom ljubljanske volflce prepričati, da Je vse drugo danes manj aktualno nego je glavni cilj, da pride Ljubljana zopet v roke mož, ki imajo korektne nazore o narodu ln državi. Z Ljubljano bo po mojem mnenju tudi ostala Slovenija krenila iz današnje žalostne desorijentacije na pot pozitivnega hi koristnega dela za narod ln državo.
Dr. V. Kukovec, narodni poslanec.*
Hrvatski Bog Mais
(Glej »Jutro* z dne 28. aprila.)
»Tri domobrana*. — »Baraka Pet Be*. cPomobran Jambrek«.*
Trije domobranci — vsi trije so Zagrebčani, Zagorci. Nekdaj so v šoli sedeli skupaj lepo po abecednem redu: Eačič, Ratkovič, Skomrak, sedaj so si neenaki; njih šoia je postala kasarna in v njej je Ratkovid aktiven stotnik, brez-obzirnik, tiran, ki misli, da je domobrancem, gladnim siromakom, izkazal očetovsko ljubezen, če jim je kuhinjo pobarval rdeče-modro-belo, ko Zagorci filozofirajo o prežgani juhi, o smrdečih ribah in o mesu, ki ga ni; Skomrak je dezertiral, bedni Račič pa pridiga.
• Te tri novele in poleg njih le »Smrt F ran je Kadavera* so ▼ 2. Krleievi knjigi, ki je izšla pod naslovom »Hrvatski Bog Mara*. Ta knjiga je izšla pri zagrebški »Narodni knjižnici* (1922.). Str. 117. 0 »Smrti Fianje Kadavera* ne poročam tu, ker sem poročal o njej ob Novem letu, ko je izšla tudi v »Hrvatski ransodiii*.
Gruzija ali Georgija
Na genovski konferenci se je sprožilo vprašanje narodnih manjšin tako mimogrede, in sicer zaradi Gruzije ali Geor-gije. Na konferenci so se pojavili gospodje, ki so se izdajali kot edini zakoniti zastopniki te države. Toda sovjetski delegati so Izjavili, da je Gruzija del celokupne ruske federativne republike, poka-zaii na gruzinsko zastopstvo v svojih vrstah in zagrozili, da sicer' zapuste konferenco, ako !e-ta ne akceptira tega njihovega stališča. Evropa nima smisla za to, da bi si dala povrh vseh težkoč še opravka z gruzinskimi zadevami; obveljalo bo tedal rusko stališče.
Gruzija je zelo tateresantna dežela. Pred vsem je treba poudariti, da Oruzin-cev ne smemo šteti med običajne kav-kaške narode, kakor so znani Iz krvavih vojnih sgodb. Nasprotno; Grozini so zelo politično napredno ljudstvo, ki Je imelo svojo samostojno državo ves srednji ln novi vek. šele koncem 18. stoletja so gru-zlnskl knezi svojo državo prepustili Rusom. Istotako so bili glede vere GruzInl ves čas samostojni, dasi obdani skoro kroglnkrog od muslimanov, so ohranili svoje pravoslavju najsorodnejše krščanstvo do danes. Sicer Je Gruzija antiška kolhis po svojem podnebju, ki Je čudovito prijetnega južnega značaja ln po svoji rodovitnosti zelo oblagodarjena dežela.
Ko Je leta 1917. Izbruhnila v Rusiji revolucija, so Gruzini živahno posegli v politiko, hoteč ostati v federativni zvezi z ostalo Rusko. Mnogi gruzinsk! politiki, posland ruske dume, so Igrali celo vodilne vloge v revoludji Tako n.pr. Je bfl Gruzin sodjainl demokrat Čhejdze prvi predsednik petrogradskega sovjeta, kar Je ostal do komunističnega prevrata; drugi Gruzin, CereteU, Je M v vladi Ke-renjskega minister za pošto. Dalje Je bil znan tudi poslanec Chenkeli
Po boljševlšld oktobrski revolucij« so osnovali Gruzini z Armenijo ln tatarskim Azerbejdžanom enotno zakavkaško republiko ln niso hoteli priznati sovjetske vlade. Ko pa so malo nato Turki pričeli prodirati v Zakavkazšjo, se Je Gruzija okli-cala za popolnoma samostalno republiko, ki jo Je naposled v letu 1921. kot tako priznal tudi pariški vrhovni cvet
Gruzija se Je Imenovala demokratična republika, merila je 86.458 km* in Je štela 3,176.000 prebivalcev. Ustavotvorna skupščina, ld je izdelala demokratično ustavo, je Mla Izvoljena na temelju direktnega, enakega, splošnega ta tajnega volilnega prava; sestojala Je Iz 128 članov, od katerih Je pripadalo sodjalnodemokratskl stranki — 102 poslanca) Sodjainl derno-kratje, Id so stali na tnenševlškem programu, pripadajoč II. tatemacijonali, so Imeli v rokah vso vlado, so sestavili celo ministrstvo In so začeli s celo vrsto reform, da Izpremene Gruzijo v zmerno so-djallstično državo. Od ostalih strank so Imeli: sodjainl revolucljonarjl 6 mandatov, socljallsti-federalisti 9, narodni demokrati 7, ljudska stranka 2, armenska stranka 2; komunisti niso dobIH nobenega mandata. Toda menjševlšklh reform je bfio kmalu konec, kajti leta 1921. so bolj-ševlki zavzeli Tiflis ta sovjetlzlrall Gruzijo, kakor so bili prej storili že z Azerbejdžanom ln Armenija
K zmedam na Kitajskem
Kitajska spada k onim državam, ki napravijo od časa do časa svoj salto mortale. Se pred dobrimi desetimi leti je veljala za najbolj reakcijonarnimi izmed civiliziranih držav; nato je napravila svojo revolucijo, na mah odstranila staro dinastijo in z njo vred monarhistično obliko ter se prelevila v republiko s peterobarvno zastavo in prekrasno skoro lirsko državno himno.
Toda s tem pa so nastopili hudi časi za starodavno Kino. Republikanska doba ni prinesla notranjega preporoda, kakor so upali vodilni revolu-cijonarji, marveč danes spada Kitaj-
Baraka Pet Be (Baraka 5 B): Grof Maksimilijan Akselrode, komtur suverenega malteškega reda, je v svojem 14. letu postal johanitarski chevalier de justlce. Žaloval je za romantičnimi časi, ko so vitezi osvobajali Jeruzalem, ln se jezil, da 80 J8 rodil ▼ tako glupih časih socialističnih agitatorjev, manevrov s slepim streljanjem in finančnih ministrov, ki delajo težave pri stroških za vojsko. Ob mobilizacij je postal šef — špitala na ruski fronti. Nekoč so Rusi ves kraj njegovega špitala že obkolili od treh strani in špital je visel »v zraku med Dunajem in Moskvo in verjetno je bilo, da bliže Moskvi*. Spital! V njem ni ničesar razen bolečine in grdobe! Strašne grdobe, kakor nam jo zna opisati le Krleža in ki jo je gledal in čutil dijak Vidovič, bolnik barake št. 5. Rusi so bili vrženi nazaj in Akselroda je kakor črna pošast stal ob črnožolti zastavi, ki so poleg nje za proslavo zmage morali defilirati vsi bolniki. Spital Akselrodov z mestnimi vlačugami! Bolniki umirajoč kličejo vsak svojega ruskega ali madžarskega boga ali italijansko mater, Koga pa naj kliče Vidovič? O, videl je nekoč pred našimi krčmami pranega hrvatskega Kristusa s polomljenimi rebri, a ni verjel vanj — nod oknom trka Aksel-
ska med naJneneSnejSe dežele, M frpe
v neprestanih državljanskih vojnah, splošnem neredu in nesigurnosti. Odkar je umrl znameniti Juanšikaj, ki je potegnil ▼ revoluciji dr. Sunjatsenu, pravemu voditelja upora, vajeti iz rok, je nastal splošen liaos. Glavno moč so si vzeli vojaški poveljniki, generali v posameznih provincah, ki eo postali vsled popolne slabosti državnega centruma veliki gospodjo vsak v svoji domeni. Ljubosumno pazijo drug na drugega, se zbijejo od č.t-a do časa s svojimi četami b vodijo politiko, vojsko in dobičkanosno ropanje, kakor nanese prilika. Da v takih razmerah trpi vsakršno gospodarsko življenje, da atoji trgovina, zlasti v notranjosti, je samo ob sebi umljivo.
V	teh zmedah ee je kitajski jug, ki je kazal že od nekdaj globoko nasprotje do severa, popolnoma osamosvoji in si ustanovil svojo republiko pod predsedstvom že imenovanega dr. Sunjatsena. Sever Ima sicer svojega predsednika republike in svojo vlado z ministrskim predsednikom, toda oba sta povsem brez moči Glavno besedo imajo sedaj trije mogočniki, in sicer: Cang-Tso-Lin ▼ Mandžuriji, voditelj, takoimenovane mukdenske stranke, Tsan-Kun ▼ Tientoinu in Vu-Se-Fu v provinci Honan. V zadnji dobi sta se prvi in slednji vsestransko pripravila za medsebojno borbo; oba sta s svojimi četami udarila proti Pekingu. Zadnja poročila pravijo, da so se zadnjega aprila pred Pekingom vneli od-ločSni boji med obema.
Ako bi Kina srečno uredila svoji notranje težave, M mogla zavzeti važno mesto v mednarodni politiki. S svojimi okrog 400 milijoni ljudi je na drugem mestu na 6vetu; e svojimi zakladi premoga, železne ln bakrene rude ter neizmernih drugih sirovin ter cenimi delovnimi silami M mogla imeti sijajno gospodarsko bodočnost Toda —?
Kabaret Genova
(Od naSega prav posebnega poročevalca.)
Attentl, pozor, ena, dve, Laiki Re ti barke gre. I njim Je nadškof, cerkve sin. zadaj taka Cičerin. Konkordat le ie njegov, papet dal je blagoslov, zadaj je še gneča, glej, vsi bi radi petrolejl
Či—ča—Cičerin, gladek st, ko glicerin: Kralj ln škot In boljševlk, — ta prizor le tik!
Prijazni to ti zdaj te vti ekstremi. urejajo se gladko vsi problemi
V	južnem sobica nov zori prevrat ln na vrsto vsak bi prišel rad: Stlnnes te v ozadju se pripravila, Bank oi England Rusijo pozdravlja, Lah te svete makarone vidi,
le Barthou se še en' malo stldh
Ct—ča—Ctčertn, gladek st. ko glicerin, si trgovec — boljševlk. ileten je tvoj triki
Poj, Evropa, vrzi proč obup: Clierlnu Re Je dal poljub!
V	laka, fraku Rus je diplomat, komunist kapitalistov brat. Izravnane zdaj so vse razlike koncesije dane so velike, kranjska koalicijska
metoda
v Genovi Je zdaj —
svetovna moda!
Ci—čo—Cičerin, gladki smo ko glicerin, katolikas, boljševlk, vse Je en sam trik!
rode v veseli družbi s svojimi damami; Vidovič hoče izliti porcelanasto posodo skozi okno na viteza, a omahne v materijo in kri —
Domobran Jambrek, Zagorec, lep mlad fant. Izvežba se v rekrutskem znanju. Masklrani kavalir, vojaški duhovnik, razlaga v pridig!, da se Bog bojuje na strani centralnih sil, da so vsega Vlahi krivi, ker so' cesarja ubili, in »čudna melodija kasarne in biblije* je ▼ Zagor-cu zbudila misel, da je vojna ipak nekaj velikega. Čemu da se bije, tega ni vedel, vsaj na ruski fronti ne; dopovedali so mu le to, da je Vlah vsega kriv. Jambrek odide na rusko franto; ranjen je; odrežejo mu obe nogi. Prepeljejo ga v špital, v Belvedere, grad nadvojvodi-nje Marije Annunziate. Lahkoživa je bila nekdaj, sedaj je vsa katoliško pobožna. Nadvojvodinja sama mu streže, od začetka iz samaritaastva, potem pa iz perverzne pohotnosti; poljubi ga tajno — on se zbudi iz mrzlice in zazdi se mu, da mu je princesa odgrizla nogi Prišel je potem v običajno bolnico ln sanjal o princesi in o Belvederu, o princesi, ki ni bila žeia, ki je bila nekaj lepega, česar pa ni več, in zopet se mu zazdi, da mu je odgrizla nogi, da ga je posilila. — 0, posilili eo nas, razmesarili iio nas! —
Dečja izložba v Beogradu
Na inidjativo Ameriške misije v Beogradu je organizirala državna krajevna zaščita dece in mladine v Beogradu s pomočjo društev, ki se bavljo z zaščito dece in mladine, razstavo, ki pokazuje pravilno nego dojenčkov, dece v predšolski dobi in v šolski dobi. Razstava je bila otvorjena v nedeljo 30. aprila ob mnogobrojni udeležbi občinstva, ki je z nevoljo ugotovilo, da se nI udeleži! otvoritve niti en minister.
Razstava obsega sledeče oddelke: nega dojenčka, nega dece od 1. — 7. leta starosti v družini in otroškem vrtcu, nega dece preko 7. leta starost), prehrana dece z ozirom na starost, hlgljenična nega dece v splošnem, nevarnosti, ki prete zdravju dece vsled slabih navad In nalezljivih bolezni, nega zob, nega bolne dece, zdravstvena stanlca, oskrba n vzgoja telesno abnormalne dece, ročna dela, literatura, dečje Igre in športi, statistika dece.
Razstava pokazuje mnogo poučnega In zanimivega, zlasti kar se tiče nege dojenčka. V tem oziru je najzanimivejši oddelek, ki ga Je priredil francoski zavod za dojenčke »Kap mleka* (Ooutte de lalt). Ta zavod deluje v Beogradu že od jeseni L 1919. m je njegovo delovanje pravi blagoslov za dojenčke In matere. V tem oddelku vidimo obleko za dojenčke, odgovarjajočo vsem higUeničnim predpisom, vse priprave za kopanje, po-stljlco tn nazorno urejeno prehrano. Izredno zanimiv Je tudi oddelek, kjer vidimo kvarni vpliv alkohola na razvoj dece. Statistične tabele pokazujejo, kakšen vpliv Ima uživanje alkohola na materino možnost dojenja.
Oddelek, kjer so razstavljena ročna dela slepe ln gluhoneme dece, dalje učni pripomočki za vzgojo te dece. Ima Izredno mnogo posetnikov in vse se čudi precizno Izdelanim pleteninam, Itd. Dva slepa dečka čltata Iz knjig, prirejenih za slepo deco tn imata vedno mnogo poslušalcev. V Istem oddelku so razstavljene proteze ln fotografije dece, katero le treba usposobiti za delo s protezami.
Največjo privlačnost za otroke, ki obiskujejo razstavo v spremstvu učltelj-stva, kna oddelek »četnlkov*. skavtov. TI so postavili ličen šator, kakršne si postavljajo, kadar so čez poletne mesece Izven mesta. Cetnikl so tudi stražarji celotne razstave In v svojih Učnih oblekah švigajo semlntja ln pazijo na razstavljene predmete.
V posebnem prostoru razstave se vrši tehtanje ln merlenje dojenčkov, ki Jih ki Jih prinašajo matere vseh slojev. Posebna komisija ocenjuje dojenčke in na podlagi ocen so dobile matere diplome 1„ 2. In 3. reda. Diplomiranih Je bilo 500 dojenčkov. V tem oddelku so priredili materam tudi poučno predavanje.
Državno oddeljenje za zaštltu dece 1 mladežl je razstavilo statistične podatke o decl in dečjlh domovih, državnih In privatnih, lz vse države. Tozadevne tabele so Izdelane prav nazorno.
Priznati Je treba, da Je razstava Izredno dobro uspela ln zanimanje med občinstvom Je naraščalo od dne do dne. Samo prva dva dneva otvoritve Je posedlo razstavo preko 11.000 oseb. Časopisje — brez razlike politične pripadnosti — Je prinašalo dan za dnem članke o vprašanjih, ki se tičejo zaščite dece. Članke so pisali univerzitetni profesorji, zdravniki, pravniki, žene, ki delujejo v različnih društvih Itd. Reči se mora, da so stopili na plan vsi, ki se zanimajo za socialna vprašanja, ln vsi so povdar-jali da tvori dobro Izvedena zaščita dece temelj za družbin preporod.
Ze prej omenjena francoska organlza-dja »Kap mleka* je razdeljevala brezplačno poročilo o svojem delovanju In brošuro o lečenju hereditarno sifilltične dece v svojem zavodu. Ta zavod se razvija krasno in ima lepe uspehe. Od 12. oktobra 1919, ko je pričel delovati, pa do 31. marca 1922, je bilo po zdravnikih pregledano 21.179 dojenčkov. V zavodu je uzorno urejena kuhinja za pripravljanje steriliziranega mleka Da se zavod razvija tako lepo. Je umljivo, ker pre-
»Trije domobranci* zaostajajo daleč za ostalima dvema novelama. Najmočnejša je vsekakor »Baraka 5 B*. Pri njej se človek spomni moči, ki jo je imel Cankar za opisovanje grozot le da je bil Cankar 8e finejši v prikazovanju notranjosti Tudi tisti »beli oblak*, ki ga ugleda Jambrek, in potem princesa, ki ni žena, ampak nekaj lepega, česar ni, je cankarjanskL
Po kakšni pravid se imenuje ta knjiga »Hrvatski Bog Mar«*? Vsebina, ki sem jo podal, kaže, da gre v vseh teh novelah za boga vojne, Marta. Vse nam prikazujejo avstroogrske vojaške in ka-sarnske razmere lz druge dobe vojne, ko se je disciplina rahljala in se je javljal odpor. To ni bil vseobči pojav v slovanskih avstrijskih polkih, ne torej specifično hrvatski Specifično hrvatski 60 le motivi, ki so vodili Zagorce, da so sodili in se bunili; nacionalnega momenta ni med njimi; Zagorec ve le, da je Vlah (Srb) vsega kriv, a ko mu srbske zmage vTžejo to misel, nastane v njegovih možganih praznina. Napolnila sta je lahko s staro tvarino — Radič in Košutič.
