St 499.
V Ljubljani, sreda dne 19. julija 1911.
Leto II
: Posamezna številka 6 vinarjev :
.JUTRO* Izkaja vsak dan — tudi ob nedeljah !■ praznikih — tb 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 18. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu aaesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20-—, polletno K 10'—, četrtletno K S’—, mesečno K 170. Za inozemstvo celoletno K 30—. ;	Telefon	številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna Številka C vinarjev :
Uredništva in upravnlStvo j« v PraniHkanskl nliei fc Dopisi se p*S8jajo uiedniitvn, narointaa upravniitm Nefrankiraaa pisma se ne sprejemajo, rokopisi m m vračajo. 2a oglase se plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor ]e priložiti mamko.
:	Telefon	številka	303.	i
■v
Dr. Rybar in dr. Gregorin v Sušteršičevem klubu.
Boj za cvetlice.
Parlament je bil otvorjen. Vkljub temu, da so že počitnice in da je mnogo Dunajčanov zapustilo vroča mestna tla in so si po raznih letoviščih poiskali miru in počitka, je bil vendar Ring pred parlamentom poln ljudstva in kdor je mogel, si je priboril vstopnico za galerijo. Res so bile galerije polne in dunajske dame so baje pokazale svoje lepe toalete in najmodernejše klobuke.
Počasi so začeli poslanci stopati \ parlament. Stari in novi. Stari politiki so se pozdravljali med seboj, novi so se seznanjali. Pomenkovali so se o volitvah, o položaju. Časnikarji so obdajali uglednejše poslance in jih izpraševali o njih mnenju.
Tako se otvarja vsak parlament. Nato je prišel ministrski predsednik Gautsch z ministri in je pozval po letih najstarejšega poslanca, da otvori parlament. Poslanec baron Fuchs je kot najstarejši stopil na predsedniško mesto in je začel govoriti o nalogah novega parlamenta. Na to je sprejel obljubo novoizvoljenih poslancev, ki so vsak v svojem jeziku obljubljali, da bodo delali v korist države in narodov.
S tem je bila prva seja zaključena.
Ko je stopil v parlament Gautsch, je bila baje velika tišina v znamenje nejasnosti. Kakor tišina pred nevihto. Kmalu na to pa se je pojavilo prvo znamenje.
Poslanci so namreč prišli k prvi seji s cvetlicami: nemški radikalci so imeli plavice, socijalni demokratje rdeče nagelje, narodni socijalci bele in rdeče nagelje, slovenski klerikalci bele nagelje.
Pokojni Lueger je najbolj ljubil beli nagelj in od takrat je beli nagelj krščansko-socijalni znak. Toda krščanski socijalci si tokrat niso nadeli na-geljev, menda v znamenje žalosti.
Najstarejši parlamentarni časnikar 'je poklonil starostnemu predsedniku tudi šopek cvetlic. In ta šopek cvetlic je vzbudil prvi parlamentarni boj, zato ker je bil v njem rdeč nagelj.
Znani nemški poslanec Wolf namreč ne more videti rdečih nageljev zato ker jih nosijo socijalni demokrati in so znak internacionale. Zato je rdeči nagelj na predsedniški mizi Wolfa zbodel v oči in je začel kričati, da mora nagelj zginiti. Pridružili so se mu tudi drugi nemški radikalci. Parlamentarni boj se je torej začel v znamenju boja za cvetlice. Ali naj bo to znamenje, da bo novi parlament stalno zboroval v znamenju tega boja ?
Nemška plavica je seveda neko-. liko huda na rdeči nagelj, kajti rdeči nagelj je postala precej priljubljena cvetlica in celo marsikateri Dunajčan si ga je nadel namesto belega in namesto plavice. Ne da se tajiti: v prirodi je boj za prednost, in kar je boljše in lepše bolj vabi. Rdeči nageij je
gotovo lepši od belega in tudi lepši od plavice.
Toda ne prenaglimo se: ljudje gledajo na svet s predsodki in objektivnost je zelo redka stvar: Nemcem zelo ugaja nemška frankfurtarica, nam se zdi neukusna, socijalistu ugaja rdeča zastava, nam je morda bolj po godi trobojnica. Isto je s cvetlicami in s strankami. Zato ni nič čudnega, da se ljudje kakor je Wolf vznemirjajo zaradi cvetlice. Vse to delajo predsodki.
