Poštnina plačana v gotovini. Leto XVI.. 180 Ljubljana, sreda 7. avgusta 1935 Cena 2 Din ^pravmštvo: . LJubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št- 3122, 8123, 3124, 3125, 8126. inseratnj oddelek: Ljubljana, Selen-t urgova UL S. - TeL 8492, 2492. podružnica Maribor: Gosposka ulica g t. IL — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica fit, 2. — Telefon št. 190. Računi prt pošt. ček. zavodih; Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wi en St. 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.—-Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11 Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št_ 65. Rokopisi se ne vračajo. •— Oglasi po tarifL BOLGARIJA SE VRAČA K DEMOKRATIČNI UREDITVI Kronski svet v Varni - Vprašanje obnove prejšnjih strank - Po nmem volilnem redu bodo izločene vse majhne skupine — Pred spremembo vlade Sofija, 6. avgusta. AA. Danes ob 10 dopoldne se je v Evksinovem gradu pri Varni vršil kronski svet pod predsedstvom kralja Borisa. Prisostvovali so mu predsednik vlade Andrej Tošev in vsi ministri razen finančnega ministra Raskova in pravosodnega ministra Ka-radžozova, ki se mudi ..a v Sofiji. Ministri se jutri vrnejo v Sofijo. Sofija, 6. avgusta, d. Vesti o nameravani skorajšnji spremembi sedanjega političnega položaja v Bolgariji, ki se trdovratno vzdržujejo že par tednov, so postale danes še bolj verjetne, ko se je izvedelo, da se je v kraljevem letnem dvorcu pri Varni vršil kronski svet pod osebnim vodstvom kralja Borisa. Govori se, da je sedanja vlada v glavnih obrisih že sama sestavila načrt za novo ustavo. Znano je, da je pri tem naletela na velike težkoče. Ravno o teh težko-čah in njihovi rešitvi so po splošnem I mnenju razpravljali v Varni. Ena glavnih spornih točk je bilo vprašanje, ali naj se omogoči obnova starih političnih strank. Vojaški člani vlade so odločno proti obnovi, češ da je sistem starih strank pogubno vplival na zavest narodne in državne skupnosti. Večina civilnih ministrov pa stoji na stališču, da je treba k sodelovanju pritegniti tudi politične voditelje iz prejšnjega strankarskega življenja, pa če to ne gre drugače, tudi za ceno obnove starih strank. Kakšno stališče je prodrlo, še ni znano. Da je treba v kratkem času razpisati nove volitve, o tem so si vsi glavni činitelji današnjega režima na jasnem. Ni pa še dosežen sporazum, kakšen naj bo novi parlament in na kak način naj se volitve izvedejo. Ako bo prodrl princip, da se stare stranke ne smejo obnoviti, potem bo volilni red sestavljen tako, da bodo kandidate lahko postavljale le velike gospodarske in nacional- Poučen odlomek iz nedavne prošlosti Današnji rod, ki živi na naši osvobojeni zemlji, si skoro ne more več predstavljati življenja, ki ga je moral prenašati naš narod še v nedavni preteklosti. In vendar nacionalna vzgoja ne more pogrešati znanja narodne zgodovine, ki nam odkriva našo trnjevo pot 'pod tujo oblastjo in nas uči po zaslu-ženju ceniti nacionalno svobodo in požrtvovalno delo naših prednikov za našo samoohranitev. Borba za narodne pravice je bila posebno težavna v avstrijskih deželah, kjer je slovenskemu prebivalstvu stala nasproti močnejša tujerodna večina. Tu se je moral vsak napredek izbojevati korak za korakom. Ko je potem dospela narodna zavednost že na stopnjo, da je postala misel na raznarodovanje cele pokrajine iloizorna, so se vedno še vzdr-: zevale močne postojanke. Bili so to /umetni nemški in nemškutarski otoki sredi slovenskega ozemlja, zamišljeni kot nosilci nemške oblasti in kot središče tuje kulture, ki naj bi gospodovala in vodila. Tu se je naravno koncentrirala vsa narodnostna borba, ki se je vodila z vso brezobzirnostjo, kakršna je v naših časih komaj pojmljiva. Letos poteka štirideseto leto, kar je lime malega pokrajinskega mesta Celja jodmevalo do skrajnih mej vse prostrane stare Avstrije, razburkalo parlament in postalo kamenček, ob kate-'•rem se je spotaknila sama cesarska vla-fda. Vzrok temu viharju je bila — skoro neverjetno se čuje — ustanovite^ ubogih štirih dvojezičnih razredov v Celju poleg popolne samonemške gimnazije. Kdor gre danes skozi Celje in se ■ ozre po njegovi okolici, se mora z začudenjem vprašati, kako je bilo mogoče kdaj govoriti o nemštvu tega kraja. i,Na prvi pogled se vidi, da nacionalni '.značaj, kakršen ie danes, ne more biti rezultat kake umetne p opre vratne nacionalizacije, saj je Celje daleč proč od ■Jezikovne meie in dobiva svoj naravni populacijski pritok izključno iz nesporno slovenskega kmetskega zaledja. Toda germani^acijska avstrijska politika Jje hotela zadržati naravni proces in je z Vsemi sredstvi skušala držati nemško trdnjavo. Celie je imelo kot naravno središče velike pokrajine staro srednjo šolo, giminazijo. ki je bila seveda izključno •nemška. Naravno je, da je prebujeno slovenstvo zahtevalo za svoj naraščaj poslovenjenje tega zavoda. Na popolno srednjo šolo ni bilo misliti, saj je niti Ljubljana ni dosegla, težko pa se je bilo vladi upirati onem« minimu, slovenskim paraklkam nižjih razredov, ki ga je bil že dosegel za kranjskimi zavodi celo obmejni Maribor. Toda v Celin je bila nemška prepotenca najjaeja in zaradi svoje slabe vesti najbolj občutljiva. Celjski Nemci in njihovi jani-čarji so dvignili krik, ki je odmeval do Dunaja. Vpili so, da je v nevarnosti nemški značaj mesta in da gre za nacionalni prestiž avstrijskega nemštva. Čeprav je bila Taafejeva vlada že malo zrahljala moč nemške birokracije, je nemški odpor vendarle še obrezuspešil napore slovenske delegacije. Zaman je bilo sklicevanje na uradne številke, ki so izkazovale na celjski gimnazija dve-tretjlnsiko slovensko večino dijakov. Šele v medvladju takozvanega koalicijskega kabineta je parlamentarna situacija omogočila prvi uspeh. Vlada ni mogla pogrešati slovenskih glasov v parlamentu, pa je končno pristala na zahtevo slovenske delegacije, M so jo krepko podprli tudi Hrvati in Čehi. Uvrstila Je v proračun postavko 1500 goldinarjev za slovenske paralelike v Celju. V nemškem taboru je završalo in nemški člani vladne koalicije so zagrozili celo z izstopom. Vendar vlada ni mogla več nazaj in ko je bila celjska postavka sprejeta v odseku s 4 glasovi večine, je prišlo do končne odločitve v zbornici sami. Bilo je to sredi poletja 1895 — torej ravno pred štiridesetimi leti. Vršilo se je pravo bojrno glasovanje. Nemška propaganda je zmobilizirala svoj poslednji glas in pridobila še Italijane. Edino nemški konservativci so ostali vladi zvesti in so bili zato predmet burnih sovražnih demonstracij. V dramatični borbi je vlada sicer zmagala, toda ob celjski postavki se je razsula koalicija in nadlo je njeno ministrstvo. Da se prav spozna žalostni položaj S1 o vencev v Avstriji, si je treba pogledati to njihovo »pridobitev«, ki je strmoglavila vlado in dejansko pretresla državo. Takozvana slovenska gimnazija ni bil morda res slovenski zavod. Bili so to revni štirje »samostojni nemško-slovenski razredi« — to je bil njih službeni naslov —, pod vrhovnim nemškim vodstvom. Slovenski učni jezik je bil dopuščen samo za štiri predmete. — In ta karikatura ravnooravnosti je izzvala toliko krika in politično krizo! Z današnjega vidika se nam predstavlja afera celjske gimnazije kot tež- Atene, 6. avgusta, d. Grška vlada je prejela poročilo generala Bakopulosa s Krete, da je red zopet vzpostavljen in da so se vinogradniški delavci, ki so povzročili izgrede, zopet razšli. Po obkolitvi je upornikom v Kandiji postavil vojaški poveljnik ultimatum, naj se v dveh urah udajo. Po poteku roka so sporočili stavkujoči, da so pripravljeni oddati orožje. Kakor se čuje, je do kapitulacije upornikov v glavnem prišlo zaTadi tega, ker je Dunaj, 6 -avgusta n. Kakor poroča »Echo« iz Berlina, je tamkaj prišlo v zadnjih dneh do demonstracij nemških vojaških letalcev proti narodnim socialistom. Demonstracije je baje izzvala policija, ki je obkolila letalce v njihovem domu ter jih hotela aretirati, češ da so brez oblastvenega dovoljenja zborovali. Pri spopadu so bili ranjeni štirje policisti. Letalci so si s samokresi in bajoneti izsilili prost odhod ter se odpeljali z avtomobili v vojašnice. Ko je bio incidentu obveščen vojni minister, je sporočil policiji, da že v naprej energično protestira proti eventualnim aretacijam vojaških oseb. V naslednji noči so letalci vojaškega letališča v Johan-nisthalu priredili pohod po ulicah tamoš-njega okraja. Med pohodom so vzklikali v zboru »Hitler ni Nemčija« in »Mi hočemo pravega generala za letalskega voditelja«. Policija se ni upala posredovati. V jutranjih urah so ljudje našli po ulicah mnogo znakov kljukastega križa, ki so jih demonstranti potrgali s svojih uniform in čepic. Glavni vzrok za demonstracijo vojaških letalcev je po trditvi omenjenega pariške- ko verjetni kuriozum. V resnici pa je značilna slika tragike, ki jo je preživljal slovenski narod pod avstrijskim jarmom še v tako bližnji preteklosti. grška vlada izpolnila del njihovih zahtev. Delavci so sprejeli sporazumni predlog guvernerja, ko so delodajalci pristali na z- n:" ezd a 15*'* in boljše nagrade za nočno delo, ob enem pa obljubili, da bodo postopno uvedli osemurnd delovnik. Obsedno stanje je b0o zopet preklicano. Pri včerajšnjih nemirih je bflo med stav-kujočhni delavci ubitih 7 ljudi, 50 pa ranjenih, med njimi 30 vojakov. i ga lista ogorčenje zaradi postopanja vlade proti prvaku nemškega letalstva prof. Junkersu, ki je umrl meseca februarja in ki je moral zaradi nesoglasij z Goringom nekaj mesecev preživeti v koncentracijskem taborišču, ko so narodni socialisti prevzeli oblast. V taborišču je dobil prof. Junkera prve kali svoje smrtne bolezni in sedaj zahtevajo mladi nemški letalci od Hitlerja njegovo popolno rehabilitacijo, kakor tudi ,da mu postavijo v Dessau-u in Berlinu spomenike. Obsežna racija proti komunistom v Varšavi Varšava, 5. avgusta. AA. Komunisti so skušali včeraj vprizoritl po glavnih ulicah Varšave večje demonstracije. Policija je takoj intervenirala in aretirala 22 ljudi. Zaradi teh incidentov je bila v pretekli noči izvršena preiskava v vseh varšavskih predmestjih. Varnostni organi so aretirali še 150 raznih komunističnih agitatorjev. Obenem se jim je posrečilo najti tajno komunistično tiskarno, ki so jo iskali že več tednov. Tiskarna je tiskala prevratne brošure in letake, ki so se v zadnjem času širili po vsej Poljski. Bila je tehnično dobro opremljena. Ko so policijski organi-vdrli v tiskarno, so bih v njej baš trije židovski komunisti, ki so zlagali članke za neki tajni komunistični list. I ne organizacije, ne pa politične stranke. Pri razdelitvi mandatov bodo prišle v poštev le skupine, ki bodo pri volitvah zbrale najmanj sto tisoč glasov. Glasovi onih skupin, ki tega števila ne bodo dosegle, bodo pripadli tisti skupini, ki bo pri volitvah dobila največ glasov. Na ta način hočejo na eni strani favorizirati velike politične skupine, na drugi strani pa preprečiti cepljenje na majhne frakcije. Ta načela nameravajo uveljaviti tudi v primeru, da bi se dovolila obnova starih strank in se jim omogočilo kandidiranje. Sorodne stranke bi bile v tem primeru prisiljene, da se fuzionirajo ali pa vsaj stvori jo volilne bloke. Po položaju, kakršnega so pokazale zadnje volitve, bi bili pri takem volil-• nem redu najijačji zemiljoradniki Dimi-trijeva Gičeva, ki so zadnjič dobili okrog 200.000 glasov, in pa fašistične skupine Aleksandra Cankova, ki so Inšpekcijsko potovanje ministra šum in rudnikov Split, 6. avgusta, n. V Split je danes prispel minister za gozdove in rudnike Ignjat Stefanovič. Novinarjem je izjavil, da potuje po državi v svrho inšpekcije. Pregledal je že več gozdnih in rudniških podjetij, zlasti ona v Bosni. Bil je tudi v nekaterih imovnih občinah, ki so skoro vse v zelo težkem finančnem položaju. Petrovaradinci hočejo proč od Novega Sada 'Novi Sad, 6. avgusta, n. Petrovaradinci so sprožili akcijo za odcepitev Petrovaradi-na od Novega Sada. Prošnjo, ki jo bodo v to svrho poslali vsem pristojnim faktorjem na banovini in v Beogradu, je podpisalo tisoč petrovaradinskih hišnih lastnikov. General Epp napredoval Berlin, 6. avgusta. AA Državni kancelar je imenoval bavarskega državnega namestnika divizijskega generala Eppa za armij-skega generala- Spopad med Francozi in Kitajci v Sanghaju I Šanghaj, 6. avgusta. AA Med. kuliji in več francoskimi policisti francoske kolonije je prišlo danes dO hudega spopada. Kuliji so odpeljali več francoskih stražnikov na kitajska tla in tam grdo ravnali z njimi. Sele policijskim ojačenjem se je po hudih bojih posrečilo ugrabljene tovariše rešiti. Pri izgredih so kuliji s kamenjem poškodovali tramvaje in delno razdrli tramvajsko progo. Nato so francoske oblasti odgovorile z ukinitvijo električne razsvetljave. Francoski generalni konzul je poslal kitajskim oblast-vom protestno noto. zbrale okrog 140.000 glasov. Pri zadnjih volitvah so bili enako močni tudi komunisti. Kakšna je njihova moč sedaj, se ne da presoditi. V starem parlamentu so bili komunistični poslanci izključeni, ko je bila komunistična stranka proglašena za protizakonito. Vse ostale politične skupine so zadnjič ostale pod številom sto tisoč glasov. V kolikor se od takrat niso samostojno okrepile, bi lahko pri prihodnjih volitvah računale na uspeh le, ako bi se združile v močnejše frakcije. Če se je na kronskem svetu v Vami posrečilo odstraniti vsa nesoglasja, je treba računati, da bo politično življenje v Bolgariji že v najkrajšem času prešlo v novo fazo. Volitve bodo bržkone že v začetku prihodnjega leta. Ni še gotovo, ali bo provizorično že poprej proglašena nova ustava, ali pa bo ok-troiran samo volilni zakon in bo ustavo sklenil šele novi parlament. Vsekakor pa je treba pričakovati, da bo že v zgodnji jeseni prevzela krmilo države nova vlada. Sestavil jo bo najbrž sedanji zunanji minister Kjuseivanov, ki velja za odločnega pristaša obnove demokratičnega in parlamentarnega režima. Bivši vojni minister umrl Sofija, 6. avgusta. AA. Danes je v Sofiji umrl star 77 let upokojeni bolgarski general Nikifor Nikiforov, bivši vojni minister za vojne leta 19H2/13. Drobiž z vseh strani Pariz, 5 .avgusta. w. V Salonu pri Aixu en Provence v južni Franciji, je prišlo do krvavih spopadov med pristaši rojalistične »Aktion Francaise« in komunisti. Pri spopadih so tudi streljali. Pet oseb je bilo ubitih. Kaiserlantern. 