Leto V., Stev. fŠft LJubljana, petek, 27. )un(Ja 1924 PoStnlna pavgaflranfc Cena 2 DIM Uhala ob 4 »|utra|. Stane mesečno 20-— Din ga Inozemstvo 30*— , neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta St. 16/L Telefon it. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravnlštvo l.|nbl|ana, Prešernova ui. it 54. Telet. it. 36. Podružnici t Maribor, Barvarska ul. t Celje, Aleksandrova c. Račun pri poštn. iekofj savodu itev. 11.842, Ljubljana, 26. junija. Podučno jo in dragoceno spoznavanje notranje needinosti ter neiskrenosti takozvanega opozicijonalnoga bloka, ki šo vedno igra pred javnostjo komedijo močno edinicc, katera jo edino legitimirana in vsak hip sposobna prevzeti državno krmilo v svojo roke, primerjati, kako pišejo in govorijo glavni predstavniki poedinih sku pin drug proti drugemu. Največji prepad zijo med Radičovo HRSS in takozvaiiim ožjim opozicijo nalnim blokom. V sovraštvu proti de mokratom so si bratje sicer edini, toda radičevska mržnia napram Davidovi ču ali Spahu se od skupne mržnjo razločuje takorekoč le po nijansah in Ra-dičev politični program je od programa nacijonaine koalicije ravno toliko oddaljen, kakor od davidovičevskega. Te dni se nahaja gospod Davidovič na. agitacijskem potu po našem Primorju. Že to samo dejstvo je bilo dovolj, da ga jo podpredsednik Radičeve stranko najuri! kot tujca - vlomilca v »nacijo-nalni teritorij* Hrvatov. Davidovič naj ostane v Sumadiji, pravi gosp. Predavec, in naj se ne meša v hrvatsko zadeve ter naj ne skuša »razdvojati Hrvate*. To je lekcija, ki na mah razkriva neiskrenost frazo o medsebojnem zaupanju in sodelovanju opozicijskih skupin. Gosp. Davidovič jo radičevcem dober človek, dokler ostane lepo v Srbiji in v svoji naivnosti služi za špansko steno separatistom. Cim pa prekorači Savo ali Drino, je svojim zaveznikom enako drag kakor gosp. Pribičevič. Kako ie razmerje med Radičem in SLS ter spahovci, je znano. Radič pripravlja obsežen aparat, s katerim namerava pri volitvah udariti na svoju slovenačku in muslimansku braču. Naši klerikalci izpovedujejo kot program opozicijskega bloka revizijoni-zein. Oni razlagajo, da bi pod Davidovi Aevim vodstvom prišlo do »sporazuma* glede preureditve države, in sicer v federalističnem, ali kakor pravijo »avtonomističnom* smislu. S stereotipno politično frazo o »osamosvojitvi slovenskega naroda* obeležujejo svoj separatizem, ki zahtova tri narode iu reklamira za vsakega lastno državnost. Podobno so Spahovi muslimani nasprotniki popolnega državnega edin-stva in revizijonisti v tem smislu, da zahtevajo spremembo sedanjo unitari-stične uredbe našo države. In voditelj celega bloka, gosp. Davidovič? On se opaja z besedo »sporazum* ter jo rabi kot nekako čudotvor-oo tajno sredstvo za izlečenje vseh naših notranjih bolečin. Toda politika ne pozna kolomona in programatičnim geslom je koncem koncev treba dati vsebine. Tako jo bil tudi gosp. Davidovič na shodu v Splitu primoran, da se nekoliko jasneje izjavi. In kaj jo povedal? Dejal je klerikalcem, radičevcem, spahovcem isto kar govorimo in pišemo in delamo mi že ves čais: da sicer naša ustava ni Talmud in da nikdo, kdor zna trezno misliti, ne odklanja revizije v podrobnostih, glede katerih bi se izkazalo, da se dajo b o 1 j-še urediti, toda da nobena revizija ni mogoča v stvari narodnega in državnega edin-s t v a. To Davidovičevo prograinaitič-no izjavo je podčrtal in praktično podkrepil na istem zboru šo posl. Veljko-vič, ki je proklel one, kateri bi danes zahtevali cepanje naše države. »Ako se razdvojimo na tri, na malo Srbijo, malo Hrvatsko, malo Slovenijo — potem so stoletni napori in žrtve našega naroda bili zastonj in prav kmalu bi bili i eni i drugi i trotji plen naših sovražnikov* . . . To so izjave, ki so v načelnem pro-gramatičnom nasprotstvu s politiko ostalih strank opozicijonalnega bloka, katerega bistvo vidijo baš tudi naši klerikalci v tem, da bi z njegovo pomočjo dosegli, revizijo narodnega in državnega edinstva in ustvarili tri male državice, katerim dr. Vcljkovič pravilno napovedtijo žalosten konec pod sovražnikovo pestjo. Logično bi bilo, da besedam odgovarjajo dejanja. Politične skupino, ka terih voditelji postavljajo tako dia-mentralno si nasprotujoče politične smernice in cilje, ne morojo biti niti trenutek zaeno. Toda isti dr. Vcljko-vič, ki soveda dobro ve, da imajo klerikalci, spahovci, muslimani haš v kar-dinalnih točkah državno politiko povsem drugačne nazore, jo noposredno nato izjavil, da so se Davidovič in njegovi baš zato spustili v ožje oclno-šaje s Korošcem, Spahom iti Radičem, koTte6tranko v glavnem enako mislijo! Delali bl drju. Veljkoviču, ki jo svoj čas v demokratskem klubu bil glavni protivniik državnega imena »Jugoslavija*, krivico, ako bi rekli, da je to »JvsurdaoBt DOTOdaJ. iz Mirna poravnava incidentov STROGA PREISKAVA NA NAŠI IN ITALIJANSKI STRANI. — ODGOVOR ITALIJANSKE VLADE NA NINČIČEVO BRZOJAVKO. — IZJAVE ODPRAVNIKA POSLOV SOLE. — KOMUNIKE O IZVIDIH ŠEFA JAVNE VARNOSTI Ž. LAZICA. Beograd, 26. junija, p. Kakor že lav-Ijeno, jc zunanji minister dr. Ninčič včeraj poslal Italijanski vladi brzojavko, v kateri obžaluje dogodke pri Planini In Unči in izjavlja, da jc naša vlada storila vsi. korake, da se krivci v kolikor so na naši strani Izslcde in najstrožje kaznujejo. Dr. Ninčič je zavzel stališče, da se tega incidenta ne sme smatrati kot dogodek, kl bi mogel motiti prijateljske od-nošaje med Jugoslavijo in Italijo. Hkrati jc zaprosil italijanski kabinet, naj tudi s svoje strani stori vse potrebno, da sc preišče zadeva in kaznujejo krivci. Italijanska vlada je na to brzojavko danes odgovorila lu izjavila, da tudi ona obžaluje dogodok in zagotavlja, da bo storila vse potrebno, da se krivci ugoto-vc in kaznujejo ter da se v bodočo taki dogodki na meji preprečijo. Poveljnik italijanske obmejne carinske straže, kl ji je poveljeval v nedeljo zvečer, ko se je pripetil dogodek pri Planini, je bil odstavljen in aretiran. Pomotoma je bilo javljeno, da sta bila pri spopadu v pondcljek ubita dva Italijanska vojaka. Mrtev jc Ic eden, Grego, trije pa so bili ranjeni. Sinoči je bilo ob meji vse mirno. Danes je bil pri zunanjem ministru dr. Nlnčiču italijanski odpravnik poslov Sola, ki mu je sporočil omenjeni odgovor Italijanske vlade. Kasneje le izjavil Sola Vašemu dopisniku, da sta incidenta obžalovanja vredna, da pa se on veseli nad odkritosrčnim prijateljstvom kraljevine SHS, kl se jc, kakor vedno, tudi sedaj izkazala lojalno In korektno. »Popolnoma nas zadovoljuje, je dejal Sola, postopanje jugoslovanske vlade In njenega zunanjega ministra, ki jc takoj odredil strogo preiskavo iu Izjavil da sc bodo krivci najstrožje kaznovali. Po brzojavki, kl sem jo dobil lz Rima, kaže, da jo skupina kakih 40 liudi, med katerimi je bilo tudi nekaj uniformiranih, napadla italijansko carinarsko postajo in se je pri tem posluževala tudi bomb. Ljudje so odvedli dva italijanska stražnika do meje in ju med potoma pretepali potem pa izpustili. Sodeč po poročilih z meje, ni Izključeno, da so inscenirali napad Orjunaši. Italijanska vlada jc s svoje strani odredila natančno in nepristransko preiskavo, ki naj ugotovi potek incidentov in najde prave krivce. V kolikor so na naši strani, bodite uverjenl, da bodo kar najstrožje kaznovani, da se enkrat za vedno odstranijo neljubi obmejni spo- padi. Veselim se, da je od iste želje navdahnjen tudi beograjski kabinet. Incidentom v Planinlfln Uncu se v listih pripisuje večji pomen, kot ga imajo v resnici.* Izjave ministra Ninčiča. Beograd, 26. junija, p. Nocoj se je obrnil Vaš dopisnik do zunanjega ministra dr. Ninčiča glede dogodkov ob italijanski meji. Dr. Ninčič mu Je Izjavil, da hoče naša vlada izvesti strogo preiskavo in kaznovati krivce. Italijanska vlada jc storila isto. Dr. Ninčič misli, da tl spopadi nc bodo Imeli nikakih posledic za prijateljske odnošaje med našo kraljevino in Italijo In da bo državnik Mussolini tudi v bodoče postopal po dosedanji pravilni poti. Minister je uverjen, da omenjena dogodka, dasi ju jc obžalovati, nc bosta motila naših prijateljskih odnošajev. Italijanska preiskava. Postojna, 26. junija, e. Danes je prispel semkaj generalni poveljnik finančne straže cksclenca Oiovatini Ohersl, kl ima nalogo, da se sam točno informira o dogodkih na meji In so bo najbrž sestal s komisijo, kl je bila poslana lz Beograda. (Naša preiskovalna komisija se Jc med tem žc sinoči vrnila v Ljubljano.) Naša preiskovalna komisija na meji. Ljubljana, 26. junija. Danes dopoldne le dospel v Ljubljano načelnik v ministrstvu za notranje zadeve g. Lazič, ki Je takoj popopoldne z velikim županom dr. Baltičem odšel v Planino, Unec ln Rakek, da se Izvidljo dogodki ob priliki zadnjih obmejnih incidentov. O. načelnik In g. veliki župan posetila sta Planino, Unec In Rakek ter obšla vsa mesta vzdolž meje, kjer jc prišlo do incidentov, zlasti zadnja dva. Imela sta potrebne razgovore ter dala lokalnim oblastem nalog, naj sc preiskava energično nadaljuje ter nal se pod-vzame vse mere od naše strani, da sc očuva obmejna varnost POSPEŠITEV RAZMEJITVE. Beograd, 26. junijja, r. Naša vlada jo ponovno izrazila željo, da naj se razmejitev napram Italijo pospeši. Kakor izgleda, je sedaj rimska vlada pripravljena, da privoli v obnovitev razmejitvenega dela, pri katerem naj bi se izvršile nekatere najnujnejše korekturo granice. Pričakuje se, da so general Bodrero skoraj vrno s podrobnimi instrukcijami svoje vlade v Beograd. Politična situacija PO VRNITVI MINISTRA SRSKIČA. — OPOZICIJA IN VLADA. Beograd, 26. junija, p. Danes se je povrnil z Bleda notranji minister Srsldč, kl jo šo dopoldne poročal Pašiču o svoji avdijenci pri kralju. Mnogo se opaža, da so z vladne strani pričenjajo delati pripravo za volitvo, in v političnih krogih so govori, da bo Narodna skupščina raz-puščena sredi julija. Notranji boji in spori v opozieijonal-nem bloku so vedno ostrejši. Opozicijo-nalci jih skušajo prikriti s tem, da širijo vedno nove vesti o nesoglasju v narodni koaliciji. Vse to vesti so prazne izmišljotine. Tudi namigavanja, kakor da bi predsednik skupščino Ljuba Jovanovič imel kakšno postranske stiko z drjem. Korošcem ali Spahom, so prazne tor jo Vaš korospondont z merodajne strani pooblaščen jih energično domentirati. V ponedeljek jo bil na Bledu sprejet od kralja poslanec Šumenkovič. Opozicija si je od to avdijcnce mnogo obetala. Intriga pa ni v nobenem oziru uspela. Opoldne je bila v kabinetu prosvetnega ministra Pribičeviča seja glavnega odbora in poslanskega kluba samostojnih demokratov. Pribičevič jo poročal o položaju. Njogovo poročilo je bilo vzeto z zadovoljstvom na znanje. on dobro vč, da je baš nasprotno re.s. Njegovo besede so lo izliv ono neiskrenosti, ki edina šo vzdržujo videz, da jo opozicijonalni blok politlčno-taktič-na ediuica z odrejenim programom. Gospodjo voditolji bloka lažojo, da bi mogli ostati še nekaj časa skupaj: zato pripovedujejo klerikalci o