Pod različnimi znamenji so ljudje vodili svoje boje. Naš novi parlament je začel boj v znamenju cvetlic. Morebiti od tega narodi ne bodo imeli najlepših uspehov, cvetlica je primeren okrasek za slavnostne dni, življenje pa potrebuje dela in čele delo venča — z uspehom.
Govorniška šola.
V seji akademičnega senata dunajske univerze je bil sprejet predlog komisije, da se ustanovi stolica za retoriko in da se napravi vloga na naučno ministrstvo. Take stolice se bodo pozneje ustanovile tudi na drugih univerzah.
(Poročilo „N. Fr. Pr.“)
V	»N. Fr. Presse* se je pojavilo par zanimivih člankov o govorniški šoli oziroma o tem, da se na visoki šoli goji govorništvo kot posebna veda.
Bivši rektor dunajske univerze Bernatzik prav vneto zagovarja misel, da naj bi se tudi pri nas oživila na univerzi posebna stolica, ki bi imela namen proučevati govorništvo in vzgajati govornike. Tudi v Angliji, ki je domovina parlamentarizma, se goji govorništvo na visokih šolah.
Pri nas žhimo v času hudih parlamentarnih bojev, kjer se bije boj za pravice milijonov — z besedami. Dober govor zmaguje nad slabim —
—	potrebujemo torej dobrih govornikov posebno med poslanci, ker le taki poslanci morejo v zbornici res nastopati in tako povzdigniti naš parlamentarizem. Poslanec ki ni dober govornik je po mnenju prof. Bernatzika slab poslanec.
Mi bi k temu lahko rekli sledeče: pogosto ne pomaga najlepši govor v parlamentu, nasprotni klubi glasujejo »proti* pri tem pa je glas negovor-nika enatco vreden glasu najboljšega govornika. Gotovo pa je, da mora biti poslanec dober govornik, ako hoče biti res dobe; poslanec, ker v gotovih položajih more računati na zmago svoje govorniške zmožnosti.
Pri nas so klerikalci uveljavili nazor, da poslancu ni treba ne govorniških in ne drngih zmožnosti, da je dovolj, če se slepo pokori dr. Šušteršiču; mi smo mnenja, da bi dobri govorniki nas bolje predstavljali v
zbornici, kakor taki nemi glasovalci, ki niso dosti boljši od kakih klerikalnih občinskih kimovcev. Vendar naši klerikalci govornikov niso nikoli odklanjali, nasprotno so celo ustvarili nekake govorniške vaje, kjer so vadili svoje ljudi v govorništvu. Kaki so bili uspehi, ne vemo. Agitiranja so se res naučili, ampak govorništva bolj malo, ker je manjkalo govorniških zmožnosti. Vprašanje je namreč, če se da govornika sploh izučiti.
Prof. Suess je priobčil svoje misli v »N. Fr. Presse*, kjer pravi, da ne veruje, da bi mogla šola dati govorniške moči, ako ni zmožnosti. Zgodovina nas drugače uči. Demostenes ni kazal nikakih govorniških zmožnosti, toda njegova trdna volja, da postane govornik, je nazadnje zmagala, premagal je vse napake v izgovarjanju in v gestah ter je postal najslavnejši govornik grškega naroda. Toda Demostenes je bil samo eden; po njegovem zgledu bi se morali ravnati vsi, ki hočejo postati slavni govorniki, toda vprašanje je, če bodo dosegli iste uspehe. Prof. Suess pravi, da se je v gimnaziji naučil nekaj o govorništvu: slišal je, da se deli govor na začetek ali uvod, na izvajanje in konec, toda to je mogel uporabiti le enkrat, ko je govoril o nekem vodovodu, drugače ni mogel nikoli več porabiti, kar se je naučil. To se pravi, da se da o govorništvu malo naučiti in da še to ne pride do veljave. Prof. Suess je mnenja, da je pri govoru glavna stvar prepričanje, govornik mora biti globoko prepričan o tem, o čemer govori. Vera v zmago njegove ideje daje njegovemu govoru zmagoslavno moč.
V	tem se govor razlikuje od predavanja. Predavatelj lahko premišlja in preudarja, govornik mora govoriti z enim samim namenom, da poslušalca prepriča o tem, o čemer govori.