5. avgusta. w. V tukajšnji tovarni za obveze je nastala davi iz še nepojasnjenih vzrokov eksplozija v prostoru, kjer so delavke pripravljale obliž iz kavču-ga. Pri požaru je bilo 10 deklet hudo ranjenih. Dve sta že umrli. Bukarešta, 6. avgusta, g. Trgovinska pogajanja med Rumuirijo in Rusijo potekajo ugodno. Sovjetski poslanik v Bukarešti Ostrovski bo v kratkem odpotoval v Moskvo, da bo tamkaj predložil rumunske predloge svoji vladi. Moskva, 6. avgusta. AA Včeraj je novi aerostat, ki je kombiniran iz balona in pa-dobrana, z velikim uspehom dovršil poskusni polet. Aerostat se je dvignil preko 5 in pol km visoko. V tej višini je pričel uhajati plin, kakor je bilo predvideno. Aerostat je pričel tedaj delovati kot padobran in se Je počasi spustil na tla. Praga, 6. avgusta. AA. Danes je stopila v veljavo uredba o poostreni kontroli nad tujci. Po dosedanjih računih se bo moralo več kot 20X100 oseb, ki imajo tuje državljanstvo na novo prijaviti oblastem. Simla, 6. avgusta. AA. Silni nalivi so povzročili v Afganistanu velike poplave. V Ka-negramu so se utrgali oblaki in je silen vihar razdiral hiše in ruval drevesa. 18 liu-di je tam utonilo. V severo-zapadni Indiji so poplavljeni veliki kompleksi gozdov. Divje zveri so pribežale v bližino obljudenih krajev. Fantastična dunajska vest o revolti vojaških letalcev v Berlinu ©svetovanja o ureditvi kmečkih dolgov Seja ekonomsko - finančnega komiteja ministrov — Sklicanje velike ankete — Verjetno je provizorično podaljšanje sedanjega stanja bo njihova mnenja podrobno proučila in jih po možnosti vpoštevala pri. sprejetju sklepov, s katerimi naj bi se pro- Beograd, 6. avgusta, p. Danes dopoldne od 10 do 12.30 je zasedal ekonom-sko-finančni komite ministrov v kabinetu finančnega ministra. Seji so prisostvovali finančni minister Letiica, kmetijski minister Stankovič, trgovinski minister Vrbanic in minister pravde Auer. Današnja seja komiteja je bila posvečena izključno problemu kmečkih dolgov. Posamezni ministri so obrazložili svoje mnenje o tem, kako naj se reši ta problem, ki je največje važnosti za ves nadaljni razvoj našega narodnega gospodarstva. Sklenjeno je bilo, naj podajo o tem vprašanju svoje mnenje vse važne kmetijske, gospodarske, ---- ------ -------J----- !1--1---------- | ----- kreditne in zadružne ustanove. Vlada | šana. blem kmetskih dolgov enkrat za vselej rešil in spravil ? dnevnega reda. Za 9. avgust je že sklicana v Novem Sadu konferenca vseh gospodarskih zbornic, ki bo posvečena izključno problemu kmečkih dolgov. Tudi ostale zainteresirane korporacije in ustanove bodo imele v najkrajšem času svoje konference, da zavzamejo svoje stališče. Ker je težko verjetno, da bi se do 1. septembra že mogel zbrati ves material, je računati z možnostjo, da bo dosedanja zaščita provizorično podalj- Obnovljen mir na Kreti Stavkujoči delavci so se vdali vojaškim oblastem ln vrnili na delo Delavski izgredi v Franciji Komunisti izrabljajo delavske protestne akcije proti ukrepom Lavalove vlade za izzivanje izgredov na pri gradnji neke križarke, pričela stavkati. Takoj se ji je pridružilo še 2.000 delavcev, ki so zaposleni v sosednih delav- Pariz, 6. avgusta. AA. Včeraj so nameravale organizacije patriotske mladine prirediti manifestacijsko zborovanje na Plače de la nation. Poleg nacionalistov pa so se na trgu zbrale tudi večje skupine komunistov, ki so skušale preprečiti pričetek zborovanja. Prišlo je do krvavega spopada in je bilo 12 oseb ranjenih. Policija je takoj energično intervenirala in razpršila demonstrante. Aretiranih je bilo okrog 100 ljudi. Pariz, 6. avgusta. AA. Iz Toulona poročajo, da so delavci, ki so nameščeni v tamkašnjem pomorskem arzenalu, vpri-zorili hude demonstracije proti vladnim uredbam o znižanju plač. Po zborovanju, ki je bilo zelo burno, so odkorakali v sprevodu po mestu in prepevali razne nacionalne pesmi. Proti prepovedi so se ustavili pred borzo dela in razvili rdečo zastavo, ki so jo nato nosili v sprevodu. Razbili so okna nekaterih velikih toulonskih kavarn. Proti policiji so oddali več revol-verskih strelov. Zato je morala policija seči po orožju in v velikem spopadu je bilo 13 oseb hudo ranjenih. Demonstranti so se branili s kamenjem, palicami in bok-jem. Pri preiskavi so varnostni organi ugotovili, da so delavci, ki jih je bilo okrog 2000, spočetka disciplinirano demonstrirali proti znižanju plač, da pa so se jim pozneje pridružili neki sumljivi elementi, ki so jih podžigali k izgredom. Demonstranti so napadli tudi pisarno neke zavarovalnice. Napadenih je bilo tudi več pomorskih častnikov, škoda, ki je nastala zaradi teh demonstracij, znaša okrog pol milijona frankov. Pariz, 6. avgusta, k. V Brestu je danes dopoldne skupina delavcev, ki je zaposie- nicah. Uro pozneje se je stavka razširila že na večji del arzenala, v katerem dela skupaj 6.500 ljudi. Stavkujoči delavci so se zbrali v sprevodu in so odkarakali v mesto, med potjo pa jih je ustavila mobilna garda in kmalu je prišlo do hudega spopada, v katerem je bilo na obeh straneh mnogo ranjenih. Ko je vodstvo arzenala zaprlo vse dohode v tovarno, so se okrog ladjedelnice pripetili novi spopadi z mobilno gardo. Mobilni gardi je moralo priti na pomoč tudi vojaštvo. V popoldanskih urah se je položaj le še poslabšal. Močne skupine stavkujočega delavstva korakajo po mestu in terorizirajo prebivalstvo. Na postaji so stavkujoči predrli kordon policije, ustavili za odhod pripravljeni vlak, napadali potnike, prepevali revolucionarne pesmi in odvedli nekega strojevodjo. Druga skupina se je zbrala pred prefekturo in razbila vsa stekla na oknih. S poslopja so sneli državno trobo jnico in jo raztrgali, mesto nje pa razobesili rdečo zastavo. Laval pripravlja velika javna dela Pariz, 6. avgusta. AA. Listi objavljajo podrobnosti o novih gospodarskih odredbah, za poživljenje gospodarskega življenja v Franciji z velikimi javnimi deli. Vlada se je podrobno posvetovala z okrožnimi načelniki, ki so bali v ta namen pozvani v Pariz. V tretji republiki, pravi »Journal«, je bila to prva državna konferenca prefek-tov. Okrog Radikalske zajednice Radikali pritiskajo — Nejasna situacija ženje med muslimani in pristaši bivSe SLS ' bodo določili strankin program Razpolo-V soboto Kakor vse kaže bo v teku tega meeeca vendar le prišlo do prijave radikalske zajednice in se bo pričelo z organiziranjem te nove politične formacije. Dr. Korošec in dr. Spaho sta sicer bila za odlaganje, ali radikali smatrajo, da je treba hitro nastopiti, ker bi se sicer položaj še bolj pokvaril. Ni nobena skrivnost, da so bili računi na povratek nekdanjih radikalskih mas v obnovljeno stranko znatno pretirani. Mlajša generacija je skoraj popolnoma izgubila zvezo z radikalsko tradicijo. Mnogi bivši radikalski politični delavci so se opredelili proti starostrankarskim režimom in so zlasti z vstopom v JNS končno-veljavno prekinili odnošaje z radikalskim glavnim odborom, a tudi razpoloženje mas ni ugodno za obnovo radikalske ga režima. Med kmetskim prebivalstvom v Srbiji se posebno opaža nagibanje v dokaj levičarska razpoloženja. Demagoška akcija profesorja dr. Dragoljuba Jovanoviča, ki pro-poveduje po bivši Srbiji nekak agrarni boljševizem, je splašila celo njegovo prijatelje v Davidovičevem taboru, ki 6e že več ali manj jasno izražajo proti njemu. V Vojvodini, kjer so radikali pred 6. januarjem imeli večino srbskega prebivalstva na svoji strani, je opažati jak odpor, ki zadaja radikalskim prvakom mnogo brige. Povrh vsega radikali danes ne razpolagajo z •ljudmi, ki bi imeli neko večjo avtoriteto. Aca Stanojevič uživa sicer velik ugled, ali spričo svoje visoke starosti je za vodstvo neke načelne in organizacijske akcije seveda že nesposoben. Poleg njega so imena ®g. M'iše Trifunoviča, Krste Miletiča, dr. Laze Markoviča in dr. Momčila Ninčiča povsem podrejenega značaja in se seveda % autoriteto bivših radikalskih voditeljev ne dajo niti primerjati. Razumljivo je tedaj, če smatrajo radika-Pi, da je treba kovati železo, dokler je politični položaj za nje ugoden. Odnošaji, ki so se razvili v Bosni med radikali in spahovci, zahtevajo hitro intervencijo, ker preti sicer izbruh spopada, ki bi mogel pokvariti celo kombinacijo z dr. Spahom. Bosanski radikali obtožujejo prijatelje dr. Spaha, da so s svojimi simpatijami na dir. Mačkovi strani. Spahovci vračajo milo za drago ter očitajo bosanskim radikalom, da gledajo v radikalski zajed-nici samo obnovo 6tare centralistične in plemenske radikalske stranke, ki naj s pomočjo dr. Spaha in dr. Korošca dobi legitimacijo za obnovo radikalskega režima v .Tugoslaviji. Z oziram na vse to postaja vprašanje, kako naj se napravi skupna organizacija v Bosni, zelo zamotano in kritično. V Sloveniji izgleda položaj nekoliko lažji. Predvsem je dr. Korošec dobil zagoto- vilo, da se bo nova politična organizacija radikalske zajednice vršila preko obnovljenih političnih edinic bivše SLS, tako, la se neko cepljenje ne bo moglo dogoditi. Ker je v Sloveniji število radikalov malenkostno, se računa, da v tem oziru ne bo posebnih težav. Nedavna ustanovitev posebnega kluba vladinih poslancev in senatorjev sicer ne pomeni še pristopa teh političnih činiteljev v radikalsko zajednico, vendar se pričakuje, da bo ta klub, dokler pač traja sedanja Narodna skupščina, podpiral novo politično formacijo. Preteklo soboto se je v Ljubljani vršila konferenca zaupnikov bodoče radikalske zajednice, na katero so bili pozvani izključno pristaši bivše SLS. Na tej konferenci se je razpravljalo o programu ter so bili z mnogih strani iznešeni tehtni pomisleki proti raznim važnim točkam programskega projekta, ki je, kakor smo že javili, skoraj nespremenjeno prepisan iz programa srbske radikalske stranke iz leta 1933. Na konferenci se je razpravljalo tudi o razpoloženju med narodom, ki ni zelo po-voljino za stopitev z radikali in muslimani, zlasti ker o stabilnosti nove formacije ne vlada enotno mišljenje. Vkrogih voditeljev nove radikalske zajed niče so bile zelo nepovoljmo sprejete Mačkove izjave, ki ee ostro obračajo proti novi politični formaciji ter jo e stališča even-tuelnega partnerja pri bodočih razgovorih odklanjajo. Dr. Maček je, kakor znano, označil novo .radikalsko zajednico kot oživljen je starostranlkarskega in partizanskega režima ter je proglasil celo akcijo kot poskus ' Treba je torej računati, da bo formalna ustanovitev radikalske zajednice poostrila odnošaje z dr. Mačkom, a tudi z ostalo izveniparlamentar-no opozicijo. V soboto 10. avgusta ee sestane v Beogradu Glavni odibor bivše radikalske stranke e predstavniki bivše SLS in dr. Spahove muslimanske organizacije. Na tem sestanku naj bi se končno vel javno redigiral program in statut radikalske zajednice in izvršile vse priprave (podpisi itd.), da se ustanovitev stranke prijavi ministrstvu notranjih del, kakor to zakon predpisuje. V radikalskih krogih se -zatrjuje, da se bo ta prijava izvršila še v prvi polovici avgusta, nakar bi se takoj pristopilo k ustanavljanju organizacij na terenu. že v soboto naj bi 6e izvolil pod predsed-ništvoni g. Ace Stanojeviča poseben ekse-kutivni odbor za organizacijo nove stranke, sestavljen iz radikalov, klerikalcev in muslimanov, ki bi do definitivnega konstituiranja stranke bil vrhovni strankarski forum. Program stranke in statuti bodo objavljeni še v mesecu avgustu. Odgovornost za razmere na Naši javnosti je znano, da se nobeni narodni manjšini na svetu ne godi tako dobro kakor nemškim Kočevarjem. Oni so še vedno neomejeni gospodarji na kočevskem ozemlju in dajo to, če je le prilika, kaj radi čutiti tudi kočevskim Slovencem. Niso neutemeljene pritožbe, da se Slovencem na Kočevskem ne godi danes nič bolje, kakor se jim je godilo pod Avstrijo. Predaleč bi nas vedlo, a.ko bi hoteli na tem mestu razpravljati o vzrokih tega čudnega položaja. Velik del krivde zadene nas Slovence same, eo pa tudi vzroki, ki za nje ne moremo nositi