Davidoriču, da je rovizijonist v njihovem smislu, davklovioevci pa o klerikalcih, da .o pristaši narodnega in državnega odin-stva. V ostrem ozračju volilnega boja so bo očistila atmosfera neiskrenosti, ki jo širijo bl okovi voditelji med narodom. Blok bo avtomatično razpadel in pokazalo se bo, kdo je za »tokovine stoletno borbe našega naroda*, za njogovo nacijonalno in državno edinstvo in kdo jo proti. To je danos kardinal-no vnrašaiiie cele.naše elcsistcnce. »Beogradske Novosti* prinašajo danos članek pod naslovom »Prenchanjo zemljoradnikov*, v katerem pravijo, da jo zemljoradniška stranka zolo padla, posobno v Bosni, kar so jo zgodilo večinoma zato, ker so njeni voditelji niso držali določenih smernic in niso dovolj naglašali, da jo naš narod za državo. Zemljoradniki bodo izšli iz volitev šo bolj oslabljeni. Zemljoradniški klub jo dobil danos brzojavko, da jo bilo v okolici Splita aretiranih okoli 30 kmetov, mod njimi tudi žene, ker so se uprli izvedbi agrarne cenitve v svrho vrnitve zemljo prejšnjim lastnikom. Klub jo sklenil intervenirati v tej stvari pri pristojnih ministrih. Konvencija med Jugoslavijo in Madžarsko Beograd, 26. junija, p. Danes dopol« dne jc bilo šc enkrat pregledano besedi« lo konvencij, sklenjenih med Jugoslavi« jo in Madžarsko. Popoldne ob 5. uri sta se sestala predsednika obeh dclcgacij dr. Perič in VVodianer ter sta podpisala sklenjeno konvencije, namreč o železni, škem prometu, o obmejni postaji Gol, o pravnih odnošajih, o izročitvi krivcev in o potnih listih. Ostale komisijo bodo delovale do 8. julija, potem pa se odgo« de do 1. septembra. Jutri odpotuje dr. Perič v Šabac, Wodianer pa v Budim: pešto. INTERVENCIJA ČRNOGORSKIH DOBROVOLJCEV. Beograd, 26. junija, r. Danes jo prišla v ministrsko predsednJštvo skupina kakih sto črnogorskih dobro vol jcev, ki jo poslala dcputacijo šestih članov k predsedniku vlade Pašiču in ga zaprosila, da so čimprej reši vprašanje dobrovoljcev. Pašič jim jo obljubil, da bo v kratkom donešena rošitev vprašanja vsoh dobrovoljcev in invalidov in da bodo dobili najkesneje v dveh mesocih zemljo. Konferenca Male antante SESTANE SE V PRAGI SREDI JULIJA. — KDO SE JE UDELEŽI. PROGRAM RAZPRAV. Praga, 20. junija, j. Kakor doznavamo, so bo konferenca Malo antanto vršila najbržo med 10. in 15. julijem, nikakor pa so no bo pričela po 15. ali pred 10. julijem. Polog zunanjih ministrov dr. lle-nc" -, ilr. Ninčiča in Duco bodo prišli v Prago od jugoslovanske strani ministrski presodnik Pašič, pomočnik zunanjega ministra Gavrilovič in praški poslanik Ne-8ič. Bratianu bo oh istem čusu na letovišču v Karlovih Varih in bo najbržo prišel tudi v Prago. Vprašanja, o katerih so bo razpravljalo, so delijo v dva dela: 1.) notranja vpra-j šauja Malo antanto, 2.) narodnostna vprašanja, predvsem vprašanjo Besarabije. Čeprav jo tu problem zolo težak, so mora ža sedaj reči, da no bo omajal močno voJ zi Malo antanto. Vest nekaterih listov, da jo Rumunija dala Jugoslaviji v Banatu gotovo koncesijo ali da jih bo Se dala, jo očividno lo kombinacija. Dejstvo je, da so so mod Rumunijo in Jugoslavijo izvršilo gotovo korekturo mej, kakor so se med Češkoslovaško in Poljsko. Odobritev Herriotove politike PARLAMENT JE IZREKEL HERRIOTU ZAUPNICO Z OGROMNO VE.' CINO. — POMISLEKI OPOZICIJE. — MEDZAVEZNIŠKA KONFERENCA. Pariz, 20 junija, j. Zbornica je danes ministrskemu predsedniku Herriotu, ko je podal izjavo o svoji zunanji politiki In o svojem potovanju v London In Bruselj, Izrekla zaupanje s 397 proti 97 glasovom. Večji del desnice se Je vzdržal glasovanja. Po seji zbornico je odšel ministrski predsednik* v senat, da poda tam svoj okspozo o zunanji politiku V svojem govoru jo Horriot izjavil, da jo dobil od Zedinjenih držav sporočilo, da bo Amerika zastopana na londonski konferjnei po oficijelnein opazovalcu. Pariz, 26. junija, j. Opozicija jc v sc, natu in v zbornici stavila nu ministrsko ga predsednika vprašanja o njegovim po tovanju v I.ondon i.) v llruseli V scnJ« tu je p-ct'»ednik odbora zu zunanje za« deve Lucien lubcrt stavil iclo vrsto vprašanj z uvodom, v katerem je opo. znrjal na precejšnjo razburjenje javno« sti, ki je nastalo \slcd pog.iianj Ilcrrio. ta v Londonu in Bruslju. Usoda deželo je odvisna od izida teh pogajanj in od vprašanja, ali bodo prihodnji dnevi pri« nesli potrebna jamstva in zažcljeni traj« ni mir. Pariz, 26. junija, j. V zbornici jc dobil po volitvi podpredsednika besedo bivši finančni minister Klotz, kl jo izjavil, da nima namere interpelirati v osebi I ler« riota angleškega ministrskega predsed« nika Macdonalda. On meni, da sme francosko in angleško tezo razumeti ta« ko, da jo Macdonald izjavil, da nova ureditev pod nobenimi okolnostmi ne bo Škodovala Angliji in dominijonom. Ako pa bo sedaj poročilo strokovnja« kov stopilo v veljavo, stoji Francija pred nevarnostjo, da bo trpela škodo. Vsota, ki ji pripada po tem poročilu, jo namreč manjša kot ona po londonskem plačilnem načrtu. V splošnem pa jo bila poročilo strokovnjakov izdelano na pod/ lagi mirovno pogodbe. Po Klotzu jo ministrski predscdniM podal svoje poročilo o konfcrencl v Lon« donu in Bruslju. Komunist Cuchin ja nato stavil predlog, nuj so vprašanjo bivšega ministra Klotzu pretvori v in* tcrpclacijo. Herriot sc jc temu uprl te^ izjavil, da nima nič več sporočiti kot to( kur jc žc povedul. Predlog Cachinov jo hil nato 397 proti 27 glasovom komuni« stov odklonjen, desnica so jc vzdržala^ glusovunju. Scju so jo nato odgodila na' petek ob 4. uri popoldne. . Berlin, 20. junija, r. o orožnikih in po oddelkih vojske. Vlada je iz^ dala strogo ukaze, da so delavske manifestacijo 110 bodo motilo, v kolikor, so bodo vršilo v okvirju zakona. Trst, 26. junija, e. Po tržaških nlig«1 nih vogalih so nabiti lepaki, ki poživljajo delavstvo na manifestacijo v spomin umorjenega poslanca MatteottijaJ Ta manifestacija so vrši kakor po vsej Italiji tudi v Trstu tako, da so ob 10. dopoldne, za 10 minut prekine dolo. Na; tramvaju bo prekinjen je trajalo samo dvo minuti. Morda jo radi tu manifoj stacijo najbrž pa menda radi dogod-t kov na moji pri Rakeku od nocoj tiskarna »Edinosti* zopet zastražena |M> orožnikih. ;-.,., . ,, STOJADINOVIČ POTUJE V BERLIN^ Praga, 26. junija. J. Kakflr doznavamo, bo jugoslovanski finančni minister dr. Stojadinovlč v kratkem dospel v Berlin, da se pogaja z nemško vlado o plačilu reparacij Nemčije Jugoslaviji, ki so sc v zadnjem času prekinile. POTRES V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 2li. junija, s. Danes ob polnoči so čutili tukaj deset sokund trajajočo močne potrosno sunke. V nekaterih krajih v okolici jo povzročil potres na posameznih poslopjih manjšo poškodbo. RUDNIŠKA NESREČA POD SEMMER1NGOM. Dunaj, 26. junija, s. Danes opoldne se je v premogovniku v Glognitzu pri Sem-merlrgu zgodila težka rudniška nesreča, ki so jo uuibrže povzročili jamski plini, kl so prodrli v rove 111 povzročili eksplozijo. Dosedaj so potegnili iz rovov 12 mrtvih delavcev, okoli 20 pa jo šo zaprtih' in jo malo upanja, da bi jih bilo mogočo pravočasno rošiti, ZAKLJUČNA SEJA PODONAVSKE; KOMISIJE. Beograd, 26. junija, p. Danes dopoldne je bila zadnja seja mednarodne donavske konference. Prihodnje zborovanje sc bo vršilo v Bratislavi od 5. do 21. novembra. Večina članov donavske konferenco je danes odpotovala domov. OLAJŠAVE ZA INOZEMCE V NEMČIJI. ^ Berlin, 20. junija, s. Notranje ministrstvo je izdalo danos odredbo, s katero so znatno zmanjšujejo pristojbino za bivanje inozomeov v Nemčiji. Popolnoma pu so oproščeni toh pristojbin inozemski novinarji in dijaki. Mussolinijeva borba z opozicijo Grožnja z razvetjavljenjem mandatov. a. Rim, 26. junija. Težišče notranjega političnega položil« albansko zgodovino in torej samostan sodi nam, ne Albaniji. * Pravno je stvar gledo sv. Nauma sle • (leča: Na londonski konferenci 1.1013. kjer so ja določila moja Albaniji, stoji glede odseka Ohridskega jezera, da tvoja se vkijub Mussolinijevema govoroma rijo sestavni dol Albanijo teritoriji za-v senatu in na sestanku zbornične vcčl« 'nadno od Ohridskega jezera,.....kane in kljub soglasni zaupnici, ki jo ie 'kor tudi stara turška kaza Korče z izrekla zbornična večina Mussoliniju, šc z a nad no in južno obalo Ohridskega je-vedno nahaja na strani opozicije. V ; zera, ki S1"1 vlečo od sela Lin do mana-ostaiem pa jc treba pripomniti, da sc je stirja sv. Nauma.« To se pravi tedaj — sestanka zbornične večine sedaj udelc« Ma se je pustil sv. Naum na naši strani, žilo samo 340 poslancev, dočim pa jih nc na albanski strani. Enako tolmači jc 1 : o prvič 372; zlasti sc jc opaža'o, da tekst londonskega dogovora francoska so bili odsotni poslanci Salandra, Pana> 1 lelegacija, kajti v svoji noti 18. julija tore, Pasqualini, Sem Benelii in še dru« 1023 je izjavil njen šef. da pomeni begi odlični parlamentarci, dasiravno so seiliea «do» v pravniškem jeziku iz-sc nahajali v Rimu. Sklepa sc, da sc jc klnifienie onega kraja, katerega imo njihovo navdušenje za Mussolinija in jej sledi. fašizem znatno ohladilo. Salandra je tu« | Da je treba razmejitveni tekst razu-di odklonil ponudbo, da bi predsedoval meti v tem smislu, je razvidno tudi iz sestanku. Vsekakor bo za razjasnitev sledečega: Italijanski predlog, na to-položnja odločilna izjava, ki jo na ju« molju katerega je izdelan (lefinitivui trišnjem plenarnem sestanku po kome« t, kst gledo razmejitve, pravi: ». . , notaciji za Mattcottijcm poda zborna meja pojde od srednje linije Ohridske-ppozicija. ^d tc izjave bo tudi odvi: u, ra jozera med samostanom sv. Nauma, iii sc — kakor se napoveduje v vladnih ki ostane izven Albanije, in mesUi Sta- icrogih — skliče zbornica zopet v prvi polovici julija ali pa še!e oktohra. Iz fašistovskih krogov sc skuša vpliva« ti na opozicijo, da bi pustila svojo in« transigcnco in se izrekla za zopetno so« delovanje v parlamentu. V ta namen se spravljajo v javnost vesti, da bi Mus« solini v nasprotnem slučaiu zahteval od senata, zbornične večine in kralja poo« blastilo, da s konstitu i 'nimi sredstvi zlomi obstrukcijo opozicije. Vlada bi predložila obema zbornicama načrt za« kona, ki bi določil obveznost poslancev za prisestvovanje pri zborničnih sejah pod kaznijo izgube mandata. V opozici« jonalnih krogih pa jc ta grožnja ostala brez učinka in se zagotavlja, dn opozici« ia vztraja na svojem stališču, da Musso« linijeva govora nista spremenila po'oža« ja, ki je posledica dolge vrste dcianj in se more spremeniti le z novimi dejanji ne pa z besedami. Bodoče držanjc opozicijo bo vseka« kor odvisno od izpolnitve obljub, ki jih jc razvijal Mussolini v svojih dveh go« vorih. E lasti pa od izpolnitve glavne zahteve od opozicije, da sc vlada popol« noi..a odvrže zakonom in ustavi, da se isto zgodi tudi s fašistovsko milico in da vlada dokaže, da jc storila vse, da tc ugotovi vsestranska odgovornost gle« lic z:oči;.a proti Mattcottiju. Plenarni sestanek opozicije jc napovedan za ju« tri cb 10. uri. rova.