Leto 9 — Številka 6 Bb Liboje, november — december 1965 GLASILO KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE - CELJE SREČNO NOVO LETO! Tako kot običajno, poizkusimo tudi letos ob prehodu v novo leto opraviti kratko analizo našega dela v letu od katerega se poslavljamo. Naše delo karakterizira v preteklem letu vrsta uspehov in neuspehov. Poglejmo najprej naše uspehe. Kljub pogostemu pomanjkanju raznih materialov, električne energije, zamrzavanju cen, vremenskim neprilikam, pogostim in hitrim spremembam obratnega kapitala itd., smo dosegli doslej največji fizični in vrednostni obseg proizvodnje. To sicer ne velja za vse EE, temveč za podjetje kot celoto. Največji uspeh podjetja kot celote je brez dvoma v tem, da smo uspeli s povečano storilnostjo dela in rentabilnostjo poslovanja, povečati OD na občinsko povprečje ter pri tem zagotovili še nujno potrebna sredstva za kritje obveznosti podjetja in najnujnejše investicije. Obveznosti iz naslova investicijskih kreditov za obratna sredstva so v prihodnjem letu še sorazmerno visoke. V tolažbo nam je lahko, da bo v prihodnjem letu pretežni del investicijskih kreditov odplačan. Tako ugoden razvoj našega gospodarstva je toliko bolj razveseljiv, ker je dosežen v času močnega vpliva ukrepov gospodarske reforme in pri uvedbi 42-urnega tednika v EE keramike. Doseženi rezultati pa so daleč od tega, da bi se smeli vdajati samozadovoljstvu. še bolj odločno kot doslej moramo iskati in izkoriščati vse možnosti, katere nam nudi obstoječi osnovni potencial. Imamo še vedno veliko neizkoriščenih možnosti glede proizvodne usmeritve, izkoriščanja zmogljivosti, boljših tehnoloških postopkov itd. Le z večjimi storitvami vseh teh možnosti lahko računamo : ..JeU, j SREČNO NOVO LETO ŽELIMO KOLEKTIVU! UPRAVNI ODBOR, DELAVSKI SVET, SVETI EKONOMSKI ENOT, (Nadaljevanje na naslednji strani) OSNOVNA ORGANIZACIJA ZKJ, SINDIKAT IN UPRAVA SEDAJ GRE ZARES Meseca junija letos je občinska skupščina Žalec sklenila, da bo občinski praznik v letu 1966 v Libojah. Občinski praznik sovpada z 150-ob-letnico obratovanja Keramične industrije v Libojah. Dva tako pomembna dogodka terjata, da se kot tovarna in kot kraj na njih dobro pripravimo. Kakšen naj bo namen teh priprav in prireditev v okviru teh praznikov? Ti prazniki naj bodo predvsem dostojna manifestacija tega, kar naj prezentira vsakoletni občinski praznik, obenem pa naj prikaže industrijsko tradicijo kraja Liboje. Proslava naj bi bila tudi priložnost za ureditev najbolj perečih komunalnih problemov kraja. V mesecu novembru je imel pripravljalni odbor svojo sejo, na kateri je dokončno sprejel akcijski program prireditev in del, katere je potrebno opraviti v okviru teh priprav. Navedli 'bomo samo glavne postavke iz programa del, katere bi bilo potrebno opraviti. — Izgradnja vodovoda do novega naselja nad tovarno. — Rekonstrukcija ceste od Petrovč do Liboj. — Ureditev športnega igrišča in športnega strelišča v Libojah. — Izgradnja ceste k naselju nad tovarno. — Ureditev avtobusne čakalnice v Libojah. — Ureditev javne razsvetljave. — Obnova fasad in ureditev okolja okrog hiš. — Razne manjše komunalne ureditve. Za realizacijo tega programa je potrebnih okrog 110 milijonov din. Čeprav je to za današnje razmere velika vsota, je s sodelovanjem tovarne in vseh krajevnih ter občinskih faktorjev ta denar možno zagotoviti. Zato tudi obstajajo dokaj realne možnosti za realizacijo takega programa. Na tem mestu ne bomo razpravljali kakšnega pomena je realizacija navedenega programa za kraj in tovarno. Jasno pa je, da bi z vodovodom in z urejeno cesto pogoji življenja v našem kraju bili bistveno izboljšani. Tilinger Franjo Zahvala Vsem članom kolektiva, ki so se odzvali klicu »Na pomoč« in pomagali pri reševanju požara, ki je ne nadoma izbruhnil dne 3. 12. 1965 naj lepša hvala. Prav posebno pa še rostovoljni gasilski četi za njihovo hitro intervencijo. V (Nadaljevanje s 1. strani) na nadaljnje večanje ekonomičnosti kot osnovnega pogoja za nadaljnjo rast osebnih dohodkov in izboljševanja delovnih pogojev. Pogljemo še nekaj slabih strani našega dela odnosno, kje smo premalo ali zelo malo napredovali. To je brez dvoma na področju kvalitete izdelkov. To velja za vse vrste naših izdelkov, najbolj pa za izdelke keramike. Že precej časa ugotavljamo, da trg išče bolj trdno keramično blago kot je naše. Nekaj je sicer na tem področju storjenega, vendar premalo, da bi lahko trdili, da smo se na področju organizacije, štednje in drugih vidikov gospodarjenja na nove razmere, katere nam prinaša reforma veliko bolj pripravili kot na področju izboljšanja osnovne kvalitete naših izdelkov. Iz te ugotovitve izhaja naša osnovna naloga v prihodnjem letu, t. j. izboljšanje proizvodnje. Problem kvalitete proizvodnje pa ni samo v trdoti izdelka. Tudi izdelava mora biti brezhibna, saj je naša dolžnost, da nudimo potrošniku res skrbno izdelan in kvaliteten izdelek. O teh problemih pogosto govorimo in vse prepogosto