odgovornosti. Vsekakor pa je treba precejšnje doze predrznosti in cinizma, da skuša »Slovenec« «naprtiti krivdo na JNS. Ako je kdo v kočevski politiki zaradi malenkostnih lastnih koristi gazil narodne interese, potem so bili to v prvi vrsti klerikalci. Vsak Slovenec s Kočevskega vam bo povedal tudi bridke pritožbe, kako hudo so se morali in se še morajo boriti Slovenci za svoje najprimitivnejše pravice v cerkvi. JNS je imela s kočevskimi zadevami prokleto malo posla. Grehi, ki bi ji jih rad naprtil sedaj »Slovenec«, so deloma takega značaja, da jih bodo morali delati * - „ - -it- .. _ 7- - - " Pri »Slo- vencu« to prav dobro vedo. Kolikor pa zadene krivda posamezne slovenske politike, gre izključno za gospode, ki so pri »Slovencu« vedno uživali več ali manj odkrite simpatije in ki sedaj sami priznavajo, da so se izdajali za pristaše JNS le zaradi tega, da bi »pritisnili liberalce ob zid«. Tudi to »Slovenec« dobro ve. Njegovo pisanje je zato najboljši dokaz, da nru tudi sedaj ne gre za interese narodne stvari, marveč le za ceneno demagogijo, ki naj mu prinese partizanske koristi. Sicer pa — vsa oblast je sedaj zopet v rokah gospode okrog »Slovenca«; počaka jmo na sadove njihove kočevske politike. Nacionalni šahovski turnir Rezultati drugega kola Ljubljana, 6. avgusta Spričo takega stanja sta prekinila. Fozi- I cija v partiji Matvejev — šorli je silno ____i____ -r-» i - 1__hJ.m IrmAtfi Danes se je začelo II. kolo nacionalnega amaterskega turnirja. Senzacij ni bilo. Do opoldanskega odmora so bile končane 4 partije. Ciril Vidmar je prišel v igri s Herbatinom v nekoliko boljšo pozicijo, a je moral naposled pristati na remis. Jako zanimiva je bila partija inž. Prek—Carev. Vrhniški inženjer je v otvoritvi nadigral Somborčana, a je slabo nadaljeval, črni je dobil kmeta in celo iniciativo. Končnico je igral Prek izvrstno in je z dvema prostima kmetoma brez težave zmagal, šiška, najmlajši turnirski udeleženec, je v otvoritvi žrtvoval skakača in dobil kmeta. Njegov nasprotnik Grenčarski pa žrtve ni sprejel in je prišel v slabšo pozicijo, ki se je končala z njegovim porazom. Zelo nervozno se je razvijala partija med obema Ljubljančanoma Preinfalkom in Gabrov-škosn. Preinfalk je kakor običajno igral otvoritev zelo dobro in je dobil figuro za dva kmeta. Pozneje se je spustil v dvomljivo kombinacijo, ki jo je bilo treba dobro premisliti. Posledica je bila časovna stiska in naenkrat je imel nasprotnik dve trdnjavi več. Partija je bila za Gabrovška popolnoma dobljena, je pa v zmagoslavju spregledal mat v eni potezi. Preinfalk je brezupno partijo predal. Ostale partije so bile prekinjene. Savič R. je že nadigral Beriča, ki pa je pozneje pozicijo popravil in stoji ob prekinitvi bolje. Milan Vidmar ima proti Hrenu premoč kmeta in pozicijsko dobljeno partijo Nejasno je stanje partije Savič B. — Jon-ke. Sikošek je po stari navadi zašel v časovno stisko. 2e je nadigral Licula, a je a slabim nadaljevanjem omogočil nasprotniku močan napad. Licul bi lahko dobil figuro, a je v zmagoslavju napravil potezo, s katero je grozil mat v dveh potezah. zamotana. Beli ima sicer premoč kmeta, vendar položaj za šorlija še ni brezupen. Longer je prekinil s Subaričem v nekoliko slabši poziciji. Zvečer se je nadaljevalo II. kola Sikošek je v navidezno izgubljeni poziciji kuverti-ral presenetljiv odgovor, ki je na mah spremenil položaj. Licul je moral zamenjali damo za trdnjavo in končno partijo izgubil. Remis je bila partija Longer: ŠubariS. Zanimiva je bila partija Savič B. — Jonke. Savič je dal figuro, da je rešil mat in ima ob prekinitvi popolnoma izgubljeno pozicijo. Berič je prekinil s Savičem R. v dobljeni poziciji. Hren se je proti M. Vidmarju dobro branil in ima dobre izglede na remis, čeprav ima kmeta manj, zato pa skakača za lovca. Matvejev in Šorli sta prekinila v nejasni poziciji. Gabrovšek in Nikolič sta nadaljevala prekinjeno partijo iz I. kola in sta se zedinila na remis. Stanje po II. kolu: A 9kupina: fiiška 2, Gabrovšek 1%, Preinfalk in inž. Prek 1, M. Vidmar. Savič B. %(1), Grenčarski, Carev, Nikolič — B skupina: C. IV«, Sikošek in Berič 1 <1) Subrekrič 1. Matvejev, Savič R. %(1), Longer, Marek V«. Devizni procesi ▼ Nemčiji Berlin, 6. avgusta. AA. Pred porotnim sodiščem se je po kratkem postopku pričel proces proti 59-letnemu prio-ru južnonemških redemptoristov Se-bastijanu Eidnerju. To je že deveti proces proti katoliškim duhovnikom in nunam zaradi deviznega tihotapstva. Preiskava v tej aferi je trajala zelo dolgo, ker niso mogli najti točnih obračunskih dokumentov o poslih, ki jih je sklepal Eidner z raznimi samostani. Beležke Pred volitvami v mestih? ■»Novosti« poročajo, da bo vlada predložila Narodnemu predstavništvu tudi spremembo zakona o mestnih občinah. Glavne spremembe se bodo baje nanašale na volitve. Uvedeno bo tajno glasovanje, dočim jo glasovanje po sedanjem zakonu javno. 'Izločena bo tudi določba, da imenuje tretjino mestnih svetovalcev ban. Obdržan pa bo proporčni sistem. »Novosti« računajo, da bo zakon spremenjen še letos, tako da bi mogle biti volitve v mestnih občinah že v pričetkn prihodnjega leta. Informacije beograjskega „ Vremena" V beograjskem »Vremenu« čitamo v zadnjem času ponovno informacije o JNS, ki dokazujejo, da leži vprašanje te stranke gotovi gospodi Se vedno prav hudo v želodcu. »Vreme« je seveda takrat, ko so bili ljudje iz JNS na državnem krmilu, bilo oduševljeno za to stranko. Ravnotako seveda se je s prihodom g. Jevtiča čez noč desinteresiralo na JNS ter je z enakim globokim prepričanjem povzdigovalo v nebo Jevtičevo politično koncepcijo. Natančno do trenutka, ko je g. Jevtič strmoglavil v prepad. V tistem hipu se je tudi v »Vremenu« zabliskalo spoznanje, da je bil Jevtičev režim nesreča in da je prava rešitev, če ne odrešitev za državo edino le nova vlada in njena politika. S tem spoznanjem se srečno ujema tudi prepričanje »Vremena«, da narod komaj čaka na ustanovitev Radikalske zajednice in da so ljudje,* ki ne mislijo tako, od vseh dobrih duhov zapuščeni. In taiko je povsem naravno, da ta beograjski list tudi natančno ve, da gg. dr. Kramer, dr. An-gjelinovič in drugi, ki se ne dajo prekladati kot politični inventar iz režima v režim in celo mislijo, da obnova staropartij-skega življenja ni dobra stvar, seveda »nimajo nikakšne zaslambe več v narodu«. Beograjski list očlvidno po sebi ceni politične delavce, ki imajo za seboj nekaj več, nego samo zaupanje v trenutno kon-stelacijo. Ako »Vreme« zagotavlja, da je vsaka akcija za oživljen je JNS »popolnoma propadla«, je ta vest prilično tako točna, kakor ona druga, da pristaši bivše SLS »sa puno zadovoljstva« in z odu-ševljenjem pozdravljajo svojo bodočo vlogo radikalskega repa. Davidovičev glas »Za. jasne Knije« se zavzema davidovi- čevski beograjski tednik »Narod«, ki pravi med drugim: »Se nikoli ni bil svet bolj radoveden ta manj poučen, kakor danes. Nikdar tudi nI manj razumel vsega tega, kar se godi okoli njega. Kako je prišlo do sedanje vlade in ne do kake druge? Zakaj je moral oditi Jevtič potem, ko je zbral na nekoliko svojevrsten način skupščinsko večino, če služI ta večina vladi, ki je prišda na krmilo države kot obsodba tega načina izvedbe volitev? Po padcu vlade g. Jevtiča se je pričakovalo, da bo njegov naslednik v resnici omogočil novo stanje v politiki. Medtem pa izgleda, da je prišel dr. Stojadinovič samo zato, da ustvarja novo stranko in da po merilih te stranke postavlja pogoje za ustvaritev novega stanja. Kakšno je enotno stališče radikalov, muslimanov in slovenskih klerikalcev napram današnjim živi jenskim vprašanjem ? Radikali so na vladi, poleg vlade in na vseh položajih v državi. To je ona zvestoba do načel, na katero so prisegali Uzunovič. Srškič in Jevtič. Prisotstvo dr. Korošca potrjuje ta značaj vlade. Sedaj pa izjavlja dr. Spaho, da bo imela nova stranka »svobodoummi in izrazito demokratski karakter«. Ali je zapustil dr. Spaho drugi dan po podpisu resolucije združene opozicije g. Davidoviča zato, da bi ta svobodoumni in izrazito demokratski program izvedel v družbi z g. Dragišo Cvetkovičem ? Gosp. dr. Spaho ima pravico izbirati prijatelje in družibo po svoji volji in če mu je SrŠkičev tabor v Sarajevu ljubši od vseh ostalih, je to pač njegova stvar. Ravno tako ima dr. Korošec pravico, prirediti ljubljanske punktacije primerno programu bivšega radikalskega glavnega odbora. Vsekakor pa je resnično njuna in Ace Stanojeviča zasluga, da so uspeli skoro preko noči spraviti centralizem, avtonamizem in federalizem ter tri zaostale verske, plemenske ter pokrajinske tradicionalizme na eno črto. Svet se samo vprašanje, kakšna je tačr-ta. Kajti stvarno je ostalo vse tako, kakor je bilo: zaduhlo, nerazčiščeno in negotovo. Razbitih je bilo samo nekaj oken. Vihar je samo vrgel perišče smeti in gnoja iz enega kota v drugega«. Do nedavnega je bil g. Davidovič v tesnih stikih z gg. Korošcem in Spahom in je torej ostri ton njegovega »Naroda« zelo razumljiv— Španski Dollfuss Madrid, 6. a/vgusta. AA. Vojni minir ster Gil Robles je kot voditelj katoliške kmečke ljudske stranke izjavil, da bo ostala sedanja cen/trum aško-desničarska vladna koalicija na vfladi, dokler bodo trajale sedanje politične razmere in dokler bodo meščanski levičarski politični elementi pod popolnim vplivom socialistov. Ti elementi v ostalem ne pomenijo nikaike resnične politične sile v državi. V takih okoliščinah moreta le združena desnica in cen trum zajam-čiti državi trajno in zanesljivo vladi reda in dela. Novi papeSki nuncij v Pragi Rim, 6. avgusta. AA. Sv. oče papež Pij XI. je imenoval za apostolskega • nuncija pri češkoslovaški vladi msgr. I Ksaverja Ritterja. Gospodarstvo Spremembe davčnih določb Zakon o proračunskih dvanajstinah, ki je stopil ▼ veljavo- 1. avgusta, prinaša, kakor znano, tudi nekatere bistvene davčne spremembe. O spremembah glede pridobnine smo že obširneje poročali, spremenjene pa so tudi določbe glede drugih davčnih oblik. Povišana rentnina na vloge pri velikih ta-drugah in hranilnicah Spremembe glede rentnine na vloge pri kreditnih zadrugah in hranilnicah so bile v Narodnem predstavništvu odobrene tako, kakor so bile predlagane. Te spremembe, ki jih vsebuje § 25. zakona o proračunskih dvanajstinah, se nanašajo na rentni davek, ki se plačuje na hranilne vloge in bo sedaj znašal enotno 6%. Doslej je znašala izjemno rentnina na hranilne vloge pri Poštni hranilnici, pri kreditnih zadrugah, ki so oproščene družabnega davka, pri regulativ-nih hranilnicah in pri uradniških kreditnih zadrugah 3% izplačanih ali pripisanih obresti. Od 1. avgusta naprej pa znaša ta rentnina tudi za vloge pri teh denarnih zavodih 6%, kakor za vse ostale vloge. S tem se torej ukine ugodnost nižjega 3% rentnega davka, ki je doslej veljala za vloge pri kreditnih zadrugah in samoupravnih hranilnicah. To povišanje se nanaša na okrog 2.5 milijarde hranilnih vlog pri kreditnih zadrugah in hranilnicah v dravski banovini. Olajšavo pa prinaša zakon o proračunskih dvanajstinah glede obresti, ki jih upnik ne more iztirjati. Po 5 46 zakona o proračunskih dvanaj9tinah se izjemno od obstoječih zakonskih odredb ne predpiše rentni davek onim obveznikom rentnega davka, ki pravilno prijavijo davčnemu oblastvu svoje terjatve in pogodbene koristi teh terjatev in dokažejo, da ne morejo zaradi plačilne nesposobnosti dolžnikov ali zaradi obstoječih zakonskih predpisov (kmečki moratorij) izterjati obresti. Ti obvezniki rentnega davka se vnesejo v posebno evidenco in se jim rentni davek naknadno predpiše, kadar prejmejo te obresti. Zavezanec rentnega davka (upnik po posojilu) pa mora vsako spremembo in vsak sprejem obresti v 15 dneh prijaviti davčnemu oblastvu, sicer se kaznuje po § 138. V primeru, če je obve-zancu rentnega davka ta davek že predpisan, se na zahtevo obvezanca plačilo davka Gospodarske vesti = Sladkor za čebelarje. Finančni minister je izdal sklep, da se čebelarskim zadrugam in čebelarjem, ki so čdani zadrug, izjemno že v začetku avgusta t. L lahko izda dovoljenje za nabavo sladkorja brez plačila državne trošarine za prehrano čebel, in sicer v količini največ po pet kg sladkorja za vsak panj. Na podlagi tega oklepa finančnega ministra se sme nabava sladkorja brez plačila državne trošarine dovoljevati samo iz državnih tvornic sladkorja na Bel ju ln Cukarici. = Popusti za mednarodne velesejme. V zvezi z že dovoljenimi popusti za obiskovalce mednarodnih sejmov obvešča prometno ministrstvo vse interesente, da so spremenjeni roki za odhod in vrnitev s teh sejmov. Tako velja za obiskovalce sejma v Smirni popust od 18. avgusta do 8. septembra in za vrnitev od 28. avgusta do 6. septembra; za obiskovalce sejma v tipskem za odhod od 15. do 28. avgusta in za vrnitev od 25. avgusta do 12. septembra, za obiskovalce sejma na Dunaju, za odhod od 27. avgusta do 7, septembra in za vrnitev od 11. do 13. septembra, in za obiskovalce mednarodnega sejma v Gradcu za odhod od 9. do 22. septembra in za vrnitev od 14. do 27. septembra. — Znižanje diskonta v Bolgariji. Počen-8i s 15. avgustom bo bolgarska Narodna banka znižala diskontno mero od 7% na 6%. = Poštnina za knjige do S