Ce je polovica teh grozot avstrijskih kasarn, ki jih opisuje Krleža, resnična, potem nam je Avstrija zapustila težko dediščino... Oni ki dandanes vpijejo
I jem a mnogo podpor od privatnikov. V prvih treh mesedh t. 1. Je prejel zarod I prostovoljnih prispevkov: 1650 dinarjev, 5250 francoskih frankov ln 50 funtom
šterliugov!
»Dečjo Izložbo* — kakor se nazivljg — bomo Imeli priliko videti tudi v LJubljani in prepričani smo, da bo našla pr} nas prav toliko zanimanja in 'J p ošteva« nja kakor v Beogradu.
Socialno varstvo malih obrtnikov
Socialna poiitika mora bW sistematična. Enostranska skrb samo za gotove sloje v narodu Je znamenje neracijonelne sodalne politike, ki vzbudi občutek krivice in zavest favoriziranja posameznih skupin v narodu. Enostranska socialna politika, ki ščiti samo en del naroda, ima za posledico gospodarsko škodo za druge dele, ki prično na sodalno-politično udej-stvovanje države gledati z nezaupanjem ta v katerih se polagoma vzbuja odpor proti socialno-političnim zakonom in napravam sploh. Sodalna poiitika namesto, da bi bila za narod blagoslov, postane odiozsa, neslmpatična In naravna posledica tega Je, da se morejo še celo najpotrebnejši zakoni uresničiti šele po dolgih političnih bojih. In škodo Imajo vsi ki so potrebni sodalnega ta gospodarskega varstva države.
NI slučaj, če sno pred kratkim čitall ostro resoludjo trgovske ta obrtne zbornice v Gradcu proti sodaln o-politični zakonodaji To nI izliv nesodalnega čustvovanja In kapitalističnega razpoloženja, to je v prvi vrsti oster protest proti izrod-kom socialno - politične zakonodaje, ki slepo in brez ozira na desno ta levo jemlje v zaščito samo en razred, in sicer na način, ki škoduje drugim skupinam v narodu. Sodalna politika mora biti v korist vsemu narodu, ona se mora gibati v primernem ravnotežju, da ne razmaja gospodarskih fundamentov. Ona mora biti prilagodena splošnim gospodarskim potrebam vsega naroda.
Verižnlštvo z ljudskimi Instinkti mora nehati na njegovo mesto mora stopiti realna in strogo objektivna politika, zlasti socialna politika, ako hočemo, da ta ne postane v svojih posledicah nesocialna.
Sodalna politika v evropskih državah gre čez drn ln strn. Je to deloma posledica politične moči sodalističnlh strank, koketiranje z masami, deloma pa jo vodi prepričanje, da je prerod gospodarstva mogoč samo v dobri ln nujni socialni pre-ustrojitvl pravnih ta gospodarskh odnošajev v družbi To dirjanje Je zdravo, ako pa vajeti drže bistri ljudje, ki nudijo jamstvo, da pod kopiti ne bodo obležali — mrli a.
Pri nas Je mogoče Izmed vseh panog Javnega udejstvovanja socialna politika politika najrevnejše nezakonsko dete. In to ne zaradi kapitalističnega razpoloženja In socialne brezč-tnostl vplivnejših političnih strank, pač pa radi absolutne brezbrižnosti in pomanjkanja vsake talcljative iz vrst javnosti Je to znamenje naših političnih razmer. Mesto konkretnega dela ln pozitivnega udejstvovanja skače vse na glavo v vode demagoškega frazerstva In hujskanja. Tam pa, kjer je treba s težkim kladivom oblikovati železo, m nikogar.
Poleg invalidnega vprašanja, zaščite dece in mladine ta varstva delavstva je socialno brezdvomno najvažnejši zakon o socialnem zavarovanju. Ta zakon bi moral biti kralj vseh zakonov v državi. Ta zakon po svoji dalekosežnostl zasluži, da bi se o njem vodila ravno tako huda debata, kakor o upravni razdelitvi države. Pa je vse tiho!
V modernih državah hočejo spraviti v soglasje socialno varstvo nesamostojno pridobitno delavnih s socialnim varstvom samostojno pridobitno delavnih, to is vseh onih, katerih pozicija je navidezno samostojna, ki so pa vendar za slučaj bolezni tavaliditete ln starosti potrebni zakonite zaščite. So to pred vsem mali obrtniki, mail trgovci ta kmetje in izvrše-vatelji svobodnih poklicev. Brez Istočasne zaščite samostojno pridobitno delavnih, k)
proti prestopkom oficirjev, a so svojčas blagoslavljali avstrijske marš-kompanije, naj bi čitali Krležo, da bodo vedeli, kako je bilo takrat, in milejša bo njih beseda o Jugoslaviji.
Seveda Krleža ima daljše tendence; njemu meri vsa stvar iz Evrope v Moskvo...
Krleževa beletristlka je — Hsto «o-cialnopolitična in se zato, kakor vsak socialnopolitičen pojav, sme in mora presojati tudi s političnega stališč:. »Baraka B B* je med temi spisi izjema, ker ima očitno beletrističen značaj; njej se približuje »Jambrek*. Kakor je bil mladi Cankar včasih čisto političen in je pisal — politične povesti in drame, ker za članke in eseje ni imel organa!
Krležev čisto politični značaj naglasa tudi beograjska kritika. Branko Laza.ro-vlč je o Krleži v Srpskem Književnoni Glasniku (dne L aprila 1922.) napisal to-le: »Zbog toga, što su Krležine isto-rije prisno vezane za ceo život (tata), vrlo je teško l skoro nemoguče odvojiti se od države, ekonomije, politike i morala 1 videti samo književnost u njemu. Sve se to pretkalo ujedno... ponekad cela njegova književnost prelazi iz prave ljudske književnosti u političku književnost...*	Dr. Fr. Ilešič.
so vvrstvc v tnali mfcri potre««!, pomenT
sodalno - zavarovalni zakon krivico In omalovaževanje drugih sa narodno gospodarstvo enako koristnih slojev.
Nemška Avstrija je pred kratkem Izdelala nov zakon o socialnem zavarovanju. V ta zakon je sprejeto določilo, da ima zakon stopiti v veljavo istočasno z zakonom o socialnem zavarovanju samostojnih obrtnikov, trgovcev, kmetov itd.
t*	arftvs pofcazaft, 4tp6o«emo ecrsdHl plemenske Utentm« *j
m______
enako globoko ceni delavno moč In zdravje delavca ln obrtnika. Ta Junktlm daje zakonu značaj skrajne socialne pravičnosti bi Izraža željo, da naj socialno zavarovanje ščiti vse gospodarsko slabe. Isti junktlm zahtevalo na Češkem ln drugod. Ali naši obrtniki tega ne zaslužijo? Saj v obliki fakultativnega zavarovanja?
Kulturni pregled
Delibesi Lakme
V soboto se je vršila v ljubljanski operi premiera Dčlibesove opere Lakmč, ki smo jo čull v LJubljani že o priliki gostovanja članov zagrebške opere, ko je nela naslovno vlogo ga. StrozzI. Lčo Dč-iibes (1836 — 1891) je pristaš Iste stru-je kakor Saint-Saens: moderna Izrazna sredstva v sklenjenih, često še tradicionalnih formah predromantike in klasike. Zaslovel je pri komični operi »Le roi & dit», baletu »Coppelia* in po operi »Lakmč*. Za svoje čase je moral biti silno moderen in napreden. »Lakmč* Je solidna, občutena glasba z dobrimi dramatičnimi idejami in često duhovitimi zaml-sleki, predvsem pa ni nikoli banalna. Motiv zaročencev v tretjem dejanju Je čudovito podoben srbski narodni melodiji, tudi zvršuje se s kvinto, prav kakor dvo-glasne srbske ali hrvatske popevke. Kje je Delibes to melodijo dobil? Francozom se je morda že zdela indijska...
Orkester je s primernim elanom vodil g. Neffat, ki je opero vestno in precizno naštudirai in dosegel z njo zaslužen uspeh.
Ga. Lovšetova Je pela naslovno vlogo s svojim zvonkim glasom, ki se ji Je pa >;e razširil ln je kos tudi večjim dramatičnim zahtevam. 2ai, če je opera njena najvišja ambicija, potem škoda njenega liričnega, tako ljubkega soprančka, če bo zato izgubil na svoji zvonkostl ln nežnosti! Duet v prvem dejanju z gno. Ka-louskovo je zelo ugajal. Gna. Kalousko-va je imela srečen večer, očividno jo le vloga veselila. Geralda je pel g. Drvota s toliko dušo, da je vse potegnil za seboj. G. Zathey ni zaostajal za njim. Po ariji v začetku drugega dejanja Je za-srrmel po dvorani navdušen aplavz, kateremu je sledil po dejanju lep venec.
Zbori so bili dobro disciplinirani, med baletom sta se odlikovali gni. Nikltina in Vavpotičeva, pa tudi gospoUu Skružnemu gre hvala, ki je iz nič ustvaril lepe nove indijske dekoracije.
„SavremenikM
Tri številke leže pred menoj, tri prijateljice, tri elegantne dame. Ne čudite se, da primerjam knjige z damami. Knjiga ?e živo bitje, ki nima le daru besede, temveč tudi cirkulacijo življenskega soka. Ona živi s tisto intenzivnostjo, s katero živi duša onega, ki Jo čita. To je čisti dualizem. Lepa knjiga je ponosna na svojo zunanjost, dasiravno velja o nji, kar o damah: ne sodi po zunanjosti! Ko jo imaš pred seboj, se ti dozdeva, da je lepa knjiga zanimivejša nego na zunaj preprosta duhovitost tega ali onega profesorja In razumeš Goetheja, ki pravi, da ni globokosti idej brez harmonične forme. Ker pa smo vsi radi aktuelni in ne ljubimo brezplodnih refleksij, naj povem: »Savremenik* je revija, a vsak njegov zvezek tvori zaključeno knjigo, katero lahko prištevamo med najlepše knjige, kar jih je kdaj izšlo v jugoslo-venski literaturi.
Ni danes mala reč, Izdajati take knjl-se. Današnji svet nima smisla za fino, aristokratično knjigo; njegovim potrebam in težnjam, njegovemu psihološkemu razpoloženju bolj odgovarjajo Informativni dnevniki in polemično - tenden-cijozna literatura, ki mu nudi bodisi zabavo, bodisi nadomestilo za nedovoljene
strasti ali ekstravagance. »Savremenik* Je naša aristokratska knjiga, dasiravno smo nasprotniki aristokracije. Njegova aristokratičnost Je v tem, da hoče taipo-nirati svoji lepoti, izbranostl, nevsakda-njostl. Ima pa vse pogoje, da ta elekt tudi doseže.
Na primer tretla številka! Naslovna slika stara, dantejevska. Objame te duh starine. V dobi, ko švigajo po cestah avtomobili, ko te kliče k telefonu prijatelj iz daljave in ko se zbirajo mednarodni državniki, da še tesneje združijo države ln tako posplošijo kulturo — Imaš rad starino, ker se zavedaš, da Je v nji de! tega, kar Je danes In da ni življenja brez večne kontinuitete. »Sa-vremenikova* tretja številka Je Dantejeva. Za uvod sledi divno predavanje najboljšega Jugoslovenskega dantologa Luje Vojnoviča, opremljena s starimi mlnija-turaml mojstra Julija Clavia, sina naše slovanske Dalmacije ln vesele romanske duše. Vsaka slika vzbudi vizijo mrtvih stoletij, zakopanih nekje v starih katedralah s čudovitimi Madonnami, porojenimi iz srednjeveškega trubadurskega koprnenja po zapeljivi ženi — Lepoti. Hipoma te prenesejo valovi daleč v naše stoletje. Evo za Dantejem — Dostojevskega. Srečala sta se dva osamljena potnika; pet stoletij leži med njima, ln vendar tvorita oba skupaj sintezo današnjega človeka: Dante s svojo krščansko romantiko, DostoJevsklJ s svolim nezadovoljnim, skeptičnim realizmom. Srednjeveška Italija In revolučna Rusija, krščanski supernaturallzem In moderni materljalizem... In tako naprel, kratkomalo: knjiga te zadovoljuje, saj — variatlo deleetat... To Je poučni del (podan seveda, po glavnih spisih). Leposlovnega otvarja novela Miroslava Krleže: »Mlada misa Alojza Tlčeka*. Krleža je eden najsilnejših talentov Jugosloven-ske moderne. Nekaka michelangelovska vstvarjajoča gesta tiči v njegovem peresu. »Mlada ndsa Alojza Tičeka* nam podaja globoko analizo zagorske bigot-nostl, tako karakteristične za ves kaj-kavskl del našega naroda. To je slika zagrebške predmestne promiclje, študija duševnostl malega človeka, kakor Je vzrasel v cerkveno - purgarskem milje-Ju. MilivoJ Uzelac Je novelo Ilustriral. 2ive, večbarvne reprodukcije. In ves vtis Je živopisan, kakor je pisano nedeljsko Jutro v zagrebškem predmestju. Na to sledi par Studi] o moderni umetnosti, vse z večbarvnimi ilustracijami, jasne, globoke, fine. Pa pesmi In feljton! Almanah Je to, ki priča, da znamo živeti drugo, lepše, trajnejše življenje kakor Je ono, ki se odrazuje v naših listih, v javnem mnenju In v kričavih frazah, ki jih regij a jo že iz vsake mlake; da znamo živeti koncentrirano, zgoščeno, očiščeno življenje!
Elegantni »Savremenik*, ki vzbuja pozornost tudi zunaj v inozemstvu, Je dokaz, da se da z dobro voljo ln šlroko-srčnostjo tudi v naših razdrapanih razmerah napraviti Iz časopisa praznični dogodek. Sama po sebi se izvije misel, kaj lahko doseže narod, ki Je večji, ki ima širše kroge, več sredstev, več interesentov za take nedvomno koristne, vzgajajoče ln zdrave kulturne finese. Spomnimo se na blagopokojno slovensko »Vesno«, ki se Je morala udatl Mo-rani, ker nI bilo pri nas zanimanja In sredstev za njo. Kako absurdno Je, če
ozkimi plotovi, namesto da bi lita čistili v jugoslovenski širini ln kopali v modrini našega neba, ki se razprostira od globoke, čiste Adrlje do macedonsklh planjav, od Korošk* daleč do modre Donavo,	B-
Iz delovanja Zveze kulturnih društev
Dramska sekcija Jugoslov. naprednega akademskega društva *Judran» v LJubljani Je uprizorila v letošnjem letu štirikrat Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini Scntflorjaiiskl*. In sicer 19. februarja v Trbovljah, 4. bi 5. mare« v Kranju in 23. aprila zopet v Trbovljah. Povsod z lepim uspehom. — V lanskem letu Je uprizorila sekcija teto Igro: 7. maja v Novem mesta. 1». Junija v Zagorju, 25. luulja na Jesenicah, 2. In 3. julija v Krikem ta 8. julija v Kamniku. Dne 18. Julija se Je podala sekcija na daljšo turnejo, kjer Je žela mnogo uspeha ln pohvale. 21. julija Je Igrala v Beogradu (prva slovenska predstava v Jugoslovanski prestolicl) ob velikanskem navdušenju beograjskega občinstva, 26. julija v Varaždinu in 27. julija v Ptuju. — Za letos obeta sekcija še Cankarjeve »Hlapce* in neko srbsko komedijo, ki |o poda v srbščini. S temi tremi deli se poda zopet med naše ljudstvo na večjo turnejo po cel! državi. Zveza pričakuje, da gre občinstvo tel marljivi In podjetni sekciji v vsakom ozlru na roko In da jI na ta način pripomore do film lepšega uspeha ter vzbudi v naši napredni. Idealni akademski omladlnl veselje ln novo moč do še večjega In popolnejšega dela.
Kulturnoznanstvcna sekcija Istega društva Je priredila sledeča predavanja: 1.) Lastnina (S. Bajlč, 2. nov. 192!„) 2.) Vprašanje etične Izvenkonlcslonalne vzgoje (S.Rapč, 15. nov. 1921.), 3.) Dostojevski (dr. I. Lah, 17. nov. 1921.), 4.) Zanimivi podatki Iz naše najnovejše zgodovine (Fr. Majcen, 22. nov. 1921.), 5.) Jugcuslovenstvo ln plemenski separatizem (B. Teply, 6. dec. 1921,), 6.) O na rodnem gospodarstvu (G. Gmahen, 21. dec. 1921.), 7.) Politična zgodovina Angleške od 1814.—1832. (S. Bajlč, 28. marca 1922.), 8.) Izvor ln razvoj socialnega življenja (R. Klauta, 4. aprila 1922.). — Naznanjena so še sledeča predavanja:
1.)	Politična zgodovina Angleške II (1832.—67.) in lil. (1807): S. Bajlč. —
2.)	Delo ln lastnina (G. Omahen). — 3.) Vrednote (O. Omaheu). — 4.) Izvor !n naloga države (R. Klauta). — 5.) Katoliška cerkev in nje stranke v 19. stol. (S. Bajlč). — 6.) Politične stranke v Jugoslaviji (B. Ooslar). Sekcija prireja dvakrat na teden govorniške vale. Poleg omenjenih sekcij obstoja v društvu 5e glasbena sekcija z orkestrom, ki bo pri redil koncem maja koncert. Sokolska sekcija prireja predavanja, govorniške vaje In Ima svolo knjižnico. — Naše nad vse agllno društvo, ki je vreden naslednik nekdanje dunajske Slovenije, najbolj priporoča njeno delo samo.