pridemo do »objektivnih« in »subjektivnih« težav. Trg tovrstnih težav ne prizna in je zato nujno, da se s temi problemi v bodoče bolj krepko in sistematično spoprimemo in jih rešimo. Kvalitetna in racionalna proizvodnja, primerni zaslužek in urejeni delovni pogoji ter primerni medsebojni odnosi so tiste naše skupne želje, katere si ob novem letu upravičeno želimo. To so realne želje in z našim skupnim in požrtvovalnim delom tudi uresničljive. Vsem članom kolektiva in njihovim družinam prisrčne želje za osebno srečo v letu 1966. Tilinger Franjo Kaj čimu, čeprov se vohlač — nergač večkrat dutakne kakih napak, pa je vse zastuj in neč ne zaliže. Kokar viste naša purtimca pa le ni bla gutova du 29. novembra. Tak je pa tud z drugimi rečmi. U tat številk bi se duteknu kar trih reči, ku se mi zdi, da su naru-be. Če kar puglidamo ukul generatorja, te mure kar zabulit tulk je nečistoče. Pusibn pa pr jamih kir se naliva ter. Zglida, da se bal slab pu-ca, ta da ter kar pu cist teče. Ko pa sn puglidu h kurjačem na genera-tori je kurjač gudrjaje pukazav na novo urejeno napravo. Ta naprava je bla muntirana nad odprtinu kir se polni generator. Pri polnjenju se zlo dviga plin, nova naprava pa naj bi varovala kurjača, da bi ga pri polnjenju tulk ne vdihaval. Pridn je bla ta naprava narita se je plin dvigu kar pud strihu. Kurjači prav-ju, de je zdej slabše, de ta nova rič pa brani plin, da bi se ne vzdigoval in tak se zdej kurjačem kadi naravnost u lice. Ja no smo pač napravi napravu zarad tiga, da bi zaščiti kurjača pred vdihavanjem plina, pa je učinek glih narube. Kaj čimu smu se pač ustil. Par besid bi še djal glede iskanja Skritih rezerv, ku jih mi pridn izkoriščamo. Glinu, ki ju vujz Prevozništvo C jele in Laškiga kar nič ne vagamu. Smu se kar zminl, da bomo napravi kar Štih prube. Ja tak prpe-la u fabriku 3-4 tune, listek ma pa za 7 tun. Pa saj je komi 3 tune razlike? Kaj nam pa nardi? Kaj mislte, če se tvake reči večkrat nardi ju kulk gline lahka mi plačamu, čeprav ni pršla nkol u fabriku. Ja midva z vuhlačem sva mnenja, de bi se ta rič lahko uredila in bi najbrž bla tu le ena rezerva. Tulk rad gline. Zdej bi se še pa kar enmal dutak-nu naše slame ku ju mamo za nakladanje keramike. Tata slama je uskladiščena kar od zuni tak de ju dež muč pu mili vuli. Ce bo posrič pa čez en mal cajta bu kar dubar gnu j. Ja, ja, pu j enim kraj sušimo lesnu volnu, da bi bli izdelki pakiran s suhim materialom, na drug stran pa nalagamu z mokri slami. Nama se zdi, da tu le ne gri skup. No slama gri pa tud u neč in se dila kar lipa škuda! Spet skrite rezerve! Tulk za litus pa brez zamire. Drug lit vas ne mislma več ubirat. Lip puzdrav in več sriče, pa mej napak u drugm lit. Želima pa vam tud sričn Nov lit! moupppvNi omi-j Z ZASEDANJA DS Na 17. zasedanju DS, dne 23. 9. 1965 je delavski svet sprejel naslednje važnejše sklepe: 1. Sprejet je bil začasni sklep o urejanju zadev iz delovnih razmerij. 2. Zaradi kršitve delovnih dolžnosti so bili izključeni iz delovne organizacije Huš Hermina in Špacapan Majda, dočim sta Rehar Danica in Golobič Marija oproščeni krivde. 3. Komisija za urejanje stanovanjskih zadev je predlagala DS, da se preselijo člani kolektiva, ki stanujejo na Zalogu št. 1 v prostore Restavracje »Šmohor« Liboje, ker je stavba na Zalogu v takem stanju, da je ogroženo njihovo življenje in zdravje. 4. Imenovana je bila komisija za kadrovsko politiko z naslednjimi člani kolektiva: 1. Šalej Alojz — predsednik, 2. Matek Franc —član, 3. Blatnik Ivan — član, 4. Toplak Ivan — član, 5. Potočnik Jelko — član, 6. Klampfer Olga — član, 7. Ivnik Anton — član. In podkomisija za obrat Ložnica: L Nedeljko Rozina, 2. Štefančič Jože II, 3. Gačnik Jože. 5. Doslej smo dobili regresirane OD za člane kolektiva, ki so odšli na odsluženje kadrovskega roka in so ob tej priliki prejeli enomesečni OD. To po novem temeljnem zakonu o delovnih razmerjih ni več določeno, zato je DS sklenil, da se članom kolektiva, ki so bili zaposleni v naši delovni organizaciji od 3 mesecev do enega leta izplača ob tej priliki polovica mesečne akontacije OD, delavcem, ki so bili zaposleni nad eno leto pa enomesečni OD. 6. Za člane kolektiva in njihove družinske člane, ki so bili na dopustu v počitniških domovih je DS odobril regres in sicer: a) za odrasle in otroke nad 10 let starosti 800 din, b) za otroke stare mani kot 10 let 500 din. Na 18. zasedanju dne 15. 10. 1965 je delavski svet sprejel naslednje važnejše sklepe: L Razpravljal je o pravilniku o delitvi dohodka ter ga tudi sprejel; 2. z ozirom na podržitev življenjskih stroškov je bilo predlagano DŠ, da se OD zvišajo vsem članom kolektiva za 10 %. DS je ta predlog osvojil; 3. dalje je DS sklenil naj se vsem članom kolektiva v bodoče izplačuje premije v višini 4.000 din, ki je vezana na naslednje pogoje: a) da je EE v kateri je član kolektiva zaposlen izvršila mesečni plan; b) da član kolektiva ni imel neupravičenega ali upravičenega izostanka od dela razen rednega letnega dopusta in izrednega plačanega dopusta; c) da članom kolektiva v mesecu za katerega se izplačujejo OD ni bil izrečen ukrep zaradi kršitve delovnih dolžnosti. 