* (Starovo je na albanski strani pri Po igradcu.) Tudi sedaj jc albanski delegat Nornano Avezzano na 254. so'i konference veleposlanikov preciziral, ta sv. Naum po vseh pravnih argumentih mora pripasti nam. Fdiiole Angli'a vztra'a na t«m. da se sv. Naum pri lodeli Albaniji in nn njeno prizadevanj- jp konferenca vele Uičoučanska proslaua----- - - čanes, 27. junija na Taboru vse zlagano, kar poroča .Slovenec« o fa-1 Jani Srbi ali pa kot čisto navadni pro-moznlh sklepih poslancev SLS v beograj-j dancll« — Taki so torej Radlčevl očitki škili listih, tako je naravno tudi gladko ' na prvi strani. A kaj meni čudotvornl izmišljeno, kar klerikalci Javljajo o vtisu predsednik o komunistih na zadnji strani svojega celjskega konventlkla v Beogra du, o položaju vlade itd. Dogodki jih bo. do kmalu tudi v tem oziru postavili na laž. 4- Odmevi plenarne seje klerikalnih puslaiicev. Klerikalni poslanci so po torkovi seji poslali beograjskim listom (»Vreme«, »Politika«, »Pravda«) posebno Izvcstjc, kjer med drugim sporočajo: »Poslanci SLS so prišli do zaključka, da jc neobhodno potrebno čim prej izvesti posebno organizacijo proti vladnemu nasilju, ker sc le tako lahko uprejo neupravičenemu in nezakonitemu preganjanju. Ur. Korošec je pri tem razložil, da se na organizaciji že intenzivno deluje ter bo čez mesec dni že izvršena, nakar bo uspešno funkcijonirala ln ji ne bo niti malo treba bati preganjanja ter bo pripravljena za volitve.« Kakor tudi so klerikalni poslanci s to neprevidno grožnjo »Slobodnega doma«? Tu stoji med beležkami: .Nezavlsna radnlčka partija Jugoslavije, to je danes naslov bivše jugoslov. komunistične stranke. Vodstvo te stranke je v Beogradu. Tu so ljudje, ki so ne samo izobraženi In izkušeni, temveč tudi pošteni In neustrašni. Oni dobro vedo za načela in prakso ruske komunistične stranke In sovjetske vlade glede na pravo samoodredbe vsakega naroda...« Saplentl sat! Morda sc bodo samo še komunisti pozabavali z razclfranjem tega logogrlfa, kaj prav za prav Radič meni o njih. Vsekakor jim hoče dokazati, da se v komunistične posle že razume bolje kakor komunisti sanil. To pa končno ni nič čudnega — saj je znano, da se Radič na vse razume. -1- Ustavitev «Sušaškesa Novega lista«. Po ustavitvi »Primorskega Novega lista« je izšel ua Sušaku .Novi list«, hoteli le vliti malo strahu, je seveda ob kl pa jc tudi bil ustavljen, ker je dovoll-enetn res, da po deželi vsakojake pun-, tcv za izdajanje «Novcga lista« žc bila tarske kreature podzemsko rovarijo In izdana dr. Oiivu Supilu. Dr. Tomljenovlč snujejo vclelzdajalske naklepe, vse to z j Je torej začel Izdajati »Sušački Novi list«, vednostjo glavnega štaba SLS, po njego- j ki ga je policija znova ustavila radi OČlt-vili navodilih in pod vrhovno pi< tckcijo j nega Izigravanja zakonov, ker je osobje razbesnelih .tigrov«'. Dobro, da sc jc dr.! ostalo isto kakor pri prepovedanem »Prl-Korošec pobllžc Izjasnil o .organizaciji«; ■ morskem Novem listu«. Uredništvo «No-kakor sc praznili klerikalnih groženj no-' vega lista« Je vložilo brzojavni protest oslanikov dno" 26. decembra 1022 ben otri.k več nc bpjl, tako bo za vsak pri Jugoslov. novinarskem udruženju. "klonila, da bodi sv. Naum — albanski, kar je povzročilo naš odločen odpor. Beograjsko časopisje trdi, (La hoče Angiiia s svom zadržanjem pridobiti 'tri albanski vladi čim več'o simpatije in na njih podlagi koncesijo za obilne zaklade petroJe'a in drugih ru l, ki .-io nalia/ajo neizrabljeno v Albaniji. FoSiližne beležke veleizdajalskl Izbruh in za vsak pled nc- , Uvaževatf bo treba člen 138. ustave, ki prestanega liaranguiranja prokleto lahko govori o ustavljanju novln In tiskovin, a najti krivce. Lcmcžcvstvu bo odklenkalo.' < se ne dl tolmačiti tako, da bl se novine To naj sl kratko zapomnijo dr. Korošec,! smele ustaviti radi osebnosti v uredništvu, njegovi tigri in dobro znana malija. — j temveč le radi vsebine. — Aretirani od-Med zagrebškimi listi se je »Pokrct« ob- j govorni urednik .Primorskega Novega II-širneje pozabaval z »obupnim javkanjem sta« Nikola Polič Jc bil Izpuščen Iz pre-SIP. in Izvaja: V Sloveniji sc oddavna ! Iskovalncga zapera na sklep sodbenega borita dve duši. Tujlnska. ki gospodari | stola v Ogullnu. četudi je državni pravd-in vleče za seboj kar je mračnega in rob- nik apeliral na banski stol v Zagrebu, ki skega, ter narodna duša, ki provaja du- j pa je prlzlv odbil. ____ ševno osvobajanje in preporod svojega ■ kufskega premožonja, preden m pogodba zaključi. Zahtevo Bolgarije, da naj sa bolgarskim beguncem U Tracije dovoli povratek, jo Turčija energično odbila. — De man 11 ministra Duce o stanju v Rumuniji. V odgovoru na interpelacijo poslanca Dupoa je rumunski zunanji minister Duca v sredo izjavil: Proti Rumuniji eo nekaj časa som vrši kampanja g ciljem da predstavi položaj pri nas ka^ tastrofalon. Vse to vesti pa so tako bombastične, da jhn resno verjeti ne moro nihč«. Navzlic kampanji ostane mišljenje volenil o nas še daljo povoljno, osobito velja to gledo Anglije. Glede odnošajov napram Rusiji je Duca dejal: Rumuuija jo storila vse, da upostavi normalna zveze z Rusijo, toda naša politika napram Rusiji je diktirana edino po interesih Romunije. Za nas obnavljanje od. nošajov z Rusijo ni le čisto akademska vprašanje, temveč je povsem prirodw vezano z vprašanjem Besarabije. Ml smo Rusom vedno naglašali: .Priznajte Rumuniji pravo na Besarabijo in mi rad« volje obnovimo odnose. Bosarabija ni poklonitev, ona jo del našega telesa. Bosarabija ne pripada enemu Rumunu, temveč vssm in vsej Rumuniji. + «5nmoupravn» o občinskih volit- človeka in svojega kraja. Občinske vo-\ NACUONAUST1! Udeležite se vsi vld-vdanske proslave In razvitja prapora na Šentjakobskem trgu v soboto ob pol II. url. Spor za sv. Naum Ko je konferenca veleposlanikov v Londonu 1. 1013. določala meje novi albanski državi, je označila samo v slavnem, po nekaterih markantnih točkah novo državno mejnico. V sektorju I Ihridskega jezera se je potegnila politična me.ia precej točno po etnografski jueji med Arnavti in našim narodom, tako (La je manjša jugozapadna tretjina jezera in obale pripadla Albaniji, večji severovzhodni dve tretjini pa Srbiji. Toda podrobno razmejitev je preprečil izbruh svetovne vojne. Ko je po vojni antanta izvedla detajlno razmejitev, je izvršila manjšo spremembe pri Prizrenti in pri Dpbru v našo korist, na Ohridsk m jezeru pa je v našo škodo dodelila Albaniji za ribolov važni polotoček Lin na zapadni obali. Naposled pa je preostal še spor za znameniti manastir sv. Naum. Veleposlanika konferenca je spor odstopila v odločitev Zvezi narodov, ta jia stvari ni odločila, marveč io le poslal baš te dni v razsodbo mednarodnemu razsodišču v Haagu. Pri spora za manastir sv. Naum res ue gre za velik teritori alni kompleks, gre pa vendarle za velike tradicii -Najnrej treba naclasiti, da imajo va"V;o poslopje a cerkvijo, v kateri so >:i :o mnogoštevilne stare slike. Vrh tesa ima *v. Naum tudi čudodelno moč. vsled česar je v velikem slovesu celo pri muslimanih. Med vojno je tod potekala fronta, zato je samostan mno do 101, Trbovlje 0 do 590, Vevče 0 do 152.50; državni papirji: 9 odst. posojilo 6" do 66.50, agrarne 22.50 do 23. Vojn! škoda 128 do 125. BEOGRAD. Na današnji borzi jo bila tendenca čvrsta. Povpraševanje je bilo vo- , . ( , ., , . .o liVo ln ie bilo krito s posredovanjem Na- .Samouprava« vidi, da nI vse po poslednjem sredstvu, da zakrije svoj to i^ltman, F.rvln Pugmeister, t-ava rodne b'anke Nolirnle 60 deviie: Dunaj o, kar slovensko govori, ker v I umik in skuša slabe izglede za nastopne ^aimič. Fianc Smole In Vladimir Vo- - .007 do 0123 Pudimi jc ntsk nI v Sloveniji, kl jc imenovala g. Pašiča za j da je edinstvene liste, ki so napravile ob- 35. t. m. pod predsedstvom načelnika častnega meščana. Tudi dekana g. Kob- činsko volitev v posameznih občinah nc- prosvetnega oddelka za Slovecijo gosp. larja omenja »Samouprava« s pohvalo, potrebno, pavšalno proglašal za klerikal- dr. Stanka Beuka. K izpitu se je prija-kot edinega duhovnika ljubljanske škofi-1 ne liste. Ko smo mu tudi to Izpodbill In rilo osem kandidatov, od katerih eden je, ki je bil za časa vojne interniran ter j s podatki dokazali, da .Slovenec« drzno nj bil prip'i5fen k ustnemu izpitu. Vseh je znan pisatelj in rodoljub. Tudi z vo- mlstiflcira, ker je večina takih skupnih ostalih sedem kandidatov je napravilo lilniin rezultatom v Laškem in Jurklo- list kompromisnih z odlično napredno j-,pit s povol.mim u?pchom. Abiturijenti štru jc »Samouprava« zelo zadovoljna.1 participacijo, je v včerajšnji številki segel s0 p;,. ivan Kormur. Joško K rac. Bran Nai tudi " ..........' ' ... —. - ' — klerikalno, Kar siovensKo govori, ker v | umik in skuša slafie tzgleae za nastopne ^aimič. Franc ^mole In \ tauimir vo- ^ J227 do 0 123 Budimpešta 0 11 do 0.117Č tem prepričanju je menda dolgo živela ! volitve parallzlratl z naslednjim jezuitlz- invsek. Bukarešta 38 do 3=» 50, Ženeva 1524 do 0 Glede malkontentske liste v Kranju pa mom: * Mnogo ie kompromisnih Ist, kjer * Mestna jeiMka realna gimnazija v London 373 50 do 0, Milan 373.50 do 371 »Samouprava« ni pravilno podučena.' so naši (klerikalci) privzeli po enega ali Ljubljani. Vpisovanje gojonk za I. raz- New.York 86 50, Pariz 463 do 0, Praga Kranjski malkontenti so res imeli koali- dva nasprotnika, da so sc ognili volitvam. ,e(i ženfke rfalne gimnazije v Ljubljani 2_7 dQ 25775 šolun 152 do 157, Sofija cijo z izrazitimi komunisti. | Hvalcžm.sti za to dobrohotnost od lihe- ,e vr5j v ponedeljek 81). .junija od devetih 6£)75 do 635(); Ta]lltp. iejj (Srednji tečaj) + Lepa napredna zmaga v Želez- ralcev seveda nin,a)0 Pričakovati. Po me- d0 ennj»tih dopoldne. Spr^-emni izpit se 30"'aK 0.1228'do 0.1231, drahme 138 do nikill. Pri včerajšnjih občinskih volitvah todah. ki smo jih od jcdccsarskcga časo- vrSi dne t ^uIiia 0b osmih zjutraj. Na- J4' francos1ii tranki ,175.0; elekli 7 odst je prišel ta lepi gorenjski kraj, ki je bil Pisja navajeni, sc bo to smatralo kot un5nej§j poboji za sprejem v I. razred ; c'0jU0 66 50 do 67) agrarne 22.50 do 21 doslej v klerikalni oblasti, v napredne ro-) »zmaga naprednjakov«. — Da_ resnica ]?jmra-j;e 60 razvidni na črni deski v Vf. skoda 137 do 138. ČIIRUI: Beograd 6.40, London 24 40. New-York 568.75, Pariz 29.80, Milan 24.35 Praga 16.65, Budimpešta 0.0069, Bukaro šta 2.45, Sofija 4. 