Za razgledno točko na Gradini ni denarja in niti soglasja ¡MK ^Wyfp r ' Slovenci na Koroškem predlagajo 273 dvojezičnih krajevnih napisov Einsrsdorf Nonča ves Rajonski svetniki imajo premalo informacij o hitri železnici Primorski »Ura resnice« koroških Slovencev Ivan Lukan V vprašanju ureditve dvojezičnih krajevnih tabel je slovenska manjšina na Koroškem sedaj položila na mizo predlog, ki predvideva 273 krajev z dvojezično krajevno tablo. Hkrati naj bi avstrijska država pri ureditvi vprašanja upoštevala tudi vse ostalo, kar spada pod pojem dvojezične topografije - napise na javnih stavbah, ulične tablice, gorska, ledin-ska in hišna imena itd. Čeprav so politične organizacij e koroških Slovencev v pri svojem predlogu dosledno upoštevali dosedanje razsodbe ustavnega sodišča in se držali 10-odstotnega praga slovenskega prebivalstva za kraj, je včeraj - ob objavi predloga - na Koroškem izbruhnil pravi politični vihar. Deželni glavar Gerhard Dörfler je sklical »krizno« tiskovno konferenco in na njej označil predlog manjšine za največje razočaranje v njegovem dosedanjem političnem življenju, državni sekretar Josef Oster-mayer na Dunaju pa je - po besedah koroškega deželnega glavarja - baje ostal celo brez besed. Ob takšni reakciji koroške oz. avstrijske politike se človek upravičeno sprašuje, v kakšni realnosti je v zadnjih letih živel Dörfler, kaj si je mislil Ostermayer? Oba sta namreč zelo dobro poznala razsodbe ustavnega sodišča in si lahko sama izračunala, da manjšina ne bo in ne more pristati na predlog, ki je predvideval od 141 do 163 dvojezičnih tabel in ki je bil po njunem mnenju baje tako »blizu dokončne rešitve tega vprašanja kot še nikoli«. Včerajšnja Dörflerjeva reakcija pa je tudi vnovič pokazala, da je uradna Koroška k večjemu pripravljena priznati le nekaj vidnih »ostankov slovenstva«, saj se mora dežela v glavnem prikazati kot enojezična. Takšna, kot jo je šele pred nekaj leti po vsej deželi pla-katiral zdaj že pokojni deželni glavar in desničarski populist Jörg Haider, ki je tudi Dörflerja poklical v koroško deželno vlado. Ob takšnem protimanjšin-skem izbruhu na Koroškem bo še kako pomembno, da predstavniki manjšine v pogajanjih stopijo še bolj skupaj. Vsaka razdvojenost, vsaka neusklajenost bi pomenila nevarno slabitev ali celo razbitje v zadnjih mesecih spet pridobljene visoke stopnje enotnosti manjšine. S tem, da je manjšina sedaj položila karte na mizo, je napočila »ura resnice« tako za manjšinsko politiko Republike Avstrije oz. dežele Koroške kot tudi za enotnost in življenjsko voljo slovenske manjšine! dnevnik SREDA, 16. FEBRUARJA 2011 Št. 39 (20.054) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Sodnica za predhodne preiskave sprejela predlog tožilcev Berlusconi zaradi Ruby pred tri sodnice Opozicija zahteva njegov odstop, vladna večina ga brani GORICA - Okrogla miza ob 10-letnici zaščitnega zakona Recept za deasimilacijo Med nalogami za prihodnost spodbujanje kposluževanju pravic - Valižani in Ladinci za zgled uveljavljanja dvojezičnosti GORICA - V goriškem Kulturnem domu je v ponedeljek SKGZ priredila okroglo mizo ob 10-letnici sprejetja zaščitnega zakona 38, med katero so spregovorili Bojan Brezigar, Damijan Ter- pin, Jole Namor in Igor Kocijančič. Med srečanjem so ugotavljali, katere korake mora slovenska narodna skupnost opraviti v prihodnjih letih, zato da bi se proces asimilacije spremenil v deasimilacijo. Med glavnimi nalogami za prihodnost je nedvomno spodbujanje k posluževanju pravic, Valižani in Ladinci pa naj bodo za zgled uveljavljanja dvojezičnosti. Na 14. strani MILAN - Premier Silvio Berlusconi se bo moral 6. aprila pred sodiščem zagovarjati zaradi obtožbe, da je mladoletnici plačal za spolne usluge. Obtožen je tudi zlorabe položaja, saj so po njegovi intervenciji mladoletnico policisti izpustili. Berlusconiju bodo sodile tri sodnice po hitrem postopku, kot so zahtevali tožilci. Tako je včeraj odločila milanska sodnica za predhodne preiskave Cristina Di Censo v zvezi s primerom Ruby. Opozicija je ob objavili njenega sklepa zahtevala Berlusconijev odstop in predčasne volitve, vladna večina pa Berlusconija brani, češ da je žrtev spolitiziranega sodstva. Na 6. strani Paolo Costa za sodelovanje pristanišč Na 4. strani Štirinajst preiskovanih zaradi strupenih školjk Na 8. strani Praznično v Boljuncu in na Opčinah Na 9. strani V Števerjanu dražje odvažanje odpadkov Na 15. strani V Gorici poligon za motorje in kolesa Na 15. strani Center za priseljence v Gradišču spet gori Na 16. strani EGIPT Imenovan odbor za novo ustavo KAIRO - Vojska, ki je po odstopu predsednika Hosnija Muba-raka prevzela oblast v Egiptu, je imenovala člane odbora, ki bo v desetih dneh pripravil spremembe ustave, o katerih bo nato predvidoma aprila potekal referendum. Egipt, ki je vse bolj v primežu socialnih nemirov, je medtem mednarodno skupnost pozval k pomoči. Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj o Egiptu dejal, da od tam prihajajo "pravi signali", za razliko od Irana, kjer se vlada po Oba-movih besedah obnaša ironično. Na 19. strani MANJŠINA - Obletnica sprejetja zaščite Mnenji Miloša Budina in slovenskega ministrstva TRST - Miloš Budin (na posnetku) je pred desetimi leti kot deželni poslanec direktno spremljal parlamentarno obravnavo zaščitnega zakona, njegovo izvajanje pa nato kot senator, poslanec in podtajnik v le-vosredinski vladi Romana Prodija. V intervjuju za naš dnevnik ocenjuje 10. obletnico zaščitnega zakona in posreduje svoja mnenja o tržaškem Narodnem domu, slovenskem glasbenem šolstvu in združevanju manjšine na področju športa, kulture in umetnosti. Obletnico parlamentarnega sprejetja pozdravlja slovenski zunanji minister Samuel Žbogar, ki se je o tem pogovarjal s predsednikoma Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospodarske zveze Dragom Štoko in Rudijem Pavšičem. Žbogar je gostoma tudi predstavil program jutrišnjega rimskega medvladnega vrha med Italijo in Slovenijo. Na 3. strani 2 Sreda, 16. februarja 2011 ALPE-JADRAN / evropska unija - Hrvaška stopnjuje politično ofenzivo pri iskanju podpore Jadranka Kosor: »Tečemo zadnje metre na poti v EU« Premierka v Strasbourgu, zunanji minister išče podporo na Nizozemskem in na sodišču v Haagu STRASBOURG - Hrvaška premierka Jadranka Kosor je včeraj ob obisku v Evropskem parlamentu izrazila prepričanje, da Hrvaška v pogajalskem procesu z EU "teče zadnje metre" in da bo pogajanja končala do konca madžarskega predsedovanja EU. Predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek je opozoril, da mora Hrvaška pred širitvijo unije rešiti vsa vprašanja s sosedami. Opozoril je še, da je v pogajanjih nujen tudi napredek glede nekaterih vprašanj, kot so reforma pravosodja, ladjedelnice in sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Kosorjeva je po pogovoru z Buze-kom v Strasbourgu še menila, da bo Hrvaška aprila lahko zaprla tri pogajalska poglavja. Trenutno so sicer najbolj osredotočeni na vprašanje ladjedelnic in sodelovanje s haaškim sodiščem. Konec pogajanj bo po besedah Kosorjeve za Hrvaško velika spodbuda, bo pa spodbuda tudi za njene sosede, Buzek pa je dodal, da bo konec hrvaških pristopnih pogajanj pomemben tudi za EU, med drugim v kontekstu sosedske politike in Zahodnega Balkana. Kosorjeva je v Strasbourg prišla dan pred današnjo razpravo in glasovanjem o napredku Hrvaške na poti v EU. Sešla se je z evropskim komisarjem za širitev Štefanom Fulejem in predsedniki političnih skupin v Evropskem parlamentu. Med drugim je imela pogovore s predsednikom skupine socialistov Martinom Schulzem, ki je za medije ocenil, da je Hrvaška na poti v EU naredila napredek, med uspehi pa je izpostavil hvaško-slovenski dogovor glede vprašanja meje. Hrvaški zunanji minister Gordan Jandrokovic pa se je včeraj v Haagu srečal z glavnim tožilcem Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju bivše Jugoslavije Sergeom Brammertzem. Pri tem je izrazil pričakovanje, da bo Brammertz prepoznal vse, kar je Hrvaška storila glede sodelovanja s haaškim tožilstvom. "To bo na koncu pomembno tudi za pozitivno oceno Evropske komisije o uspešnem izpolnjevanju meril za zapiranje pogajalskega poglavja pravosodje in temeljne pravice," so izpostavili na hrvaškem zunanjem ministrstvu. Jandrokovic bo na Nizozemskem danes poskusil prepričati tudi ostale ključne politike na Nizozemskem, da je Hrvaška izpolnila vse naloge za zaprtje poglavja 23 o pravosodju v hrvaških pogajanjih z EU in obenem izpolnila tudi vse politične pogoje, da bo do sredine leta sklenila pogajanja z Brusljem. (STA) Jadranka Kosor na arhivskem posnetku z glavnim tožilcem haaškega sodišča za zločine v nekdanji Jugoslaviji Sergeom Brammertzem, ki je bil včeraj na obisku v Zagrebu ljubljana - Stališče zunanjega ministrstva Zaščitni zakon je manjšini prinesel pomembne novosti LJUBLJANA - Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve pozdravlja vse pozitivne spremembe, ki jih je zaščitni zakon že prinesel slovenski manjšini v Italiji. Ministrstvo je tudi prepričano, da bodo pomembni dogodki, do katerih je prišlo prav v zadnjem času - srečanje predsednikov treh sosednjih držav, Slovenije, Italije in Hrvaške ob Koncertu prijateljstva julija lani v Trstu in nedavni državniški obisk predsednika Danila Turka v Rimu -, pomembno pripomogli k še boljšemu vzdušju med državama in polnemu izvajanju zaščitnega zakona. »Kljub temu, da je bilo od samega začetka jasno, da bo uresničevanje zakona le stežka steklo, so bile v preteklih letih dosežene pomemb- ne novosti. Prišlo je do podržavljenja dvojezične šole v Špetru, določen je bil seznam občin, v katerih se zaščitni zakon izvaja, lokalne skupnosti in manjšinske organizacije lahko po tem zakonu pridobivajo finančne podpore za zagotavljanje potreb slovenske manjšine,« piše v izjavi zunanjega ministrstva. Obletnica sprejetja zaščitnega zakona je bila v središču razgovora med zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem in predsednikoma SKGZ in SSO Rudijem Pavšičem in Dragom Štoko. Vodja slovenske diplomacije ju je tudi obvestil o programu jutrišnjega rimskega srečanja vlad Italije in Slovenije, ki ga bo Žbogar vodil skupaj z italijanskim kolegom Francom Frattinijem. Slovenski minister Samuel Žbogar Na Gorenjskem sta se smrtno ponesrečila smučarja BOHINJ - Za posledicami dveh nesreč na gorenjskih smučiščih sta v ponedeljek popoldne umrla 54-letni Tržičan in 34-letni Ljubljančan. Prvi se je poškodoval 11. drugi pa 3. februarja. Štiriintridesetletnik je 3. februarja pri smuki na Krvavcu padel in se poškodoval po glavi ter izgubil zavest. S helikopterjem so ga odpeljali na ur-genco UKC Ljubljana. Poleg čelade je Ljubljančan uporabljal tudi ustrezno smučarsko opremo, so sporočili s Policijske uprave Kranj. Le dober teden kasneje, 11. februarja, se je na smučišču Senožeta poškodoval Tržičan, ki je sodeloval v interni tekmi podjetja iz Kranja. Pri tem je ob koncu tekmovalne proge padel in se udaril v glavo, zaradi hudih poškodb pa so ga odpeljali v UKC Ljubljana. Smučar ni uporabljal zaščitne čelade. Na območju Ormoža zasegli večjo količino orožja ORMOŽ - Ormoški policisti so skupaj z mariborskimi kriminalisti pri 51-letnem moškem iz okolice Ormoža odkrili večjo količino orožja in nekaj prepovedane droge. Kot so včeraj sporočili s Policijske uprave Maribor, so najdene predmete policisti zasegli, moškega pa pridržali in zoper njega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu. Policisti iz Ormoža so 17. januarja prejeli prijavo zaradi nasilja v družini, v naslednjih dneh pa so skupaj s kriminalisti kriminalistične policije PU Maribor in bombnimi specialisti specialne enote policije opravili hišne preiskave na naslovih, ki jih uporablja 51-letnik iz okolice Ormoža, zemljiščih v neposredni bližini in njegovih vozilih. V preiskavah so našli sedem pušk, 18 ročnih bomb, več kot 600 nabojev različnih kalibrov, dušilec zvoka, nabojnika, počasi gorečo vrvico in več kot 300 gramov konoplje. Moškega so tožilstvu ovadili zaradi suma storitve kaznivih dejanj nasilja v družini, nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali eksplozivom ter neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. intervju - Miloš Budin, nekdanji vladni podtajnik in parlamentarec »Mislim, da smo na pravi poti« »V tržaškem Narodnem domu veliko dogodkov s slovenskim predznakom« - Glasbeni licej zamujena priložnost? Kakšen je prvi občutek, ki vam pride na misel ob 10-letnici parlamentarne odobritve zaščitnega zakona? Meni se zdi, da je na splošno v naši manjšinski skupnosti prodrla zavest, da je ta zakon pozitiven dejavnik, ker je priznal navzočnost slovenske identitete v Italiji. Ta zavest je široko prisotna v naši skupnosti. Nekaj drugega pa so razprave na politični ravni. In kakšne se vam zdijo te razprave? Zelo podobne tistim izpred desetih let. S tega vidika torej nobenih premikov? Politika in politiki skrbijo tudi zase in to večkrat vpliva na stališča, ki jih zagovarjajo v zvezi s problemi. Človek ima občutek, da pri oceni in polemikah ne gre toliko za vsebino zaščitnega zakona, kolikor za vprašanje, kdo je bil takrat politično zraven. In obratno, kdo je bil takrat v manjši meri zraven, ker se je oklepal načelnih stališč. V tej razpravi pa me še nekaj moti. Kaj pa? Debata o tem, če je bil zakon v danih pogojih najboljši zakon. Seveda je bil, pravim jaz, saj drugače ne bi dobil parlamentarne večine. To je matematično in zgleda banalno, v resnici pa ni banalno. Tu pa je že v igri politika. Kakšna politika? V politiki je potrebna doslednost in politika je nekako dolžna, da se dosledno obnaša pred javnostjo. Zadnje čase spet berem, da bi se morala slovenska manjšina obračati tudi do desne sredine. Pri tem ne vidim nič slabega. Če sem dobro razumel, vas pri tem nekaj moti? Mi ne moremo zjutraj protestirati proti Ber-lusconiju in ga zvečer podpreti, ker nam je v zameno dal neko materialno dobrino. To ni vzgojno in niti politično dosledno. Imate v mislih slovensko manjšino? Ne, mislim na Južno Tirolsko. Senator in nekdanji vladni podtajnik Miloš Budin Kakšno vezo ima to z zaščitnim zakonom? Z zaščito smo dosegli, kar se je doseči dalo in to dosledno z našim kulturnim in političnim zadržanjem. Ko govorimo o izvajanju zaščite, govorimo o potrpežljivem in postopnem nadgrajevanju dosežkov, ki so v zakonu predvideni, a niso avtomatični. Najbolj značilen je primer ozemlja, kjer se zaščita izvaja... Tako je. Da zakon ni določal teritorija, smo vedeli že pred desetimi leti. In zakaj ga ni določal? Ker v parlamentu ni bilo večine, da bi dobili nekaj več. Potem se je sicer izkazalo, da je bila ta pot pravilna. Poglejmo Rezijo. Zakaj gremo tako daleč? Ker se moramo odkrito vprašati - in tega še nismo storili - zakaj je v Reziji samo en občan zaprosil za dvojezično izkaznico in še to človek, ki ni domačin. To je seveda zelo pomembno. Postavlja pa se vprašanje, če je prav, da toliko energij posvečamo formalnim aspektom, ki jih sicer ne zanikam, ko bi jih lahko usmerjali v vsebine. Ostanemo pri vsebinah zaščite. Precej se govori o tržaškem Narodnem domu in njegovi usodi. Kakšno je vaše mnenje o tem? Glede Narodnega doma je prišlo do velikih, rekel bi, psiholoških premikov a tudi praktičnih, ki so sicer manjši od zaželenih. Kaj mislite, ko govorite o psiholoških učinkih? Cilj, ki smo si ga z zakonom postavili, ni bil ta, da se Narodni dom vrne manjšini. S tem, da se vrne to stavbo, se ne vrnemo sto let nazaj. Realnost je tista, ki je. In kakšen je potem cilj tega člena zaščite? Cilj je, da tudi Narodni dom - torej ne le ta stavba - postane dom, kjer slovenski in italijanski jezik domujeta enakopravno in enakovredno. In to na najvišjem nivoju. Dejstvo, da je danes tam toliko dogodkov s slovenskim predznakom in vsebino, se mi zdi velik premik za Trst in za njegovo širše okolje. Kaj pa samostojna slovenska sekcija v kon-servatoriju Tartini? Pri tem vprašanju se od vsega začetka naš zaščitni zakon prepleta z reformo italijanskega glasbenega šolstva. Ta reforma je po vsej Italiji nedorečena in tudi v Tartiniju. Kaj pa zadržki, če že ne nasprotovanje vodstva Tartinija ustanovitvi slovenske sekcije? Ti zadržki niso tradicionalno političnega značaja, ampak so bolj neka mešanica ohranjanja položaja statusa quo, ki nekaterim zagotavlja ohranitev neke določene rente. To ni značilno le za Trst. In kaj naj naredimo? Mislim, da si moramo še naprej prizadevati za ustrezno rešitev in za spoštovanje zaščitnega zakona. Najbrž bi bilo treba zagrabiti priložnost glasbenega liceja. Mogoče bi bil prav takšen licej v Trstu priložnost za glasbeno šolo za obe skupnosti, v kateri bi bila italijanski in slovenski jezik doma. Zamujena priložnost torej? Ne vem, ker se na to ne spoznam. Gledano od zunaj je morda res to zamujena priložnost, ampak to prepuščam oceni ljudem, ki se na to spoznajo. Za svoj samostojni glasbeni licej najbrž Slovenci nimamo kritične mase. To pomeni, da nas ni zadosti. Že nekaj časa ste daleč od žarometov javnosti, a vemo, da zelo pozorno spremljate dogajanja v manjšini. Ste zadovoljni z današnjo situacijo? Stvari napredujejo in mislim, da konec koncev napredujejo pozitivno in v pravo smer. Na boljše se spreminja vzdušje pri nas in okoli nas in mislim, da smo tudi mi k temu prispevali in še bomo. Srečanje treh predsednikov 13. julija v Trstu je imelo širši mednarodni domet in dobro je, da smo bili Slovenci v Italiji zraven in da smo bili protagonisti tega dogodka. Z eno samo pripombo. Kakšno pa? Manjšina bi se morala bolj temeljito vprašati, kaj Trst, Gorica in vsa dežela pričakujejo od nas za pospešitev sodelovanja v tem prostoru. Naša manjšinska skupnost dosega na marsikaterem področju velike in prestižne uspehe. Zato bi morali razmisliti o združevanju sil. Pri tem ne mislim na politiko, temveč na kulturo, šport, umetnost in še kaj - da bodo ti uspehi še večji. Ti dosežki prinašajo ponos in prestiž manjšini ter celotnemu našemu prostoru. To se splača boljše ovrednotiti. S.T. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 17. februarja 2011 3 koroška - Ogorčena reakcija deželnega glavarja Dörflerja »Vihar« zaradi predloga manjšine, ki predvideva 273 dvojezičnih tabel Predlog dosledno upošteva razsodbe ustavnega sodišča - Predstavniki manjšine ne vidijo razloga za razburjenje koroške politike CELOVEC - Koroški deželni glavar Gerhard Dörfler (FPK) je včeraj na na hitro sklicani tiskovni konferenci v Celovcu koroški javnosti razkril predlog slovenske manjšine za ureditev vprašanja dvojezičnih napisov in ga obenem ogorčeno zavrnil. V predlogu koroški Slovenci zvezni vladi na Dunaju in deželni vladi v Celovcu predlagajo postavitev dvojezičnih krajevnih tabel v 273 krajih južne Koroške. Med političnimi organizacijami koroških Slovencev (Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk) usklajen predlog sta 14. februarja prejela državni sekretar pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju Josef Ostermayer in koroški deželni glavar Dörfler, kot je to bilo dogovorjeno na pogovorih na prvem pogajalskem krogu v začetku februarja v Celovcu. Predlog manjšine dosledno sledi razsodbam ustavnega sodišča od leta 2001 dalje (10 odstotkov slovenskega prebivalstva v enem kraju), dodatno pa predlaga še upoštevanje dvojezičnih ledinskih imen in oznak. Deželni glavar Gerhard Dörfler je na včerajšnji tiskovni konferenci v Celovcu dejal, da je zaradi takega predloga manjšine globoko razočaran, in to še posebej nad predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentinom Inzkom. Vsem predstavnikom manjšine pa je očital, da so zavrnili njegovo ponujeno roko, »vendar velikodušno ponujene roke za dosego dokončne rešitve vprašanja topografije kljub temu ne umika«. Dejal je nadalje, da je tudi državni sekretar Ostermayer, ki je novembra lani govoril o rešitvi, ki je predvidevala od 141 do 149 tabel, ostal brez besed, ko je prejel predlog koroških Slovencev. Opozoril je tudi, da Ostermayerjevemu predlogu tedaj ni nihče ugovarjal, zato je tem bolj presenečen, da so v sedanjem predlogu slovenskih organizacij kraji, o katerih doslej nikoli ni bilo govora, je še dejal deželni glavar. Ob tem je navedel kraje v občinah Šmohor, Beljak, Vrba, Djekše, Grebinj, itd. Čisto novo mu je tudi, da želi slovenska narodna skupnost upoštevanje ledinskih imen, je nadaljeval Dörfler in ob tem namignil, da je glavna ovira za kompromisno rešitev NSKS oz. Inzko. Zato si lahko - kot je v demokraciji navada - tudi lahko predstavlja večinski dogovor o tablah in ob tem omenil Predstavniki slovenske manjšine v Avstriji (od leve spodaj) Vladimir Smrtnik, Bernard Sadovnik, Valentin Inzko in Marjan Sturm so »razočarali« Gerharda Dorflerja (desno) predsednika Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjana Sturma in predsednika Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernarda Sadovnika. Na tiskovno konferenco deželnega glavarja so se že včeraj odzvale vse tri politične organizacije slovenske manjšine. Za njih je predlog manjšine logičen in utemeljen. Obenem pa gre, kot trdijo, za predlog, ki je izhodišče za pogajanja. Na izjave deželnega glavarja pa so se NSKS, ZSO in SKS odzva- li z ugotovitvijo, da ni razlogov za takšno razburjenje. Poslujoči podpredsednik NSKS Nanti Olip je poudaril, da gre za papir, za katerega so se dogovorile vse tri organizacije, predsednik ZSO Marjan Sturm pa je menil, da ni razloga za takšen politični vihar v koroški deželni politiki, kajti pogajanja so šele na začetku. Tudi predsednik SKS Bernard Sadovnik je menil, da je treba doseči rešitev za okroglo mizo, v pogajanjih. Ivan Lukan celovec - Tajni načrti Dežele Zmanjšanje števila ■ v* I • v občin bi močno prizadelo manjšino CELOVEC - Tajni načrt koroške deželne vlade, po katerem bi 132 koroški občin zmanjšali na samo še 38, v zadnjih dneh močno odmeva tudi v slovenski narodni skupnosti na Koroškem. Načrt bi pomenil hud udarec za celotno koroško prebivalstvo, z vidika slovenske manjšine pa bi takšna odločitev imela lahko usodne posledice za dvojezične občine na Južnem Koroškem in s tem seveda prav za slovensko narodno skupnost, je v prvi reakciji poudaril predsednik slovenske Enotne liste (EL) Vladimir Smrtnik. Smrtnik je tajni načrt, ki ga je razgrnil koroški dnevnik Kleine Zeitung, medtem tudi temati-ziral na seji Koroške občinske zveze, katere član je. Tudi slednja je odločno zavrnila načrt vladnih krogov v Celovcu, ki očitno želijo na ta način privarčevati sredstva v povsem preluknjanjem proračunu. Kot je znano, ima skoraj polovica koroških občin rdeče številke, trend na Koroškem pa gre v nadaljnjo zadolževanje občin. Predsednik EL Smrtnik je v zvezi z načrtom deželne vlade še poudaril, da ni proti večjemu sodelovanju med občinami, predvsem v smislu učinkovitejših upravnih struktur, je pa odločno proti »goloseku pri občinah v škodo prizadetega prebivalstvu.« Nadalje je odločno zavrnil tudi pilotni projekt »en okraj - en šolski okoliš«, saj bi nova ureditev šolskih okolišev pomenila tudi udar dvojezičnemu šolstvu na Koroškem. »Ta pilotni projekt bi pomenil hud napad na podeželje, močno pa bi bilo pri tem prizadeto tudi dvojezično šolstvo«, menijo pri zbirni stranki koroških Slovencev. Pri tem EL lahko računa tudi na druge člane predsedstva Koroške občinske zveze, predvsem iz vrst socialdemokratov (SPO) in deloma tudi ljudske stranke (OVP). Ko so na seji predstojništva Koroške občinske zveze razpravljali o vladnih načrtih, po katerih naj bi se znižalo število koroških občin s 132 na 38, so še posebej močno kritizirali za občine pristojnega deželnega svetnika Josefa Martinza (OVP). Zahtevali so, naj Martinz s svojimi kolegi iz FPK nemudoma umakne vse tozadevne načrte. (I.L.) milan - Sodelovanje med Slovenijo in Italijo Predstavitev slovenske turistične ponudbe S predstavitve Slovenije kot turistične destinacije v Milanu MILAN - Slovenski veleposlanik v Italiji Iztok Mirošič se je prejšnji teden v Milanu udeležil tradicionalnega »Slovenskega večera«, ki ga Slovenska turistična organizacija (STO) že de-vetnajstič organizira pred največjo italijansko turistično borzo BIT. Večer je bil namenjen predstavitvi Slovenije kot turistične destinacije, poseben poudarek pa je bil posvečen predstavitvi turistične in enogastronomske ponudbe Dolenjske, s kulinaričnimi mojstrovinami in enološkimi posebnostmi. Kot ponudnik turistične ponudbe na Dolenjskem so se predstavile Terme Krka. Veleposlanik je predstavil ekonomske in politične odnose med Slovenijo in Italijo, ki so v vzponu in zelo dobri ter pomen italijanskega turističnega trga za slovenski turizem. Predstavil je tudi nove možnosti za razvoj obmejnega turizma z razvojem poti miru od Jadranskega morja (Devina) do gore Rombon na slovenski in italijanski strani. Pot miru sta ob državniškem obisku predlagala predsednika Slovenije in Italije Danilo Tiirk ter Giorgio Napolitan. Mirošič je kasneje sodeloval tudi na kulturnem večeru ob skupnem dnevu kulture, ki ga je organiziralo »Društvo Slovencev v Milanu«. Na njem je Tatjana Rojc predstavila slovenskega pesnika Srečka Kosovela. www.negione.fvg.it - sekcija PSft 4 Četrtek, 17. februarja 2011 GOSPODARSTVO PRISTANIŠČA - Ocena predsednika beneškega pristanišča Paola Coste Severni Jadran se bo razvijal skupaj, ali pa se sploh ne bo v Ce naj uresničimo pristaniški sistem, potrebujemo skupna pravila in vodenje BENETKE - »Jadran je kot velik ribnik - delati je moramo vsi skupaj, da lahko pripeljemo ladjo. Šele takrat si bo lahko posamezno pristanišče to ladjo priborilo.« S tem primerom je predsednik beneške Pristaniške oblasti Paolo Costa znova pozval k sodelovanju med severnojadranskimi pristanišči, da bi dosegli dokončen »vzlet« tega pristaniškega sistema. »Komaj 150 kilometrov daleč od Benetk je 4,5 milijona TEU (kontejnerskih enot), ki gravitirajo na Antwerpen in La Spezio. Naj si jih vzame Tržič ali Koper, pomembno je, da premaknemo ta promet na Jadran, kajti z morske strani so samo dimenzije ekonomije obsega tiste, na osnovi katerih se ladjarji odločajo za to ali ono pristanišče,« je opozoril Costa, za katerega bi morala pristanišča v Severnem Jadranu letno pretovoriti najmanj 8 do 10 milijonov TEU. To po njegovi oceni pomeni, da je potrebno sodelovanje in konkuriranje hkrati, čeprav je treba konkurenco urediti s pravili. Prav zato je Costa prepričan, da bi bilo zelo pametno imeti skupnega regulatorja, vendar na tem področju obstaja vrzel v evropski zakonodaji. Da bi odpravili to vrzel, »smo se lotili dela na osnovi nekaj predlogov in po dveh tirih: treba si je zamisliti, kako regulirati konkurenco, nato pa kot drugi korak začetki z usklajevanjem pravil. Čaka nas veliko dela, tudi zato, ker je skupaj s Slovenijo in italijanskimi deželami vpletena tudi Hrvaška, ki je sicer šele v postopku vstopanja v EU, toda pot je ta,« je še povedal Costa. Predsednik beneškega pristanišča je komentiral tudi dogajanje okrog projekta Unicredit za logistično ploščad v Tržiču oz. Trstu. Povedal je, da je prejel uradno sporočilo, da bo konec prihodnjega tedna v palači Chigi v Rimu sestanek pristojnih ministrov in predsednikov tržaške in beneške pristaniške oblasti, ki bodo obravnavali celoten paket za Severni Jadran in morda tudi prižgali zeleno luč za oba projekta logističnih platform, v Benetkah in Trstu. Costa je tudi ponovno poudaril, da ni nobene kompeticije med Trstom in Benetkami glede financiranja logističnih ploščadi, kajti četudi bi bila vzpostavljena samo ena, bi od tega imel korist ves Severni Jadran. »Končno prehajamo od podjetniškega videnja stvari k strategiji splošnega interesa, ki ne zanima samo investitorjev, ampak tudi EU,« je še povedal Costa, ki je bil do imenovanja za predsednika beneškega pristanišča viden član Evropskega parlamenta. (vb) Predsednik beneškega pristanišča Paolo Costa arhiv OKOLJE - Tondo in Savinova v Rimu Z ministrico Prestigiacomovo dogovorjen postopek za sanacijo a v v| v ■ v* tržaškega onesnaženega območja TRST - Sredstva, ki jih je sprostila deželna uprava, bodo omogočila začetek dela za okarakterizira-nje tržaškega onesnaženega območja nacionalnega interesa (SIN), nato pa bo sklenjena pogodba med državo in Deželo za izvedbo boni-ficiranja s pomočjo dotacij, ki jih bo dala na voljo država. Za tak postopek sta se predsednik deželne uprave Renzo Tondo in odbornica za finance Sandra Savino včeraj v Rimu dogovorila z ministrico za okolje Stefanio Prestigiacomo. Odločitev je naletela na pozitiven odziv v Furlaniji-Julijski krajini, saj omogoča večjo operativno gotovost, hkrati pa odpravlja nekatere težave, ki so povzročile zastoj projekta, ki ga želi deželna uprava čim prej pripeljati do cilja. Odbornica Savinova je ob tem poudarila, da je za Trst temeljnega pomena, da se onesnaženo območje vrne v uporabo za proizvodne de- Stefania Prestigiacomo ansa javnosti. Postopek, za katerega so se dogovorili v Rimu, po njenem mnenju zdaj Deželi omogoča, da se hitro loti karakterizacije prostora, ki je pogoj za začetek sanacije, ta pa bo nato izvedena na osnovi sporazuma med državo in deželno upravo. Tondo in Savinova sta se z ministrico za okolje dogovorila tudi za pospešitev rokov za servisni konferenci, ki zadevata laguno Gradeža in Marana ter del industrijske cone Aussa Corno. V razpravi predlog deželnega zakona za obrtni sektor TRST - Okrepitev obrtnega sektorja, ki ima s svojimi 30.641 podjetji (27,9% vseh) in 13-odstotnim deležem zaposlenih zelo pomembno mesto v gospodarstvu Furla-nije-Julijske krajine je cilj osnutka novega deželnega zakona za reformo obrtništva, ki ga je včeraj v deželnem svetu orisala pristojna od-bornica Federica Seganti. Poleg gospodarskega pomena je pomemben tudi prispevek, ki ga obrtna podjetja dajejo k raznovrstnosti kompetenc v okviru različnih produkcij, kot npr. umetniških in tradicionalnih, je opozorila odbornica. Reformni predlog, ki ga sestavlja 70 členov, ima za cilj harmoniziranje deželne zakonodaje na tem področju, in to v okviru in skladju z nacionalno in evropsko zakonodajo. Pri sestavi zakonskega osnutka se je deželna uprava posvetovala s stanovskimi organizacijami, med njimi tudi s SDGZ, in to še posebej glede ustanovitve delavnice-šole in njene povezave s figuro mojstra obrtnika. Trinajst novih vagonov za lokalni železniški prevoz v FJK TRST - Podjetje Trenitalia je namenila za deželni železniški prevoz 13 popolnoma prenovljenih vagonov, s katerimi bodo dnevno mobilni državljani lahko veliko udobneje potovali. Včeraj so v Trstu predali namenu šest novih vagonov, drugi pa bodo prišli v roku dveh mesecev. Na kompozicijo so pri-klopili lokomotivo 464, ki je komaj prišla iz tovarne v Vado Ligure. Vlak, ki lahko sprejme 500 potnikov, bo vozil na progi Trst - Gorica - Videm - Pordenon do Benetk, po potrebi pa bo uporaben tudi za druge odseke, dokler ne bo začelo krožiti šest novih vlakov, ki jih je Dežela naročila za tovrstni prevoz. TELEKOMUNIKACIJE - Agencija za telekomunikacije Število aktivnih uporabnikov mobilnikov v Sloveniji še raste LJUBLJANA - V Sloveniji število aktivnih uporabnikov mobilnih telefonov še narašča. Konec leta 2010 je namreč penetracija aktivnih uporabnikov mobilne telefonije na prebivalstvo znašala 103,5 odstotka, medtem ko je konec leta 2009 znašala 102,6 odstotka. Raste tudi penetracija fiksnega širokopasovnega dostopa do interneta. Rast števila aktivnih uporabnikov se tako še ni ustavila, čeprav je bilo to zaradi neugodnih razmer na trgu elektronskih komunikacij morda pričakovati, je v poročilu o razvoju telekomunikacijskega trga v zadnjem četrtletju 2010 zapisala agencija za pošto in elektronske komunikacije. Mobilni telefon je postalo nepogrešljivo telekomunikacijsko sredstvo, s katerim je uporabnik stalno dosegljiv in ima dostop do informacij. Številni zato uporabljajo tudi dva ali celo več mobilnikov za osebne in poslovne namene, pojasnjuje agencija. Največji mobilni operater ostaja Mobitel s 54,7-odstotnim deležem aktivnih uporabnikov, vendar se je njegov delež zmanjšal, saj je konec leta 2009 znašal 56,3 odstotka. Na drugem mestu je Simobil, ki je delež na letni ravni povečal od 28,1 na 29,2 odstotka, na tretjem mestu pa Tušmobil, ki se mu je delež zmanjšal od 8,1 na 7,9 odstotka. Debitel je v enem letu svoj delež povečal od 4,3 na 4,4 odstotka, Izimobil od 2,3 na 2,5 odstotka, T-2 pa od 0,8 na 1,3 odstotka vseh aktivnih uporabnikov mobilne telefonije. Poročilo še kaže, da se je penetracija fiksnega širokopasovnega dostopa do interneta po gospodinjstvih v zadnjem letu povečala od 67,6 na 72,3 odstotka. Po številu tovrstnih priključkov ohranja vodilni delež Telekom Slovenije, vendar se mu je delež v enem letu zmanjšal od 45,9 na 43,1 odstotka. Sledijo T-2 (padec deleža od 19,7% na 19%), Telemach (dvig od 7,7% na 11,2%) in Amis (dvig od 9,6% na 10,1%). Pogled na posamezne fiksne širokopasovne tehnologije kaže, da vodilna tehnologija ostaja xDSL, a se ji je delež na letni ravni zmanjšal od 62 na 57,6 odstotka. Sledi kabelski modem, ki se mu je delež povečal od 22,7 na 25,3 odstotka, na tretjem mestu pa je optika do doma (FTTH) katere delež je od 14,6 zrasel na 15,8 odstotka. Pri FTTH je agencija konec leta 2010 naštela 78.179 priključkov, kar pomeni 11,7-odstotno rast. Vodilni, 57,4-odstotni delež ima T-2, a se mu delež zmanjšuje, medtem ko Telekom Slovenije delež povečuje in je konec 2010 znašal že 38,6 odstotka. Agencija navaja, da operaterji zaradi gospodarske krize niso pripravljeni na obsežnejša vlaganja v izgradnjo oz. nadgradnjo optičnih omrežij. Kljub temu naj bi se trend rasti števila priključkov FTTH, četudi počasneje, nadaljeval, saj so optična omrežja glavno gonilo razvoja trga elektronskih komunikacij. (STA) EVRO i,35ia $ +0,5 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 15. februarja 2011 valute evro (povprečni tečaj) 15.2. 