Nizozemska literarna razstava. Sredi julija se otvori v Haagu razstava, ki bo nudila vpogled v življenje ln nehanje pesnikov, pisateljev in novinarjev ln bo imela zgodovinski in sodobni oddelek ter oddelek, v katerem bodo razstavljeni predmeti, ki so z delom pesnikov, pisar teljev in novinarjev v neposredni zvezi, kakor pisalne mize. poresniki, beležnice itd. Razstave se udeleže vsa pisateljska in novinarska udniženja v Nizozemski.
Mednarodna razstava umetne obrti so otvori v tali ji, v Villa Reale ▼ Monzi prihodnje leto. Razstavljena bodo dela moderne religiozne, profane In monu-mentalne arhitokture, dalje dekoracije, keramike in grafike.
Goriška Matica izda za leto 1923. te-le društvene knjigo: 1.) Koledar, 2.) AL Gradnik: Zlata srca (Biseri iz hrvatskega slovstva), 8.) Dr. Pavlica: Strahova knjiga (Prevod Iz sv. pisma).
Sokolstvo
f.ahkn atletika
(K ustanovitvi Lahkoatletlčnega »aveza sa Slovenijo.)
V narodih, kjer J« prodrla Ideja zporta
že v najširše ljudske mase, si je pridobila lahka atletika prvo mesto v športu. In to po pravici! Saj Je lahka atletika najeie-gantnejšl In nalldealnejšl šport, razen plavanja edini šport, kler Je možna harmonična gojitev vsega mišičja, vezana obenem z okrepitvijo pljuč, srca ln živčevja.
Važnost lahke atletike so poznali ie stari Grki In Rimljani, saj so njih telesne vaje obstojale pred vsem v teku ln v metu kopla ta diska. S tem so krcpIH telo, se pripravljali na napore vojne. Po tej klasični perljodl Je lahka atletika, kakor ves šport, spala tisočletno spanje. Komaj v zadnjih deccnijlh se Je prebudilo novo življenje ln športno gibanje Je objelo zadnja leta z naglico, kot Je ne pozna zgodovina, ves svet. Lahka atletika si pridobiva vednoboljlnbol) na ugledu. Očita se športu in pred vsom lahki atletiki, da je le Iz-rodek starega klasičnega športa, le divji lov za rekordi. A to leži te v bistvu športa! Vsak šport skuša vedno ln vedno Izslediti najboljšega, to nI slaba stran, to le duša športa. Saj so bile olimpijske Igre ravno tako boj za prvenstva kakor naše oJlmpljade. Spori Je boj, kakor le življenje boj za obstanek, slabiči podležejo močnejšim; le krepkim, močnim naravam ie odprta pot ad astra. In vzgoja krepkih narav Je naloga športa.
Tudi pri telesnih vajah velja staro načelo: čim man) umetnih pripomočkov, tem boljša Je vaja. ln ravno pri lahki atletiki ne rabiš drugega kakor svoje telo. Poglejmo samo tek, ki je glavna panoga lahke atletike. Zavest, da je ravno tek, kot najnaravnejša vaja, podlaga ln temelj vse modeme športne telesne vzgoje, |e prodrla v vse športne kroge. Tek zahteva pomnoženo delovanje pljuč, z Intenzivnim dihanjem pri teku se zaposlijo vse pljučne alvcde s flzljološklm procesom dlhanla, kri se nasiti s kisikom, srce deluje hitreje, ves obtok krv le pospešen. Vsa notranja površina pljuč se prezrači, mišice srca se okrepijo. Krepka pljuča ta srce so predpogoi. so vir vse močL Le poglejmo netreniranega tekača. Izstopil bo med tekom. a ne vsled Insuliccnce mišičevja, temveč vsled tega, ker pljuča In srce nista sposobna, da zadostita pomnožen! nalogi Krepka pljuča in srce rabi vsak športnik ln zato sa sprejele vse športne panoge v svoj program treninga tudi tek. od tekačev-specialistov do borllcev In boksarjev.
Pri nas Je lahka atletika še v povojih. Osnovani lahkoatletlčnl savez za Slovenijo stoji pred ogromno nalogo. A pred vsem mora skušati zainteresirati vsakega za njegov lastni »Jaz*, zbuditi ljubezen do zdravega telesa, ki se še vedno preveč zanemarja. Moderni meščan dela le duševno, za svoje telo se ne briga skoraj nič, ga sploh ne čuti, le pri naporu aH pri kopanju zapazi, da je zanemarja! telo In se sramuje svojih šibkih prsi, svojih mehkih, nerazvitih mišic. Gojite šport, gojite lahko atletiko! Ta glas naj gre po naši domovini. Delo saveza Je, da vzbudi v vsakem posamezniku ambicijo ln neupogljivo voljo do uspehov, da postavi na Jugoslovcnske mitinge zmagovalce, na olimpijado pa vsaj resne tekmovalce.
/. Perpar.
Šport
nle vtbnjata na vsak način nogometna" tekma med reprezentančnima moštvoma Beograd ln Bukarešta za pokal naše bodoče kraljice ta tekma med reprezen-tacljsklml moštvoma Rumunije in naše države za pokal kralja Aleksandra. Kralj ln kraljica se bosta udeležila važ-nejtlh tekem.
Lahkoatlettlna tekma med Češkoslovaško tn Avstrijo se vrši 3. septembra v Brnu. Na sporedu so tek na 100, 400, 800, 1500 In 5000 m, štaleta 4 X 100, tek z zaprekam! na 110 m, hoja na 5 km, metanje diska In kopja, skok v višino ln daljavo, skok v višino palico, tek na 100 metrov za dame, metanje krogle za dame ta damska štafeta 4 X 100.
Telovadna ln športna obveznost na Madžarskem. Madžarska vlada Je zadnje dni objavila po narodni skupščini sprejeti zakon o telovadni ta športni obveznosti. Po tem zakonu mora država skrbeti za to, da se mora vsak moški do 21. leta udeleževati telesnih val. Po tem zakonu se občine ta mesta obvezujejo prirediti Igralltča, prepustiti društvom prazne prostore, zgradit! kopališča ter podpirati plavalne šole. Nadalje moraia vsa Industrijska, poljedelska ta slična podjetja, ki Imajo najmanj tisoč delavcev, zgraditi za svoje delavce športne prostore ali kopališča.
Zagrebška *Concordia» igra dne 9. julija nogometno tekmo v Gradcu s ta-mošnjiin športnim klubom »Sturm*.
MARK TWAIN:
Pes v cerkvi
Ko so zapeli himno, se je obrnil počastiti gospod pastor Sprague k črni deski in prečital oznanila sestankov, sej in drugih takih stvari, in sicer tako obsežno, da se je moglo misliti, da bo trajalo to do mraka. Ta čudna navada se vzdržuje v Ameriki, celo v mestih, sedaj v dobi, ko izhaja časopisov v izobilju. Cesto je slučaj, da se navajene šege tem teže iznebimo, čim manj je opravičena.
Nato je duhovnik jel moliti. Bila je dobra, iskrena molitev in se je zavlekla v podrobnosti. Prosila je za cerkev in za male otroke cerkve, za ostale cerkve v vasi in za vas samo, za grofijo, za državo, za državne uradnike, za Združene države, za kongres, za predsednika in za vladne uradnike, za uboge mornarje, katere premetava viharno morji, za tlačene milijone, ki imajo luč in dobro besedo, no pa oči, da bi je videli, niti ušes, da bi jo slišali, za patine na oddaljenih morskih otokih. Svečenik je zaključil s prošnjo, da bi besede, katero je i^mcrjal izgovoriti, našle milosti in doffidajenje in bi poklale zrno, vTŽeno na rodovitna tla, ki bi prineslo svoj čas mnogo sadu. Amen.
Nato so po cerkvi zašumela obla-ciJa in stoječa srenjs. ie posedla. _
Dečku, o katerem pripoveduje ta zgodba, molitev ni ugajala, !e prenašal jo je, ako je še to storil. Med vso
ustavljal pri posameznostih molitve, nevede, ker molitve niti ni poslušal, a pozna! je že vse — in, ako se je slučajno vrinila neznatna izprememba, jo je njegovo uho ujelo in vsa njegova narava se ji je uprla. Smatral je pri-stavke za ne[>oštene in nizkotne.
Sredi molitve se je spustila na la-slonjalo cerkvene klopi pred niim muha in mučila njegov duh, ko si je mirno mela prednje nožice, objemala z nogami svojo glavo in jo tako krepko ob delavala, da se je zdelo, da se mora ločiti od telesa. Tudi kot nit tanki vrat se ni odtegnil njegovemu opazovanju. Muha si je nato obdrgnila peroti z zadnjimi nogami in jih položila ob telesu kakor krila. Vso to toaleto je opravljala mirno, kar je dokazovala, da si je bila svoje stvari gotova. Kar je bila tudi v resnici. Zakaj, četudi so se Tomove roke tresle od lovske strasti, se vendar ni upal zagrabiti, ker je mislil, da bo njegova duša še ta trenotek pogubljena, ako stori kaj takega med molitvijo. Toda že med končnim stavkom se je jela njegova roka kriviti in se pomikati proti mulii, in v trenotku, ko je odzva-neJ «amen», je bila muha že v vojnem ujetništvu. Tomova teta je čin odkrila in povzročila, da je bila ujetnica izpuščena.
Duhovnik je nato naznanil, kaj bo govoril in je začel dolgočasno razpravo, ki je bila tako suha, da je polagoma jela marsikatera glava kimati — in vendar je bilo to dokazovanje, ki je
tako decimiralo, da ga je ostalo tako malo, da so jo komaj izplačalo, rešiti ga-
Tom je štel strani pncM?®- Koncem službe božje je vedel natanko, koliko strani šteje, redko pa je vedel kaj več. To pot pa se je izjemoma nekaj hipov zanimal za govor. Duhovnik je veličastno in jasno naslikal skupščino zemeljskih prebivalcev v tisočletni državi, kjer ležita lev in jagnje složno drug poleg drugega in ju more voditi majhno dete. Toda patosa, jiouka in uporabe velikega prizora deček ni razumel. Mislil je le na to, kako nastopajo glavni prelstavitelji. Obraz se mu jo svetil v misli, da bi on mogel biti dete, ako bi bil tu krotki lev.
Ko pa je svečenik zopet jel suhoparno govoriti, se je udal neobčutnemu stanju. Nenadoma se je domislil zaklada, ki ga je imel, in izvlekel ga je iz žepa. Bil je mogočen, trn hrošč z velikanskimi čeljustmi — rogač, kakor ga je imenoval. Zaprt je bil v Skalljiei za vžigalice. Prvo, kar je hrošč storil, je bilo, da ga je vščipnil v pret. De&jk je odbrcnil hrošča, ki je brcal ležeč na hrbtu v stranski ladji cerkve, dočim je zlezel dečkov prst v usta. Hrošč je ležal tu, ne da bi si mogel pomagati in se obrniti Tom pa je ves radovsden opazoval. Drugi ljudje, ki jih pridiga tudi ni dosti zanimala, so pravtako našli pri tem zabavo in so hrošča opazovali. Zdajci se je priklatil koder, ža-

ŠPORTNE PRIREDITVE OB PRILIKI KRALJEVE POROKE.
Kakor smo že poročali, se bodo ob priliki poroke kralja Aleksandra z ru-munsko prlncezinjo Marijo priredile velike športne prireditve. Nalprel se bodo vršile izbirne lahkoatletske tekme za reprezentanco Jugoslavije proti reprezentanci Rumunije. Pri prihodu prlncezlnje Marije se vrši velika veslaška regata Jugoslovanskih klubov. Največje zanima-
joč izpremembe. Zapazil je hrošča. Po-vešeui rep *e mu je dvigiul in migal jo z njim. O|«izoval j« plen. Sel jo okrog njega in ga vohal iz gotove razdalja, šel je zoj>et okoli njega, se oi>oguinil in premaknil nos; nato je dvignil go-renjo ustnico in previdno hlastnil ]>o njem, prav zraven, hlastnil je Še enkrat in se jel nad tem zabavati. Leg jI je na trebuh, zgrabil hrošča med tace in nadaljeval svoje poizkuse. Koučno se je stvari naveličal, postal je nebrižen in se ni več zmenil za hrošča. Povesil je glavo, polagoma mu je untnica upadla in zadela sovražuika, ki jo je takoj zgrabil. Rezko rjovenje je zado-nelo, koder je zamahnil z glavo in hrošč je od letel nekaj sežnjev dalje, in sicer zof*t na M«et Bližnji gledalci so bili	tih. ga veselja, različni
obrazi so se skrivali pod j>a!:ljače in robce in Tom jo bil resnično sročen.
Pes je Izgledal bedasto in se je tak tudi samemu sebi zdel. V njegovem srcu sta divjala jeza in želja po maščevanju. Pristopil je k hrošču, in so ga I»revidno lotil; skakal je proti njemu z vseh točk krogovega oboda, tolkel [»roti mrcini s prednjima tacama v razdalji palca, si drznil fie bližje napade z zobmi in metal glavo po zraku, da so mu vihrala ušesa.
Cez nekaj časa s« je zopet utrudil. Poizkušal se je zabavati z muho. kar pa mu ni zadostovalo; zasledoval je mravljo z nosom tik ob tleh in se je tudi tega kmalu naveličal. Zdehal je,
Sletski Vljesnlk št. 8 Je pravkar izšel ter prinaša poročila vseh zletnih odsekov, cene sedežev ln stojišč na zleti-šču, poročilo o udeležbi češkega Sokol-stva, o sokolskl razstavi In Iz prireditvenega odseka. Bratom ta sestram priporočamo, da si nabavijo Sletski Vijes-nik, ker mora biti pač vsak član točno Inlormiran o zletnih pripravah.
Priprave za tlet. Te dni odpotuje v Prago Savezni tajnik br. dr. Pux, da se dogovori s Cesko Obcc Sakolsko o vseli podrobnostih glede udeležbe bratov Cehov na vscsokolskem zletu v Ljubljani. V Beograd odpotuje savezni starosta br. dr. VI. Ravtilhar. da osebno povabi Nj. VeL kralja na zlet. — V Beograd odpotujejo zastopniki železniškega odseka, da posredujejo v ministrstvu saobračaja in pri železniški dlrckciJl v Beogradu za znžano vožnjo ta se dogovorijo o vsen pripravah glede vožnje in železniške službe za časa vsesokolskega zleta.
Tečaj za pouk češkega Jezika za člane ljubljanskih ta okoliških društev se Je pričel v pondeljek, dne 8. t. m. Opozarjamo vse člane, ki so se priglasili za ta tečaj, da se zanesljivo udeležijo pouka češkega jezika. Ta tečaj se vrši vsak pondeljek in petek od 18. do 19. ure v realčnl risalnlcl, L nadstr. na levo. Vhod je z realčnega dvorišča, prva vrata. Poučuje brat dr. Burian, lektor r.a ljubljanskem vseučilišču.
Odsek za nabavo slavnostnih kroje v Jugoslovanskega sokolskega saveza v LJubljani si je nadel nalogo, da po čira ugodnejših cenah preskrbi članom slavnostne kroje ta to do L jugoslovanskega vsesokolskega zleta v Ljubljani, ki se vrši v avgustu 1922. Okrogla cena^ po sedanjih razmerah za kompletni slavnostni kroj bo znašala največ 950 Din. Praviloma Je plačati stroške za kroj takoj. Le člani, kateri tega ne zmorejo, plačajo ob priglasitvi 250 Din, ostanek pa v petih enakih mesečnih obrokih, po-čenši s 1. junijem 1922. Podrobnejša navodila se bodo vposlala posameznim društvom, kateTa naj takoj, oziroma najkasneje do 15. maja 1922. prijavijo člane, ki reflektirajo na nabavo kroja ns »Odsek za nabavo slavnostnih kroje" Jugoslovanskega sokolskega saveza v LiubljanL*
sedel nanj. Zoi>et je divje zatulil in pometal po cerkvi, neprestano rjoveč. Prekrižal je cerkev pred altarjem in [Kjbegnil v drugo ladjo, prod vTatmi se je zop-it obrnil in jo ubral navzgor po stranski ladji. Njegov strah je rastel s tekom, končno je švigal naokoli kakor volnena repatica z bliskovito naglico.
Končno se je blazno trpeči siromak ustavil in skočil v naročje svojemu gospodarju. Ta ga je vrgel skozi okno in tuljenje je polagoma zamiralo, dokler ni pojenjalo v daljavL
Počasi so pordeli obrazi vseh vernikov v cerkvi in se skoro dušili pod zadrte vanim smehom, dočim se je pridiga nenadoma prekinila. Nadaljevala pa s;; je takoj, toda hromo in jccljaje, ker j o izginila vsakršna možnost, da bi napravila vtis. Cslo najrosnejše ml-Ji so bile spreiete od neprestanih izbruhov nc-svete veeelosti za naslanjali cerkvenih klopi, kakor da predava ubogi propo-vednik o skrajno šaljivi stvari. Bilo p ta vso občino veliko olajšanje, ko se je končala služba božja in je minul blagoslov.
Tom Sawyer je šel prav zadovoljen domov. Mislil ti je, da daje služba božja vendar zadoš>nje, ako je kaj izpremembe. Le eno moročo misel j* imel. Rad Je |>ač videl, da se je pos igral z njegovim rogačem; toda ni smatral za pošteno, da je on to povzro-čiL
molitvijo je btt^ tmoda^ Nevade sa ž^onTiTki ~ie izvolieno ljudstvo l vročine in min, sit ujetništva in
Iz življenja in sveta
Ali mrtvi žive?
Zanimanje za metafiziko, znanstveno
raziskavanje različnih nadnaravnih pojavov, je zlasti v Franciji vedno intenzivnejše. Kaj se zgodi, ko Slo vek umrje? AH je življenje tudi onkraj groba? Ali ima človek dušo? Ali moremo občevati z duhovi?