10, Dunaj 0.00794. TRST: Beograd 26.55 do 20.75, Praga 30 do 68.70, Pariz 122.50 do 123, Lon- ke .Volitve so namreč prinesle demokra- lažnjlvcu, nai!a .metoda« pa .Slovencu« 1 pr|tneju" zavoda, tom 97 glasov, klerikalcem pa samo 82. j oči kcljc. to je prav za prav lepo prizna + Slovence hočejo pcp:lnoma di- skreditirati klerikalci s svojimi painflcti. za katere pa nosi odgovornost samo 21 klerikalnih tigrov, ki so pamflete sestavili in podpisali, ne pa Slovenci kot taki, ker prepričani smo, da se je našlo tudi med klerikalci dostojnih ljudi, ki so pljunili, ko so prečitali bljuvotine pobesnelih tigrov. Samo .Slovenec« nima toliko sramu, d3 bi molčal na konfiskacijo teh pamfletov, ki tako diskreditirajo avtorje iti ene, ki pamflete odobravajo, posebno ljubljanskega škofa! + Klerikalni lažnjivcl. je po prvih izidih uspelo v oba najuglednejša beograjska lista »Vrcinc« In .Politiko« ter v davidovičevsko »Pravdo« vtihotapiti zlagano poročilo. Po uradnih ugotovitvah jc to le povečalo klerikalno blamažo. Toda klerikalci so slepi v svojem zaganjanju in so v torek v navedene liste tudi skušali vtihotapiti poročilo s seje Koroščcvih tigrov v Celju. »Slovcncc« .ie šc isti dan v posebni izdaji na prvem mestu bahavo oznanil returno »brzojavko« iz Beograda: .Sklepi seje Jugoslov. kluba so v Beogradu vzbudili veliko pozornost. Politika, Vreme in Pravda prinašajo dobesedno vse sklepe Jugoslov. kluba!« — Mi smo takoj podvomili o tej baliariji. Ker pa včerajšnji .Slovenec« znova »poroča«, da Politika in Vreme prinašata «polcg obširnih poročil vse sklepe, smo posebej pogledali v zadevne ckscmplarje: sklepov nikjer, celo ne v fc'jtonu, niti med plačanimi objavami! «Vreme» prinaša drobno tiskan splošni »Komunike klerikalnog kluba« in majčkeno daljšo informacijo, ki jo tudi ml citiramo, pod naslovom «Klerikalci se organizirajo proti vladi«. Politika dobesedno enako in kratko, — davldovičevska Pravda pa ima pod naslovom .Korošec se brani« (o kako skromnol) celih 26 vrst, In niti splošnega komunikeja!... »Slo-venčevo« poročilo je tipičen primer klerikalne iaiziiikatoiske umetnosti. Kakor ie nje. Še malo, pa bo «Slovencc« pri svojem .nazajforrikanju« tam, kamor ga ne-usmilicno potiskajo suhe volilne »cifre«, ln med je spadajo tudi podatki o kompromisnih listah. + Rndič kot učitelj naših komunistov. Boljševizlranl mirotvorne republike za Zagreb in okoli- ), ki jo bo zagrebško narodno gledališče uprizorilo začetkom prihodnje sezone. Dr. Pivko, Carranska nor. Včernj je izdal Klub dobrovoljcev v Mariboru iz dr. Pivkovih spisov na Su-š u, Nikola Polič, je bil predvčerajšnjim vsled odloka bonskega stola v Zagrebu izpuščen na svobodo. Preiskava proti njemu pa so nadaljuje. * Zet ubil tasta. V selu Sanat v okolici Velikega Bečkereka so naSH le dni občinskega načelnika umorjonega in grozno razmesarjenega. Zaprli so njegovega zeta, ki je nujno osumljen, da jo umoril tasta, hoteč se polastiti njegovega premoženja. * Nore cene t restavrut-vagonih. Generalna direkcija državnih železnic je dovolila društvu spalnih vozov, da sme zvišati cene kosilu v re6tavrant-vagonih od 45 na 50 dinarjev. Ceina zajutrku (14 dbarjev) ostane šo nadalje neizpreme-njena. * Hrvatski izletniki t naših planinah. Hrvatsko planinsko društvo priredi v d.ich 28. in 29. junija velik Izlet v naše planine. In sicer v petih oddelkih. En del hrvatskih planincev izleti ua Triglav, drugi na Vršič, tretji na Stol, četrti na Eled in v Bobinj, peti pa na Grintovec. Izletniki odpotujejo skupno iz Zagreba danes zvečer ob 22.45 uri. * Vsem planiram. Aleksandrov dom, Erjavčeva koča na Vršiču in Češka koča na Ravneh sc otvori; v soboto dne 28. j'inija 1924. Koče bodo dobro preskrbljeni z Jedjo, pijačo in foto rafičnlmi razglednicami. — Osrednji odbor SPD. * Iz Jugoslov. gumarskega Udruženja. Priglasitve za letošnjo glavno skupščino, kl se bo vršila v drugi polovici avgusta v Sarajevu, prejema Podružnica J. S. U. v Ljubljani, Križanke, le do dne 16. julija 1924. * Tr-ovska, industrijska in bančna podjetja. ki namer-'--,jn sprejeti nov pisarniški narnSčaj, nnj se blagovolijo obrniti m ravna'olia Državne dvorazredne trgovske šole v LJubljani, ki bo po najboljšem 1 pcznnvanju sposobnosti absolventov in absolventinj priporočal vedno take. ki bodo od -ovnrjnli posebnim zabtevnm raznih strok. Dosedanji nbsolvenlje in absol- j ventlnje so s svojo uporabnostjo v službi dokazni), dn je pouk na šoli praktičen in ' da šola prav dobro dosega svoj namen.' Priznnlnn pisma naJrnzMčnejših podjetij1 so najboljši dok.iz, da šola vzgaja dober trgovski naraščaj. * SH°ki otrori sc ne smejo udeleževati polbičnlh manites arij. Ministrstvo prosvete je izdalo odredbo, s katero ee učen-cc- zlasti osnovnih Sol, prepoveduje sodelovanje pri sprejemih politični:- osebnosti, kadar prihajajo v strankarskih političnih poslih. * Maturan i mariborske gimrazlje iz leta 1899. se vabijo na prijateljski sestanek v Mnribor, dne 14. julija. Udeleženci se naj javijo Martinu Peteilnšeku, kate-'•etu v Mariboru. * fra^a občinskega lova v St. Pavlu nri Preboldu za dobo 6 let se vrši dne 4. julija ob 9 uri dopoldne pri sreskem p-llavnrstvu v Celju, soba St. 9. Predmetni lov obsetra 2148 ba, izklicna cena je 5T0 Din. V slučaju, da za to izklicno ceno ne bo nobenega ponudnika, si pridrži s- 5ko poglavarstvo pravico ceno znižali i- odbiti lov neugodnejšemu ponudniku. * Oceanski par-' r d » stvo, njega gospodarstvo in duševno pra sveto. Izguba d;žavnc samostoinosti. —^ V to svrho priredi Sokol I. danea v pe« tek zvečer ob 8.30 na Taboru vidovdan« sko pros'avo. Vstopnine ni. Mladina ima dostop le v spremstvu staršev. Spomin« ski nagovor ima g. prof. dr. Lah, svtra orkester Sokola I. — Pridite vsi, ki s spoštovanjem gledate na mučeniško pre« teklost bratskega srbskega naroda, sto« letnega junaškega borca za svohiodo svojo in vseh Jugoslovenov! u— Dobrovoljcil V soboto ob 9. uri dopoldne se vrši na Taboru parasttos za padlimi borci za naše osvobojenje. Dolž« nost nas vseh je, da počastimo spomin pokojnih drugov. Udeležimo se pa*usto« sa v polnem številu! Po parastosji pri« sostvuje naše zastopstvo proslavi Vido« vega dne, ki jo priredi Zveza ljobljan-skin Orjun. — Predsedstvo oblastnega odbora. u— Zveza ljubljanskih «Orjuzt> pozi« va vse člane in članice, da sc hrelzpogoj« no polnoštevilno udeleže Vidavdanske proslave. Vsak naj pokaže, da je pravi nacionalist. Člani in članice se udeleži« jo obhodov v sklenjenih vrstai v kroju in oni brez kroja z znakom. .Zbirališče za bakljado v petek (27. junija) ob pol 8. uri zvečer na vrtu Narodn*$a doma. N^a Vidovdan 28. junija ob 8. nega boja, ker nam je vsikdar stvarnost nad osebami. Ker pa zadnja številka «Straže» v 6voji megleni pobesnelosti zopet izliva svojo gnojnico na naše pri« staše, smo pripravljeni braniti našo na« rodno napredno celjsko meščanstvo do skrajnosti. Klerikalna gospoda se pa naj zaveda, da imamo materiala dovolj na razpolago in da jih bo, ako ne odnehajo, še f štorih in z istim dnevnim redom, ki i« sklepčen pri vsakem številu članov. Iz Maribora a— Beograjski akademiki v Mariboru. Absolventi zadnjega letnika beograjsko tehniške fakultete, ki so na ekskurzij« skem potovanju po Jugoslaviji prispeli v sredo v Maribor, so si ogleduli včeraj razna mariborska industrijska podjetja in se odpeljejo jutri v Falo, nato v Dra« vograd ln Guštanj, potem čez Celje v Ljubljano in Jcscnicc, Karlovac, Dalma« cijo, Bosno in Hcrccgovino ter preko Broda nazaj v Beograd. V Mariboru jih ie sprejel na kolodvoru imenom občine župan g. Grčar. a— Maribor, gledališkim abonentom. Ker se bo zadnja predstava «Mamsclle Nitouchc« uprizorila samo štirikrat, to je za ab. A, B. C, D, sc bo razdelilo vse E abonente med te štiri abonmane. Vsi E abonentje bodo dobili v drugih abon« manih take sedeže, ki bodo odgovarjali ceni njihovega abonmana. Nakaznice se bodo vsem abonentom razdelile v petek dne 27. junija pri večerni predstavi «Car inen« med odmori. a— PoJitika v porotni dvorani. K to« zadevni notici nam iz Maribora še po« ročajo: Vest o strankarskem eksponira« nju klerfkalnega sodnega svetnika dr. Schaubacha med porotno razpravo jc zadela v živo, ker jc žal povsem točna. Mogočo, bi kdo mislil, da smo to zablo« do justice beležili le iz strankarskega so« vraštva napram dr. Schaubacliu, zato konstatfc-amo naknadno še to, da imamo na mariborskem sodišču še več klerikal« nih sodziikov, toda doslej šc o nobenem nismo siiSali, da bi so med razpravo ta« ko daleč spozabil in kazal kot sodnik svoje strankarsko prepričanje in sovraštvo na]pram političnemu nasprotniku Ravno v najhujšo anarhijo. Strankai sko izpflstavljenje sodnika je lahko ž v najnavadnejšem procesu zaradi žaljc nja čas$ usodcpolno zaradi javneg mnenja, kamo li v porotni dvorani pre očmi ljudskih sodnikov. Višjemu deže nemu sodišču bo torej jasno, da pob gamo največjo važnost na popolno zi doščenje) v zadevi. Lnslnlk ln izdajatelj Konsorcij »Jutra Odgovorni uredriir Fr. Broievl Tisk Dnlr-iHc« llAju-no. d Ahmed beg še ni prestopil m e je,» sem pripomnil smeje, »Ui nocoj nisem razpoložen za razgovor z noviuarji,* reč« Ahmed beg, »ali pridite jutri pred mojim odhodom iu pogovorila se bova.* »Jutri torej odpotuiete?* »Da Tem v Skotdje in potem daljo.* »In Vaše spremstvo? Ali ostaue tukaj?* •"Tudi -vido za menoj, ko bodo na raznolago prometna sredstva,. Pri slovesu jo izrazil Ahmed beg svojo -eliko zadovoljstvo nad prisrčnim sprejemom od strani brigadirja in okrajnega načelnika. Lanes (23. junija) je bil Ahmod beg zaposlen z ureditvijo razmer svojega spremstva. Tu je 19 oficirjev, 150 vojakov. 50 orožnikov, 60 civilnih do-hrovoljoev io večje Število uradnikov vseh strok. Vsem so bile izdano plače in Ahmed beg jim je stavil na razpolago za momentano potrebe, dokler se ne reši njihovo vprašanje, 100 tisoč dinarjev. Radi tega opravka me ni mo-cel sprejeti, ali jaz 6em pristopil k njo-trovemu avtomobilu, v katerem so je hotel odpeljati iz Dfbra. »Videli ste,» mi jc rokol Alimed beg, koliko sem imel opravka iu oprostite^ ria Vas nisem mogel sprejeti. V ostalem, novinarjem bom (ia! izjave v Skoplju ali Beogradu.* »Ali kaj mislite o novem režimu v Albaniji?* «Lahko Vam rečem, da Fan Nolijo-va vlada ni izraz večine naroda in da io morala kmalu odstopiti.* Geologija začetkom 18. stoletja Dočim vemo danes, da počivajo v zemeljski skorji milijoni in milijoni oka-menellh ostankov takih žival! in rastlin, ki so živele pred davnimi časi na zemlji — nebroj izumrlih vrst jo znanost žc točno opisala — so bili »učenjaki, o tem svojčas drugega mnenh; mislili so da so okamenine nastale iz kamenja same-ca. Pripisovali so skalovju posebno .plastično silo., kl ustvarja k.nnenite živali; •semenska sapica*, ki vc;c od morja, so menili da oploja zemljo, plod pa so potem okamenine. Teh misli so bili že stari Orkl. Neverjetno pa se nam danes zdi, da se je moglo vzdržati to naziranje do začetka 18. stoletja! Profesor Beringcr v Wiirzburgu je zbiral »plodove kamenja. z vso pedantnostjo. Študenti pa so bili poredni In so na mestih, kamor jih ie vodil profesor, zagrebll razne čudne ilovnate figure; seveda sa skrbeli za to, da jih je profesor »našel« in Jih z vso vnemo in veseljem opisoval v »znanstvenih« delih. V velikem folljantu jc profesor 1. 