14.2. ameriški dolar japonski jen 1,3510 113,21 1,3440 112,15 kitajski juan ruski rubel mniickn nmiia 8,9020 39,5770 61 4980 8,8662 39,3787 61,1520 IliUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hritancU ti int 7,4567 0,83750 7,4568 0,84000 L/1 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\q 1/^ l^rrtna 8,7255 7,8335 8,7562 7,8770 1 1UI VCjIVCI M Ul ]0 češka krona i Tran« 24,293 13124 24,235 1,3065 jVIV-CIIjM Malih. estonska krona maHTarcK i TArint 15,6466 271 06 15,6466 272,35 1 1 1 JM IUI II 1 L poljski zlot 3,9287 13317 3,9436 1,3280 Kol IC1U3M UUIdl avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,3503 1,9558 1,3430 1 9558 ICV romunski lev II1"A\/CKI litac 4,2518 3,4528 4,2490 3,4528 IILUVJM I I LCli latvijski lats ICKI rpa 0,7059 2,2525 0,7058 2,2438 UIOLIMJM itrcii islandska krona ti lira 290,00 2 1504 290,00 2,1460 LUI JIVCI III o hrvaška kuna 7,4068 7,4120 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 15. februarja 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,26575 0,31300 0,46520 0,13667 0,17000 0,24167 0,916 1,093 1,355 ZLATO (999,99 %%) za kg 32.732,01 € +262,24 OKOLJE - Legambiente Italijanski domovi hudo tratijo energijo Na sto pregledanih poslopij jih je varčnih samo 11 RIM - Italijanski domovi so kraji velike potrate energije. Monitoraža 100 poslopij v 15 mestih je pokazala, da jih 89 ne izpolnjuje norme energetske učinkovitosti, ostalih 11 pa se nahaja izključno v Bocnu, ki je daleč na prvem mestu med opazovanimi kraji. Glavni krivci potrate energije so neizolirani zidovi, tanka in slabo montirana okna, termični mostovi med različnimi materiali (pri vezavah prihaja do izgube energije), zapirala in strehe, ki pospešujejo uhajanje toplote. Če ne bi bilo teh napak, bi lahko posamezna družina prihranila tudi do 500 evrov na leto, je izračunala naravovarstvena organizacija Legambiente v okviru svoje nove kampanje za sensibilizacijo pod geslom Vsi v razred A. Poročilo s podatki monitoringa, ki ga je Legambiente pripravila s sodelovanjem družbe Sorgenia, so objavili na predvečer obletnice začetka veljave Kjotskega sporazuma. Moni-toražo so izvedli s posebno tehniko termofotografiranja, ki omogoča preverjanje toplotnih in energetskih značilnosti materialov v zunanjih stenah poslopij. Kot so še enkrat potrdili raziskovalci, vlaganje v kakovostno gradnjo stanovanj ni drago, če upoštevamo, da je razlika v ceni stanovanja energetskega razreda A le za 5 do 10 odstotkov višja od cene klasično zgrajenega doma. Še slabše kot pri zasebnih stavbah pa se godi javnim poslopjem, kjer se je na 19 pregledanih rešilo samo eno. V nekaterih primerih je potrata toplote naravnost gromozanska, z grelci pozimi in hladilnimi napravami poleti, še ugotavlja naravovarstvena organizacija. TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 15. februarja 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,69 IMTCDCI IDr»DA 1 /1")1 +3,09 +1 97 KRKA I I IKA KOPER 63,33 1499 -0,28 LUKA KOPER MERCATOR PETROI 155,15 +3,38 +0,06 TELEKOM SLOVENIJE 250,50 88,00 -0,56 +1,15 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 46,00 AERODROM LJUBLJANA 16,60 DELO PRODAJA 23,00 rrm Qicnn -2,13 -2,06 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 16,00 -15 56 ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 3,80 10,30 -0,19 KOMPAS MTS NIKA 5,50 7,20 15 20 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! I IS ! II IR! IANA 12,50 7,62 24,29 +4,17 -1,03 -1 39 SALUS, L_IUDL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 355,00 64,00 190 00 +0,00 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 92,62 17,50 +0,67 +1,69 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 15. februarja 2011 +°,82 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,135 106,59 1688 -0,26 +1,11 +0 18 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 2,59 +0,58 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,979 3,017 +5,38 +1,60 +1 44 EDISON ENEL ENI 0,879 4,285 184 -0,81 FIAT FINMECCANICA 7,24 +0,66 +0,14 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,65 16,75 -0,87 +0,30 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,497 1067 +3,10 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 22,05 -0,74 -0,09 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,79 7,91 2165 -1,19 +1,74 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,00 15 71 -3,24 -1,23 -1 50 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 37,05 +0,27 -0 19 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,965 9,065 1 049 +3,13 TENARIS TERNA 17,23 +0,38 +0,23 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,325 0,085 751 -0,30 -0,93 UNICREDIT 1,906 +2,53 +3,25 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 84,28 $ -0,05 IZBRANI BORZNI INDEKSI 15. februarja 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 832,05 +0,13 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 2.289,40 1.002,28 -0,96 +1 23 FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrnrl 1.731,45 +0,70 Beiex is, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai«=»\/n 774,67 315,60 1.636,39 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.713,86 -0,27 +0,43 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.226,64 2.381,92 -0,34 -0,15 S&P 500, New York 1.328,01 -0,32 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.344,83 7.400,04 6.037,08 +0,29 +0,05 -0,38 CAC 40, Pariz 4.110,34 +0,33 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.984,00 1.247,4 2.995,49 -0,56 -0,31 Nikkei, Tokio 10.746,67 +0,20 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.080,66 2.899,62 -0,77 +0,02 Sensex, Mubaj 18.273,80 +0,39 / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 16. februarja 2011 5 O NAŠEM TRENUTKU Po Prešernovem tednu smo lahko še vedno veseli Ace Mermolja *W 55 m Po Prešernovem tednu in proslavah bi želel izpostaviti nekaj dogodkov in trenutkov zato, ker je v svetu informacije naslednji dan že vse staro in pozabljeno. Iskreno sem bil zadovoljen (med literati, če se lahko mednje prištevam, deluje namreč tudi zavist), da je končno prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo tržaški pesnik Miroslav Košuta. Nagrado razumem kot priznanje njegovemu izrazito kakovostnemu umetniškemu delu, njegovemu pisanju, predvsem pa njegovim stihom za "odrasle" in za "otroke". Sodi namreč med maloštevilno elito, ki piše tudi otroško poezijo na umetniški in ne le na obrtni ravni. O delu Miroslava Košute bi lahko popisal nekaj strani, vendar sem želel naglasiti, da si je nagrado še kako zaslužil s svojo umetnostjo in da je med tistimi nagrajenci, o katerih nimaš dvoma, da so zaslužni. Nagrada je pač nagrada in celo Nobelove nagrade včasih prezrejo velika dejanja, drugič pa padejo v ne najbolj zaslužne roke. Brez zakulisja, odra in prostorom pred zaveso je Košuta prejel priznanje, ki je neoporečno. Tega smo lahko veseli kot posamezniki in skupnost zamejcev, ki nimamo vedno enostavnega dialoga z Ljubljano. Slovenske organizacije na čelu s SSO in SKGZ so priredile osrednjo Prešernovo proslavo v Trstu. Ker sem v vodstvu SKGZ bom v naslednjih stavkih tudi samokritičen. Slo-vesnejši sta se mi zdeli proslavi v Čedadu in v Tržiču. Skupni proslavi v Trstu pa je nekaj manjkalo. Razstavo velikih fotografij oziroma makro razglednic o Trstu in njegovi okolici v foajeju Kulturnega doma je bilo težko "vklopiti" v proslavljanje, čeprav je razstavo pripravila (najprej za drugo priložnost na Pomorski postaji) Pokrajina Trst. O predstavljenem programu imamo lahko različna mnenja, vendar je dajal občutek "izhoda v sili" in to mimo nedvomne kakovosti Big benda RTV Slovenija. Nadalje, če je lani ob Borisu Pahorju prejela nagrado še mlajša arhitektka iz Benečije Donatel- la Ruttar, je letos prejel edino nagrado Dimitrij Volčič. Glede dobitnika nagrade nimam pripomb, manjkala pa je nagrada mlajšemu ustvarjalcu. Vedeti moramo, da v Sloveniji v bodoče mlajšim ne bo lahko pobirati nagrad. Čeprav je Boris Pahor vseslovenska ikona in je letos prejel najvišje priznanje za umetniško delo Miroslav Košuta iz Križa pri Trstu, so kulturno-umetniške vezi med Ljubljano in zamejstvi zapletene oziroma zrahljane. V Prešernovem tednu smo kot Založništvo tržaškega tiska predstavljali v Društvu pisateljev nove knjige. Pesnik in prijatelj Primorcev (sam je to) in zamejcev Ciril Zlobec je ponovno naglasil, da Ljubljana nima posluha ne za Primorsko in niti ne za zamejstvo: naj bo to v Italiji ali v Avstriji. Potrdilo sem dobil takoj po predstavitvi, ko se mi je približala mlada novinarka osrednjega slovenskega radia in me vprašala, če Slovenci v Italiji berejo knjige iz Slovenije. Odgovoril sem ji, da verjetno toliko, kot jih berejo Slovenci v Sloveniji. Verjetno sem se ji zdel neprijazen, a kaj sem hotel reči? Naj bi pričel z razlago, da imamo v Trstu slovensko knjigarno s podružnico na Občinah in da je lepa slovenska knjigarna v središču Gorice? Potem bi moral preiti na NŠK in manjše knjižnice itd. Za abecedo bi potreboval vsaj uro. Zato se mi zdijo naše domače nagrade našim mlajšim domačim ustvarjalcem bistvena spodbuda. Če te nihče ne "obrajta" lahko preprosto obmolkneš. Naloga organizacij je, da valorizirajo mlajše ustvarjalce ter jih promovirajo sredi konkurenčne in sa-mopašne Ljubljane. Ob zapisanem predlagam, da organizatorji Prešernove proslave v Trstu, Gorici ali pa v Čedadu zadevo ponovno premislijo(m)o in si iskreno povemo, če nam je proslavljanje dneva slovenske kulture resnično pri srcu. Mislim na eno in skupno proslavo. Osebno vztrajam pri slovesnem dogodku, saj ostaja kultura naš temeljni smisel. Brez poznanja slovenske kulture in njenih poti, ki vežejo preteklost s sedanjostjo in prihodnostjo, bo tako imenovano "slovenstvo" vedno bolj ne- kaj meglenega. Zame je tako, ne vem namreč, kaj bi brez Prešerna, Murna, Cankarja, Kosovela in vse tja do Košute. Lovil bi se med majavimi temelji. Seveda je širom sveta ogromno drugih umetnosti in umetnikov in tudi boljši so, a vseeno bi ne hotel biti koz-mopolit brez doma. Zapis bi zaključil s predstavitvijo knjige "Tin Piernu, fotograf s Terč-muna", ki so jo predstavili v Tržaški knjigarni prav na Prešernov dan. Delo je sad strokovnega in umetniško občutljivega dela Študijskega centra Ne-diža ter avtorjev Alvara Petriciga, Michele Predan in Roberta Del Grandeja. K projektu je pristopilo Založništvo tržaškega tiska, ki je knjigo izdalo in poskrbelo, da so jo v Prešernovem tednu predstavili tudi v Ljubljani. V videmski pokrajini, predvsem pa v Benečiji, delujejo posamezniki in skupine, ki dosegajo zanimive kul-turno-umetniške rezultate. Omeniti velja npr. arhitekturo, kjer je obsežen opus Valentina Zaccarie Simonittija zapustil kar nekaj "dedičev". Lanska nagrada na "zamejski" Prešernovi proslavi Donatelli Ruttar je bila zato še kako smiselna. Arhitektom se pridružujejo zanimivi likovni ustvarjalci in ustvarjalke. Ob njih deluje nekaj solidnih književnikov in književnic z Mihom Obi-tom na čelu, ki zaokrožajo visoko kulturno hotenje. Povezava beneških umetnikov z italijanskim in deloma slovenskim okoljem omogoča dejanja, kot je Postaja Topolove in druga. Marsikaj sem verjetno pozabil, npr. na glasbo, ki ima v Benečiji svoje odlične izraze. Želim naglasiti, da obstaja v Benečiji intelektualna in kulturna elita, ki je oddaljena od klišeja "ubogih beneških bratov" in da so v Benečiji in okolici ljudje, ki počnejo stvari, ki zaobjemajo najsodobnejše znanje in poznanje. Sama šola v Špetru je nastala kot izrazito "avantgarden" kulturno-pe-dagoški načrt. Skratka, zamejski prostor od Milj do Trbiža še vedno proizvaja odlične kakovostne dosežke: od Miroslava Košute do umetnikov v vi-demski pokrajini. To pomeni, da smo Slovenci v Italiji še živi in življenjski. lipica - Spomenik državnega pomena Nova pravila za lastnike zemljišč Katastrske občine Bazovica, Gropada, Trebče in Lokev Lipicanci v zelenju SEŽANA - Lastniki zemljišč okoli Lipice prejemajo v teh tednih pismo s sklepom Okrajnega sodišča v Sežani o zaznambi statusa kulturnega spomenika državnega pomena za celo vrsto zemljišč. Na seznamu je več sto parcel katastrskih občin Bazovica, Gropada, Lokev in Trebče, med prejemniki pisma je tudi večje število lastnikov, ki živijo na italijanski strani meje. Krajše sporočilo v pismu ne pojasnjuje, za kaj točno gre in nekateri lastniki so se prvi hip celo prestrašili, da gre za razlastitve ali kaj podobnega. Izkazalo se je, da gre v resnici za služnost, ki jo določa odlok o razglasitvi tega območja za spomenik državnega pomena. Zemljišča so last zasebnikov, dejavnosti pa so omejene. Za morebitne ugovore je osem dni časa. Slovenska vlada je kraško kulturno krajino v Lipici (pas okrog kobilarne, ki ga sestavlja kakih 700 hektarjev zemljišč) 15. julija lani po dveletni diskusiji razglasila za spomenik državnega pomena. S tem je vlada neposredno in mimo Občine Sežana (leta se je zavzemala za sporazum z ministrstvom) prižgala rdečo luč za nove pozidave območja in morebitno širjenje golf igrišča. V utemeljitvi piše, da je kraška kulturna krajina v Lipici z značilno vegetacijo, gojenimi kulturami, pašniki in travniki ter redko poseljenostjo zelo pomembna in da ima poseben družbeni pomen. vesolje - Petnajst zvezd ima popolnoma različne lastnosti od ostalih Nenavadne zvezde v naši Galaksiji Mednarodni projekt RAVE, pri katerem sodelujejo slovenski astronomi, je odkril ostanke pritlikave galaksije, ki jo je naša Galaksija "pojedla" LJUBLJANA - Petnajst zvezd, ki se nahaja v disku naše Galaksije, ima popolnoma različne lastnosti od ostalih. Astronomi menijo, da so to ostanki pritlikave galaksije ali kroglaste kopice, ki jo je naša Galaksija ujela in 'raztrgala'. Odkrili so jih v sklopu projekta RAVE (Radial Velocity Experiment), pri katerem sodelujejo tudi slovenski astronomi, ki delujejo v okviru Centra Odličnosti VESOLJE-SI. Znotraj naše Mlečne ceste se Sonce in ostale zvezde gibljejo s hitrostjo približno 220 kilometrov na sekundo, kar pomeni da v približno 250 milijonih let opravimo celoten obhod okrog centra Galaksije. Astronomi pa že dlje časa vedo, da obstajajo zvezde, ki se z razliko od Sonca gibljejo po dokaj nenavadnih tirih in ki sestavljajo zvezdne tokove. »V okolici diska naše Galaksije je vse polno tokov zvezd. To so preostanki raztrganih majhnih galaksij, ki so v preteklosti trčile v našo Galaksijo in jih je ta 'pojedla'. Večine teh tokov še ne poznamo,« je povedal Tomaž Zwitter, član projekta RAVE in profesor astronomije na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. RAVE je mednarodni projekt, v katerem sodelujejo znanstveniki iz desetih držav, poleg evropskih še Avstralije, ZDA in Kanade. Projekt teče na Avstralskem astronomskem observatoriju. »Vodijo ga Nemci, Slovenci pa smo odgovorni za operativno vodenje celotnega projekta. Obenem koordiniramo celotno obdelavo pridobljenih podatkov,« pravi profesor Zwitter, ki dodaja, da jih zanima določanje razdalj do zvezd, proučevanje lastnosti medzvezdnega prostora ter študij dvojnih in aktivnih zvezd. Mednarodna skupina je v prestižni reviji The Astrophysical Journal objavila rezultate o petnajstih zvezdah, ki se nahajajo na razdalji 1.500 do 30.000 svetlobnih let od Sonca. Gibljejo se vse v isto smer in z isto hitrostjo, ki pa sta od ostalih zvezd čisto različni. Njihova kemična sestava in starost prav tako kažeta, da je njihov izvor skupen. Astronomi trdijo, da so te RAVE-ove zvezde najverjetneje ostanek stare pritlikave galaksije ali kroglaste kopice, ki jo je naša Galaksija absorbirala in popolnoma uničila pred približno 700 milijoni let. Toku zvezd so astronomi dali ime Vodnarjev tok, saj se teh petnajst nenavadnih zvezd nahaja v ozvezdju Vodnarja. »Zajemanje snovi iz drugih galaksij je bilo zelo pomembno za nastanek naše in drugih podobnih galaksij v Vesolju. Vodnarjev tok priča, da tako zajemanje snovi poteka še danes,« pravi profesor Zwitter. »Zato, da je RAVE odkril vsega 15 zvezd, ki pripadajo temu toku, jih je moral biti sposoben ločiti od preko 300 tisoč 'običajnih' zvezd, torej po eno med 20.000!« Projekt RAVE deluje od leta 2003. Z analizo spektroskopskih podatkov, ki jih je pridobil 1,2 metrski teleskop na Angleško-avstralskem observatoriju, je znanstvenikom uspelo opazovati skoraj pol milijona zvezd znotraj Galaksije. Ambiciozni cilj projekta RAVE je pridobiti do konca leta 2012 podatke o skupno milijonu zvezd. Po besedah profesorja Zwittra, ki je tudi član Centra Odličnosti VESOLJE-SI, pa odpira RAVE pot novim vesoljskim misijam. »Odkritje so omogočile točne spektroskopske meritve gibanja in fizikalnih lastnosti zvezd. Tehnika je tako obetavna, da bo Gaia, ena največjih misij Evropske vesoljske agencije, posvečena izključno preučevanju strukture, lastnosti in nastanka naše Galaksije. Tako bomo bolje razumeli nastanek običajnih galaksij v Vesolju. Mnogi ta novi pristop imenujejo lokalna kozmologija,« še pravi Zwitter. Gaia bo predvidoma poletela v Vesolje leta 2012. Poleg vesoljske misije Gaia se bo z zvezdami naše Galaksije v prihodnje ukvarjal tudi projekt Hermes, ki bo z 3,9 metrskim teleskopom v Avstraliji natančno preučil kemično sestavo milijona zvezd. V oba projekta so vključeni tudi slovenski astronomi. arhiv Odlok o razglasitvi določa, da je upravljavec spomeniškega območja Kobilarna Lipica, ki mora v roku dveh let pripraviti načrt upravljanja. Za vse posege, ki zadevajo to območje ter pri pripravi načrta se mora predhodno posvetovati z lastniki in uporabniki zemljišč ter upoštevati njihove predloge. Vsi skupaj pa morajo spodbujati in omogočati javnosti dostop do spomeniškega območja. V 4. členu odloka so naštete dejavnosti, ki prispevajo k ohranjanju in promociji kulturnih vrednot. To so kmetijske dejavnosti, ki ohranjajo in vzdržujejo kraško krajino ter ne ogrožajo varovanih območij, gospodarjenje z gozdom, čiščenje zaraščenih površin, učno-vzgojne, raziskovalne in rekreacijske dejavnosti, sprehajanje, kolesarjenje, jahanje, urejanje poti, oglaševanje in informiranje ter izvajanje turistične dejavnosti (samo na nekaterih parcelah). Na spomeniškem območju po drugi strani niso dovoljeni rušenje kamnitih suhozidov in odnašanje kamenja, goloseki, odnašanje prsti, zasipanje vrtač, nenadzorovano zažiganje rastlinskih ostankov, čezmerna uporaba gnojil, prevažanje nevarnih snovi, odlaganje odpadnega materiala vožnja in parkiranje zunaj urejenih poti, množične prireditve, taborjenje, kurjenje, postavljanje bivalnih prikolic ter izkoriščanje kamnin za žganje apna. V bližini že obstoječih kamnolomov bo dovoljeno odpiranje novih. (af) V Sežani jutri srečanje z Markom Kravosom SEŽANA - V Kosovelovi knjižnici prirejajo vsak četrtek pravljične urice za najmlajše, ki jih vodita marljivi knjižničarki Marija Godnič in Maja Razboršek. Tokrat so v goste povabili tržaškega pesnika in pisatelja Marka Kravosa, ki je za najmlajše napisal zabavno slikanico Ta prave od pete do glave. O slikanici bo gost spregovoril v pogovoru s knjižničarko Marijo Godnič in mladima bralkama Ano in Ma-ruško. Prireditev bo jutri ob 17.uri v sežanski knjižnici. Ob tej priložnosti bodo odprli še knjižno razstavo, posvečeno 100-letnici rojstva Kristine Brenkove. (O.K.) Koper: še jutri prijave na pustno povorko KOPER - Od 4. do 9. marca si bodo vse tri obalne občine, Koper, Izola in Piran ponovno nadele pisane barve in zarajale v živahnem pustnem vzdušju. V okviru že tretjega Istrskega karnevala bodo poleg bogatega kulturnega in zabavnega programa tudi letos organizirali dve pustni povorki, 3. Istrsko in 2. portoroško pustno povorko, za kateri prijave zbirajo do jutri. V petih dneh se bodo zvrstile številne prireditve, ki bodo povezovale dogajanje v Mestni občini Koper, Občine Izola in Občine Piran. Vse podrobnosti 3. Istrskega karnevala so na voljo na spletni strani www.istrski-karneval.si. 6 Sreda, 16. februarja 2011 ITALIJA / RUBYGATE - Milanska sodnica za predhodne preiskave Di Censo sprejela zahtevo tožilcev po hitrem postopku Sojenje Berlusconiju zaradi mladoletne prostitucije in zlorabe položaja že aprila Sodile mu bodo tri milanske sodnice - Karima El Mahroug in notranje ministrtvo oškodovani stranki VEČINA GA BRANI Opozicija: Berlusconi naj odstopi RIM - V Berlusconijevi stranki Ljudstvo svobode so odločitev milanske sodnice za predhodne preiskave Cristine Di Censo ocenili kot ogrožanje demokracije v Italiji in dodali, da je sodišče sodbo očitno že spisalo. Senator Cosimo Izzo je opozoril, da gre za vse prej kot kratek proces. »Proti Berlusconiju poteka postopek že najmanj 17 let. Gospodje z levice ga ne morejo premagati na volitvah, zato še vedno upajo, da ga bodo premagali s pomočjo rdečih tožilcev,« je Izzo izrekel obtožbe na račun opozicije. Pravosodni minister Angelino Alfano pa je menil, da je odločitev Di Censo-ve v nasprotju z voljo parlamenta, ki je zahteval, naj Berlusconiju sodi sodišče ministrov. »Priče smo napadu na avtonomijo, suverenost in neodvisnost parlamenta,« je dejal. Opozicijske stranke pa so premiera znova pozvale k odstopu. Tako so v stranki Italija vrednot dejali, da Berlusconiju zaupa le še eden od treh Italijanov, da nima več večine in da je parlament blokiran, zato bi bilo najbolje, da odstopi in da se razpišejo predčasne volitve. Enako poudarja vodja Demokratske stranke, Pier Luigi Bersani, češ da so razmere nevzdržne. »Mi se ne ukvarjamo s kaznivimi dejanji, ker je to naloga sodstva, in niti z grehi, ker je to naloga Cerkve. Skrbi pa nas usoda Italije in zato zahtevamo predčasne volitve,« je dejal prvi mož največje opozicijske stranke. Podobna stališča so zavzeli še drugi opozicijski voditelji, od Nichija Vendole do Oliviera Di Liberta. Prvi mož Sredinske unije Lorenzo Cesa je poudaril potrebo, da premier pojasni svoj položaj pred sodniki. Predsednik italijanske škofovske konference kardinal Angelo Ba-gnasco pa se je zavzel za uveljavljanje prozornosti na vseh ravneh. Novica o novem procesu proti Berlusconiju je v hipu obšla svet, in to z velikim poudarkom. Premier Silvio Berlusconi in tožilec Edmondo Bruti Liberati MILAN - Milanska sodnica za predhodne preiskave Cristina Di Censo je ugodila zahtevi tožilcev v primeru Ruby in odločila, da se bo sojenje premieru Silviu Berlusconiju zaradi plačljivih spolnih odnosov z mladoletno prostitutko Karimo El Mahroug, bolje znano kot Ruby, začelo 6. aprila. Berlusconiju tožilci poleg tega očitajo še zlorabo položaja, ko je lanskega 27. maja posredoval pri milanski policiji ob aretaciji mlade Maročanke zaradi kraje. Sodnica Di Censo je menila, da za obe obtožnici obstajajo »očitni« dokazi, zaradi česar bo sojenje potekalo po hitrem postopku brez predhodne obravnave, kot so predlagali tožilci. Di Censova je nadalje potrdila pristojnost milanskega sodišča in s tem zavrnila stališče Berlusconijeve obrambe, po kateri bi premierju moralo soditi sodišče ministrov. Berlusconiju bodo sodile tri milanske sodnice, in sicer Carmen D'Elia, Orsolina De Cristofaro ter Giu-lia Turri. Na procesu bosta dve glavni oškodovani stranki, Karima El Mahroug in notranje ministrstvo, kot oškodovani pa bodo nastopili še trije visoki uradniki milanske kvesture, ki naj bi jih Berlusconi »izsiljeval«: to so šef kabineta Piero Ostuni ter funk-cinarja Giorgia Iafrate in Ivo Morelli. »Nismo pričakovali drugačne odločitve,« je bil prvi odziv Berlusconijevih odvetnikov. Če bo Berlusconi, ki je doslej vztrajno zanikal očitana kazniva dejanja, obsojen, mu v primeru Ruby zaradi favoriziranja mladoletne prostitucije grozi do tri leta zapora, zaradi zlorabe uradnega položaja pa do 12 let zaporne kazni. Berlusconi se je včeraj dopoldne, ko je sodnica Di Censova objavila svojo odločitev, mudil na Siciliji, kjer sta si z notranjim ministrom Robertom Maronijem ogledala vojaški kompleks, kamor bi lahko nastanili del beguncev z Lampedu-se. Po ogledu je potekala tudi novinarska konferenca, ki pa se je premier ni udeležil, temveč se je nemudoma vrnil v Rim, da bi se sestal s svojim odvetnikom Niccolojem Ghedinijem. Z včerajšnjo odločitvijo sodnice Di Censo-ve je število sodnih postopkov, ki so v teku proti Berlusconiju, poskočilo na sedem. Potem ko je ustavno sodišče na začetku januarja delno razveljavilo t. i. zakon o upravičeni zadržanosti, pa je premier ostal brez pravnega ščita pred njimi. Tako bo predvidoma 28. t. m. stekel proces Mediaset, 5. marca proces Mediatrade, 11. marca proces Mills, 6. aprila proces Rubygate, pozneje pa bodo prišli na vrsto še procesi Unipol, Rti in drugi. Na dlani je, da Berlusconijev položaj postaja z mnogih vidikov nevzdržen. PRISELJENCI - EU zagotavlja pomoč Južna Italija se sooča z valom beguncev RIM - Prebivalci Lampeduse so začeli protestirati zaradi množičnega navala tunizijskih beguncev, ki so prišli na otok po pobegu predsednika Zi-na el Abdina Ben Alija iz države. Okoli 5300 prebivalcev otoka se boji, da bodo begunci začeli vdirati v njihove domove, potem ko je eden izmed njih ukradel telefon nekemu dečku. »Na begunce smo navajeni. Sedaj se prosto gibajo po celotnem otoku, bojimo se, da bi se lahko kaj zgodilo,« je povedala tamkajšnja učiteljica. Na otoku, ki se nahaja približno na pol poti med Tunizijo in Sicilijo, se trenutno nahaja 200 policistov, ki poskušajo zagotavljati stabilnost, nanj pa je v zadnjih dneh prišlo okoli 5 tisoč tunizijskih migrantov. Predsednik vlade Silvio Berlusconi in notranji minister Roberto Maroni pa sta včeraj obiskala Sicilijo zaradi pogovorov z lokalnimi oblastmi o ukrepih za preprečitev izrednega stanja, ki bi ga lahko povzročilo veliko šte- Roberto Maroni ansa vilo beguncev. Med drugim sta si v kraju Mineo pri Catanii ogledala vojaški kompleks, v katerega bi lahko nastanili del beguncev. Kompleks ima do 17. marca v najemu ameriška vojska. Medtem je evropska komisar-ka za notranje zadeve Cecilia Malmstrom zagotovila pomoč Italiji za soočanje z valom beguncev. Na razpolago naj bi ji dala 100 milijonov evrov, poleg tega pa naj bi v južno Italijo prišla misija evropske agencije za nadziranje meja Frontex. FIAT - Avdicija v poslanski zbornici Marchionne napovedal 34 novih modelov v 5 letih RIM - »Nekaj mora biti vsem jasno. Nihče ne sme obtoževati podjetja Fiat, da je nekorektno, da živi na ramenih države in da namerava zapustiti Italijo.« Tako je na avdiciji v poslanski zbornici odločno nastopil pooblaščeni upravitelj turinskega avtomobilskega velikana Sergio Marchionne, ki si je ob tej priložnosti nadel zanj neznačilno kravato. Marchionne je zatrdil, da je »srce Fiata v Turinu, glava pa mora biti v več krajih,« in sicer v Turinu za evropske posle, v Detroitu za ameriške dejavnosti, pa še v Braziliji in v prihodnje v Aziji. Glede glavnega sedeža Fiata pa še ni padla nobena odločitev: »Ko bo Chrysler kotiran na borzi in bomo imeli dve družbi na dveh različnih trgih, si bomo postavili problem upravljanja«. Pristavil je, da če bodo okoliščine primerne, bo sedež ostal v Italiji. Pooblaščeni upravitelj je poudaril, da Fiat ni sam rešil Chryslerja, obenem pa je prav tako res, da je prihodnost obeh znamk tesno povezana. Do leta 2014 bo Fiat proizvedel milijon vozil v treh glavnih sektorjih. Sergio Marchionne ansa Sedem novih modelov (med njimi novo pando) naj bi predstavili v drugi polovici letošnjega leta, v teku petih let pa naj bi jih predstavili 34, 21 Fiatovih in 13 Chryslerjevih. »Delamo na tem, da bi se Alfa Romeo do konca leta 2012 vrnil na ameriški trg,« je pristavil Marchionne. Zatrdil je, da so pripravljeni povišati plače in jih privesti do ravni nemških in francoskih plač, če jim bo uspelo doseči 80-odstotno izkoriščanje tovarn. Trenutno izkoriščajo le 40 odstotkov njihovega potenciala. GLASBA - Jutri večer ob 150-letnici zedinjenja Italije z Benignijem Sinoči se je začel 61. festival italijanske popevke v Sanremu SANREMO - V obmorskem mestu Sanremo se je sinoči začela 61. izdaja velike revije italijanske kancone. V glavnem tekmovalnem programu se bo pomerilo 14 izvajalcev, med katerimi bodo tudi stari znanci sanremskega festivala, kot so Patty Pravo, Anna Oxa, Al Bano in Roberto Vecchioni. V sekciji Sanremo mladi se bo predstavilo osem izvajalcev.V glavnem festivalskem programu bodo nastopili še Giusy Ferreri, Tricarico, skupina Moda s pevko Emmo, Luca Madonia in Franco Battiato, duo La crus, Nathalie, Luca Barbarossa in Raquel del Rosario, Anna Tatangelo, Max Pezzali in Davide van de Sfroos. Sekcija mladi je na Sanremskem festivalu že nekaj let stalnica, namenjena pa je predstavitvi izvajalcev mlajše generacije. Sanremo velja za priznano pevsko tekmovanje, zato bodo tako izkušeni pevci kot mladi dali vse od sebe za zmago v posamični kategoriji. Sanremski festival bo v gledališču Ariston potekal do 19. februarja. Jutrišnji večer bo posvečen 150-letnici itali- janske enotnosti. Zvezdniki iz glavnega tekmovalnega programa bodo tedaj prepevali legendarne italijanske popevke. Vecchioni bo na primer zapel »O surdato 'nnammurato«, mlada pevka Giusy Ferreri bo izvedla »Il cielo in una stanza«, Oxa bo prepevala »O sole mio«, pevec Tricarico pa pesem »L'Italiano«. Komik Roberto Benigni pa bo imel »lekcijo« o italijanski himni. Povezovalec petih večerov je priznani pevec Gianni Morandi, ob njem pa sta lepotici Belen Rodriguez in Eli-sabetta Canalis. »Dočakali smo izpit in v moji glavi vlada zmeda, vsaj tako je bilo do danes in tako bo najbrž do sobote,« je na predvečer Sanrema povedal Morandi. Za komične vložke med velikim spektaklom bosta poskrbela Luca Laurenti in Paolo Bonolis. Festival bodo po napovedih obiskali številni italijanski in tuji zvezdniki. Svojo prisotnost so med drugimi potrdili igralec kubansko-ameriškega porekla Andy Garcia in nogometaš Fabio Cannavaro. Letošnji Sanremo je začela pevka Giusy Ferreri ansa Bersani predlagal Ligi pakt, baza proti MILAN - Glasilo Severne lige La Padania je včeraj nepričakovano objavilo intervju z voditeljem Demokratske stranke Pier Luigijem Bersanijem. Seveda je bilo to znamenje Bossijeve stranke, da ni nujno na življenje in smrt povezana s Silviom Berlusconijem, čigar zvezda je očitno v zatonu. Bersani pa se je v svojih izjavah na to znamenje pozitivno odzval. Severni ligi je predlagal nekakšen pakt za uresničitev federalizma tudi mimo sedanje vladne večine. Toda bazi Bossijeve stranke vse to ni kdove kako všeč. Včeraj so prek Radia Padania kar deževali protesti njenih aktivistov. Italijanski BDP lani zrasel za 1,1 % RIM - Italija je leto 2010 končala z 1,1-odstotno rastjo bruto domačega proizvoda (BDP), kažejo včeraj objavljeni predhodni podatki Istata. V zadnjem četrtletju se je BDP v primerjavi s predhodnim četrtletje povečal za 0,1 odstotka, na medletni ravni pa za 1,3 odstotka. Statistiki so pojasnili, da se je gospodarska rast v zadnjem trimesečju nekoliko upočasnila. BDP se je namreč v tretjem četrtletju v primerjavi s predhodnim zvišal za 0,3 odstotka. H gospodarski rasti so od oktobra do decembra lani največ prispevali višja dodana vrednost v kmetijstvu in storitvah, medtem ko se je dodana vrednost v industriji zmanjšala. Na nižjo gospodarsko rast v zadnjem trimesečju je negativno vplivalo tudi dejstvo, da sta bila v obdobju dva delovna dneva manj kot v trimesečju prej. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu OBČINA TRST - Resolucija proti predsednici pristaniške oblasti Marini Monassi Camber dobil politično klofuto v občinskem svetu Opozicija, Bandellijevci in Nacionalno zavezništvo proti dvojni funkciji Monassijeve Tržaška upravno-gospodarska naveza Camber-Monassi je dobila na ponedeljkovi seji mestne skupščine gromko politično klofuto. Občinski svet je odobril nujno resolucijo, ki poziva župana Roberta Dipiazzo, naj poseže, da bi se no-vopečena predsednica tržaške pristaniške oblasti Marina Monassi odrekla mestu generalne direktorice podjetja Ace-gasAps. Resolucijo so podprli svetniki le-vosredinske opozicije, predstavniki Ban-dellijeve Unaltra Trieste, zastopnika Nacionalnega zavezništva in svetnik mešane skupine Paolo Di Tora, medtem ko so se ostali svetniki desnosredinske večine (a v tem primeru bi bilo bolje zapisati: manjšine) vzdržali pred glasovanjem. Resolucijo sta podpisala svetnika Un'altra Trieste Salvatore Porro in Bruno Sulli. Še preden sta jo predstavila v občinskem svetu, so se začela v dvorani kre-sati politična kopja. Vodja Ljudstva svo-bode-Forze Italia Piero Camber je zahteval preložitev razprave o dokumentu, češ da bi moral prej odbornik za finance Giovanni Battista Ravida predstaviti občinski proračun. Zahteva je bila dana na glasovanje in je pogorela z 21 glasovi podpornikov resolucije proti 14 glasovom preostalih svetnikov desne sredine. Camber je na valentinov večer prejel prvi udarec. Porro je tako lahko predstavil resolucijo. V njej je zapisal, da je Marina Monassi, življenjska družica Giulia Cam-berja, po imenovanju za predsednico pristaniške oblasti ohranila svoje mesto generalne direktorice družbe AcegasAps, katere večinski lastnik je prav tržaška občina. Ta očitek se je pojavil takoj po njenem imenovanju. Monassijeva je sicer napovedala, da se bo odpovedala plači generalne direktorice podjetja AcegasAps, kar pa očitno Porra ni zadovoljilo. Zato je v dokumentu pozval župana, naj poseže proti dvojni funkciji Monassijeve. Odbornik za gospodarski razvoj Paolo Rovis je v svojem odgovoru »zapel hvalnico« Marini Monassi, češ da je zelo sposobna. Po njegovem mestu pa odstop z mesta generalne direktorice podjetja AcegasAps »sredi mandata ni sprejemljiv, saj mora menedžerka izpeljati svoje delo do konca, ker bi sicer njen odhod povzročil podjetju veliko škodo.« Ob tem je eden od svetnikov pikro pripomnil, da je AcegasAps pod Salvatore Porro kroma Marina Monassi kroma njenim vodstvom nabral že kakih 500 milijonov dolga ... Vodja Demokratske stranke je vložil amandma k resoluciji. V bistvu jo je »izpopolnil« s pozivom županu, naj ukrepa tudi v drugih primerih političnih predstavnikov, ki zasedajo dve ali več odgovornih mest v raznih javnih ustanovah. Porro in Sulli sta amandma rade volje sprejela. V razpravi sta Iztok Furlanič (Stranka komunistične prenove) in Roberto Decarli (Občani) podprli resolucijo, zelo oster pa je bil vodja Nacionalnega zavezništva (novoustanovljene Bodočnosti in svobode) Antonio Lip-polis, ki je obsodil obnašanje tržaškega vodstva Ljudstva svobode, ki bo »zaradi družinskih izbir povzročila velikansko škodo desni sredini in bo dejansko podarila levi sredini zmago na bližnjih občinskih volitvah.« Camber je v svojem posegu napadel Demokratsko stranko in napovedal, da se Ljudstvo svobode ne bo udeležilo glasovanja. Dejansko se je umaknil pred političnim porazom, ki pa je bil kljub temu zelo pekoč. Tako pekoč, da je razkuril odbornika Ravidaja, ki sploh ni predstavil letošnjega proračuna. Svetnike jepozval, naj si kar sami preberejo njegovo poročilo. M.K. VZHODNI KRAS - Negativno mnenje o finančnem dokumentu Opčine, zavrnjen proračun Svetniki desnosredinske opozicije so se vzdržali ali pa se sploh niso udeležili glasovanja Polom na vsej črti. Tak se kaže proračun tržaške občine za letošnje leto vzhodnokraškim rajonskim svetnikom. Njihova skupščina je dokument zavrnila, kar je bilo pričakovati. Nepričakovano pa je dejstvo, da ga ni podprl niti eden od sedmih svetnikov desnosredinske opozicije, torej predstavnikov tistih strank, ki so pripravile ali sodelovale pri pripravi proračuna. Če je bilo vzdržanje svetnika mešane skupine Giuseppeja Guida razumljivo, saj je svetnik pred kratkim prestopil k Bandellijevi Un'al-tra Trieste, je bilo že vzdržanje drugega svetnika mešane skupine, Corrada Jurincicha politično vprašljivo, saj je član Dipiazzove liste, torej občinske upravne večine. Ostali opozicijski svetniki, predstavniki Forze Italia in Nacionalnega zavezništva se glasovanja sploh niso udeležili, saj so predhodno zapustili dvorano. Marko Milkovič kroma Vzdržanja in odhodi iz dvorane jasno kažejo, kako žalostne napovedi prinaša letošnji proračun območju Vzhodnega Krasa. Predsednik rajonskega sveta Marko Milkovič je že na seji, ki se je je ude- ležil tudi odbornik za finance Giovanni Batista Ravida, opozoril na mačehovski odnos mestne uprave do prostorsko najbolj obsežnega občinskega rajona. Črtana so bila pomembna javna dela, kot priključitev dela kanalizacije na Opčinah k osrednjemu kanalizacijskemu sistemu, številna dela so bila že spet preložena na prihodnja leta, prepotrebna obnova dotrajanega poslopja nižje srednje šole Srečko Kosovel je bila sicer vključena na seznam del, ki naj bi jih opravili letos, nima pa potrebnega finančnega kritja. Tako ostaja edino bistveno javno delo v proračunu razširitev šolskega središča pri Banih: letos naj bi opravili prvi del, drugega pa naj bi nadaljevali čez dve leti. Pomeni, da bo novo šolsko središče, katerega glavni sponzor je odbornik za šolstvo Gior-go Rossi, predano namenu šele čez kakih pet, šest let. Nič čudnega torej, da je rajonski svet zavrnil tovrstni proračun. M.K. 7 Četrtek, 17. februarja 2011 ALPE-JADRAN / APrimorski ~ dnevnik Ljudstvo svobode za tretji županski mandat V Berlusconijevi stranki ne vidijo izhoda iz težav, ki so nastale s tržaškim županskim kandidatom. Zato so si nekateri včeraj spet izmislili možnost tretjega županskega mandata, ki bi odprl pot ponovni kandidaturi Roberta Di-piazze. Slednji o tem predlogu sploh ni seznanjen, v Severni ligi, UDC in Demokratski stranki pa so zamisel že zavrnili. Že sama ideja o tretjem mandatu pomeni politično nezaupnico kandidatu "in pectore" Pieru Tononiju, ki ne uživa podpore deželnega vodstva Ljudstva svobode. Lacota bo šel v Istro z napisom Listna e nostra Unija Istranov napoveduje svoje reklamne napise na avtobusih, ki dnevno povezujejo Trst s slovensko Istro. Avtobusnim podjetjem bo ezulsko združenje ponudilo napis L'Istria e nostra z istrsko zastavo. Združenje, ki ga vodi predsednik Massimiliano Lacota, napoveduje tudi velik svetlobni napis z istim besedilom, ki naj bi ga postavili pri Čamporah v miljski občini. Napis po zgledu Naš Tito na obronkih Sa-botina na Goriškem naj bi bil viden do Kopra in Pirana. Tečaji slovenščine Šola slovenščine italijanske ustanove za spoznanje slovenskega jezika in kulture obvešča, da so odprti vpisi na tečaje slovenščine, ki so se pričeli februarja. Tečaji bodo potekali v popoldanskih ali večernih urah, enkrat ali dvakrat tedensko. Dodatne informacije so na voljo v tajništvu šole (Ul. Valdirivo 30, 2. nadstropje) oz. na telefonskih številkah 040761470 - 040366557 od 17. ure do 19.30 (ali 338-2118453). Oddaja za priseljence Notranje ministrstvo in televizija RAI s skupno pobudo spodbujata integracijo priseljencev. Prefektu-ra sporoča, da je televizijska oddaja Cantieri d'Italia namenjena spoznavanju italijanskega jezika in državljanski vzgoji, razvija pa se v 42 nadaljevanjih. Na ogled je na mreži RAI2 ob četrtkih in petkih od 9.45 do 10. ure, ob torkih in petkih pa na Rai Scuola od 10.30 do 11. ure. Ponovitve so na sporedu na RAI1 ob četrtkih in petkih od 2. ure do 2.30. STARA MITNICA, SV. JAKOB - Rajonski svet Seja pa taka! Svetnik Slama (SSk) se je pritožil občinskemu tajniku Ali lahko rajonski svet razpravlja o zadevi, ki sploh ni bila na dnevnem redu? Na to vprašanje, ki mu ga je uradno zastavil Boris Slama, svetnik Slovenske skupnosti v rajonskem svetu za Staro mitnico in Sv. Jakob, bo moral odgovoriti tržaški generalni tajnik Santi Terranova. Zgodilo se je sledeče. Rajonski svet je v začetku februarja prisluhnil proračunskemu poročilu odbornika za finance Giovannija Battistija Ravidaja. Slama je že takrat iznesel celo vrsto pomislekov. En sam primer: za rajon z 52 tisoč prebivalci ni bilo predvideno niti eno specifično javno delo. Številna predvidena dela so bila preložena za leto ali dve, nekatera so »izginila« (na primer šolska telovadnica pri Sv. Jakobu). Teden dni kasneje je rajonski predsednik Silvio Pahor sklical novo sejo skupščine s tremi točkami na dnevnem redu. Med temi ni bilo razprave o proračunu. Pahor pa jo je - po končani obravnavi treh najavljenih točk - nenapovedano postavil na dnevni red. Boris Slama kroma Slama je ostro protestiral, Pahor je vztrajal pri svojem, Slama pa je protestno zapustil sejo. Dan kasneje je pisal občinskemu generalnemu tajniku, ga obvestil o dogodku in zahteval, »naj ukrepa, kot predvideva zakon.« Ali z drugimi besedami: naj sejo razveljavi. M.K. ŠKEDENJ, ČARBOLA, SV. SOBOTA, SV. SERGIJ - Rajonski svet Proračun ni prodrl Osem svetnikov desne sredine za, prav toliko svetnikov leve sredine proti - Kritike Sergija Petarosa Glasovanje o občinskem proračunu 2011 je bilo neodločeno: osem proti osem. Ker desnosredinski večini v rajonskem svetu za Škedenj, Čar-bolo, Sv. Soboto in Sv. Sergij kljub potencialnim enajstim glasovom večine ni uspelo zbrati enega glasu več od le-vosredinske opozicije, je bilo mnenje, ki ga je ta »desnosredinski rajonski svet« izrekel o občinskem finančnem dokumentu - negativno. To se je v zadnjih dveh mandatih prvič zgodilo, se je po seji spominjal rajonski svetnik Slovenske skupnosti Sergij Petaros. V rajonski skupščini je bila pred leti desnosre-dinska večina že nekajkrat poražena, nikoli pa ob tako pomembnem vprašanju, kot je proračun. Poraz desne sredine sta nakazala že svetnika večine Giovanni Castello (Forza Italia) in Rendi Micoli (UDC), ki sta iznesla celo vrsto kritik na dokument. Tudi Petaros je imel pri kritiziranju proračuna »lahko delo«, saj so ja- Sergij Petaros vna dela, ki jih namerava občinska uprava opraviti na rajonskem območju pod vsako kritiko. Teh je zelo malo, še manj kot prejšnja leta. Občina načrtuje ureditev športnega igrišča na Judovcu (30 tisoč evrov), obnova športnega igrišča pri Sv. Sergiju (530 tisoč evrov), obnovo poslopja šole Ivana Grbca v Škednju (milijon 800 tisoč evrov). Vzdrževalna dela potokov Primario in Corgnoleto (258 tisoč evrov) ter obnova vrtca Ka-millo Kromo (206 tisoč evrov) so bila preložena na leto 2013. Petaros je spomnil tudi na druga preložena dela: križišče ulic Cabo-to, Flavia in Ceste za Glinščico naj bi uredili leta 2013. Nekatera že obljubljena dela so izpadla. Med te sodijo širitev ceste za Reber za Sv. Ano, ureditev križišča Ul. Monte Sernio, Campanelle in Brigata Casale, odstranitev arhitektonskih ovir bazena na Judov-cu, posodobitev kanalizacije pod Šked-njem. Za to delo je bilo pred leti predvidenih 3,8 milijona evrov, letos so ga popolnoma črtali. Ob tako poraznih proračunskih napovedih ni čudno, da so nekateri svetniki desne sredine pustili koalicijo na cedilu in s tem pripomogli k neodločenemu izidu in s tem k zavrnitvi proračuna. M.K. 8 Sreda, 16. februarja 2011 TRST / prosek - Seja zahodnokraškega rajonskega sveta Nezadostne informacije in nejasnosti o trasi hitre železnice Rajonski svetniki pogrešajo srečanje s tehniki družbe Itaiferr - Vrh predora le 14 metrov pod Furlansko cesto Zahodnokraški rajonski svet ne razpolaga z zadostnimi informacijami o podrobnostih predhodnega načrta hitre železnice, svetniki imajo številne pomisleke, nejasnosti je veliko. To je v bistvu zaključek ponedeljkove seje na Proseku, na kateri je na vprašanja, v mejah svojih pristojnosti, odgovarjal inž. Gianfranco Caputi, vodja tržaških občinskih uradov za gospodarstvo in ozemlje. Tehniki železniških družb Italferr in RFI so edini, ki bi lahko razčistili večino dvomov, za zdaj pa se z občinskimi in rajonskimi svetniki niso srečali (na tozadevni seji občinske komisije jih ni bilo). Jutri pa bo rajonski svet vsekakor izrekel mnenje o predhodnem načrtu in o predlaganem sklepu občinskega sveta. Sodeč po ponedeljkovi seji, ni dvoma, da bo neobvezujoče mnenje negativno. Na Proseku naj bi jutri izrekli tudi mnenje o regulacijskem načrtu. Gianfranco Caputi je rajonskim svetnikom obrazložil, da predhodni načrt predvideva ureditev novih železniških postaj na letališčih v Benetkah in Ronkah, odsek od Ronk do Trsta je dolg 36 kilometrov, v tržaški pokrajini pa trasa skoraj v celoti poteka v dvojnem podzemnem predoru (edina izjema je nabrežinska postaja, kjer naj bi bil odcep za Opči-ne in Divačo). Vlaki naj bi vozili s povprečno hitrostjo dvesto kilometrov na uro, potniški vlaki bi iz Benetk v Trst vozili 51 do 61, tovorni pa 77 minut. V Trstu se trasa priključi na obstoječo podzemno železnico, ki vodi tako v pristanišče kot na glavno železniško postajo. Caputi je poudaril, da Občina Trst v osnutku sklepa zahteva od družbe Italferr pojasnila o zadnjem delu načrta, saj ni znano, ali bo potrebno obnoviti obstoječo podzemno železnico. Svetnik Roberto Cattaruzza je opozoril, da bi dolgotrajna dela na slednji železnici bržkone povsem paralizirala tržaško pristanišče, ki bi potemtakem nastradalo, namesto da bi imelo od načrta koristi. Dvome je izrazil tudi glede prepričanja načrtovalcev, da bodo na Krasu naleteli samo na manjše jame, ker tega ne morejo zagotovo vedeti. Predsednika rajonskega sveta Bruna Rupla je zanimalo, kaj bodo počeli s štirimi milijoni kubičnih metrov izkopanega materiala. Caputi je razložil, da načrtovalci predvidevajo uporabo raznih opuščenih kamnolomov (tako v tržaški kot v devinsko-nabrežinski občini). Roberto Barnaba je poudaril, da železnica med pristaniščem in Opčinami ni omenjena, čeprav bi lahko bila koristna v primeru obnove železnice pod Trstom. Na območju zahodnega Krasa povzroča največ skrbi trasa pod Furlansko cesto. Tračnice naj bi v splošnem večinoma tekle več kot sto metrov globoko, pri Rumeni hiši pa naj bi razdalja med vrhom predora in površjem znašala le 14 metrov. Ivo Starc, Sergio Ukmar, Niko Tenze in drugi svetniki so mnenja, da odsek od Nabrežine do Trsta ni potreben, ker ni sestavni del strateškega evropskega koridorja. Vrtanje predorov na tem območju po njihovem mnenju ni nujno, ker bo velik del blaga obšel Trst in potoval naravnost v Slovenijo ter naprej v Ukrajino, Nabrežina pa bi morala imeti vlogo postaje »Trst sever«. Rupel je ob koncu poudaril, da so občine na Goriškem odločno zahtevale srečanja s tehniki Italferr, kar bi morala storiti tudi tržaška občinska uprava, Cattaruzza pa je bil do Občine Trst še bolj kritičen, češ da je do načrtovalcev ponižna, ker je kljub ne-sodelovanju tehnikov Italferr pripravila sklep, ki ob zahtevah po pojasnilih izreka vsekakor pozitivno mnenje o načrtu. (af) Ponedeljkova seja na Proseku kroma zahodni kras - Od ponedeljka dalje »Nova« dela na Kontovelu Odstranitev električne kabine pri novem parkirišču na Hribu in kablov električne napeljave V ponedeljek se bodo na Kon-tovelu začela dela za odstranitev kablov javne razsvetljave in električne kabine nasproti novega parkirišča na Hribu. Novico so tehniki podjetja AcegasAps včeraj sporočili predsedniku zahodnokraškega rajonskega sveta Brunu Ruplu. Odstranitev dotrajane cementne električne kabine je sodila v načrt o ureditvi novega parkirišča na Kon-tovelu. Parkirišče je bilo že dokončano; čeprav še ni bilo uradno predano namenu, domačini že parkirajo svoje avtomobile na asfaltni ploščadi. Na to območje bodo tudi »premestili« električno kabino, ki pa ne bo tako okolju vsiljiva, kot je bila dosedanja. Podjetje AcegasAps bo obenem začelo z drugim delom, ali bolje rečeno, zaključilo bo delo, ki je bilo začeto pred dobrim desetletjem. Teklo je leto 1998, ko je takratna Illyjeva uprava pripravila načrt za metanizacijo Kontovela. Leta 2001 so bile nameščene cevi plinovoda, obe- milje - 400.000 € Velika tatvina Prejšnjo noč se je v miljski industrijski coni pripetila velika tatvina, neznani vlomilci so odnesli bogat plen. V trgovini s potapljaško opremo so ukradli blago za okrog 400 tisoč evrov, je poročala tiskovna agencija Ansa. V nočnih urah, ko na območju industrijske cone v miljski občini ni bilo nikogar, razsvetljava pa je bila pomanjkljiva, so zlikovci s silo odprli okno in zlezli v skladišče trgovine s potapljaško opremo. Po prvih informacijah naj bi tatovi pograbili večjo količino dragih kosov opreme, med temi so bili podvodni računalniki, jeklenke, potapljaške obleke in drugi pripomočki. Plen naj bi skupaj znašal celo 400 tisoč evrov. Tatvino preiskuje policija iz Milj, ki je z dogodkom seznanila koprsko policijsko upravo, saj je možno, da so storilci prispeli iz Slovenije, ali pa da so po podvigu pobegnili čez mejo. Po vsej verjetnosti so uporabili tovorno vozilo. Parkirišče na Kontovelu je sedaj že pripravljeno kroma nem so v jaške vstavili tudi cevi in kable za podzemno električno napeljavo, ki naj bi nadomestila električne kable na drogih javne razsvetljave. Takrat je bilo rečeno, da bodo kable električne napeljave »kmalu zamenjali«. Tisti »kmalu« se je malce zavlekel: za celo desetletje. Sedaj ka- že, da bo do spomladi končno vse urejeno. Po vsej verjetnosti bodo potem občinski možje tudi uradno odprli novo parkirišče. Tik pred letošnjo volilno kampanjo, kot nalašč za »iskanje« dragocenih volilnih glasov ... M.K. O logistiki in povezavi med pristanišči Na Pomorski postaji se bo danes začelo tridnevno srečanje Consortium meeting evropskega projekta South North Axis. Rdeča nit današnjega plenarnega zasedanja bo ob 11.30 povezava med pristanišči, zalednim razvojem na eni ter logistiko in gospodarstvom na drugi strani. Posegli bodo direktor Unioncamere iz Veneta Gian Angelo Bellati, deželni odbornik Riccardo Riccardi, njegov kolega iz Veneta Renato Chisso, član odbora Pristaniške oblasti Maurizio Salce in Maša Čerlatič, ki je vodja službe za raziskave in razvoj pri Luki Koper. Beha v Lovatu Jutrišnji gost v knjigarni Lovat bo ob 18. uri novinar Oliviero Beha, ki bo občinstvu predstavil svojo zadnjo zbirko aforizmov in pesmi Mete-ko. Beha se z ritmično harmonijo, pa tudi cinično kritiko in samoironijo loteva sodobne družbe. Grški brat v Minervi V knjigarni Minerva bodo jutri ob 18. uri predstavili roman Il fratel-lo greco (Grški brat) avtorja Diega Zandela. Z avtorjem se bosta pogovarjala Roberto Dedenaro in Elvio Guagnini. Velikonočna pobuda Bliža se velika noč in z njo pobuda Cerco un uovo amico, ki jo že 17 let spodbuja italijansko združenje za boj proti nevroblastomom. V uradu za stike z javnostjo tržaške kvesture si bo lahko vsak do 14. marca zagotovil svoje čokoladno jajce (s temno ali mlečno čokolado, s presenečenjem oz. brez njega), za katerega bo odštel prispevek v vsoti 10 evrov - po želji tudi več. Zbran denar bodo namenili znanstvenemu raziskovanju. Velikonočna jajca si lahko vsak zagotovi na tel. 040/3790502. Ludoteka Palček Občine Okraja 1.1 (Devin Na-brežina, Zgonik in Repentabor) in zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure. Namenjena je otrokom od 1. do 6. leta starosti. Danes in 23. februarja bodo za malčke priredili delavnici Roke v testu in Umetnost, slikarstvo ... barve in čarovnije, 18. in 25. februarja pa To sem jaz ustvaril ter Z ene stvari nastane druga. Informacije so na voljo v igralnem kotičku Palček oz. na tel.št.040/299099 (od ponedeljka do sobote od 8. do 13.ure). tržaški zaliv - Po poletnih zastrupitvah s toksinom DSP Gojitelji in trgovci preiskovani zaradi neprebavljivih klapavic V preiskavi o zastrupitvah s klapavicami, ki jo vodi državni tožilec Raffae-le Guariniello v Turinu, je štirinajst osumljenih. To so gojitelji in trgovci iz Trsta, Devina-Nabrežine, Tržiča, Gra-deža in Ariana di Polesine pri Rovigu. Poleti se je več desetin slabosti zaradi zau-žitja tukajšnjih klapavic pojavilo v Pie-montu, Lombardiji, Liguriji in Dolini Ao-ste, bolniki pa so se že po nekaj dneh počutili bolje. Kriv je bil toksin DSP, ki povzroča bruhanje, drisko in trebušne bolečine. Toksin DSP (Diarrhetic Shellfish Poisoning - driska zaradi zastrupitve s školjkami) je bil prisoten v gojiščih Tržaškega zaliva, kar je septembra potrdila deželna agencija ARPA (toksin so med drugim zasledili tudi v morju pred Miljami in Lazaretom). Tožilstvo je namreč kmalu ugotovilo, da so zastrupljene školjke prispele v severozahodno Italijo iz Trsta, prek distribucijskega centra pri Rovigu. Zdravstveno podjetje je 15. septembra v Tržaškem zalivu prepovedalo pobiranje in pro- Gojišče školjk v Tržaškem zalivu dajo školjk, kar je za ta sektor predstavljalo hud ekonomski udarec, prepoved pa so nekateri gojitelji baje kršili. Preiskovane osebe so osumljene prodaje nevarnih živil in nespoštovanja prepovedi, eden izmed trgovcev pa je kroma osumljen lažnih izjav, ker je zatrdil, da je prodane klapavice pobral dva dni pred blokado, kar naj ne bi držalo. Tožilcu Guari-niellu so strokovno pomoč nudili docent Univerze v Padovi in karabinjerji posebnega oddelka NAS iz Vidma. / TRST Sreda, 16. februarja 2011 9 1 boljunec - Osrednja Prešernova proslava v gledališču Raznolik in občuten poklon prazniku domoljubja Nastopili so OPZ Fran Venturini, Marko Manin, oktet Rožmarin MoPZ Valentin Vodnik Mali pevci otroškega pevskega zbora Fran Venturini od Domja kroma Nedeljski popoldan je v boljunskem gledališču France Prešeren minil v znamenju tradicionalne Prešernove proslave, ki jo je priredila Občina Dolina v sodelovanju s SKD Valentin Vodnik. V svojem pozdravnem nagovoru je dolinska županja Fulvia Premolin poudarila pomen kulture pri nas, njene besede pa je jasno potrdila tudi nabito polna dvorana. Da je kultura tudi združevalni dejavnik, pa je s svojo prisotnostjo še dodatno podkrepil župan Občine Miren-Kostanjevica Zlatko Martin Marušič, s katero vzdržuje dolinska občina že vrsto trdne prijateljske odnose. Marušič, ki je bil na nedeljskem prazniku tudi osrednji govornik, je za mikrofonom opozoril, da je Slovenija edina država na svetu, ki je praznik kulture uzakonila kot državni praznik in tako dokazala pomen kulturne identitete za slovenski narod. »8. februar je torej praznik domoljubja, praznik naše domoljubne zavesti, s katerim ohranjate tudi vi, dragi rojaki, bolj kot s čimerkoli svojo nacionalno identiteto.« Dolinskim prijateljem je nato predstavil pestro delovanje društev v svoji občini, od pevskih zborov, mimo športnih in kulturnih društev, ki skrbijo za bogato družbeno in družabno življenje. Nedeljski raznoliki praznični program pa je povsem zadovoljil občinstvo, tako da je poldruga urica minila kar hitro, predvsem pa prijetno. Za izvirno kulturno kuliso so namreč poskrbeli otroški pevski zbor Fran Venturini od Domja pod vodstvom Suzane Zeriali in ob klavirski spremljavi Nede Sancin, mladi harmonikar Marko Manin, ki je v nedeljo navdušil tudi za klavirjem, gostje - oktet Rožmarin iz Temnice, ki ga vodi Zulejka Devetak, in domači moški pevski zbor Valentin Vodnik pod taktirko Anastazije Purič. Za dodatno presenečenje so poskrbeli mladi gojenci gledališke šole Studio Art. Tečajniki in diplomanti Caterina Ducci Novelli, Vanja Korenc, Tina Poha-jač, Matija Kralj in Ivo Radovič so poskrbeli za zanimivo igro besed, ki so jo podali na res izviren način. Bosonogi so uprizorili Čenčarijo - prijetno in duhovito predstavo na besedilo Toneta Pavčka o moči besed, ki razkrivajo naše zmote in zablode, predvsem pa naše želje in sanje. Besede, ki postanejo radoživa igra, polna smeha in iskrivosti, a hkrati tudi resno razmišljanje o svetu, ki ga ustvarja jezik. Na koncu je seveda zadonela Zdra-vljica, ki sta jo skupaj zapela oktet Rožmarin in zbor Vodnik. dežela - Dogovor za učinkovito zaščito V petih letih na Tržaškem 58 žrtev spolnega nasilja V letih od 2005 do 2009 so oblasti v Trstu naštele 58 žrtev spolnega nasilja, med temi je bilo 36 odraslih žensk in 22 otrok. Da bi tem osebam nudili učinkovitejšo pomoč in zaščito, so včeraj sklenili poseben dogovor o sodelovanju med pristojnimi ustanovami. Dokument so podpisali deželni odbornik za zdravje Vladimir Kosic, generalni tožilec na tržaškem prizivnem sodišču Angelo Curto, državni tožilec na tržaškem sodišču za mladoletne Dario Grohmann in generalni direktor bolnišnice Burlo Garofolo Mauro Melato. Dogovor spodbuja sodelovanje med sodstvom in zdravstvenim osebjem, namen pa je nuditi primerno zdravstveno in pravno zaščito žrtvam spolnega nasilja. Zagotovljena mora biti pravica do zdravljenja, tudi s psihološkega vidika, prav tako učinkovita pa morata biti tudi preiskovalni in sodni postopek. V središču mora biti prizadeta oseba, pri prvih stikih pa mora biti posrednik bolnica. Tožilstva bodo vzpostavila hitrejši preiskovalni postopek, saj bodo zdravstvene ustanove takoj dajale silam javnega reda na razpolago potrebno gradivo, dokaze in koristne informacije. Burlo Garofolo bo v poskusni fazi prva bolnišnica, vključena v dogovor, v tem letu pa naj bi začele sodelovati tudi druge bolnišnice v deželi FJK. V luksuznem avtomobilu z rojaki ilegalci Pri Fernetičih je tržaška mejna policija konec prejšnjega tedna zasačila 23-letnega državljana Moldavije, voznika luksuznega avtomobila latvijske registracije, ki je privozil iz Slovenije s tremi prav tako mladimi rojaki. Samo voznik je imel veljaven osebni dokument. njega so pridržali zaradi spodbujanja nezakonitega priseljevanja, ostale tri so pospremili na kvesturo, kjer jih je čakal izgon iz države. Avto so zasegli. Prav tako pri Fernetičih pa je policija v bolgarskem kombiju našla 18-letnega romunskega državljana, ki je kljub petletni prepovedi že drugič v dveh tednih vstopil v Italijo. Pospremili so ga do meje. petek - Od 18. ure M'illumino di meno: varčujmo z energijo Tržaška univerza je letos prva pristopila k pobudi M'illumino di meno (Osvetlim se manj) - kampanji za varčevanje energije, ki so si jo zamislili pri oddaji Caterpillar vsedržavne mreže Rai - Radio 2 in jo je danes podprl tudi Evropski parlament. Ker je planet vse bolj onesnažen, bi bilo primerno, da bi vsi pristopili k pobudi in omejili onesnaževanje tudi z drobnimi vsakdanjimi dejanji (ugašanjem nepotrebnih luči, izklopom stand baya pri elektronskih napravah, odstranjevanjem ledu v hladilnikih, izoliranjem oken in vrat, znižanjem temperature ogrevanja, itd.). Na univerzi so se odločili za simbolno dejanje: v petek bodo od 18. ure dalje (do prihodnjega dne ob 7.30) ugasnili vse zunanje luči - tiste na stavbi, na stopnišču in na notranjem dvorišču. Pridružimo se jim! Slovenska skupina Tantadruj v prosvetnem domu kroma prešerno skupaj 2011 - V priredbi vzhodnokraških kulturnih društev Uglasbene Prešernove pesmi Skupina Tantadruj je v nedeljo postregla s kakovostno priredbo Prešernovih verzov - V petek so osnovnošolci spoznavali svet glasbil Slovenska kulturna društva Tabor z Opčin, Krasno polje iz Gročane, Peska in Drage, Kraški dom z Repna, Lipa iz Bazovice, Primorec iz Trebč, Skala iz Gropade in Slovan s Padrič so pretekli konec tedna priredila svoje osrednjo praznovanje dneva slovenske kulture Prešerno skupaj 2011. V petek so osnovnošolci lahko prisluhnili glasbeni pripovedi Damjane Golavšek Zakladnica glasbil, ki je poslušalce na poučen, duhovit in zabaven način popeljala skozi zgodbe in družine različnih glasbil. Poslušalci so se ob prijetnih kulisah in rekvizitih zabavali in hkrati naučili nekaj več o čarobnem glasbenem svetu. V nedeljo pa so omenjena društva v Prosvetni dom na Opčine povabila glasbeno skupino Tantadruj, ki je pred kratkim izdala zgoščenko z uglasbenimi Prešernovimi poezijami Kar je, beži. Omeniti velja, da so društva letos že tretjič poiskala sestav, ki se je lotil sodobne obdelave Prešernovega opusa: pred dvema letoma je to bila družina Kolenc z gledališko uprizoritvijo S Prešernom prešerni, lani so bile na vrsti erotične poezije, letos pa so poezije zaživele v glasbi. Boštjan Soklič (kitara, vokal), Mateja Blaznik (kitara), Erian Karlovič (violončelo), Simona Kropec-Sim (vokal) in Aleš Hadalin (vokal) so s svojo izvedbo in podajanjem poezij popolnoma prepričali zelo številno občinstvo, ki je izvajalce po vsaki pesmi nagradilo s toplim in dolgim aplavzom. Vodja skupine in avtor glasbe Boštjan So-klič je vsako pesem (Zapuščena, Ukazi, Od železne ceste, Kam, Pod oknom, V spomin Valentina Vodnika, V spomin Andreja Smoleta, K slovesu, Prešernova vera, O Vrba, Dekletom, Zgubljena vera , Prošnja, Strunam) najprej predstavil, Simona, Aleš in še sam pa so jo nato dovršeno zapeli, tako da so poslušalci uživali ob besedilih in glasbi, ki je bila ljudsko, mestoma tudi jazzovsko in blues obarvana. Kdor se je udeležil nedeljskega koncerta, bi se prav gotovo strinjal s pesnikom Nikom Grafenauerjem, ki meni, »da se je kvintet Tantadruj z ženskim in moškim vokalom v zasedbi na prav posrečen in svež način lotil Prešernovih pesmi, ki jih že dolgo nismo slišali v obliki songov na plošči«. Originalni Tantadruji so torej postregli s pesniškim in glasbeno doživetim večerom, tako da je Prešeren zaživel v vsej svoji izpovedni moči, publika pa je doživela enkraten koncert. Bogata ponudba Prešerno skupaj 2011, ki so jo podprli ZKB, finančna družba KB 1909 in Zveza slovenskih kulturnih društev, se je sinoči nadaljevala v Trebčah, nocoj bo v Gropadi, jutri na Colu in v nedeljo se bo vzhodnokraški kulturni maraton zaključil v Gročani. (vp) trst - Imenovanje Alessandra Guglielmi nova direktorica onkološkega oddelka tržaške bolnišnice Onkološki oddelek bolnišni-ško-univerzitenega podjetja v Trstu ima od včeraj novega direktorja oziroma direktorico. 48-letna Alessandra Guglielmi je bila imenovana z odlokom podjetja, doslej pa je bila zaposlena na onkološkem oddelku zdravstvene ustanove San Martino v Genovi. Nova direktorica bo formalno prevzela funkcijo pred poletjem, za seboj pa ima vrsto pomembnih znanstvenih in operativnih izkušenj v zdravstvu. Med drugim je delovala na vsedržavnem inštitutu za raziskovanje raka v Genovi, v bolnišnici Santa Maria della misericordia v Vidmu, kjer je bila dalj čas zaposlena tudi na onkološkem oddelku univerzitetne klinike. Potem se je vrnila v Genovo, kjer njeno zadnje delovno mesto pred tržaškim imenovanjem. Alessandra Guglielmi izhaja iz šole znamenitega onkologa Alberta Sobrera, enega najuspešnejših izve- Dr. Alessandra Guglielmi dencev za tumorje prebavnega trakta. Poznana je tudi v mednarodnem merilu zaradi številnih objav v znanstvenih publikacijah. Njeno imenovanje v Trstu sovpada z načrtom, da se dejavnosti onkološkega oddelka okrepijo. 1 0 Sreda, 16. februarja 2011 TRST / DSI - Predstavitev romana Eveline Umek Na valentinovo ••• o ljubezenski Zlati poroki V sodelovanju z Mladiko - Z avtorico se je pogovarjala Loredana Umek Kot se za Valentinovo spodobi, je v Peterlinovi dvorani na ponedeljkov večer tekla beseda o ljubezni, ki se po dolgih letih lahko okrona z zlato poroko. Mogoče prav zaradi teme je večji del občinstva predstavljal nežni spol. Večer je priredilo Društvo slovenskih izobražencev v sodelovanju z založbo Mladika, o svoji Zlati poroki pa je spregovorila kar avtorica sama. Tržaška pisateljica in prevajalka Evelina Umek se lahko pohvali z bogato bero knjig, saj piše tako za otroke kot za odrasle. Od mladinskih del s tržaško tematiko najbolj izstopata dve, in sicer knjiga Sprehod z baronom, ki je izšla leta 2000 in pripoveduje o kulturnem življenju med Slovenci v Trstu od Primoža Trubarja do požiga Narodnega doma v Trstu, in še Malka gre v Trst, ki prikazuje poklice, ki so jih opravljali Slovenci v preteklem stoletju. Pisateljica je namenila nekaj del tudi odraslim bralcem, in sicer Mandrija in druge zgodbe, Frizerka, Hiša na Krasu in Po sledeh fate mor-gane. Na večeru v DSI je profesorica Loredana Umek predstavila pisateljico in se osredotočila predvsem na zadnje delo, ki je izšlo januarja letos in nosi naslov Zlata poroka ali Tržaški blues. Roman je napisan v strnjenih drobcih. Kot je povedala prof. Umek, »pisateljica tematizira slovensko manjšinsko problematiko, v kateri so ključne osebne izbire. Pisateljica opozarja na problem bivanjske nezadoščenosti, na prostor, ki je nasičen s praznimi besedami, parolami in frazami«. Že v romanu Frizerka se glavna junakinja romana ločuje od lastnih korenin in odklanja možnost osebnega zadovoljstva. Tako tudi v Zlati poroki nastopajo med seboj odtujeni ljudje. Avtorica opisuje zlatoporočni dan v življenju razširjene slovenske družine v Trstu. Iz Jolandinega in Francetovega zakona se rodijo Max, Ire- Pisateljico Evelino Umek (desno) in njen zadnji roman Zlata poroka ali Tržaški blues je predstavila prof. Loredana Umek kroma na in Mitja. Max prestopi v italijansko šolo in se udomači v tujem okolju, Irena pa pristane v nesrečnem zakonu s sinom istrskega begunca. Slavnostni dan se začne z jutranjim prebujanjem zakoncev Jolande in Franca, konča pa pri zlatoporo-čnem obredu in skupnem večernem slavju, na katerem privrejo na dan dolgo zamolčane misli, očitki, zamere. Slika, ki se tako izriše, je vse prej kot idilična. Po besedah prof. Umek se »pisateljica loteva družbenega in psihološkega vidika narodnega odpadništva in odtujevanja lastnim koreninam z racionalno strogostjo poročevalca, ki v spremenjeni družbeni strukturi slovenske narodne skupnosti v Trstu išče poti njenega novega samopotrjevanja«. Z romanom je želela avtorica opozoriti na današnje stanje duha v Trstu. Vsak pisatelj črpa snov iz sebe in iz svoje okolice, tako je tudi Evelina Umek črpala iz »koščka zemlje« pri Sv. Ivanu, iz svojih bolečin. (met) KRIŽ - Pobuda VZPI-ANPI in SKD Vesna Pirjevec se je spraševal o zmagi kapitalizma in o krizi socializma Zgodovinar Jože Pirjevec je bil gost Križank in Križanov kroma Dom Alberta Sirka v Križu je gostoval predavanje profesorja Jožeta Pirjevca na temo: Zmaga kapitalizma? Kriza socializma?. Prireditelja večera, ki bi si gotovo zaslužil večjo pozornost domačinov, sta bila kriška sekcija Zveze partizanov VZPI-ANPI in domače SKD Vesna. Predavatelj je s preprostimi besedami razložil nastanek socializma, njegov vzpon in počasen propad. Pirjevec se je dotaknil tudi nič kaj rožnate situacije, ki je posledica svetovne ekonomske in družbene krize, tako pri nas, kot v sosednji Sloveniji, kjer med drugim prihaja do poniževalnega odnosa do tujih delavcev. Vsestranskemu aktualnemu predavanju uglednega zgodovinarja je sledila kratka, a izčrpna razprava z občinstvom. Kriška sekcija VZPI-ANPI, ki nosi ime po padlem domačinu Evaldu Včeraj danes Danes, SREDA, 16. februarja 2011 JULIJANA Sonce vzide ob 7.06 in zatone ob 17.32 - Dolžina dneva 10.26 - Luna vzide ob 15.28 in zatone ob 5.36 Jutri, ČETRTEK, 17. februarja 2011 SILVIN VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,1 stopinje C, zračni tlak 1004,9 mb pada, veter 5 km na uro vzhodnik, jugo-vzhodnik, vlaga 82-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,7 stopinje C. [I] Lekarne Do sobote, 19. februarja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (040 367967), Ul. Mas- cagni 2 (040 800002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 (040 633080). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. M& Kino Antončiču, je vsestransko aktivna v domači vaški skupnosti. Člani njenega odbora ne le da skrbijo za vaški spomenik padlim partizanom, temveč tudi sodelujejo z ostalimi kriškimi društvi in organizacijami. O dejavnosti VZPI-ANPI ter vlogi zveze v sedanjem času bo govor na nedeljskem kongresu sekcije, ki bo dopoldne v Ljudskem domu. Ob tej priložnosti bodo tudi pomladili sekcijski odbor. folle«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Burlesque«; Dvorana 3: 18.15, 20.15, 22.15 »Sanctum 3D«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il truf-facuori«; 16.30 »I fantastici viaggi di Gulliver«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »Femmine contro masc-hi«; Dvorana 2: 17.30 »I fantastici viaggi di Gulliver 3D«; 19.50, 22.10 »Sanctum 3D«; Dvorana 3: 17.40, 20.00 »Il discorso del Re«; 22.15 «Parto col folle«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Il truffacuori«; Dvorana 5: 18.10, 20.15, 22.15 »Immaturi«. H Šolske vesti V JASLIH DIJAŠKEGA DOMA S. Kosovela so se začela vpisovanja za šolsko leto 2011/12. Dodatne informacije od 8. do 16. ure na tel. št. 040-573141. V TAJNIŠTVU DTZ ŽIGE ZOISA je na razpolago zbornik Izvestje za dijake, ki so maturirali v šolskih letih 2008/09 in 2009/10. URAD ZA IZOBRAZBO IN ŠOLSKE STORITVE OBČINE DOLINA sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli v Dolini (Dolina 200) in v otroške jasli Colibri (Ul. Curiel 2 - samo za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) za š.l. 2011/12. Rok za vpis zapade v ponedeljek, 28. februarja. Informacije in vpisni obrazci so na razpolago na www.sandorli-go-dolina.it. H Čestitke Danes PETER rojstni dan slavi in pet svečk naj čokoladno torto krasi. Veliko lepega mu želim - bratec Matjaž. Danes ugasne svojo 5. svečko naš dragi PETER. Koš poljubčkov mu pošiljata nona Jožica in nono Rajko. ITI Osmice AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Femmine contro maschi«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Another Year«. CINECITY - 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Sanctum 3D«; 16.30, 19.40, 21.55 »Burlesque«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Il truffacuori«; 16.00, 18.00, 20.05, 22.05 »Femmine contro maschi«; 16.15, 18.10 »I fantastici viaggi di Gulliver 3D«; 20.05 »Parto col folle«; 16.30, 19.45, 22.00 »Il discorso del Re«; 21.55 »Immaturi«. FELLINI - 16.30, 20.20, 22.00 »Rabbit Hole«; 18.15 »La versione di Barney«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il discorso del Re«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 20.30, 22.15 »Qualunquemente«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.00 »Biuti-ful«; 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Gian-ni e le donne«. KOPER - KOLOSEJ - 17.00, 19.20, 21.40 »Moja neprava žena«; 21.00 »Mr. Joint«; 18.40 »Burleska«; 17.40 »Gul-liverjeva potovanja 3D«; 16.20 »Zgodbe iz Narnije: Potovanje Potepuške zarje«; 15.40 »Zlatolaska 3D«; 19.30, 21.50 »Dilema«. KOPER - PLANET TUŠ 16.00 »Samo-va pustolovščina 3D - sinh.«; 21.30 »Zeleni sršen 3D«; 15.00, 17.10, 19.20 »Zlatolaska 3D«; 16.05 »Zlatolaska«; 16.10, 21.00 »Dilema«; 18.00, 20.00 »Gulliverjeva potovanja 3D«; 16.20 »Gulliverjeva potovanja«; 18.15 »Burleska«; 20.45 »Črni labod«; 18.30 »Čas lova na čarovnice«; 21.20 »Kraljev govor«; 20.00 »Jutranje veselje«; 18.45, 21.15 »Moja neprava žena«; 19.10 »Jutri, ko se je začela vojna«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15 »Immaturi«; 22.15 »Parto col FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. MARIZA je odprla osmico v Ricmanjih. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Vabljeni! Tel. 040-229270. OSMICO je odprl Zorko v Dolini št. 37. Toči pristno kapljico in nudi domač prigrizek. Vabljeni! OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. V SALEŽU N'PULJH sta odprla osmi-co Just in Bojana. Vabljeni! prej do novice www.primorski.eu1 Loterija 15. februarja 2011 Bari 37 86 19 21 60 Cagliari 82 52 66 71 75 Firence 76 9 28 57 81 Genova 66 56 65 27 70 Milan 46 51 58 60 37 Neapelj 40 71 64 51 3 Palermo 41 56 72 3 26 Rim 79 82 1 46 49 Turin 69 33 13 90 65 Benetke 42 36 40 37 17 Nazionale 85 42 58 63 32 Super Enalotto Št. 20 25 40 63 78 82 85 jolly 88 Nagradni sklad 3.270.304,32 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 17.993.046,34 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 11 dobitnikov s 5 točkami 44.595,06 € 1.158 dobitnikov s 4 točkami 423,61 € 47.046 dobitnikov s 3 točkami 20,85 € Superstar 80 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 6 dobitnikov s 4 točkami 42.361,00 € 235 dobitnikov s 3 točkami 2.085,00 € 3.689 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 25.006 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 62.288 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 16. februarja 2011 1 1 PREŠERNO SKUPAJ 2011 Kulturni društvi SKALA in SLOVAN vabita danes, 16. februarja, ob 20.30 v Zadružni dom Skala v Gropadi na VEČER LJUDSKIH PESMI Nastopajo: - MePZ Skala-Slovan - skupina harmonikašev BeEsAs iz Rožne doline - ŽPS Stu ledi - dramska skupina iz Standreža S Izleti Ü3 Obvestila Navodila za prostovoljne prispevke Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec. Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga), iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika. Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca. OBČINA REPENTABOR organizira v dneh od 4. do 8. aprila 2011 štiridnevno bivanje v Rogaški slatini za bivajoče v občini starejše od 65. let. Za vpisovanje in pojasnila se lahko obrnete na občinsko tajništvo do 28. februarja. KRUT vabi v soboto, 12. marca, na spomladanski izlet v Spilimbergo z vodenim ogledom mestnega jedra, obiskom tamkajšnje edinstvene Šole mozaika in ogledom sejma »Cvetje in vrtnarstvo« v Pordenonu. Informacije in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. VELIKONOČNO POTOVANJE s Kru-tom v »Baltske prestolnice« od 21. do 26. aprila z obiskom Vilniusa, Rige in Tallina. Informacije na sedežu Kruta, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. GOZDNA ZADRUGA PADRIČE vabi člane, ki se nameravajo udeležiti sečnje drvi na skupni lastnini, da se najavijo pri odbornikih. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo vsem ob četrtkih od 12. do 13. ure. SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO KRASJE - TREBČE vabi na redni občni zbor, ki bo v Ljudskem domu v Trebčah danes, 16. februarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA Mladika in Tržaška knjigarna vabijo »Na kavo s knjigo«. Pridite v knjigarno danes, 16. februarja, ob 10. uri. Kavo bomo pili z Markom Sosičem in se z njim pogovarjali o književnosti, filmu, teatru in še o marsičem. AŠD MLADINA - smučarski odsek vabi člane, ki bi se radi udeležili Zamejskega smučarskega prvenstva 30. pokal (ob 40-letnici) ZSŠDI, ki bo v so- Založništvo tržaškega tiska vabi na predstavitev knjige Zlatke Obed Lokatos Ob vodi in kruhu 2 o avtorici bo spregovoril literarni kritik dr. DENIS PONIŽ poezije bo brala LARA KOMAR jutri, 17. februarja, ob 17.30 v v Narodnem domu v Trstu y boto, 19. februarja, v Forni di Sopra, da se množično udeležijo in najkasneje prijavijo do četrtka, 17. februarja, odgovornim društva ali na tel. št.: 040-213518, 348-7730389 (Ennio); 040-220718, 338-6376575 (Sonia); 338-3376232 (Boris). AŠD MLADINA vabi člane, ki bi se radi udeležili 1. Zamejskega prvenstva v teku na smučeh, ob priliki 40-letni-ce ZSŠDI, ki bo v nedeljo, 20. februarja, v Forni di Sopra, da se množično udeležijo in najkasneje prijavijo do četrtka, 17. februarja, odgovornim društva ali na tel. št.: 338-3376232 (Boris); 040-213518, 348-7730389 (Ennio); 040-220718, 338-6376575 (Sonia). AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme Zamejskega smučarskega prvenstva, ki bo v soboto, 19. februarja, ter 1. Zamejskega prvenstva v teku na smučeh, ki bo v nedeljo, 20. februarja. Obe tekmi bosta potekali v Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do četrtka, 17. februarja na tel. št. 348-8012454 (Sabina). RAJONSKI SVET za zahodni Kras se bo sestal v četrtek, 17. februarja, ob 20. uri na svojem sedežu (Prosek 159). TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV - ONLUS priredi v četrtek, 17. februarja, ob 17. uri v dvorani Baronci-ni zavarovalnice Generali v Ul. Trento 8, predavanje na temo »Odgovornost avtokontrole kronične sladkorne bolezni«. (Zdravniški predpis tester-listkov (fasce) po veljavnem zakonu). Predavali bosta bolničarki Nevia Da-ris in Elisabetta Tommasi. SKD TABOR ZA OTROKE, v petek, 18. februarja, ob 16. uri, v mali dvorani prosvetnega doma na Opčinah, »Ura pravljic« za otroke iz vrtca in 1. razreda OŠ. Pripoveduje Jasmina Smot-lak. Pridružite se! SOCIALNA SLUŽBA Občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor s podporo Pokrajine Trst, v sodelovanju z Zadrugo La Quercia, prireja delavnice za mlade od 18 do 29 let od 15. do 19. ure v Naselju Sv. Mavra 124, v Sesljanu: 18. in 25. februarja »Tečaj fotografije«. Prost vstop! Za info in vpise: 040-2017389. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 19. februarja, s pri-četkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Dopolavoro ferroviario v Nabrežini in predvideva odobritev obračuna in proračuna za tekoče leto. KRUT - NATURA obvešča vse, ki bi se radi seznanili z osnovami refleksno-conske masaže in že prijavljene, da se bo začetni tečaj masaže stopal odvijal v soboto, 19. februarja, od 9. do 18. ure. Informacije in prijave na tel. 040360072, Ul. Cicerone 8/b. ACQUAFITNESS - tečaj za vse, ki želijo izboljšati psiho-fizično počutje in doseči optimalno telesno formo. Skupinska vadba v vodi je primerna za vse starosti in se odvija pod strokovnim vodstvom. Info in prijave na www.me-lanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 328-4559414. AŠD SK BRDINA obvešča, da se nadaljujejo tečaji smučanja, ob priliki bo v nedeljo, 20. februarja, avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Tečaji: tel. SK Brdina 3475292058 (Valentina Suber 3474421131), avtobus: (Sabina 3488012454). SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, sklicuje v ponedeljek, 21. februarja, redni občni zbor ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.00 v drugem sklicanju. Letos je volilnega značaja. Vabljeni! TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 22. februarja, na sedežu na Pa-dričah redna pevska vaja. KOORDINACIJA LEVE SREDINE DEVIN - NABREŽINA organizira v sredo, 23. februarja, ob 18. uri v dvorani društva Igo Gruden javno srečanje na temo »Merjasci na Krasu - obstaja način za rešiti problem? Pogovorimo se skupaj!«. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na občni zbor, ki bo v petek, 25. februarja, ob 10. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu v Trsu, Ul. Mazzini 46. KRUT obvešča prijavljene in vse tiste, ki bi radi spoznali preprosto in učinkovito tehniko za samopomoč, da se bo na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, v dneh 26. in 27. februarja, odvijal tečaj reiki 1. stopnje. Informacije in prijave na tel. št. 040-360072. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja v četrtek, 3. marca, ob 20.30 na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 degustacijo penin. Do 27. februarja sprejemamo rezervacije izključno za člane O.N.A.V., od 28. februarja dalje tudi za nečlane in prijatelje. Spletna stran: www.onav.it, email: trie-ste@onav.it, tel. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). PUSTNA SKUPINA IZ KRIŽA vabi na obisk in udeležbo na letošnjo pustno povorko s kriškim vozom in skupino. Za informacije in vpis smo dosegljivi v šotoru pod nogometnim igriščem v Križu vsak dan po 18. uri. OBČINA DOLINA sporoča, da bo do ponedeljka, 28. februarja (do 12. ure), možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2010-11, učbenikov/individualnih učnih pripomočkov/vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec za predložitev prošenj navaja pogoje, ki jih je treba izpolnjevati za uživanje predvidenih ugodnosti in je na razpolago na www.sandorligo-dolina.it. V MARIJANIŠČU NA OPČINAH - tečaj priprave na poroko. Vabljeni vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje bo v sredo, 2. marca, ob 20.30. Tečaj bo imel 7 srečanj. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. FOTOVIDEO TS80 organizira 11. Video natečaj Ota Hrovatin. Rok za oddajo filmov 4. marca. Zaključni večer v Narodnem domu, Ul. Filzi 14, 18. marca. Prijavnice dobite v Tržaški knjigarni, Ul. S. Francesco 20, ali na spletni strani www.trst80.com. Informacije na tel.: 329-4128363 (Marko Civardi). KRUT - Želiš spoznati eterična olja in načine kako jih uporabljaš? Pridruži se nam na začetnem tečaju v petek, 11. marca, ob 17.30. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici »Afriške ljudske pravljice«, pripoveduje Biserka Cesar. Spored v sredo, 16. marca, ob 17.00: Šest sopotnikov. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. 0 Prireditve KD SKALA-SLOVAN priredita danes, 16. februarja, ob 20.30 v zadružnem domu Skala v Gropadi Prešerno skupaj (večer ljudskih pesmi). Nastopajo: MePZ Skala - Slovan, skupina har-monikašev BeEsAs iz Rožne doline, ženska pevska folklorna skupina Stu ledi, dramska skupina iz Štandreža. PREŠERNO SKUPAJ SKD Kraški dom DOM, SKD Krasno polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor vabijo: danes, 16. februarja, ob 20. uri v Zadružnem domu v Gropadi na »Večer ljudskih pesmi«; četrtek, 17. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu na Colu nastopata O.Š. A. Gradnika in MPZ Razvojnega združenja Repentabor; nedelja, 20. februarja, ob 17.30 v Srenjski hiši v Gročani »Tku je blo ambot«. Nastopa »KD Šavrini in anka Šavrin-ke«. KD FRAN VENTURINI vabi na Prešernovo proslavo v petek, 18. februarja, ob 19.30 v centru Anton Ukmar - Miro pri Domju. Sodelujejo: COŠ Mara Samsa Domjo, COŠ Ivan Trinko - Zamejski Ricmanje, Otroški vrtec Palčiča Ricmanje, Mini OPZ Venturini in OPZ F. Venturini. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja dve pobudi s skupnim naslovom »Govorica srca«. V petek, 18. februarja, ob 20. uri bo v Torkli, v pritličju Srenjske hiše v Mač-koljah, odprtje razstave mladega ustvarjalca Alana Mozana - avtorja bo predstavila prof. Jasna Merku, sodeluje MlPS A.M.Slomšek. V nedeljo, 20. februarja, ob 17. uri, pa bo v dvorani Srenjske hiše srečanje s filmskim ustvarjanjem Aljoše Zerjala; pevski uvod bo podal MePZ Mačkolje. Toplo vabljeni! SKD GRAD OD BANOV vabi na praznovanje ob Dnevu slovenske kulture z gostovanjem MoPZ in dramske skupine SKD Kraški dom z Repenta-bra v soboto, 19. februarja, ob 20.30 v društvenih prostorih pri Banih. KD KRAŠKI DOM vabi v nedeljo, 20. februarja, ob 18. uri v kulturni domu na Colu na ogled gledališke predstave B. Brechta »Malomeščanska svatba«, v režiji Gregorja Geca. Predstavo bodo odigrali člani dramske skupine SDD Jaka Štoka s Proseka in Kontovela. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 20. februarja, na sporedu Gledališkega vrtiljaka predstava »Dogodivščine dvornega norčka« v izvedbi Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane. Prva predstava bo ob 16. uri (red Ribica), druga ob 17.30 (red Zelva). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. SKDTABOR OPENSKAGLASBENA SREČANJA, v nedeljo, 20. februarja, ob 18. uri koncert skupine »Andrejka Možina Kvartet« (Andrejka Možina -glas, čelo, skladbe, Nicola Privato - kitara, Rosa Brunello - kontrabas, Igor Checchini - bobni, gost: Sebastiano Frattini - violina. Na sporedu skladbe Andrejke Možina in jazz standard. SKD VIGRED vabi na Prešernov dan v nedeljo, 20. februarja, ob 19. uri v Štal-ci v Šempolaju, sodelujejo pevska skupina Vigred in dramska skupina SKD Slovenec z veseloigro Silicone rap. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM, KŠD ROJANSKI KRPAN IN GLASBENA MATICA vabijo na Prešernovo proslavo, ki bo v nedeljo, 20. februarja, ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29). Nastopila bo pevska skupina Hrušiski fanti, z ljudsko pesmijo, pripovedmi o vražah in anekdotami brkinskih ljudi. Priložnostno misel bo podala Nataša So-sič Fabjan. NAGRADA NADJA MAGANJA bo izročena 21. februarja Rusinji Tamari Ivanovni Čikunovni, ustanoviteljici gibanja »Matere proti smrtni obsodbi in mučenju«. Nagrado so ustanovili Skupnost Sv. Egidija, Zamejska skavt-ska organizacija, Društvo slovenskih izobražencev in družina Jevnikar. Slovesna izročitev bo v ponedeljek, 21. februarja, v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD-ja in Slovenske prosvete prireja v petek, 25. februarja, predavanje Jana Grgiča Potovanje po Severni Koreji ob slikah in video filmu. Začetek ob 20.30. Vabljeni! V BAMBIČEVI GALERIJI je na ogled razstava ilustracij Zvonka Čoha za slikanico Marka Kravosa »Ta prave od pet do glave«. Odprto od 10. do 12. in ö Poslovni oglasi PRODAM DVONADSTROPNO HIŠO z vrtom v Devinu, tik pred portičem, s pogledom na morje. 333-6857422 SEŽANA OKOLICA: zazidljiva parcela, 1000 m2, s komunalnimi priključki v bližini. Mirna lokacija, le nekaj metrov oddaljenosti od italijanske meje. Cena: po dogovoru. LUSTRUM d.o.o., Partizanska 68a, Sežana. Tel. 00386-(0)51/652-101 od 17. do 19. ure od ponedeljka do petka. Razstava bo trajala do 25. februarja. Po dogovoru so za šole predvidene otroške delavnice s pisateljem. Informacije: Sklad Mitja Čuk, 040212289, info@skladmc.org. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v soboto, 26. februarja, ob 20. uri na večer slovenske pesmi in besede (praznik ob Prešernovem dnevu). 0 Mali oglasi IŠČEM zazidljivo zemljišče ali hišo potrebno korenite obnove na območju občine Devin Nabrežina ali Jamelj. Tel. št. 335-6123970. NA OPČINAH ALI NA PROSEKU-KONTOVELU kupimo hišo ali zazidljivo zemljišče. Tel. št.: 040-213385. PRODAM STANOVANJE 75 kv.m, prvo nadstropje, lastno ogrevanje, v dobrem stanju, območje Rossetti/Ve-lesejem. Pokličite tel. št.: 347-1165890. PRODAM avto nissan terrano II, dizel, letnik 1999, 170.000 prevoženih kilometrov, 7 sedežev, kavelj za prikolico, 7.000 evrov. Tel. 320-0956170 ob večernih urah. Prispevki V spomin na teto Anico Malalan darujeta Sonja in Valentina Vaclik 25,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na teto Anico Malalan darujejo Willy, Mara, Edi in Paola 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Draga EDDA ČOK, vedno boš ostala v našem spominu. Mariza, Roberto in Sara, Alessandro z družino Ob težki izgubi drage mame iskreno sočustvujemo s prof. Igorjem Čokom in ostalim sorodstvom vsi na liceju France Prešeren Ob težki in nenadomestljivi izgubi drage žene in mame gospe Ede se žalovanju svojcev pridružujeta svetoivanska župnijska skupnost in Cerkveni pevski zbor Ob izgubi drage mame izrekamo tajnici Sari Čok iskreno sožalje vsi pri društvu Marij Kogoj Draga Sara, v tem težkem trenutku smo ti ob strani. Marjan, Eva in Nina Družini Furlan in Debelis sočustvujeta z družino Čok ob smrti drage Edde. Ob izgubi drage mame gospe Edde Cassetti izrekamo iskreno sožalje kolegici Sari Čok ravnateljica, učno in neučno osebje DIZ Jožef Stefan Ob prerani izgubi drage Edde Čok sočustvujemo z Borisom, Saro in Igorjem v tem bolečem trenutku Aleksander, Luisa, Kristina in Paolo 12 Sreda, 16. februarja 2011 KULTURA / STALNO GLEDALIŠČE FJK - Alternativna scena Cavosijeva drama o ljubezni in konjskih stavah V delu nastopata Anna Maria Guarnieri in Luciano Virgilio Ženska in moški, ki sta se nekoč ljubila in se morda se še vedno ljubita, a se je vznesenost, ki ju je povezovala, nekako porazgubila, morda zaradi njene bolezni, zaradi katere je prisiljena živeti zaprta v zatemnjenem stanovanju, ker bi žarka sončna svetloba ranila njene oči in jo celo privedla v smrt. Zunanje življenje z ulic, trgovin, barov in nočnih klubov jo dosega le skozi morda izmišljene pripovedi moškega in skozi ekrane, ki predvajajo konjske dirke z vseh koncev sveta, ter skozi konjske stave preko spleta: to je zgodba, ki jo pripoveduje drama Roberta Cavosija Antonio e Cleopatra alle corse; delo je ta teden na sporedu v mali Bartolijevi dvorani v Trstu v okviru abonmajskega niza alternativne scene, ki ga ponuja Stalno gledališče Furlanije -Julijske krajine. Predstavo v produkciji milanske gledališke skupine Teatro Franco Parenti je režirala Andrée Ruth Shammah; v njej nastopata znana igralca starejše generacije Anna Maria Guarnieri in Luciano Virgilio. Roberto Cavosi je verjetno največkrat nagrajeni sodobni italijanski aeolo Nova številka revije V Pizi je pred nekaj tedni izšla po vrsti že šesta številka revije Aeolo. Njena vsebina je tokrat posvečena organiziranemu kriminalu in zlikovskim združbam v Italiji in po svetu. Monografska številka je nastala po seminarju, ki na katerega je Aeolovo uredništvo povabilo pisatelja Roberta Savia-na, avtorja knjižne uspešnice Go-morra. Aeolo VI »La criminalita organizzata« (Organizirani kriminal) objavlja zapise Massima Ciancimina, podjetnika in sina pokojnega mafijca Vita Cianci-mina, ustanovitelja in ravnatelja siciljskega dokumentacijskega središča »Giuseppe Impastato« Umberta Santina, filmskega režiserja Davideja Barlettija, novinarke rimskega dnevnika La Repubbli-ca Anais Ginori, nova številka Aeola pa prinaša tudi zanimiv intervju o nastanku in razvoju kriminalnih združb na Balkanu, ki ga je novinar Primož Sturman opravil z zgodovinarjem Jožetom Pir-jevcem. Ta je bralcem Aeola predstavil pisan balkanski mozaik ter se zaustavil pri specifiki južno-slovanskih narodov. Aeolo VI bo svojo predstavitev doživel v Trstu, in sicer v drugi polovici marca letos. www.primorski.eu 1 dramatik - tudi za to dramo je prejel nagrado Premio Riccione leta 2007; poleg tega ga tudi zelo velikokrat uprizarjajo: marsikateri abonent so bo morda spomnil, da je tudi deželno Stalno gledališče je pred leti postavilo zanimivo dramo Il Marescial-lo Butterfly, v kateri je v pomembni vlogi nastopila Lučka Počkaj. V drami Antonio e Cleopatra alle corse Roberto Cavosi prikazuje ljubezensko razmerje, v katerem je ostalo nekaj nežnosti in spominov na srečne dni, a obenem se je vanj priplazila odtujenost med partnerjema, za katere so krive življenjske okoliščine ali čisto preprosto čas, ki je minil. Ženska moškemu ne dovoli, da bi se ji približal, kar dokazuje tudi tako, da ne posluša njegovih nasvetov, na katerega konja naj stavi, čeprav moški vedno ugane zmagovalca, sama pa vsakič izbere poraženca. Moški jo tu- di zaman prosi, naj mu posodi denar za stavo, saj je ona bogata, on pa reven: celo za pijačo v baru ali obisk pri brivcu ga ne dobi. In vendar med njima ni sovraštva, kot da je tako stanje določila neizbežna usoda. Tako jima čas mineva med gledanjem dirk in stavami na konje, ki se imenujejo Attila, Passion Flower, Antonio, Cleopatra..., med njegovimi pripovedmi o živahnem vrvežu zunaj in naštevanjem novih čudovitih možnosti zdravljenja, katerim ona oporeka z neo-zdravljivostjo lastne bolezni in z obupom, zaradi katerega si želi smrt, da celo sama odgrne zaveso, da bi se nastavila soncu, ki pa je že zašlo. Živahni dialogi Cavosijeve drame, ki lahkotno spreminjajo tematiko in ton, nudijo dobrima igralcema priložnost za ustvaritev dveh prepričljivih, z otožnostjo prežetih likov. (bov) TRST - KONCERNO DRUŠTVO Mlada gruzijska pianistka povsem upravičila sloves Če bi Khatia Bu-niatishvili ne bila odlična pianistka, bi lahko mirne duše izbrala poklic manekenke: vitko silhueto je spretno poudarjala elegantna in tesno oprijeta modra obleka, v kateri se je gruzijska mlada glasbenica predstavilo občinstvu tržaškega Koncertnega društva v gledališču Rossetti. Khatia se dobro zaveda svojih adutov in njen nastop je imel natančno naštudi-rano scenografijo. V po-ustvarjalnem zagonu so bujni lasje večkrat prekrili pianistkino obličje in poudarili zanos, s katerim je umetnica interpretirala svoj program: izredno zahteven program, ki je dokazal, da si je dekle polnopravno zaslužilo vrsto nagrad, ki bogati njen curriculum. Ob 200-letnici rojstva Franza Liszta je pianistka zaigrala h-mol Sonato, umetnino, ki so ji kos le tehnično najbolj podkovani glasbeniki. Vehementno, včasih nekoliko neučakano, vsekakor pa temperamentno in muzikalno je Khatia izpeljala prvo nalogo, nato pa se je prepustila romantiki Fryderyka Chopina z Balado št.4 v f-molu. Baladi so sledili trije Scherzi-št.1 v h-molu op.20, št.2 v B-molu op.31 in št.3 v cis-molu op.39. Komaj triindvajsetletno dekle še ni poglobilo vseh poetičnih odtenkov, igra je slonela bolj na poudarjanju dinamičnih nasprotij, Khatia pa je pokazala sicer nekoliko samosvoje, a že precej jasno izoblikovano interpretacisjko hotenje. Najlepše se je pianistka odrezala v treh stavkih iz baleta Petruška Igorja Stravinskega: tu je bil njen skoraj srditi zanos povsem na mestu, glasba je blestela v ritmični živahnosti, pripovedna nit je bila jasno razpredena in virtuoznost je kljub občasnim rahlim spodrsljajem izstopala s suvereno samozavestjo. Ne samo brhka, torej, temveč tudi nadpovprečno nadarjena in sporočilna pianistka si je prislužila dolge aplavze in programu dodala najprej Chopinov Preludij, nato še stavek Sonate Sergeja Prokofjeva. Katja Kralj LITERATURA - Celovška Mohorjeva založba Med novostmi tudi roman Thomasa Bernharda Potonjenec Celovška Mohorjeva založba je v petek v Ljubljani predstavila svojo knjižne novosti, med katerimi so roman priznanega avstrijskega pisatelja Thomasa Bernharda Potonjenec, delo nemške psi-hoterapevtke Christe Meves Pogum za vzgojo, knjiga koroškega Slovenca Rudija Vouka Iz pravnega kotička in ponatis Kratke zgodovine Judov Klemena Jelinčiča Boete. Thomas Bernhard (19311989) velja za enega največjih avstrijskih pisateljev 20. stoletja. Značilnost njegovih romanov so monologi pripovedovalca, ki reflektira in podaja svoj pogled na družbeno-politično dogajanje. S samo-govori uničuje ugled države, pomembnih ustanov in značajskih »nevrlin«, je poudaril urednik knjige Adrian Kert, ki je roman Potonjenec označil za »virtuozno napisano pripoved o virtuoznosti«. Protagonisti Bernhardovega romana, ki je v prevodu Lučke Jenčič izšel v zbirki Austriaca, so trije pianisti. Vsi stremijo k najvišjemu obvladovanju klavirske igre, njihova umetniška usoda pa ni enaka. Medtem ko eden zatre svojo osebnost in se prelevi v »popoln umetniški stroj«, se druga dva, kljub talentu ob soočenju s prijateljevo genialnostjo, odpovesta glasbeni karieri. To enega - od tu tudi naslov Potonjenec - stre, da stori samomor. Delo nemške psihoterapevtke Christe Meves, rojene leta 1925, sodi med priročnike za izboljšanje kakovosti življenja. Mevesova se ukvarja predvsem z otroci in mladostniki. Doslej je izdala 113 knjig, ki so izšle v 14 jezikih v skupni nakladi šest milijon izvodov, je poudaril urednik knjige Hanzi Filipič. Leta 2008 so pri Celjski Mohorjevi izdali delo Mevesove Zapeljani, zlorabljeni, izigrani: družba v pasti modnih zmot, v katerem je avtorica opozarjala na težave mladostnikov, v knjigi Pogum za vzgojo pa se posveča vzgoji. Mevesova v tem delu zagovarja stališče, da otrok v zgodnjem razvoju potrebuje veliko ljubezni, ki jo lahko prejme v prvi vrsti od matere. Zato močno nasprotuje prezgodnjim jaslim oziroma varstvu v rokah več oseb. Delo sta prevedla Stanislav M. Maršič in Seta Oblak. Thomas Bernhard Knjiga Iz pravnega kotička, podnaslo-vljena Komentarji na pravni položaj koroških Slovencev je delo pravnika Koroških Slovencev Rudija Vouka. Izdaja dela po besedah Kerta sovpada z današnjimi razmerami na Koroškem, kjer je trenutno odprto vprašanje izobraževanja koroških Slovencev. Knjiga, ki ima po Kertovih besedah za zamejce emocionalni naboj, je razdeljena na tri dele. V prvem se Vouk posveča splošnim družbenopolitičnim vprašanjem, na katera odgovarja na hudomušen in včasih zbadljiv način, v drugem pa odpira problematiko uradnega jezika na Koroškem, ki jo simbolizirajo dvojezične table. V tretjem ponovno zaide v mirnejše vode - dotakne se lastništva Lune, se sprašuje kdo sme biti lipicanec in eno poglavje naslovi Slovenščina naj bi škodovala celo zdravju. Komentarje, ki jih je Vouk prispeval za Radio Korotan oz. od leta 2001 za Radio dva, je za knjigo izbral Janko Kulmesch. Pri založbi so se odločili tudi za ponatis Kratke zgodovine Judov Jelinčiča Boete. Izdaja je dopolnjena s komentarji in dodatnimi pojasnili, ki jih je avtor naredil na podlagi izdanih kritik, ter s predstavitvijo aktualne situacije Judov v Sloveniji, je povedal Jelinčič Boeta. Knjiga skupaj s prejšnjimi tremi deli - Judje na Slovenskem, Judje na Slovenskem v srednjem veku in Uvod v Judovstvo - po prepričanju avtorja pokrije pojma Judje in Slovenija. (STA) V LGL Ribičičev Črni muc vasuje pod režisersko taktirko Jiržija Vysohlida V Lutkovnem gledališču Ljubljana (LGL) bo danes ob 19. uri premiera lutkovne predstave Črni muc va-suje Josipa Ribičiča, ki sta jo za oder priredila češki režiser Jirži Vysohlid in Jelena Sitar. Vysohlidu je, kot je dejal na novinarski konferenci, najtrši oreh predstavljala dramatizacija lirskega besedila v dinamično, otrokom zanimivo igro. Gostujoči režiser, sicer član češkega lutkovnega gledališča Drak, je z ljubljanskim lutkovnim gledališčem že sodeloval pred leti, ko je prispeval glasbo za Trnuljčico. Tokrat mu je dramaturginja Sitarjeva ponudila režiserki izziv. Kot je dejal, ga je pri slikanici Črni muc vasuje skrbelo predvsem, kako uprizoriti besedilo, ki nima veliko drame in kjer se vse dogaja na enem mestu. Odločil se je za "dvojno igro". Predstava tako ponuja dve zgodbi, ki potekata vzporedno. V prvi nastopata dva muca, v drugi pa par oz. moški in ženska. Druga težava, ki sta jo morala Vysohlid in Sitarjeva prebroditi, je bila "urbanizacija besedila". Kot je povedala Sitarjeva, je Ribičič svojega Črnega muca postavil v ruralno oz. vaško okolje, ki sicer z vaško cerkvico in kokošnjakom zveni idilično, ni pa blizu današnjim otrokom, ki odraščajo v mestu. Režiser in dra-maturginja sta zato zgodbico postavila v stanovanje oziroma kuhinjo, ki odslikava meščansko življenje. Črni muc, ki ga, kot je prepričana Sitarjeva, večina pozna prek ilustracij Janeza Trpine, bo v predstavi spregovoril tudi o medsebojnih odnosih. Besedilo je nastalo v Ribičičevem zrelejšem obdobju, ko ljubezni ni več opeval v romantičnem kontekstu, pač pa kot nekaj, za kar se je treba truditi in kar žene svet, je pojasnila Sitarjeva. Ribičičeva zgodbica iz leta 1946 v ospredje postavlja Črnega muca, ki svoji izbranki Beli muci vsak večer "brenka na kitaro, naj postane njegova ženka". V pesmicah mačji vasovalec beli muci obljublja vse mogoče, a njegove romantične podoknice se vsakokrat klavrno končajo, vse dokler Bela muca ne začne skrbeti za Črnega muca. Kljub temu, da se ji zdi sprva brljav, mu slednjič le