4. Delavski svet je dopolnil 52. člen začasnega sklepa o urejanju delovnih razmerij in sicer: Ker je delovni organizaciji z neupravičenimi izostanki povzročena materialna škoda, jo mora povzročitelj povrniti in sicer: — delavci, ki spadajo v grupo OD od 30.000 — 60.000 2.341 din — delavci, ki spadajo v grupo OD od 60.000 — 100.000 4.683 din — delavci, ki spadajo v grupo OD nad 100.000 6.244 din Povzročitelju te materialne škode se znesek odtegne od mesečne akontacije OD. Mislim, da je moja dolžnost, da v par vrsticah seznanim kolektiv z dosedanjim delom upravnega- odbora. Delo upravnega odbora je bilo po vsebini kar pestro, posebno še po izidu gospodarske reforme in odloka o zamrznjenih cenah. Teh časov se zelo dobro spominjamo, saj je nekaj trgovskih podjetij v Jugoslaviji lahko prodajalo naše izdelke po cenah, ki so bile v veljavi s 1. februarjem 1965, nekaj pa ne. Izdelki pa so se nam kopičili v vseh mogočih skladiščih v Kasazah. S pozornostjo smo spremljali mesečne informacije o poslovanju podjetja, t. j. doseganje proizvodnih planov v posameznih EE. Na vsaki seji pa so bile na dnevnem redu tudi razne pritožbe in prošnje članov kolektiva in drugih; upravni odbor je vse to reševal po uvidevnosti večine članov. Razpravljali smo tudi o službenih potovanjih doma in v inozemstvo. Poslušali smo še posebna poročila članov kolektiva, ki so bili v tujini. Glede poslovanja podjetja smo Na 19. zasedanju, dne 4. 11. 1965 je DS sprejel naslednje sklepe: Štefanič Angela je zaprosila za denarno pomoč za šolanje njenega sina Rudija. Njen pokojni mož je bil zaposlen v opekami Ložnica in se je pri delu smrtno ponesrečil. Takrat se je ta obrat zavezal, da ji bo pomagal pri šolanju njenega sina. Delavski svet je odobril mesečno štipendijo v znesku 11.000 din od 1. 9. 1965 do konca šolanja. Ta znesek predstavlja razliko med odobreno štipendijo Kmetijskega kombinata Žalec in stroški internata. 2. Na tem zasedanju je DS izključil iz delovne organizacije Gol-čar Jožefo, zaradi hujših kršitev delovnih dolžnosti. 3. DS je odločil, da se naj člani kolektiva kolektivno zavarujejo. Višina mesečne premije za delavca je 100 din. 4. Razpravljal je o obračunu dohodka po stanju 30. 9. 1965 ter odobril razdelitev dohodka EE, ki so ga ustvarile. Osnova za izračun naj bi bila 1/9 celotnega zaslužka od 1. 1. do 30. 9. 1965. Od tako dobljene povprečne akontacije OD naj se obračuna za: EE keramiko 30 % EE usluge 30 % EE upravo 27 % 5. Za predstavnika v volilna tele- sa za izvedbo volitev za Gospodarsko zbornico SRS je bila izvoljena tovarišica Gothe Marija, za Zvezno gospodarsko zbornico pa tovariš Ti-linger Franjo. G. Z. ugotovili, da rezultat v proizvodnji keramike ni slab, vendar bi se pa na račun kvalitete, to je na trdosti črepinje, na kvalitetnejši izdelavi naših izdelkov in na zmanjševanju loma dalo še marsikaj storiti, kar pa bomo tudi morali, če si bomo hoteli pridobiti zaupanje naših odjemalcev, pa naj bo doma ali na tujem. V proizvodnji grafita se vsled znanega problema predvideva nekoliko slabši rezultat, upamo pa, da bo ob prizadevanju vseh, ki tam delajo, tudi uspeh. Pri proizvodnji opeke pa so letošnje neugodne prilike povzročile neugoden rezultat. Deževje v začetku sezone in prehitro zmrzevanje pred koncem, je na doseganje plana slabo vplivalo. Upravni odbor je na svojih sejah obravnaval tudi štipendije in povračila šolnin našim študentom in članom kolektiva. Sej se člani upravnega odbora v zadovoljivem številu udeležujejo, tako, da ni bilo nobenega neupravičenega izostanka. Albin Šanca O DELU UPRAVNEGA ODBORA Nekatere značilnosti temeljnega zakona Povzemamo del vsebine istoimenskega članka iz revije »Delo in varnost«, št. 3. Novi zakon opušča stari naziv hi-giensko-tehnično varstvo. Z novo vsebino varstva pri delu je tak naslov že preživel. Pojem varstva pri delu je po novem zakonu precej širši in ne zajema samo higienske in tehnične ukrepe kot edino obliko varstva pri delu, ampak dopolnjuje tehnične ukrepe z ustreznimi zdravstvenimi ukrepi, z ukrepi s področja medicine dela in ostalimi ukrepi, s katerimi se posredno tudi preprečujejo in odpravljajo vzroki poškodb in okvar na zdravju ljudi pri delu. Kljub tej dopolnitvi pa ostane težišče varstva človeka na delovnem mestu tudi v bodoče na tehničnih ukrepih, s katerimi neposredno zavarujemo osebe na delovnih mestih pred poškodbami in obolenji, ki nastopajo zaradi tehnično nepravilno urejenega delovnega prostora. Po novem zakonu je delovna organizacija glavni nosilec nalog, pravic in dolžnosti glede izvajanja in izpopolnjevanja varstva pri delu. Do sedaj so bile delovne organizacije samo na splošno obvezane, da izvajajo varstvo pri delu brez podrobnejših navodil, kako naj to store. V bodoče pa so delovne organizacije dolžne, da poleg tega skrbijo tudi