Vse to so vprašanja, ki so tako stara, kakor svef sam, kakor človeštvo. S temi vprašanji se je baviio ljudstvo že od nekdaj; ali dočim se je v tem oiiru verovalo na vpliv božanstva, na nekaj, kar se ne more spraviti v sklad x naravnimi zakoni, se je znar.o ; *nes odločila, da vzame v svoje rt. . tolmačenje in proučavanje teh prikazni. V krogih učenjakov prevladuje mnenje, da se vsi spiritistični fenomeni, premikanje mizic, pisanja a pomočjo medija, reinkarnacija in drugo dado razlagati tudi znanstvenim potom. Pri vsem tem pa je doslej ostalo le pri hipotezah.
Tudi doslej so se nekateri učenjaki bavili s spiritizmom. A to so bile le posamezne akcije brez pravega sistema. Preteklo leto je znana francoska revija »L' Opinion» razpisala anketo na vprašanje: «Ali mrtvi žive?>, ki je našla odziv tudi v znanstvenih krogih. Sedaj pa je najvišji francoski učni zavod, pariška Sorbona, prevzela ▼ svoje roke nadaljnje, čisto znanstveno delovanje za proučavanje tega večnega vprašanja. O tem je Havasova agencija objavila te dni naslednji komunike:
•Vslcd ankete gospoda Pavla Heuzea «Ali mrtvi žive?» se je razpredla živahna polemika o tem, da-li obstoje tako-imenovani fenomeni materijalizacije. Da se to vprašanje reši končno znanstvenim potom, je fakulteta pariške univerze sklenila, da priredi poizkuse v lokalu, ki bi nudil popolno garancijo. V to svrho sa je določil nek laboratorij omenjene fakultete. Poizkusi, ki so se že pričeli, se nadaljujejo ob prisotnosti najznamenitejšega izmed francoskih medijev. O rezultatih se varuje še tajnost, objavili pa se bodo v doglednem času.»
Kakor doznava gori omenjona revija, so se poizkusi pričeli dne 20. marca. Poizkusi se vodijo s pomočjo priznanega francoskega medija gospodične Eve Carriere v fiziološkem laboratoriju Sor-bone. Trije najuglednejši učenjaki pariške univerze so se obvezali, da bodo vršili kontrolo pri teh poizkusih, tako da bo izključena vsaka prevara.
Revija «L' Opiuion« končno poroča, da se bodo že tekom prihodnjega meseca objavili zapisniki o teh senzacijonalnih poizkusih, ki so baje že doslej dovedli do izrednih rezultatov.
(kralju (Viljemu IL) je namenjena težka usoda.
Anglija, U kramajska država, ld bo
iz dobičkonosnosti vse krivic« podpirala,
bo kraj največjih grozodejstev.
Bolezni, vojno, lakota in vse mogoče nadloge bodo teple človeštvo in polovica ga bo iztrebljenega!»
To so torej prerokbe p. Lodovieo Rocca v letu 1848.
Interesantno je, da je ta knjiga prišla v roke Ludviku Zimmermannu, uredniku graškega li6ta «Freiheit». V 18. zvezku leta 1869. kritikuje te prerokbe in piše o pobožnem Svindlu zemeljskega razuma in o nebeški neumnosti — komu bi prišlo na pamet, da bi povzročil smrt 14 milijonov ljudi hi da bi ce3arje, kralje in kneze poubijali — pobožni frančiškan bi bil bolje storil, da bi bil več jedel in manj lagal — v interesu javne varnosti bi sc moralo uradno zabraniti, da se begajo ljudje s takimi prerokovanji.*
In kaj pravite danes, leta 1922., k temu? Vzpričo današnjih razmer in dogodkov se marsikateri tem prerokbam ne bo posmehoval — naš položaj in časi, v katerih živimo, se žal preresno ujemajo z nastalimi dejstvi, prorečenimi po p. Ludoviku.	Prof. P. Lokovšek.
Zanimiva prerokovanja
Bela MarkovHs je priobčil v »Grazer Tagesposti* od dne 15. decembra 1918., Si. 344, prerokovanje frančiškanskega patra Ludovico Rocco, čigar prerokovanja so izšla leta 1848. v vatikanski tiskarni. V svojem 85. letu je romal v eveto deželo. Sedem let je živel v sveti deželi in prehodil vse svete kraje. Nato je šel v samostan na goro Sinaj. Ostal je pri ljubeznivih samostancih šest tednov. Nekega dne ie prosil samostanske brate Antonija Fach inettija, Anselma Bonaldija in Izidorja Fabra, da naj stopijo v njegovo celico in naj mu bodo za vse slučaje in ob vsakem dnevnem času na razpolago, ker jim ima razodeti mnogo dogodkov bodočnosti Vsled visoke starosti in fizične onemoglosti ie zapadel v globoko spanje, iz katerega se Je dnevno le na majhne trenutke prebudil in prisotnim bratom narekoval prerokovanja. Na sedmi dan svojega spanja, ob 12. uri opoldne, prorekel je svojo smrt, ki je tudi natančno ob 12. uri pobožnega brata spremila v večnost.
Navesti hočem samo te prorokbe, ki se tičejo nas Jugoslovanov in naših sosedov. Kar je prorokoval o svetovti vojni, se je vse natančno izpolnilo.
O Italiji pravi: Italija. t» lepa dežela, čez tebe jokam jaz: Del tvojih mest bo porušen in uničen. Tu najde mnogo Nemcev svoj grob. Avstrija te bo hotela podjarmiti, toda narod se bo zopet ohrabriL Rim bo prestolnica nove Italije, kralj Sardinije in Neapola bo izginil Avstrija naj bo posvarjens, da ne pošilja svojih sinov v klavnico. Italija bo postala svobodna, ostala bo sedež katoliške cerkve, vsi ostali knezi Italije bodo nehali vladati.
Rusija bo torišče najhujših grozodejstev, tu bodo največje homatije, mnogo vasi in gradov bo porušenih, strašna revolucija bo polovica ljudi uničila; carska obitelj, en del plemstva in duhovščine bo umorjene. V Peterburgu in Moskvi bodo trupla mrtvih ležala tedne in tedne, ne da bi jih pokopali Cela carska Rusija bo razpadla na male države.
Poljska bo postala samostojna in evropska velevlast. Stara, častitljiva monarhija (Avstrija!) bo po mnogih krvavih bojih razpadla, Dunaj bo propadel, velike palače bodo ostale prazne, plemstvo bo izginilo.
Madžarska bo izginila; (zapadni) Slovani pa se bodo združili v lastno zapad-no slovansko veliko kraljestvo . . Mnoga grozodejstva so bodo zgodila ln strašne nadloge bodo teple dežele.
Neraško-avstrijske pokrajine se bodo priključile Nemčiji, kjer ne bo kraljestev, ne kneževin, ampak samo ena Nemčija. Kralji in knezi Nemčije se bodo morali odnovedati svojih prestolov in oruBkemu
Največji most na svetu
Podjetni Amenkanci so sklenili, da zgrade zopet nekaj grcndioznega in da povečajo svojo slavo z največjim mostom na svetu. Orjaško mesto Newyork je ločeno od velikih delov Brooklvn, New Jersey in Doboken po Širokem morskem kanalu East River in po reki Hud-son. Preko East Riverja so ie zgrajeni štirje ogromni mostovi in šest podmorskih tunelov posreduje velikanski promet.
Zelo živahen promet med Newyorkom in New Jeisevem pa se vrši še vedno s pomočjo ladij. U leta 1880. j« bil is-
delan načrt za gradnjo ogromnoga mostu preko Hudsona, ki je tamkaj širok nad 1000 metrov. Ta načrt se doslej ni izvršil. V zadnjih letih pa so bili izdelani novi načrti za projektirani velikanski most in, kakor poročajo Is Newyorka, so se pripravljalna dela že pričela. Glavni lok novega mostu bo dolg sporaj tisoč metrov, dočim so doslej zgrajeni loki preko Firth of Fortha na Škotskem in preko reke Lorenca r Kanadi dolgi le po 500 metrov. Glavni lok novega mostu bo dolg 987 metrov, a k temu pride na vsaki strani še po en lok, ki bo dolg vsak približno 500 metrov. Sirokost mostu bo znašala 61 metrov. Most bo imel dva nadstropja; dolnji bo služil le železniškemu prometu ter bo imel deset paralelnih prog; gornje nadstropje pa bo služilo avtomobilskemu in tramvajskemu prometu, dočim }e za pešce na vsaki strani določen prostor v širokosti treh i metrov. Most se bo dvigal 50 metrov \ nad vodo ter bo visel na ogromnih jekle-j nih kabljih, debelih nad tri motre. I Vsa težina grandioznega mostu bo počivala na krajnih stolpih, ki bodo visoki 256 metrov. Temelji teh stolpov bodo zavzemal." površino 7930 kvadratnih metrov. Inženjerji upajo, da bo novi most dograjen do leta 1928. Stroški ogromnega mostu so proračunjenl na 210 milijonov dolarjev, v našem denarju na približno 60 milijard kron.
NENAVADEN DAVEK.
Nekateri starši imajo navado, da dajo j svojim otrokom pri krstu celo vrsto ! imen, predvsem zato, da bi tako počastili ' spomin svojih prednikov z enakimi imeni. Ponekod, zlasti na Saškem ▼ Nemčiji, je nastala v tem oziru že pravcata razvada. Občinski svet v Kreisu na Saškem je zato prišel na originalno idejo. ] Sklenil je namreč, da se pri vpisu v 'stanovski seznam obdači tretje ln vsako nadaljnje Ime novorojenčka, Izkupiček pa se porabi ta pokritje stroškov za vpisovanje.
3000 NAPAK V STAREM TESTA-
|	MENTU.
Znani orijentalist Friderik Delitzschat si je nadel težko nalogo, da našteje vse napake v sv. pismu stare zaveze, da bi mogel besedilo potem kritičnejše obdelati. Po njegovi ugotovitvi se nahaja v stari zavezi nič manj kakor 3000 neoporečnih napak v besedilu.
Gospodarska vprašanja
SE O SMRTI CESARJEVICA RUDOLFA.
Po dunajskih časopisih so se ▼ tad-
njem času pojavile nove vesti o zagonetni 6mrti bivšega avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa, ki temelje na podatkih feldcajgmajstra Marguttija, ki je bil dodeljen generalnemu adjutantu star rega Franca Jožefa. Po teh podatkih je nastala tragedija na sledeči način:
Franc Jožef je svojemu sinu Rudolfu odločno prepovedal zakon z Marijo Vecsero. S tem je bila za Rudolfa stvar končana. Povedal je to baronici Vesceri kar naravnost, nakar se je odpeljal v Mayerling, kjer je stanovala mlada, nenavadno lepa žena grajskega gozdarja, b katero je živel Rudolf že nekaj časa v intimnih odnošajih. Gozdar, ki je bil silno ljubosumen, je Rudolfa večkrat posvaril. Usodepolnega dne ga je zalotil pri svoji ženi ln mu s sekiro razbil gla- ' vo. Medtem je prišla v Maverling tudi ■ baronica Vecsera. da se definitivno po- i meni z Rudolfom glede prekinjenja od 1 nošajev. Ko je izvedela, kaj se je zgo- ' dilo, jo izvršila samomor.	i
Uveljavljenje terjatev proti staroavstrijskim
dolžnikom
Na večstranska vprašanja, če se morejo v sedanjem času, ko še ni sklenjena med našo kraljevino in avstrijsko republiko posclna pogodba, rtoievati starokronske terjatve naših državljanov proti Avstrijcem, zls-sti ondotnira denarnim zavodom, se nam pojasnjuje ■ pravniške strani:
Take tožbe se dopuščajo pred našimi sodišči, čim so ta tanje kompetentna. Kompetenca bo r večini slučajev le takrat podana, ako ima toženi Avstrijec (denarni zavod) pri nas kako Imovino (terjatev aH vsaj zastavo zanjo).
Vprašanje, koliko jugoslovanskih kron more naš državljan vtožiti za 100 staro-avstrijskih. ie rešeno po členu 271. sen-žermenske mirovne pogodbe. Ta člen je po svojem duhu in namenu za nas zelo ugoden, ker izhaja iz notranje (kurzne) vrednosti staroavstrijske krone v mesecih septembru-oktobru 1918. leta, ki je bila okrog 20krat tali o velika, kakor je današnja vrednost naše jugokrone. Po svojem besedilu pa je člen 271. zgrešen, ker bi bilo za točno proračunanje zno-ska, ki pritlče jugoslovanskemu upniku po njem, treba, da je notiral na ženevski borzi takrat tudi naš dinar. Dinar pa v tistih mesecih ni notiral, iz česar sklepajo nekateri juristi. da je člon 271. neizvedljiv in neuporaben. Temu pa nI tako, ker je v gotovih mejah uporaba člena 271. neodvisna od kurza dinarja mesecev september-oktober 1918. leta, oziroma je ta kun zanjo brez relevance. Kadar namreč vtožuje naš državljan za svojo terjatev le toliko jugokron, kolikor maša njegova terjatev t staroav-strijskih, torej le odlomek svoje terjatve (s katerim se pa obvaruje vsaj efektivne škode), mu more sodišče U znesek pripoznati kljub zgrešenemu besedilu čl 271. Kajti naj bi bil dinar v večkrat navedeni dobi notiral katerokoli številko med 0 — 100 (1, 10, 90, 100) poda preračunanje vodno več, kakor v jugo-kronah vtoženi nominalni znesek.
V slučaju (najneugodnejšem za našega državljana), da bi bil dinar notiral al pari, to je, da bi bQ enako vreden 1 švicarskemu franku (kar je ta sept.-okt. 1918 izključeno, ker je bila Srbija na koncu gospod, moči, Švica na višku kon-jukture), bi mogel naš državljan u 100 starih kron tirjati Se vodno 40 dinarjev, kar je več kakor 100 jugokron. Ta slučaj pa je najneugodnejši, dejanski se je koncem vojne plačevalo za 1 Svic. frank (ne en, temveč) do deset dinarjev. Zato sodišča ne morejo imeti pomislekov, prisoditi državljanom v jugokronah vsaj nominalno enaki znesek, kakršnega imajo tirjati v staroavstrijskih.
Zgrešenemu besedilu čl. 271 se morejo naši tožniki ogniti tudi na ta način, da se izrečejo za pripravljene sprejeti plačUa namesto v jugokronah (kar Imajo piavico), direktno v švicarskih frankih po današnjem nizkem kurzu (okrog 1.80:100), oziroma po kurzu ob času sodbe. Potem odpade sploh vsako preračunavanje švicarskih frankov na dinar, tožnik pa bo za franka zmeraj lahko ko-pil krone.
Prekop Ren-Donava
Zadnje Saše te vedno več razpravlja
o načrtih, kako usposobiti evropske reke za paroplovbo ln to za večje In največje ladje, zlasti pa kako zvezatl med največje ln najvažnejše plovne veletoke. Oiavni problem pri tem Je, kako zvezatl s prekopi reke, ki teko v Severno ter v Baltiško morje, z Donavo ln doseči ceno zvezo med industrijskimi državami evropskega severozapada z agrarnimi predeli na Jugovzhodu ln vzhodu.
Nemci so se lotili teh nalog z največjo vnemo. Izdelali so načrt, kako napraviti prekop med Renom in Donavo ln ga usposobiti za paroplovni velepromet. Načrt Je izdelan In odobren ln z delom se prične takoj. Ker spadamo k podonavskim državam, Je omenjeno podjetje tudi za nas prvovrstne važnosti, zato naj opozorimo nanj.
Da bo Donava vsled tega silno pridobila, Je Jasno. Kajti doslej ta reka nI bila posebno obiskovana ln izkazuje dale-ko manj prometa nego n. pr. Ren. Naj navedemo sledeče podatke v primerjanje: Glavna dolžina Renova meri od Kehla pri Strassburgu do holandske meje 570 km, dolžina Donave od Regens-burga do ustja pri SuIIni 2360 km; vsega prometa pa Je bilo na Renu 1. 1913. okroglo 57.6 milijonov ton, a na Donavi 1. 1912. okroglo 14.6 miL ton. Ladijski park Je znašal na Renu L 1912. 1604 parnikov s 400.375 P. S. In 4.500.000 ton vlačilnega prostora, a na Donavi 428 panilkov s 137.000 P. S. In 1,126.000 ton vlačilnega prostora. Danes po vojni pa stoji s prometom nt Donavi 5e slabše nego prej.
Novi prekop med Renom tn Donavo bo vodil sledeče: Najprej gre paroplov-na črta po Mainu navzgor do Bamber-ga, nato pa po že obstoječem Ludvlgo-vem kanalu mimo NOrnberga na Donavo pri Kehlheimu. Toda novi kanal se Izdela povsem na novo; predvsem se zmanjša število Jezov, ki Jih bo v novem kanalu na vsej razdalji med Aschaffen-burgom do Pasava le 48, dočim Jih sedaj na oddelku med Bambergom ln Kehl-heimom nad 100. Priprave na jezovih, kjer w dvimeio iadie. bodo suho orelft-
ne, da bodo mogle ladje, ki Jih bo vlekel parnik, naenkrat skozi nje. Da pa bo imd najvišji del kanala med Kehlhei-mom in NUinbergom dovolj vode, se bo voda iz reke Lech po dolgem posebnem prekopu s predori napeljala 90 km daleč v paroplovni kanal in se na ta način obenem pridobila velikanska vodna sila za izrabljanje. Saj Je načrt, da se velikanski stroški tega podjetja pokrijejo v glavnem s tem stranskim namenom, tedaj z Izrabljanjem vodnih sil na omenjeni način. Delo se misli Izvršiti v dob 10 do 20 let, in začelo se bo najprej na Mainu med Aschaflenburgom ln VVflrzburgom.
Ko bo kanal gotov, bo mogoče pripeljati cele vlake kz Severnega v Črno morje brez prekladanja; vsak teb ladijskih vlakov bo transportiral naenkrat toliko tovorov, kot deset najdaljših tovornih vlakov po železnici. Pridobljene vodne sile pa bodo nadomestovale porabo treh milijonov ton premoga.