Po vsehi presojeno moramo reči: govorniku je treba zmožnosti in vaje: sama zmožnost brez vaje prav tako ne zadostuje, kakor vaja brez zmožnosti.
To daje opravičenost govorniškim šolam.
Vprašanje ostane še vedno, koliko bi koristile stolice za retoriko, ali bi nam res vzgojile govornikov. V ljudskem parlamentu vidimo večinoma može, ki niso videli visokih šol; kakega pomena bi potem bile stolice za parlamentarizem ?
Pogosto se pojavi med narodom dober govornik, ki morebiti ni imel prilike, da bi bil mnogo študiral; njegova beseda je bolj prepričevalna, kakor globoko učenjaško zasnovan govor. Ako hoče univerza gojiti govorništvo, se iz tega vidi, da se hoče zopet za korak približati življenju in praktično vzgajati.
Bili so časi, ko je bilo govorništvo takorekoč prva in glavna stvar višje šole. Take so bile grške retorske šole. Ob času rimske republike je hi-
tela bogata rimska mladina v Atene in na druge grške šole — učit se govorništva. Cicero, Julij Cezar in drugi so šli tja, da so postali — govorniki. Še ob času, ko so zavladali Cezarji in ni bilo javno življenje na rimskem forumu tako živahno, so v Rimu bili posamezni retorji,' ki so vzgajali govornike in pisali knjige o govorništvu. Tudi srednjeveška univerza je vzgajala govornike in je učila po logičnih pravilih dokazovali dane verske resnice. Javne disputacije so imele namen, da so govorniki pokazali svoje zmožnosti. Slavni Duns Scotus je n. pr. na 52 načinov dokazal, da je Marija brez madeža izvirnega greha spočeta itd. Visoka šola je torej od nekdaj vzgajala govornike.
V	novejšem času so govorništva gojila akademična društva in so s tem nadomestila to, česar jim ni dala univerza. Življenje v društvih je dalo mnogo prilike vsakemu, da se pripravlja za govornika in parlamentarca; ako univerza to spopolni s posebno stolico je to hvalevredno, In bo gotovo ugodno vplivalo na one, ki hočejo prej ali slej nastopati v javnosti.
Pri nas hoče biti govornik vsak, kigovori; biti bi m o r a 1 o n arobe: vsak naj bi bilgovornik kdor hoče govoriti.
Nam Jugoslovanom ne manjka temperamenta. Skušajmo torej postati dobri govorniki, čeprav nimamo svoje univerze — z govorniško šolo.
Iz slovenskih krajev.
Iz Ljubljanske okolice. Včeraj 17. t. m. sem dobil od okr. glavarstva v Ljubljani, dne 4. julija št. 17.763 kazenski nalog, ;da moram v 14 dneh plačati globo 1 K, ker nisem volil v državni zbor 13. junija. Da nisem volil, je zelo enostavno. Dr. Šušteršiča absolutno nisem hotel voliti, ker vem iz njegovega delovanja v državnem zboru, da mu je ljudstvo kmet, delavec, učitelj i. dr. deveta briga, ampak da on dela v državnem zboru in delegacijah samo za svojo korist (lastni žep in ministrski stol). Ker so pa duhovniki raz prižnic cela dva meseca nas pridušali ter vpili, da je smrten greh vnliti liberalca aii soc. demokrata, da bo vsak pogubljen in da je Judež Iškarijot izdajalec, kdor ne voli Šušteršiča, sem si mislil takole: Fant bodi pameten, če hočeš biti izveličan, rajše ne voli. Bal sem se smrtnega greha, hudiča in večnega pogubljenja v večnem ognju. Da rešim dušo, nisem šel volit. Zdaj naj pa kdo reče, da ne živimo v blaženi Avstriji in črni Kranjski. Gautsch, usmili se nas!
Iz Postojne. (Argentinsko meso v Pošto j ni.) Pretekli teden je došla v Postojno prva pošiljatetev ar-
gentinskega mesa (300 kg). Bilo je hipoma razprodano, in sicer povprek 60 do 70 v ceneje, kakor se je domače meso doslej prodajalo. Kakovost je ugajala, zato je upati, da se bo dobava argentinskega mesa trajno držala. Kakor čujemo, se bode po županstvu odslej dvakrat na teden meso naročalo. Občinstvo se ga bo poprijelo, ker so bile doslej mesne cene v Postojni višje, kakor na Dunaju in je strahovita draginja tujskemu prometu jako škodovala.