za to, da se varstvo pri delu izpopolnjuje in da se spremljajo, proučujejo ter ustrezno koristijo pridobljena izkustva, sodobne znanstvene ugotovitve in dosežki za dosego čim popolnejšega varstva pri delu. S tem je znatno razširjeno področje odgovornosti delovne orga-inzacije glede varstva pri delu. Delovne organizacije bodo morale torej bolj samostojno urejevati in reševati varstveno problematiko v skladu s svojimi specifičnimi posebnostmi in potrebami. Podrobneje so v zakonu definirane tudi naloge samoupravnih organov in odgovornosti vodilnih oseb v delovnih organizacijah. Po zakonu ima delavski svet oziroma ustrezni samoupravni organ nalogo: — da skrbi za izvajanje in izpopolnjevanje varstva pri delu; — da sprejema program ukrepov za varstvo pri delu in odloči sredstva za zagotovitev in izpopolnjevanje varstva pri delu; — da obravnava stanje delovnih pogojev in da sprejema sklepe, s katerimi se zagotavlja izpopolnjevanje varstva pri delu; — da obravnava poročilo, ki ga predloži inšpektor dela o ugotovitvenem stanju in sprejme ustrezne sklepe ter obvešča inšpektorja dela o ukrepih za odstranjevanje nepravilnosti, na katere je opozoril inšpektor. Za izvajanje varstva pri delu so po novem zakonu odgovorni direktor in vodilne osebe delovne organizacije, vsaka na svojem delovnem področju. Za vodilne osebe, ki so v smislu zakona odgovorne za izvajanje varstva pri delu, je treba poleg direktorja in tehničnega vodje šteti tudi vse nadzorne organe, ki vodijo in nadzirajo delo in so tako v vseh pogledih odgovorne za pravilen in varen potek dela. Navedene osebe so zlasti odgovorne: — za izvajanje varstvenih ukrepov in uporabo sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu; — da so delovne priprave (orodje) v brezhibnem stanju in da se uporabljajo pravilno in v svoj namen v zvezi z varstvom pri delu; — za stanje poškodb pri delu in obolenj, ki so v zvezi z delom in da se najdejo in izvedejo najustreznejši ukrepi, s katerimi bi se odpravili njihovi vzroki; — da se ljudje na delu poučujejo, seznanjajo z nevarnostmi pri delu in da se to njihovo znanje o varstvu občasno in zanesljivo kontrolira; — da se pri organizaciji proizvodnih procesov, tehnoloških postopkov in sploh delovnih procesov, vzporedno obravnavajo tudi vprašanja varstva pri delu. Med posebno pomembne naštete odgovornosti je treba šteti vsekakor odgovornost za stanje poškodb in obolenj pri delu. Za stanje poškodb in obolenj pri delu, ki so s tem v zvezi, ni bil nihče v delovni organizaciji odgovoren v takšnem smislu, kot to postavlja novi zakon. Odgovorne osebe bodo morale odslej temeljito proučevati in preiskovati vzroke poškodb in obolenj pri delu ter na osnovi izsledkov izvajati ustrezne ukrepe za zmanjševanje takih pojavov. Kot nova odgovornost velja tudi skrb, da se ljudje pri delu poučujejo o varstvu pri delu in da je treba to njihovo znanje občasno preverjati. Tudi na ta element varstva pri de- o varstvu pri delu lu se do danes ni gledalo zadosti skrbno in vestno. Vsakdo mora biti dobro seznanjen z vsemi posrednimi in neposrednimi nevarnostmi pri delu. To znanje je treba stalno spremljati ter obnavljati in po zakonu preverjati. Tako imajo lahko odgovorne osebe boljši pregled na vpogled, koliko neposredno proizvajalci poznajo vse nevarnosti na delovnem mestu, predvsem pa, ali poznajo v zadostni meri tudi vse ukrepe zoper obstoječe nevarnosti. Zelo pomembna je tudi obveznost odgovornosti oseb, da pri pripravah dela, pri organizaciji proizvodnih procesov in tehnoloških postopkov sploh, vedno pazijo tudi na to, da so ukrepi za varstvo pri delu v celoti upoštevani in zagotovljeni. Novi zakon o varstvu pri delu je razširil tudi pravice in dolžnosti oseb na delu glede varstva pri delu. Do sedaj je delavec imel samo pravico do osebnega varstva pri delu in dolžnost, da pri delu upošteva varstvene ukrepe. Sedaj je delavec tudi upravičen in dolžan skrbeti za izpopolnjevanje varstva pri delu, kar je v skladu tudi z načeli samoupravljanja. Oseba pri delu danes ni samo delavec — proizvajalec, ampak tudi upravljalec in mora kot član delovnega kolektiva skrbeti, da se varstvo pri delu pravilno izvaja in da se sistematično dela tudi na področju izpopolnjevanja varstva pri delu, ker je to v njegovem osebnem interesu, kakor tudi v interesu delovne organizacije. Oseba na delu ima pravico odkloniti delo na tistem delovnem mestu, kjer grozi neposredna nevarnost za življenje. Če pa grozi osebi na deluneposrednanevar-nost za zdravje zaradi slabih inneure-jenih delovnih pogojev, ima delavec pravico zahtevati, da se nevarnost v čim krajšem roku odpravi. Če delovna organizacija ne bi hotela ugoditi zahtevi osebe na delu ali pa bi iz neopravičljivih razlogov zavlačevala odpravo nepravilnosti, se oseba na delu tudi v tem primeru lahko posluži pravice, da odkloni delo toliko časa, dokler ustrezni varnostni ukrepi ne bodo izvedeni. V primerih spora med osebo na delu in delovno organizacijo glede upravičenosti