kg. Prometni minister je s svojim odlokom od 22. julija odobril dopolnilo <3, 19 pravilnika za notranjo poštno službo (L del) v toliko, da sme teža pošiljk s tiskanimi stvarmi znašati v notranjem prometu do 3 kg, kadar pošiljke vsebuje eno celo vezano knjigo. Poštnina za take pošiljke se plačuje po 25 par za vsakih 50 gramov ali za del te teže. = Dobava. Dir. drž. rudnika Kakanj spre jema do 15. t. m. ponudbe glede dobave kompletne kopalne kadi in stružnih nožev. Direkcija drž. rudnika Vrdnik »prejema do 15. avgusta ponudbe glede dobave izolatorjev za visoko napetost. Komanda pom. arzenala Tivait sprejema do 21. t. m. ponudbe glede dobave cinka, cinkove pločevine, kositra, svinca, elektrod, železne pločevine, železa in bakrenih cevi, do 22. t. m. glede dobave katraniranega motvoza, merlina. konoplje, lesa, jadrenine, do 23. t. m. glede dobave kablov, do 25. t. m. glede dobave žarnic, linoleja, do 26. t. m. glede dobave požarnih cevi, ognjegasnih aparatov, solne kisline, zrcalnega stekla, firaeža, minija, barve, šelaka itd. Komanda por. zrakoplovstva Divulje sprejema do 21. t. m. ponudbe glede dobave zvitih filmov (Rollfilm), do 30. t. m. pa glede dobave celona. Direkcij« državnih rudarskih podjetij Sarajevo sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave motorjev. Dne 4. septembra se bo vršila pri Upravi državnih monopolov v Beogradu ofertna licitacija glede dobave raznega papirja. Pri vojno tehničnem zavodu v Kragujevcu se bodo vršile naslednje ofertne licitacije; 14. t. m. glede dobave krp za čiščenje, bombaža za čiščenje, čistega bombaža; 16. avgusta glede dobave usnja; 31. t. m. glede dobave svinčenih trakov; 24. t. m. pa glede dobave bencina, petroleja, lanemega olja, olja za kompresorje, strojnega olja, cilmderskega olja. odgodi dokler ne izterja pripadlih mu obresti. Enoodstotni izredni prispevek zavezancev uslužbenskega davka Z novim zakonom o proračunskih dvanajstinah je urejen tudi spor, ki je trajal leto dni glede enoodstotnega izrednega prispevka zavezancev uslu žbensk e ga davka. Kakor znano, je Državni svet odločil v nasprotju s prakso davčnih ohlastev, da so tega davka oproščeni tako nekvalificirani kakor kvalificirani delavci. § 44 zakona o proračunskih dvanajstin aii sedaj izrečno priznava davčno prostost vseh delavcev glede tega enodstotnega prispevka in pravi, da se izredni prispevek po § 16. finančnega zakona za leto 1934-35 pobira od vseh prejemkov, podvrženih uslužben-skemu davku, razen ponavljajočih se prejemkov iz onih službenih odnošajev, ki niso zasnovani na mesečni plači z odpovednim rokom. Kdor prejema torej mesečno plačo, mora plačati en odstotni prispevek, kdor pa prejema tedensko plačo, je tega prispevka oproščen. Prav tako se ne pobere prispevek od hišnega služabništva, žandarjev, graničarjev, podotficirjev in starih upokojencev. Ba no vinske trošarine na rit, kakao ln čokolado § 51 zakona o proračunskih dvanajstinah spreminja tudi uredbo o banovinskih trošarinah od 29. marca t. L v toliko, da se zniža banovinska trošarina na neoluš-čen riž od 0.90 na 0.80 Din za kilogram. Obenem se diferencira trošarina na kakao. Na sirov kakao v zrnu znaša trošarina kakor doslej 2 Din, na prazen kakao se poviša od 2 na 2.10 Din, na kakao v prahu in na kakavovo maslo pa od 2 na 2.50 Din. Trošarina na čokolado in bonbone s čokolado maša 1 Din pri kilogramu, na ostala živila, ki vsebujejo kakao, pa 0.50 Din za kilogram. Obenem se ukine določba, da se na riž domačega izvora ne plačuje banovinska trošarina, tako da bo odslej obremenjen s to trošarino tako uvožen kakor .tudi domači riž. 6. avgusta Na ljubljanski borzi sta popustila Amsterdam in Berlin, a popravila sta se London ln Newyork. V privatnem kliringu so avstrijski šilingi mak) popustili na 8.60 _ 8.70. V zagrebškem privatnem kliringu so se avstrijski šilingi trgovali po 85750, grški boni po 33.50, angleški funti po 233.96 in šfunske pezete po 5.60. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda okrepila. Za kaso se je zaključila po 366 in 368. Zaključki so bili tudi v 6% begluških po 63.50. Devize Ljubljana. Amsterdam 2951.01 _ 2965.61, Berlin 1751.33 _ 1765.21, Bruselj 734.18 — 739.24, Curih 1424.22 — 1431.29, London 215.06 — 21711, Newyork 4311.81 — 4348.13, Pariz 288.35 _ 289.69, Praga 180.76 — 181.86, Trst 356.35 — 359.44. Curih. Beograd 7. Pariz 20.2375, London 15.15 , NevvTork 305.3750, Bruselj 51.6250, Milan 25.0675, Madrid 41.95, Amsterdam 207, Berlin 123.15, Dunaj 58.50, Kobenhavn 67.65. Praga 12.70. Varšava 57.85, Atene 2.9150, Bukarešta, 2.50. Efekti Zagreb. Vojna škoda 368 — 368.50, avgust, september, oktober 3® bi., 7% investicijsko 79 — 82, 4*/o agrarne 45.50 den., 7% Blair 68.75 _ 69.50, 8% Blair 77.50 - 78, 7% posojilo DHB 75 — 76, 6% begluške 63. _ 63.50. PAB 228 — 229, Trbovlje 90 — 100, Isis 50 bi., Šečerana Osijek 1D5 — 120. Beograd. Vojna škoda 368 — 368.50 (368), 4% agrarne 40 — 46.50, 7% stabiliz. 80 bi., 6% begluške 65 — 65.50 (65.50), 8% Blair 76.50 — 78, 7% Blair 69.50 — 70 (69.75), 7% posojilo DHB (75.25), Narodna 5900 bi., PAB 229 — 230 (228.50 — 229.50). Dunaj: StaatseisenbahngeselL 24.45, Trboveljska 11.60. Alpina - Mont. 11.05. Blagovna tržišča 21 TO. Chicago, 6. avgusta. Začetni tečaji: Pšenica: za sept 92.25, za dec. 94, za marc 95.8750; tursčica: za sept. 77.6250, za dec. 61.3750, za maj 62.8750. + Novosadska blagovna borza (6. t m.) Tenden. nespr. Pšenica nova: baška ladja Tisa, 79 kg za julij 126 (za avg. 131, za sept 134, za okt. 137): ladja Begej 79 kg, 124 (129, 132, 135) baška in banatska ladja Dunav, 78 kg, 123 (128, 132, 134): sremska ladja Dunav, 77 78 kg 11650, (12150, 124.50, 127.50): gornje baška in gornje banatska, 19 kg 120 (125, 128,132): baška, 78/79, 118 (123, 126, 129): banatska 78/79 kg 117 (122. 125, 128): sremska in slavonska, 78 kg llo (115, 118, 121). Rs: baška 104 — 10%. Ječmen: baški, eremski, nori, 64 kg88 — 90. Oves: baški, sremski, slavonski novi 8750—90, Koruza- bafka 79—80, banatska 76 — 80. Moka: baška »Og< !n »Ogg« 190—210, *2c 170—190, »5< 160—170 »6« 130—150, »7« 110—120, >8< 90—95. Otrobi: baški 79 — 81. •f Budimpeštanska terminska borza (6. t. m.). Tendenca čvrsta. Pšenica: za okt 15.65 _ 15.67. Turšfiea: za avg. 14.70 — 14.75, za sept. 14.33 — 14.35. BOMBAŽ. '+ NewXork. 5. avgusta. Tendenca »talna. Zaključni tečaji: za sept. 11.38 (prejšnji dan 11.35), za dec. 11.23 (11.24). Nov komisar PAB Beograd, 6. avgusta. AA. Imenovan je za predsednika Privilegirane agrarne banke za prihodnjo dobo treh let dr. Bogdan Markovič, dosedanji predsednik Privilegirane agrarne banke. Razrešen je dolžnosti komisarja pri PAB Budisav Cvijanovič, načelnik kmetijskega oddelka banske uprave moravske banovine. Za novega vladnega komisarja je imenovan Miloš Srete-novič, pomočnik kmetijskega ministra v pokoju. Vremenska napoved Dunajska vremenska napoved m sredo; Pretežno jasno in toplo. : »JTJTKCk Št. 180. 3 Sreda, 7. avgusta 1935 r: Vojvoda in vojvodinja Kentska na letovišču v Bohinju Nj. \ls. knez namestnik Pavle (v sredi) s svojo svakinjo vojvodinjo Kentsko in z vojvodo Kentskim, sinom angleškega kralja, na kolodvoru v Bohinjski Bistrici. Na desni adjutanta kneza namestnika Vojvoda Kentski, kneginja Olga in knez namestnik v parku knezovega dvorca pri Sv. Janezu v Bohinju štirideset let po maturi Ljubljana, 6. avgusta. V ponedeljek so nekdanji abiturienti ljubljanske gimnazije praznovali štirideset-letnico mature. Ko se svoj čas pripravljali ta izpit, so se dobesedno »tresli«, zakaj 1. 1^95 je bdi v Ljubljani potres. Gimnazij-ek- poslopje na Vodnikovem trgu je hudo :r:x'k>. učence so poslali na počitnice, samo maturanti so bili sklicani k rednemu pouku k: so ga včasih vznemirjali podzemeljski eunki. /_,a svojo proslavo so sii izbrali ljubki Škofjeloški kraj. Od kolodvora so zjutraj hiteli v C-nn g robu. Ubrano zvonjenje vseh c r no gr ob skji n "z v ono v jih je že od daleč pozdravljalo. pred cerkvijo pa je bilo mnogo naroda, zakaj med jubilanti je bil visok cerkven dostojanstvenik, g. dr. Ivan Toma-žič, aifcof mariborski. Stairološki dekan in kanonik g. M Mrak je vse pripravil, da njegova podružna cerkev dostojno pozdravi Škofa i;n njegove tovariše, mobiliziral je tudi cerkveni pevski zbor, ki je z lepim petjem poveličeval sijaj cerkvenega opravila. Preden je škof zceel s sv. mašo, ki jo je slu.ziu ob as. sienei g. kanonika Mraka in bogosloven J. Pokorna, za dušni pokoj umr kn tovarišev in profesorjev, se je z alta,r-nih stopnjiic o-brn.il proti občinstvu ter ogovoril svoje tovariše s tako toplima, prijatelj skimi in v srce sega iočimi besedami, da ie ustvaril izredno svečano in navdušeno raz-p^oženje za ves dan. Sredi maše je s kara zadonel mogočni bariton jubilanta Zana Zavroi-nfl.. ki je zapel soli »Borne Deus« in »Ave Mam«, prav tako kakor je pred -0 leti pel pri šolskih mašah. Po cerkvenem t ■ »ravnil vo ju rman ti ode4i v Aimanov grad k tovarišu g. dr. Jerneju Demšarju, p-;mari ju vi Lju'o'ija>;.e, ki jim je skupno s svojo ljubeznivo soprogo in dražestnimi hčerkami gostoljubno postregel s prigrizkom in dobro hladno pijačo. Odtod so se odpeljali v Škof io Loko, kjer je bal pri »Cene tu« pripravljen obed. Seveda, so b'le v naj ve-sflejšem razpoloženju izgovorjene mnoge zdravice. tovariš Završan je zapel Tnarno P»sem o svatbi v Kani Galilejski in vsakemu jubilantu posebej posvetil par kitic. »Smotra« je pokazala, da je od 75 maturantov /rvih še 46. Proslave so se udeležili: 1) Arh Luka, pri>iwiwor na sKotovski gimnaziji v Št. Vidu rad Ljubljano, 2) dr. Brecelj Anton, zdravnik v Ljubljani, 3) Budam Lambert, posta-jenačelnik v pok., 4) dr. Demšar Jernej, zdravnik v Ljubljani 5) dr. Demšar Josip, profesor v pok., 6) Jerič Alojzij, župnik v Preloki ob Kolpi, 7) Koritnik Anton, ravnatelj Marijanišča v Ljubljani, 8) Logar H in k o. upravitelj bolnice, 9) dr. Maver Er-nest, načelnik banske uprave, 10) Mihelič Gvidon, starešina sreskega sodišča v Slov. Konjicah. 11) dr. Nahtigal Rajko, vseučili-šiki profesor. 12) Pengev Fran, profesor na škofovski gimnaziji v Št Vidu, 13) Petrič Jamez. župnik pri Sv. Petru v Ljubljani, 14. d-r. Sk abeme Fran, načelnik Pokrajinske uprave v pok.. 15) Smrekar Jamez, vseučiliški kvestor v pok., 16) Stefin K ari o, svetnik železniške direkcije, 17) dr. Ttčair Josip, zdravnik v Ljubljana, 18) dr. Tomaždč Ivan lavantinski škof v Mariboru, 19) Vodnik Mimiko, grm. profesor v Ptuju, 20) dr. Von-oina Fran, načelnik banske uprave, 21) Završan Ivan, magisfcratni svetnik v pok., 22) Zemlja Fran, svetnik železniške direkcije v pok., 23) Ž ust Jakob, župmaik v Cerkljah pri Krškem. Štiriindvajseti pa je bil posebno priljubljeni tovariš iz tujine, čigar imena ne navedetmo, da ne bi imel ondi neprilik. Preden so ee jubilanti z večernimi vlaki vrnili v Ljubljano, jih je škof dr. Tomaždč povabili, naj 45-letnico mature praznujejo pri njem v Mariboru, kar je bilo z navdušenjem sprejeto. Usodna nedelja požarov in nesreč Dvor pri Žužemberku, 6. avg. Pretekla nedelja 4. t. m. je bila za nas res usodna. Že zjutraj se je primerila prva nezgoda. Mladenič Arkar Feliks iz Treb-če vasi št. 15 je bil s kolesom namenjen v Stražo. V Strmo lah, hudem klancu nad Stražo, so ee mu gladko prelomile vilice na prvem kolesu, nakar je fant strmoglavil po cesti navzdol in obležal onesveščen. Tam sta ga pozneje našla dva potnika, mu nudila prvo pomoč, nakar so ga z vozom prepeljali v kandijsko bolnišnico. Ves obraz je imel do ušes raztrgan, pa tudi sicer je bil močno poškodovan, tako, da je v bolnici ranam podlegel. Malo pozneje je bila naša gasilska četa pozvana v 15 km oddaljeni Dobrnič, kjer je pogorelo več poslopij. Komaj so se gasilci okrog 14 ure vrnili domov, je nastala nevihta in strela je u žgal a hišo Alojzija Murna na Laščah št. 4. V največjem nalivu je četa odšla v 5 km oddaljeni kraj nesreče. Močnemu nalivu in pa takojšnji pomoči gasilcev je zahvaliti, da se ogenj ni razširil na sosednja s slamo krita poslopja in je pogorela edino le Murnova stanovanjska hiša, ki je bila zavarovana le za Din 2.000. Ko so v vasi Podgozdu zapazili ogenj, so odšli štirje mladi fantje kar preko polja k požarišču. Med potjo jih je ustavil silni naliv in skočili so vedrit pod samoten hrast, kjer sta bili že prislonjeni dve njivski brani. Nenadoma pa je udarila v hrast strela in vsi štirje so obležali na tleh. črez čas sta se dva zavedla in vsa oslabljena splazila po kolenih v vas klicat pomoči. Ko so vaščani prihiteli, je bil eden od fantov, 16 letni Le-gan Franc iz P od,gozd a št 2 mrtev, drugi, Bijek Alojz iz št. 5 pa globoko onesveščen. Tudi poklicani zdravnik prvemu ni mogel več vrniti življenja, nudil pa je pomoč drugemu, ki bruha kri in toži o hu—h notranjih bolečinah. Ostala dva fanta sta zdrava, o dogodku pa ne vesta povedati drugega, kakor da sta nenadno padla in da sta se zavedla tako slaba, da sta mogla le po kolenih priti domov. Ljubljana, 6. avgusta. Našim čitateljem bo gotovo še v spominu vrsta drznih viomov. ki so bili izvršeni v teku zadnjih sedmih mesecev v Ljubljani ne da bi jih bilo policiji doslej uspelo razjasniti. Tako je bilo januarja vlomljeno