Sokolska slavnost v Postojni je v nedeljo popoldne prav dobro uspela. Ploha je pač odvrnila dokaj zunanjih gostov, ki so se bili na menili na veselico, [dasi ni bilo izven Postojne nič reklame. Mnogobrojno občinstvo iz vseh slojev je z zanimanjem sledilo najprej telovadbi postojnskih Sokolic pod vodstvom sestre Stane Kraigherjeve. Vaje s kiji so jako ugajale. Nato so nastopili Sokoli pomnoženi po telovadcih iz Št. Petra in Logatca. Pod vodstvom brata Vinka Zaleti ja so izvajali točno in elegantno zagrebške proste vaje, potem pa se izkazali na bradlji in drogu tako krasno, da se je vse radovalo izvrstnih telovadcev in se navduševalo, da se mora tern telovadcem čim prej zgraditi lastni dom, kjer£|J|bo trajen in navdušen napredek zagotovljen. Pri veselici je pod vodstvom g. Juvan-ca zapel mešan zbor »Postojna* dve skladbi prav dovršeno. Juvančevo prelepo in originalno „Na goro“ so morali ponoviti, občinstvo pa je pozdravljalo skladatelja, Nastopil je tudi salonski orkester, ki je z dobrim nastopom vzbudil željo, da bi številni di-letantje nudili večkrat postojnskemu občinstvo kaj višjega glasbenega užitka. Postojnska domača godba je igrala prav dobro, posebne plesne komade. Okrog paviljonov, kjer so stregle domače dame, se je kmalu razvila živahna zabava, ki je trajala pozno na večer, dokler ni dež razgnal občinstva. Vsled velike požrtvovalnosti prirediteljev in občinstva bode gmoten uspeh prav zadovoljiv. Spet je zbranih nekaj kamenov za zgradbo »Sokolskega doma*.
K vprašanju izstopa iz katoliške cerkve.
Prijatelj našega lista nam piše: »Jutro* je ventiliralo vprašanje izstopa iz katoliške cerkve. Meni se to zdi čisto prav, kajti to vprašanje je prav aktualno, bolj kakor si ta ali oni misli.
V	katoliški cerkvi je danes ogromna večina ljudi — ne le med t. zv. inteligenco, temveč tudi med preprostimi, posebno delavskimi sloji, ki jim je res katolicizem z dogmami, obredi in institucijami vred deveta
LISTEK.
MICHEL ZEVACO:
Ljubimca beneška.
osebnost61” ^ povedano dovolj jasno, da je bil vplivna in strašna
Posel še nekako po vesti; edina strast njegova je' * knnrjf h aki° Primerno zaroto — iznajti jo, če ni šlo drug ,i	irf°n ^ — samo da je imel nato ve-
selje m čast, razkrinkati jo. On ni igral, kakor marsikateri gospod tistega časa, ki se je upropastil ob igralnem korcu in kockah. Tudi svojemu trebuhu ni stregel prebogato, dasi je prirejal po dvakrat na leto, o Božiču m o Veliki noči sijajen sprejem. Zli jeziki mu niso vedeli očitati nobenega nežnega razmerja, nobene oboževanke, nobene priležnice. Njegovo največje veselje je bilo, izprehajati se samotno po mračnih večernih Benetkah, preoblečen zdaj za meščana, zdaj za mornarja; tako se je mešal med gruče izprehajalcev in stopal v krčme: vsi krčmarji so bili njegove kreature. Gospod Bartolo Enooki, krčmar pri »Zlatem Sidru*, je bil tudi njegov prijatelj. Sad teh večernih izprehodov je bil običajno ta, da so pograbili par ubogih vragov v trenotku, ko so se najmanj nadejali, vlekli jih iz postelje pred sodišče in jih obsodili — tega na dve leti svinčenih streh, druga na galejo, tretjega na pet do šest let težke podzemeljske ječe. Strašna usta sodnikov so bila neizprosna. Gospod Džennaro pa si je mel ob tem roke. Njegova navadna, vsakdanja trditev je bila, da je v policijsko urejenem mestu najpoglavitnejši spomenik in edina koristna zgradba
—	jetnišnica. On je bil vtelešena duša ječe. Sanjal je o velikanski jetnišnici, kamor bi zaprl vse mesto, in o uredbi človeške družbe, ki bi priznavala samo dve vrsti državljanov: jetnike in ječarje.