Nemci si obetajo, da bo kanal med Renom ln Donavo enako velikega pomena kakor Sueški in Panamski prekop.
Zunanja trgovina Švice leta 1921
Zunanja trgovina Švice v letu 1921. kaže močno nazadovanje uvoznih vrednosti proti L 1920. Izvozna vrednost izkazuje nasprotno znatno manjše nazadovanje, tako da se je pre višek uvoza nad izvozom močno zmanjšal. Uvoz in izvoz sta se od 1913 do 1921 razvijala tako-le (r miHjonih švicarskih frankov): uvoz izvoz
1918	1919.8 1876.4
1914	1478.4	1186.9
1915	1680.0	1670.1
1910	2378.5	2447.7
191T	2406.1	2322.9
* 1918	2401.5	1963.2
1919	8533.4	8298.1
1920	4242.8	8277.1
1921	2296.3	2140.1
V teh letih je bil torej samo enkrat previšek izvoza nad uvozom, in sicer v letu 1916 za 69.2 milijona frankov vsled velikih vojnih dobav. Najslabejše je bilo leto 1920, ▼ katerem je znašal previšek uvoza 905.7 miHjona frankov, dočim se je ta leta 1921 zopet znižal na 156.2 milijona frankov.
Pri presojanju gornjih štovilk je treba vzeti v obzir tudi razvoj švicarskega franka, ki je tekom preučenega leta zelo pridobil na kupni moči in izza decembra 1921 s prekoparitetnim notiranjem v Newyorku postal najvišja deviza na sveto. Deloma močna kupna sila franka še bolj pa t predhodnem letu v veliki meri pokrite poUbbe so povzročile ta nesorazmerni padeo uvoznih vrednosti od 4242.8 (v letu 1920) milijona na 2296.3 (v letu 1921) milijona frankov.
Da so se takoj po vojni uvozne vrednosti tako dvignile, se razlaga iz tega. da so tudi ▼ Švici med vojno varčevaii, vsled česar je takoj po vojni nastala velika potreba po blagu. Padcu izvoznih vrednosti je vzrok visoki kun franka, ki onemogočuje valutarno slabim državam nabavo svicarskega blaga.
Vslod visoke valute se nahaja mnogo Švicarskih industrij v krizi, ker ne morejo izvažati. ZUuti urarska Industrija omejuje obrate. Tudi tujski promet propada, ker ni gostov iz držav slabe valute. Iz tega Izvira tudi velika brezposel nost ▼ Svicl Ce bo razmerje med švicarskim frankom in slabimi valutami šlo po tej poti naprej, bo letošnje leto švicarski izvoz 6e znatnejšo padeL Lansko leto je le mala uvozna potreba, ki je bila predhodno leto v veliki meri pokri ta, povzročila v primeri s prejšnjimi leti ugodnejš« razmerje med uvozom in izvozom.	_
Tržna poročila
Budimpešta, 8. maja. (živina.) Živina madžarskega Izvora (za kg žive teže); voli I. 70 — 90 Km, srednji 45 — ' 62 Km, siabi 35 — 44 Km; krave I. 55 — 75 Km, srednje 40 — 54 Km; biki I. .62 — 80 Km, srednji 48 — 60 Km, slaba 1 živina 30 — 36 Km, mlada živina 35 — ! 48 kron madžarskih. 2ivina rumunskega i Izvora: voli 80 — 110 Km, najboljši tudi : 135 Km. krave 70 — 98 Km, biki 75 -' 106 Km. Svinje z veleposestev Zeškc. 140 — 142 Km, stare 132 — 136 Km. svinje z dežele srednje 134 — 138 Krr. lahke 95 — 125 Km, staro 110 — 120 Km.
Drobne vesti
Zgradba državnih železniških delavnic v Ljubljani. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je posredovala pri prometnem ministrstvu v zadevi pospešitve del za zgradbo državnih železniških delavnic v Ljubljani, za katere je bil predviden kredit 4 milijonov dinarjev v investicijskem programu sedemodstotnega notranjega posojila. Ministrstvo je obvestilo zbornico, da je dalo v to svrho v tekočem računskem letu od celokupnega zahtevanega kredita ▼ znesku 8.260.000 dinarjev, ki ga je ▼ to svrho zahtevala zagrebška direkcija, kot prvi obrok vsoto 2,470.000 dinarjev in da bo ostanek v znesku 790.000 dinarjev dalo v prihodnjem računskem letu na razpolago.
= Gradnja viseče zeleznice v Bakrn. Pred nekaj dnevi je bila s strani prometnega ministrstva izdana defiritivna koncesija za gradnjo zraAie lolez&ice v Bar
km, M ima iti » bakrakega kolodvora do morskega pristanišča v Bakru. Gospodarski krogi v Hrvatski, Slavoniji, Dalmaciji in Sloveniji se zanimajo za ta na
črt, ker bi z njegovim uresničenjem dobili na severnem Jadranu vendar možnost našega izhoda na morje. Zgradnja bo stala okoli 6 milijonov dinarjev. Projektirana je kapaciteta 15 normalnih rs gonov blaga na uro.
= Velike količine neprodanega vina v Banatu. V kleteh Banata, zlasti v Vršcu in Beli Crkvi se nahajajo še velike količine neprodanega vina, ki ga ni mogo če izvoziti Zato je šla iz Bele Crkve po sebna deputacija v Beograd in intervenirala pri prometnem in poljedelskem ministru, ki sta obljubila olajšave in pomoč, da se bodo mogle ogromne količine tega vina izvoziti.
= Uvoz žitaric in moke Iz Jugoslavije v Češkoslovaško je znašal v marcu po poročilu Zveze čeških mlinov: ovsa 3306 I metrskih stotov in p se nične moke 3355 , metrskih stotov.
= Naša trgovina s Anglijo. Po angleški gospodarski reviji cThe Economist» je znašal v letu 1921 izvoz iz Jugosb "vije v Anglijo 759.542 funtov. Izvoz ii Anglije v Jugoslavijo je znašal v istem letu 1.045.705 funtov in reeksport vsoto 27.336 funtov, torej skupaj 1.073.041 funtov. Naša bilanca je v trgovini z An-Iglijo pasivna za 313.4G9 funtov, torej nad 90 milijonov dinarjev.
Velika češko-jugoslovanska tekstilna tvornica pri Kostajnicl Kakor javlja-| jo iz Zagreba, se snuje pri Kostajnici I velika tekstilna tvornica. ki bi se zgradi-i ia z domačim, a s pomočjo češkoslovaškega kapitala.
=- Menični blanketi nove emisije. Delegacija ministrstva v Ljubljani opoza; ja na razglas št. B U 10/40 iz leta. 1922, ki izide v najkrajšem času v »Uradnem listu« in vsebuje popis meničnih blanke-tov nove emisije in določbe o zamenjavi starih emisij. Zamena meničnih blanke-tov se ima izvršiti do dne 1. avgusta 1922. Menični blanketi stare emisije se smejo uporabljati še do 1. junija 1922.
—	V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: {L Križnič na Brodu pri Logatcu (trgovina z mešanim blagom na drobno); Karol Florjančič v Celju (trgovina s tehničnimi in elektrotehničnimi predmeti na debelo); Josip Lavtižar v Kranjski gori (trgovina z mešanim bia-•jom); Gv. Bakarčič v Ljubljani (lekarna Gvidon Cadež v Ljubljani (trgovina s klobuki, perilom in modnim blagom); Lu •iovik Gerkman ml. v Ljubljani (trgovin.-; 7. usnjem); Inž. Lavrenčič r Ljubljani stavbno podjetje in tehnična pisarna*: •{ud. Ramor v Ljubljani (lekarna); Jakob Kelc v Mariboru (izvrševanje kroja? ^ega obrta in trgovina s konfekcijo); Ka ref Kresnik v Mariboru (trgovina s poljskimi stroji, kolesi in pripadnimi potreb ščinami); Anton Poš v Mariboru (trgovina z manufakturo na drobno in 6 papir-em); Anton Svet v Podskrajniku (trgovina z lesom''.; Tomo Svetina na Rakeku trgovina z mešanim blagom na drobno): Mikolič Ivan v Smartnem pri Sloveni-'radcu (gostilna in mesarija); I. Skofie v Vrhpolju (trgovina z lesom\ Izbrisala se je tvrdka Otmar Sturm v Metliki ftr-zovina).
=- V zadružni register sta se vpisali na topni zadrugi: Produktivna zadmra ključavničarjev in sorodnih strok. r. z. z o. j 7.. "na Ježici in Lončarska zadruga v Komendi t. i. z o. z. Izbrisala se je Živino-re:ska zadruga v Motniku.
"— Bratislavski orijentalskl sejem. Interesenti se upozarjajo, da je češkoslovaško finančno ministrstvo dovolilo uvoz hlaga za braiislavtki vzorčni sejem brei uvoznih dovoljenj. Odvoz na razstavi neprodanega blaga se more po dovoljenju ravnateljstva češkoslovaških državnih železnic vršiti do meje po tarifi, ki *e lovoljena za razstavno blago.
—	Padec Švicarskega Iranka. Švicarski frank, ki je stal že okoU pol leta, to je izza oktobra 1921, nad zlato pariteto, ie pretečeno soboto padel približno na stanje zlate paritete. Izredno visoka dosedanja vrednost švicarskega franka s" r>ripi»uje začasni prednosti, ki jo je impl švicarski frank v mednarodnem prometu. Izgleda, da sedaj ponehava odlični vloga švicarskega franka. Sicer pa Švicarji tega brezdvomno veseli, kajti to jim bo odprlo zopet izvoz in propadajoča industrija se bo spet popravila.
■=. Zlata pariteta za plačanje carine v Avstriji je določena za drugi teden v tuaju na 1660 papirnatih avstrijskih kron za eno zlato krono.
—	Povišanje cen železu v AvstrijL Al pinska montanska družba je povišata pretečeni teden cene fabrikatom n. pr. železa v palicah od 280 na 303, grob: pločevini od 280 na 300 Ka. Cene polfa-brikatom se niso povišale.
—	Plačilne teikoče Italijanskih tvrdk. Sodišče v Bologni je dovolilo lesni družbi «Societa Italiana Lndustria Legnami> v Bologni osemmesečni moratorij. Inso'-ventne so postale nastopne tvrdke: mf-talurgična tvornica Geo G. Blackwe".l fons & Co. v Genovi; «Irma», Industris Ricerche Minerarie Abbnizzesi, koman ditna družba v Sulmoni; cCooperativa Operaia Impianti Frigoriferi». d. d. v likvidaciji v Genovi.
n Povišanje cene moki v Nemčiji. Jnž-nonemška zveza mlinov je v apnlu večkrat znižala ceno moki št. 0. zadnje dni pa jo j« zopet povišala, tako da je od 26. aprila od 1975 (najnižja cena v aprilu) narastla do 3. maja na 2060 mar!: r.a 100 kg, vendar je še vedno cenejša. neg> pri
Hči papeža
— Lukreciia Borgia
Začuden in kakor da ire veruje gleda papež svojega sina. Cezar pa ?e smehlja in nadaljnje: »Ako hočete videti svojega zeta, pošljite v krčmo i>?eta Filipa pod vratmi svetega Boštjana. navadno bežnico za klatež«. V njej najdete gospoda princa Alfonsa in njegovega droga, oba preobleftema. Ne dvomite o mojih besedah, Sveti Oče, ker so moji ogleduhi prineeli to vest, in oni, ki" ga je izvohal, je Se posebno zanesljiv.*
Aleksander VI. se zamisH nokaj čara, potem pa reče:
»Pa četudi, naj je katerikoli vzrok dovedel vojvodo do tega, da se nepoznan približa nagemu mestu, vendar mislim, da bi bila pogregka, Če bi ga sedaj Izbezali iz skrivališča. Pač pa naj ostane še dalje pod tvojo pažnjo za vsak korak, da bomo ponCeni o njegovih namerah.*
C3zar se lahno nakloni. _ Papež pa nadaljnje in prime tresočih rok za pismo, nad katerim se je bil popreje tako zamislil. »Sinova moja,» pravi, ♦ dalje moram govoriti z vama o dru-d stvari, ki mi dela težke ekrbi. Pred nekaj arami sem dobil to pismo iz Horence. Poslal mi ga je moj zaupnik, ki sem ga poslal tja samo v tej zadevi. V obotavljanju je opasnoefc, -inova moja. V Florenci je neki zloglasni frater Savonarola odpadi od Cvete cerkve, kateri je_ bil prisegel svojo zvestobo, in je začel proti nam borbo na življenje in smrt, ter se pri tem zlasti poslužuje breaprimeme zgovornosti in prepričervalnosti. Floren-tince je že pridobil za sebe. Oni že odpadajo od nas. Zaman sem upornika proklel z velikim cerkvenim proklet-?tvom. 8vet mu veruje, cm pa izliva s
priinle svoj strop proti napada nas r javnih govorih, in sodrga odobrava in tuli okrog njega. Tisoč smrti je Se zaslužil ta razkoinik, ki ee drzne boriti ae proti lastnemu papežu, ... aH, do živega mm n« morem. Upal sam sicer, da se ga znebim, ln sem poslal v Florecco	ljudi, ki bi ga ubili t prižnlce. Toda o pravem 8aeu je bil opozorjen na to namero in se jej je umaknil. Od takrat ga niso reč videli na florantinskih ulicah, ponoči pa, tako mi javljajo moji poverjeniki, sklicuje tajne sestanke in daje ljudem navodila^ da odpadejo val od mene, da celo, da se odpravijo proti Rimu, kjer M nas pregnali in poeadili na papeSki prestol »dostojnejSega* cerkvenega vladarja.. Nikogar drugega ne sovražim tako, kakor tega prekletega Savonarolo, toda mojo biriči ga v Florenci ne morejo najti niti ne morejo odkriti tajnega njegovega skrivališča. Jaz pa pravim, ta Savonarola mora umreti, pa če je on sam Ivan Krstnik!**
»No. bo pa umrl,* odgovori sin Cezar. »Nič brige, oče moj!* In oči mu blisnejo, kakor volku. »Cesar ne dosežejo vaSi poverjeniki, pa če se tudi cele mesece klatijo po Florenci in iš5®-jo, to izvem jaz še danes... 80 nocoj ... in vam povem, v katerem kotu Flo-rence se nahaja ta nag dobri sovražnik.*
Zopet pogleda Aleksander VI. svojega sina nezaupljivo, toda mladi kardinal nadaljuje:
»Četudi tega Savonarole Se nisem mogel napraviti neškodljivega in mu izpuliti strupenega jezika, so moji ljudje, ki eem jih poslal v Floreneo. vendarle imel dober lov. Gotovo se Vaša Svetost spominja fratra Domenika iz samostana Svetega Marka. Ta brat se je bil pred kratkim ponudil, da pojde v dokaz resničnosti naukov Savonarole
* Zgodovinsko dokazana Izjava par
peža Aleksandra VI.!
skozi	ako očtni katerikoli njo-
gov nasprotnik isto, da dokaže zopet resničnost svojih trditev.*
»Bedak!* z&mrmra Aleksander jezno. Juan pa pripomni: »Zavidati je treba Savonarolo, da je našel takih pristašev!*
Toda Cezar nadaljuje: »To izzivanje je sprejel neki frančiškan, toda božja sodba ee ni izvršila, ker je brat Dome-niko naenkrat izjavil, da sicer gre v ogenj, da pa hoče vzeti v ogenj sveto hostijo s seboj. Tega fratra so moji ljudje zajeli te dni pred palačo Medi-cejcev ▼ Florenci, vrgli so mu vrečo čez glavo in... evo, danes ga imamo v Rimu. Dovolil sem si, da privedejo tega navdušenega pristaša Savonarole semkaj v naš grad. Ako ukažete, oče moj, bo dečko stal v nekaj trenutkih pred vami. Ce pa prepustite meni, da mu malo pretipljem jetra, ste lahko prepričani, da bomo Še nocoj vedeli, kje se skriva Savonarola, naš smrtni sovražnik!*
Fanatično veselje je zasijalo v oč^h starega papeža. »Hvala ti, Cezare, sin moj! Ti si na najboljši poti, da me rešiš zares velike skrbi!*
»Da, ubogi od vas vedno zapostavljam Cezar bo to storil,* se smeje sedaj mladi kardinal, »ta revež ima včasih kakSno dobro misel, s katero vam ustreže. Zato boste pa raje svojega ljubljenega sinčka Juana napravili za gospodarja Beneventa in kralja napolj-skega... Sicer pa ne govorimo več o tem, krščanska dolžnost nam zapoveduje, da molče prenašamo vsako krivico. Sicer pa, kaj misli Vaša Svetost o fratra Dominiku? Ali naj ga dovedeni semkaj? Posebno naglašam, da je treba tega dečka posebno ljubezni /o izpraševati, ker je zagrizen in ne bo hotel ničesar dobrovoljno povedati!*
»Papež se vznemiri in plašno pogleda sina Juana. »Mislim, da bi bilo bolje.* pravi potem počasi, »če prepusti-|mo Cezarju, da se sam na štiri oči
imeni z dedkom, s tem zločinskim fra-trom ... Minulo noč nisem zadani! očesa, vso noč aem razmišljal o koristih krščanstva in katoliške cerkve. Prosim te, Juan, sprani me v moje sobane... Tebi, Cezar, pa prepuščam ta posel. .»
S slabotno kretnjo poloS starec svojo papeSko roko na kardinal o vo gix-vo. Cezar se hlini, kakor da ee pokorno priklanja. Papež pa ee nasloni na Juanovo desnico in a to oporo zapusti svojo delavnico.