zahtevka osebe na delu meritorno presoja inšpektor dela, ki v upravičenih primerih odredi ustrezne varstvene ukrepe oziroma ustavitev dela, dok- (Nadaljevanje na 6. strani) gralUetjeS ČRiMA TRETJIM PROIZVAJA... Minila je doba poizkusne proizvodnje in bliža se novo leto, ko je čas za vse mogoče in nemogoče obračune, bilance, zaključke, ki pa povlačujejo za sabo vsaj nekaj dogodkov iz preteklosti (za boljšo razlago) še bolj pa so zanimiva dogajanja, ki bodo sledila v letu 1966 in še dalje. Finančnega efekta ob zaključku proizvodnje res ni bilo, vendar je pomembneje, da je po velikih težavah, ki so premagane osvojena tehnološko precej zahtevana proizvodnja, da je že dobro izurjen kader, ki ga ob pričetku sploh ni bilo, da je osvajanje tržišča na kar najboljši poti, predvsem pri zahtevnejših večjih potrošnikih, kot je Unitas v Ljubljani, Impol v Slovenski Bistrici, Elit v Trbovljah, livarne v Drvarju in še mnoge ostale livarne po vseh republikah, da se celo pojavlja možnost izvoza na sicer bližinska področja, vendar je tudi to za začetek kar lep uspeh tako mladega kolektiva. Ravno ob koncu leta bo eno leto kar je bila odžgana prva poizkusna peč z večjimi grafitnimi lonci, nakar so sledile večje in večje količine, vmes pa seveda posegla še proizvodna smola, ki pa je postopoma odstranjena, vendar je tok dogodkov pereč z več ah manj zapetljaji dalje. Težnja vsake rentabilne industrijske proizvodnje v naši državi in drugod, je da so proizvodni stroški kar najmanjši, da se pri tem uporabljajo surovine domačih provinc, da je angažirano kar najmanj mrtvega kapitala po skladiščih ali obratih v obliki surovin, osnovnih sredstev ali delovne sile, ki ji ni omogočeno nemoteno intenzivno delo. Proizvodnja grafitnih loncev bazira na surovinah, ki so sorazmerno drage in temu primemo jih je uporabljati, vendar je uvoz tisti, ki sili obrat, da formira večje zaloge tako angažira sredstva v precejšnji količini. Počasi se uresničuje tudi klavzula s prodajalcem licence iz DDR, ki pravi, da je druga faza v proizvodnji, osnovana na domačih surovinah z izjemo grafita, ki ga v odgovarjajoči kvaliteti ni po celem teritoriju Jugoslavije. Povečati kvaliteto oziroma dehti njen asortiment na specialne primere, je osnovna naloga, ki pa praktično ni nikoli izpolnjena, je pa mogoče dobiti limito do kvalitete, ki dosega evropsko raven in jasno je, da je potrebno le to obdržati, saj se v livarnah po Jugoslaviji srečujemo s prav vsemi vrstami grafitnih loncev iz vseh držav Evrope z reputacijo, ki jo je težko doseči. Ker je dejansko kvahteto težko ah skoraj nemogoče točno kontrolirati ob zaključnem procesu je potrebno z zelo vestnim delom garantirati kvahteto in zato, kot je slučaj pri nas, osvajati artikel za artiklom v vseh oblikah in z vsemi dodatnimi specialitetami. Za primer in 'Vpogled v variacije bi lahko navedel kako in kaj proizvajamo danes, kaj pa bi metalurgi še potrebovali in kaj vse iščejo pri nas. Vsaka livarna, najsi vliva artikle iz aluminija oziroma zlitin ah težke kovine ima svoje potrebne zahteve, saj poznamo zelo mnogo oblik in tipov peči glede na konstrukcijo in gorivo, ki vsaka zase zahteva posebno oziroma različno obliko grafitnega lonca. Lonci oblike A so naj pogostejši, sledijo lonci R in K za nagibne peči, lonci C tipa so redkejši. 1. Jelen Franc — Opekarna Pri izpraznjevanju vagonetov za dovoz ilovice nad dodaj alcem je treba stopiti preko tirov. Ko je Je len stopal preko tira mu je spodrsnilo, padel je in si poškodoval desno nogo. 2. Verdev Frančiška — Opekarna Nakladala je opeko na kamion. Ko je bilo nakladanje končano, je stopila s kamiona na tla. Istočasno pa je padel komad opeke in jo zadel v glavo. 3. Hudovernik Jože — Opekarna Z derezino se je peljal od malice na delovno mesto bagerista v gli-nokop. Pri vožnji je stal na prednjem delu stroja, takrat pa je nenadoma iztiril vagonet. Med iztirjen jem je Hudovernik dobil udarec po nogi in si jo poškodoval. Pri tej poškodbi še enkrat omenjam, da je prevoz oseb na dere-zini nevaren in zato nedovoljen. Tega se mora zavedati in upoštevati v prvi vrsti voznik derezine in vse osebe, ki se pri vožnji izpostavljajo nevarnostim poškodbe. Poškodba Hudovernika bo zahte- Pojavljajo se zahteve za grafitne lonce s posebno velikim izlivkom, za lonce s kapaciteto 800 kg, do sedaj smo delali le do 600 kg. Tovarna TAM želi 800 kg lonce posebne oblike, livarna v Drvarju lonce BUESS, tovarna hvarskih peči v čačku — CER želi velik asortiment loncev za vgrajevanje in kompletiranje svojih peči, tovarna svinčnikov TOZ iz Zagreba zopet naroča štirioglate posebne lonce s pokrovi itd., itd. Težko je v naših proizvodnih pogojih zadovoljiti vse te zahteve, še težje je kupce zavračati in jim želje ne izpolniti. Pojavile so se zahteve za izvoz in sicer v preko sto tonskem naročilu v prav pisanem asortimentu. V mesecu septembru sta bila v našem podjetju direktor in tehnični direktor tovarne VEB Schmelz-tiegel und Graphitwerk iz Hainsber-ga, DDR, ki sta v smislu licenčne pogodbe prekontrolirala našo proizvodnjo, kvaliteto in delo z lonci pri konzumentih. Ob zaključku je bil sestavljen protokol, ki vsebuje priznanje naši kvaliteti in bomo z novim letom pričeli uporabljati zaščitni znak Mammunt-a, ki je mednarodno registriran in priznan, s tem smo tudi mi potrdili, da smo izpolnili nalogo, ki smo si jo zadah, da bomo proizvajali grafitne lonce srdnjeevropske kvalitete. Ivnik Anton vala več mesečno bolniško nego. Če upoštevamo stroške zdravljenja in izpad proizvodnje se lahko ob tej poškodbi resno zamislimo, kajti stroški ne bodo majhni. 