1726. znanstveno obdelal tc «oi?a-menine», med drugimi slike solnca, meseca In zvezd z žarki, dalje močerade, Ptiče, žabje parčke v objemu, hebrejske črke Itd. Slednjič najde profesor tudi življenja in sveta okametiino z velikim napisom BERIN-GER. S tem je bil seveda konec ukrut-ne šale; profesor je še pokupil sam večino svojih folijantov, vseh pa nI več dobil. Študentovska šala pa jo znanosti mnogo koristila: z njo je za vedno padla teorija o plastični sili kamenja. Prodrlo je spoznanje, da gre pri iosllllah samo za prave ostanke izumrlih živali in rastlin. Dve žrtvi Mount Everesta Poročali smo žo o tragični usodi letošnjo ekspedieije na najvišji vrh sveta, na Mount Everest. Najprej je izgubila ekspedicija svojega voditelja, gc-norala Bruce-a, ki jo na potu težko obolel ia so ga morali prepeljati v Bombay. Ostali so nato brez njega nadaljevali svojo težavno in nevarno pot, a ko so dospeli do višine, kjer so bili lani, jih jo presenetil dirvji snežni vihar, ki je strmoglavil v neizmerne prepade dva najodličnejša Slana ekspedieije, prof. Ma,lloryja in Irvina. Družba jc ostala tako brez vodstva in se je morala b*.-" • -->ha vrniti. bi se gotovo jako razveselile, go bi se tudi pri nas vpeljale te postavo za inožo. Koliko manj zdražho bi bilo. Kdo ve, ali pa ne bi potem t,udi možjo zahtevali od nevest vsakovrstnih ob-ljub, ki bi jili kot zakonske ženico morale držati? Sredstva proti demonstrantom V Zedinjenih državah sc policija nc« prestauo modernizira. Ona razpolaga s številnimi novimi tehničnimi pripomočki, tako da jc danes nedvomno najboljša na svetu. — Amrelška policija pa nima ' posla saiuo z navadnimi zločinci. Arnc« I rika je dežela, v kateri sc vrše vsak dan štovlne manifestacije in demonstracijo. Policija ima v tem pogledu obilo posla, testo se dogaja, da pride do velikih spo« padov med policijo in demonstranti. Krvolita in poboji s'o pogosto na dnev« nem redu. Da bi so veliki Izgredi v bo> doče ne dogajali ali vsaj ne v toliki meri, je policija prišla na novo idejo. Pričela jc uporabljati neko posebno vr> sto pljua. Ta plin ima lastnost, da se po* javijo pri ljudeh, do katerih pride plin, goste in obilne solze. Cim sc na ulici po« javi povorka demonstrantov, stopijo stražniki takrij v akcijo in spuščajo plin iz posebnih železnih posod. Stražniki sa« mi so proti plinu zavarovani s posebno masko. Ako sc demonstranti na poziv redarjev nc razidejo, stopi plin v akcijo in dogodki, ki so odigravajo potem na ulici, so naravnost tragikomični. Nacn« krat prične vse jokati in glasno vpitje so razlega daleč na okrog. Ko demon, stranti vidijo, da sc plakanje no more tako lahko pretvoriti v smeli, se na» vadno sami mirno razidejo. ilp za moške obleke, angleško in češko, kamgarn la blago za podlogo si nabavite naiceueja v blagovnem oddelka 1 78a Drago Schwab, Ljubljana. Prof. Irvine. Vzorni zakonski mož Neki a-.gleški duhovnik je bral na leči pravila, ki jih jc sestavil sam in M jih naj bi mladeniči podpisali, predno bodo stopili v zakon. Evo nekaj teh čednostnih navodil: Ako hočete, da bo vaša žena ostala vedno tako prikuplilva in vabljiva, kakor modna razstava, dajte ji dovolj denarja, (La se bo zamogla kolikor najbolj približati vašemu idealu ženske popolnosti. Bodite ljubeznjivi ž njo tudi v zakonu. kakor ste bili v času zaroke. Spoštujte svojo ženo s tem, da so ji zaupate in jo vprašujete za svet pri svojih načrtih in poslih. Kadar nanese slučaj, da morate jesti voden krompir in prismojeno pečenko, jejte s smehljajem na ustih, kot kazen za svoje grehe in ne hvalilo pri tem izzivalno svoje matere, kako izvrstno da je znala kuhati. Ng razpravljajte z ženo težkih problemov. Pomislite, da je že od narave nelogična. Ne zatirajte je z des po ti zrnom in svojimi sitnostmi. Kadar pridete domov, obosite svoj klobuk in površnik na kljuko, in kadar pušite, donite rabljene užigalice in pepel v pepelnik. Kakor so vidi. je vse to jako pametno in posnemanja vTodno. Naše žene X Dragocena privatna knjižnica. Potomci nedavno umrlega znanega francoskega novinarja In ravnatelja pariškega dnevnika »Le Gaulois», Arturja Mc-yerja so te dni razprodali na javni dražbi bogato pokojnikovo knjižnico za 1 milijon 860.360 frankov. Zbirka je obsegala krasne prvotne izdaje francoskih klasikov, leposlovne redkosti 19. veka in knjige raznih svetovnih avtorjev z lastnoročnimi posvetitvami in originalnimi ilustracijami. Vsa prodana dela so bila seveda imenitno vezana. X Raketa profesorja Goddarda. Povedali smo že enkrat, da sc bavi ameriški profesor Goddard z načrtom, vreči v znanstvene svrhe raketo proti mc-secu. Profesor se bavi s to mislijo že 12 let in jo je v raznih predavanjih in debatah zagovarjal. Kot gonilno sredstvo za raketo misli uporabiti tekoči kisik. S tem bi dobila raket* začetno hitrost desetih kilometrov na sekundo, kar bi zadostovalo, da se premaga privlačna sila zemlje na veliko razdaljo. Na približno sedem osmink oddaljenosti mesca od zemlje bi popolnoma prenehala privlačna sila zemlje. Teoretično bi bilo torej mogoče poslati raketo na mesec. Raketa bi z lastno močjo letela 100 kilometrov visoko. V višini 75 km sc mora nahajati po mnenju Goddarda plast zmrzlega dušika, ker se v tej višini vidi severni žar. Kaj se bo potem zgodilo z raketo ne ve profesor nič povedati. Po njegovem mnenju bo ali padla nazaj na zemljo, morda bo pa tam zmrznila ali pa se bo raztopila, kakor bo naneslo. Mogoče bo pa cclo pre letela v označeni višini zračno plast in brez cilja pohitela v vesolistvo. Raketa naj bi imela zelo občutne aparate, čijlh celice bi se v določenih višinah odprle ali zaprle in, cko pride raketa zopet lepo •domov, na zemljo, bi tako prinesla s seboj dragocene probc tamošnicga ozračja. Znanstveni krogi v Evropi zaenkrat precej skeptično mislijo o tem poskusu profesorja Goddarda, ki zelo spominja na Jules Verna. X Krvoločni Don Jos6. Igralci se često neobičajno vživc v lzvestnc vloge. Tako je radi svojega Igralskega realizma in zanosa posebno znan španski tenorist Santogostino. Pred kratkim jc v ncapolskcm gledališču »San Carlo. pel Don Josčja v Carmcn z ognjevito partnerico I.ucesarco, Oba sta tako verno igrala, da jc v tretjem dejanju pevec ranil pevko z bodalom iu še samega sebe prav pošteno zadel v roku. Publika ie obema za njiju nadvse realistično igro navdušeuo ploskala in se jima z ovaci- jaml oddolžila za neprostovoljno prelita kri. X Strastni kadilci. O Edisonu jc znano da je strasten kadilec; na dan pokadi 10 do 12 cigar in poleg tega kadi šc oN po ln cigarete. Nedavno je umrl na Dunaju mož, kl je v dobi 50 let svojega ka-dllnega delovanja izpremenil v dim ia pepel 628.715 cigar. Doživel jc starost 73 let. Še večji kadilec je bil neki Ilolandea Van Klaes, ki jc vsak teden pokadil cn kilogram tobaka. Kljub temu je dosegel starost 80 let. Po slovanskem svetu Masaryk o čeških Nemcih Predsednik Masarjrk, ki sc nahaja na potovanju po Moravskem, obiskuje tudi nemška mosta. Tudi nemško prebivalstvo mu povsod prireja prisrSno ovacije. V nekom nemškem mestu je imel prezident Ma.-a.iyl; tudi govor, v katerem jo naglnšal, da je že pretekla deba prevrata in revolucije in da je napočila doba za složno dolo naroda, in složno delo med vlado in državljani. V Češkoslovaški stoji tudi nemško prebivalstvo pred važno nalogo, A \ so osvobodi avstrijskega duha in starega režima. Habsburški režim je škodoval češkim Nemcem tam bolj, kor ga niso pobijali, dasi jo ta režim bil slab. saj jo bil režim nasilja, ki ga y manjšina vršila nad vočino. Ustanovitov češkoslovaško države predstavlja odločen napredek tudi v odnosu napram nemškemu narodu. Češkoslovaška država je tudi z:i Nemce najboljša rešitev vo-likrga problema. Končno jo Masaryk šo izjavil, da jc njegova politika, politika miru na znotraj in na zunaj. Politiko nasilja je treba odstranili. Pošteni ljudje se morejo v vseh vprašanjih sporazumeti potom diskusije. Čim bodo legalni za--trpniki nemškega na.Td.i stopili pošteno n.i pot pozitivne niMtike za 'le-mokratsko republiko, todaj bodo pač lahko prišli do vplivnega sodelovanja v vladi in v upravi republike. Napre. dek češkoslovaške republiko je potreben tudi za nemško manjšino in predstavlja tudi zanjo samo blagoslov. Ruska vas Sol rudnik moskovskih piše: Obiskal sem zopet domačo vas na jugu stare pristno rusko gubernijo ob Volgi. Nekdaj je bil to živahen kraj domačo industrije. Kmetje so izdelovali platno, lončono posodo in zimsko obutov iz grobo klobučovino. Zdaj Je vse bolj tiho, ker je postala vas revua. Primanjkuje denarja, še manj pa je blaga. Iz mesla pridejo včasih izl«tniki — vesela komunistična omladina. Njeni govorniki hočejo zbudili prolotarsko zavest kmetov, pa govorijo o prednostih sovjetske vlade, o bližnji svCovni revoluciji. Kmetje poslušajo in vzdihujejo. pravijo. Kmetje ogledujejo svoje z vrvico zvezane raztrgane coklje, svoje zakrpano in zopet raztrgane hlače. etelina pod pazduho in dolgo hodil jio vasi. Hodil Jo- potegnil petelina za rdeči greben in govoril: Vaščani so so smejali. »Vjirezimo ga, stric Milrej, mogočo bo peljal vozb ga jo dražila mladina. Stric Milrej so jo nenadoma ustavil in vrgel petelina visoko v zrak. Petelin jo nerodno ml pil peroli in težko padel na tla. Kmet je pljunil, zaklel in šol. Doma jo prelepe! ženo in dolgo mračno bulil oči v temo, dokler ga ni potolažil špirit . . , Tako vplivajo poslodjce bnljževlških razmer na rusko vas. Izlet Poljakov v jugo? slavijo V prvi polovici mcscca julija prispe v našo prcstolico večja skupina Poljakov. Izlet jo organiziral »Akademski poljsko« jugoslovanski klub. v Varšavi. Ta akademsko udruženjc skrbi za zbll/.anic med obema bratskima narodoma lu so topla zavzema za naše akademike, ki študira, jo v Varšavi. Izlet 50 članov tega udruženia v na: o kraljevino ima namen podkrepiti bratske vezi z našim narodom. Izletniki nameravajo prirediti več predavanj o kulturnih In političnih odnošajlh Poljske lu nase kraljevine ter o Intelektualnem, ekonomskem ln političnem življenju sodobno Poljske. Izletniki bodo tudi priredili v vseh mestih, katera bodo obiskali, razstavo poljskih časopisov. Univerzitetni svet v Varšavi je prirediteljem izleta šel v vsakem pogledu na roko. Z akademiki prispejo v Jugoslavijo tudi delegati varšavske univerze: profesor dr. Viktor Por-žczilnski, prorektor dr. Fran Cubalskij in Sc več drugih profesorjev. Izgleda, da bo ta Izlet lepa manifestacija poljsko-jugoslovanskc bratske vzajemnosti. Nova sovjetska krstna imena. Ruski komunisti so vpeljali mesto krstnega ob« reda v spomin na boljšcviški prevrat nove obrede, tkzv. /oktjabrinc* (oktja« her — oktober), mcscc rcvolučncga pre« vrata leta 1017.). Pri teh slovesnostih, ki sc vrše navadno kar v zavodu ali v tovarni ob udeležbi vsega delavstva, do« bivajo otroci nova imena. Največ teh imen jc spojenih z imenom Lenina — Iljič, NincI, Vil. Lenul itd. Druga nova imena so Zinovij. Lunačara, I.cdov (Lev Davidovič t. j. Trocki-), Engfrid (Fridr. Engels). Tudi razne sovjetske okrajšave poraoljajo kakor Avangard, Kompart (komunistična stranka), Narkom (na« rodni komisar), Agitprop (agitačna pru' paganda) itd. Muha v salati j Niso redki slučaji, ko neznatna iskrita zaneti velik požar. Se manj redki |>a so slučaji, ko malenkostne stvari povzročajo strašne prepire, da, celo (ločine najhujše vrste. In kaj si moremo misliti šele, če navadna muha spravi velikega moža v tako razpoloženje, ila podivja ... Pepe zelo ljubi salato, zlasti ob tej jindi vročini. Njegova boljši polovica ima prelepo navado, da vsako jutro vpraša Pepcta, proden ta odhaja v službo, kaj naj mu pripravi za večerjo. — Enkrat za vselej ti povem, da Jokler traja poletna sezona, ne večer-am drugega, kot samo salato. Eventualno izpremembo tega kuhinjskega Programa ti bom vselej pravočasno ja-fil —, je [todučil Pepo svojo žonico. golilo se pa je, da jc to dni Pepeto-fn žena brez višjega dovoljenja izpre-Henila na tem programu toliko, da je običajni salnti pridejala čisto nevedo eno nedolžno muho, da bi jo vrag — ko je prišel Pepe domov, so jo nemudoma lotil priljubljene salate. Ko-""tf Da ie nrviikiai nasadil .na .vilice. . so mu jo iznenada hudobno zarezala v odprta usta velika črna muha. Popc-tu je zastala kri po žilah in salata v grlu in strašno divje je pogledal. Treščil je vilice v kot, kjor jo mimo predla lopa tigrasta mačka, ki je prosto-Seno odskočila in zbežala, sluteč uc- » Kakšna muha?, je skrbno vprašala žena. »Ti bom žo pokazal, kakšna! Mar misliš, da bom muho jedel? No, daleč vihto. Pope je zarjul. »Kako pa zaide muha v salato?. sem prišel!