»Bedak!* zamrmra Cezar za njim, ko sta zapustila soba »Ali pa licemeree! Dela se, kakor da res ne ve, da je fra-tru prišla zadnja ura, ker bo samo v smrtnem strahu izdal skrivališče tega prekletega hujskača. Toda ta pobožni papež ree vedno igra vlogo sodnika, vlogo krvnika pa izroča drugim... O
__-___AS \__.	Pm«,
moj zvesti brat Juan!* nadaljuje Cezar svoje misli in se pri tem peklensko žare ži. »Hoho, Judežev poljub oem mu
dal na obe lici! Tako ga mršim, tega plavolaeega bedaka, ki se nikdar ne more odločiti za kakšno podjetje, vedno le čepi za svojimi knjigami, namesto da bi ee pobrigal sa veličino rodbine Borgijevcev. Sicer pa, pride čas, ko ga potisnem v stran, kakor lutko, ki je odveč in dela napotje. Sedaj pa na delo! Zares je najvažnejše sedaj, da zamašimo usta temu Savon u Ji. Res w> ne sme več dovoljevati t>«nu fratra, da še nadalje razkriva razne zločine, s ko-jimi se je naš oče povzpel na papeško stolico, na kaUri se «"><i «j n I Borgij-v ci hvalabogu valjamo. Hahrha, zares, lepa rodbina! Do vraga z ijr?' bi F"-kel, da nivm sav: H^rgiA, ki ee je odločil, da bo z vsemi 3reJstvi nebes, zemlje in pekla vzdrževal svojo moč v čast in hvalo naše cerkve.*
Cezar zazvoni s »rebrnim zvoncem. V sobo prihlti komornik in vpraša f o njegovi želji. »Prinesi mi vrč vina!* mu ukaže Cezar. »Jezik se mi kar prijemlje, tako sem žejen, saj ie nisem
ničesar zalotil, odkar sem se vrnil * lova; tako sem hitel, da ostreiem pozivu Njegovi Svetosti. Potem pa pokliči sluge, naj mi dovedejo onega človeka, ki so ga po mojem ukazu spravili semkaj.*
Komornik se nakloni is odide. Kmalu se vrne ln postavi pred kardinala velik srebrn vrč, napolnjen s svetlo črnino.
»Pokusite to vino, dobre volje sem in razpoložen, da vam izkažem posebno naklonjenost! *
»Važe Prevzvišenost ie zaree debrot-lpva,* se nakloni komornik in bres obotavljanja nastavi vino na usta. Cezar ga je sedaj pozorno gledal, da s-s prepriča, ali komornik zares pije. Potem pa reče na kratko: »Dobro Je. komornik, odidlte.*
Pri sebi pa zamrmra: »Vino ni zastrupljeno, vsaj sedaj še ne!* In sa gromko zasmeje. Potem izvleče izza pasa majhen zavitek in strese v vino nek bel prašek. Vino se je za trenutek za penilo, potem pa zopet takoj umirila Kmalu nato začuje Cezar za seboj korake. Nalahno se o krene. Na vhoda stoji četvorica njegovih ljudi, med njo pa zvezan, bled, mrkel, mlad frater. Samoetaačevo lice je bilo posanelo, mrfiavo, njegovi lasje povešeni ▼ neredu čez čelo. Knta mu je bila raztrgana, roki zvezani čez prsi, toda a tako ft»nk|ml vezmi da je na prvi pogled izgledalo, da je samostaneo prekrižal roki ▼ molitvi.
»Naprej!* zapove Cezar svojim ljudem. »Pustite me samega ž njim. Ca vas bom rabil, pozvonim.*
Sluge, vajeni slepe pokorščine, izginejo, kakor bi trenil. Ta čas pristopi Cezar k samostancu, izvleče svoj lovski nož in pristopi tik k žrtvi, ki se strahoma stresne.
(Dalje prihodnjič.)
Ali ste že čitali novo številko „NJIVE"?
lUmjl *a SO KMKfl Bta. S*—> 1 de 90 toa«9 5 Din. • makih.) Na vpnlnjt 1
vnklh ud*Q*jtk 6 beaadl t Ot«. — , Makih nadaljnjih 8 baaa« S Ota. M •dgevarj* «1» f« »pntat«
Tigonkl «gtm, tfeplsanr.l«, m-- Pl«4» m npr*). (Lahka (a(B »
Perfektna
irtenograflnja-strojepiska se sprejme v odvetniški pisarni dr. Fran Novaka-dr. Alojzija Kobala, Ljubljana, Dalmatinov* nliea žtev, 3. Plača po dogovoru. 18?6
Kompanjon.
Za trgovino z mešanim blagom na prometnem kraja v mestu Slovenije se sprejme takoj kompanjon za večje podjetje in s kapitalom. Naslov in ponudbe se pošlje na upravo »Jntra* pod „Kompanjon". 1339
Kot hišnik 1889
?.eli nastopiti mesto takoj v Ljubljani poročenec brez strok. Ponudbe pod »Hišnik* na upravo »Jntra*.
Zlata dsmska ura
s zlato zapestnico se cene proda. Vpraša se v upravi
»Jutra*. 80/a
Apno. 1286
Prodam 16.000 kg prvovrstnega apna po K 1 50 za kg naložen na vagon postaja Dovje-Mojstrana. — Naslov: Janez Peternel, Dovje št. 77.
Vdove, s primernim, lastnim stanovanjem v Ljubljani, imajo prednost. V slučaju harmonije in soglasja zakon I po pravoslavnem obreda) ni izključen. Ponudbe s sliko novejšega datuma na opravo »Jutra* pod „Mir po razočaranju". Tajnost zajamčena.
^r-"'-
Stanovanje. 1368
Išče se stanovanje, tri ali dve sobi s kuhinjo in drugimi pritiklinami v Ljubljani ali v okolici bliža železniške postaje. proti dobri nagradi. Ponudbe pod inž. Kondelka »Promet*, tebn. ind. podj., Ljubljana, Miklošičeva e. 4.
Ženitna ponudba.
Mladenič treznega in marljivega značaja, išče znanja v svrho ženitve z naobraženo ter iste lastnosti devojko in ne nad 22 let staro. Le resne ponudbe, če mogoče s eliko, ki se takoj vrne, je poslati na upravništvo «Jutra> pod .Srečna bodočnost". Tajnost zajamčena! 1374
m
KupJrn
Planino, 1313
klavirje, orkestri jene, god-iene avtomate kupujem. — Hotel »Union*, soba 79.
Pisalni stroj
r. vidno pisavo, dobro ohranjen, kapimo. Oenj. ponudbe na upravništvo »Jatra* pod »Stroj*. 1375
Stroj 1370
m izdelovanje zobotrebcev i Zahnstoober - Masehine) se kupi. Ponudbo z navedbo cene in proizvajalne sile na upravništvo »Jutra*, Celje.
rt
Genovska konfarenoa
tega vprašanja gotovo ne bo rešila, pač pa ga reši lahko kdo izmed naših čitateljev. Ali veste sa kako druiinsko stanovanje (1 do 2 Bobi) ob progi gorenjske ali kamniške železnice ? Išče ga mirna, solidna stranka. Ponudbe pod »Dom 1922* na upravništvo »Domovine*. 81/a
Gospodična uradnica
išče mesečno sobo, event. s hrano. Ponudbe pod .Soba", poštnoležeče, Ljubljana 1
187*
DSotorno kolo, 1873
inamka «Puch», 21/, H. P., te radi bolezni proda. Naslov pove upravništvo »Jutra*.
dopisovanje
Akademlčno 1346
izobražen gospod išče gosp< ali damo v svrho skupnih izletov. Narodnost brez pomena. Ponudbe pod »Ljubitelj narave" na upravo »Jutra*
Gospodinjo, 1369
ne čez 35 let staro, išče samostojen, ločen, višji uradnik.
Enonadstropna hiša
z gostilno in trgovino z mešanim blagom, gospodarskimi poslopji, žgan jamo itd. n* deželi, ie po ugodni ceni proda. Naslov pov6 An. zav. Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna nliea 6. 1377
Iv. Jax in sin
Ljubljana, Gosposvetska cesta 2 Šivalni stroji
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linca. Ustanovljena leta 1867.
Vezsnle pools Granitno. Pisalni stroji „Ad!er"< Ceniki zastonj in iranko.
Kolesa iz prvih tovarn:
Diirkopp, Stjria, Wafienrad.
1264 Začasno znižane cene.
Maprodaj J
135
stroj za zdrobljenje čresla, ki se uporablja na parno ali vodno silo, cena K 18.000*—; benclnmotor 3 H. P.f cena K 14.000"—; 3000 komadov popravljenih vreč za poljske pridelke komad po K 14--, K 16--, K 18--, K 20--.
Jadranska montanska družba
Snojavi: MMontana".	d. Z O. Z.	Talelon tU 9.
Ljubljana, Zvonarska ulica 5 (J)
.....Vas vrsto kovin, rudnin ln komlkaUJ ter vas Indu-
Proda a in kupuje atrijske, izdelke, spadajoče v radarsko, fntlnarsko
a	b*a»l lalvA afvAVA	__
na debelo: import.
ln kemijsko stroko.
78
Eksport
Sprejmem 1372
. delo večjo množino blač ali oblek. Prikrojim tndi sam. Kje, pov6 uprava »Jutra*.
Elegantna Danaj&anka,
šivilja, odlična samostojna moč v prvorednezn modnem damskem salonu na Štefan«-platzo, gre v boljši ljubljanski modni salon, da se priuči slovenščine. Ponudbe z eventualno hrano in stanovanjem v hiši na upravništvo „Jutra" pod »Dunajčanka*. 1380
SoKolske potrebščine
za člane, (Slanice in naraščaj, kakor tndi sukno za kroj priporoča tvrdka A. & E. Skaberne, Ljubljana,
Mestni trg 10. 8l9/č
Kdor hoče imeti ree • pristnim blagom prepleakana hite, pohiStvo in lakiranje raznih .koles« t peči, naj se obrne na tvrdko
stavbni In pohištveni pleskar in llCar
Ljubljana,
Kolodvorska ulica 6.
pohištvo in lakiranje raznih .koles" i
Tone Maigaj,'
i
Gradbeno podjetje
I
Prostovoljna dražba
hišne oprave, knjig in raznih j drugih stvari se vrSi v če-1 trtek ob 3. uri popoldne na Resljevi eesti It. 9/1. 1378 ,
I ing. Dukic in drug f
| Ljubljana, Resljeva cesta 9. | | se priporoča »a vaa ▼ to | | stroko spadajoča dela. g

Proda se posestvo,
obstoječe iz stavbe, dveh njiv, travnika in lepega ze-lenjadskega vrta, z vodno silo, kjer se lahko usnjarska obrt izvršnje. Tudi za drugo obrt pripravno. — Naslov: Anton Hajnv, Mestnije, pošta Podplat. 1342
Kdor hoče kaj prodati Kdor hoče kaj kupiti Kdor išče službe itd. — inseriraj v »Jutru"
I
Naročite takoj
Ljubljanski Zvon
za leto 1922.
Pod novim uredništvom pesnika Fr. Albrechta bo novi letnik jako zanimiv in mnogovrsten. Sodelovali bodo najboljši naši leposlovni pisatelji, tudi tisti, ki se zadnja leta niso več oglašali
Naročnina sa celo leto maša 60 dinarjev in se pošilja na
Tiskovno zadrugo v Ljubljani, Prešernova ulica.
"SI
' JUGOSLOVANSKA UNION-BMKA. j	i
preje MARIBORSKA ESKOMPTNA BANKA	j	j
J "" Ustanovljena leta 1812	--Ustanovljena leta 1872 j ^^ v8e ban6ne posle	|
1 ^ G^^^^^M^a Sobota, Vel,ovac, _	^ P_	j
Domače vcsfl
*	Kralj Aleksander predsedniku francoske republike. Iz Pariza por>> čajo: Zapustiva! Francijo je kralj Aleksander predsedniku francoske republike Millerandu poslal brzojavko, v kateri mu zatrjuje, da goji trajno prijateljstvo napram Franciji in njenemu predsedniku, ter zlasti omenja čuvstva, ki vzbujajo v njem spomine na slavne pokojnike vzhodne vojske. Predsednik republike Mil-lerand je odgovoril, da obžaluje, da ni bil navzoč v Parizu, ko so je tamkaj nahajal kralj Aleksander.
*	Kralj v Sisku. V torek okoli 16-50 se je pripeljal kralj Aleksander z avtomobilom v Sisek, kjer je takoj vstopil v dvorni vlak. Občinstvo je mahoma zvedelo za kraljev prihod. V trenotku je bila zbrana na kolodvoru velika množica ljudstva, kakor tudi Šolska mladina z učitelji, ki je zajela narodno himno. Veletržec Teslič je stopil v dvorni vlak in prosil kraljevega adjutanta, naj bi se kralj pokazal ljudstvu. Kralj je takoj ugodil prošnji in mu je narod priredil viharne ovacije. neka devojka pa mu je izročila kito cvetja. Dvorni vlak je nato nadaljeval pot proti Beogradu.
*	Vasičeva afera. Te dni bo konči-r.a preiskava v škandalozni aferi ir-tiljerijako - tehniškega polkovnika Miodraga Vasiča, ki je znan tudi Ljubljančanom. Polkovnik Vasič je kot predsednik komisije vojnega ministrstva, ki je bila pc*dana svoječas-no na Dunaj v svrho nakupa raznega vojnega orožja, skušal podkujnti ostale člane komisije. Vojno ministrstvo je poverilo preiskavo afere sodniku - polkovniku Ljubi Dabiču, ki se je te dni vrnil z Dunaja, vsled česar še bodo vršila sedaj definitivna zaslišanja. Polkovnik Vasič je bil, kakor znano, že vpokojen.
*	«Glas naroda® zopet izhaja. Po daljšem presledku je začelo v Sarajevu zopet izhajati glasilo demokratske stranke «Glai> naroda*, ki izhaja sedaj kot tednik vsako soboto.
*	Prebivalstvo Novega Sada. Po ravnokar dovršenih statističnih podatkih šteje Novi Sad skupno s priseljenci 55.000 prebivalcev, torej več kakor Ljubljana. Največja mesta naše države so torej: Beog-rad, Zagreb, Subotica, Sarajevo, Novi Sad in Ljubljana.
*	Spominska plošča narodnemu mučeniku. Okrajni odbor Samostojne kmetijske stranke za radovljiški okraj je sklenil vzidati v rojstno hišo narodnega inučenika Brenceta na Dovjem spominsko ploščo. Povodom odkritja spominske plošče se vrši narodna slavnost Dan slavnosti še ni doiočen.
® Važna stanovanjska določba za
uradnike. Povodom opetovanih spornih slučajev je ministrstvo za socijal-no politiko pod št. 69 925 ex 21 izdalo navodilo, da je povsem nepripu-it-tio. deložirati državnega nameščenca, ki je bil premeščen v drug kraj, iz njegovega dosedanjega stanovanja, odnosno to stanovanje dodeliti drugemu, dokler premeščeni uradnik v svojem novem službenem mestu ni dobil za sebe in svoje stanovanja.. To navodilo je bilo poslano vsem stanovanjskim oblastem.
*	Razpisana mesta sodnikov. V področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani je razpisanih 21 mest sodnikov in sicer: 1 mesto svetnika pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani, 1 mesto podpredsednika pri okrožnem sodišču v Mariboru, 1 mesto deželnosodnega svetnika pri okrožnem sodišču v Msriboru, 1 raesto okrajnega sodnika in sodnega predstojnika pri okrajnem sodišču v Gor-nji Radgoni, dve mesti okrajnih sodnikov pri okrožnem sodišču v Mariboru in 15 mest sodnikov v Ljubljani, Mariboru Ptuju, Murski Soboti, na Vranskem, v Litiji, Krškem, Cerknici, Črnomlju in v Kozjem. Oddajo se pa tudi sodniška mesta vseh činovnih razredov, ki se morda izpraznijo po imenovanjih ali premestitvi ali pa kako drugače tekom razpisa. Prošnje je vložiti do dne 30. maja.
» Imenovanja v državni službi. Pri ljubljanski gradbeni direkciji so imenovani: za pomočnika knjigovodje v desetem finovnem razredu računski asistenti Er-r.cst Erjavec, Josip N a b e r g o j, Valentin Pogačar in Viktor Kovač; za pomočnike knjigovodje v enajstem či-novnem razredu pa praktikanti Josip Peternel, Alfonz Turk in Vinko RakušSek
*	Nove lekarniške koncesije. Ministrstvo za narodno zdravje je podelilo lekarniške koncesije: mag. pharm. Lovru Juršetn v Podčetrtku, mag. pharm. Ivanu Karneluttiju koncesijo za otvoritev in obratovanje nove javne lekarne v Cerknici pri Rakeku, mag. pharm. Franu Kuraltu pa za otvoritev in obratovanje rove javne lekarne v Ljubljani, s stojiščem ob Gosposvetski cesti.
*	Smrtna kosa. V Zagorju ob Savi je nmrla posestnica ga. Frančiška Ranzin-ger, v Gornjem Logatcu pa posestnik in trgovec g. Rudolf Puppis, zvest pristaš demokratske stranke. Blag jima spomin!
*	Letovišče članov Ferljalnega saveza. Ferijalnemu savezu v Beogradu je Sveti sinod odstopil dve poslopji v samostanih Rakovac in Hruševdol na Fruški gori za letovišče dijaške kolonije. Sprejemali se bodo samo bolni dijaki. Siromašni dijaki dobe stanovanje in hrano brezplačno, drusi pa za minimalno ceno.
*	Z Bleda nam poročajo dodatno k
našemu poročilu o kraljevem bivanju na Gorenjskem: Kralj te je vrnil t lova na Mrzlem studencu na Bled v torek ob a uri zjutraj. Pred vstopom ▼ dvorni vlak je poklonila kralju r imenu blejske mladine Šopek cvetlic mala hčerka hotelirja g. Majcena. Kralj je darilce z veseljem sprejel in se prijazno zahvalil za pozdrav in Šopek.