4. Buče j Anton — strugama Oblikovalno glavo avtomata za izdelavo krožnikov je čistil z leseno trsko med obratovanjem. Ker ni izklopil pogona za dodajalno vreteno in oblikovalno glavo, to bi namreč moral storiti, mu je gibljiva oblikovalna glava stisnila prstanec in mezinec na mavčev model. Poškodoval si je Oba prsta. Poškodba sama je posledica grobega kršenja osnovnih varnostnih in delovnih navodil. Kljub temu, da je bil opozorjen in seveda tudi vedel, da je med obratovanjem prepovedano kakršno koli čiščenje stroja v dosegu gibljivih delov, tega ni upošteval. 5. Golobič Štefan — strojna delavnica Pri iskanju ustrezne železne plošče med odpadnim železom mu je spodrsnilo. Padel je in si poškodoval rebra. M. F. K UL TURNO-PROSVETNA DEJ A VNOST V LIBOJAH TTJT? boste JL silvestrovali? Mogoče v krogu svoje družine, znancev ali prijateljev? Vsak si želi, da pričaka Novo leto v veseli družbi in veselem razpoloženju. Svetujemo Vam, da obiščete silvestrovanje, ki ga priredi društvo »Svoboda« Liboje. Silvestrovanje bo dne 31. 12. 1965 v dvorani »Svobode« z pričetkom ob 7 uri zvečer. Pripravlja se tudi zabavni program. Za dobro postrežbo je preskrbljeno. Igrali pa bodo »Veseli Liboj čani«. Da bi se obiskovalci čim ugodneje počutili, smo uvedli rezervacijo omizja oziroma sedežev. Rezervacija stane 100 din po osebi poleg vstopnine 500 din. Vstopnina brez rezervacije je 500 din. Zagotavljamo Vam, da bo rezerviran prostor čakal na Vas. Prodaja vstopnic z rezervacijo bo pri kino blagajni. Udeležite se našega skupnega silvestrovanja in pohitite z nakupom rezervacij. Prepričani smo, da boste v veselem razpoloženju dočakali Novo leto 1966. Na veselo svidenje! UO »Svobode« SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI DPD »SVOBODA« LIBOJE V mesecu januarju bo letna konferenca DPD »Svobode« v Libojah. Ob tej priliki želim napisati nekaj misli v zvezi s kulturno-prosvetno dejavnostjo v Libojah. Namen letne konference DPD »Svobode« ni samo ta, da bi bilo na konferenci podano poročilo o delu v preteklem letu. Ker v prihodnjem letu praznuje občinski praznik v Libojah, bo naloga našega društva zelo obširna in zahtevna. Poleg vseh ostalih komunalnih del v kraju, bo izredne važnosti tudi kulturni program, ki ki naj bi se izvajal tekom celega tedna in ob samem zaključku občinskega praznika. Osnovan je odbor za izvedbo kulturnega programa. Razumljivo je, da ta odbor sam po sebi ne pomeni ničesar, če pri sami izvedbi začrtanega programa ne bodo sodelovali vsi oni, ki imajo za to dane sposobnosti in se za kulturno prosvetno dejavnost zanimajo. Odbor bo izdelal program kulturnih prireditev, ki naj bi bile v tednu praznovanja občinskega praznika. Program bo izdelan v okviru naših možnosti. Razumljivo je, da bo za izvedbo kulturnega programa zadolženo v največji meri društvo DPD »Svoboda«. Iz zgoraj navedenih razlogov bo osnovna naloga letne konference društva »Svobode« razpravljati o začrtanem programu in najti vse organizacijske oblike za poživitev dela vseh sekcij društva in usmeriti vso dejavnost na področje uresničevanja predvidenega programa kulturnih prireditev. Lahko trdimo, da naše naloge ne bodo lahke in da bo treba dokaj požrtvovalnega dela in naporov vseh članov društva, zlasti pa članov upravnega odbora. Smatramo, da je dolžnost vseh članov, da se konference sigurno udeleže, le na ta način bo razprava plodna in naloge, ki so pred nami, bodo prav gotovo v redu izvršene. Rel. Nekatere značilnosti temeljnega zakona o varstvu pri delu (Nadaljevanje s 4. strani) ler delovno mesto ne bo tako urejeno, da ne bo več nevarnosti za ljudi pri delu. Če pa inšpektor dela ugotovi, da oseba na delu v spornem primeru ni imela prav, jo mora obvestiti o neutemeljenosti njene zahteve. Delavec mora biti pred razporeditvijo na delo poučen in seznanjen s predpisi o varstvenih ukrepih v zvezi z njegovim delom, kakor tudi z izvajanjem varstva pri delu v organizaciji. To je vsekakor dolžnost delovne organizacije. Delavec pa ima pravico, da od odgovorne osebe zahteva, da čim bolj izčrpno seznani z nevarnostmi pri delu in s pravicami oziroma obveznostmi v zvezi z varstvom pri delu ter z delovnimi pogoji. Dolžnosti in pravice delovne organizacije in oseb na delu glede seznanjanja z nevarnostmi se torej med seboj dopolnjujejo in se hoče s tem tudi ljudem na delu omogočiti in zagotoviti, da