* »Ven jo vrzi,* je kratko predlagala žena. »Kaj, ven jo vrzi? Ti bom žo dal »ven jo vrzi*!* In dvignilo so sc v nepremagljivi bojovitosti Pepotove pesti ter so z vso težino spustilo na šibki hrbet njegove žene. »Tepel mo no boš!» je med glasnim jokom protestirala užaljena sirota. »Raztrgal t« bom na drobno kosce, da boš vedela meni muhe mešati mod salato!* »Mar sem ja.z kriva, da ie padla notri?. Pa jo .ven vrzi!* »Tvoja dolžnost jo, da mi pripraviš jed, kakor se za človoka spodobi. Zakaj te pa imam, mar za gledati? Boga zahvali, da sem te vzel! Povsod so te ponujali, a nazadnjo so to porinili meni.* tO ti domišljavost domišljava ti! I kaj si pa lazil zn; menoj, kdo te jo pa prosil, da mo vzemi! Pa ni bilo no konca ne kraja obljub, kako se mi bo godilo pri tebi. V svilo in žamet, si dejal, da me boš ohleket, na rokah mc boš nosil in samo v sonci bom sedela, pa tebo gledala, ko si Iako čeden! da.j pa imam. Namestti tvojih obljub, sem jih dobila po hrbtu.* Popetova žena jo krčevito zalhtela, tako se jo smilila sama sebi. »Kdo je lazil za teboj, kdo ti jo ob-ljuboval, da boš v sonci sedela?* In Pepe ji' zopet zamahnil. »Ne boš mo pretepal, nel Ti žo nel Za otroke se rajo brigaj, da no bodo raztrgani letali okrog. O, zakaj sem bila tako nesrečna, da som morala pobrati takega dora.na! Kje jo bila takrat moja pamet!* »Tiho imaš biti in nobene mi ne Crkni ,v.oč! Raie racmišLiai a tam. l-akm boš napravila salato brez muh. Človek ves dan gara iu skrbi za dom, za večerjo pa dobim muhe,. Takrat pa se jo zgodilo, da sc jo prikazala na pragu Pepetcva tašča. »•Ivaj pa imata, za božjo voljo?. »Lepo hčer Imate,, so jc jozil Pope, »tako bčer imate, da pripravi svojemu možu za večerjo muho v salati.* »I, čo cista za skupaj, pa pojdita narazen, bo vsaj mir, saj jo tako dovolj hudo na svetu.- »Da, da,, jo naglo povzela Pepel" va boljša polovica, »najboljo bo, če se ločiva. R takim divjakom niti uro več no maram preživeti. Takoj jutri greva na sodnijo.* »Bog daj. da se no bi premislila,* jo pripomnil Pope. »I saj je boljo tako, Bog nas varuj, saj so bosta šo poklala,* je zdihovala tašča. Naslednji dan Popo nt ?el v službo. Oblokol jo praznjo.uo obleko, si prižgtl oi^p.ro in hotel oditi. Ko 'e stal .nod vratini, ga jo poklicala žena: »Kam?* »Na sodnijo. da napravim konec turna iiidiemu.* f Tri tisti prič! pa se jc zgodil čudež. Popetova žena so mu je vrgla okoli vrat.u in ga vlekla z vso silo nazaj. »Nikamor ne pojdeš, kaj bom počela brez tebe? Bodi vendar pameten, saj ni vredno radi t.iste muho, da so razburjaš! čemu bi hodil po sodaijah, same stroške bi si nakopal, ko take stvari danes toliko stanejo. Tn končno, jaz to ne pustim nikamor, ko te imun tako rada. Boš videl, da odsedaj zana-pre.j no boš dobil nikoli več muho v salati.* 1'epctu so je omehčalo srco in vda! so jo nežnim prošnjam svojo boljše polovico. Zraven tega pa so mu je neskončno dobro zdelo, da je zmagal mi. Obrnil se je smehljaje k svoji ženi !n ji odkritosrčno priznal: »Veš, Polonca, saj nisem nameraval nikamor iti. Mi ne pade na um. da bi so ločil od tako čedno ženice, kakor si ti. Hotel sem te le malo preizkusiti in som sc prepričal, da me imaš zoro-rada. Samo muh ne trpim v salati, to si dobro zapomni.* In orl takrat, sicer še nI dolgo tega, dobi Pepe vsak vn.V-.r fivjom.qore.iii> -a-late brez mnh. ' Izvoz vina v češko-* j slovaško - Na podlagi sporazuma, ki jo bil skica tijen med našo kraljevino in češkoslova« ško republiko, jc v Češkoslovaškem ilo< voljen iz naše kraljevine uvoz 110.000 hektolitrov vina v sodih proti plačanju carine 210 K6 na 100 kg in 10.000 hI vi. na v steklenicah proti plačanju carino 487.50 Kč na 100 kg. Po konvenciji jc dovoljen uvoz vina iz grozdja, ki jc ju* goslovcnskega izvora in provcnijcncc, in sicer a) vina v sodih, ki ima nad 13 od. stotkov volum. alkohola izvzemši kon« centrirana vina; b) vseh vin v sodih i t. področja župsko « negotinskega, s romskega, vršaškegu, mostarskega, dnlmatin skega, moslavaško » zagorskega in slovenskega ne glede na alkoholno vsebj« no, in c) vina v steklenicah iz maribor« skega in ljutomerskega okrožja, z Visa v Dalmaciji ter «žiluvkc» in «blatina» izmed mostarskih vrst. Zgoraj n.iznačc« ni kontingenti so razdeljeni na posa« mezna pot' ičja na nastopni način: 1.) vino v sodih iz župsko » negotinskega pod« ročja "8000 hI vršaškega področja 16 000 « s emskega področja lS.000 a mu .iavuško.zttgorskcga področja (>.000 « ilalmatnskcga področja 46.000 « moslavn5ko«zagorskega področja 6.100 « slovenskega 12.000 « 2. vino v steklenicah: iz ljutomerskega in mar!« borskega okraja 7.000 hI 7. Visa (Dalmacija) 1.500 « .'žilavkno in «blatinn» 1.500 « skupaj 120.000 hI Uvoz naših vin v Češkoslovaško jc dovoljen samo na podlagi izvornih po« trdil, s katerimi se dokazuje, da jc vino po izvoru izmed enega naštetih podro« čl j. Lc na podlagi takih potrdil sc bo do« puščal uvoz naših vin po znižani carini. Potrdila bodo izdajale pristojne trgov« ske in obrtniške zbornice na podlagi uverenja, ki ga bo izdala pristojna kon« trolna enološka postaja. Za izdajanje uverenj za izvoz vina iz Slovenije je pristojna trgovska in obrt« niška zbornica v Ljubljani, za strokovno kontrolo pa kemična prcizkuševališča za kmetijstvo v Ljubljani, odnosno v Ma« riboru. Taksa za zbornično potrdilo znaša 30 tlinarjcv. ..:':' Tržna poročila Trg s kožami in usnjem (26. t. m.). — Promet v sirovih kožah jo nadalje zelo elab. Lo težke kožo se nekoliko lažjo prodajajo. Cene telečjim kožam stalno popuščajo in je izvoz popolnoma ponehal, ker Nemčija kot glavni kupec teh kož več no uvaža. Prodajajo bo telečje kožo sedaj povprečno po 25 do 27 Din kg, a brez soli tehtane [>o okrog 80 Diu. Zu jagnječje in jarčje kože ni nikakega zanimanja; zato se tudi za to blago pričakuje padec cen. Notirajo kože: bosanske in dalmatinske 13 do 15 Din, hrvatsko pisane, lahke 15 do 10 Din, srednje IG do 17 dinarjev, težko proko 30 kg 18 do 19 dinarjev kg, a brez soli tehtane 21 do '11 dinarjev. — Položaj na tržišču z izdelanimi kožami je prilično enak, vendar pa jo spričo nizkih cen dokaj več prometa nego v sirovih kožah. Zadnjo dni so no-tirali, postavno skladišče: vache-kruponi, lahki S2 do 85 Din, težji 88 do 90 Din, vratovi 45 Din, okrajci 33 do 35 Din za kilogram, kravji boks 18 do 20 Din, kips-fcoks 20 do 22 Din, telečji beks 25 do 28 dinarjev, barvani 35 do 37 Din za kvadratni čevelj. Trg z jajci (26. t. m.). Povpraševanje iz inozemstva je precejšnje, zaradi česar so tudi ceno precej čvrste. Izvoz jajc preko Jesenic in Rakeka je bil v maju in juniju izredno velik. Preko Ljubljane so je izvažalo v tranzitu tudi bolgarsko in drugo inozemsko blago. Domačih jajc Fe jo tekom maja in junija izvozilo proko Rakeka in Jesenic gotovo okrog 200 vagonov. Največ blaga teh dveh postaj jo iz štajersko-zagorskega (hrvatskega) področja. Računa se, da jo v istem času šlo preko Maribora 50 do 60 vagonov jajc. Nabavno cene v Jugoslaviji so jako različne. V Sloveniji so blago dobi po okrog 1 do 1.25 Din komad, a tudi pod 1 Din so je še prod kratkim ponekod dobivalo. V Vojvodini se plača blago po 1.25 do 1.35 Din, v Srbiji po 1.20 Din. Naše izvoženo blago gre največ v Curih, odkoder se izvaža dalje v London, Belgijo itd. V Londonu notira 11 šilingov 120 komadov. Londonski trg je z blagem prenatrpan. Na dunajskem trgu je tendenca zelo čvrsta in jo cena za komad na debelo 1450 aK, na drobno pa 1 ."00 aK. Vzrok porastu cen so slabi dovozi. Dunajska borza za poljske produkte (25. t. m.). Poročila o čvrstoči s preko-morskih trgov ter manj ugodna poročila o stanju posevkov iz nasiedstvonih držav 60 vzbudila večjo zanimanje za nakup staro p enice. Po novi pšenici je mnogo manj povpraševanja. Kupčija z moko je zelo mirna. Živahno pa so je Vgovalo b krmilno moko in otrobi. Notirajo 'za KJogram vključno blagovno-pronetni davek v aK: pšenica: domača 8050 do 8100, madžarska s Potisia ,"2M do 8800, Mac i t oba L 3950 do 4000; ječmen, domači 2879 do 2025, rumun-»ki 2600 do 2050.,češkoslovaški .KM.do 3400, krmilni 2500 do 2600; turščica 2550 do 2050; ovos, domaČi 2700 do 2800, madžarski 2750 do 2850, rumunski 2525 do 2625; p š o nična moka «0», domača 5550 (lo 5650, madžarska, dvojno sipka 5200 In Matični oddelek so po prijaznih pozdravih s strani oficijelncga prireditvenega odbora bili sprovedeni v »Hrvatsko čitaonico«, kjer so jih njeni člani, večinoma tamošnjl posestniki in seljaki. vzeli posamič ali po dva, tri ali štiri v svoj gostoljubni objem ter jih odvedli v svoje domove. Ves čas našega bivanja v Karlovcih so gostoljubni gazde z vso vnemo in postrcžljlvostjo skrbeli za ivoje goste na najdellkatnejši način. Med tem Je oflcijelna proslava že pričela. V patrijarhljski cerkvi Je patrljarh s sijajno asistenco daroval svečani para-stoK, pri katerem je pelo o.Muzitko društvo« iz Novega Sada«. Glasbeno Matico sta zastopala na parastosu podpredsednik Matice dr. Zirovnik in predsednik pevskega zbora Skalar. Sledila ie v lepi dvorani mogočnega poslopja gimnazije svečana akademija, kjer so razni poklicani lu izbrani govorniki v vznesenih in izbranih besedah podali žlvotopis in naglašal! važnost kulturnega delovanja velikega pesnika Branka. Poleg že omenjenih oficljelnth zastopnikov Glasbene Ma ticc so sc tc akademije udeležili tudi člani odposlanega zbora. Po akademiji je patrljarh povabil zastopnike oblasti, raznih korporacij in društev, med njimi podpredsednika Glasbeno Matice, v svoj Itnpozantni patrljarhijskl dvor na obed. Matičin zbor pa Je skupaj s člani »Lisinskcga« imel skupen obed