Drugi dan po razgovorih, ki jih je imel Bembo najprej z Aretinom, nato s Sandrigom in nazadnje s kurtizano Imperijo, je v večernem somraku policijski načelnik Gvido Džennaro ravno stal pred velikim ogledalom in si šemil obraz.
Ko je popolnoma izpremenil svoje lice in si dejal z zadovoljstvom, da ga živa duša ne more spoznati v tej izpremenjeni
zunanjosti, je stopil v sosednji kabinet, kjer je viselo nešteto različne obleke. Izbral si je popolno obleko barkarola in jo nadel, skrbno pazeč na vsako najmanjšo pozornost, da bi napravil čim pristnejši vtis.
—	Hm! je godrnjal med oblačenjem, danes se mi smeje priložnost — danes ali nikoli. Dandolo je toliko rojen za velikega inkvizitorja kakor jaz za španjolskega kralja, ali pa še manj!... On je zaspanec. Vso skrb nadzorovanja beneške javnosti prepušča meni; niti mojih raportov noče več poslušati. Kar uide mi, češ, da mora streči soprogu svoje hčere, ki je baje ranjen ... od koga neki? Kako je dobil tisto rano? . • • Vso svojo mesečno plačo bi dal za to, da izvem ... Toda palača Altierija je postala pravcat grob; nihče ne more vanj .... Še vrag sam bi našel ključavnice zamašene ... Z eno besedo, to stoji, da je Dandolo,
ključavnice zamašene	u
veliki inkvizitor samo še po imenu
veliki inKviziior samo se po imenu . . • • m vrhutega, ako sem slišal prav, se kmalu odreče svojemu dostojanstvu. Kdo bo prihodnji veliki inkvizitor? ... Da, ljubi moj Džennaro, kdo se bo polastil tega prekrasnepa in mogočnega mesta? . . .
Zastavljaje si to vprašanje se je gledal v zrcalu in si popravljal neko gubo svoje mornarske čepice.
— Zakaj ne bi bil jaz tisti srečni človek ? se je vprašal nenadoma. Zato ker nisem patricij? Prava reč! Imam pa zato druge vrline. Postavna prikazen sem, in zmožen človek. Sicer pa — ali so bili dosedanji veliki inkvizitorji sami rojeni patriciji? In doži? In škofje? Bembo je pravcat knez Nevesekdo ... Da, da, Džennaro snuje se ti priložnost, kakršne ni bilo še nikoli!
Sedel je v velik naslanjač, natočil si čašo španjolskega vina in namočil vanj par piškotov.
— Pokrepčajmo se, je dejal sam pri sebi. Saj se odpravljam na podjetje, ki mi obeta uresničenje vseh mojih drznih sanj.