prisluhne. V predstavi nastopajo Asja Kahrimanovic, Miha Arh in Jure Lajovic. Glasba je v celoti delo Vysoh-lida, za likovno podobo lutk in scene pa je poskrbel Ludek Joska. Druga premiera predstave, ki je namenjena otrokom, starejšim od šest let, bo jutri, prav tako ob 19. uri. (STA) / KULTURA Sreda, 16. februarja 2011 otroška literatura - Slikanica hudomušnih zgodb Ta prave od pet do glave Marka Kravosa film - Berlinale 13 Pravljični sprehod križem kražem po človeškem telesu Kravosovo igrivo pripovedovanje je z ilustracijami mojstrsko dopolnil Zvon ko Čoh Marko Kravos je svojemu pisanju za otroke in mladino odtisnil poseben avtorski pečat. Od standardnih pisateljev za otroke se loči ne le po izvirnosti pripovedovanja in svoji izmišljiji, ampak predvsem po privlačni jezikovni igrivosti. Prebiranje postaja prava bralna poslastica besed, v igri ravnotežja med pomeni besed in večpomenskostjo besednih zvez, rečic in pregovornih nadstav-kov, kar zgodbo oplaja z domiselnimi pesniškimi prispodobami. V otroških zgodbah se Marko Kravos večkrat posveča preoblikovanju ljudskih motivov in likov. Otroka kot glavnega literarnega junaka včasih preobrazi v žival (najznamenitejša je mravlja Bine Brvinc) ali bajno bitje (takšen je škrat Škrip Škrap), v zbirki Trst v žepu pa vsakdanje dogajanje razlaga in navihano motri iz svoje vseumevajoče pameti prvoosebnega in obenem avtorialnega pripovedovalca sam šestletni Marko. V zadnji slikanici hudomušnih zgodb Ta prave od pet do glave, ki je izšla pri Zadrugi Novi Matajur, si je Marko Kravos omislil pravljični sprehod »križem kražem« po človeškem telesu. Glavni junaki in pravi poosebljeni protagonisti njegove ustvarjalnosti so prepirljivi in nagajivi prsti ter deli človeškega telesa, »od pet do glave«. Uvajalni nagovor, ki se iz zgodbe v zgodbo v predrugačeni obliki ponavlja ter refrensko deluje kot nekakšen zarek pravljičnega čaranja, je le izgovor, saj od ustaljenih oblikovnih postopkov pravljice avtor namenoma odstopa ter se raje prepušča spontani igrariji pesniškega navdiha. Kravosov igrivi jezik spregovori z namenom, da bi otroka vzradovedil s presenetljivim preobratom in zasukom besed. Mimogrede, tako rekoč »med prsti«, se iz pesnikovega peresa izpišejo nagajive skovanke in izpeljanke, ali eno- Kravosovo slikanico Ta prave od pet do glave je ilustriral Zvonko Čoh, ki ilustracije za knjigo do 25. februarja razstavlja v Bambičevi galeriji na Opčinah od ponedeljka do petka od 10. do 12. in 17. do 19. ure kroma mi aH i :H ¡OL stavno vse zmerljivke s priponskim obrazilom na -ec, s katerimi jezikajo kilav Pal, izdajalski Kazal, srednji sin Sredin, lepo počesani Prstan in potepin Mezin. Od takrat se je -ec prilepil na palec, kazalec, sredinec, prstanec in mezinec. Če pa spada v tako sitno druščino tudi Slovenec, pesnik nima dvoma, da je pri tem njegova pravljica nedolžna. V dolini med palcem in kazalcem pa je nekoč živel še šesti prst posebnež, veseljak Žviž- gi, ki so ga bratje rokovnjači iz zavisti odgnali, ker se je ponašal z dolgim nohtom. Potepuh mezinec Zinko med ogledom sveta od znotraj pa v Zapopju (v trebušni votlini) odkriva čudne reči: posebnega strahca smr-duha/pr-duha, v planinah Pljučnika, ki dan in noč vdihuje in izdi-huje, v srčni krajini pa dvoglavega soseda Srčnika, »ki je obenem moškega in ženskega spola, ne tisti srce, ne tista srca, ampak tisto srce, prava sredina v dvojini«. V Kravosovem ustvarjanju gre za veliko občutljivost na malenkosti in male skrivnosti, predvsem pa za veliko ambicijo upovedovanja, ki si prizadeva ohraniti prvinskost in avtentičnost otrokove dojemljivosti. Njegove zgodbe so neobičajne (zato zadnjica, okro-glica pod hrbtom, najde svoj prostor tudi v pravljici) in prijetno izzivalne (taka je pravljica s čopkom), saj jih avtor razpreda z otroško zvedavostjo do neobremenjenih zapletov. Mestoma avtorjeva ironija presega razumevanje otroka, saj je pogled skozi otroški svet metafora, s katero se v pripovedi preoblikujejo osnovne sestavine vsakdanjega življenja. S svojimi pravljičnimi in razlagalnimi vsebinami Kravo-sova zgodba nagovarja slehernega, mlajšega in odraslega, bralca skozi pripoved, ki odslikava vrednote in napake sodobne družbe. Tako bojevita pravljica, spopad med Desniči in Leviči (med prsti desne in leve roke), opominja, da nesmiselno vojskovanje lahko pomiri lačni trebuh; huda zamera pa je uhca Tila in uhi-co Tilko oddaljila na dve strani glave. Vzgojna in etična načela pesnik zna prevrednoti s humorno distanco, kar ni zgolj posledica drugačnega, odprtega pogleda do vsakdanjosti, temveč vzpostavlja di-stanco do pedagogiziranja. Ta prave od pet do glave je mojstrsko ilustriral Zvonko Čoh. Književna ilustracija pa ni le umetniški okras knjigi s slikami, ampak dopolnjuje besedilo. Gre namreč za književno slikarstvo in likovno nadgradnjo vsebine. Likovni ustvarjalec sobesedilu pravljic ustvarja okolje kot živopisano dopolnilno, zato je izbira »pravega« ilustratorja, ki skupaj s pravljičarjem mlademu bralcu pomaga odpirati vrata v nove svetove, pomembna in najbolj neposredna (nezavedna) recepcija zapisane besede. Loredana Umek Podelili nagrade mladim talentom V sklopu 61. mednarodnega filmskega festivala v Berlinu so v ponedeljek desetim mladim evropskim igralcem izročili nagrado "shooting star". Slovenija letos v Berlinu ni imela svojega kandidata, doslej pa so jo kot zvezde v vzponu zastopali Aleksandra Balmazo-vič, Iva Krajnc in Marko Mandič. Poleg Balmazovičeve, Krajn-čeve in Mandica se od leta 2008 na Berlinalu ni predstavil nihče iz slovenske igralske vrste, bodisi ker predlog ni bil sprejet ali pa, kot se je pripetilo tudi letos, ni bilo primernega kandidata za predstavitev, je povedala vodja službe za produkcijo, promocijo in trženje Slovenskega filmskega centra Ne-rina T. Kocjančič. Med letošnjimi zvezdami v vzponu se je znašla mlada hrvaška igralka Marija Škaričic, ki je povedala, da je nagrada "izvrstna priložnost za spoznavanje osebnosti iz filmskega sveta, s katerimi se sicer ne bi nikoli srečala".Poleg Škariči-ceve so bili za zvezde v vzponu letos razglašeni še irski igralec Domh-nall Gleeson, ki je igral v otvoritvenem filmu Berlinala Pravi pogum bratov Cohen, Pilou Asbaek (Danska), Alexander Fehling (Nemčija), Sylvia Hoeks (Nizozemska), Clara Lago (Španija), Nataša Petrovič (Makedonija), Andrea Riseborough (Velika Britanija), Alicia Vikander (Švedska) in Nik Xhelilaj (Albanija). European Film Promotion, ki podeljuje nagrade, je financirana iz evropskih skladov in ima okoli 30 članov. Nagrado "shooting star" z namenom promocije mladih evropskih igralcev podeljujejo od leta 1998. novo mesto - Na predvečer praznovanja dneva slovenske kulture izvedli »pozabljeno« opereto Viktorja Parme Svetovna praizvedba Zaročenca v škripcih Odlična izvedba navdušila številno občinstvo - V kratkem bosta izšla tudi CD in DVD tega Parmovega dela - Na izvedbo čaka tudi Parmova komična opera Pavliha Na predvečer Prešernovega praznika je bila v Novem mestu svetovna koncertna praiz-vedba operete Viktorja Parme Zaročenec v škripcih. Viktor Parma je znano ime. Čeprav je bil po drugi svetovni vojni iz političnih razlogov zanemarjen, se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja. Samostojna Slovenija se počasi prebuja in odkriva svoje zapostavljene umetnike. Parma je ustvaril slovensko opero in opereto, njegov zgodovinski pomen za slovensko glasbeno nacionalno šolo ne more biti izbrisan. Za Trst je še posebno pomemben, ker je kot Tržačan ustvaril najlepše opere, ki so kdaj-koli nastale med tržaškimi skladatelji. Parma je izbral glasbeno govorico, ki je povsem razumljiva in seže poslušalcu neposredno v srce. Vsaka razlaga je tu odvečna. Dovolj je samo prisluhniti Par-movi glasbi in takoj jo doživiš. Prav zato se slovenska samozvana glasbena kritika nad Parmo ni navduševala. Veliko razumarskih in zadrtih kritikov ji je očitalo in ji še delno očita "populizem", kot da bi se glasba pisala samo za analitike in eksperte. O uspehu, ki ga je v zadnjem času doživela Par-mova glasba, priča izredno pohvalna kritika ob izvedbi njegovega Godalnega kvarteta v Bratislavi na slavnostnem koncertu ob sprejetju sklepa o razširitvi Evropske unije. To Parmovo delo je več kot dostojno predstavljalo novo članico Slovenijo ob vstopu v EU. Od l. 2002 dalje so se Parmova dela začela pojavljati vedno bolj pogosto v slovenskih opernih hišah. L. 2002 so v Ljubljani uprizorili enodejanki Ksenija in Stara pesem, l. 2009 pa v Mariboru Parmovo slovensko nacionalno opero Zlatorog. Za Parmo pa se je zanimalo tudi Novo mesto, ki je l. 2005 predstavilo v koncertni obliki opereto Caričine amazonke, letos pa prav tako v koncertni izvedbi še neizvedeno opereto Zaročenec V. Parma in njegova rojstna hiša v Ul. Barbacan 1 v škripcih. Poudariti je treba, da so bila vsa ta dela namenoma izvedena na Prešernov kulturni praznik. Omenjena opereta, ki je šele letos doživela v Novem mestu svojo praizvedbo, je nastala v l. 1915-1917 in ni bila prej nikdar izvedena, med drugim tudi zaradi Parmove izrecne prepovedi. Podpisani, ki je v svoji monografiji o Parmi analiziral partituro operete, si je ustvaril glede tega tudi nekaj domnev, ki so se mu utrdile ob poslušanju novomeške izvedbe. Parma je ob pisanju operete doživljal zelo težke trenutke. Ob začetku prve svetovne vojne so ga prisilno upokojili zaradi njegovih slovanofilskih idej. Iz Litije, kjer je zasedal visoki položaj okrajnega glavarja, se je preselil na Dunaj, kjer ga je doletela strahotna novica o sinovi smrti na ruski fronti. Če k temu prištejemo tudi izjemno težko ekonomsko situacijo, lahko razumemo, kako mu je bilo težko ustvarjati opereto. Utehe je namreč iskal v glasbi. Ar-nošt Grund mu je ponudil libreto, Zaročenca v škripcih, zelo zapletene vsebine, ki je med drugim ambientiran v New Yorku, za Parmo v popolnoma neznanem okolju. Parma se je v tem primeru lahko zgledoval samo po Dvo\u0159aku, tako da nas nekateri odlomki nehote razočarajo, kot npr. Ples zamorcev, ki je v bistvu poskočna mittelevropska polka Toda, kako težko je skladati veselo glasbo, ko nosiš smrt v srcu (pomislimo samo na neuspeh ene prvih Verdijevih oper, komične opere Lažni Stanislav, ki jo je skladatelj pisal v obdobju, ko so mu umrli žena in oba otroka). Do takrat je prišel v vseh Par-movih delih do izraza navdih, tu pa navdiha ni opaziti, prej bi opazili poklicnost in obrt. Kar nekaj je odlomkov, ki smo jih že slišali ali pa so zelo podobni odlomkom iz prejšnjih del. V bistvu je rezultat precej hibriden. Zato tudi ni čudno, da Parma iz strokovne poštenosti operete ni želel uprizoriti. Vendar pridejo v tem delu do izraza tudi neke zelo lepe teme, ki jih je skladatelj kasneje uporabil npr. v Zlatorogu, kot temo soprana (št. 2) v Janezovi zdravi-ci slovenski zemlji ali v duetu (št.16), ki označuje konec ljubezni med Mary in Robertom. V tem duetu pride do izraza Parmova izvirnost, ker se opereta žalostno konča. In v tem je Parma za desetletje prehitel Lehar-ja, ki je napisal tudi nekaj operet z žalostnim koncem. Naslednji, zaključni odlomek (št. 17) pa je zelo igriv in briljanten in prav v tem se Parma ni dovolj izkazal, da bi vzpostavil harmonično ravnotežje med dramatičnim in komičnim elementom. Vsekakor je opereto vredno spoznati, posebno v času, ko odkrivamo manj uspela dela tudi velikih skladateljev, ker je pač dobro dojeti celotno sliko njihovega razvoja, bodisi uspelih kot manj uspelih kompozicij. Libreto Zaročenca v škripcih se je ohranil samo v nemškem izvirniku, medtem ko so se popolnoma izgubili dialogi. Prof. Igor Grdina je z veliko vnemo in neverjetno potrpežljivostjo ponovno sestavil libreto v celoti in tako izročil slovenski mu-zikologiji del njene zgodovine. Izvirni naslov Zaro- čenec v škripcih je zamenjal z novim naslovom Ženin v zagati. Mogoče pa bi bilo le dobro navesti vsaj v oklepaju tudi izvirni naslov Zaročenec v škripcih, ker bi na tak način preko originala radovednemu poslušalcu olajšali brskanje po internetu. Izvedba operete je bila odlična. V nabito polni športni dvorani Marof je novomeško občinstvo sledilo Parmovemu delu kot izjemnemu kulturnemu dogodku. Novomeški orkester, ki ga sestavljajo tako študentje kot diplomirani glasbeniki in profesorji Glasbene šole Marjan Kozina, je osnoval ravnatelj omenjene šole Zdravko Hribar, ki je tudi vodil orkester celih 16 let, dokler ga ni v glasbeni sezoni 2006/2007 nadomestil mlajši Sandi Franko, ki je ob tej priložnosti izkazal solidno pripravljenost in odlično tehniko. Sodelovali so kar trije združeni pevski zbori s skupno sto pevci in sicer: Mešani pevski zbor Krka Novo mesto (dir. Urška Damiš Burger), Mešani pevski zbor Pomlad Novo mesto (dir. Fernando Pablo Mejias), Mešani pevski zbor Revoz Novo mesto (dir. Cvetka Krampelj). Solisti, ki že leta sodelujejo pri teh prireditvah, so se vsi odlično izkazali. Da ne bi komurkoli delali krivice, jih bomo navedli po vrsti prav vse: Marjeta Podgoršek Horžen (Mary Walker), Katja Konvalin-ka (Kitty Walker), Irena Akwelei Yebuah Tiran (Miss Aggi Ralstone), Marjan Trček (Teddy Ralstone), Andrej Debevec (Robert Hapkins), Darko Vidic (Fredy Ralstone), Zoran Potočan (Kapitan Knox). Posamezne odlomke je spretno povezovala napovedovalka RTVS Tajda Lekše, znana po prikazu prekrasnega božičnega dokumentarca iz l. 1991 "Sveta noč- slovenske jaslice". Novomeška svetovna praizvedba Parmove operete Zaročenec v škripcih je doživela izreden uspeh in se kot praizvedba zapisala v zgodovino. V kratkem bosta izšla tudi CD in DVD tega Par-movega dela. Upajmo, da se bo novomeška tradicija nadaljevala in da bodo kmalu izvedli tudi Par-movo komično opero Pavliha, ki je zaradi prerane skladateljeve smrti ostala v rokopisu. dr. Paolo Petronio 1 4 Sreda, 16. februarja 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 04S1 5333S2 fax 04S1 53295S gorica@primorski.eu ZAŠČITA - Ob 10-letnici zakona 38 okrogla miza SKGZ o njegovem (ne)izvajanju Valižani in Ladinci za zgled uveljavljanja dvojezičnosti Med nalogami za prihodnost spodbujanje k posluževanju pravic in razmislek o olajšanem zastopstvu v Rimu Po kom naj se pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji zgledujejo za uveljavljanje vidne dvojezičnosti in pravic, ki jih zagotavlja zaščitni zakon 38/2001? Po La-dincih, ki turistično ponudbo vse bolj vežejo na svojo jezikovno posebnost, in po Vali-žanih, ki svojo morsko sol prodajajo po trikrat višji ceni, če je na paketih nalepljena dvojezična etiketa. O pobudah za »promocijo« uporabe slovenskega jezika v javnosti in o še nerešenih vozlih zaščite je bilo govora med okroglo mizo, ki jo je Slovensko kulturno gospodarska zveza priredila v ponedeljek v Kulturnem domu v Gorici. Natanko na dan, ko so pred desetimi leti v Rimu izglasovali zaščitni zakon št. 38, so se o njegovem (ne)iz-vajanju pogovarjali predsednik paritetnega odbora Bojan Brezigar, deželni tajnik Slovenske skupnosti Damijan Terpin, deželni svetnik Komunistične prenove Igor Kocijančič ter družbeno-kulturna delavka iz Benečije in predstavnica Demokratske stranke Jole Namor, ki je nadomestila senatorko Tamaro Blažino, odsotno zaradi obvezne prisotnosti na glasovanju v senatu glede večnamenskega odloka. Srečanje je vodil predsednik SKGZ za Goriško Livio Semolič, ki je med udeleženci poseben pozdrav namenil slovenski konzulki v Trstu Bojani Cipot in bivšemu konzulu Jožetu Šušmelju. Dvojezična Benečija Med srečanjem so štirje govorniki podali svoje mnenje o izvajanju zaščitnih določil, pri čemer je Jole Namor opozorila na velike spremembe, do katerih je prišlo v zadnjih letih v videmski pokrajini. »Večina vasi v Nadiških dolinah je dobila svojo dvojezično tablo, med pomembnimi rezultati pa je nedvomno tudi podržavljanje dvojezične osnovne šole v Špetru,« je poudarila Na-morjeva in opozorila, da je bilo v Benečiji za vsak dosežek potrebno dogovarjanje z župani, saj brez njihovega soglasja marsičesa ne bi uspeli uresničiti. Paritetni odbor ni pes čuvaj Z Namorjevo se je glede potrebe po dogovarjanju strinjal Brezigar, ki je opozoril, da je za uresničevanje zaščitnih določil potrebna podpora krajevnih upraviteljev in rimskih oblasti. »Paritetni odbor ne more biti pes čuvaj, ki preverja, ali ustanove izvajajo zaščito. To vlogo morajo opravljati krajevni dejavniki,« je opozoril in pojasnil, da sta na primer doslej imenovali slovenske predstavnike v razne komisije le desnosre-dinski upravi iz Trsta in Devina-Nabrežine. »Ne vem, ali slovenske občine imajo komisije; vsekakor pa se občani s prizivom lahko uprejo vsakemu sklepu, ki ga je sprejela komisija, ki ni sestavljena na podlagi določil zakona 38,« je pojasnil Brezigar in glede vloge paritetnega odbora še poudaril, da ni politični forum, ki bi pripravljal resolucije, pač pa je ustanova italijanske republike, ki sprejema sklepe. »Za vsak sklep se mora predsednik paritetnega odbora predhodno dogovoriti tako z deželo kot z Rimom,« je razložil Brezigar. »Včasih je treba tvegati« S tem stališčem se ni strinjal Damijan Terpin, saj je poudaril, da bi moral biti paritetni odbor odločnejši pri svojih zahtevah, predvsem tistih, ki zadevajo območje izvajanja določil o vidni dvojezičnosti. »Včasih je treba tvegati in sebe postaviti na kocko,« je poudaril Terpin in spomnil, kako so leta 2002 vključili celo goriško občino v območje izvajanja zaščite, čeprav je to sprožilo zelo ostre odzive med krajevnimi desnosredin-skimi veljaki. Med pomanjkljivostmi zakona 38 je poleg tega Terpin opozoril, da v njem ni predviden nadzor nad odločitvami krajevnih uprav, ki ne udejanjajo zaščitnih določil. Zaradi tega je njegovo izvajanje v veliki meri odvisno od volje krajevnih upraviteljev in njihove politične opredeljenosti. Playboy preglasil fojbo Da je za uveljavljanje zaščite v veliki meri odvisna tudi splošna družbena klima, je poudaril Igor Kocijančič. V zadnjih letih je v tem smislu prišlo do velikih korakov naprej - je prepričan Kocijančič -, čeprav se občasno s kričečimi nastopi še vedno pojavljajo nasprotniki sožitja med Slovenci in Italijani. »Tudi v Trstu se je klima spremenila, tržaški župan Roberto Di-piazza se je spremenil. Pomenljivo je na primer, da je napis "Trst je naš" v slovenski izdaji Playboya sprožil več reakcij od oskru-nitve fojbe pri Bazovici,« je še opozoril. V sklepnem delu srečanja so v razpravo posegli Dimitrij Volčič, ki je bil senator ravno v obdobju sprejemanja zaščitnega zakona, deželni predsednik SKGZ Ru- Z leve Brezigar, Terpin, Semolič, Namorjeva in Kocijančič bumbaca di Pavšič in pokrajinski odbornik Marko Marinčič, nato pa so govorniki podali svoje mnenje o korakih, ki jih mora slovenska narodna skupnost opraviti v prihodnjih letih, zato da bi se proces asimilacije spremenil v deasimilacijo. Recept za deasimilacijo »Uveljavljati moramo vidno dvojezi-čnost. To morajo počenjati javne uprave, a tudi naše ustanove, trgovine in podjetja. Potrebna je tudi akcija za spodbujanje k poseganju po dvojezičnih osebnih izkaznicah in po spremembi poitalijančenih priimkov v izvirno obliko,« je poudaril Kocijančič, Brezigar pa je opozoril, da se moramo pri uveljavljanju vidne dvojezičnosti zgledovati po Valižanih, ki so razumeli, da ljudje po svetu vse bolj cenijo večjezičnost in kulturno raznolikost. »Potrebna je kapilarna akcija med našimi ljudmi. V Trstu imajo na zaščitnega zakona ulici dvojezično tablico morda trije odvetniki in en zdravnik. Prepričan sem, da bi še zlasti po slovenskih vaseh posegali po dvojezičnih napisih tudi italijanski trgovci, če bi jim bili sposobni ponuditi dvojezično tablico,« je poudaril Brezigar, ki se je strinjal s Terpinovim predlogom o ustanovitvi servisa za nudenje pomoči pri udejanjanju zaščite. Terpin je ugotavljal, da nekateri ne posegajo po manjšinskih pravicah, ker se bojijo, drugi, ker so leni, tretji, ker se nočejo izpostavljati. Mogoče bi jim bil servis v pomoč, saj bi jim nudil vse potrebne informacije in pojasnila; mogoče bi tako razumeli, da se posluževati pravic ne predstavlja nobene nevarnosti. Poleg Brezigar-jevih Valižanov so lahko za zled pripadnikom slovenske narodne skupnosti tudi Ladinci. »V zadnjih letih Ladinci zelo uspešno uveljavljajo svoj jezik v povezavi s turistično promocijo. Jezik daje poseben pečat njihovi turistični ponudbi, hkrati pa krepi pripadnost določenemu teritoriju,« je poudarila Jole Namor in opozorila, da bi morali tudi Slovenci pri promociji svojega teritorija opozarjati na njegovo jezikovno specifiko, ki je nedvomno lahko razlog za dodatno privlačnost. Poslanec in senator V svojem zaključnem posegu je Ter-pin opozoril še na vprašanje olajšanega zastopstva v Rimu. »Če bo prišlo do spremembe volilnega zakona na državni ravni, bi morala celotna manjšina zahtevati uveljavitev olajšanega zastopstva. Dandanes imamo eno senatorko, nimamo poslanca, kaj bomo imeli jutri? Če pade Berlusconi, moramo v morebitnem novem volilnem zakonu zahtevati upoštevanje 26. člena zaščitnega zakona, saj je treba zagotoviti izvolitev predstavnika slovenske narodne skupnosti tako v senatu kot poslanski zbornici,« je povedal Terpin, sogovorniki pa so se strinjali, da bi se treba pri reševanju goriških rajonov sklicevati tudi po zaščitnih normah, saj se upravnih mej ne sme spreminjati na račun manjšine. Srečanje je sklenil Semolič, ki je prebral oceno zaščitnega zakona, pred časom objavljeno v beneškem tedniku Dom. »Zame je zakon parnesu puno dobrega,« je poudaril Livio Semolič in se udeležencem zahvalil za prisotnost. Danjel Radetič GORICA - 17. marec na občini Prosti dan spotike, odločal bo odbor Bo 17. marec, praznik 150-letni-ce združitve Italije, dela prost dan tudi za uslužbence goriške občine? Končno odločitev bo občinski odbor sprejel na jutrišnji seji, potem ko je veliko prahu dvignila in sprožila val kritičnih odzivov napoved župana Ettoreja Romolija, da bo 17. marca županstvo odprto. »Nisem vedel, da se ljubezen do domovine poveča, ko smo na dopustu,« z ironijo ugotavlja Romoli spričo napadov, ki jih je bil deležen v minulih dneh tako z leve kot z desne. »Čudimo se, da bi desnosredinski župan, ki bi moral biti dovzeten na pojem domovine, rad praznoval vse praznike izven delovnega urnika. Na podlagi njegovih prepričanj bi tako lahko ukinili 2. junij, božič, veliko noč in potem še praznovanje mestnih zavetnikov,« poudarjata krajevna predstavnika Demokratske stranke, Luigi Capogrosso Sansone in Giulio Mosetti, ki opozarjata, da je Romoli očitno popustil zahtevam Severne lige in in-dustrialcev. Da bi bilo treba praznik 150- letnice združitve Italije turistično izkoristiti, pa je prepričan Stefano Cosma, predstavnik Finijeve stranke FLI. To še posebej velja za Gorico, kjer bo 16. marca praznik zavetnikov, zato pa bi mesto lahko poživili s »trikolorno« nočjo, pravi Cosma. Romoli vse očitke in kritike odločno zavrača. »Izrazil sem svoje mnenje, nad katerega pa se je usul plaz demagogije,« poudarja župan in opozarja, da bodo občinski uradi zaprti že 16. marca. »Če bo 17. marca praznik, bo občina zaprta dva dni zapored, zato gre pričakovati, da bodo tudi v petek, 18. marca, občinski uradi delovali z zategnjeno ročno zavoro zaradi marsikatere odsotnosti,« pojasnjuje in dodaja, da pripada »tistim Goričanom, ki so globoko in intimno ponosni na svojo italijansko identiteto in so svoje italijanstvo branili vedno in ne samo danes, vsekakor veliko bolj kot mnogi izmed teh, ki nam danes dajejo lekcije, kako naj praznujemo 150. obletnico združene Italije«. (dr) TRŽIČ - Huda nesreča v Marini Lepanto Padel z barke na kopnem Gianni Carbonera je utrpel močan udarec glavo in zatllnlk - S helikopterjem so ga odpeljali v Videm Marina Lepanto v Tržiču altran V videmski bolnišnici se zdravi 50-letni Gianni Carbonera iz Ribiškega naselja v devinsko-nabrežinski občini, ki se je včeraj hudo poškodoval med delom v Marini Lepanto v Tržiču. Moški je padel z barke, ki je bila na kopnem na popravilu, in pri tem utrpel močan udarec v glavo in zatilnik. Zaradi tega so ga prepeljali v oddelek videmske bolnišnice, ki je specializiran v zdravljenju poškodb hrbtenice; baje po padcu 50-letni moški naj ne bi mogel premikati nog, vsekakor pa je še pre-rano ugotoviti, kako huda je njegova poškodba in kako dolgo bo trajalo okrevanje. Carbonera se je ponesrečil včeraj pozno dopoldne. Zgleda, da je moški opravljal vzdrževalna dela na barki in jo s tem pripravljal na poletno sezono. Po nepotrjenih vesteh naj bi bilo plovilo celo njegovo, Carbonera pa naj bi nenadoma zdrsnil na krovu, mogoče tudi zaradi nenadne slabosti. Moški je po nekajmetrskem padcu močno udaril z glavo in hrbtom ob cementna tla; kako je v resnici prišlo do nesreče, ni nihče opazil, saj so moškega zagledali, ko je že ležal na tleh. Takoj so klicali na pomoč službo 118, reševalci pa so zaradi močnega udarca v glavo in tilnik odločili za posredovanje helikopterja, ki je pristal na Travniku nedaleč od marine. S helikopterjem so ponesrečenca prepeljali v Videm, kjer so ga v bolnišnici sprejeli na zdravljenje s pridržano prognozo. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 16. februarja 2011 15 doberdob - Uresničevanje pokrajinskega načrta Kras 2014+ na Gradini Za razgledno točko ni denarja in niti soglasja Na pokrajini sklicujejo srečanje z naravovarstveniki in opozarjajo, da gre zgolj za projektno zamisel števerjan Za gradnjo razgledne točke na Gradini, ki je vključena v pokrajinski načrt Kras 2014+, zaenkrat ni denarja in niti soglasja tako doberdobske uprave kot združenj na-ravovarstvenikov. Proti razgledišču, do katere bi vodila pot, zarezana v kraško skalo, se je nazadnje izreklo tudi združenje Ambiente 2000. V njegovem imenu Alberto Ballarini opozarja, da je ovrednotenje Debele griže in kostnice pri Redipulji iz okoljskega in spomeniškega vidika sprejemljivo, nikakor pa se ni mogoče strinjati z gradnjo novih poti in razglednih točk ob prazgodovinskem gradbišču na Gradini. »Kraški svet je treba zavarovati, ne pa na njem graditi struktur, ki nimajo nič kaj opraviti z naravnim okoljem,« zatrjuje Bal-larini in s svojimi somišljeniki nasprotuje načrtu za gradnjo razgledišča na Gradini, ki ga je izdelal švicarski arhitekt Paolo Bur-gi in predvideva tudi preureditev spominskega parka na Debeli griči in območja ob kostnici v Redipulji. Naravovarstvenikom na daljavo odgovarja pokrajinska odbornica za okolje Mara Černic, ki pojasnjuje, da je načrt še na ravni projektne zamisli, o kateri bo še časa za debatiranje. »Projekt Paola Bur-gija je izbrala komisija, ki je niso sestavljali pokrajinski upravitelji. Poleg tega je treba opozoriti, da je Burgijev načrt preliminarnega značaja, saj se moramo komaj lotiti priprave izvršnega načrta, ki naj bi bil zaključen proti koncu leta,« pojasnjuje Mara Černic in napoveduje, da bo za prihodnji teden sklicala srečanje z združenje okoljevarstvenikov, s katerimi bodo pripravili stališče o celotnem načrtu Kras 2014+. »Dokument bo vključen tudi v študijo o vplivu načrta na okolje, ki jo moramo še pripraviti,« pravi Černiče-va in poudarja, da bi moral biti vsak poseg na Krasu opremljen s študijo o njegovem vplivu na okolje. Odbornica dalje razlaga, da je načrt Kras 2014+ skupno vreden okrog štiri milijone evrov. Približno poltretji milijon bo namenjen ovrednotenju Debele griže, en milijon bo šel za gradnjo povezovalnih poti med tremi lokacijami, vključenimi v projekt, po sto tisoč evrov bo na razpolago za ureditev pešpoti na Gradini in območja ob kostnici v Redipulji, nazadnje bodo dve- sto tisoč evrov uporabili za pripravo mar-ketinška plana za trženje goriškega Krasa. Černičeva pojasnjuje, da med razpoložljivimi sredstvi ni denarja za razgle-dišče na Gradini, zato pa bo o tem vidiku projekta še mogoče razpravljati. Proti razgledni točki se je že večkrat izrekla doberdobska občinska uprava. »Gradina je vključena v zaščiteno območje, zato na njem nočemo struktur, ki tako grobo posegajo v naravno okolje,« poudarja doberdob-ski župan Paolo Vizintin, ki ni nikakor pripravljen izdati gradbenega dovoljenja za uresničitev razgledišča na vrhu Gradine. (dr) Burgijev načrt na Gradini predvideva zarezo v kraški skali, ki vodi do razgledne točke gorica Cena živil ni narasla Zavarovalnine so se spet podražile Z januarjem se cene živil v Gorici niso zaznavno povišale. Podražitve so minimalne, navaja občinski odbornik Sergio Cosma na podlagi podatkov o januarskih cenah, analiziranih na osnovi tabel statističnega zavoda Istat. Cena kruha je narasla za 0,3%, cena mesa se ni spremenila, kvečjemu se je znižala (-1,5% za svinjsko meso), rahlo je padla tudi cena rib, z izjemo mehkužcev in rakov, ki so podražili za 5-6%, »vendar te vrednosti niso verodostojne, ker se cene v ribarnici neprestano spreminjajo,« opozarja odbornik. Pri istih vrednostih ostajajo mlečni izdelki, za 0,6% pa je v primerjavi z decembrom lani upadla cena svežega mleka. Iz zbranih podatkov - po od-bornikovem navajanju - izstopajo še cigare in cigarete, ki so bile januarja dražje za 1,7%, spodnje moške majice +1,9% in goriva +3,8%, za 3,5% pa je padla cena električne energije. Med prodajalne, katerih cene uporabljajo za sestavo statistik, so vključili Ikeo, zato pa pri hišni opremi in pohištvu ne beležijo izrazitih podražitev. Istega ne moremo trditi za zeleni bencin (+0,8%) in dizelsko gorivo (+2,7%) ter za cestnine na avtocestah (+2,7%), v zameno pa so cenejše letalske poti. »Kar nas najbolj skrbi, je neprestan porast zavarovalnin za avtomobile (+1,3%) in motocikle (+1,2%), medtem ko je za 0,6% nižja cena zavarovalnine za motorje. Dražji so tudi odvetniki, in sicer za 1,2%,« pravi Cosma in dodaja, da so z novim letom vstopili v statistično košarico tudi tabletni računalnik, vstopnice za naravne parke ter zoološke in botanične vrtove, dimljeni losos in etnični »fast food«, izključili pa so izposojo DVD-jev. V proračunu podražitev odvažanja odpadkov Števerjanski občinski svet je med ponedeljkovim zasedanjem izglasoval proračun za letošnje leto, ki je skupno vreden 1.375.600 evrov. Tekoči stroški znašajo 722.900 evrov, medtem ko je za investicije predvidenih 347.500 evrov. Po besedah županje Franke Padovan so bili pri pripravi proračuna zelo pazljivi na stroške, prizadevali pa so si tudi, da bi ne povišali davčne obremenitve. »Povišati smo morali, in sicer za tri odstotke, samo davek na odvažanju odpadkov, saj smo se morali prilagoditi novim zakonskim parametrom,« pojasnjuje Padovanova in napoveduje, da bo letos glavno javno delo v občini zadevalo obnovo ceste na Jazbinah in ureditev območja ob tamkajšnji cerkvi. Poseg je po besedah županje vreden okrog štiristo tisoč evrov, denar, ki je že na razpolago, pa so prejeli od dežele kot drugi del financiranja za načrt za obnovo vaških jeder, v okviru katerega prenavljajo tudi trg pred števerjansko cerkvijo. V tehničnem uradu števerjanske občine ravnokar zbirajo ponudbe zainteresiranih gradbenih podjetij, celoten postopek pa naj bi se zaključil pred koncem letošnjega leta, ko naj bi zabrneli gradbeni stroji. V okviru posega bodo uredili tudi območje ob poslopju nekdanje osnovne šole na Jazbinah, ki so ga prenovili s sredstvi iz evropskega projekta Tipi-Net. »Obnovljeno poslopje je zaenkrat prazno, zato pa razmišljamo, da bi ga dali v najem. Kaj naj v stavbi zaživi, pa nismo še odločili,« poudarja Padovanova. Kot pojasnjuje občinski odbornik Milko Di Battista, naj bi na deželi v kratkem prižgali zeleno luč za koriščenje 48.000 evrov prispevka za zaposlitev uslužbenca na podlagi zaščitnega zakona 38 iz leta 2001. Po besedah Di Battiste je na podoben način na čakanju tudi sovodenjska občina, zato pa v Števerjanu upajo, da bi se zadeva čim prej pozitivno rešila. Med ponedeljkovim občinskim svetom je županja napovedala tudi, da naj bi v kratkem zaposlili za obdobje enega leta delavca in uradnika, in sicer na podlagi projektov za družbeno koristno delo. Včeraj je na pokrajinskem uradu za delo zapadel rok za vložitev prošenj. (dr) gorica - Izziv občinskega odbornika »Nadškof naj odstopi cerkev pravoslavcem« V mestu jih je že preko 300 - Nimajo kraja za svoja bogoslužja »Zakaj ne bi goriška nadškofija enkrat na teden odstopila eno od svojih cerkva v mestu tukajšnjim pravoslavnim vernikom, ki jih je vedno več, toda nimajo kraja za svoj kult?« S takšnim izzivom je včeraj prišel na dan občinski Sergio Cosma, ki so mu pri goriški občini zaupani resorji športa in prostega časa, upravljanja s športnimi objekti in pogrebno službo ter še statistika in demografija. V okviru slednjega resorja priseljencem obredno podeljuje potrdila o pridobitvi italijanskega državljanstva. »"Ustvarjam" italijanske državljane,« trdi odbornik in navaja, da jih je v lanskem letu "ustvaril" skupno 61, leto prej ravno tako nekaj manj kot 70. »Jezik je zanje glavni problem, pa tudi vera, saj približno polovica vseh teh, ki pri nas pridobijo državljanstvo, je pravoslavnih vernikov. Prihajajo iz držav nekdanje Jugoslavije, pa tudi iz bivših sovjetskih držav. V Gorici jih je že preko tristo.