bodo čimbolj zanesljivo in ustrezno seznanjeni z nevarnostmi pri delu in delovnimi pogoji. Da bo takšno zakonsko določilo dobilo polno veljavo, pa bo moral biti vsak delavec v delovni organizaciji seznanjen ne samo z nevarnostmi pri delu, ampak tudi s tem, kakšne so pravice in dolžnosti odgovornih oseb in dolžnosti delavcev v zvezi s tem. Osebe na delu morajo biti pravilno seznanjene tudi s tem, da se morajo tudi med zaposlitvijo nenehno izpopolnjevati in dopolnjevati svoje znanje s področja varstva pri delu. Po eni strani bodo morale za to skrbeti odgovorne osebe v delovni organizaciji, ki bodo morale dati ljudem na delu priliko in možnost, da lahko izpopolnjujejo svoje znanje, po drugi strani bo pa tudi vsak delavec zavezan in dolžan, da koristi vse možnosti in prilike za izpopolnjevanje in dopolnjevanje svojega znanja o nevarnosti pri svojem delu. Delavec se torej ne bi smel izmikati ali izogibati prilikam in možnostim za izpopolnjevanje znanja, ker to ne bi bilo v skladu z zakonom o varstvu pri delu. Delavec mora neposrednemu vodji takoj prijaviti vsako ugotov- ljeno pomanjkljivost, okvaro ali drug pojav, ki bi lahko ogrožal varnost pri delu. Delavec prijavi takšno pomanjkljivost lahko posmeno ali ustno na zapisnik. Odgovorna oseba pa je dolžna prijavo takoj proučiti in ukrepati. Če taki zahtevi odgovorna oseba v 8 dneh ne ugodi, ali če zahtevi ni bilo ugodeno v skladu s predpisi, se delavec lahko pritoži na upravni odbor, hkrati pa tudi na organ inšpekcije dela, M zopet mentomo presoja o tem, ali je bila prijava osebe na delu utemeljena ali ne. V vsakem primeru mora inšpektor dela izdati ustrezen ukrep ali obvestiti delavca, da njegova prijava ni bila utemeljena. Doslej takih pravic in dolžnosti delavcev glede varstva pri delu nismo imeli. Z novim zakonom o varstvu pri delu pa je omogočeno, da se tudi delavci, aktivno angažiramo pri izvajanju varstva pri delu in da v tem smislu lahko zahtevamo tudi intervencijo organov inšpekcije dela. MF Obnovimo smučarska Že nekaj let nazaj smo v Libojah brez smučarske prireditve oziroma tekmovanja. Ljubitelji tega lepega zimskega športa se vprašujejo kaj je temu vzrok? Del krivde je pripisati neživahno-sti tovarišev, ki gojijo to zimsko športno panogo, ostalo krivdo pa vsekakor nosijo družbene organizacije na območju Liboj. Pred leti sta to panogo športa zlasti podprli sindikalni organizaciji obeh podjetij in pa DPD »Svoboda« Liboje, katera je prevzela vso organizacijo tekmovanja. Samo tekmovanje je bilo izvedeno pod okriljem Občinskega sindikalnega sveta. Kolikor nam je znano, se smučarska tekmovanja le vršijo, in to v Preboldu. Baje so bili mnenja, da je tekmovalna proga Šmohor-Liboje prezahtevna. Prav sigurno lahko trdimo, da je v Libojah smučarskih terenov dovolj na izbiro in bi bila malenkost izbrati novo progo za tekmovanje. Na misel, da bi obnovili to tradicionalno tekmovanje smo prišli z ozirom na to, ker praznujemo letos občinski praznik v Libojah in bi bilo prav, da bi smučarsko tekmovanje bila prva prireditev v okviru občinskega praznika. Razumljivo je, da je organizacija tekmovanja tekmovanja in samo tekmovanje povezano s finančnimi stroški, ki jih ne zmore posamezna družbena organizacija. Prireditev bi morale podpreti vse organizacije. Upamo, da bo tudi občinski sindikalni svet pozdravil naše prizadevanje in sodeloval z nami pri organizaciji tekmovanja. S tem, da bi nam uspelo organizirati smučarsko tekmovanje, bi vsekakor poživeli to panogo športa ne samo v Libojah, temveč tudi na območju celotne žalske občine. S tekmovanjem bi pritegnili zlasti mladino, saj je naša želja, da bi se prav ona množično udejstvovala v tem zares lepem športu. Upamo, da ta članek ne bo naletel na gluha ušesa, ampak, da bomo čimprej pristopili k organizaciji, dokler je še narava pokrita s snežno odejo. Prepričani smo, da bodo smučarji pozdravili to namero in bolj živahno pomagali pri organizaciji tekmovanja. Cenam bo tekmovanje uspelo, bomo v naslednji številki napisali kaj več. Do takrat pa veselo na smučanje v prelepo zimsko naravo. Rel Ali bom pričakal tekmovanje? Dopisujte v naš list! Kino SVOBODA Liboje Cenjene obiskovalce kina obveščamo, da bo kino »Svoboda« Liboje predvajal v naslednjih dveh mesecih naslednje filme in to: V mesecu januarja 1966 5. Alibi ni dovolj, češki film; 12. Banda žalosti, Zahodno Nemški; 15. Avantura zimskih praznikov, Italijansko-francoski barvni CS film; 19. Med dobrimi ljudmi. Sovjetski film; 22. in 23. Dobri duh Pariza, Francoski film; 26. Esterina, Italijansko-francoski film; 29., 30. človek, ki Ameriški VV film; je ljubil vojne, V mesecu februarju 1966 5. in 6. Vroča žetev, Angleški barvni VV film; 9. 