v letno hišico optika Jurmana ob Ljubljanici in tatovi so odnesli za okrog 10.000 Din blaga. Maja je bilo vlomljeno v enako hišico optika Zajca in vlomilci so mu prizadejali za 1730 Din škode. Največji plen pa so vlomilci odnesli sredi prejšnjega meseca Iz vile uradnika ljubljanske podružnice Narodne banke Jurija Baicha na Hradeckega cesti, ki je bil malo prej odpotoval z družino na počitnice, pa so mu tatovi iz nezavarovane hiše odnesli raznih dragocenosti za kakih 18.300 Din. Te dni je policija prišla na sled pisani tolpici-, ki ima naštete vlome, pa najbrž tudi še kaj drugih na vesti. Vodja družbice je bil 34-letni brezposelni čevljarski pomočnik Stanko Jereb, ki je bil zaradi vlomov in tatvin že kakšnih desetkrat kaznovan. kot njegova varna desna roka pa se je razkrinkal neki 30-letni mizarski pomočnik F. P. Na njegovem stanovanju so našli do-dobršen del blaga nakradenega pr Jurma- nn, Zajcu in Baichu. F. P. je v preiskavi odkrito izpovedal, da je vlome izvršil Jereb v družbi nekega neznanega komplica, on sam pa je bil pri stvari le toliko udeležen, da je Jerebu dajal informacije o tem, kje bi se kaj izplačalo poizkusiti srečo za plenom in da mu je hranil nakradeno blago, Policija sumi, da je izsledena družba zakrivila tudi nedavni vlom v stanovanje A. H. na Hradeckega cesti, kjer je bilo ukradene za okrog 4ČOO Din zlatnine. Lovro Vaupot — sedemdesetletnik Slovenjgradec, 6. avgusta Danes slavi g. Lovro Vaupot svoj 70. rojstni dan. Rodil se je leta 1865 kot sin kmečkih staršev, posestnikov na šance-ljevem v Starem trgu. Z najboljšim uspehom je dovršil štirirazredno ljudsko šolo v Slovenj gradcu in dobil potem službo v notarski pisarni dr. Tomschega. Kmalu po odsluženi vojaščini pa ga je prevzela kot svojega uradnika Okrajna hranilnica in je pri tem najuglednejšem denarnem zavodu mesta, ki jih je imel poleg tega še na in glavni uradnik do svoje upokojitve letos 1. julija. Na tem mestu je bilo njegovo delo pravi blagoslov za meščane in za kmetije po vsem okraju. Njegovi nasveti so bili odkriti in premišljeni, njegove odločbe pravične, ravnati pa je znal z našimi ljudmi tako, kakor to danes malokdo zna. Kdo bi našteval službe in odgovorna mesta, ki jčih je imel poleg tega še na svojih potrpežljivih ramah. Upravljal je pisarno javne bolnišnice 30 let, bil je neštetokrat občinski odbornik, tajnikoval je dolga leta okrajnemu zastopu 0jl»i |e reg pod i Br lllt2 od 1» XI ISJ« Lovro Vaupot je razdajal sebe ljudstvu in svoji družini. Vsem svojim otrokom — vseh skupaj jih je 11 — je zgradil trdne temelje za njih lastna življenja, kot najboljši delež pa je dal vsem na pot svojo poštenost in svoj čut tovarištva do vseh ljudi. Zato so kakor on tudi njegovi otroci taki ljudje, ki jih ima vsak rad. Ko gleda ob strani svoje dobre žene ge. Helene in svojih otrok nazaj na svoje skrbi in dela bogato življenje, naj bo prepričan, da je spoštovanje, ki ga uživa v mestu in vsemu okraju, najboljši izraz trajnih spomenikov, ki si jih je postavil s svojim delom in a svojimi vrlinami. PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prirodne FP&IIZ JOSGfOlfG grenSce Registrirano od ministrstva za soe. politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. Vodo v Suho Krajino? Novo mesto 6. avgusta V Suhi krajini, v občini Hinju, boluje mnogo ljudi, starih in mladih na griži, Dolžijo, da je slaba voda vzrok, da se ob času suše oglaša ta bolezen. Bivši poslanec Anton Kline se je potegoval ves čas poslanstva za zidanje prepotrebnega vodovoda v Suhi krajini, poročal je na pristojnih mestih v Ljubljani in Beogradu ter navedel primere takega obolenja že pred leti. Vselej pa so mu odgovorili, da za zidanje ni potrebnega denarja. Tudi pred odhodom iz Beograda se je zavzel za stvar ter predložil novemu ministrskemu pred-sedništvu spomenico, s katero je poleg drugih potrebnih in koristnih stvari priporočal napeljavo dobre pitne vode v Suho krajino s tem, da se zgradi vodovod iz one milijarde dinarjev, ki so jo najeli za javna dela. Načrti za ta vodovod so pri higienskem zavodu v Ljubljani izgotovljeni, treba je le denarja in dobre volje. Hlod je ubil delavca Tržič, 5. avgusta. V lepi soteski proti Dolini v gozdu nad takzv. Hudičevim mostom se je pripetila po neprevidnosti strašna nesreča, ki je zahtevala mlado življenje. V gozdu, ki je last Polajnarja Antona, posestnika pri Sv. Ani, so spravljali hlode delavci; Krč Ivan, Makarov Mirko, Alič Janez in Klopčaver Jožef. Ker 6e je nekaj hlodov zataknilo na bregu, je šel 27-letni Klopčaver Jože do za-gvozde z namenom, da bi hlode spravil navzdol. Ostali delavci niso polagali dovolj pažnje na svojega tovariša in so kmalu nato jeli spuščati hlode nemoteno naprej. Tako je zadel en hlod Klopčavrja, ga vrgel 10 metrov in mu zadal tak sunek v glavo, da je Klopčaver obležal na mestu mrtev. O nezgodi ostali delavci niso ničesar vedeli ter so delo mirno nadaljevali. Šele, ko ni bilo Klopčaverja od nikoder, so šli gledat, kje ee nahaja, nakar se jim je nudila strašna slika. Delavec, ki je baje nesrečo zakrivil, je še nedoleten. $ašiftt oito&em fe iteSa, da na ftaktil Zrak in solnce prinašata zdravje. Poslušajte nasvet! Zaščitite kožo svoje mladine z Nivea kremo, kajti ona pospešuje ustvarjanje pigmenta, ki je najboljša in najbolj naravna zaščita za človeško kožo. Nad 6 milijonov Din posojil vkjiženih Ljubljana, 6. avgusta Zemljiška knjiga ljubljanskega sreskega sodišča izkazuje za julij pri 68 realitetah v mestu in okolici za 6,001.376 Din vknji-ženiti posojil in hipoteenih kreditov. Največje posojilo 2,500.000 Din je bilo vknji-ženo na rdečo hišo mestne občine na Poljanski cesti. To posojilo je občini dovolila in izplačala Državna hipotekama banka. Mestna občina se je zavezala plačati banki posojilo v 10 letih. Plačevala bo letna odplačila po 6.34V0, %% zsamudne obresti odnosno od obresti obresti za primer, da občina ostane v zastanku z rednim plačilom. Za enkrat za vselej si je banka izgovorila 1% kot plačilo za vse režijske stroške. Občina je dalje obvezana vsak mesec do 5. plačati banki na poseben račun šestino polletnih anuitet. V ostalem so bila na zemljišča v mestu in okolici dana tudi še druga večja posojila od 100.000 do 300.000 Din. Državna hipotekama banka je dovolila nekemu ljubljanskemu trgovcu in posestniku posojilo 224.000 Din, ki se obrestuje s 7% obrestmi in proti običajni proviziji- V juliju je bilo izvršenih tudi več realnih eksekucij, v prvi vrsti so bili z izvršbo vknjiženi mnogi davčni zaostanki, med njimi zaostanek 45.773 Din, pri katerem so samo davčni izvršilni stroški znašali 2230 Din. OlTZD je julija izvedel več inta-bulacij za neplačane prispevke. Tako so na nepremičnine neke ljubljanske tovarne vknjižili za 205.206 Din, ki jih je podjetje dolgovalo za delavsko zavarovanje od avgusta lani do konca maja letos. Tavčarja in šubice, umetnike in modro. slovce — pa še celo galerijo drugih marljivih in ustvarjalnih mož nam je dala blagoslovljena Poljanska dolina, že deset let je tega, kar je odšel v zasluženi pokoj Lovro Perko. Vprašajte danes v Poljanski dolini po njem: kakor da se je poslovil včeraj, tako ga presrčno hvaležno pomnijo stari in mladi vse tja gori do zadnjih hiš pod Ratitovcem in Blegašem. On sam je tudi še z eno nogo vedno v ljubljeni rodni dolini. Kadarkoli pripravljajo Po-ljanci kaj novega, jo maline med nje, povsod iskreno dobrodošel. Pravkar se spet mudi tam gori, — saj veste, da so v nedeljo vrh žirovci slavili tridesetletnico v svoji sokolski trdnjavi. Pa ne bi bilo njega poleg, njega, ki nosi znamenje sokoLskega pripadništva na prsih s takim ponosom, kakor morda malokdo izmed mladih. In tako nam ne more preprečiti ,da ne bi sporočili slovenskemu svetu: predragi naš Lovro Perko mora danes natovoriti sedmi križ na svoje krepke rame. Dr. Ivan Tavčar nam je v svojih povestih predstavil mogočne like kmetskih kraljev v poljanskih hribih. So tam možje in gospodarji, da malo enakih po slovenski domovini. Ali Tavčarjevemu bratrancu Lovni Perku, ki je po kremenitosti pravi Poljanec, zibelka ni stekla pod streho ve- like domačije. Poslednji izmed štirinajstih otrok se je rodil 7. avgusta 1865 v Poljanah. Komaj je dovršil osnovno šolo, se je moral postaviti na lastne noge. Izmed zelenih gora ga je gnalo čez klance k morju. V Trst je šel študirat gimnazijo,. Dovršil je tam štiri razrede, petega potem v Ljubljani, nakar je stopil v učiteljišče. Leta 1S90 je dovršil študije s prav dobrim uspehom. Za začetek je služboval tri leta v Črnomlju, odtod je prišel v žiri. Pet let je ostal med žirovci in pri obilnem pouku je porabil ves prosti čas za prosveto med bistrim, naprednim ljudstvom. Vzljubili so ga takoj, pa je naneslo še to, da je on vzljubil zalo poštarico, ki jo je 1898 povedel pred oltar. Pri šenklavžu v Ljubljani ju je zvezal sošolec dr. Aleš Ušeničnik, za pričo pa je bil dr. Ivan Tavčar. Iz Žirov je šel mladi par v Gornji Logatec, a leta 1903 je bilo Perku poverjeno vodstvo šole v njegovem rojstnem kraju, v Poljanah. Naj bo kratko povedano: na dvorazredni-ci je Perko dolgo časa poučeval po štirideset ur na teden, gest let je oskrboval pouk na ekskurendni šoli na Malem vrhu. Po njegovem prizadevanju so Poljanci zgradili novo šolo, iz dvorazrednice je bila polagoma razširjena v petrazrednico s posebnim oddelkom za oddaljene šolarje. In tudi na Malem vrhu je bila na njegovo pobudo ustanovljena stalna šola. Ko je bil prišel v Poljane, je višje v hribih vladala še nepismenost, okrog 200 otrok je našel brez pouka. V dveh letih je uredil pouk za vse, a prava uspešna šola se je pričela šele po dozidavi, Nad 400 šoloobveznih otrok je začelo črpati znanje v novi lepi šoli — in splošni dvig prosvete v prebujeni, samozavestni, napredni Poljanski dolini je očiten na vsakem koraku. Vprašajte kogarkoli v Poljanski dolini, kako je nadučitelj Perko živel z ljudstvom, in tudi nasprotnik ne bo mogel utajiti, da je Perko gibal in delal povsod: Pri Posojilnici, pri Sokolu, pri Bralnem društvu, nobena nedelja ni minila brez kakšne seje in nobena seja brez nadučitelja Perka. To je bila moč njegovega značaja in poštenja: z vsem temperamentom predvojnih naših borcev na deželi se je Perko boril v politiki in organizacijah, bil je tarča strupenih napadov, vedno na robu nevarnosti, da ga maščevalnost nasprotnikov strmoglavi in uniči, toda strašil se ni niče-sar-in prav ta njegova odločnost in poštena vnema je bila zmagovita, da so slednjič tudi nasprotniki sneli klobuk pred njim, ki je bil vselej cel mož. On je še bil ob volitvah po cenzusu volilni mož, v žireh je nekoč porazil samega dr. Janeza Ev. Kreka. Tistih dob je tudi začel marljivo sukati pero in je postal eden najmar-ljivejših člankarjev »Slovenskega Naroda«, »Rodoljuba«, in Gorenjca«. V »UčL teljskem tovarišu«, nekolikrat tudi v »Popotniku«, je obravnaval vprašanja, da je članke skoro vedno ponatiskoval »Slovenski Narod«. Ko je nastopila vojna, so Perica seveda najprej vzeli na piko, vsa vas Poljane je bila »Srbofilska«. Cim pa je minula mora svetovne morije, je Perko asova aegei po peresu in odtlej ga »Jutro« in »Domovina« štejeta med svoje najzvestejše. Pri komentiranju dr. Tavčarjevih zbranih spisov dr. Ivan Prijateli ni mogel najti boljšega tolmača in popolnjevalca. Lovro Perko nas je povedel k virom, iz katerih je poljanski bard zajemal najsočnejše, naj-bujnejše opise svojih ljudi, krajev in zgodb. Premnogokrat je Perko vrgel karte n«, Visokem, poleg krvne vezi ga je s Tavčarjem dražilo iskreno prijateljstvo, bil je pobratim umetnikov Subicev in mnogih veljavnih mož iz poljanskih krajev in iz visoške družbe, že nekateri zanimiv opis ali spomin smo brali v »Jutru« in še bi veljalo zapisati marsikaj, kar zna Perko mično in šaljivo pripovedovati v tova-riški družbi. Ob koncu" leta 1925 je stopil v zasluženi pokoj, ki ga preživlja v Ljubljani, skrbeč za svojo družino. Pravega pokoja ne pozna. V knjižnici konzorcija »Jutra« je vedno pri delu in še rad seže po peresu, kadar gre za zadevo upokojenih učiteljev ali Poljanske doline. Ko ga vsi s spoštovanjem in toplo simpatijo občudujemo, da je po tolikih letih borbe pa tudi hudih udarcev tako pokončen in veder, pač nikoli ne podvomimo, da se bo živahen gibal med nami še kopico let. Saj to je ravno naša iskrena želja ob čestitem jubileju, ki se ga gotovo s pravo prijateljsko radostjo spominjajo številni sivolasi, v borbah kaljeni in preizkušeni tovariši natrga dragega Lovca Perka, " Domače vesti * Dom kralja Aleksandra I. v št Danijelu pri Prevafjah. Akcijski odibor za postavitev Aleksandrovega doma v št. Danije.u bo za petnajstletnico koroškega plebiscita priredil 1. septembra na Poljan, pri Preval juh velik narodni tabor. Pri tej priliki bo odkrit in blagoslovljen spominski kamen, po vnanjosti povsem sličen knežjemu kamnu pod krnskim graIz tega doma smo zidali katedralo, ki se razširja na vse strani, kjer vlada Bog ljubezni!