« »Dostojanstveniki katoliške vere nam pridigajo, da moramo gostoljubno sprejeti medse priseljence. V tem naj se izkaže tudi krajevna Cerkev,« pravi Cosma in dodaja: »V Gorici je veliko cerkva in slišati je, da niso vedno polne. Zakaj ne bi goriška nadškofija eno izmed teh namenila pravoslavcem? Ali niso bratje v istem Kristusu? Dolžnost vseh je, da jim omogočimo razmere, kot da bi bila doma. Večinoma moških prise- ljencev je avtoprevoznikov, ki so večino časa na poti. Tu ostajajo njihove žene, včasih že priletne ali osamljene, ki bi rade iskale uteho v posvečenem prostoru. Danes morajo za to romati v Trst ali drugam.« Za konec Cosma zagotavlja, da bo predlagal županu, da bo v goriški praznični čas s prihodnjim letom zaobjet tudi 7. januar, pravoslavni božič. Za pravoslavne vernike je v Novi Gorici poskrbljeno, saj imajo svoja bogoslužja v cerkvi sv. Trojice v Krom-berku. Ponavadi potekajo enkrat tedensko, ob nedeljah, pa tudi ob večjih praznikih, kot je na primer polnočnica na pravoslavni božič. Po besedah Ilije Jankoviča, predsednika srbskega društva Sloga v Novi Gorici, je na Goriškem po neuradnih podatkih okoli 600 pravoslavnih družin. Prostori kromberške cerkve so sicer premajhni za njihove potrebe, težave so predvsem s parkirnimi prostori, ki jih je v okolici cerkve premalo na voljo. Predstavniki pravoslavne skupnosti so se že z nekdanjim županom Mirkom Brulcem pogovarjali o možnostih odkupa parcele, na kateri bi zgradili ustrezne prostore za bogoslužje in društvo, vendar do skupne rešitve niso prišli. Sicer pa Jankovič poudarja, da ima njihovo društvo Sloga z novogoriško mestno občino že vrsto let zelo dobre odnose, kar se kaže tudi v dobrem medsebojnem sodelovanju. (ide, km) gorica - Novost ob civilni motorizaciji Šola za motorje in kolesa Proga bo primerna za polaganje izpitov za vožnjo motornih koles in za prometno vzgojo otrok Odbornika Gentile in Di Matteo si z mestno redarko ogledujeta novi poligon bumbaca Goriška pokrajina je predala namenu nov poligon za motorje in kolesa, na katerem bo mogoče polagati izpite za vožnjo motornih koles in hkrati prirejati tečaje prometne vzgoje za otroke. »Za uresničitev poligona, ki se nahaja na območju civilne motorizacije ob nekdanjem mejnem prehodu pri Štan-drežu, smo prejeli 250.000 evrov deželnega prispevka; približno 180.000 evrov smo uporabili za izgradnjo ploščadi in za zaris črt, z ostalim delom zneska, ki ga imamo na razpolago, pa bomo nabavili nekaj koles, motorjev in motociklistične opreme,« pojasnjuje pristojni pokrajinski odbornik Maurizio Di Matteo, ki si je včeraj poligon ogledal skupaj z goriškim občinskim odbornikom Fabiom Gentilejem. »Občini smo ponudili možnost, da na poligonu prireja svoj tečaj prometne vzgoje,« pojasnjuje Di Matteo, Gentile pa seveda izraža pri- pravljenost na sodelovanje, saj je nov poligon zelo primeren za učenje otrok. »Novo pridobitev želimo nuditi na razpolago tudi vsem ostalim občinam v pokrajini, zato pa so si jo ogledali tudi predstavniki vseh njihovih redarskih služb,« še poudarja Di Matteo in pojasnjuje, da bo na poligonu mogoče opravljati izpit za vozniško dovoljenje A in tudi habilitacijo za vožnjo mopedov, ki jo pravkar uvaja ministrstvo za promet. Poligon bo na razpolago tudi avtošolam in motoci-klističnim združenjem, ki bi jo rada uporabljala za učenje osnov varne vožnje, kar bi številni motociklisti še kako potrebovali. Di Matteo napoveduje, da bodo nov poligon uradno odprli 26. marca. Takrat bodo priredili svečanost, na kateri bo prisoten tudi motociklistični šampion, čigar ime ostaja zaenkrat skrivnost. (dr) 1 6 Sreda, 16. februarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Prvih sto dni Arčonovega županovanja Pripravljajo dveletni proračun Sociali ne bodo krčili sredstev Po treh mesecih župan zamenjal direktorico občinske uprave - Vesna Mikuž namesto Elvire Šušmelj Novogoriški župan Matej Arčon je včeraj predstavil novo direktorico občinske uprave. Na to mesto je dan prej imenoval Vesno Mikuž, dosedanjo občinsko revi-zorko, ki bo slab mesec najprej delala kot vršilka dolžnosti, po objavi javnega natečaja in izpeljanem postopku pa bo nastopila omenjeno funkcijo. Zamenjava na tem mestu je sicer trajala tri mesece, to pa zato, kot pojasnjuje župan, ker je toliko časa trajalo usklajevanje z dosedanjo direktorico Elviro Šušmelj. Nazadnje sta dosegla dogovor o sporazumni prekinitvi delovnega razmerja, brez finančnih obveznosti. V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi bi namreč Šušmeljevi, tako Arčon, pripadla odpravnina v višini 70.000 evrov. Ker je sedaj občinska uprava ostala brez revizorja, nameravajo odslej najemati zunanjega. Mikuževa je na občini devet let zaposlena kot revizorka, sicer pa je diplomirana ekonomistka in magistrica državnih študij, ima tudi licenco državnega notranjega revizorja za področje javnih financ. Med prednostne naloge na novem delovnem mestu uvršča pripravo podlag za reorganizacijo občinske uprave in prevetritev vseh področij poslovanja občine, za katera je zadolžena, med prvimi zadolžitvami pa bo priprava proračuna za letošnje leto. Po županovih besedah bo ta uvrščen na dnevni red marčevske seje mestnega sveta, kar je glede na dosedanjo prakso dokaj pozno. Sicer pa, kot pojasnjuje Arčon, ki bo kmalu imel za seboj prvih sto dni župano-vanja, nameravajo v mestnem svetu v drugi polovici letošnjega leta sprejeti dveletni proračun za leti 2012 in 2013, »tako, da bo proračun sledil načrtu razvojnih programov in ne obratno«. Sicer pa bodo največ denarja v letošnjem proračunu namenili investicijam, ki so že v teku od lani: vodovodu Mrzlek, izgradnji Varstveno-delovnega centra, vrtcu Ciciban, vrtcu v Prvačini in prvi fazi prizidka ob solkanski vili Barto-lomei. »Nekaj denarja pa bomo namenili tudi za projektno dokumentacijo za prijavo na razpis za pridobivanje državnih in evropskih sredstev za komunalno opremo cone Meblo vzhod, za katero smo trenutno v pogajanjih z lastnikom zemljišč - podjetjem Projekt. Gre za 4 hektarje zemljišč. Želimo si tudi, da bi skupaj z Direkcijo Republike Slovenije za ceste začrtali razvojni program državnih cest. Na to temo imamo z direktorjem v petek že tudi sestanek,« navaja. Sicer pa je cilj letošnjega proračuna ta, da se ne bi nižala nobena od postavk, še zlasti ne denar, namenjen za socialo ter spodbude v gospodarstvu, še dodaja Arčon. Letos bo občina razpolagala z okoli 37 milijonov evrov proračunskega denarja. Vesna Mikuž foto k.m. Matej Arčon foto k.m. Na vprašanje, ali se v občinski upravi obeta še kakšna kadrovska zamenjava, Arčon odgovarja: »V tem trenutku ne. Najprej nas čaka proračun, nato pa sprejetje občinskega prostorskega načrta, sočasno pa bo začela razprava o reorganizaciji občinske uprave. Še vedno trdim, da občina potrebuje oddelek za investicije,« pojasnjuje župan, ki sicer ocenjuje, da je občina trenutno v »dokaj dobri kondiciji«. Katja Munih GRADIŠČE - V centru za priseljence CIE ponovno gorelo Podtaknili požar Zaprli so vhodna vrata štirih sob, zato da bi preprečili prihod gasilcev Vhod v center CIE v Gradišču bumbaca V centru za priseljence CIE v Gradišču je spet izbruhnilo nasilje. Kakih trideset nezakonitih priseljencev, ki jih čaka izgon iz države, je podtaknilo ogenj v štirih sobah, nato pa so zaprli vhodna vrata, da bi preprečili prihod goriških gasilcev. Dogodek se je pripetil v ponedeljek pozno zvečer, ko so priseljenci nenadoma začeli sežigati papir in druge vnetljive predmete. Osebje centra CIE je takoj klicalo goriške gasilce, ki so čez nekaj minut prihiteli v Gradišče. Priseljenci so s silo zaprli vrata, medtem ko je ogenj gorel v štirih sobah centra, naposled pa so se morali umakniti, tako da so gasilci lahko pogasili požar. Plameni so počrnili štiri sobe, od katerih so tri še vedno neuporabne, četrto pa je že včeraj osebje centra usposobilo za bivanje. Z goriške prefek-ture so sporočili, da v nerede niso bili vpleteni priseljenci iz severne Afrike, večinoma iz Tunizije, ki so jih v soboto zvečer prepeljali iz Lampeduse v Gradišče. Zaradi dogodka je včeraj izrazil ogorčenje pokrajinski tajnik policijskega sindikata SAP Angelo Obit. Po njegovih besedah so za nerede krivi ravno priseljenci, ki so prišli z Lampeduse in naj bi jih bilo okrog petdeset. Obit opozarja, da so v Gradišče poslali najbolj razgrete priseljence, čeprav v centru CIE niso opravili obljubljenih prenovitvenih del, s katerimi naj bi povečali njegovo varnost. Pokrajinski tajnik sindikata SAP poudarja tudi, da bi morali povečati število policistov, ko so v Gradišče pripeljali nove priseljence, saj bi edino tako obvladovali drugače neobvladljivo situacijo. S tem v zvezi pa so na prefek-turi pojasnili, da v centru v Gradišču pravkar potekajo ureditvena dela. V Ronkah o hitri železnici Stranka komunistične prenove prireja v petek, 18. februarja, ob 18. uri v občinski sejni dvorani v Ronkah javno srečanje o hitri železnici, med katerim bodo pomagali sestavljati ugovore k načrtu prebivalcem hiš, ki jim grozi podrtje. V Ronkah se je na spisku ogroženih poslopij znašlo 290 hiš, zato pa predstavniki SKP opozarjajo, da mora biti hitra železnica ena izmed tem prihodnje volilne kampanje. »Občani morajo biti seznanjeni z vsemi podrobnostmi načrti, saj bo intermodalni pol v Ronkah vezan na hitro železnico,« poudarjajo. Drevi ob 20.45 bo hitri železnici posvečeno tudi javno srečanje, ki ga na svojem sedežu v Ulici Mandrie prireja krožek WWF. Branijo ladjedelnico Koordinacija Komunističnih delavcev iz tržiške ladjedelnice Fincantieri izraža zaskrbljenost za prihodnost ladje-delniškega koncerna, ki naj bi pripravljal načrt za zaprtje številnih obratov. Komunistični delavci opozarjajo, da vodstvo družbe Fincantieri nagrajuje s poviški plač le nekatere zaposlene, to pa podžiga nezaupanje med delavci. Poleg tega iz koordinacije poudarjajo, da je v veliki nevarnosti ladjedelnica v Paler-mu, zato pa se je treba postaviti odločno v bran vseh obratov družbe Fin-cantieri, ki so razpršeni po Italiji. Brulc proti selitvi NLB Novogoriški poslanec je na predsednika uprave NLB Jožka Bašoviča naslovil odprto pismo, v katerem nasprotuje združitvi podružnice NLB v Novi Gorici s podružnico NLB v Kopru. »Nova Gorica in z njo celotna Goriška je že veliko izgubila s selitvijo naše banke pod okrilje NKB Maribor. Sedaj se predvideva enak scenarij tudi v NLB, kar bo imelo škodljive posledice za NLB in seveda tudi za gospodarstvo na severnem Primorskem,« je prepričan Brulc, ki predlaga selitev koprske podružnice v Novo Gorico. (km) Razstava Brede Sturm Nadaljuje se razstavna dejavnost galerije Kosič v goriškem Raštelu z vhodom skozi istoimensko trgovino obutev. V petek, 18. februarja, ob 18. uri bo tam odprtje slikarske razstave Brede Sturm. Umetnico in razstavljena dela bo predstavil umetnostni kritik Milček Komelj. Italijanski državljan z drogo V ponedeljek popoldne so policisti v Novi Gorici 56-letnemu italijanskemu državljanu zasegli stekleničko z manjšo količino bele snovi, za katero so posumili, da gre za prepovedano drogo. Sumljiva snov je bila poslana v analizo in v primeru pozitivnega rezultata bodo policisti zoper italijanskega državljana uvedli hitri postopek zaradi kršitev določil zakona o proizvodnji in prometu z mamili. GORICA - Osveščanje Spoznavanje osteoporoze V goriški bolnišnici bo 2. marca letos Dan preventivnih aktivnosti za ugotavljanje osteoporoze, ki jo oddelek za splošno medicino prireja skupaj z družinskimi zdravniki. Ob 8.30 bodo v ambulanti za kostni metabolizem na četrtem nadstropju bolnišnice utrazvočne preglede kosti, s katerimi je mogoče ugotoviti prisotnost osteoporoze. Za brezplačni pregled se je treba prijaviti na telefonsko številko 0481592071. »Gre za test s posebno napravo za ekografijo, ki nikakor ni boleč ali invaziven,« pojasnjuje zdravnik Carlo Donada, ki je odgovoren za oddelek za medicino goriške bolnišnice, in napoveduje, da bodo vsem udeležencem izročili zgibanko z glavnimi informacijami o osteoporozi. Kaj pa sploh je osteoporoza? »Gre za bolezen kosti, ki postanejo krhkejše,« pravi Donada in poudarja, da se za bolnike z osteoporozo zelo poveča tveganje za zlome, zlasti v kasnejših letih. Glavni vzroki za osteoporozo so družinska nagnjenost pomanjkanje kalcija v prehrani, pomanjkanje gibanja, kajenje in pretirano pitje alkohola. Najpogosteje se pojavlja pri ženskah v menopavzi, pa tudi pri ostalem delu prebivalstva, kjer je lahko posledica hormonskih motenj ali stranski učinek nekaterih zdravil (posebej glukokortikoidov). Z naraščajočo starostjo se pogostost osteoporoze pri obeh spolih povečuje. Študije kažejo, da bosta vsaka druga ženska in vsak osmi moški starejša ob 50 let utrpela zlom, katerega vzrok bo osteoporoza. NOVA GORICA Z Energijo okusov bodo nadgradili štiri prireditve in povabili tudi »zamejce« S projektom Energija okusov nameravajo v novogoriški mestni občini in pri tamkajšnji Turistični zvezi povezati štiri že obstoječe prireditve, in sicer marčevski festival vin in julijsko Mohorjevo v Šempasu ter julijski praznik polente v Oze-ljanu in oktobrski praznik kostanja v Vitovljah. S projektom bi radi dosegli nadgradnjo omenjenih prireditev, povečali število obiskovalcev in prepoznavnost omenjenih vasi in okolice ter predvsem njihove kulinarike in vin. Zato nameravajo projekt, ki se polovično financira iz evropskih sredstev, polovično pa iz občinskega proračuna, pospešeno tržiti, do marca ga bodo predstavili na šestih turističnih sejmih doma in v tujini. Trenutno je v projekt vključenih 25 ponudnikov, po besedah Dejane Baša, vodje projekta, pa v bodoče nameravajo medse pritegniti tudi ponudnike z druge strani meje, predvsem vinarje: »Zamejski Slovenci že od prvega festivala vin sodelujejo z nami s svojimi odličnimi vini. Tudi letos jih bomo povabili na dogodek, ki se bo odvijal še pred festivalom vin, z delovnim naslovom smo ga poimenovali Vina prejšnjega tisočletja - gre za vrhunska arhivska vina.« V okviru projekta je lani potekalo več tematskih delavnic in strokovnih ekskurzij, izdali pa so tudi prospekt Energija okusov v slovenskem, angleškem in italijanskem jeziku. Letos z aktivnostmi nadaljujejo, novost bodo prireditve Spoj okusov, ki bodo potekale enkrat letno v času prireditve, vendar kot samostojni dogodek na drugi lokaciji. (km) Razstava v veži goriškega županstva bumbaca GORICA Okolju prijazni lepaki Da bi javnost še dodatno spodbudili k sortiranju odpadkov, so k sodelovanju povabili študente univerzitetne smeri odnosov z javnostmi Videmske univerze, ki so na to temo v okviru tematske delavnice izdelali plakate in jih ponudili na ogled v veži goriškega županstva. Odprtje razstave dvanajstih lepakov so priredili v ponedeljek ob udeležbi pre-fektinje, predstavnikov občinske uprave, univerze in podjetja Newco. Raz- stavljeni bodo do 28. februarja, med tem časom pa lahko vsakdo glasuje za najbolj učinkovit in sporočilen plakat. Na voljo so glasovnice z oštevilčenimi plakati in imeni njihovih avtorjev, na katerih je treba s križem označiti najboljšega; glasovanje je anonimno. Avtorji plakata z najvišjim številom glasov bodo nagrajeni na posebni ceremoniji, poleg tega pa bo najboljši plakat proglasila tudi ocenjevalna komisija. Na ogled razstave bodo povabili tudi učence goriških osnovnih in nižjih srednjih šol, ki bodo ravno tako oddali svoj glas. GORIŠKI PROSTOR_Sreda, 16. februarja 2011 1 7 /— GORICA Mediacritica, filmski kritiki na potezi V pokrajinski mediateki Ugo Casiraghi, ki deluje v lepih pritličnih prostorih Hiše filma na goriškem Travniku, se danes začenja projekt Mediacritica. Gre za seminar o kinematografiji in filmski kritiki, ki ga prirejajo z današnjim dnem in do sobote, 19. februarja, v tamkajšnjih predavalnicah. Udeleženci seminarja bodo svoje znanje dopolnjevali tudi na Film Forumu 2011, ki bo med 4. in 13. aprilom potekal med Gorico in Vidmom, in na festivalu za nagrado za najboljši scenarij Sergio Amidei, ki ga bodo letos priredili med 14. in 23. julijem v Gorici. V okviru seminarja Mediacritica bo jutri ob 18. uri Luca Malava-si predstavil knjigo z naslovom »Die-ci film. Esercizio di lettura«, medtem ko bo Alessandro Aronadio spregovoril o svoji knjigi »Lo strano caso del dr. David e di mr. Cronenberg. Sag-gio sul doppio cinema«. Jutri ob 20.30 bodo predvajali film Alessandra Aro-nadia »Due vite per caso«. V petek, 18. februarja, ob 18. uri bo Alberto Pezzotta predstavil knjigo »Alberto Mroavia, Cinema italiano. Recen-sioni e interventi 1933-1990«, ki jo je uredil skupaj z Anno Gilardelli. Sporočamo, da bo tajništvo goriške redakcije jutri, 17. februarja 2011 ZAPRTO Za brezplačne čestitke in razna obvestila ter za sporočila naročnikov prosimo, da kličete tajništvo v Trstu na tel. 040-7786333 ali 040-7786330 (faks 040-772418) ali pišete na e-mail redakcija@primorski.eu od 10. do 15. ure [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. Gledališče DRAMSKA DRUŽINA F.B. SEDEJ prireja v Sedejevem domu v Števerjanu v petek, 18. februarja, ob 20.30 v okviru niza Večerov amaterskih gledališč v Števerjanu gostovanje skupine KD Planika iz Sel na Koroškem z igro »Obisk Martina Dovjaka« v režiji Francija Končana; informacije tudi o gledališki sezoni 2010-2011 na spletni strani www.sedej.org. GORIŠKA SEZONA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA: v četrtek, 24. marca, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž »Vrtiljak« (Arthur Schnitzler). KOMIGO 2011: danes, 16. februarja, ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Gorici komedija »I titoli dell'imperatore« (Gorizia spettacoli in Gruppo teatra-le per il dialetto Gianfranca Salette); informacije v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20, tel 0481-33288, info@kulturnidom.it). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v četrtek, 17. februarja, ob 20.45 »Daddy Blues«, nastopata Marco Columbro in Paola Quattrini; informacije po tel. 0481-383327 in na spletni strani www3.comune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v nedeljo, 27. februarja, ob 16. uri »La storia di Pierino e il lupo« v sklopu niza »SpazioGiovani«; informacije pri blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v nedeljo, 20. februarja, ob 16. uri za otroke med 3. in 10. letom starosti »C'era una volta... nonno Angelo nella malga di Val dei giardini«; v sredo, 23. februarja, ob 21. uri »Cirano di Bergerac«; informacije po tel. 0481532317 in 0481-630057. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v petek, 18. februarja, ob 20.45 koncert skupine Ensemble italiano di sassofoni; informacije po tel. 0481790470. KULTURNI DOM Gledališče lokomotiva Drevi Saletta s Cesarjevimi naslovi Februar v goriškem Kulturnem domu poteka v znamenju teatra. Predstave se vrstijo kot na tekočem traku, ponudba pa je bogata in vabljiva. Spodbuden je zlasti odziv publike, ki je nad pričakovanji, saj je bila marsikatera predstava razprodana. Komigo, Terzo Teatro, Gorizia Spet-tacoli, Gradisca Teatro in Cormons Teatro ponujajo različne gledališke nize, njihovi organizatorji pa s požrtvovalnim in vztrajnim delom dosegajo zaželene rezultate. Če k omenjenim dodamo še predstave v Kulturnem centru Lojze Bratuž, v Štan-drežu, Števerjanu itd., lahko ugotovimo, da je gledališče prava »lokomotiva« goriške kulture, kar seveda prispeva k celovitemu razvoju kulturnih dejavnosti v mestu. Drevi ob 20.30 bo na vrsti druga predstava festivala Komigo. Na odru Kulturnega doma bo Gian-franco Saletta nastopil v komediji »I titoli delTImperatore« (Cesarjevi naslovi) avtorjev Lina Carpinterija in Mariana Faragune. Iz zanimanja lahko sklepamo, da so Saletta in tržaške »Maldobrie« na Goriškem še vedno priljubljene; informacije so na voljo v Kulturnem domu (tel. 0481-33288). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo danes, 16. februarja, ob 20. uri (Iztok Mlakar) »Duohtar pod mus!«, kopro-dukcija z gledališčem Koper. V četrtek, 17. februarja, ob 20. uri (Carole Fréc-hette) »Sobica na vrhu stopnišča«, ko-produkcija z ETC (European Theatre Convention). V petek, 18. februarja, ob 20. uri (Edward Clug) »Radio and Ju-liet«, gostovanje Opere in Baleta SNG Maribor. V soboto, 19. februarja, ob 20. uri (Carole Fréchette) »Sobica na vrhu stopnišča«. V soboto, 26. februarja, ob 20. uri (Arthur Miller) »Smrt trgovskega potnika«, gostovanje SLG Celje. V ponedeljek, 28. februarja, ob 10. uri (Tamara Matevc) »Grozni Gašper«; predprodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 19. februarja »I bestiolini«, Gek Tessaro; informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Femmine contro maschi«. Dvorana 2: 17.30 »I fantastici viaggi di Gulliver« (digital 3D); 19.50 - 22.10 »Sanctum« (digital 3D). Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Gianni e le donne«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Femmine contro maschi«. Dvorana 2: 17.30 »I fantastici viaggi di Gulliver« (digital 3D); 19.50 - 22.10 »Sanctum« (digital 3D). Dvorana 3: 17.40 - 20.00 »Il discorso del re«; 22.15 »Parto col folle«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Il truffa cuori«. Dvorana 5: 18.10 - 20.15 - 22.15 »Im-maturi«. Razstave V GALERIJI ARS na Travniku 25 v Gorici bo v petek, 18. februarja, ob 18. uri odprtje skupinske razstave slik z naslovom »Acqua e terra. Voda in zemlja« v organizacijia kulturnega krožka G. Mazzini iz Tržiča. V RAZSTAVNEM PROSTORU V VEŽI KINEMAXA v Hiši filma na Travniku v Gorici bo v petek, 18. februarja, ob 19. uri odprtje razstave člana Skupine75 Marka Vogriča »Miška v Gorici - Pogledi mestnih ulic iz mišje perspektive«. ~M Koncerti V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici poteka predprodaja vstopnic za koncert vokalne skupine Perpetuum Jazzile, ki bo 3. marca ob 20.30. Nakup vstopnic je možen zjutraj od 8.30 do 12.30 na tajništvu Kulturnega centra, v popoldanskih urah od 17. od 19. ure pri blagajni v atriju gledališča; informacije po tel. 0481531445, info@kclbratuz.org. V KULTURNEM CENTRU MOSTO-VNA v Solkanu bo v petek, 18. februarja (vstopnice razprodane), in soboto, 19. februarja, ob 20.30 koncert skupine Elvis Jackson. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja v okviru glasbenega niza »Gorizia classica«, ki je posvečen Franzu Lisz-tu, v soboto, 19. februarja, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju bo nastopil pianist Raffaele DAniello; vstop prost. VEČERNI KONCERTI združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 25. februarja, ob 20.45 koncert Trieste Early Jazz Orchestra; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. PD VRH SV. MIHAELA prireja 9. in 10. aprila enajsto Revijo mladinskih in otroških pevskih zborov »Zlata grla«. Revialni del bo v sovodenjskem Kulturnem domu v soboto, 9. aprila, z začetkom ob 18. uri, tekmovalni del pa v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. H Šolske vesti »ENGLISH FOR HIGH-SCHOOL STUDENTS/2«: polletni tečaj angleškega jezika na ravni A2-B1 na sedežu Slo-vika v Gorici (Korzo Verdi 51); trajanje 26 ur; ob četrtkih od 15. ure do 16.30; pričetek 17. februarja; prijave in informacije info@slovik.org, tel. 0481530412. ŠOLA ZA STARŠE: v Slovenskem Dijaškem domu v Gorici prirejajo ciklus predavanj in delavnic na vzgojno temo. Srečanja bodo oblikovali strokovnjaki iz različnih psiho-pedago-ških področij javnega in privatnega sektorja in sveta prostovoljnega dela: v četrtek, 17. februarja, ob 18. uri bo v Kulturnem domu v Gorici Suzana Pertot vodila srečanje z naslovom »Starši - Otrokovi osebni trenerji večjezičnosti«; na srečanja, ki so brezplačna, se je potrebno predhodno najaviti v Dijaškem domu, tel. 0481-533495 (od 13. do 18. ure), kjer so na voljo za dodatne informacije in koledarsko razporeditev delavnic in tematskih srečanj. S Izleti KD SABOTIN prireja od 9. do 11. aprila izlet v Rim, razpoložljivih je še nekaj mest; informacije po tel. 0481539992 (Nadja). MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE organizira v nedeljo, 20. februarja, enodnevni izlet na sneg v Bad Kleinkirchheim; odhod je predviden izpred banke v Sovodnjah ob 6.30, povratek okoli 21. ure; informacije po tel. 3276884782 (Alida) v popoldanskih in večernih urah. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo enodnevni avtobusni izlet ob dnevu žena v soboto, 12. marca, v vilo Manin, Valvasone in Fagagno; informacije in vpisovanje po tel. 048173398 (trgovina pri Mili), tel. 048178000 (gostilna pri Ivici), tel. 3804203829 (Miloš). VELIKONOČNO POTOVANJE s KRUT-om v baltske prestolnice od 21. do 26. aprila z obiskom Vilniusa, Rige in Tallina; informacije na sedežu KRUT-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. 13 Obvestila AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ obvešča, da poteka ob četrtkih med 17.30 in 18.30 v večnamenskem centru v Jamljah tečaj modernega plesa hip-hop za otroke od 6. do 10. leta starosti; informacije po tel. 338-6495722 (Martina). AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ prireja tekmovanje v briškoli vsak petek v večnamenskem centru v Jamljah; vpisovanje od 20. ure dalje. KMEČKA ZVEZA prireja tečaje, ki jih predvideva zakonodaja glede varnosti na delu, in sicer tečaj za odgovornega varnosti na delu, tečaj prve pomoči in proti požaru. Tečaj morajo obvezno opraviti vsi tisti, ki zaposlujejo delovno silo ne glede na obliko zaposlitve, tudi s posebnimi pogodbami kot npr. ob trgatvi (voucher); vpisovanje in informacije na sedežu Kmečke Zveze v Gorici na Korzu Verdi 51 med 8. in 13. uro (tel. 048182570). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. KRUT obvešča, da je goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel. 0481-530927). V KULTURNI DVORANI JEHOVIH PRIČ v Ul. Padlih borcev 2a v Šempetru prirejajo vsak teden biblijsko izobraževanje povezano z našim časom na različne teme: ob nedeljah ob 10. uri in ob četrtkih ob 19. uri v slovenščini in srbohrvaščini, ob nedeljah ob 17.30 in ob sredah ob 19.30 v italijanščini in španščini. ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO v Ra-štelu 74 v Gorici prireja vsako drugo soboto v mesecu med 15. in 19. uro srečanje za ljubitelje numizmatike in filatelije z možnostjo izmenjave znamk, kovinskega in papirnatega denarja ter zgodovinskih dokumentov; informacije po tel. 3480417609. KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža vabi vse ženske, ki bi rade preživele prijeten večer, naj se udeležijo praznika žena v soboto, 5. marca, od 19. ure dalje v kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu. Zaradi organizacijskih težav najava naj bo nujno do 21. februarja pri Marti (tel. 3472420204, 0481-21407). LITERARNI NATEČAJ GLAS ŽENSKE, ki ga razpisuje goriška pokrajina v sodelovanju z mestno občino Nova Gorica na temo »Moja ljubezenska zgodba« je namenjen srednješolkam in ženskam, starejšim od 30 let; rok za oddajo del zapade danes. KD SABOTIN vabi v Štmaver na Šagro sv. Valentina: v četrtek, 17. februarja, bo ob 20.30 odprtje razstave »Moja mama kuha kafe«, v petek, 18. februarja, bo ob 20.30 tekmovanje v bri-školi, sledil bo nastop rock skupin Ra-diowave in Antioksidanti. V soboto, 19. februarja, bodo ob 18. uri nastopili otroški pevski zbori, sledil bo ples z ansamblom Arena. V nedeljo, 20. februarja, bodo kioski odprti že ob 10. uri, ob 14.30 bo slovesna maša, ob 16. uri ples z ansamblom Brjar. CISI IN ZDRUŽENJE LA MERIDIANA prirejata v večnamenskem centru v Ul. Baiamonti v Gorici brezplačni tečaj izdelovanja darilnih predmetov, ki bo potekal vsak petek (prvo srečanje bo 18. februarja) med 10. in 11.30; informacije in prijave pri združenju La Meridiana vsak ponedeljek, sredo in petek med 9. in 11. uro ali po tel. 0481-383163 ali med 9. in 15. uro centru Elios (tel. 0481-392229, Giancar-la Scremin). SPDG prireja društveno smučarsko tekmovanje v veleslalomu v nedeljo, 27. februarja, na progi »Cimacuta« v kraju Forni di Sopra s pričetkom ob 11.30. Člani se lahko prijavijo za nastop na tekmovanju do vključno srede, 23. februarja; prijave po tel. 048122164 (Marta) in 338-5068432 (Loredana). B Mali oglasi NA DOBERDOBSKEM KRASU prodajam zazidljivo zemljišče; informacije po tel. 331-1232901 v večernih urah. 0 Prireditve GLEDALIŠČE VERDI v Gorici prireja srečanja z avtorji ob 150-letnici italijanske države: v soboto, 26. februarja, bo ob 18. uri v deželnem avditoriju v Gorici srečanje z novinarjem Marcellom Venezianijem na temo nacionalne identitete; vstop prost. INŠTITUT ZA DRUŽBENO IN VERSKO ZGODOVINO iz Gorice in Založba Mladika iz Trsta v sodelovanju z goriško državno knjižnico in inštitutom za srednjeevropska kulturna srečanja ICM prirejata predstavitev knjige Mira Tassa »Un onomasticidio di Stato« (Državni imenomor) v četrtek, 17. februarja, ob 17.30 v dvorani »Della Torre« Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici 2 (Ulici Carducci) v Gorici. Ob avtorjevi prisotnosti bodo sodelovali Liliana Ferrari, Pavle Merku, Boris Pahor in Marina Rossi. V TRŽIŠKI OBČINSKI KNJIŽNICI bo v četrtek, 17. februarja, ob 18. uri predstavitev knjige Carmen Stel »Marg-herite di latta«. O knjigi bo govoril Diego Calligaris. V DVORANI TRŽAŠKE UNIVERZE v Ul. Alviano v Gorici bo v petek, 18. februarja, ob 14.30 predstavitev publikacije »Il folle reato«, ki so jo napisali sodelavci Basaglie Ernesto Venturi-ni, Lorenzo Torresini in Domenico Casagrande. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v petek, 18. februarja, ob 18. uri Diego Zandel predstavil svoji knjigi »Testi-moni muti. Le foibe, l'esodo, i pre-giudizi« in »Il fratello greco«. ZIMSKE ZGODBE: 19. februarja ob 16.30 v dvorani centra Studium v Ul. Morelli 8; zaželjena je najava; informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481-537280, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it/blog). NA PONEDELJKOVIH SREČANJIH Z AVTORJI ob 18. uri v sovodenjski občinski knjižnici bodo 21. februarja gostili Vesno Guštin in 28. februarja Mirana Košuto. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA iz Gorice prireja sklop predavanj na vzgojno, družbeno, versko tematiko ali s področja zdravega življenjskega sloga: v torek, 22. februarja, ob 20.30 bo Branko Cestnik predaval ta temo »Pop ljubezen«« v domu »Franc Močnik« v Gorici. V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci 2 v Gorici bo ob zaključku razstave o Michelstaedterja »Fare di se stesso fiamma« okrogla miza in gledališki nastop z naslovom »Teatrabilita di Michelstaedter« v sredo, 23. februarja. Ob 16.30 se bo začela okrogla miza, ob 18.30 bodo uprizorili odlomke iz drame Marca Collija »Michelstaedter-Biografia di un pensiero furioso«. MALA PREŠERNOVA PROSLAVA 2011 bo v Kulturnem domu v Gorici v ponedeljek, 28. februarja, ob 17.30. Na sporedu bo otroška predstava »Medenka«, v kateri nastopata priznana slovenska animatorja Sten Vilar in Damjana Golavšek. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Celestina Lukezich vd. Iacullo z glavnega pokopališča v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 10.00, Ermes Ceo-lin iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev. DANES V ŠKOCJANU: 13.45, Giuseppe Amadio (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 18 Sreda, 16. februarja 2011 GLEDALIŠČE - V Cankarjevem domu Cvetje v jeseni kot sodobna črna komedija po predlogi Ivana Tavčarja in v režiji Marka Čeha V Štihovi dvorani Cankarjevega doma bo v sredo, 23. februarja, premiera predstave Cvetje v jeseni, ki je nastala po predlogi romana Ivana Tavčarja, za oder pa jo je priredil in močno posodobil režiser Marko Čeh. Predstava je žanrsko še najbližje črni komediji, ki si jo je Čeh zamislil predvsem kot parodijo na romantično ljubezen. Režiser je besedilo romana preoblikoval v monologe glavnega junaka Janeza, ki ga v predstavi igra Aljo-ša Ternovšek. V Tavčarjevem romanu so Čeha zanimale predvsem vedenjske reakcije glavnih junakov v romanu, ki jih je poskušal prirediti za oder. Želel si je narediti zanimivo komedijo, zato je dele, ki so se mu v romanu zdeli prepusti, zamenjal z zanimivejšimi. Pri tem si je nekaj stavkov sposodil pri drugih slovenskih li-teratih, kot sta Ivan Cankar in Preži-hov Voranc, nekaj pa je njegovih lastnih. "Vsekakor je bil roman Cvetje v jeseni odlična podlaga za zgodbo z nesrečnim koncem," je poudaril na včerajšnji novinarski konferenci. Cvetje v jeseni je simbol za vse, kar je nezaželeno. "To je tisto cvetje, ki ne daje sadu. Ta simbol je zelo aktualen tudi v današnjem svetu, ko mora biti vse, kar počnemo, vključno z ljubeznijo, koristno," je pojasnil igralec Ternovšek. Dodal je, da so tako v igralski ekipi kot v Zavodu Margareta Schwarzwald, ki je producent predstave, prepričani, "da je ljubezen, ki se na prvi pogled zdi nekoristna, v resnici bolj koristna od tiste, ki pri- naša materialno korist". Ob tem je omenil nerealizirane ljubezni poetov, ki so prispevali v svetovno zakladnico poezije. Glasba za predstavo je delo La-rena Poliča Zdraviča in Urške Indjic. Kot je dejal Polič Zdravič, glasba zaobjema več zvrsti, od bluesa, jazza do religiozne glasbe. Glasbo bo izvajal v živo na kitari in s pomočjo računalnika. Poleg Ternovška v predstavi igrajo še Tina Vrbnjak, Maruša Kink, Jernej Gašperin in Tomislav Tomšič. Scenografijo je podpisal Marko Tur-kuš, kostumografijo pa Branka Pav-lič. Večina ustvarjalcev predstave sodeluje skupaj že od študija na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo in so del najmlajše gledališke scene. Čeh je študij režije končal leta 2009 z diplomsko predstavo Saloma, za katero je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Na odrih je lansko jesen debutiral s predstavo R9-42U. Zavod Margareta Schwarzwald sta konec leta 2009 ustanovili igralka Maruša Kink in producentka Mija Špiler. Prva predstava zavoda z naslovom Princeske je bil avtorski projekt Vrbnjakove, Kinkove, Nike Rozman in Lidije Sušnik. Sledila je predstava Vse Fedrine ljubezni v režiji Yulie Roschina, tokratna predstava je tretji projekt. Predstava je nastala v kopro-dukciji Cankarjevega doma in Društva S.N.G. (STA) GLEDALIŠČE FURLANUA-JULUSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali V sredo, 23. februarja, ob 20.30 / Molière: »II misantropo«. Režija: Massimo Castri. Nastopajo: Massimo Popolizio, Graziano Piazza, Sergio Leone, Federica Castellini, Ilaria Genatiempo, Laura Pasetti, Tommaso Cardarelli, Andrea Gambuzza, Davide Lorenzo Palla in Miro Landoni. / Ponovitve: od četrtka, 23. do sobote, 26. ob 20.30 ter v nedeljo, 27. februarja, ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 16. februarja, ob 17.00 / Roberto Cavosi: »Antonio e Cleopatra alle corse«. Režija: Andrée Ruth Sham-mah. Nastopata: Annamaria Guarnie-ri, Luciano Virgilio. Danes, 16. februarja, ob 21.00 / Bernard-Marie Koltés; prevod: Luca Scar-lini: »La notte poco prima nella fore-sta«. Režija: Juan Diego Puerta Lopez. Nastopa: Claudio Santamaria. / Ponovitve: do sobote, 19. ob 21.00 ter v nedeljo, 20. februarja, ob 17.00. Gledališče La Contrada Teater dei Fabbri V soboto, 19. februarja ob 16.30 / Rac-conti sotto la luna predstavlja »Sette in un colpo«. Teater Orazio Bobbio V nedeljo, 20. februarja ob 11.00 / Ti racconto una fiaba predstavlja »Verso la luna«. GORICA Kulturni dom Danes, 16. februarja, ob 20.30 / v okviru Komigo 2011 komedija »I titoli dell'Imperatore«. Info: Kulturni dom Gorica (tel.0481.33288). V petek, 18. februarja, ob 20.45 / ome-dija »Il clan delle vedove« (Il Teatro -Gradišče ob Soči). _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom V soboto, 19. februarja, ob 20.00 Klub CD / »Slovenija ima avdicijo«. Režija: Gojmir Lešnjak Gojc; kostu-mografija: Zvonka Maku; scenografija: Andrej Stražišar; nastopajo: Gojmir Lešnjak Gojc, Tilen Artač, Alenka Tetičkovič, Nina Ivanič, Teja Bi-tenc, Jernej Čampelj, Uroš Jezdic in Dušan Tomic. SNG Drama Veliki oder Danes, 16. februarja, ob 19.30 / August Strindberg: »V Damask«. / Ponovitve: v petek, 25. februarja, ob 19.30. Mala drama Danes, 16. februarja, ob 20.00 / David Mamet: »November«. / Ponovitve: v četrtek, 17., od torka, 22. do četrka, 24. februarja, ob 20.00. V soboto, 19. februarja, ob 20.00 / Se-nejka: »Medeja«. V ponedeljek, 21. februarja, ob 20.00. / Yasmina Reza: »Art«. / Ponovitev: v soboto, 26. februarja, ob 20.00. V ponedeljek, 28. februarja, ob 20.00 / Sam Shepard: »Lunine mene«. MGL Veliki oder Danes, 16. februarja, ob 19.00 / William Shakespeare: »Romeo in Julija«. Jutri, 17. februarja, ob 19.00 / Tenes-see Williams: »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. V soboto, 19. februarja, ob 20.00 / G. Boccaccio, L. Ratej, M. Krajinc in M. Lazar: »Dekameron«. / Ponovitve: v ponedeljek, 21., od četrtka, 24. do sobote, 26. in v ponedeljek, 28. februarja, ob 19.30. Mala drama V ponedeljek,21. februarja, ob 20.00 / Karl Schonherr: »Hudič babji«. / Ponovitve: v petek, 25. februarja, ob 20.00. Danes, 16. februarja, ob 20.00. / Gregor Fon: »Pes, pizda in peder«. Jutri, 17. februarja, ob 20.00. / Tom Dalton Bidwell: »Družba na polti«. / Ponovitve: v torek, 22. februarja, ob 20.00. V petek, 18. februarja, ob 19.00 / Edvard Albee: »Občutljivo ravnovesje. V sredo, 23. februarja, ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. V četrtek, 24. februarja, ob 20.00 / Maja Pelevic: »Pomarančna koža«. / Ponovitev: v ponedeljek, 28. februarja, ob 20.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V petek, 18. februarja, ob 20.30 / Camille Saint-Saëns: »Samson et Dalila«. Režija: Michal Znaniecki. Dirigent: Boris Brott. / Ponovitve: v soboto, 19. ob 17.00, v nedeljo, 20. ob 16.00, od torka, 22. do četrtka, 24. ob 20.30 ter v soboto, 26. ob 17.00. PRI REDITVE Gledališče Miela V četrtek, 17. marca ob 21.30 / Koncert legendarnega saksofonist »James Chance & Les Contortions« GROPADA Zadružnem domu Danes, 16. februarja, ob 20.00 / Večer ljudskih pesmi. COL Jutri, 17. februarja, ob 20.00 / Nastopata: O.S. A. Gradnik in Mešani pevski zbor Razvojnega združenja Repen-tabor. GROČANA Srenjski hiši V nedeljo, 20. februarja, ob 17.30 / »Tku je blo ambot« Nastopa: KD Ša-vrini in anka Savrinke. OPČINE SKD Tabor OPENSKA GLASBENA SREČANJA V nedeljo, 20. februarja ob 18.00 koncert skupine ANDREJKA MOŽINA KVARTET (Andrejka Možina - glas, čelo, skladbe, Nicola Privato - kitara, Rosa Brunello - kontrabas, Igor Checchi-ni - bobni, gost: Sebastiano Frattini -violina. Na sporedu skladbe Andrejke Možina in jazz standard. GORICA Kulturni dom V torek, 22. februarja, ob 20.30 / koncert »Tribute to Frank Sinatra«. Nastopa Paolo del Ponte band. Vstop prost. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica V petek, 18. februarja, ob 20.00 / Edward Clug: »Radio and Juliet«. Nastopajo: Plešejo Edward Clug, Demetrius King, Matjaž Marin, Tiberiu Marta, Gaj Žmavc in Tijuana Križman. Mostovna V soboto, 19. februarja, ob 22.00 / Elvis Jackson - 2.dan LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana Jutri, 17. in v petek, 18. februarja ob 19.30 / Koncert / Orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor in Ženska vokalna skupina ČarniCe. Kino Šiška Jutri, 17. februarja, ob 20.30 Katedrala / Nastopajo: Yu Go! Kawasaki 3p (Hr), Red Five Point Star (Slo) in Joke (Fr). V soboto, 19. februarja, ob 20.00 Katedrala / Nastopa Plan B (Velika Britanija). V nedeljo, 20. februarja, ob 21.00 Katedrala / Nastopajo: Jessica 6 (New York), DJ set: CASIOp (Sindikat), Dečko z vlečko (Sindikat), ivanhoe vs. [f9k] (driskoteka) video: Mina Fina (Smetnjak). V ponedeljek, 28. februarja, ob 21.00 Katedrala / Nastopa: Steven Severin (ex Siouxsie & The Banshees): Blood Of A Poet (Jean Cocteau). KUD France Prešeren (Karunova 14) V petek, 25. februarja, ob 20.00 / Nastopajo Noctiferia, Breedlock in Convulsive. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di li-bertà«. Narodna in študijska knjižnica (Ul. S. Francesco, 20): je na ogled razstava Mirne Viola »Zima, zima bela ... «. Muzej Revoltella (Ul. Diaz, 27): do 6. marca je na ogled razstava »Autoritratti triestini. La donazione Hausbrandt«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Vhod parka Miramarskega grada: do 27. februarja, bo na ogled razstava: »Giorgio De Chirico. Un maestoso si-lenzioso«. Bambičeva galerija: do 25. februarja je na ogled razstava ilustracij Zvonka Čoha za slikanico Marka Kravosa "Ta prava od pet do glave'. Urnik: od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, od po-nedljka do petka. REPEN Kraška hiša: Zadruga Naš Kras vabi na ogled razstave akademske kiparke Metke Kavčič, pod naslovom: »Pr' Mariki«, idrijska čipka iz kovinske žice in velja-ne pločevine. Razstava je na ogled ob nedeljah in praznikih, od 11.00 do 12.30 ter ob 15.00 do 17.00. NABREŽINA SKD Igo Gruden: vabi v društvene prostore na ogled dokumentarne razstave »Krožna pot po naših gradiščih«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (0039) 040-830-792. GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 003865-3359811, www.goriskimuzej.si. V razstavnih prostorih Fundacije Goriške Hranilnice (Ul. Carducci 2): v Gorici bo ob stoletnici smrti Carla Mic-helstaedterja in v okviru razstave »Far di se stesso fiamma« je na ogled razstava »Intorno a Carlo«; na ogled bo do 27. februarja od torka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah, med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto (vstop prost). Kulturni center Lojze Bratuž: do 8. marca je na ogled lutkovna razstava -čarobni svet lutk Brede Varl. Ogled je možen ob prireditvah ali po domeni. V Pokrajinskih Muzejih v goriškem grajskem naselju: je na ogled razstava fotografij zvezdnikov med 30. in 50 leti Artura Gherga; na ogled bo do 30. januarja. Kulturni dom: do 25. februarja je na ogled razstava priznanega slikarja Andreja Kosiča. Urnik: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V razstavnem prostoru v atriju Kine-maxa v Hiši filma na Travniku: v petek, 18. februarja, ob 19. uri odprtje razstave člana Skupine75 Marka Vogriča »Miška v Gorici - Pogledi mestnih ulic z mišje perspektive« posneti s tehniko camere obscure. Palača Attems Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. junija, bo na ogled razstava »LAlbero della vita. L'evolu-zione attraverso gli occhi di Charles Darwin«. Urnik: vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 19. ure. VIDEM Villacaccia di Lestizza: je na ogled fotografska razstava: »Fotografare la lu-ce«. Razstavljajo: Guido Cecere, Walter Criscuoli, Sergio Culot, Ulderica Da Pozzo, Maurizio Frullani, Fabio Gia-cuzzo, Daniele Indirigo, Roberto Ku-sterle, Adriano Perini, Sergio Scabar, Mario Sillani Djerrhian in Stefano Tubaro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. KOPER Pretorska dvorana: je na ogled razsta- -/ va Mojce Kleibencetl, Petre Koren in Ane Selija pod naslovom: »Utrinki«. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Stolp na vratih: »Razstava kljekljanih čipk«. Razstavljajo članice Klekljarske-ga društva Čebelica iz Most pri Komendi. Razstava je odprta do sredine januarja 2011. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava slik Boruta Kavčiča. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). Kulturni dom: je na ogled razstava Danila Jejčiča. Mostovna: je na ogled razstava »Figura - slike in kipci«. Vstop prost. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. / SVET Sreda, 16. februarja 2011 19 egipt - Medtem ko je država v primežu socialnih nemirov in prosi za mednarodno pomoč Vojska imenovala odbor za spremembo ustave Svoje delo naj bi končal v desetih dneh - Aprila predvidoma referendum KAIRO - Vojska, ki je po odstopu predsednika Hosnija Mubaraka prevzela oblast v Egiptu, je imenovala člane odbora, ki bo v desetih dneh pripravil spremembe ustave, o katerih bo nato predvidoma aprila potekal referendum. Egipt, ki je vse bolj v primežu socialnih nemirov, je medtem mednarodno skupnost pozval k pomoči. Desetčlanski odbor naj bi vodil nekdanji sodnik Tarek al Bišri, med člani pa ni nobenega od tistih pravnikov, ki jim je pripravo ustavnih sprememb tik pred svojim petkovim odstopom poveril Mubarak. Vrhovni svet vojske se je zavezal, da bo referendum potekal v roku dveh mesecev po pripravi predloga ustavnih sprememb. Med člani odbora je tudi nekdanji poslanec iz vrst prepovedane Muslimanske bratovščine Subhi Salem. Salem je pojasnil, da bo nova ustava, ki jo bo pripravil odbor, le začasna in bo veljala do vzpostavitve demokratično izvoljenih oblasti. Dejal je še, da radikalnih sprememb zaenkrat ne načrtujejo, bodo pa odpravili obstoječe omejitve svoboščin. Ustavne spremembe naj bi predvsem odpravile dosedanje omejitve glede kandidature na predsedniških volitvah, omejile predsedniški mandat ter okrepile nadzor sodstva nad volitvami. Ni pa še jasno, ali bodo po novem dovolili prisotnost tujih opazovalcev na volitvah, kot tudi ne, ali bodo spremenili pogoje za registracijo novih strank. Protestniki, ki so s svojim vztrajanjem spodnesli Mubarakov režim, so poleg tega zahtevali odpravo izrednih razmer, ki veljajo že 30 let, kar bi med drugim omogočilo izpustitev političnih zapornikov. Teh naj bi bilo v Egiptu kar okoli 10.000. Muslimanska bratovščina, ki je uradno prepovedana, a s strani oblasti tolerirana, je že sporočila, da bo oblikovala svojo politično stranko. Kot so sporočili, trdno verjamejo v svobodo ustanavljanja političnih strank, a svoje doslej niso mogli oblikovati zaradi zakona, po katerem je bilo to mogoče storiti le ob privolitvi Mubarakove Narodne demokratske stranke (NDP). Na parlamentarnih volitvah leta 2005 je kandidatom Muslimanske bratovščine, ki so uradno sicer nastopali kot neodvisni kandidati, pripadla kar petina vseh poslanski sedežev. V prvem krogu volitev konec lanskega leta bratovščini ni pripadel noben poslanski sedež, drugi krog volitev pa je nato bojkotirala. Egiptovski zunanji minister Ahmed Abul Gejt je medtem mednarodno skupnost pozval k pomoči pri obnovi Egipta. Kot je dejal, je politična kriza močno prizadela egiptovsko gospodarstvo. O tem naj bi se Gejt že pogovarjal s kolegi iz ZDA, Velike Britanije in Savdske Arabije. Ob vrhuncu 18-dnevne ljudske vstaje naj bi ta Egipt stala 300 milijonov dolarjev dnevno, napoved letošnje gospodarske rasti pa se je znižala s 5,3 na 3,7 odstotka. Po odstopu Mubaraka Egipt tudi vse bolj pretresajo stavke številnih javnih uslužbencev ter zaposlenih v državnih in zasebnih podjetjih, ki zahtevajo višje plače. Da so razmere v Egiptu še vedno napete, dokazujejo tudi oboroženi spopadi, ki pretresajo več egiptovskih mest in za katere naj bi bili krivi zaporniki, ki so uspeli v kaosu med ljudsko vstajo pobegniti iz več zaporov. Po skoraj treh tednih protestov naj bi bilo več sto ljudi pogrešanih. Domnevajo, da jih je pridržala vojska. (STA) tunizija Izredno stanje podaljšano TUNIS - Tunizijske oblasti so včeraj podaljšale izredno stanje, ki so ga uvedle 14. januarja, ko je iz države pobegnil predsednik Zine El Abi-dine Ben Ali. Hkrati pa so ukinile policijsko uro, ki so jo uvedle po državi na vrhuncu nemirov in protestov proti predsedniku 12. januarja. Tunizijsko notranje ministrstvo je včeraj opozorilo tudi pred poskusi netenja nemirov med policijo in vojsko v še vedno nestabilni severnoafriški državi. Policijo je pozvalo k pazljivosti zaradi takšnih poskusov netenja nemirov med njimi in vojsko, ki se je med protesti postavila na stran protestnikov. Ministrstvo je hkrati obsodilo nadaljevanje protestov skrajnežev. "Da preprečimo karkoli, kar bi lahko ogrozilo varnost države in da zagotovimo varnost državljanov in zavarujemo javno in zasebno lastnino, smo se odločili, da do nadaljnjega podaljšamo izredno stanje," so sporočili. (STA) Vojaki na ulicah Kaira ansa jemen Včeraj peti dan zapored protesti SANA - V jemenski prestolnici Sana so včeraj peti dan zapored potekali protesti proti tamkajšnjemu predsedniku Ali-ju Abdulahu Salehu. Okoli 3.000 ljudi, ki zahtevajo politične reforme v državi, se je zbralo pred tamkajšnjo univerzo in se podalo proti središču mesta, vendar so jih policija in privrženci predsednika Saleha raz-gnali. Manjše število policistov je z uporabo solzivca in gumijevkami ob začetku pohoda poskušalo razgnati protestnike - večinoma študente in aktiviste za človekove pravice - ,vendar so ti nadaljevali s pohodom in vzklikali "Dol s predsednikovimi razbojniki". Na protestnike so potem v središču mesta čakali policisti in okoli 2000 privržencev predsednika Saleha, ki je na oblasti 32 let. Protestnike so razgnali in jim preprečili dostop do predsedniške palače, pri tem pa sta bila ranjena najmanj dva človeka. Pohod demonstrantov je po približno dveh kilometrih ustavila policija. Demonstranti so se zato preusmerili na drugo ulico, vendar pa so jih tam napadli privrženci predsednika Saleha. (STA) iran Ponedeljkovi nemiri terjali eno žrtev TEHERAN - Iranska policija je v ponedeljek v Teheranu s solzivcem in gumijastimi naboji razgnala protivladne protestnike. Po poročanju iranske tiskovne agencije Irna je pri tem umrla ena oseba, več pa je bilo ranjenih. Več držav je iranske oblasti že pozvalo, naj ne ukrepajo proti demonstrantom. Da je ena oseba umrla, je potrdil tudi namestnik vodje policije Ahmad Reza Radan, ki je zatrdil, da za demonstracijami stojijo ZDA, Velika Britanija in Izrael. Iranska opozicija je demonstracije sklicala v podporo ljudskim vstajam v arabskih državah, sprevrgle pa so se v protest proti iranskemu režimu. Demonstranti so vzklikali gesla proti predsedniku Mahmudu Ahmadinedžadu, ki ga obtožujejo, da je bil leta 2009 ponovno izvoljen s pomočjo prevar. (STA) Tudi v Iraku na ulicah več sto protestnikov BAGDAD - V iraškem mestu Faludža, 60 kilometrov zahodno od Bagdada, in Kirkuku na severu države je včeraj več sto protestnikov protestiralo proti korupciji, slabemu delovanju javnih služb in samovoljnim aretacijam. Množične proteste pa napovedujejo tudi za 25. februar. Protestniki so nosili napise "Ne samovoljnim aretacijam", "Kje so javne službe?" in "Ne korupciji". V Iraku je prišlo že do več podobnih protestov, zaradi katerih je premier Nuri Al Maliki v začetku meseca oznanil, da si bo prepolovil plačo. Tako naj bi pripomogel k "zmanjšanju razlike v življenjskem standardu med različnimi družbenimi razredi". Za 25. februar pa so v prestolnici Bagdad napovedani množični protesti, ki so jih poimenovali "Revolucija iraške jeze". Nekateri aktivisti zahtevajo odstop vlade, ki je bila po devetih mesecih političnega mrtvila sestavljena decembra lani. Protesti v Bahrajnu zahtevali smrtno žrtev MANAMA - Bahrajnsko notranje ministrstvo je včeraj sporočilo, da je umrl moški, ki je bil ranjen med ponedeljkovimi protivladnimi protesti v vasi Di-ja vzhodno od prestolnice Manama. Varnostne sile pa so včeraj med pogrebno slovesnostjo zanj na več tisoč žalujočih streljale z gumijastimi izstrelki, pri tem pa je bila ena oseba ubita. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je bil 21-letni Ali Abdulhadi Mushaima ranjen v ponedeljek zvečer v spopadih med policijo in protestniki. Hkrati so z ministrstva sporočili, da so uvedli preiskavo, s katero naj bi ugotovili, ali je policija med protesti "neupravičeno uporabila orožje". Zaradi njegove smrti so aktivisti včeraj že pozvali k novim protestom. Ime novonastale države bo Južni Sudan JUBA - Ko bo julija tudi mednarodno priznana, se bo najmlajša država na svetu imenovala Južni Sudan, so včeraj sporočili iz vladajoče stranke Ljudsko gibanje za osvoboditev Sudana (SPLM), ki je tudi izbrala ime. Odločitev mora potrditi še parlament v Jubi, a ker v njem večino sedežev zaseda prav SPLM, bo ime najverjetneje potrjeno. "Vodilni v stranki SPLM smo se odločili, da se bo nova država imenovala Južni Sudan," je povedal Pagan Amum, generalni sekretar nekdanjega uporniškega gibanja SPLM. Dodal je, da bo o imenu sedaj glasoval še južnosudanski parlament. Na januarskem referendumu je skoraj 99 odstotkov južnih Sudancev glasovalo za odcepitev od severnega dela Sudana. (STA) evropska unija - Medtem ko finančni ministri še niso dosegli dogovora o krepitvi in razširitvi začasnega sklada Posojilna zmožnost stalnega mehanizma za zaščito evra bo predvidoma 500 milijard evrov BRUSELJ - Finančni ministri EU so se v ponedeljek v Bruslju dogovorili, da bo posojilna zmožnost stalnega mehanizma za zaščito evra 500 milijard evrov. O krepitvi in razširitvi začasnega pa dogovora še ni. Portugalska poziva, naj bo sprejet čim prej. Dogovor o velikosti stalnega kriznega mehanizma je glavna novica treh finančnih sestankov v zadnjih dveh dneh -v ponedeljek so se najprej sestali finančni ministri 17 držav v območju evra, nato so se jim na pogovorih o stalnem mehanizmu pridružili še ministri preostalih desetih članic unije, včeraj pa je bilo redno zasedanje vseh finančnih ministrov unije. Dogovorjena vsota, ki znaša dvakrat toliko kot posojilna zmožnost začasnega medvladnega sklada za zaščito evra, sicer ne vključuje prispevka Mednarodnega denarnega sklada, ki bo tudi sodeloval v mehanizmu, in morebitnih prostovoljnih prispevkov nečlanic območja evra, je povedal šef evroskupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker, ki je naznanil novico. Jean-Claude Juncker ansa Obstaja "nenapisan" dogovor, da naj bi IMF prispeval 50 centov k vsakemu evru, ki ga bodo prispevali Evropejci, pa je pojasnil komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. Stalni mehanizem za zagotavljanje stabilnosti evra naj bi začel delovati sredi leta 2013, ko se iztečejo obstoječi začasni mehanizmi za pomoč državam z evrom v težavah. Dogovora o krepitvi in razširitvi začasnega medvladnega sklada za zaščito evra pa še ni. Juncker je v ponedeljek poudaril, da "ni dogovora o ničemer, dokler ni dogovora o vsem". Tako bo po njegovih ansa besedah treba počakati do vrha Evropske unije 24. in 25. marca, ko je predvidena potrditev "celostnega odziva" na krizo, katerega del je tudi krepitev začasnega sklada. Krepitev začasnega sklada za zaščito evra je potrebna, ker ta zaradi zagotavljanja najvišje bonitete trojni A ni zmožen posoditi 440 milijard evrov, kot je bilo lani obljubljeno, temveč le 250 milijard evrov. Nemčija, najmočnejše evropsko gospodarstvo, ki prispeva levji delež pomoči državam v težavah, v zameno za krepitev začasnega sklada zahteva tesnejše usklajevanje ekonomskih politik s ciljem krepitve konkurenčnosti. V Berlinu so tako ob podpori Pariza predlagali "pakt za konkurenčnost", nad katerim vsi v območju evra niso navdušeni. Kljub dogovoru o velikosti stalnega kriznega mehanizma je sicer včeraj več ministrov menilo, da je odločanje o krepitvi začasnega sklada prepočasno. Na to je opozorila tudi Portugalska, ki se sooča z rekordnimi obrestnimi merami za svoje desetletne obveznice in je najbolj na udaru finančnih trgov, tako se ugiba, da naj bi za Grčijo in Irsko naslednja zaprosila za pomoč. Sicer pa so finančni ministri včeraj razpravljali o zakonodajnih predlogih za izboljšanje gospodarskega upravljanja, ki vključujejo tudi sankcije za kršitelje jav-nofinančne discipline. "Predvideva se do 0,2 odstotka BDP kazni za neravnovesja na tem področju. Finančna kazen je sicer skrajni ukrep za hude kršiteljice, katerih javnofinančni primanjkljaj bo vztrajno presegal tri odstotke BDP in katerih javni dolg bo vztrajno presegal 60 odstotkov BDP, kar kot zgornji meji določa pakt za stabilnost in rast. Proces kaznovanja hudih kršiteljic ima sicer več faz. Najprej mora kršiteljica dati na stran obrestovan depozit. Če ne izboljša rezultatov, se ta spremeni v neo-brestovan depozit, v skrajnem primeru pa postane globa. Sveženj zakonodajnih ukrepov za izboljšanje gospodarskega upravljanja predvideva tudi sankcije v primeru prevelikih makroekonomskih neravnovesij, predvsem izgubljanja konkurenčnosti. V tem primeru so predvidene sankcije v višini 0,1 odstotka BDP. Ti ukrepi se bodo izvajali glede na indikatorje za merjenje makroekonomskih neravnovesij, o katerih pa razprava še poteka. Madžarsko predsedstvo računa na to, da bodo države članice šest zakonodajnih predlogov za izboljšanje gospodarskega upravljanja - pet uredb in eno direktivo -potrdile marca in da bo nato v postopku soodločanja z Evropskim parlamentom dokončen dogovor dosežen do konca junija. (STA) 20 Sreda, 16. februarja 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Prva tekma osmine finala lige prvakov Tottenham presenetil preveč živčni Milan Milan - Tottenham 0:1 (0:0) Strelec: Crouch v 80. min. Milan (4-3-1-2): Abbiati (Amelia), Abate, Nesta, Yepes, Antonini, Gattuso, Thiago Silva, Flamini, Seedorf (Pato), Ibra-himovic, Robinho. Tottenham (4-4-1-1): Gomes, Čorlu-ka (Woodgate), Gallas, Dawson, Assou Ekotto, Lennon, Palacios, Sandro, Pienaar (Modric), Van Der Vaart (Kranjčar), Crouch. Trener: MILAN - Z obračunoma med Milanom in Tottenhamom ter Valencio in Schal-kejem so se začele prve tekme osmine finala nogometne lige prvakinj. V derbiju večera je v Milanu Tottenham (petouvrščeni v Angliji, Milan je prvi v Italiji) slavil zmago z 1:0. V Milanu sta imela stratega obeh ekip kar precej težav s sestavljanjem ekipe, saj je na obeh straneh kar precej poškodovanih »prvokategornikov«. Pri Tottenhamu tako zaradi zdravstvenih težav niso igrali Gareth Bale, Tom Huddlestone, Ledley King in You-nes Kaboul (Luka Modric je začel na klopi in vstopil v drugem delu), Jermaine Jenas pa je bil kaznovan. V rdeče-črnem dresu pa zimske okrepitve Antonio Cassano, Mark van Bommel in Urby Emanuelson v ligi prvakov ne smejo igrati, poškodovani pa so Massimo Ambrosini, Andrea Pirlo in nekdanji »tottenhamovec« Kevin-Prince Boateng, za nameček pa je že v 18. minuti z igrišča moral poškodovani vratar Cristian Abbiati. V prvem polčasu je boljši vtis ob narekovanju malce prehitrega ritma za milansko ekipo pustil Tottenham, ki pa tako kot Milan ni imel tiste res prave priložnosti za zadetek. V drugem polčasu sta si obe Srednji napadalec Tottenhama Peter Crouch je s svojim zadetkom prinesel zmago Angležem nad Milanom, ki ga na povratni tekmi v Londonu čaka skoraj nemogoča naloga ansa ekipi hitro priigrali po eno priložnost, Milan, ki je za drugih 45 minut namesto bledega Clarencea Seedorfa na pomoč poklical Alexandreja Pata, sploh prvo resnejšo na tekmi. To je imel Mario Yepes, ki pa mu je Heurelho Gomes tako kot tudi v 60. minuti preprečil veselje. Rdeče-črni so se v tem delu igre pokazali v precej boljši luči, toda Tottenham, ki se je posvetil predvsem čakanju na napake tekmeca, je prav eno izmed teh unovčil. V 80. minuti je Zlatan Ibrahi-movič izgubil žogo, hitro je potegnil Aaron Lennon in na koncu podal do Petra Crouc- ha, ki mu ni bilo težko zadeti za končnih 1:0. Tik pred koncem je Ibrahimovic sicer dosegel gol, a ga sodnik zaradi nedovoljenega položaja (in prekrška) ni priznal. Konec tekme je bil živčen. V središču pozornosti je bil Gattuso, ki je iskal »stik« s spremljevalcem Tottenhama. Ostali izid: Valencia - Schalke 1:1 (Soldado v 17. in Raul v 64. min.). Raul je na lestvici evropskih strelcev »ulovil« Filippa In-zaghija. Izid prve tekme 1/16 finala nogometne evropske lige: Aris Solun - Manchester City 0:0. Jutri: Napoli - Villarreal. Danes Roma - Šahtjor Ranierijeva Roma bo nocoj na rimskem Olimpicu (20.45 po Rai2) gostila ukrajinski Šahtjor iz Donjecka, ki ga vodi romunski trener Lucescu. Glede na slabe prvenstvene nastope lahko sklepamo, da moštvo iz »večnega mesta« ne bo imelo lahkega dela. Zanimivo bo tudi na londonskem Emiratesu, kjer bo Arsenal gostil Barcelono. Inter bo prihodnji teden igral proti Bayernu. A-LIGA - Zaostali tekmi, danes (18.30): Fiorentina - Inter, Sampdoria -Genoa. NOGOMET »Za tekmo proti Italiji, bi prodali 50 tisoč vstopnic« LJUBLJANA - Vstopnice, združene v paket treh domačih kvalifikacijskih tekem Kekovih izbrancev (proti Italiji, Srbiji in Estoniji), so pošle v 24 urah. Na NZS prevladuje ocena, »da bi lahko za tekmo z Italijo napolnili tudi štadion s 50.000 ali 60.000 sedeži,« je dejal Matjaž Krajnik, predstavnik za stike z javnostjo pri NZS. OPROŠČEN - Odvetnik Alberta Contadorja Andy Ramos je potrdil, da je španska kolesarska zveza opustila dopinške obtožbe na račun enega najboljših kolesarjev zadnjih let. Zveza je namreč ugodila Contadorjevi pritožbi na enoletno prepoved tekmovanja, ki mu jo je naložila zaradi pozitivnega dopinškega testa. Contador bo bržčas lahko obdržal lanski naslov s francoske pentlje (možnosti za pritožbo na odločitev španske zveze imata sicer še Mednarodna kolesarska zveza in Svetovna pro-tidopinška agencija), že danes pa bo nastopil na dirki po Algarveju. OSTAJA - Jadralna zveza Slovenije je na izredni skupščini izrazila zaupanje svojemu izvršnemu odboru na čelu s predsednikom Gregorjem Veselkom, tako da ta ostaja na svoji funkciji. NOVI STADION - Udinesejev predsednik Gianpaolo Pozzo je napovedal, da naj bi junija začeli z gradnjo novega stadiona s kapaciteto 22 tisoč pokritih sedežev v Vidmu, ki bi ga dokončali do začetka sezone 2013/14. Vse stroške (25 milijonov evrov) bo plačal Udi-nese, ki ne bo lastnik stadiona, saj bo igrišče še naprej občinsko. SVETOVNO PRVENSTVO V ALPSKEM SMUČANJU - Danes ekipna tekma »Azzurri« na startu, Slovencev pa ne bo Nemški ženski tabor brez tekmic Tine Maze Holzlove in Rebensburgove - Nastopilo bo enajst ekip GARMISCH-PARTENKIRCHEN -Po dnevu tekmovalnega premora se bo svetovno prvenstvo v alpskem smučanju v Gar-misch-Partenkirchnu nadaljevalo z ekipno tekmo, kjer bodo tekmovali v paralelnem veleslalomu. Na ekipni tekmi bo nastopilo 11 ekip; prvih pet (na podlagi svetovne ja-kostne lestvice) se bo uvrstilo brez boja v če-trtfinale. Zmagovalec paralelnega dvoboja bo ekipi priboril eno točko. V primeru izenačenja (2:2) se bosta seštela časa najboljšega moškega in ženskega člana ekipe, zmagala pa bo reprezentanca z boljšim časom. Slovencev ne bo, za »azzurre« pa bodo nastopili Max Blardone, Cristian Deville, Giovanni Borsotti, Johanna Schnarf, Daniela Meringhetti in Federica Brignone. Potem ko je odpovedala nastope Američanka Lindsley Vonn, na današnji tekmi ne bo dveh nemških tekmic Tine Maze: Kathrin Holzl so odkrili virus revmatičnega obolenja, Viktoria Rebensburg, olimpijska zmagovalka, pa po gripi še ni pri močeh. Tina Maze: srebrna kolajna le pod enim pogojem »Zdaj že imam eno medaljo, želim pa si še več, vendar zgolj želja ni dovolj, potrebno bo tudi dobro smučati. Počutim se dobro,« pravi najuspešnejša slovenska smučarka Tina Maze. Danes se bo Črnjanka spočila, jutri pa jo čaka veleslalom, v soboto pa še slalom. Mazejeva ne skriva želje po kolajni. V intervjuju za spletni portal Siol meni, da se srebrne kolajne ne bi branila, če bi jo zmagovalka prehitela za pol sekunde. Verjetno pa bi ostala razočarana, če bi za naslovom zaostala spet le za nekaj stotink. Tina Maze je na velikih tekmovanjih doslej osvojila štiri srebrne kolajne: dve na svetovnih prvenstvih in dve na olimpijskih igrah. NA SP v Val D'Iseru leta 2009 je bila druga v veleslalomu, s srebrom se je okitila v olimpijskem superveleslalomu in veleslalomu, letos pa je osvojila srebro še v superkombinaciji ansa Innerhofer odslej tudi v veleslalomu in slalomu? Nekateri prizorišče svetovnega prvenstva v Garmisch-Partenkirchnu že zapuščajo. Med njimi je tudi »az-zurro« Christian Innerhoffer, ki je v ponedeljek zaključil nastope v hitrih disciplinah. Ali bo po odličnih nastopih. kjer se je okitil s kolajnami vseh leskov, prestopil še k tehničnim disciplinam? »Pred dvema sezonama smo že načrtovali, da bi se usmeril v vse discipline, naposled pa se ni izšlo po načrtih. Premisliti moram, ali bi mogoče nastopanje v veleslalomu in slalomu vplivalo na moje dosežke v hitrih disciplinah,« previdno odgovarja Innerhofer. »NAS« GARMISCH »Smučanje po grbinah najbolj uporabno« Čeprav svetovnega prvenstva zaradi drugih obveznosti ne spremlja, je goriški smučar Gregor Nanut vedno na tekočem z rezultati: »Vem, da je bila Tina srebrna. Menim, da to ne bo njena edina letošnja kolajna,« je pristavil 22-letni študent ekonomije na videmski univerzi. Gregor sicer trenira pri SPDG mladince: »Spremljam jih tudi na tekmah FISI, na katerih včasih nastopam tudi sam.« Pred kratkim si opravil tečaj freestyla. Tako je. Opravil sem izpit in dobil bom naziv učitelja 1. stopnje prostega sloga - freestyla. Pravkar sem zaključil tečaj Smučarske zveze Slovenije na Oslavju pri Kamniku. Smučanje prostega sloga obsega več disciplin: smučanje po grbinah, smučanje po neutrjenem snegu, skoke na posebej pripravljenih skakalnicah, smučanje v snežnem parku, kjer srečamo snežni kanal, drsenje po boksih, big air. Kaj ti je bilo najbolj všeč? Skoki, če so dobro pripravljeni. Smučanje po grbinah pa je najbolj uporabno tudi pri alpskem smučanju. SVETOVNI POKAL Trbiž bo gostil tri tekme! TRBIŽ - Trbiž bo ob smuku in superveleslalomu gostil tudi superkombinacijo za svetovni pokal alpskih smučark. Tako sta se včeraj dogovorila organizacijski odbor in mednarodna zveza FIS. Superkombi-nacija, ki je bila zaradi slabega vremena odpovedala konec januarja v Sestrieru, bo na Trbižu v petek, 4. marca (10.30 in 14.30), v soboto, 5. marca, bo smuk (10.45), v nedeljo, 6. marca, pa superveleslalom (11.00). »Seveda smo zelo zadovoljni. Kaže, da nam mednarodna zveza zaupa,« je bil včeraj zadovoljen vodja tekmovanja Peter Gerdol. »Zdaj bo od nas odvisno, ali bomo trem tekmam kos. Res pa je, da smo tri tekme gostili že leta 2007 in 2009. Zvezi bi obenem želeli dokazati, da smo prilagodljivi in da radi pomagamo. To bo pomembno tudi za prihodnost.