*	Posojilnicam ln hranilnicam v Sloveniji Prejeli smo: Narodni tenski savez SHS, slovenski del, je razposlal vsem posojilnicam in hranilnicam pozive, da prispevajo namesto čestitk kraljevi dvojici o priliki poroke ter namesto drugih daril primerne zneske xa »Dečji ln materinski dom*. Vsi denarni zavodi naj se zavedajo, da kar darujejo za ta dom, darujejo sebi, svojemu narodu, našemu podmladku, ki naj ga vzgojimo duševno in telesno zdravega.
*	Volitve načelnika obrtne zadruge za okraj Laško s sedežem v Trbovljah je okrajno glavarstvo t Celju razveljavilo in razpisalo nove volitve, ki se morajo izvršiti v toku 80 dnL
*	Deslnlekcijskl tečaj v Beogradu. Dne 1. junija se otvori v Beogradu desinfek-cijski tečaj, ki bo trajal »est mesecev. Od kandidatov, ki se prijavijo ta tečaj, bo 30 sprejetih na državne stroSke.
*	Ruski dan. Zbirka za gladujoče v Rusiji, ki se je vršila v nedeljo v Mariboru, je prinesla 28.000 kron. Dne 12. maja se vrši v Mestnem kinu ▼ isti nar men predstava.
*	Poštna služba ob državnih praznikih. Ministrstvo za pošto in brzojav je odredilo, da se naj poštna služba ob državnih praznikih opravlja tako, kakor ob nedeljah.
*	Največji dosedanji dobitek državne
razredne loterije je pri žrebanju v pondeljek zadela St. 909.026. Dobitek znaša 400.000 dinarjev.
*	«Trezvenost». Pod tem imenom izhaja v Beogradu kot glasilo društva »Treznost* svoji svrhi primerno urejevan mesečnik ob troških ministrstva za narodno zdravje. Številka sa mesec maj, ki nam jo ravnokar došla, poučen članek dr. Kujundžiča »Naše gostilne rn kavarne*, dr. Hujačiča »Alkoholizem*, Fedora Mi-kiča »Žrtve alkoholove* in razne druge prispevke. List stane samo 6 dinarjev na leto. Mi ga priporočamo.
*	Sredstvo proti raku. Kakor poročajo berlinski listi, upajo nemški medicinski krogi, da se ie končno vendar posrečilo najti sredstvo, s katerim bo mogoče trajno izlečiti težko bolezen: raka. Ruski zdravnik dr. Pavlockij, ki že od prevrar ta v Rusiji stalno živi v St. Gallenn v Švici, je s pomočjo infekcije belih miši z bacilom raka iznašel preparat, kateremu je dal ime »Carcin*. Ta preparat se je izkazal kot nedosegljivo sredstvo pri j mnogih brezupnih slučajih te bolezni.
Da omogoči čim številnejšo uporabo toga preparata, dal je dr. Pavlockij svojo zalogo na razpolago švicarskim zdravnikom in bolnicam, da ga uporabljajo v slučajih, kadar ni mogoča operacija. Zdravniki upajo, da je s tem izumom storjen v serološki terapiji velik korak naprej.
*	Zdravstveno stanje ▼ Ljubljani. V
dobi od 30. aprila do 6. maja se je v mestni občini ljubljanski narodilo 81 otrok, med njimi 1 mrtvorojenec, umrlo pa je 8 moških In 12 žensk, skupaj torej 20 oseb in sicer 9 za jetiko, 2 za živ-Ijensko slabostjo, 2 za srčno hibo, po 1 za pljučnico in za -lkom, 1 vsled slučajne smrtne j otkoJbe in 4 zaradi drugih naravnih rmrtnih Tzrolrtv. Na nalezljivi bolezni je v tej dobi obdela samo 1 oseba in sice: na okriatici. Oddana je bila v bolnico.
*	Bedni socialni položaj slovenskih igralcev. V št. 31 »Gledališkega lista* objavlja »Udružeuje gledaliških igralcev* v Ljubljani pismo vsem ljubiteljem in obiskovalcem gledališča, v katerem opisuje bedno socialno stanje celokupnega članstva Narodnega gledališča v Ljubljani in zapostavljanje napram tovarišem v Zagrebu in Beogradu, ki prejemajo redno vse zakonite doklade kot državni nastavljenci, dočim člani ljubljanskega gledališča kl;ub ponovnim intervencijam pri merodajnih čit.itcljih doklad še dosedaj niso dobili izplačanih. Pomanjkanje posameznikov ie že tako kritično, da si celo že prve moči iščejo privatnih služb in je nevarnost, da postanejo naši igralci popolnoma apatični. Pismo izraža končno nado, da se bo novemu upravniku posrečilo odpraviti krivice, ki se gode članom ljub. gledališča, sicer nastopi katastrofa.
*	Občni zbor društva finančne kontrole. Poročajo nam: Dne 7. maja se je vr šil v Celju v mali dvorani »Narodnega doma* občni zbor društ /a finančne Kor-trole ob nepričakovano obilni udeležbi članov iz vseh delov P'.ovenije, celo ivt daljena Belokrajina ie bili zastopana. Na dnevnem redu :e i'idi bila volitev novega odbora in je bil »per ajlamationem* izvoljen stari odbor z nekaterimi nori mi odborniki. Natančno poročilo izide ▼ strokovnem glasilu. Z zadoščenjem moramo zabeležiti dejstva, da še noben zbor ali sestanek ni tako dobro uspel, kar kaže na solidarnost in vzajemnost, ki vlada mjd finančno kontrolo.
*	Smrt v vodi. V nekem studencu v prekmurskih Rodomih so našli mrtvega Mihaela Gumilarja, delavca iz Radovca. Studenec se nahaja v hosti, kamor se sploh težko pride. Kako je Gumilar utonil, ni znano.
*	SSa-rJe gaatbafi Irulfva v Trtof-
Ijah. Poročajo nam is Trbovelj: V nedeljo, dne 7. majnlka, Je bil v Trbovljah v vsakem ozira krasen dan. Veselili se ga nismo samo mi, ampak slavnostno Je bila razpoložena tudi vsa narava, k! Je lz polnih pluč dihala sladki vonj duhtečlh cvetlic. 2arko spomladansko solnce Je gledalo na Izredno slavje »Gasilnega društva v Trbovljah*, ki le ta dan vršilo častno in prijetno dolžnost, da odlikuje svojega 40 letnega člana g. Frana Kajt-no, občinskega tajnika v Trbovljah. Domače društvo in mnogi gostje-gasilci iz okolice so prikorakali dopoldne ob 10. | uri v velikem sprevodu s tremi praporjl in rudniško godbo na če!u na glavni trg pred cerkvijo, kjer je na prostem opravil slovesno mašo domači župnik, ki Je Imel na gasilce tudi lep govor. Med mašo Je svirala rudniška godba pod vodstvom ka-pelnika Drakslerja. Nato so korakala vsa društva ln mnogobrojno občinstvo pred gasilski dom, kjer Je v vznešenem govoru slavil častni član društva ravnatelj Gustav Vcdušek zaslrgc odllkovanca g. Kajtne kot zvestega, požrtvovalnega 40-letnega delavca na polju gasilstva, kot desno roko nenadomestljivega umrlega načelnika g. Ivana Kramerja in kot 301et-nega vestnega In neumornega uradnika in občinskega tajnika trboveljske občine. Po iskrenih čestitkah vseh navzočih društvenih načelnikov Je bila g. Kajtnl Izročena krasna diploma, delo rudniškega uradnika Majnika. Nato so dcfillrala vsa društva z godbo na čelu pred našim slav-IJencem, ki je bil do solz ginjen. Tudi ml njegovi prijatelji In soobčani želimo od-Hkovancu še mnogo let, katere naj krepak, zdrav In vesel med nami preživi. Slava možu — dela!	T.
*	Pogreb ponesrečenih rudarjev v Trbovljah se je izvršil z veliko slovesnosti jo in ob ogromni udeležbi prebivalstva. Ob odprtem grobu so se poslovili od ponesrečencev pevci z lepo žalostinko, godba pa jim je zaigrala v slovo otožno skladbo. V imenu Zveze rudarjev je govoril g. Rafaneli, čigar govor je navzočega župnika tako vznemiril, da je smatral za potrebno nanj odgovoriti, tako da ni dosti manjkalo, pa bi bil nastal ob odprtem grobu političen 6hod.
*	Z Jesenic uam poročajo: Ni se ia posušilo črnilo na poročilih o nekrščaa-skem postopanju cerkljanskega župnika, ki je iz gole strankarske zagrizenosti odrekel cerkveni pogreb umorjenemu Sokolu, 2e se je zgodil podobeu slučaj ua Jesenicah. Na tragičen način je končal svojo življenje navdušen in marljiv Sokol Alojzij Trošt, poslovodja tukajšnje Gospodarske zadruge. Dasi je bilo več kot verjetno, da je storil svoj obupen čin — pognal si je krogljo v srce — ▼ hipni blaznosti, so mu vendar rkljub vsem prošnjam trdovratno odklonili cerkven pogreb. Zato pa so mu priredili tem lepši pogreb njegovi sokolski bratje in sestre, ki so se zbrali z Jesenic in Javornika v nedeljo popoldne, da spremljajo skupno z mnogobrojnim drugim občinstvom pokojnika na njegovi zadnji potL člarj vaditeljskega zbora so prenesli krsto med sokolskim špalirjem iz mrtvašnice k grobu, kjer Be je poslovil od brata Trošta podstarosta jeseniškega Sokola Ravnik pevci so mu zapeli v slovo »Vigred se povrne* in »Nad zvezdami*. Ako bi bili duhovni gospodje slišali opazke, s katerimi so se razhajali udeleženci pogreba, bi pač uvideli, kako slabo uslugo so naredili veri in cerkvi s svojo trdovTatnostjo. Ni boljše agitacije za geslo »proč od Rima*, kakor je tako postopanje.
*	Nevaren vohun. V Koprivnici na Hrvatskem je aretirala policija pred kratkim nevarnc-ga madžarskega vohuna, ki jo nameraval prepotovati Vojvodino in tudi Srbijo in razširjati protidinastščno propagando v naši državi. Pri preiskavi so našli pri njem tako obtežilcu material, da je bil vohun takoj z močnim spremstvom prepeljan v Beograd ln izročen tamkaj oddelku notranjega mini strstva za zaščito države. O rezultatu zasliševanja, kakor tudi o imenu vobu-ia, =>e varuje za enkrat še tajnost. Govori ee samo, da je njegova misija delovala na obnovitev vidovdanskega atentata.
*	Ljubavna tragedija v Trstu. V to
rek opoldne se je v hotelu Vanoll v Trstu odigrala ljubavna tragedija. V Pul;u službujoči poročnik Lorenzo Cappanija in njegova spremljevalka, sta najela v omenjenem hotelu sobo. Kmalu nato sta se slišala iz sobe zaporedom dva strela. Neožen;en poročnik je pognal svoji spremljevalki kroglo v prsa, potem pa nameril samokres proti sebi in si pognal kroglo v prsa. Oba sta smrtnonevamo ranjena. Prepeljali so ju v bolnico. Kakor se ie dognalo, je porofnikova sprom-1'evalka omožena F!za Wahl iz Puljo. Ker okoliščine niso dopuščale, da bi se vzela, rta sklenila, da gresta prostovoljno v smrt.
*	Nasilen ubejrll kaznjenec. Iz moške kaznilnice v Mariboru je pred kratkim pobegnil kaznjenec Ivan Kampl, ki 6e od tedaj potika po mariborski okoli>.. Včeraj so ga opazili na Teznu z njegovo ljubico Marijo BratuŠa iz Kamnice. Nahajala sta se v Rotovi gonilni. Orožniš-ka postaja v Teznu je bila o tem takoj obveščena. Proti večeru sta bila odposlana dva orožnika, da aretirata Kam-pla. Ko pa sta stopila v gostilno, je Kampl nenadoma oddal dva strela iz samokresa in je bi! orožnik Franc Skerlec težko ranjen. Nasilnemu kaznjencu se je posrečilo pobegniti, aretirana pa je bih njegova ljubica. Ranjenega orožnika so prepeljali takoj v bolnica
•	IVaaraEa. Selena StarfB, pekova lena
is Florljanake ulice ▼ Ljubljani, trpi te dalj časa na protinu. Da bi si olajSala
bolečine, m je šla kopat ▼ »Slonovo* parno kopelj. Vsled bolezni pa jI je spodrsnilo ln je padla tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo. Zanimivo je, da si je pred nekaj tedni zlomila isto nogo, ko je padla doma v prodajalnL
•	Nesreča na svatbi. V vasi Briše pri Litiji so praznovali tenitovanje. Kakor običajno, so hoteli prihod svatov naznaniti s streljanjem. Posestnik Alojzij Raz-potnik je počastil prihod svatov s strelom iz puške. Toda, komaj je sprožil, »e je cev razletela In mu jš naboj strgal levo roko.
•	Nogo si Je zvila. Marija Golob, dekla iz Palovč pri Kamniku, je nesla na glavi Skaf vode. Na potu se je Bpodtak-nila ob neki kamen, padla na tla in si zvila desno nogo.
Objave
•	Abonentom Narodnega gledališča v Ljubljani. Vsi abonenti, kateri se še niso zglasill v knjigovodstvu Narodnega gledališča, da se Jim izroče nove Izkaznice za poletni abonma, se opozarjajo, da to store do 15. maja, ker se Jih drugače ne smatra za abonenie poletnega abonmaja.
•	Slovensko planinsko društvo sklicale svej izredni občni zbor dne 26. maja ob 8. url zvečer v Ljubljani v dvorani Mestnega doma. Dnevni red: Poročilo glede posečanja obmejnega gorovja, sedaj oviranega po pograničnih četah. 2.) Poročilo in sklepanje glede pravil za zvezo Jugoslovanskih planinskih društev. 3.) Poročilo glede doma v Kamniški Bistrici. 4.) Raznoterosti.
•	Za «Dom kraljice Marije* so darovali lesna trgovina Dolenc-Hudovernlk-Javornik 30.000 K, tvrdka Skaberne 10 tisoč K, 2ltnl zavod 20.000 K, družba »Tekstilia* 10.000 K, občina mesta Kranj 10.000 K. Slovenci, Slovenke, posnemajte!
•	Predavanje o morja. Udruženje dalmatinskih akademikov v Ljubllanl vabi vso Javnost na predavanje vseučillškega profesorja dr. Jovana Hadžija »o morju*. Predavanje se vrši v fizikalni dvorani moškega učiteljišča (Resljeva cesta) v četrtek, dne 11. maja točno ob osmih zvečer, ter bo spojeno s skloptič-nlmi slikami. Posebno se priporoča učeči se mladini, da se udeleži zanimivega predavanja, s katerim bo spoznalo važnost in lepoto našega morja.
•	Sedmo javno predavanje Zvonlmira Bernuta, glavnega urednika «Napreia»: «0 politiki. Njen razvoj do sedanje oblike*. Po predavanju ima vsak pravico na vprašanje ali tudi na daljši govor, vendar ne nad 10 minut. — Petek, 12. maja 1922. Velika dvorara »Mestnega doma* v LJubljani. Začetek točno ob 20., konec najpozneje ob 22. — Sedeži v 1. vrsti po 5 Din, v II. — VI. vrsti po 2 Din, v VIL — X. vrsti po 1 Din. Stojišče 50 par.
•	Cepljenje koz v Mariboru se bo vršilo po sledečem redu: za I. okraj dne 15. maja v dekliški šoli v Miklošičevi ulici; za II. okra! dne 16. maja v telovadnici dekliške šole v Cankarjevi ulici; za III. okraj dne 19. maja v telovadnici deške šole v Samostanski ulic!; za IV. okraj dne 17. maja v otroškem vrtcu v Erjavčevi ulici: za V. okraj dne 20. maja v dekliški šoli na Ruški cesti. Začetek vselej ob pol desetih dopoldne. Prinesti Je k cepljenju vse otroke, sta'e nad štiri mesece, ki niso še bili cepljeni, aH pa so bili cepljen! brez uspeha.
vori na sledeče": jtf *M Ste C.
dr. Natlačen v znani kazenski pravdi h nadučltelja Lapajneta proti »Slovencu*
hodil okoli prič — regodnih Soiarčkov pa Cerkljah — in Jim stavljal tudi pred sodiščem zabranjena sugestivna vprašanja; »Kaj ne, da je nadučiteij tako rekei*, in je-li dobil za to primerno lekcijo na Javni porot:-' -zpravi tako od g. predsednika, s,	':or od tovariša dr. Zlrov-nika? A da Je g. sodnik v Žužemberku zopet v drugi pravdi izrecno ugotovil, da je zadobil pozitiven utis. da so bile priče, ki Jih je navajal v neki pravdi, preparirane in ie to tudi v sodbi ugotovil? Ali je res, da v tej pravdi proti meni niso prevzeli zastopstva dostojni kolegi v stranki, ali pa je smatra! g. dr. Natlačen za najbolj vrednega svojega zastopnika, tistega značajnega dr, Pegana, bivšega »Savana* in «Sokola>, ki Je na znani »junaški način* napravil denuncijacijo zoper tovariša in sošolca notarja Carllja ter na ravno tako junaški način »zagovarjal* kmeta Brenceta? In končno: v kateri zvezi je isti junaški g. z anonimno junaško notico v zadnjem «Slovencu»? In ali bi ne bilo bolj pametno, da Je, če že res ni mogel dostojno zabeležiti oprostilne sodbe, — rajše molčal? — Sicer pa se mu nudi najlepša prilika spraviti stvar pred forum, ki ni porota ln od katerega je zajamčena naj-objektvnejša sodi a tako men; kakor njemu.
V Ljubljani, dne 6. maja 1922. Dr. Jos. C. Oblak, odvetnik.
IZJAVA LN VPRAŠANJE.
j Namesto da bi v »Slovencu* dotičnik, j ki me Je povodom pomotne obsodbe v svoji nečednosti oblatil iz zasede, mojo oprostitev, ki Je indirektna njegova obsodba, lojalno zabeležil. Je toli nesramen, da kliče izza plota brez podpisa (pod zares primernim naslovom: »Tudi junaštvo* na korajžo.