« Govor, ki se je zaključil s sokol-skim pozdravom prvemu Sokolu, mlademu kralju, je bil večkrat prekinjen z burnim odobravanjem. Po telovadbi se je razvila neprisiljena zabava, a gostje so se proti večeru razšli utrujeni v sokolski, jugoslo-venski misli. Ježi&ki Sokol proslavi 15 letnico Ježica, * avgusta. Pomladi leta 1920. je bil v gostilni pri »Ruskem carju« pod vodstvom Sokola Ljubljane I. prvi sestanek sokolskih pripadnikov, katerega se je udeležilo nad 30 oseb. Za tedanje čase in razmere je bila to prav lepa številka. Seveda pa nasprotnikom ta začetek sokolskega dela ni bil všeč. Toda vse ovire niso strašile mladih sokolskih delavcev in je bil že 13. maja 1. 1920. ustanovni občni zbor, ki mu je sledil okrožni zlet ljubljanskih sokolskih društev pri »Ruskem carju«. Težavno je bilo delo v prvih letih, ne samo zaradi številnih nasprotnikov in slabih materielnih sredstev, temveč tudi zaradi pomanjkanja prostorov, saj je to naše mlado društvo delovalo dolgih 5 let v prostorih stare kovačnice. Društvena uprava je naposled začela misliti na gradbo lastnega doma. Po napora se je slednjič 1. 1925. posrečilo upravi, da je odkupila delavnico g. Rozmana in jo z mnogimi žrtvami in sodelovanjem članstva preuredila v Sokolski dom, kamor se je naše društvo preselilo 1. maja 1925. S to pridobitvijo se je Sokol začel svobodneje gibati, število članstva je raslo, nasprotniki pa so polagoma začeli razumevati, da je vsa borba za zrušitev tega nacionalnega društva brezplodna. Prvi starosta je bil br. Jože Kregar, nato so sledili bratje Škrlj, Buzollini in Trošt, od L 1925. pa starostuje br. Anton Grmek, šolski upravitelj na Ježici. Tehnično so vodili društvo kot načelniki bratje Dečman, Dovč, Noveli, Cunder in Kušar Peter, kot načelnice pa sestre Buzollinijeva. Gravnerje-va, Zalesjakova. Pečnjkova, Gregoričeva, Kušarjeva, Turkovičeva in v poslednjih letih sestra Zeleznikova. Z neprestanim razvojem društva je leta 1925. zgrajeni Sokolski dom postal premajhen. Tako je prišlo lansko leto do razširjenja, kar je dalo novega razmaha sokol-skemu življenju. V nedeljo IL t. m. bo proslavil agilni je-žiški Sokol 15-letni jubilej s sodelovanjem vseh društev kamniškega okrožja in nekdanjega matičnega društva Sokola I. Ljubljana. Pred nastopom bo svečan sprevod. Vsi, ki znajo ceniti nacionalno delo naših podeželskih sokolskih društev, zlasti v ljubljanski okolici, bodo prihiteli 11. t. m. na prijazno Jezico in podprli mlado društvo. Sokolska zupa Ljubljana razpisuje prednjački tečaj za člane in članice. Tečaj za člane bo od 18. avgusta do 1. septembra v Ljubljana. Prijave v smislu danah navodil je treba poslati župnemu načelstvu do srede dne 14. avgusta t I. Prednjački tečaj za članice pa se bo vršil od 6. do 20. septembra t. I. Prijave za ta tečaj je treba poslati župnemu načelmištvu do 1. septembra t. 1. Stroški za ta celodnevni tečaj bodo znašali 300 Din za osebo. V znesku je vpoštevana prehrana in skupno prenočišče. V tečaj prijavite svoje najboljše dela voljne in s sO-kolsfcim duhom prežete brate in sestm Šport Plavači KSU v Ljubljani Drevi ob 20.30 v kopališču Ilirije Koncem tega tedna se prične v Mariboru juniorsko državno prvenstvo v plavanju, skokih in water-polu. Razen ostalih klubov se tega prvenstva udeleži tudi ljubljanska Ilirija s svojo mlado gardo. Da bi pa tik pred prvenstvom še enkrat pregledalo svoje moči, je vodstvo plavalne sekcije stopilo v dogovore z Karlovačkhn sportskim udruženjem za tekmo, ki bo drevi ob 20.30 v kopališču Ilirije med juniorji obeh klubov. KSU je pred kratkim postal prvak zagrebškega plavalnega podsaveza v indi borbi e svojim rivalom Gradjan-skim in zagrebškimi klubi. Kakor vedno tako je tudi topot njegova glavna moč v prsnih plavačih, vendar ne moremo gledati e prezirom na sprinterje. Zlasti na nas navdajajo z respektom Saši mlade in talentirane plavačiee Horvatove ki, lahko in ležerno pi&va 100 m prosto v času 1 t 20. Ilirija postavi v boj proti gostom svoje ju-niorje z žižom. Schellom in Grošljevo na čelu. Upati je, da se bodo Uirijani pokazali nadmočne Karlovčanom, v prsnih disciplinah pa vsaj enakovredne. S to tekmo se poslovijo juniorji od Ljubljančanov, preden gredo na prvenstvo v Maribor! Pridite jih pogledat v čim večjem številu! ★ Sekcija zbora plavalnih sodnikov. (Službeno.) Sodniški zbor za nocojšnjo tekmo lilrlja : KSU je naslednji: vrhovni sodnik Pevalek, starte r Biradač, na cilju Sever in Stegnar, na obratu Paunigarten. Wateripoilo sodnik Kramaršič, na golu Stegnar. V sodniški zbor državnega plavalnega prvenstva juniorjev ter državnega prvenstva v skokih juniorjev in seniorjev določa ZPS gg. Kav-šek, Sanein, Potokar, Bradač in Knamaršič. Vsi navedeni morajb biti v petek, 9. t. m. na plavališču na Mariborskem otoku pri Mariboru točno ob 13. Kolesarske dirke „Zarje" Kolesarsko društvo »Zarja« v Zg. Kašlj'j pri Ljubljani priTedi v nedeljo 11. avgusta za proslavo 10 letnice obstoja društva veliko medkluibsko dirko za A kategorijo na progi Zalog—Vransko in obratno (km 100). za B kategorijo Zalog—Trojane in obratno (km 70). Start glavne skupine ob 10. juniorske pa ob 11. s povratkom okoli i/214. Start in cilj je v Zalogu. Razdelitev nagrad bo v gostilni pri Zi-movcu, kjer bo tudi veselica. Sprejem bratskih društev bo ob 15. z godbo pri spomeniku v D. M. v Polju, nakar bo sprevod skozi Vevče, Zgornji in Spodnji Kašelj na veselični prostor. Ddrkališčne dirke »Save« V nekaj vrstah V okvirju Mariborskega tedna je bil preteklo nedeljo na teniških igriščih ISSK Maribora teniški dvoboj med ATK iz Zagreba in LSSK 'Mariborom Zmagali so Zagreb oani v razmerju 6:1. Edino zmago za ISSK Maribor je priborila naša odlična igralka ga. Brada Voglarjeva, ki je porazila mednarodno znamo gdč. Mitičevo z 9:7, 3:6, 6:2. Zmaga je tem pomembnejša, ker je Mitiee-va te dni premagala v tekmovanju za državno prvenstvo prvakinjo dravske banovine gdč. Liirzerjevo in čutičevo. Ostali rezultati so bili naslednji: V tekmovanju gospodov posamezno je Mitič porazil Gaš-perina 6:0, 6:0; in inž. Černigoja s 6:1, 6:1; Mogin pa j« porazil Poša s 6:2, 6:0 in Vog-larja s 6:1, 6:1. V igri mešanih parov sta brat in sestra Mitič premagala par Voglarjeva—Ga&perin s 6:1, 6:0, v igri gospodov v dvoje pa sta Mitič in Mogin zmagala nad Pošem in Voglarjem s 6:0, 6:1. Nogometaši SK Železničarja so v nedeljo izvojevadi tri lepe zmage, in sicer je prvo moštvo porazilo v Varaždinu tamkajšnjo Slavijo s 5:2 (0:1), stara garda je v Poljča-nah premagala SK Boč s 3:2, juniorji pa so premagali junaorje SK Rapida s 5:2. Delavski športni klub Dobrna v Trbovljah razpisuje za 10. t. m. velike nočne propagandne plavalne tekme v občinskem bazenu. Plavači lahko tekmujejo, ne glede na kluibovo pripadnost. Razpisane so tri krasne nagrade. Tekmovalni red bo prejel vsak tekmovalec takoj po prijavi. Prijavlja se v gostilni Dimnik, prijava 2.— Din za osebo. Pred tekmo bo imela delavska godba koncert, na kar že danes opozarjamo občinstvo ter ga vabimo, da se prireditve udeleži in podpre stremljenje kluibovega vodstva. Športni dan na Vrhniki. SK Vrhnika priredi v nedeijo 11. t. m. svoj tradicionalni športni dan a pestrim sporedom. Ob 14 krene povorka 6 Cankarjevega trga " godbo na čelu na igrišče, kjer se bio ob pol 15. uri domače moštvo pomerilo s športnim klubom »Slivnico« iz Cerknice; igrali bodo tudi debeluhi proti suhcem. Po končanem sporedu bo na vrtu gostilne ^Koč^var« velika športna veselica. Vabimo vse izletnike in prijatelje športa, da nas poselijo in podprejo naš agilni klub! Službeno iz LNP. Drevi ob 19.30 seja upravnega odbora v tajništvu podsaveza. Seje ponovnega odbora ne bo. — Predsednik. ŽSK Hermes (motosekcija). Seja sekcij-skega odbora bo jutri ob 20. uri v restavraciji Keršič, Celovška cesta. SK. Slovan. Danes ob 20.30 obvezen članski sestanek ▼ gostilni pri Krušiču za vse. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par ca besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din S.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In tenitve se zaračunajo po Din 2*— za vsako besedo, Din 2.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa E3n 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din I?—. llali oglasi Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega^oddelka ^jjgj O lil V Tfiatllkah« Vse pristojbine sa male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati t pismu obenem s naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek nJutra44, Ljubljana, SENZACIONALNA f KOLONJSKA VODA lužbo dobi Izurjene vlagalke in knjigoveške delavke dobe stalno službo v E*j>-gr-tfiji Čemažar Josip, biub" lj-ana., Igriška ul. ^^ Prodajalko Sše.sro M trafiko «10-0°? Kn kavcij«. ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »>a-»£>*> Ukoj«. Drogista »K pomočnika parfumerij- ske stroke, sprejmemo. Ponudbe na Interreklam, Zagreb Masarjrkova 38, pod Služkinjo t ležele, sprejmem za Jjutlrano. V obzir pridejo eoBMi i dokaiili pridnosti, »r:^. Ma-sarj-kova 14. 1176-13-1 Prodatn Posteljica otročka letel na, naprodaj. Poizve se Privoz 13/1. i7Mll-6 Trboveljski premog bukova drva, karbopakete in oglje, nudi Bartol Anton Tvrštfva c. 46, telefon 35-401 316-6 Frizerko trajne, vodne im _ železne ondmlacdje, sprejme takoj ali po dogovoru sa-Delbelo, Domžale. 176384 Spretno prodajalko jci je delovala ž« daJje £asa v damski konfekciji, vešž« tudi nemškega jezita takoj sprejmem. Po-nudfce i referencami in sliko je nasloviti na tvrdko F. Mastek, Maribor, Glavni trg. 1.76754 Frizerko yrrw\-r?tno moč, katera je hitra v železni in vodni on-tkilac.iji ter veSča barvanja las, sprejme takoj ali po dogovoru Fran Kova k, Maribor. 17676-1 Prikrojevalca (berihterja) sprejmem takoj za stalno proti dobri plači. Andrej Černilec, čevljarstvo , Kranj 40. 17631-1 Službe išče Mlada gospodična poštena in pridna, ičee službo zajetne natakarice ali kaj sličnega. Naslov v Vfea posli valnkali Jutra. 17631-2 Brivski pomočnik dober v moški stroki in buln strižec, z mojr-trskiim izpitom, išče stalno mesto v dobrem salonu v Sloveniji. Gre tudi kot poslovodja proti fiksni plači. Govori slovensko ia nemško. Nastopi lahko takoj. Anton Fin. Zemun HI. G-rani carski Sanac lil/a. OT6403 Šofer trm«! ™ zanesljiv, vešč popravil m kavcije zmožen, flfju slnfho. Naslov v vseh f i;jovalmcah Jutra. 17674-2 Brivski pomočnik vojaščine ppoot, simpnti-oer. prvo-rreten ter hiter delavec in bubi-štnoer, vešč nemščine .išče službo kjerkoli. Pirker Vilko, Oelje, Mariborska ce^ta 3. M7OT1-8 mm. m ith» W*vJiujjm Lesna industrija pntaik uveden v Slavoniji, Sšče dohro hišo za prodajo leta. Uvedene firme imajo I>wdiiosrt. Oopise na ogl. odd. Jutra pod »Hrvatska«. 17633-5 Potnik «v-ed«i v Savski banovini, prodaja mineralna olja in stalno obiskuje vse trtro-•vine im industrije, išče v prodajo še kak dober predmet. Dopise na ogl. odd. Jttra pod »Slovenec«. 17634-6 Lahka letna oblačila bourett, kaša, šport hlače, lisiur, perilo itd. v lepi !a-beri poceni naprodaj pri Preskerju. 81-« Polnojarmenik (Vollgatter) kupim, 66 cm. I>iemene ponudbe z opisom in ceno prosim na naslov: G. g. Parom lin, Mačkovci, Prekmurje. 171/78-7 Parni kotel stoječ ali ležeč dobro ohranjen, ogrevalna ploskev 16 do 30 m-, 6 do 10 atm., kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17678-7 Kapital Posojilo 20 do 30.000 Din Iščemo posojila na 6 mesecev in na 10 mesecev. Za-ložiimo menice proti 1 cVo obresti m. Polovi ca obresti se lat,ko takoj »dt-gpe. Ponudbe n3 ogl. odd. Jutra pod »Sigurna trgovina«. 17620-16 Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne banke kupimo vsako vsoto. Gotovina takoj. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Kompenzacija«. iraie-i6 80.000 kv. m plodne zemlje, vinograd, hišo, gozd, prodam. Lauric, Trška gora 6. 17650-20 Stanovanje Enosob. stanovanje oddam stranki brez otrok. Zg. Šiška 256. 17571-31 Enosob. stanovanje suho oddam takoj. Naslov v ogl. od Zagreb, PTeobražen-ska 2, telef. interurb. 17166-16 Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališki 12, telefon 38-10 Za pismen odgovor priložite 8 Din r znamkah 206-16 Restavracija in kavarna z lepim vrtom ▼ ceotnunu mesta Zagreba se zaradi odpotovanja pod najugodnejšimi pogoji takoj proda. Mesečni promet 160—300 tisoč Din, proda se letno 600 hI piva m dva vagona vina,- najemnina je plačana Ja pet let naprej. Interesentom se nudi prilika, da se o tem prepričajo. Cenj. ponudbe na naslov: Toni Mateljan Zagreb, Mesmička 17. 17031-10 Nova enodružinska hiša oddaljen« 2(1 minut od Celja, je poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 171673-30 C r. Th. Rotman: Življenje Jakca Takca Enosob. stanovanje s kuhinjo hi pritiklinami, oddam. Poizve se: Opekarska cesta 31. 171664-31 Enosob. stanovanje sončno in suho v pritličju, oddam mirni stranki brez otrok. Jelovškova ulica 34, Trnovo. 17665-31 Enosob. stanovanje oddam čedni stranki za 1. september. Ogledati od P 9 in 13—(lt4. Vodnikova c. 17, Šiška. 17667-31 Enosob. stanovanje iščem v mestu ali v bližini. Ponudbe na: Mlekarna, Marijin trg 8. 17670-31 Enosob. stanovanje oddam mirni stranki. Cena nizka. Poizve se v Drav ljah 163. Rokova pot. 17655-31 Trisob. stanovanje s kabinetom, verando in kopalnico, oddam takoj na sv. Petra cesti 27. Vprašati v pritličju. 