« Gerdol je pojasnil, da so organizacijo dodatne tekme sprejeli šele po podrobnem pregledu vseh dodatnih stroškov. Na Trbižu bo superkombi-nacija sestavljena iz smuka in slaloma, obe preizkušnji pa bosta na višarski progi. / ŠPORT Sreda, 16. februarja 2011 21 naš pogovor - Predsednik D-ligaša Goran Kocman Pri repenskem Krasu »druga muzika« Novi trener naj bi danes podpisal pogodbo - »Velik finančni vložek« odslej V nedeljo je Krasov trener Marino Kragelj nepreklicno odstopil. V taboru repenskega društva so precej razočarani. V prvi vrsti predsednik Goran Kocman. »Koliko sem razočaran? Precej. Nisem razočaran zaradi poteka prvenstva in položaja na lestvici, saj smo vsi dobro vedeli, da nam bo v D-ligi trda predla. Razočaran sem nad pristopom in mentaliteto nekaterih.« Igralcev? Nekaterih igralcev, ki niso dali vse od sebe, pa tudi dela naših navijačev, ki so po neuspehih ekipe dolivali olje na ogenj, namesto, da bi ekipo podpirali. Tovrstnih zapletov najbrž niste pričakovali? Ne. Od nekaterih sem pričakoval nekaj več samokritičnosti. Ekipa mora v celoti delovati homogeno. Nekateri pa, vsakič ko sedijo na klopi in ne igrajo, so užaljeni. Mesto v standardni postavi si je treba zagotoviti med tednom na treningih. Vsi, od igralcev do trenerja, odbornikov in navijačev, pa moramo težiti k skupnemu cilju, ki je obstanek v ligi. Po zamenjavi trenerja Musolina s Kragljem je kazalo, da so igralci slednjega dobro sprejeli? Tako je tudi bilo. Trenirali so dobro in vse do tekme proti Vene-zii, oziroma celo še do pred kratkim proti SandonaJesolu, je moštvo delovalo enotno. Na igrišču so se igralci borili. Nato pa se je nekaj zataknilo. Nekateri so se bržkone čutili ogroženi, bali so se, da bodo izgubili mesto v ekipi in začele so se težave. Ali mislite, da je društvo doslej storilo kako napako? Seveda. Storili smo kar nekaj napak. Zame so bili ti meseci v D-ligi velikanska šola, od katere sem se veliko naučil. Ali bi kaj spremenili, če bi imeli časovni stroj in bi se vrnili v preteklost? Marsikaj. Spremembe bodo že od jutri (danes op. int.), ko bomo imenovali novega trenerja. Ki bo ... Ne bom še razkril imena. Izvedeli boste jutri (danes). Katere so karakteristike novega trenerja? Izbrali bomo profesionalnega in izkušenega trenerja. Imenovanje tovrstnega tipa trenerja je jasen dokaz Na sliki zgoraj Krasov predsednik Goran Kocman, desno Krasovi nogometaši na zadnji domači tekmi proti Opitergini kroma kluba, da si želi obdržati D-ligo. Za nas bo to velik finančni vložek, ki ga nismo predvidevali. Z novim trenerjem si bodo vsi morali izboriti mesto v postavi. Vsi bodo začeli z ničle. Ne bo nobenih privilegijev. V torkovi Športni prilogi ste nam izjavili, da ne izključujete možnosti, da bi s kakim igralcem prekinili pogodbo? O tem se bomo pogovorili z novim trenerjem. On bo odločil, koga potrebuje in koga ne. Ali bo že današnji trening vodil novi trener? Če bo podpisal pogodbo, bo tudi vodil trening. Ali verjamete v obstanek v ligi? Še vedno sem stoodstotno prepričan, da se lahko rešimo. Tudi brez play-outa. Le zbrati se moramo in hitro reagirati. Na vsaki tekmi moramo dati vse od sebe. Čaka nas deset finalov. Sem optimist. Vsi moramo veslati v isto smer. Ste že razmišljali o prihodnji sezoni? Že razmišljamo. Načrtujemo precej sprememb, ne glede na to, če bomo dosegli obstanek v D-ligi ali ne. Katere spremembe pa? O tem bomo govorili po koncu sezone. Zdaj nas čakajo naporni meseci. Vsi skupaj se moramo boriti za obstanek v ligi. Dati moramo vse od sebe. Mi kot klub, novi trener in vsi igralci, od prvega do zadnjega. Pa tudi navijači. Od danes naj bi se torej pri Krasu začel novi ciklus. Jan Grgič šah - Šola Zois in rajonski svet Vzhodnokraški šolski turnir V soboto je zavod Žige Zoisa v sodelovanju z rajonskim svetom za Vzhodni Kras organiziral na Opčinah šahovski turnir za šole s tega področja. Povabljene so bile vse šole z glavnim sedežem na območju Vzhodnega Krasa, a šole z italijanskim učnim jezikom niso poslale nobenega učenca ali dijaka. Nastopili so tako srednješolci Kosovela z Opčin in Proseka ter osnovnošolci openskega didaktičnega ravnateljstva (šole Bevk, Trubar, Černigoj, To-mažič in Sirk). Po sedmih kolih vnetih a zelo korektnih dvobojev je zmagal srednješolec Andraž De Luisa (6/7) pred presenetljivim osnovnošolcem Boštjanom Petarosom (Bevk), ki je sicer dosegel isto število točk, a rahlo slabši količnik Bucholz. Sledila sta srednješolca Gabrijel Žetko in Devan Štoka (5,5) ter prvouvrščena v ženski konkurenci srednjih šol Tina Kralj (5/7), ki je za las prehitela Mojco Petaros, Tino Busan in Veroniko Skerk, ki so zbrale enako število točk. Prvouvrščena osnovnošolka je bila Lejla Juretič z osnovne šole Černigoj (11. mesto, 4,5/7), ki je dalj časa bila na lestvici med prvimi. Drugo in tretje mesto med osnovnošolci sta dosegla Peter Furlan in Ian Zgur (oba Bevk, 4/7), med osnovnošolkami pa Ivana Kresevič (Bevk, 4/7) in Tjaša De Luisa (Bevk, 3/7). Pohvalo pa zaslužijo tudi najmlajši iz 1. in 2.razreda: Nikola Kerpan (To-mažič) je bil nazadnje 18. (4/7), ostali pa so si, kljub nižjim uvrstitvam, nabrali veliko novih izkušenj. Marko Oblak nogomet - U21 Juventina z igralcem manj Juventina - San Giovanni 1:2 (0:0) Strelec: Iurilli. Juventina: Kenda, Grusu, Callegaro, Cadez, Peric, Mauro, Graba, Iurilli, Marchioro, Franco. Trener: Currato. Juventinini mladinci so v ponedeljkovem krogu na domačem igrišču tesno izgubili proti tržaški ekipi. Trener Currato je zaradi poškodb in bolezni imel na razpolago le deset igralcev, ki pa so dali vse od sebe. »Zaslužili bi si vsaj točko, saj smo trikrat zadeli prečko. Na koncu pa so gostje odbili žogo na gol črti. Pohvalil bi vse svoje fante,« je dejal trener Currato. Danes Jadran v Padovi Jadran Qubik caffe bo danes ob 20.30 v Padovi igral zaostalo tekmo 15. kroga, ki so jo v začetku januarja preložili, ker je takrat ekipo zajela epidemija gripe. Padova ima na lestvici dve točki več kot Jadran, od 8. januarja pa je zbrala 3 zmage in 3 poraze. V zadnjem krogu je bila prosta, pred tem pa je pred domačimi gledalci premagala Videmčane s 67:65. odbojka - 1. ženska divizija Borovke so slogašicam nudile oster odpor Na tekmi za mladinske kategorije uspešni člani SPDG Člani Slovenskega planinskega društva Gorica (SPDG) so se v nedeljo udeležili veleslalomske tekme za 2. Trofejo mesta Gradež v Forni di Sopra, ki je bila namenjena klubom iz goriške pokrajine. Šlo je za promocijsko tekmovanje izključno za smučarje mladinskih kategorij (od superbabyjev 2005 do naraščajnikov 1996), včlanitev v smučarsko zvezo FISI pa ni bila pogoj na nastop. SPDG je prijavilo 21 tekmovalcev, med katerimi so bili tečajniki, ki obiskujejo nedeljske tečaje in člani smučarske šole. Goriški smučarji so se dobro odrezali; med štirimi nastopajočimi klubi je SPDG zasedel 2. mesto, v absolutni konkurenci pa je Tjaša Kovic osvojila 2. mesto. Nastopilo je približno 80 tekmovalcev. Izidi: super baby: 2. Sara Malič, 3. Iris Gulin; baby ženske: 2. Petra Sosol; baby moški: 5. Giovanni Godina; miške: 1. Lejla Juretič in Tereza Kovic, 4. Francesca Malič; miški: 2. Mitja Pahor, 3. Tomas Cudiz, 6. Ivan Sosol, 8. Luka čaudek, 10. Kevin Kerpan; deklice: 2. Sofja Semolič; dečki: 3. Tadej Pahor, 5. Matija Malič; naraščajnice: 2. Tjaša Kovic, 5. Kristina Pahor; naraščajniki: 3. Ivan Persoglia, 4. Vanja Marinčič. S ponedeljkovega derbija med Slogo in Borom kroma Sloga Dvigala Barich - Bor Zadružna kraška banka 3:1 (25:20, 25:19, 25:27, 25:11) Sloga: Cibic 0, Goruppi 6, Kralj 12, Malalan 2, Milkovič 5, Helena Pertot 6, Katerina Pertot, Tamara Pertot 3, Spangaro 19, Valič 6, Barbieri (libero). Trener Martin Maver. Bor: Cossutta 18, Venier 5, V. Ra-bak 1, Viviani 5, Pozzo 3, Zonch 9, C. Rabak (L), Boz 5, Veronesi 0, Piccini-no. Trener: Saša Smotlak. Tudi derbi v povratnem delu prvenstva se je zaključil z zmago Sloge Dvigala Barich, vendar so se morale slogašice pošteno potruditi, preden so strle odpor borbenih nasprotnic. V primerjavi s prvim delom prvenstva je v Borovih vrstah prišlo do res lepega napredka in trener Smotlak lahko, po našem mnenju, z določenim optimizmom pričakuje naslednje tekme, saj je obstanek, kljub zaenkrat ne zavidljivem položaju na lestvici, morda le v dometu njegovih varovank. Prve trije seti so bili zelo izenačeni. Res je sicer, da so bile slogaši-ce manj prodorne predvsem na mreži, vendar to ne zmanjšuje zaslug bo-rovk. Te so bile stalno zelo zagrizene, dobro so branile in so domačinkam v prvih dveh nizih grenile pot do uspeha vse do konca. Gostje so zelo odločno začele tretji set, bile dalj časa v kar visoki prednosti, ko so slo-gašice odločno reagirale, izničile zaostanek in prišle tudi prve do set žoge, ki je pa niso znale izkoristiti. Borovke so obdržale mirnejše živce in niz povsem zasluženo osvojile. Ta delni neuspeh je nato slogašice pod- žgal, da so v nadaljevanju zaigrale veliko bolj zbrano in zadnji set osvojile brez večjih težav, s tem pa tudi nove tri točke v borbi za obstanek. Igralke obeh društev so prav gotovo občutile »težo« derbija, za svoj nastop pa prav gotovo zaslužita pohvalo predvsem borovka Mateja Cos-sutta in slogašica Teresa Spangaro. Under 14 moški Trieste Hammer - Sloga 3:1 (25:16, 25:20, 18:25, 25:16) Sloga: Babuder 3, Castellani 4, De Luisa 4, Impellizzeri 6, Jerič 5, Maz-zoleni 7, Samsa 1, Ukmar 4. Trener Ivan Peterlin. Najmlajši slogaši so v zaostali ponedeljkovi tekmi srečanje sicer izgubili, osvojili pa so svoj prvi prvenstveni set, kar jih je seveda navdalo z velikim navdušenjem. Začeli so sicer nekoliko negotovo, s premajhnim zaupanjem v lastne moči, že v drugem nizu pa so prikazali neprimerno boljšo igro in so se domačinom povsem enakovredno upirali skoraj do konca. Še bolje jim je šlo od rok v tretjem setu, v katerem so bili stalno v dokaj visokem vodstvu in so prednost obdržali vse do konca. V zadnjem so nekoliko popustili, kot da bi bili že zadovoljni z delnim uspehom, tako da je domača ekipa slavila brez večjih težav. Slogaši ostajajo seveda še vedno na zadnjem mestu na lestvici, iz tekme v tekmo pa se pozna, da ekipa raste in bo v drugem delu, ko bo merila moči z bolj »dostopnimi« nasprotniki, prav gotovo dosegla tudi kak boljši rezultat. 22 Sreda, 16. februarja 2011 ŠPORT / 19 63 naša društva za mlade (11) - Amatersko športno združenje Dom Za popolno športno opismenjevanje A Š Z dom-gorica Izkaznica Panoge: košarka, orodna telovadba, ritmika, cheerleading, plesna šola, otroška splošna telovadba Aktivni športniki do 19. leta: 110 Med njim je osnovnošolcev 43 Fantje in dekleta: 16 fantov in 27 deklet Vadbene skupine: 8: 2 plesna šola, cheerdance, orodna telovadba in motorika po eno, košarka 3 - minibansket, U13 in začetniki ter U15 Kraj vadbe: telovadnica Kulturnega doma v Gorici, poleti pa v Dijaškem domu v Gorici Ure vadbe: 21 ur Trenerji: košarka: Iztok Čehovih (državni trener), Jan Zavrtanik (inštruktor minibasketa in trener 1. stopnje), David Ambro-si (trener 2. stopnje); orodna telovadba in ritmika: Miloš Figelj (usposobljeni učitelj orodne telovadbe), Lyudmila Onischenko (Diplomirana na fakulteni na telesno vzgojo v Sovjetski zvezi); otroška telovadba vrtec: Bernard Hrovatin (profesor telesne vzgoje); che-erleading: Jasna Kneipp; plesna šola: Martina Grmek (plesna učiteljica Plesne zveze Slovenije); Danijela Simčič (plesalka) Budžet: 35.000 evrov Mladinska dejavnost je pri športnemu združenju Dom glavna gonilna sila; raznolika ponudba nudi vsem starostnim skupinam otrok športno opismenjevanje pod strokovnim vodstvom slovenskih trenerjev. Najmlajši otroci, ki še obiskujejo vrtec, spoznavajo svet športa pri otroški telovadbi, učenci 1. in 2. razreda izpopolnjujejo motorične sposobnosti pri orodni telovadbi in ritmiki, kjer jih trenerji med drugim uvajajo tudi v druge športne panoge. Večina dečkov in nekaj deklic se nato usmeri v košarko, ki je tudi glavna dejavnost mladinskega sektorja, saj v treh delovnih skupinah (minibasket, začetniki in U13 ter U15) vadi več kot polovica vseh mladih članov. Dom je vključen v projekt Jadran: dva člana - Ivan Bernetič in Luca Dellissanti - igrata v mladinski ekipi U19 in v članski ekipi Jadran Qubik caffè (do lani, ko sta bila mladoletna, jima je klub organiziral prevoz na Tržaško). Z mlajšimi ekipami projekta Jadran pa tačas Dom sodeluje izključno med pripravami in pri sestavi selekcij za nastopanje na nekaterih trofejah ali turnirjih. Skupnih ekip letos niso sestavili, saj je zaradi prevelikih razdalj tovrstno sodelovanje prenaporno. Pri mladinskih ekipah U13 in U15 sodelujejo zato z italijanskimi goriškimi klubi UGG-jem in Ardito, s tem da so se v Domove ekipe priključili tisti, ki pri matičnih klubih niso imeli ekipe. Najboljši Domov posameznik Antonello pa igra pri Arditi v državnem prvenstvu U15. Klub obenem ponuja tudi plesno šolo v sodelovanju z Dijaškim domom Simon Gregorčič. Skupina Luna lunca izvaja jazz, pop, hip hop plese, dekleta pa se učijo tudi osnove black dancea. Od lani so v klubsko ponudbo dodali še cheerdance, ki ga vodi trenerka in tekmovalka tržaškega društva Cheerdance Millenum Jasna Kneipp. V naslednji sezoni pa načrtujejo tudi ponovno obuditev odbojkarske dejavnosti za najmlajše. Razvejano dejavnost izvajajo izključno v Kulturnem domu v Gorici; zaradi različnih dejavnosti je telovadnica tačas skorajda pretesna. Ponudbo med šolskim letom dopolnjujejo še poletne aktivnosti: v sodelovanju z Dijaškim domom prirejajo košarkarski kamp junija ob koncu pouka in konec avgusta, skupini orodne telovadbe in ritmike pa konec junija običajno preživijo teden dni na kampu v slovenskem letovišču. Vsakoletni tradicionalni srečanji sta božična akademija in zaključna poletna prireditev, kjer se staršem, odbornikom in drugim sim-patizerjem predstavijo vse mladinske skupine. Ob klubskem delovanju sodeluje Dom letos tudi z goriškimi osnovnimi šolami: inštruktor minibasketa Jan Zavrta-nik bo učence uvajal v košarko. Od letos je vsem članom in zainteresiranim na voljo tudi plezalna stena. Športno združenje Dom obenem ponuja prevoz za najmlajše iz vrtca do Kulturnega doma, kjer poteka vadba. Športno društvo Dom Ul. I. Brass, 20 34170 Gorica tel. 0481 -33288, fax.: 0481 - 536014 e-mail: domgorica@tiscali.it spletna stran: www.kulturnidom.it/dom odgovorni mladinske dejavnosti: David Ambrosi 0481-33288 h / RADIO IN TV SPORED Sreda, 16. februarja 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Clic & Kat - Tik tak Clic Kat 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno N 21.10 Glasb. odd.: Festival della canzone italiana (v. Gianni Morandi, E. Canalis, B. Rodriguez, L. Bizzarri, P. Kessisoglu) 0.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.15 Aktualno: Sottovoce, sledi vremenska napoved ^ Rai Due Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescin-dere 11.10 Aktualno: Tg3 Minuti 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Aktualno: Geo & Geo 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? (v. F. Scia-relli) 23.15 Variete: Parla con me 0.00 Nočni in deželni dnevnik, vremenska napoved 1.10 Aktualno: Rai Educational - Gate C ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (15. februarja 2010) Vodoravno: Belafonte, enovitost, Novara, at, I. L., L. M., dva, Igor, Akron, Jan Godnič, Bruni, Lot, Ava, Air, Ren, Ares, stereotipi, R. A., Kenijka, odeon, I. M., Saar, Lanna; na sliki: Igor Juren. 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Aktualno: Linea verde meteo verde 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Sanremo Question Time 14.50 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Game show: Affari tuoi 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 5 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.50 Nan.: Distretto di polizia 6 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 2116.15 Nad.: Sentieri 16.50 Film: Faccia da schiaffi (kom., It., '69, r. A. Cri-spino, i. G. Morandi, L. Belli) 17.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Il petroliere (dram., ZDA, '07, i. D. Day-Lewis,P. Dano) 21.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 0.25 Film: Metalmeccanico e parrucchiera in un turbine di sesso e politica (kom., It., '96, i. T. Solenghi) 1.10 Nočni dnevnik in vremenska napoved 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello Pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resnično-stni show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scot-ti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: SuperPaperissima (v. G. Scotti, M. Hunziker) 23.05 Variete: Mai dire Amici 23.30 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.00 Nan.: 7 vite 6.25 19.35, 1.25 Resni-čnostni show: L'isola dei famosi (v. D. Bat-taglia) 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.15 Nan.: Zorro 9.45 Aktualno: Crash - Files 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Nan.: Squadra speciale Cobra 1120.30 Dnevnik 20.45 Nogometna tekma: Roma - Shakhtar Donetsk, Liga prvakov 22.45 Šport: 90° Minuto Champions (v. A. Fusco) 23.20 Dnevnik 23.40 Nan.: Close to home 0.25 Dok. odd.: Rai 150 anni (v. G. Minoli) 1.15 Dnevnik -Parlament 6.05 Nan.: Dharma &Greg 6.35 Risanke 8.35 Nan.: Una mamma per amica 10.25 Film: Pensieri spericolati (kom., ZDA, '96, r. H. Bochner, i. J. Lovitz) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.05 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: Naruto Shippuden 16.10 Risanka: Sailor Moon 16.40 Nan.: Smallville 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Nan.: CSI - Miami 20.30 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 21.10 Film: Romanzo criminale (dram., It./V.B./Fr., '04, r. M. Placido, i. K.R. Stuart, S. Accorsi, C. Santamaria, P. Favino, R. Sca-marcio, Anna Mouglalis) 0.35 Aktualno: Poker1mania 1.25 Nočni dnevnik 1.40 Nan.: Cinque in famiglia ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Nel baule dei tempi (pon.) 8.05 Variete: Muk-ko Pallino 8.30 Dnevnik 9.00 A casa dell'autore 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.25 Film: Sherlock Holmes 11.25 Dok.: Caval-lo... che passione 12.05 Aktualno: Ski Magazine 13.00 Variete: Colori di montagna 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualnosti 14.35 Aktualno: Videomotori 15.20 Dok.: Wild Adventure 15.45 Dok.: L'Italia da scoprire 16.25 Dnevnik 16.55 Risanke 19.00 Aktualno: La Provincia ti informa 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Aktualno: Musica, che passione 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: La saga dei Mc Gregor 22.40 Rotocalco ADNKronos 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Tg Montecitorio 23.40 Film: La scomparsa di Nora (triler, '93, i. V. Hamel) 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 3.20 Aktualno: (Ah) Pi-roso 10.50 Aktualno: Life 11.25 Nan.: L'ispettore Tibbs 12.30 Nan.: Due South -Due poloziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: L'ultimo urra (dram., ZDA, '58, r. J. Ford, i. S. Tracy, J. Hunter) 15.55 Dok.: Atlantide 18.15 Nan.: Mac Gyver 19.15 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 20.00 Dnevnik 20.30 2.40 Aktualno: Speciale Otto e mezzo (v. L. Gruber) 22.30 Nan.: Moana (It., r. M. Peyretti, i. V. Placido) 0.40 Dnevnik 0.55 Nan.: N.Y.P.D. Jr Slovenija 1 7.00-10.00 Poročila in Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Pika Nogavička 10.35 Gremo na smuči (pon.) 11.05 Zlatko zakladko (pon.) 11.20 Kratki igr. film: Maratonka (pon.) 11.30 Tam na gori - slovenske ljudske pesmi (pon.) 12.15-12.35 Pogled na... (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Portretna oddaja (pon.) 14.25 Izvir(n)i - oddaja o ljubiteljski kulturi (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.45 18.25 Risanke 16.10 Pod klobukom 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.20 Izobr. svet. odd.: Turbulenca 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Film: Odhodi 21.35 Pogled na... 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Omizje 1.10 Dnevnik (pon.) 1.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.15 Infokanal (t* Slovenija 2 6.30 8.30, 1.10 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 9.30 Tranzistor (pon.) 10.05 Koncert: 12. državno tekmovanje citrarjev v komornih skupinah 10.40 16.50 Garmisch Partenkirchen: SP v alpskem smučanju, tekmovanje ekip 13.15 Spet doma (pon.) 14.45 Bleščica, oddaja o modi 15.10 Impro Tv 15.40 Osmi dan (pon.) 16.10 Babilon Tv 16.35 SP v alpskem smučanju, tekmovanje ekip 17.40 Črno beli časi 18.00 Dok. odd.: Kaj vse je v naši hrani? 19.50 Žrebanje lota 20.00 Koncert: Leonard Cohen 21.00 Dok. feljton: Turbofolk pod Triglavom 21.35 Film: Žejna dežela 23.10 Slovenska jazz scena 0.20 Zabavni infokanal (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 8.00 Novice 8.15 Kronika 8.40 21.30 Žarišče 9.00 Odbor DZ za kulturo, šolstvo,šport in mladino, prenos 13.45 Tedenski zbor 14.00 Odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, prenos 19.00 Dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 22.00 Dok. odd.: Človeška opica, 1. del (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv -deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Ciak junior - mladi in film 15.00 Backstage live 15.30 Dok. odd.: K216.00 Biker Explorer 16.30 Eno življenje, ena zgodba 17.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Minute za... 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Italija 20.00 Slovenski magazin 20.30 City folk - dok. odd. 21.00 Glasb. odd.: Dario Marušič & Band 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Srečanje z... 23.00 Arte-visione - magazin 23.30 Effe's inferno 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 0.30 Čezmejna TV -TDD, dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 11.05 17.00 Tv prodajno okno 12.00 Novice in videostrani 12.05 Vedeževanje z Magdaleno 13.00-15.00 Novice in videostrani 18.00 Mavrica 20.00 Dnevnik TV Primorka, Vreme, Kultura 20.30 Ona&On, posnetek prireditve v Postojni 21.00 Skozi trpljenje v svobodo (pon.) 23.00 Dnevnik TV Primorka, Vreme, Kultura 23.30 Tv prodajno oko in Videostrani pop Pop TV Gospodarica srca (dram. serija) 12.05 16.55, 17.10 Zorro: Meč in vrtnica (avant. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Hiša na pečini 22.20 24UR zvečer, Novice 22.40 Na kraju zločina: CSI Miami (krim. serija) 23.35 Fant. serija: Vitez za volanom 0.30 Hum. serija: 30 Rock 1.00 Bratovščina (nan.) 2.05 24UR, ponovitev, Novice 3.05 Nočna panorama (reklame) A Kanal A 7.00 9.35 Družina za umret (hum. serija) 7.35 Married with Children (hum. nan.), sledi Svet (pon.) 8.35 11.10, 18.55 Obalna straža (akc. serija) 10.05 15.35 Vsi županovi možje (hum. nan.) 10.35 23.15 Pa me ustreli! (hum. nan.) 12.05 Faktor strahu ZDA, (resničnostna serija, pon.) 12.55 TV prodaja (reklame) 13.25 Film: Nesreča nad Pacifikom 15.05 Nora Pazi, kamera! (skrita kamera) 17.05 Na kraju zločina: CSI: New York (krim. nan.) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, novice 20.00 UEFA Liga prvakov, Arsenal - Barcelona, prenos nogometne tekme 22.45 Liga prvakov - vrhunci dneva 23.45 Film: 50 rešenih življenj (ZDA/Kan.) 1.50 Love TV (erotika) 3.55 Nočna ptica (erotika) 7.20 14.00 Najlepša leta (hum. serija) 8.15 15.00 Prepovedana ljubezen (nad.) 9.05 10.10, 11.35 TV prodaja, Reklame 9.2015.55 Sebična ljubezen (dram. serija) 10.4018.00 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Obmejni pogovori, vodi Mitja Tretjak; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Valentina Smej Novak - Vsakdanje pomembno, 8. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Obtoženci 2. tržaškega procesa; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na radiu Koper; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 17.10 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno: Na rešetu; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Zborovski utrip; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grande; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00, 20.00 Komentar; 9.35 Ballando con Casadei; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 11.00-11.30, 20.30 Gospodarstvo; 11.45-12.15, 21.30 Pogled na FJK; 13.00 Parole e musica; 13.33 Fegiz files; 14.00-14.30 Proza; 14.33, 21.00 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Babele; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 In orbita; 20.00-0.00 Večerni RK; 22.00 Classica-mente alternato; 23.00 Uomini e dei; 23.30 Nel paese delle donne (pon.); 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.15 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Sredin klicaj; 17.15 Evropa osebno; 18.00 Express; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.35 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor - in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 28 Nedelja, 24. februarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa mocan dež nevihte veter megla vremenska slika 1000 1000 Pred atlantsko fronto, ki bo vplivala na vreme pri nas v sredo in četrtek, dotekajo zelo vlažni južni tokovi. Od petka bo nad Mediteranom nastalo ciklonsko območje, in nad naše kraje bodo^ _ začeli dotekati manj vlažni severni tokovi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.06 in zatone ob 17.32 Dolžina dneva 10.26 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 15.28 in zatone ob 5.36 Nad zahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem je obsežno ciklonsko območje. Hladna fronta bo čez dan dosegla Italijo, v noči na četrtek pa bo zajela naše kraje. Od juga bo dotekal k nam vlažen in nekoliko toplejši zrak. BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev se bo danes stopnjevala, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, krepili se bodo tudi bolezenski znaki. Spanje bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je mirno, temperatura morja 8,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.08 najnižje -17 cm, ob 8.51 najvišje 50 cm, ob 15.35 najnižje -72 cm, ob 22.07 najvišje 45 cm. Jutri: ob 3.46 najnižje -25 cm, ob 9.29 najvišje 51 cm, ob 16.05 najnižje -72 cm, ob 22.36 najvišje 51 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .240 Vogel..................90 Kranjska Gora.........40 Krvavec................70 Cerkno ................ 90 Rogla..................60 Mariborsko Pohorje . .40 Civetta ............... 160 Piancavallo............50 Forni di Sopra.........90 Zoncolan..............80 Trbiž...................80 Osojščica..............80 Mokrine..............110 Podklošter ............55 Bad Kleinkirchheim . . 70 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan ^^ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče a središče ' ciklona ^anticiklona TOLMEČ O 1/4 TRBIŽ O 0/4 O -2/1 KRANJSKA G. CELOVEC O 0/4 O TRŽIČ 0/3 O KRANJ o GRADEC ^1/4 o 0/4 S. GRADEC CELJE 0/6 O MARIBOR o-1/5 PTUJ O M. SOBOTA O 0/5 .j ČEDAD O VIDEM O 5/9 /TK O 4/1° OiV—» LJUBLJANA O PORDENON GORICA rt O N. GORICA 1/5 N. MESTO 1/5 GORICA O en POSTOJNA O _ O 1/4 —^ KOČEVJE > ČR.o„. PORTOROŽ O 7/11 ZAGREB 1/7 O 5/9 6/10 5/9 NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo oblačno s padavinami. Te bodo v glavnem močne, le v Julijski krajini nekoliko zmernejše. V hribih bo močno snežilo nad okoli 700m nad morjem. V Karnijskih Pre-dalap bo meja sneženja krajevno tudi nižja; na območju Trbiža bodo padavine. Ob morju bo pihal zmeren do okre- pljen vzhodni do jugovzhodni veter. Oblačno bo, na zahodu se bodo padavine nekoliko okrepile in v noči na četrtek razširile nad vso Slovenijo. Po nižinah bo večinoma deževalo. Ob morju bo zapihal jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 1, na Primorskem okoli 6, najvišje dnevne od 1 do 6, na Primorskem okoli 10 stopinj C. CELOVEC O 1/3 TRBIŽ O 0/4 o -1/1 KRANJSKA G. O GRADEC o 1/3 S. GRADEC ČEDAD O VIDEM O 5/10 GORICA O 7/10 O N. GORICA 6/8 O <~> TRŽIČ 1/3 O KRANJ o LJUBLJANA 2/4 POSTOJNA O 2/4 KOČEVJE CELJE 2/4 O MARIBOR O 1/3 PTUJ O M. SOBOTA O 2/3 N. MESTO 2/5 O ZAGREB 3/6 O PORTOROŽ O 7/10 OUMAG OPATIJA T (NAPOVED ZAJUTRI Dopoldne bo oblačno s padavinami, ki bodo zmerne do močne; meja sneženja bo na okoli 700m nad morjem. Od popoldneva se bo v nižinskem pasu in ob morju, kjer bo pihal zmeren jugozahodnik delno razjasnilo. V hribih se bodo še pojavljale rahle padavine. Proti večeru ni povsem izključen ponoven rahel dež po nižinah in ob morju. V četrtek bo oblačno s padavinami, ki bodo do večera postopno ponehale. V petek se bo na Primorskem delno zjasnilo, drugod bo pretežno oblačno in povečini suho. POLITIKA - Jutri bo »prehitela« Irak Belgija bo svetovna rekorderka v brezvladju BRUSELJ - Belgija ta teden lovi neslaven rekord. V četrtek bo namreč minilo že 249 dni, od kar je po volitvah brez vlade, s tem pa bo ustanovna članica EU prehitela Irak, kjer je strankam decembra lani vlado uspelo oblikovati 249 dni po volitvah, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Belgija, država, v kateri imata sedež EU in zveza Nato, je sicer že evropska rekorderka, saj je že davno prehitela Nizozemsko, ki je bila leta 1977 brez vlade 208 dni. Parlamentarne volitve 13. junija lani niso dale jasnega zmagovalca, razlike v stališčih med flamskim severom in frankofonskim jugom pa so se še poglobile. Vsi poskusi oblikovanja koalicijske vlade so doslej propadli. Puško v koruzo so vrgli vsi dosedanji posredniki, ki jim je oblikovanje vlade poveril kralj Albert II., zadnji, dosedanji finančni minister Didier Reynders, pa ima čas še do konca tedna. Belgijski študentje, flamski in valonski, pa so se odločili neslaven rekord obeležiti za samosvoj način, z belgijsko specialiteto pomfrijem, na katerega zaenkrat še prisegata obe strani. Zastonj bodo delili krompirček, za spremljavo pa načrtujejo ulični striptiz. Študentje upajo, da bo "pomfrijeva revolucija" pomagala narediti konec delitvi države ter bo politike spodbudila k oblikovanju vlade in sprejetju reform. (STA) V. BRITANIJA Cameron dobil pomočnika za odganjanje golazni LONDON - Britanski premier David Cameron ima po navedbah britanske vlade novega pomočnika, ki mu bo pomagal odganjati sovražnike, opremljen pa je z brki, kremplji in ostrimi zobmi. Gre za štiri leta starega tigrastega mačka, ki sliši na ime Larry. Maček naj bi na ulico Downing v Londonu, kjer stoji uradna rezidenca britanskega premiera, prispel včeraj, njegova naloga pa bo preganjanje podgan, ki se bodo potikale v okolici rezidence. Larryja je Cameron posvojil iz zavetišča za pse in mačke v Londonu, potem ko naj bi v okolici premierove rezidence večkrat videli podgane. (STA) TAJSKA - Na valentinovo Nov rekorden 46 ur trajajoč poljub Demonstranti za enotnost Belgije opozarjajo, da bo jutri njihova domovina dosegla svetovni rekord v brezvladju ansa Nova svetovna rekorderja v poljubljanju EVROPA - Nov val mraza Na severu rekordno nizke temperature HELSINKI - Sever Evrope je zajel nov val mrzlega zraka. Po podatkih finskega vremenoslovskega inštituta je živo srebro včeraj ponoči padlo na 39,1 stopinje Celzija pod ničlo in doseglo najnižjo temperaturo v tej zimi. Tudi iz baltskih držav poročajo o nizkih temperaturah, saj so v Estoniji in Latviji namerili 31 stopinj Celzija pod lediščem. Rekordno nizke temperature na severu Evrope naj bi se po napovedih še spustile. "Lahko pričakujemo, da bo do naslednjega tedna postalo še hladneje," je poudarila Nina Kuk-kurainen s finskega vremenoslovskega inštituta. Najnižja izmerjena temperatura na Finskem sicer sega v leto 1999, ko se je živo srebro spustilo na 51,5 stopinje Celzija pod lediščem. Na severu Latvije in jugu Estonije so medtem tudi namerili najnižje temperature v tej zimi. V Estoniji so zaradi rekordno nizkih temperatur oblasti staršem prepustile odločitev, ali v tem mrazu pošljejo otroke v šolo ali ne. (STA) ansa BANGKOK - V luči valentinovega, dneva zaljubljencev, je tajski par postavil nov svetovni rekord v poljubljanju. Poljubljala sta se namreč skoraj dva dni oziroma 46 ur brez prekinitve. 51-letni moški in njegova 37-let-na žena sta se v okviru tekmovanja v tajskem letovišču Pataja poljubljala polnih 46 ur, 24 minut in devet sekund, za kar sta osvojila nagrado 2.400 evrov in prstan z diamantom vreden 1.200 evrov. Tekmovanja se je udeležilo 14 parov, a so po poročanju medijev eden za drugim obupali. V skladu s strogimi pravili Guinessove knjige rekordov so morali biti z ustnicami vedno skupaj, pili so lahko izključno s pomočjo slamic, na stranišče pa so lahko šli le vsake tri ure. Niso se smeli niti usesti, uleči ali spati. Nova rekorderja sta star rekord potolkla za več kot 14 ur. Poljub nekdanjih rekorderjev Kristine Reinhart in Nikole Matovica iz Nemčije je namreč trajal 32 ur, sedem minut in 14 sekund. (STA)