V tel svoji smelosti se pritožuje, da sem bil oproščen vkljub temu, da sem krivično in brez podlage obdolžil g. dr. Natlačena kaznjivega dejanja. Izzvan po tej predrznosti ga prosim, da mi odgo-
Borza
Zagreb, devize: Berlin 24 — 2425, Bukarešt 49, Milan 367 — 370, London 299 _ 309, Ncwyork 67.50 — 69, Pariz 612 — 625, Praga 132 — 132.50, Švica 1330 — 1350, Dunaj 0.80 — 0.8225, Budimpešta 9.15 — 9.25, valute: dolar 68
—	68.75, avstr. krone 0.85 — 0.875, na-poleoni 200, marke 25.50 — 27, Ieji 50. lire 355 — 365.
Banka za Priinorje 165 — 175. Trg. obrtna banka 62.50. Brodska banka 82.50 — 87. Hrvat, eskomptna banka 187 — 190. Jadranska banka 315. Jugoslovenska banka 112 — 112.50. Ljub. kreditna banka 227. Slavenska banka 120 — 122. Praštediona 1160 — 1170. Rečka pučka banka 110 — 112, Slov. eskomptna banka 170. Srpska banka 177.50 — 178. Eksploatacija drva 135 — 140. Dubrov. parob. družba 1375 — 1400. Goranin 155.
Narodna šumska industrija 140. Našlčka Industrija drva 123 — 125-Gutman 320. Slavonija 133 — 135.50. Union 725.
Ljub. stroine tovarne 215. Trbov. prem. družba 250.
Beograd, devize: Berlin 23.30, Budimpešta 9.10, Rim 352, London 3C0, New-york 67.50 — 67.70, Pariz 614, Praga 132, Curih 1325, Dunaj 0.82. Dunajska borza ni poslovala. Praga, devize: Berlin 1835 — 18.75. Curih 10622 — 106.26, Milan 280.50 — 2S3.50, Pariz 482.50 — 484.50, London 234.50 — 236.50, Newyork 52.70 — 5330, Beograd 75.75 — 76.75, Sofija 38.S5 — 39.65, Dunaj 0.5087 — 0.7087, Varšava 1_20V? — 1.4014, Budimpešta 6.621/, — 7.621/?; valute: marke 18.35 — 18.75, švicarski franki 1017 — 1021, lire 277.50 — 279.50, franc. franki 495.50 — 499.50, funti 233.50 — 235.50, dolarji 52.57V2 — 53.17%, dinarji 75.75 — 76.75, levi 36.60
—	37.40, avstrij. krone 0.57 — 0.77, poljske marke 13.05 — 14.05.
Curih: Berlin 1.80, Newyork 518, London 23.05, Pariz 47.14, MIlan 27.55, Praga 9.85. Budimpešta 0.67, Zagreb 1.S5, Varšava 0.13, Dunaj 0.0625, avstrij. krone žig. 0.0637.
Ee^iin: Italija 1530.10 — 1560.96. London 1264.40 — 1267.60, Newyork 288.14
—	2S8.86, Pariz 2601.70 — 2601.83, Švica 5480.60 — 5494.40, Dunaj 3.30y2 — 3.34y2, Praga 542.30 — 543.70, Budimpešta 36.85 — 36.92, Sofija 211.70 — 212-30.
Odgovorni urednik Fr. Brozovič. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra*
tr
Življenje človeka.
Poljudna anatomija, biologija, fiziologija m - zgodovina razvoja človeškega rodu.
Znana taložba cKosmos« t Stuttgartu je pričela izdajati t pojedinih zvezki:i večje delo pod gorajinjim naslorom, prirejeno poljudno zuaostveno, povsera točuo in z bogatim ilustricijskim materijaiom. I. del obsega fizika življenjs, II. in 111. del sestavo našega telesa, IV. del žirčje, čutila, spolne žleze in sklepni pregled: OJ zibeli do groba.
Prvi del obsega 9 zvezkov po K 21 60, oell I. del enotno bo stal okroglo 200 K, k čemur a« prišteja ie požtnina.
Naročila sprejema ia pošlje interesentom na zahtevo brezplačne prospekte
kiijigsrns Ig. Hleinnioyr S hi Bamberg, Ljiljaiis,
Miklošičeva cesta. 16.
¥remensko
Ljublana, 10 maja 1922.
poročilo
Ljubljana 0O6 m nad morjeia
Kraj opazovanja	ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačno 0 — 10	Padavice 'mm
; Ljubljana . i Ljnblj&na . i Ljubljana . | Zagreb . . Beograd . 1 cunaj • • j Praga . . Inomost. .	7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.	7636 769 8 768-5 7594 762 1 764-0 764 8	13 6 20-2 14-8 160 150 12-0 120	brezretra jug jug. rxh. n brezretra ser. lap. brezvetra	del. obL več obl. reč jasno pol obl. u več obl. I teč obl.	1 1 t 1 II 1 1 i
V Liubliani barometer »sda, temper, visoka. Soinoe tahaia ob 4 30, sablja ob 19 22.
BRANISLAV NU&Ci	M
Devetstopetnajsto
Tragedija naroda.
' Demon gladn b«e s svojimi krili nad procesijo begtm^v. Ze v PriStini poslednji čas nI moge! nihče več dobiti krona "ali moke. Prvi, ki so pritisnili na pekarne in prodajalnfce, so iz ropali, kar je 5e bilo blaga, in vsi drogi »o se vračali obupani, prodani strašnemu gladu. Ze tedaj sem ču besede: Dva dni še nisem zavžll ničesar. Nekateri srečneži so si iz državnih zalog vzeli seboj moke, in še dolgo časa bodo varni pred gladom. Šele v albanskih planinah in na jadranskih obalah jih bo s svojimi suhimi In koščenimi rokami zagrabil glad ter prepričal vse, ki so se rešili, da še nI konec bolesti Vojaki rekruti, ranjenci, ujetniki, nesoč seboj edino breme, namreč svojo golo dušo, so se vlekli poleg ceste in v njih ugaslih pogledih se je pričel vnemati čuden plamen divjaštva, kadarkoli so zagledali hlebec kruha. Srečal sem jih na potu, te nesrečnike, kako so jedli zelnate glave, oropane v skednjih, kamor so se zatekli med potom, in padli nanje kakor skakava. Posušene melone so grizli, ln Storže koruze so luščili s svojimi gladnimi zobmi.
Dejal sem vojaku, ki ie iz poginulega vda rezal kose mesa:
cZboliš, prijatelj, nikar, »vina je poginila.*
»Kaj bom iz živega rezal meso?« me obšlne % mrkim in sovražnim pogledom.
«Res je, toda kdo v«, zakaj je pogina. Psi so ga že
ogrizli«
Še enkrat me pogleda s strašnim pogledom ln zarenčl nad
menoj:
»Hodi dalje in se brigaj zase. če morejo pri, tudi jaz tahko. Ni razlike med menoj ln psom. On lačen in jaz lačen. On hoče živeti in tudi jaz. če nam ne dajo jesti, moramo na tak način.* Zgrozilo me je ln hitel sem dalje.
Ko sem zjutraj, sedeč na štoro, izvlekel kosec kruha, ie pristopil k meni stari čiča ta mi blagodušno dejal:
•Nikar sinko, ne jej tako očitno! Vidiš, kako te gledajo lačni? Bog ti je dal kosec kruha, skrij se In pojej ga na tihem.*
cPa zakaj ?»
i Bolje bo, bolje, ti ne veš, kaj je gladen človek. Hujši je od zveri. Ta te raztrga in zadovolji svojo lakoto, a gladen človek te sovraži.«
In res sem v tem trenutku dvignil glavo ln zagledal pred seboj poglede lačnih in tlečo mržnjo v njih.
TtA sfflca glada is nI bila tako strašna, dokler som ta
opazoval med poedtad, šele tedaj, ko so pričeli mimo nas prihajati tisoči hi desettisoči, katerim je demon glada povoščeni! bleda lica, sem se zgrozil do duše.
Brezbrežno vrste gladnih otrok so se pričele vleči mimo nas. Po štiri in štiri, vojaško odrejeni, a brez vsakega vojaškega zadržanja. Hodili so mimo nas dva. tri dnL Vse na cesti je obstalo, da pusti naprej brezštevilne vrste.
Mladi kot rosa so bili ti otrod, nad ustnicami ni ie dahnil mah, odtrgani od mater in hiš so se podali na pot trpljenja in stradanja. Štiridesettisoč otrok je odšlo na beg po zapovedi, da bi jih ne zgrabil sovražnik, ker bodo morali marca meseca, prihodnjega leta postati rekruti. Strašna cesta brez odmora, slaba hrana je izpila to deco ta ugasnil je blagi otroški pogled na njih ustnicah in zatemnil vedrino očL Edini ostanek mladosti so njih uboga telesa, nerazvita prša. Omahujoči korak, ter ugasli pogledi, sklonjene glave, težka bolest, zapisana na njih licih jih izpričuje za starce sedemnajstih let. Trpljenje jim je stisnilo ledja baš tisti čas, ko se mladost ponosno razvija m mlada moč vre v njih kakor v mladi jablani. V teh letih se v njih dušah, polnih otroške ljubezni prične prebujati novo čuvstvo in novo spoznanje, da je še drug pogled na svetu, tako topel in ki more tako razgreti mlado kri, kakor materinski. Še včeraj so sedeli ti otroci na plotovih ta od tam opazovali kolo mladenlčev ta devojk ta komaj pred kratkim so skočili Iz plota, polni sramu, se pritisnili v kolo in ko so njih prsti objeli pas devojke, so zagoreli ta jih pekli kakor žerjavica. Ti otroci so se držali še vedno materine roke ta te so jih spremile pred desetimi, petnajstimi dnevi, ko je dospela zapoved. Težkega srca, še težje so romale z njimi, kakor so njih starejše brate poslale na fronto.
•Kako boš dete samo v svet? AH se boš znalo paziti, nikamor še nisi prišlo iz hiše? Pa kaj, zapoved je zapoved.«
Materam je olajšala razstanek edina uteha, da je tako bolje, da jih vzame država v svoje okrilje ln reši pred sovražnikom.
»Pojdi, pojdi, sinko, beži pred nesrečo! Kralj te kliče, on te bo varoval tudi meni, tvoji materi.«
Pogačo so jim dale seboj z lahkim srcem, da jih čaka kra-lievi hlebec in državna briga.
«Bog zna, če se kdo briga za te otroke,« me vpraša svečenik, ki je stal poleg mene, pričakujoč, da mine žalostna procesija.
•Seveda se brigajo,« mu odgovarjam.
•Hm, brigajo,« me pogleda začudeno. »Glej, kako je že prvi korak zarisal srage gladu na njih licih. Kaj šele bo.«
•No, sedaj še ni bilo mogoče v teh nerednih razmerah, toda v Prizrenu se bo vse uredilo. Gotovo!«
Ko sem v tem trenutku poizkušal braniti malomarnost, s katero so odtrzali te otroke od njih mater in so jih prepustili
nezgodi, niaeui niti sfaitfi, da so vsi ti otrod na smrt obsojeni, ko pridejo v albanske planine. Tamkaj bodo umirali od gladu ta mraza, se davili od blata ta ne bo nikogar, ki bi utrl poslednje srage na njih čelu. Nisem slutil, da bo od 40.000 srbskih otrok čez mesec dni poginilo 36.000 v sneženih zametih iu smrdljivih kotanjah. Srbija je žrtvovala celo svojo generacijo, kakor nepotrebno meso.
Pravim, da nisem statfl, ko so se vlekla mimo mene ta uboga in bleda lica v brezbrežnih vrstah, da gredo na golgato, ta da Je krščanstvo napram Srbstvu tako siromašno na žrtvah. Dva tisoč let slavimo ta objokujemo 40 mladenlčev mučenikov, ki jih je krščanstvo v nekaterih vekih žrtvovalo, a mi smo vrgli na žrtvenik 40.000 mučenikov.
2alostno se ozirajo ti mučeniki na nas, stoječe poleg ceste. Kdo bi si mislil, da Je to poslednji pogled, na smrt obsojenih. Toda bil je nekdo, ki je to slutil. Poleg ceste je sedela na kamnu črno oblečena gospa, ki sem Jo videl o oni strašni lipljan-ski nočL Spremljala je s topim pogledom te otroke bodoče Srbije ta nihče ne bi mogel popisati bolesti njene duše. V tem pogledu je trepetala predslutnja, ki Jo mora občutiti samo mati, ko vidi odhajati otrok* v smrt.
Ze v Prištini ml je dejala mati, izgublvši svojega sina.
Prišel je, pravi, nekolikokrat domov in kadar je odhajal al! odhajal, sem ga pozdravljala in spremljala lahke duše. Trpela sem, pa nisem slutila. Poslednjič, predno je poginil, pa sem ga spremila s težko dušo. V prsih me Je nekaj stisnilo, odkrhalo se Je ta srce je zatrepetalo. Slutila sem.
Pogled te gospe, spremljajoče dolgo procesijo otrok in mučenikov, Je materinsko slutil nesrečo, čeprav ie bila še daleč, daleč. Plaval Je njen pogled, kakor tožba matere nad otrokom, ki se Je zgrudil pred nja
Bežal sem, (k ne vidim njenih oči, a v tem trenutku sem se srečal s pogledi 40.000 srbskih mater in vstalo je pred menoj 40.000 kletev, ki bodo liki iločesta Jesenska slana pala na lavorjev venec naše slave.
Drvel sem, da zbežim čhn dalje, toda naenkrat se je pred nami nekaj ustavilo. Dolgo smo čakalL Nič nenavadnega ni to, le čakati je treba, da se pomakne sprevod, ta vendar Je strašno za človeka sredi blata se prerivati med množico.
•Pa vendar ne bomo čakali do večera?«
•Udarimo kar čez njive.«
•Ne moreš, blato je, zagazB.«
•Pa kaj vraga je tam spredaj, da se ne premakne^
Naposled je narednik, ki je razjahal, da se odpočije konj, zopet skočil v sedlo in pognal naprej. Dolgo je trajalo, da se je prerinil do kraja, kjer se je ustavil sprevod. Skoro smo že izgubili potrpljenje.
Dalje prihodnjič.)
Ustanovljeno leta 1896.	Ustanovljeno leta 1896.
Mednarodni transporti
Antonio Biancheri & Comp., Postojna
Centrala: Ponteba.	728
Podružnice: Postojna (Poštni predal 17), Vlllach (Poštni predal 51). — Agenture: Prestranek, Trbiž, Arnoldsteln.
: Odprema vsake vrste blag«
Speolalna odprema ttvU, ilva ln zaklane živine ▼ katerikoli kraj.

d. d.
v Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo nporabo kakor tndi za industrijska podjetja in razpeoava
Iačehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo nporabo, kovaški premog in črni premog.
Naslov:	3013
Prometni zavod za premag, d. d. u Ljubljani, Hansfaa ulica 19.
'StVZ.ti* pleskarska in M? sta delavnica iSSJS^SIk
se priporoč*. Izvrčitev točna, cene xmerne
819
Smrekove in
ielove hlode
kupim takoj v vsaki mnoilnl in debelosti v dolžini od 4 do 16 m. IVAH ZA KOTNIK, mestni tesarski mojster, parna žaga, LJUBLJANA, Dunajska oesta 48. isti
M tesarjev in tesarskih preddslara sprejme -s
tako] IVAN ZAKOTNIK, mestni tesarski mojster, parna Saga v Ljubljani, Dunajska sastn It »6.
Ing. t. Miroslav Kasal
tblastnno poverjeni stavba) Inžer.sr In mastni stavbenik
Ljabljana, Gradišče 13,
SUTbno podjetje in tehniškn pisarna za Le tonske, želeio-betonake in Todne isradbe, arhitekturo ter t »tovrstne n-«ok« zgradbe.
ImHtir.
MENJALNICA
v Prešernovi ulici štev. 44/46
prodaja in kupuje vse vrste valut po najugodnejših cenah.
Reicher & Turk.
1081
O. Bernatovič
se dobe še po fako nizki cenit
moške obleke........«3 250 D S
..................°S m
moške hlače.........od 80 Dm
damski plašči .......od 150 Din
damski kostumi.......od 180 Din
damske modne obleke . . . • °<j ^ ™
damska krila........od 60 D n
in bluze..........od 30 Dm
Spomladne novosti vedno v zalogi.
naprej naprej naprej naprej naprej naprej naprej naprej
877
H
ni n a s
K
H a
M
n
a
fs «
E
a tu n a a
E! »
KJ H
e. u a m B Pt ti a s
J M
ti
■■—■aaasaoaBaoaaaaaaBaBaaaaaaaanaaaBaoBaaaaaaaaaia
Transjngou Dobavila
OSTRIS
LJUBLJANA
ZAGREB, Mažuraničev trg 3 Telefon broj 27—60 Braoj«i: Traisjogo
Filijala: Beograd, Kosmajska 16 Ispostave : Osijek, Široka ulica 8, Snbotica kod Piukovič i drug i Skoplje
najjeftlnija
traverze, leljezo, eksere (&"le)> vapno, cement, gips, trstiku, tirot, daske i sav gradjevni materiial	""
Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in na debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in avtomobilske pnevmatike. Slavno zastopstvo polnogumijastih obročev iz tovarne „WALTER MARTINY« Na razpolago ie hidravlična stiskalnica za montiranje polno-gumijastih obrofev.
Centrala: LJubljana, Rimska cesta štev. 2. Telefon štev. 588.	Brzojavi: Ku§trin Ljubljana.
Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20.
Telefon štev. 470. Maribor. Jurčičeva ulica štev. 9. Telefon 8t 183. Beograd, Knez Mlhajlova ulica 3.
Natisnila Delniška tkknrna. d. H. v Liubliani.