17663-31 Stanovanje sobe in kuhinje oddam v Aleševčevi ulici 38. Cena Din 250. £7558-31 Štirisobno stanovanje oddam v vili z vsemi pritiklinami za november. Vpraša se Bleivre-isova 16, H., desno. 17660-21 Stanovanja Stanovanje dveh ali treh sob z vsemi priti ki in ama v okolici Tabora, Kolinske tovarne ali Vodmatu, iščem za september. Ponudbe z navedbo cene prosim na ogl. odd. Jutra pod »September«. 17654-2tta Enosob. stanovanje prijazno in čisto, iščem. Podpritličje izključeno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ena oseba«. lTC3E?-3Ia Ko je oče odšel po opravkih, se je hotela mati nekoliko spočiti, ker je bila zjutraj zgodaj vstala. Preden je pa legiji spat, je položila Jakca na njegovo posteljico in ga čvrsto privezala nanjo. »Tako, Jakec«, je dejala, »zdaj pa imaš, če si tak, da ti ni moči zaupati!«; Dijaške sobe V Celju sprejmem za prihodnje šolsko leto dve deklici ali dva dečka v prvovrstno oskrbo. Vprašati v Zrinj-skega nlici 17, pritličje. 17660-32 Sobo za dve dijakinji (aikademii-ča,rki) t mestu ali periferiji i dobro meščansko hrano, po možnosti nemško konverzacijo, iščem. Fo-nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nemoteni«. 17649-22 UllZiJTiTifi Sobo lepo opremljeno, z elektriko m parketi, oddam. Fri-škovec 8. 17642-23 Sončno sobo opremljeno, s souporabo kopalnice, posebnim vhodom, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17645-33 Sobo lepo opremljeno, oddam Mil ali dvema gospodičnama. Bleiveisova cesta !7T. 17663-33 Opremljeno sobo lepo iščeta zakonca takoj. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam«. 17656-33a Dopisi Trgovec in posestnik zagrebškega predmestja, tridesetih let, s premoženjem 500.000 Din, samec, soliden, podjeten, inteligenten, lastnik zanesljive eksistence, želi poročiti gospodično ali gospo, boljše rodbine z doto. Informacije proti predplačilu 10 Din v poštnih znamkah: »RE-ZOR«, Zagreb, pošta 3. 17339-35 Zelo premožna gospodična želi poročiti starejšega železničarja (kontrolorja, po-stajenačelnika). Vdovec ni izključen. Dopise s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Jasna«. 17300-35 Šivalni stroj pogrezljiv, kateri šiva naprej in nazaj štika in Stopa, se proda skoraj za polovično ceno. Nova trgovina koles, TjTŠeva (Dunajska) 36. 1/7509-39 ObH Entel-ažur-plise izvrši ekspresno Matek & Mike« Ljubljana — poleg hotela Štrukelj. 30-30 Živali Žrebca križanca lepega, 9 let starega, prodam (Gidran št. 126), f uporaben za vsako težko vožnjo. Judež, Cikava pn Novem mestu. „ 17632-27 TTW1 Jabolka vseh vrat, vagon.ske količine, kupuje stalno po najvišji ceni Jugofruct, Celje. 1/7670-34 Vsako količino malin dobavljamo po nizki ceni do 59 kg po 3.25 kg. nad 50 kg pa po 3 kg. Naročila se sprejemajo v mlekarni, Pražakova 16. 17657-SI Zdravstvo Moški ki trpite na seksualni ne- vrastenijL, orir. impotend, nezadostni funkciji spolnih žlez, duševni depresiji, poskusite OKASA TABLETE Prospekt na zahtevo. Cena U0.— Din. Razpošiljamo diskretno Lekarna Delini Beograd, Knez Mihajlova 1. Oglas registriran S. br. 38/ 1994. 206-40 Vajenci-ke• Čvrstega vajenca e primerno šolsko izobrazbo in dobrimi spričevali, sprejme Norb. Zamer & sin, Sv. Peter, Savinjska dolina. 17536-44 E2S2BS9 Hotel Zaka, Bled pensšon 46 Din, postelja 1)5—30 Din. Proepekti. 1/7661-38 V Radovljici ali okolici iščem sobo s popolno oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oaz zimo«. 17660-33 uspe hov na en oglas v »JUTRU« Trgovci in izvozniki, pozor l Proda se na prostovoljni sodni javni dražbi lepo trgovsko poslopje z velikimi, modernimi skladišči in pisarnami, z velikim dvoriščem, v neposredni bližini postaje Sv. Jurij pri Celju. Poslopje je sposobno za izvrševanje vsakovrstne veletrgovine ter izvoza jajc, sad ja, sena in sploh vseh vrst deželnih pridelkov. Dražba se bo vršila dne 22. avgusta ob 10. uri na licu mesta, to je v pisarni Zadruge za izvoz jajc v Sv. Juriju pri Celju, kjer se tudi položi kavcija v iznosu po 20.000 dinarjev v gotovini. Interesenti se naj informirajo radi plačilnih pogojev pri Prvi Hrvatski štedionici v Celju kjer se mora kupnina položiti. Izklicna cena 195.000 Din 6996 Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oče, oziroma stari oče, tast, brat, svak in stric, gospod MLAKAR ŠTEFAN fotograf v ponedeljek, dne 5. avgusta 1935 po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, v 50. letu svoje starosti. Pogreb blagopokojnika bo v sredo ob 4. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče na Dobračevi. Sveta maša zadušnica se bo opravila v farni cerkvi v žireh. žiri, dne 5. avgusta 1935. Žalujoči: Francka, soproga, Vilma, por. Erznožnik, hčerka, Janko Erznožnik, zet, Marija in 6997 Helena, vnukinji, in ostalo sorodstvo. JAVNA ZAHVALA Podpisani JOŽE AHLIN sem dne 4. julija utrpel požarno škodo na gospodarskem poslopju. Zavarovalna družba »Jugoslavija«, pri kateri sem bil zavarovan, mi je najkulantneje odmerila odškodnino. Štejem si v prijetno dolžnost, da se družbi »Jugoslavija« javno zahvalim in jo vsakomur toplo priporočam. Ljubljana, dne 5. avgusta 1935. Ahlin Jožef L r« 6998 Zahuala Za premnoge dokaze globokega sočutja in iskrenega sožalja ob smrti naše predobre soproge, mame in sestre ELIZABETE DOVGAN soproge viš. čin. drž. žel. v pokoju, se tem potom vsem najprisrčnejše zahvaljujemo. Zlasti se zahvaljujemo gospodu direktorju poštne hranilnice dr. Vidmarju, uradništvu in ostalemu osobju. Ljubljana — Pirano__ čes. Budjejovice, 6. VIII. 1935. Žalujoči ostali 7000 RADIO SREDA 7. avgusta Ljubljana 12: Zvoki iz Amerike (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, obvestila. — 13.15: šramel kvartet na ploščah — 14: Vreme, spored, borza. — 18: Eksotične cvetke (radijski orkester in plošč^). — 18.50: Rudolf Dostal; Po i sinjem Jadranu. 19.10: Cas, vreme, pomočila, spored, obvestila. — 19.30: Na-iional^a ura. — 20: Koncert Slovenskega vokalnega kvinteta. _ 21: Komorna glasba — 22.10: Po naših livadah, igra radijski orkester. Beograd 16.20: Koncert orkestra. — 20: Prenos iz Ljubljane. — 21.30: Pevski koncert. — 22.30: Plesna muzika. — Zagreb 12.10: Plošče. — 17.15: Godalni trio. — 20: Prenos iz Ljubljane. — 21.30: Plošče. — Praga 19.40: Plošče. — 20.20: Godba na pihala. — 21.30: Prenos z Dunaja. — 22.35: Lahka glasba. — Varšava 19.50: Zabaven program. — 21.10: Koncert dunajskih fil-harmonikov iz Salzburga. — 22.45: Ples. — Dunaj 12: Orkester. — 17.05: Sodobni skladatelji__19.10: Lahka godba — 21.10: Koncert dunajskih filharmonikov iz Salzburga. — 22.50: Jazz. — 0.15: Plošče. — Berlin 20.45: Koncert orkestra in solistov. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Mtinchen 20.45: Mešan program. — 23: Ples. — S tu tt ga rt 19.45: Ksilofoni ja. — 20.45: Koncert solistov in recitacija. — 21. 25 Komorna glasba. — 24: Nočni koncert. — Rim 20.45: Veseloigra in plošče Prekrasne kodre dobite čez noč brez železa za onduliranje z litionom »ISOLDE« in kodralkama »FEMINA«. Uspeh, trajnost in neškodljivost zajamčena Isolde Din 25.—, kodralka Din 8.—. ZA RAST LAS in proti prhljaju je nenadkriljiv BALSAM Din 35.— Originale SCHRODER-SCHENKE razpošilja parfumerija »OMNIA«, oddelek 1-5, Zagreb, Gunduličeva 8-1. Poštnina pri predplačilu Din 7.—pri povzetju Din 14.—. Zahtevajte brezplačni ilustrirani katalog! rafiniranega luksuza! Rlchard Hudnut, po vsem svetu znani parfumer je vmešal parfem v puder »Three Fk>wers«. Kakega je vonja! diskreten, rafinlran in odličen! S kako umetnostjo je pogodil želje moderne žene! A vendar je vonj »Three Flowersc pudra le skromna vrtina r razmerju napram ostalim svojstvom tega pudra. Da bi pojmill, kako je edinstven, morate vedeti, da je mikroskopsko fin, tako fin, da pronikne v kožo in s tem izravna gube, da pokrije tudi ona mesta, ki sicer zelo težko sprejmejo puder. Končno se dobiva v toliko dražestnih nijansah, da ste lahko popolnoma sigurni, da boste našli tak ton, ki najbolj odgovarja Vaši prirodni barvi. Dobiva se ▼ vseh drogerijah in parfumer!jsklh trgovinah. THREE FL0WERS PAPiS NEW YORK * A* . V globoki žalosti naznanjamo, da je naša iskreno ljubljena soproga in mati, gospa ALOJZIJA JEZERŠEK, soproga dohodarskega prejemnika v pokoju, dne 6. t m. po dolgotrajni, težki bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne bo v četrtek, dne 8. avgusta 1935 ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Apihova ulica 24, na pokopališče k Sv. Križu. Ljnbijana, dne 6. avgusta 1935. Lojze JezerŠek, sin, Jože Jezeršek, soprog, in ostalo sorodstvo. 6999 Zahuala Vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izkazali svoje sočustvovanje, vsem, ki so nam v težkih dneh požrtvovalno stali ob strani ln ki so pokojnega dragega soproga, očeta, brata, starega očeta, tasta in svaka gospoda VEKOSLAVA J. PELCA, zadružnega revizorja, obsuli s cvetjem in ga spremili na njegovi zadnji poti, se prav iskreno zahvaljujemo. Prav posebno se zahvaljujemo preč. gosp. kanoniku Jos. šiški za poslovilne in tolažilne besede, preč. duhovščini za spremstvo in tolažbo, in A. P. Z.-ru za nadvse ginljive žalostinke. V Ljubljani, dne 6. avgusta 1935. Žalujoči ostali. 6937 Letalo nad severnim tečajem let če^ severni tečaj težji od poleta čez ocean in nevarnejši od stratosfera ega vzleta Tarzanov oče Kako In kaj je treba pisati, da zslužiš milijone! Ni bilo še pisatelja, ki bi znal tako spretno in izdatno izkoristiti svoje literarne produkte, kakor Edgar Rice Burroughs, iTarzcnov oče«. Mož je bil do svojega 33. leta konjenik, cowboy, policist, iskalec zlata, prodajalec nekega sredstva zoper pijančevanje itd., preden je po nekem prijatelju zvedel, da je mogoče s pisanjem za magacine zaslužiti lepe vsote. In je takoj napisal fantastičen roman »Princesa na Martu«. ki publiki sicer ni ugajal bog ve kaj, čeprav je ta princesa celo — jajca legla, a mu je vendar done sel 400 dolarjev. Njegov drugi roman, viteški roman iz 16. stol. je bil izrazit polom. Toda 1. 1912. je začel pisati »Tarzana med opicami«, neki založnik je videl nedovršeni rokopis in je bil tako navdušen, da ga je na mestu odkupil. Ta roman ima danes naklado 3 milijonov izvodov samo v angleščini in so ga prevedli v najmanj 22 jezikov, med drugim v arabščino in bengalščino. Ko je pisatelj videl, kako se stvar obnaša, je začel na debelo fabricirati romane o Tarzanu, do danes jih je izšlo že 24, in je v njih izkoristil vse, kar mu je bilo pri roki, celo tisti svoj viteški roman, ki je nekoč skrahiral. Da te knjige nimajo nobene umetniške vrednosti, je pri takšnem načinu dela samo ob sebi umevno, toda Burroughs je pogodil okus publike in to je za uspeh odločilnejše nego notranja vrednost. že 1. 1915. si je mož kupil veleposestvo pri Los Angelesu, ki mu je dal ime »Tarzana Ranch«. Ko se je film polastil snovi njegovih tarzaniad, je v šestih letih samo s te strani zaslužil milijon dolarjev, še veliko več pa mu je prinesel zvočni film z Weissmiillerjem v Tarzanovi vlogi. Takrat je bil Burroughs že davno izločil založnike kot uživalce svojega dela in je osnoval svoje lastno založništvo. Ko sc začele brezžične postaje oddajati tarzaniade, je hitro ustanovil svojo posebno oddajno postajo, ki mu donaša milijone že zato, ker dela s Tarzanom obenem plačano reklamo za 41 največjih ameriških tvrdk. Potem so sledile tarzanske gramofonske plošče, ki so istotako zvezane reklamo za tvrdke, pred dvema letoma je sklenil z veliko časniško korespondenco pogodbo za serije humorističnih tarzanskih slik. 160 dnevnikov priobčuje samo danes vsak dan te slike, razen tega še 93 nedelj-nikov. Jasno, da je Tarzanovo ime zakonito zaščiteno im da dobiva Buroughs pretežke dinarce samo od tega. da je 28 tvrdkam dovolil, da so imenovale svoje produkte s tem imenom, n. pr. Tarzanove naramnice itd. Srečni in podjetni Tarzanov oče šteje danes 60 let, pa bi mu jih prisodil komaj 45. Njegov 25-letni sin je tudi že stopil v njegovo podjetje in piše isto tako pridno romane o Tarzanu. V Afriki nista bila ni. koli seveda niti on niti njegov oče. Chester Lynne je skrivil usta. Morda je bil ta poki on za njegov okus le predebel. >Pa da izpregovoriva o poslih,« je nadaljeval Corsignac, »— ali ste že preverili podatke o donosnosti petro-lejskega vrelca, ki sem vam jih postal...?« » V navzočnosti lepe žene ni prav govoriti o poslih!« se je uprl Američani in zgovorno pogledal Mariono. Corsignac se je tiho zasmejal. >0 — meji ženi je do te kupčije prav toliko kakor meni! Biserna ogrlica, ki si je že davno želi — saj veste, mister Lynne...« »Potem nie bo dvakrat veselilo podpisal pogodbo.« je zatrdil American ponesel kozarec k ustnicam. Corsignac je storil takisto. Nato se je zaupno nagnil k LynneIn kdaj bo to?« »Mislim, da je bolje, če se o tem kasneje pogovoriva!« »Kakor vam drago...!< Corsignac se je nestrpno ugriznil v brke. »Najdražji apartman ima v vsem hotelu!« je rekel ob tistem času baron de Montepin madami Ducilli. »Natančno sem se poučil _ saj veste, draga pri- jateljica — dobra napitnina razveže jezik tudi najbolj molčečemu natakarju. Brez takih drobnih troškov bi naš poklic slabo uspeval...!« »In kaj ste drugače še zvedeli, dragi baron?« mu je madame Lucille neučakano segla v besedo. »Najvažnejše! — V hotelski safe ni dala ničesar spraviti, in tako je skoraj gotovo...