Ko je popil svoje vino in pojedel svoje piškote, je vstal in stopil zopet pred zrcalo, rekoč:
— Ako bi bil mož, ki ga vidim v temle ogledalu, dož, bi mu rekel tole: Vaša doževska visokost se nahaja v žalostnem položaju, in država je z vami v veliki nevarnosti. Kaj sem jaz? Prvi berič republike, da se kratko izrazim. To je že nekaj, gotovo. Berič, visokost, je uho, odprto v molčanju, oko, gledajoče v noči, roka, ki tipa tam, ki drugi ne čutijo ničesar, senca, ki se plazi po senci sami. Molčanje, noč, nebitje in senca mu razode-
vajo svoje skrivnosti. Zame ni skrivnosti, visokost. Blagovolite me poslušati. Strmoglavili ste rodbino Kandiano. Starega doža ste oslepili, res je to. Vrag vedi, kaj se je zgodilo z njim. V vašo nesrečo in nesrečo države pa je stari volk rodil volčiča, ki je dorastel. Varujte se volčiča, visokost. On ima zdaj sila ostre kočnjake. Ali hočete, da vam povem največjo zmoto in napako vašega vladanja? Vi bi bili morali pustiti starega Kandiana in oslepiti Rolanda; pa ste storili narobe. Stari bi bil umrl od bolečine, a Roland bi bil neškodljiv. Toda človek ne more misliti takoj na vse možnosti. Drugače bi bili vi morali slutiti, da bo Roland prekopal deset čevljev debel zid in da bo Most Vzdihljajev zanj navaden izprehod, kakor na primer Rialto za kakega mladega gospodiča, ki teče paradirat pod okno svoje krasotice. Pustiva to. Pojdite z mano. visokost. Oglejva si beneške krčme in beznice: povsod slišite poveličevati spomin Kandianov. Poiz-prehodiva se po pristanu, po Lidu, po nabrežjih; povsod se oglaša ista legenda o moči, o pogumu in neustrašenosti. Visokost, ako hočete zadušiti legendo o Rolandu Silnem, zaprite ves narod beneški. To je nemogoče, pravite? Torej' primite Rolanda! . . . Ah, ah! To je tisto, kar vam pripravljam jaz! . . . Vraga! Prijeti Rolanda Kandiana ? Hudiča! Oh, to bilo mojstersko delo. Roland je v Benetkah. Sam je. Smeje se lokostrelcem in beričem. Hodi semkaj, hodi tja, kamor se mu zljubi. Včasih mislijo, da ga imajo
—	pa ga zmanjka kakor kafre. Obkolijo otok Olivolski. Njega ni! Obkolijo hišo v pristanišču: on uide z dimom skozi dimnik. Vražji človek, to . . . In, vidite, visokost, tega strašnega Rolanda, ki se je kronal za kralja Planine in za vojvodo Ravnine in ima za seboj dvatisoč fanatikov, tega Rolanda, ki ga poluglasno opevajo barkaroli in sanjajo ženščine o njem, Rolanda, ki vanj zaupajo možje, Rolanda, ki vas bo zdrobil in vas mora zdrobiti v prah — evo ga, prinačam vam ga, vzemite ga! . . . Visokost, in za to uslugo me imenujte za velikega inkvizitorja.
In Gvido Džennaro se je prepričevalno naklonil pred ogledalom.
Ko se je vzravnal, je pogledal okrog sebe, kakor zares presenečen, da ne sliši doževega odgovora.
__________________________________ (Dalje.)
briga. Oni ne verujejo tega, kar katoliška cerkev uči. Oni se. vsled tega naravno ne udeležujejo verskih ceremonij katoliške cerkve, ne hodijo k maši, k spovedi, k svetemu obhajilu. Oni vkljub prepovedi papeža in škofov, ki so v katoliški cerkvi avtoriteta, katero je treba brezpogojno ubogati pod kaznijo smrtnega greha, berejo in razširjajo prepovedane t. zv. »brezverske* in »protiverske* knjige in časopise. Oni vkljub cerkveni prepovedi volijo napredno.
Kaj pa je še pravzaprav na teh ljudeh v resnici katoliškega? Nič drugega ne, nego samo še ime. Oni so vpisani kot katoliki, kot člani one verske organizacije, v kateri v resnici že davno niso več.
Katoliška cerkev bi na vsak način storila edino konsekventen čin, če bi te ljudi tudi formalno iz svoje srede izključila, kakor stori popolnoma prav, če jim odreče cerkveni pogreb. V srednjem veku je katoliška cerkev tudi res tako delala. Vsakega, kdor se ni z njo po zadnje pike strinjal, je brez pardona izključila, le, da je temu koraku potem sledil še drugi korak: obsodba »brezverca* in njegova smrt na grmadi.
Danes katoliška cerkev nima več te moči — kakor si jo tudi želi nazaj — da bi ljudi žgala na grmadi. Pa prenehala je tudi z izključitvijo onih, ki se z njo ne strinjajo. — Le redkokdaj se to zgodi. Kam bi pa cerkev prišla!
Saj bi morala izključiti jako velik del svojih »vernikov*! To ji pa ne kaže več, kajti število njenih članov bi se s tem silno zmanjšalo. Katoliška cerkev je torej v tem oziru zelo ne-konsekventna.