2. Kraljestvo krivih ogledal, Sovjetski barvni film; 12. in 13. Pot v areno. Sovjetski barvni CS film; 16. Hamlet, Sovjetski film; 19. in 20. Hato človek, Madžarski film; 23. Dekle, Ameriški film; 26. in 27. Hirošima žalost moja, Japonski CS film. Želimo, da se naših predstav v čimvečjem številu udeležite. Vsem obiskovalcem želi kino »Svoboda« Liboje Srečno in uspeha polno novo leto 1966. Kršitve delovne dolžnosti Komisija za izrekanje ukrepov za kršitev delovnih dolžnosti je izrekla: JAVNI OPOMIN 1. Mlinarič Antonu, delavcu v av-toparku zaradi neupravičenega izostanka od dela. 2. Godič Slavku, toplotnemu tehniku zaradi neizpolnjevanja službenih dolžnosti. ZADNJI JAVNI OPOMIN 1. Tržak Josipu, delavcu pri pre-dornih pečeh, zaradi neupravičenih izostankov od dela. V NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA Navpično: 1. obveščevalec, 2. gotove barve, 3. slov. narodni heroj — kratica, 4. žensko ime, 5. doba umetnosti, 6. pisemska kratica, 7. oblika glagola vreti, 9. časovni veznik, 10. pisemska kratica, 11. gora v Grčiji, 12. snop svetlobnih žarkov, 13. češka vprašalnica, 16. bodeč plevel, ki funkcionar — začetnici, 97. ladje-delniška naprava, 98. romanski veznik, 99. skupina vojakov, 101. kazalni zaimek, 104. finsko pristanišče, 105. kemični znak za lahko kovino, 109. kem. znak za žlahtno kovino, 111. krepak, zdrav, 112. vulkan v Italiji, 113. osebni zaimek, 114. zastonj. 1 2 j 4 5 ) 7 3 o 3 10 11 12 15 14 15 1B O 17 o 18 O O 19 O 20 21 n 25 O 24 O 25 o O 2£ O O u 88 20 O 30 ji O O o j? ji O O 14 O 13 O 36 o 37 59 O 59 40 41 O M O o 43 44 o 45 O 46 4/ n 18 59 50 O 51 5? O Sl 34 O 13 iE 57 58 O o 0 59 O 60 61 O E? 64 o 0 O 64 O b3 &) E7 O 68 O 69 70 O o /1 o O Ti 75 o "4 o O 75 ib 77 O o 79 O 79 O 80 91 v O 83 84 35 O 8E O 87 o O 88 99 O 40 O o o O 91 §? n O ¥ o 53 O O 90 97 39 39 100 101 O 10? O O 103 to 103 O Itib — O O 10? o 109 109 o O O O O o 110 m o O 112 O O o 114 m o 113 110 O 11/ O O 118 o 113 O $1 o o 111 122 123 m O O 125 1?S O 77 120 123 o 151) O O 151 15? m o O 144 135 136 O 117 «! O 139 O 140 O pri Ljubljani, 60. vas na Gorenjskem, 62. vrsta pisave, 64. socialistična zadruga — kratko, 65. reka v Sloveniji, 67. števnik, 68. zveza, 69. glasilo sind. Jugoslavije, 71. gotove barve, 72. nekdanji vladar, 74. gora v Srbiji, 75. skladnost verzov, 79. predlog, 80. slovenska revija, 83. slika, 87. predlog, 88. morska ptica, 90. nočna ptica, 92. del kroga, 94. vihar, 96. posel, 100. hrup, 102. začetnici imena slovenskega pesnika, 103. prekršek, 106. del vozila, 107. nosi vsak človek ali stvar, 108. del rkee, 110. trdilnica, 111. pogojna členica, 113. razkužuje, 115. igralna karta, 118. nadomestek za kis, 120. reka v Bosni, 121. spada k oblačilu, 124. oblika vode, 125. član pastirskega naroda, 127. kratica za mariborsko trgovsko podružnico, 130. je nepozaben, 131. mesto v Vojvodini, 134. kraj pri Beogradu, 137. simbol glasbe, 138. oblika glagola vsak, 139. Slovenija — pridevniško, 140. hiša — tretji sklon. Tri pravilne rešitve bodo izžrebane in nagrajene. Rok za dostavo pravilnih rešitev je 1. 2.1966 in sicer uredniku našega lista tovarišu Šuler Darkotu. VSEM ČLANOM KOLEKTIVA IN OSTALIM BRALCEM NAŠEGA LISTA ŽELI VESELO IN SREČNO NOVO LETO 1966 Uredništvo Keramika 19. dogodek pred poroko, 21. rudnik v Bosni, 23. enota pri elektriki, 26. velik gradbeni stroj, 29. os. zaimek, 31. tujka za zgodbo, 33. nada, 34. morski razbojnik, 35. sanje, 37. števnik, 38. športna prireditev na vodi, 40. del voza, 41. muslimanski praznik, 44. žensko ime, 45. trd, ne-noža, 52. čut, 54. gradbeni material, vnetljiv, 47. pripadnik barbarskega naroda, 49. rimski uradnik, 50. del 57. rodoviten predel Jugoslavije, 58. afriška reka, 60. skupina čebel, 61. kos lesa, 63. turško mesto, 64. ptica roparica, 66. turški velikaš, 69. del zemlje v morju, 70. človeški organi, 73. mejno gorstvo v Jugoslaviji, 76. začet, imena slov. pisatelja, 77. sila, 78. japonska dolžinska mera, 79. predlog, 81. vodna ptica. 82. zver, 83. sredstvo za sušenje, 84. organizacija, 85. kraj pri Mariboru, 86. povrtnina, 89. romanski spolnik, 91. skupina puščavskih potnikov, 93. oblika pomožnega glagola* 95. viso- 115. srbsko moško ime, 116. prevozniško podjetje, 117. reka v Jugoslaviji, 118. reka v CSR, 119. električna merska enota, 120. velika plazil-ka, 122. domača žival (množ.), 123. železniška naprava (množ.), 126. podredni veznik, 128. močvirna rastlina, 129. obrtnik, 132. učenje, 133. osebni zaimek, 135. pogojna členica, 136. osebni zaimek. Vodoravno: 1. Prešeren — pridevniško, 9. zbirka knjig, 17. predlog, 18. velika žival, 19. del čeljusti, 20. skrivnost, 22. pregovor, 24. okrajšani podredni veznik, 25. star izraz za prižnico, 26. zabavišče, 27. ploskovna mera, 28. drugi oče, 30. del kolesa, 32. surovina kovine, 35. oblika pomožnega glagola, 36. žensko ime, 37. čreda, 39. afriške živali, 42. oseba iz Gotovčeve opere, 43. del cigarete, 45. obrtnik, 46. del dneva, 48. razdobje, 51. velika vodna žival, 53. majhen, 55. kemični znak za težko kovino. 56. Jurčičev roman, 59. vas Izdaja Keramična industrija Liboje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Šuler Darko. Izhaja dvomesečno. Uredništvo: telefon Petrovče 1. Tisk CP »Celjski tisk« Celje. SlW«9KA Moa