« »— da hrani svoje dragocenosti v sobi! — Vrednost le-teh pri ženi bogatega Corsignaca ne bo malenkostna!« Baron je pokimai. »Tako je! Samo da najdeva v svoji zbirki pripraven vetrih ...« »— pa se utegne najina sezona nemara le še popraviti!« Madame Lucille, ki jo je poznal album pariške policije pod čisto drugim imenom, mu je smehljaje se pritrdila. Jeremy Jerome se — menda prvikrat v svojem življenju _ ni čutil na pravem mestu, in tega je bila kriva njegova obleka. NarjkJražji hotel na rivijeri je b-l pač zadnji kraj, kjer je bilo moči priznati kričeče kockasto športno obleko kot nadomestilo za smolring. Zlovoljno se je bil umaknil v najbolj oddaljeni kot obednice, in samo s po- da je Amundsen še 1. 1925. zaman startal za Severni tečaj. Šele 1928. je preletel to točko admiral Byrd, dva tedna pozneje pa Amundsen z Nobilovim zrakoplovom. Toda vsem so nam še v spominu katastrofe, ki so spremljale poznejše polete proti severnemu tečaju in ki so med drugim zahtevale življenje Nobelovih spremljevalcev na njegovem drugem poletu in tudi Amundsenovo življenje. Sovjetska Rusija je zagrabila to stvar drugače. Zanjo Arktida ni športno polje, temveč del sveta, ki nam je še zelo neznan in ki ga je treba izkoristiti. Poslala je tedaj celo armado znanstvenih ekspedicij in specialistov, da so pripravljali teren za dokončno osvojitev polarne celine. Da tudi pri tem ni šlo brez žrtev, nam kaže primer »Čeljuskina«. Toda mimo takšnih dogodkov vzdržuje Rusija danes onostran tečajnika 60 vremenoslovnih postaj, med katerimi jih je 40 opremljenih z brezžičnimi oddajniki. Ameriški del Arktide je opremljen komaj polovico tako dobro. Vrhu tega prodirajo ruske letalske in ledolomilske ekspedicije stalno v še neraziskane predele Arktide. Nekakšen vrhunec v dosedanjih prizadevanjih sovjetskih oblasti, da bi svetu odprle zaledenelo celino ali kar je že na severu naše premičnice je pravkaršni polet slavnega letalca Levanevskega iz Moskve v San Francisco — toda preko severnega tečaja. Levanevski se je proslavil za svetovno javnost tedaj, ko je pripadal kadru tistih sovjetskih letalcev, ki so pomagali reševati »Celjuskinovo« ekspedicijo. Prvi je prodrl do nje. Rusi ne dvomijo mnogo, da bi se mu sedanji veliki polet posrečil. Ta polet ima, kakor vse v Rusiji, svojo praktično stran: zveza med Moskvo in San Franciscom preko severnega tečaja je najkrajša zveza med tema mestoma in Levanevski se hoče prepričati, da-li je ta zveza praktično uporabljiva. Poleg tega pa hoče preleteti in pregledati tisti del Ledenega morja, ki ga doslej še sploh niso raziskali. Vse ruske in ameriške vremenske postaje okrog severnega tečaja in vsi ruski ledolomilci so v stalni zvezi z letalom Levanevskega, da bi mu čim bolj olajšali podjetje. Da mu pa stvar še vedno ni lahka, je najbolje razvideti iz izjave, ki jo je dal sloviti zmagovalec oceana, Lindbergh, in ki pravi: »Ce bo ta poskus uspel, tedaj bo to eno največjih dejanj v zgodovini moderne zračne plovbe. Preleteli severni tečaj ni samo težje nego polet preko oceana, temveč je tudi nevarnejše in kompliciranejše nego kakšen vzlet v stratosfero«. Izvirno Beringovo poročilo Predsednik beloruske akademije znanosti prof. Gorin je odkril izvirno poročilo slovitega polarnega raziskovalca Beringa ruski carici Ani. Poročilo se nanaša na ekspedicije, ki Jih je Bering vodil na pobudo ruske akademije znanosti v 1. 1730, do 1740., da bi odkril skozi polarno morje pot do Daljnega vzhoda in Amerike, proslulo »Severovzhodno pasažo«. To pasažo so tndi našli in njermu na čast imenovali Beringovo cesto. Beringovo izvirno poročilo je zanimivo v zvezi z novimi ekspedicijami, ki jih je organizirala sovjetska vlada v Arktido. Spet skrivnostni žarki Newvorški listi poročajo, da so v laboratoriju v trdnjavi Monmouth odkrili nove žarke, ki omogočajo dognati vojne ladje in letala že na daljavo 50 milj od obale. Neka velika ameriška električna družba gradi sedaj pripravo, ki bo ta izum še izpopolnila. Podrobnosti o stvari naravno ne poročajo. Ker je pa malo verjetno, da gre za odikritje povsem novih žarkov, bo resnica po vsej priliki ta, da so izpopolnili samo doslej že neznane vrste žarkov, ki Jih drugod uporabljajo v enake namene. Nov svetovni rekord ■Si | U \ r v- Italijanski letalec Stuppani, ki je preletel 4936 km dolgo črto od Trsta do angleške Somalije v 25 urah Seznam strahotnih hiš V Londonu je izišel čuden seznam, seznam tistih hiš na Angleškem, v katerih baje straši. Večinoma gre za kakšen star grat, ki se ponaša s tem, da ima prednika ali prednico, ki v grobu ne more najti miru. Seznamu je priložena celo karta, v kateri so zarisane lege teh strašljivih poslopij. Družinske vozovnice v Franciji Za letošnja počitniška potovanja so dovolile francoske železnice posebne družinske vozovnice, ki dajejo družinam z najmanj tremi člani (najmlajši mora šteti vsaj 7 let) in za potovanja najmanj 300 km (računajo se tudi povratne vožnje) velike popuste. Prvi član družine plača vso vožnjo, drugi ima 25-odstotni popust, tretji 50-od-stotni, vsak nadaljnji pa 75-odstotni popust. Za vožnje preko 400 km se popusti za tri člane povečajo za 10 odst.. za štiri člane za 15 odst. i t. d., a glava družine ima za vožnje med letovanjem doinov še poseben 50-odstotni popust in vrhu tega pravico za 75-odstotni popust za prevažanje svojega avtomobila po železnici — če ga ima. Te družinske vozovnice in popusti veljajo do začetka novembra. Kongres za zaščito živali Te dni se bo vršil v Bruslju 18. mednarodni kongres za zaščito živali in zoper vivisekcijo. Posebno zanimanje vlada za poročilo, ki ga bodo podali delegati iz Nemčije, kjer so se kakor znano pred nedavnim uveljavili novi, zelo humani zakoni za zaščito živali in zoper vivisekcijo, ki so zbudili pozornost vsega sveta. Drag kup pepela V La Rochellu na severozapadni obali Francije je neki rentnik hranil &6.000 fr. v bankovcih doma. Imel jih je zavite v platneno krpo in skrite v nekem kotu dimnika. Te dni je pogledal tja in je našel samo še kup- pepela, šele sedaj se je spomnil, da je bil nedavno prej začutil v kuhanji smradpo sežganem platnu. Mož si je bil zabeležil številke vseh bankovcev in upa, da mu bo vspelo dobiti druge, pa je menda stvar bolj zamotana, nego si misli on. ANEKDOTA Dr. Adolf Stranski, ustanovitelj uglednega lista »Lidovih Novin« in prvi čsL trgovinski minister je po rodu Žid in se je dal krstiti šele v svojih zrelih letih. Ko je šel od krsta domov, je srečal svojega bratranca, ki je ostal zv-est veri svojih očetov. Prijel ga je pod pazduho, ga popeljal nekoliko v stran in mu dejal: »Dragi bratranec, dovoli mi zelo zaupno vpraSanje. Kako je s to stvarjo: ali je res, da vi Žid je pijete našo krščansko kri?« VSAK DAN ENA Težko... »Nikar se ne premaknite !« (»Every>bodys weekly«) Po Kakor je že poročalo »Jutro« v svoji ponedeljski izdaji, se je moral ruski polet čez severni tečaj prekiniti. V soboto zjutraj je startalo v Moskvi letalo URSS-025 z letalcem Levanevskim in dvema spremljevalcema čez severni tečaj za San Francisco, pa se je moralo vrniti ter je zvečer ob 22.30 (vzhodnoevropskega časa) pristalo južno od Leningrada. Levanevski je dosegel okoli poldneva (po vzhodnoevropskem času) Belo morje ter je nadaljeval svoj polet v severni smeri. Kmalu potem je prejela uprava severnopolarne morske poti v Leningradu z letala, ki je letelo nad južnim delom Barentovega morja, radio sporočilo, da so se pojavile težave pri dovajanju olja motorju. Istočasno je sporočil, da mora prekiniti polet čez severni tečaj. Prav tako je moral ameriški letalec W. Post, ki je startal v San Franciscu za Moskvo, prekiniti svoj polet. Zaradi vremenskih prilik je moral pristati pri Junearu na Aljaski. V 17. in 18. stol. so bili Holandci in Angleži prvi, ki so prodrli v bližino severnega tečaja. Takrat jim ni šlo za tečaj sam, temveč za tako zvani »Severovzhodni prehod« skozi Ledeno morje, ki naj bi vezal Evropo po najkrajši poti z Daljnim vzhodom. Šlo jim je tudi za lovišča kitov. V 19. stol. je postal severni tečaj cilj znanstvenih ekspedicij, šlo je sprva za to, da se zbrišejo zadnje >bele lise«, ki so jih kazale zemljepisne karte kot znamenje neraziskanih ozemelj. Praktičnega pomena takšen cilj ni mogel imeti. Kmalu pa se je ta težnja izrodila v re- kordistični lov za imaginarno točko severnega tečaja in pri tem so skoraj popolnoma zanemarili važnejši, znanstveni smoter glede neraziskanih ozemelj. Zemljepisna karta je ostala bolj bela, nego bi morala biti in dolga vrsta ekspedicij je z žrtvami in življenji plačala to zablodo. 0 mnogih eks-pedicijah še danes nimamo nobenega sledu, izginile so. Šele moderna letala in zrakoplovi so dali možnost, da bi se rekordistični cilj dosegel s prilično lahkoto. Kako »lahek« je bil še vedno ta cilj je najbolje razvidno iz tega, Italijansko spor pred Društvom narodov Francoski zunanji minister Laval v razgovoru z abesinskim delegatom T. Hawar- tatom v poslopju Društva narodov 1 Francoski predsednik vlade in vnanji minister Pierre Laval na zadnjem sestanku sveta Društva narodov, ki je sklepala o italijansko abesinskem sporu W. E. Hintz: 8 Lepa žena, kdo si? močjo stebrnega zrcala, ki mu je viselo nasproti, je mogel opazovati mizo, ki ga je zanimala. Torej — gospa de Corsignac —-- Čemerno je rezal jerebico, ki jo je bil natakar s skoraj nesramnim zmrd-Ijajem nad čudno obleko vnanjostjo ne-predpisanega gosta postavil predenj. In niti dobro vino ga ni moglo potolažiti. V človeškem življenju so pač trenutki, ko sta umetna brada in ščetka za zobe tudi za svetovnega detektiva kaj nezadostna prtljaga! »Pardon—« Mali gospod v sivi obleki se je na vso moč vljudino nasmehnil in sedel na stol nasproti Jeremyja. »Upam, da vas ne motim —« »Vi že ne!« je ošabno in jezno zatrdil detektiv. Monsieur Anatole menda ni popolnoma razumel skritega pomena teh besed. Smehljaj mu je še vedno lepšal okrogli igralski obraz. »Rad bi govoril z vami, mister Jerome —« je previdno začel. »Nu, v to knate zdaj najlepšo priložnost!« je s polnimi usti zatrdil Anglež. »Gre namreč za gospo de Corsignac« Jeremy je hitro pogoltnil grižljaj in ga poplafenil s krepkim požirkom. »Kaj pravite —« Mali gospod je pokimai. »Zdi se mi namreč, da sem opazil vaše posebno zanimanje za to damo!« »Tako? — Opazili ste? — Potem pa nemara le niste tako neumni, kakor — hm — Nu, reciva, da bi bilo res tako?« Monsieur Anatole je vrtil palce. Precej časa je trajalo, preden se je upal z besedo na dan. »Tedaj bi vas prosil, da bi se mi zaupali! —Saj razumete — sloves hotela, kakršen je »Gigantic-Palace«, nikakor ne sme biti izpostavljen takim — hm — naključjem!« Jeremy Jerome je skomignil s širokimi rameni, ki je njegov londonski krojač porabljal zanje dva funta vate. »Ne vem sicer, kaj mislite — a vsekako sem popolnoma vašega mnenja!« »To me veseli! Iskreno me veseli! Zakaj — da govorim odkrito — ta dama — saj razumete! — je tudi v meni že zbudila sum!« »Kaj pravite!« Jeremy Jerome navadno ni kajsi mislil o sodbah drugih smrtnikov, a v tem primeru — »Ali smem vprašati, zakaj?« »Prepričan sem —hm — da ta gospa de Corsignac sploh ni gospa de Corsignac!« Jeremy je spet prijel za kozarec. »Kaj naj to pomeni?« »To, da gospod de Corsignac, ki ga že od prej osebno poznam, vobče ni oženjem, in da se ta ženska iz razlogov, ki jih ne morem dognati, izdaja za njegovo ženo!« Jeremyjevo zanimanje je raslo z vsako besedo hotelskega detektiva. »In kako ste prišli na to misel?« je vprašaL »Ali imate kak razlog?« Oni je pokimai. »Nekaj razlogov —-ne samo enega! — Prvič je bil videti gospod de Corsignac, ko je ob sivojem prihodu zvedel, da stanuje njegova — morda samo tako imenovana — soproga v hotelu., tolikanj osupel, da si tega ne morem drugače razložiti! — In mimo tega, kar je najvažnejše — oba sem prav v tem oziru nenehoma opazoval! — Mislite si, nobeden izmed njiju ne nosi poročnega prstana!« »Morda zaradi vročine!« je bistroumno pripomnil Jeremy. Monsieur Antole se je zasmejaL »Šalite se — mister Jerome — ali — prav zares — trdno sem prepričan — —!« Jeremyjeva roka je lopnila po mizi in ga zmotila sredi stavka. Svetovni detektiv je skočil pokonci in si iz navade vtaknil pipo med zobe. »Da — prav imate! — Tako si je treba razlagati in nič drugače! Ta ženska sploh ni gospa de Corsignac — zakaj, čemu naj bi v tem primeru gospod Van Huysen--? Zamišljeno je utihnil. Monsieur Anatole ga je s strani opazoval. Zdaj je počasi stopil k njemu. »Torej ste tudi vi mojih misli!« Zadovoljno je pokimai. »Potem mi nemara lahko svetujete, kaj je zdaj storiti?« »To bova že videla, spoštovani gospod kolega!« je rekel Jeremy Jerome in mu pokroviteljsko položil roko na ramo. 8. poglavje In potem — »elitni večer« v plesni palači. Tisti, ki mu je prišel na misel, da bi bilo treba na "ta način slovesno končati večer, je bil seveda Paul de Corsignac. Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezer&ek. — Za tnaeratnl del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi t Ljubljani Urejuje Davorin Ravljeo. — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adolf Ribnika*. — Za