v Narodnem domu. Kmalu po obedu ob 2. pcpoldnc sc jo pomikala proti Stražilovem, kjer počivalo zemski ostanki velikega Branka v domači zemlji, nepregledna kolona voz in pcšcev. Pot sc položno vije med vinogradi po prijazni dolinici med fruškogorsklml griči proti brdu Stražilovo, na čigar vrhu je postavljen Brankov spomenik. Domačini iz Karlovcev in okolice, nobroino število gostov od blizu in daleč. Sokoli, pevci zastopniki raznih kulturnih Oiganizajii, civilni, vojaški, cerkveni d stojanstvcnlki, seljaki l.dr. so se zbrali okoli spomenika kjer je ob 4. popoldne najprej opravil patrijarh ob asistenci drugih _e; kvanih dostojanstvenikov žalne cerkvenc otited:. Sledili so navdušeni in navduševalni govori, na kar sta poleg drugih tudi zastopnika tLisInskega: In Glasbene Matice položila vsak svoj vcncc z narodnimi trakovi na spomenik In se s kratkimi besedami poklonila manom velikega pesnika-domoljuba. Ko je spregovoril zastopnik Glasbene Matice, so navdušeno zaorili klici: Živeli Slovcnci! Za spomenikom na malem vzvišenem platoju sta sc postavila oddelek moškega zbora aLlsin-skega« In kvartet Glasbene Matlcc. V mogočnem templju obkrožujočega gozda. med največjo tišino zbrane nmogolisočer-1 ženia: pevsko društvo «Ncven» in «Mu- ne množico so sc ubrano in pretresljivo vz valovili mehki akordi narodne žalostlnke «Vigrcd sc povrne« in nato šo žalna, vzne šena hrvatska žalostlnka «LisInskcga». Po končani žalni manifestaciji sc jc vsul val prisotnih po brdu na vznožno planoto k.icr se je razvila prisrčna ljudska vesclica z nastopi Sokolov lil Pokolic, med zvoki petja iu godbe, ob vzhieenem igranju Kola, dokler ui mehki gozdni mrak opomnil na jiovratck v mesto, kier ic bil na sporedu šc koncert. Na izredno prostranem dvorišču gimnazije, obdaiiem od treh strani od traktov poslopja gimnazije, na čctrii strani ograjenem z visokim zidom, kronanim s košatimi vejami dreves, jo lili postavljen provizorlčcn oder, pred katerim sc je po 9. zvečer zbrala zopet Izredna množica — ua stotine in stotine je bilo zasedenih sedežev lu stojišč nepregledno, pravi monstre-koneert! Saj so imeli nastopiti reprezentanti najuglednejših slovenskih, hrvaških in srbskih pevskih družin. Po viharni ovaciji je zavladala pobožna tišina, ko jc naslonil kot pr\i po sporedu 2.) članov broječi oddelek moškega zbora ljubljanske Glasbene Matlcc, kl jc s krepkimi, čistimi In ubranimi glasovi za-nosito in disciplinirano zapel pod vodstvom zborovodjo ravnatelja Fcrda Ju-vauca četvero moških zborov, biserov uaše starejše zborovc literature: »Savsko«, "Povejte vc, planine«, Adamičevega »Vasovalca« In »Hercegovsko.. Buren aplavz in navdušeni vzkliki: Živeli Slovenci! so spremljali vsak zbor. Vmes pa jc nastopil šc Slovenski kvartet z Mirkovim »Jutrom« in Fflrstcrjevim »Slakom-. Izvrstno in izbrano izvajanje kvarteta jc izzvalo aplavz, ki nl hotel ponehati, dokler ni kvartet dodal šc Maroltovc narodne: »Oj, ta vojaški boben«. Po lfiuml vožnji in po cclodncvncm fizičnem trudu nc bi niti oni, ki dobro pozna vztrajnost tega kvartcia, pričakoval tc svcžostl glasov In tc jasnosti izraza v najjačjih kakor tudi v uajmllejšlh nl-Jansah. Vrstila so se polem druga pevska udru- zičko društvo«, oba Iz Novega Sada, pev--sko društvo «OblllPučavničar ki lsvrBuJe event. popravila sam, 2ell premeniti mesto. — Ponudbe pod ,,PoSten ln zanesljiv" na upravo „Jutra". 13125 Sedlo civilno, kompletno, z dvojno uzdo In dobro ohranjeno, se proda sa 750 Dln. — Naslov v upravi „Jutra". 13084 Okoli 200 m vodov, cevi 1 In pol cole močnih, se proda. — Ponudbe na naslov: Nande Forjan & Drug, Jesenice, Gorenjsko. 13117 Gostilna In trgovina na prometnem kraju ob deželni costl, so proda radi družinskih razmer takoj. Hiša v dobrem stanju, klot, prodajalna. 2 gostilniški sobi, 4 stanovanjsko sobe, gost. j vrt. 2 zelenjadna vrta, 3 or. i sadovnjaka —- za nizko ceno 150.000 Dln. Več pri lastniku : Zupan MIha, Kesezo, p. Vodice, postaja JarSo. 13181 Edino krepčilo hrane nadomesti in prekosi okus in redilnost mesa v hrani. Mlekarna dobro urejeua za Izvoz mleka na veliko, so s celokup-nim Inventarjem odda v nu-Jem, oziroma so aprujmo družabnik. — Vil I k dr* I čok In Jametvo zagotovljena. OcnJ. ponudbo pod ...Mlekarna" nu podružnico „Jutra" v Mavl-boru. 13037 Izjavljam da nl za inenft noben upravičen lukaslratl računov, kdor no ne Izkaže z mojim speci-jalno za dotlfno stranko veljavni m polnomočjem In podpisom. Opozarjam vso stranko, da ne bodo trpele &kodo< A. Lampret, LJubllona, Krekov tgr 10. t:;i37 Majhna soba a hrano, v sredini mesta, z elektr. razsvetljavo In posebnim vhodom, so takoj odda stalnemu gospodu v Gosposki ulici 6L 10/L 13130 Dve perzijski preprogi kupim samo lz privatne roke. — Ponudbo s kratkim opisom preproge in navedbo cene na upravo „Jutra" pod ..Preproga". 13018 Učenec primerno Šolsko izobrazbo, ee sprejmo v večjo Špecerijsko trgovino v LJubljani. — Naslov pove uprava ..Jutra ' 13065 Kleparski učenec b« sprejme pri JurlJu Grlč-otku, kleparskem mojstru na Mutl Ob Dravi. 12056 Vreče lz Jute, brezhibne in brez lukenj, 140 X 55 cm. (močnate ln od otrobov), kl vsebujejo najmanj 85 l:u ln več, kupujemo stalno ln v vsaki množini. Ponudbe z navedbo Števila ln cene franko vagon na naslov: ..Strojllna, lesna ln kemična Industrija, d. d." — Polzela pri Celju. 13114 HTF7?, Mlajši trg. pomočnik Ul pomočnica — samostojno iclujoe, dobro lzvežban ma-lulakturlst, spreten produ-6lec, se sprejmo v trgovini meš. blagom. Janko PoCeR, Trbovlje I. 13031 Boljšo mlado kuharico Ho pripravljena opravljati '"U h!6na dela, so ISčo k ^aJhnl obltel.il. PlaCa dobra, '■aalov povo uprava „J litra" 13162 (iščejo) zdravniški pom. službi v lekarni lzvežbana go-»'llfna z letnimi spričevali, «0 Bluibo. — Ponudbe pod Medicina 31" na upr. Jutra. 18085 Prodajalka 'tona In poStooa, IS5e mesto " oržoll. Doplso Jo poslati „ upravo ,.Jutra" pod filtro ' os-tena S". 13097 Dobra kuharica ®*tojna, starejša In es-*!Jlva mo6, v gospodlnj-Popolnoma IzvoJbana — grabna ovent. v trgovini, 'latiia dobra sprlCevu* — " spremeniti služba Na-°M Inhko takoj. Ponudbe ,a Slfrn ..Zanesljiva III" "Pravo ,,Jutra".. 13087 Gosnodifna vseh pisarniških del, "Premeniti mesto. Najraje "»JI trnovim na deželi. -'"»Obe na upravo „Jutru" 0 ..IntellBentna". 13093 Lepa salonska obleka skoraj nova, ceno naprodaj. ; Naslov povo uprava „Jutra" 13032 Več telefon, aparatov (namiznih) dobro ohranjenih. so po ugodni ceni proda NaBiov pove uprava ..Jutia" 13019 Decimalna vaga nosilna moft 3000 k v, dobro ohranjena, s pripravo za markiranje tožln, se po zolo ugodni ceni proda. — Naslov povo uprava ..Jutra". 1289G Ia. tranlstovskl sir •£ flnevno dobavo nudi Bor. Sbil, KoSovJe. 12082 Dain8ki tagal slamniki po GO dinarjev, dekilflkl po 40—50, otroSkl Blamnlki po 30 Dln pri Mlnkl Horvat, modlstka, Btarl trg et. 21. 12370 Motorno kolo 3 ln pol PS, 2 brzini, dobro ohranjeno, prodam samo za 7000 Dln. Namesto denarja vzamoni tudi blago po dog-i-voru. Naslov v upr. „Ju»rn" .1.801)5 Motorno kolo DKW speeljalno, dobro ohranjeno, se proda. Naslov pove upr. ..Jutra". 13020 Štedilnik zn nlin poceni naprodaj. Kje, pove uprava ..Jutra". 13127 Nivelacijsltl Jcn^i nnarat so cono proda. Naslov pove uprava ,,Jutra". 13101 Zaman se trudite s prodajo vil, stanovanjskih, trgovskih In obrtnih hia, knieteklh posestev. graščin, žag. mlinov, stavbam parcel itd., ker kupci se oglašajo stalno le pri aPosest« Realitetna pisarna, d. s o. s. v LJubljani, £v. Petra c. 24. 1022-a II Hiša pripravna za vsako obrt — tudi za trgovino — na lepem prostoru tik železniške postaje, s pol orala zemlje, se takoj proda. — Posestnik: Franc Fuhriuan. Poljčane. 13033 Posestvo z gostilno ln trgovsko koncesijo v letoviškem in Industrijskem kraju na Gorenjskem, se po ugodni ceni radi družin, razmer takoj proda. Naslov pove uprava „Jutxa" 18080 Na stanovanje in domačo hrano sprejmem takoj 3 gospode. Naslov v upravi ..Jutra". 13121 Opremliena mcs. soba s posebnim vhodom, se odda solidnemu gospodu. Naslov v upravi „Jutra". 13070 Elegantna spalnica s posebnim vhodom ln porabo kopalnico v bližini opere. ali v kaki vili blizu Tivolija, se 16čc. — Pogoje ln naslov Je poslati na upravo „Jutra" pod »Direktor". 1300S 1 Lepa solnčna soba s posebnim vhodom, se odda takoj. Naslov pove „ Jutra". Gostilno se vrame v najem v prometnem kraju Ljubljano ali kje drugje v Sloveniji. Gonjcne ponudb« na upravo ..Jutra" pod ..Promot". 120.".5 škrbinček! Pismo prejela, hvala, žalostna, dolg čas, boltkana. brez stanovanja. PISi 1 Vroče po-IJubo Tvoja M. 1S0D1 Enonadstropno vilo ali majhno hišo z vrtom v lepem, mirnem kraju Ljub ljane, kupim. Predpogoj prosto stanovanje. Plačilo takoj Ponudbe na upravo „Jutra" pod „Vlla". 12887 Veleposestvo oddaljeno pol uro od Zidanega mosta, vas Straže, se pod ugodni ml pogoji takoj proda za 750.000 Dln. — Natančna pojasnila dajo Rudolf žeicznlk. trgovec pri prejšnji oljarni, Zidani most 12SVS Enonadstr. trg. hiša na najpromotnejSem kraju v Črnomlju, so proda. V pritličju bo prostorni trgovski lokali « prodajalnlžko opra vo. V prvem nadstropju Je 5 parketiranih sob in kuhinja. Kleti, pralnica ln drvarnice, vodovod, elektr. r»r K hlSl spada vrl, njiva, vinograd, steljnik t.cr majhna gozdna parcela. — Cena Dln 600.000. Ponudbo na naslov : I Janko fivajger, Crnomdfi 193 13100 Tri sobe vkupno ali posamezno, sa oddajo aa pisarno v sredini mesta. — Dopise pod Šifro „Vporaba" na upr. „Jutra"\ 12048 Stanovanje 2—3 sob, kuhinje Itd., se ISče za takoj ali za 1. nvgust — Najemnina postranska. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ».Justina". 13067 Prazno sobo ISče mirna stranka, čo mogoče v s redi n I mesta. — Naslov pove uprava „Jutra ' 13056 Poročiti želi mlad trgovec In posestnik na Dolenjskem trgovsko nnobrn-ženo gospodično. Ponudbo na upravo ..Jutra" pod značko ..Takoj 0". 13080 Urad Ljublj« velcsejma bo oddal pleskarska dela pri velesojmskth objektih. Pojasnila ln pripomočki .so dobo vsak dolavnlk med 15.-18. uro v pisarni volesejma. — Ponudbo Je vložiti do torka dne 4. julija 1024. 12012 Veletrgovina Osvald Dobeic Ljubljana Sv. Jakoba trg št. 9 priporoča svojo bogato zalogo raznega dišečega in brivskega mila, zobni prašek In pasto „KAL0-DONT-EUDA" ter vse druge galanterijske predmete po najnižjih ccnah. 1098 il IzSel Je y knjigi Taksni in pristojbinski pravilnik >.. Kdor plaCuje takso /n pristojbine potrebuje poleg zakona tudi pravilnik, ki zakon razlaga in pojas-nujo. Knjiga ki obsega 240 strani, velja s poštnino vred Din 43-50 in se naroča pri -i: Tiskovni zadrngi v Ljubljani Prešernova ul. 54. Priporočamo knjigo: Stoianovič il., Humanovsha bitka. Popis bitko in njon pomen z dvoma zemljovidoirjn. KDjiga velja s poštnino vred Diu 3t'— ter bb naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubi ar,1. IHMi W vmat^Bi«^ ass^ K» •*» | M Kdor rad čita lepe povesti, naj naroči priljubljene romane „JUTRA" Lepo opremljene sobe j zračne, event. s kuhinjo, se odda v bližini Mir J a čez počitnice. Naslov pove uprava „Jutra". 13076 V svrho ženitve | želi dopisovanja Izobražena gospodična radi pomanjkauja znanja ln ker je osamljena, z Inteligentnim in značajnlm gospodom od 38 let naprej. Vdovec z otroci nl Izključen Drugo se Izve plsmono. t , prometni cesti. Poslopja so v | dobrem stanju, polog nekaj zomijlSča, električna rnisvet-fljava. Cena ugodna. Vprnfa su pleiucno nil ustmeno prt Dragotlnu Korošcc. Pečica on I Toki, 13X10 Dijak ali dijakinja se sprejme za prihodnje leto blizu učiteljišča In glmna zlje, v lepo zračno stanovanje, Kje, povo upr. „Jutra". 18117 Naslovi dijaš. stanovanj so dobo pri g. Likar, Poljanska cesta ftt. 87, vila Uerg mann. 13118 Za bodoče Šolsko leto se sprejmeta na nlaiio?anJe In asjtrk 2 dijaka v bllitnt učltcl USča ln realne glmna-zllo. K Je, pove upr. „Jut.ra". I 131U5 | Pozor, trgovci! Dobro Idočo blago dara v komisijo. Ponudbo na upravo ..Jutra' pod ..Komisija". 12M3 Kuhati učiti as želi Inteligentna, Izobražena in solidna gospodična r dobri maft^nnRkl hl.1l ali na podeželskem poBestvu. X,a to prevzame neniSko konvo eijo z otroci ali knjlgovod-plve.no delo. Dopise pod ' 1 fin ..Vestna" na podružn. Jutra v Mariboru. 13112 Betonsko ograjol Kdo fcl mt Jo zgradil v D. M. v Polju pri Ljubljani? Dolžina rrlhliiuo C0 n'. — Naslov jo javiti pod .Oaraln' u» upravo „Jutr»". 13110 Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločnost in nenravno življenje papeža Aleksandra VI., njegovega sina Cezarja in hčerke Lukrecije Borgije. Broširano Din 30.—, vezano Din 36, po pošli Din 2,-^ več. * .1 CLAUDEE FARRERS: Gusarji Zgodovinski V^j :' iz življenja morskih roparjev v XVII. stoletju. Cena Din 20.—. po pošti Din 1.50 voč.) FR. HELLER: ^ Blagajna velikega vojvode Roman. Cena Diu 15.—, po pošti Din 1.50 več. •' FR. HELLER: . * Prigode gospoda Collina Šaljiv detektivski roman Iz velikega sveta. '•"'.'•sm Cena Din 10.—, po pošti Din 1.50 več. Knjigo so naročajo pri upravnlitvu «JUTRA» v Litibljani, Prešernova ulica 5(. _ 4 M m sam postavim zopet v zapor?« Valenglay zmigne z rameni in enostavno vpraša: «In potem?» Molk. Borba med tema nasprotnikoma jc trda. Jasno je, da sc mož, kakor je Valenglay, nc bo zadovoljil s samimi obljubami in besedami. Hotel jc kasno vidno korist, tako reltoč pri-jcmljivo. Don Luis povzame: »Gospod predsednik, morda Iiočcte upoštevati v mojo korist neke usluge, ki niso bilo brezpomembne in ki so vrlo koristile domovini?« | »Pojasnite.* t Don Luis stopi dvakrat po sobi, potem zopet sede in prične: «Gospod predsednik, v maju 1915. so bile nekega dne ob solnčnctn zatonu tri osebe na obrežju Seme, blizu Passyja, v bližini peščenega grička. 2e mnogo mesecev je policija iskala izvestuo Število vreč, v katerih je bilo tristo milijonov v zlatu. Ta zaklad je neprijatclj z neumornim podrobnim delom nabral po Franciji in je bil baš na teni, da sedaj ta zaklad tajno odpravi. Kakor veste, je eden te trojice bil Valenglay, drugi pa Desmaiions po imenu ... in tretji, ki jc oba naprosil, da se potrudita na označeno mesto, jc tudi sedaj naprosil ministra Valcnglayja, naj s svojo palico sune v dotični griček peska. Zadel jc ob zaklad. Nekaj časa pozneje se je neka južnoiztočna država pridružila Franciji, država, ki je poprej zelo nujno mo-sila za francosko posojilo štirihsto milijonov frankov.* Valenglay je očividno presenečen. Nikdo ni ničesar vedel o tem. «Kdo vas jc mogel informirati?* «Trctji.» «In ta tretji je bil?» :«Don Luis Perenna.* «Vi? Vi? Vi ste našli ono skrivališče in vi ste nas daR takrat poklicati?* «Nikdo drugi, gospod predsednik. Takrat ste me vprašali, na kakšen način se mi morete izkazati hvaležnim. Danes vas prosim za to, kar ste mi takrat ponujali.* Odgovor je bil takoj pri roki in pred odgovorom krate^ ironičen nasmešek. «I)ancs, dragi moj? Danes, pet let po dogodku? Prekasno je, dragi moj . . . Sedaj je zdavnaj vse pozabljeno, vojna jq končana in ni razloga, da bi se izkopavale stare zadeve.* Don Luis izgleda nekoliko presenečen, vendar pa nadaljuje: «No, potem sc je zgodilo še nekaj drugega. Leta 1917. ja bilo na otoku Sareku. Spominjate se, gospod predsednik. Pa morda ne veste, da je tudi takrat don Luis Perenna . . .» Valcnglay udari s pestjo po mizi in z močnejšim glasom bruhne navidez jezno: «Nchajva, Arzen Lupin, in igrajva raje .otvorjeno igro! Ctj hočete zares dobiti igro, plačajte, kar ste dolžni. Govorite li o bivših ali bodočih uslugah? Hočete 11 ganiti starega realista, kakor-sem jaz? Ali hočete tako kupiti vest Valenglayjevo, če se pišete za Arzena Lupina? Za vraga! Ne pozabite vendar, da ste po dogodkih, zlasti nocojšnjih, za občinstvo z vso zanesljivostjo počinitelj cele serije zločinov in obenem z vami Florenca Levasscurova in da sta vidva edina odgovorna krivca. Florenca jc pobegnila, vi pa hladnokrvno zahtevate, da vas izpustim! Naj bo, pravim, toda plačajte, kar ste dolžni, to je, zaslužite si takšno koncesijo, če morete. Če ne, obžalujem...* Don Luis jame hoditi po sobi gor in dol. Zadnja borba se bije v njem. Nekaj ga zadržuje. Toda kanalu pade odločitev. Plačati je treba in jo bo sijajno plačal . .. «Cujte! Grožnje Caciercsovc so' nam bile sicer prav neprijetne, toda gospod policijski prefekt je želel, da si pridobi kolikor največ mogoče jasnosti o Florenei Levasseurovi in zato ni hotel prekiniti Vaše sinočnje ckspedicije. Ker pa ta ekspe-tlicija sinoči ni imela uspeha, hotel je vsaj profitirati toliko, ker se je že don Luis Perenna stavil nam na razpolago, da si je zasigural Arzena Lupina. Čc ga mi zopet izpustimo, bodo dokumenti objavljeni in mi pridemo v najbolj neumno in uprav smešno situacijo. V takšnem položaju pridete s svojo zahtevo, da vrnem Arzenu Lupinu svobodo in da mu jo vrnem svojevoljno, protizakonito, nedopustno! Prisiljen sem torej, da zavrnem vaš predlog. In zavračam ga.» — Potcin pomolči nekoliko in dostavi polglasno: «Razven, če . . .» «Razven, če?» vpraša Arzen Lupin. «Razven, če ... in sem sem hotel dospeti, razvcn, torej, čc mi v zameno ponudite karkoli taccga, seveda velikega in važnega, s čemer bi jaz mogel opravičiti siccr prav absurdno in neutemeljeno osvoboditev Arzena Lupina.* «Toda, gospod predsednik, mislim, čc vam jaz privedem zvezanega pravega krivca, morilca rodbine . . .» «No, za to reč vas pa res ne potrebujem.* »In če vam dam častno besedo, gospod predsednik, da se vrnem takoj, ko dovršim svojo nalogo, in da se prostovoljno Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Tal. itov.: 261, 413, 502, 503 In 504, Delniška glavuloa: Din 50,000.000,— Bezervni zaklad okoli: Din lO.OOO.OOO'— Staro, renomirano, najfinejše, zajamčeno pristno, sedovine prosto Zahvala, v Beogradu na prometni točki so prodaja radi prevzema večjega podjetja. Pogoji so zelo povoljni, trgovina sestoja iz štirih oddelkov. Potreben kapital za prevzem trgovine in inventarja okoli 100.000 Diu. — Vprašati: £?toJan Nlkolio, trgovcc, Beograd, Ntmanjina ul.22a. Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja, pomoč ia tolažila ob bolezni in smrti naše ljubljene mamice itd., gospo znamke „kpona" — postavno zavarovano dobavlja vsak čas in v vsaki količini samo na veleodjemalce in trgovce Modna trgovina oljarna Albert Stiger so prav iskreno zahvaljujemo. Nadaljo izrekamo presrčno zahvalo vsem, ki so spremili blagopokojnico k večnemu počitku, posebno pa še častiti duhovščini, slavni železničarski godbi in pevcem za ganljive žalostiuko. V Ljubljani, dne 26. junija Žalujoči ostali. 8313a K. SOSS Ljnbljana man Mestni trg 19 NAZNANILO. BOBtoJeuo lz 150 oralov zemljo ln 25 oralov gozda ter vollkena sadovnjaka. — EnouadBtropna lilf a, 3 manjšo hišo za služln-čad, velika BUailnlea b skladiščem, dva lileva. Proda se skupno z živim ln mrtvim inventarjem in letino za Din 1,900.000 ali pa po dogovoru. Puuudbe na : ssisa Marija Janečka, Pre-loščica 256, Topolovac-Sisak Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril na Dunajski cesti it. S nasproti restavracije ,prlšesticl' v popolnoma na novo preurejenem lokalu delikatesno trgovino kjer bodem prodajal praško in prvovrstno domačo Šunko, ogrske in domate salame, vseh vrst mesnih izdelkov vei vrst sira, razna vina v steklenicah, konjak, likerje in drugo. Priporočam se ia v naprej slavnemu občinstvu, kakor tudi gg. gostilničarjem, restavraterjem itd. 2 odličnim spoštovanjem S231a J.PRIMC. pgr* STp2?©.Tjim© "^ps® 330! Ivan Košak, slikar, Bleiweisova c. 15, V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da je naša iskreno ljubljena mama, stara mama, tašča in teta, gospa jgiljf^, najboljših tovarn Bosondorfer, Ozapka, Ehrbar, Schwelghofer, Original Stingl tw% — itd- — SericB Hubad, roj. Dolenc LJUBLJANA, Hilšeijeva ulica št. 5. mim 11»i ■nrvTTriiniiiiiiiriTTi-m.j v x i inxxxl zasebnica po težki bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 28. t. ni. ob 6. zvečer iz Bleivvcisovc ceste štev. 13 na pokopališče na Vič. V, Ljubljani, dne 26. junija 1924. 4000 do 5000 kalorij, franko Ormož, tona po 300 Din ppodaja Slovenska premogokopna družba z o. z. T v Llubllani, Wolfova ulica 1. Zalivala. asiia Vsem, ki so našega nepozabnega sina, nečaka iu bratranca v Ljubljani prodaja Rodbini VIDMAR-SEVER, poštnega nižjega uradnika spremili na brežiško pokopališče, izrekamo tem potem iskreno zahvalo. Zlasti pa se zah-aljujeroo dobrotljivemu bolniškemu osobju, gg. zdravnikom, g. višjemu poštarju Lichteneckerju, častiti duhovščini, gg. zastopnikom ler. pošto, sod:«"', davkarije, sreskega poglavarstva, finančno kontrolo ia orožništva. žalujoči Ostali. V Hočah pri Mariboru, dno 26. junija 1924. vseh kakovosti, v oelih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja ln razpečava na debelo Rodbina Schweglo7a javlja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njen ljubljeni gospod ing. V giobokl žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš dobri soprog, oče, tast in stari oče, gospod v četrtek, dne 26. junija 1924 ob 9. uri dopoldne v 86. letu, previden s tolažili sv. vere na veke zaprl svoje trudne oči. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto dne 28. t. m. ob 4. url popoldne iz hiše žalosti Hranilniška ccsta št. 4 na pokopališče k Sv. Križu. Spavaj v miru draga dušal Ljubljana, dne 26. junija 1924. Marija Ana, Mara. Joško soproga otroci Anica Bltenc, roj. Hočevar sinalia. Tatjana, vnukinja. vsake vrste ln vsakega Izvora ter priporoča posebno prvo-vratni češkoslovaški In angleški koks za livarne ln domačo uporabo, kovaški premog, črni premog ln brikete m OH' PROMETNI ZUVOO ZH PREMOG, D. D., V l]UBl]flll! IlilULUV.- HlkltilfilVl Uiti Itn. 1B/IL - danes popoldne po dolgi in mučni bolezni zaspal v Gospodu. Pogreb predragega ranjkega bo dne 28. t. m. ob 10. dopoldno iz hiše žalosti, vila Gorica na Rečici, na pokopališče v Gorjah. Rečica, dne 25. junija 1924. t Žalujoči ostali Najboljši uspeli imajo „Mali oglasi" v „ JUTRU"! /