Zelo nekonsekventni so pa tudi oni, ki so še formalno člani katoliške cerkve, dasi nimajo sicer že davno nič skupnega z njo. Edino pametno in logično bi bilo, da se ti ljudje tudi formalno ločijo s katoliško cerkvijo. In katoliška cerkev bi morala biti vedela, če se znebi teh svojih »mrtvih* članov, strebi teh »suhih vej*. Vzemimo, da se je ta ali oni v svoji zgodnji mladosti vpisal (ali so ga celo brez njegove vednosti drugi vpisali) v kako organizacijo, ki ima gotove tendence.
Tekom časa se je dotičnik prepričal, da one tendence niso prave m ne soglaša več z njimi. Kaj bo storil? Ali ne bo prvi korak, da iz tiste organizacije izstopi? Ali ni isto, če vzamemo v pretres katoliško cerkev, ki je tudi samo velika verska organizacija, in pa one njene člane, ki se z njo ne strinjajo več? — Zdaj pa |nastane drugo važno vprašanje: kam potem? Ali v kako drugo versko organizacijo? V pravoslavje? V protestantizem?
Moj odgovor je: ne, nikamor! Modernemu človeku danes nobena konfesija ne more več odgovarjati: pravoslavje ne protestantizem ali kaka druga konfesija s svojimi dogmami, Številnimi ceremonijami itd. Resnično moderen človek, ki misli s svojo lastno glavo, se ne strinja z nobeno cerkvijo, pa naj je rimska, nemška, slovenska, turška ali kakršnakoli.
Kdor s svojim izstopom iz katoliške cerkve misli resno, kdor ve, zakaj izstopa, ne bo vstopil v nobeno drugo konfesijo več, kajti v bistvu so si vse enake.
Razlika je samo ta, da ima ena fanatične škofe tn kaplane, druga fanatične pastorje, tretja fanatične pope, Četrta fanatične derviše itd.
Marsikje pa vidimo, da se za izstop iz katoliške cerkve dela’agitacija le v svrho demonstracije, pogosto prav nespametne demonstracije, Škof hoče kam poslati neljubega župnika
—	pa je že tu agitacija: izstopimo iz
katoliške cerkve! Škof se prestraši, neljubega župnika rebelantnim žup-ljanom ne pošlje — agitacije za izstop je konec — ovčice so potolažene itd. itd.
To je neresno, in takih demonstracij se nikomur ni treba bati. Kdor pa misli resno, ne bo delal takih neresnih demonstracij, ki že vnaprej obetajo fiasko.
Delal bo pa premišljeno in srao-treno agitacijo v smislu »Svobodne Misli* za istop iz vsake cerkve in za brezkonfesionalnost, ki je za modernega in samostojno mislečega človeka edino primerna.
Mislim, da bi proti izstopanju onih, ki se s katolicizmom ne strinjajo v ničemur več, ne smeli nič imeti niti resnični katoliki, ki s svojo cerkvijo dobro mislijo, in ti ravno najmanj, kajti v interesu cerkve same je, da so le oni njeni člani, ki se z njo vsaj v glavnem strinjajo, ki vsaj pripoznavajo vse njene dogme in brezpogojno avtoriteto papeža in škofov.
DNEVNE VESTI.
Na naslov c. kr. deželne vlade.
Več kot mesec je že minulo, odkar so se vršile zadnje državnozborske volitve, toda volilni komisarji, ki so bili za volitve določeni od c. kr. okrajnih glavarstev, še do danes niso prejeli svojega za potne stroške izdanega denarja, katerega so morali plačevati iz svojega žepa, kljub temu, da niso dobili nikakega predplačila. Pri računskem oddelku c. kr. deželne vlade so bili ti računi adjustirani že pred 14 dnevi ter odposlani deželni vladi v izplačilo. Vprašamo slavno c. kr. deželno vlado, ki se za vse nevažne stvari tako silno zanima, kako pridejo dotični volilni komisarji do tega, da morajo na svoj denar tako dolgo čakati in to še celo sedaj, ko bo treba prihodnji mesec plačati stanarino. Naj zadostuje to, sicer bo treba potrkati nagvišja vrata.
Kulturni boj v Trnovem. Ljubljanskega škofa zadnji dogodki v Spodnji Šiški še niso izpametovali. Neposredno po šišenskih dogodkih je poslal trnovskemu župniku Vrhovniku nekako izsiljevalno pismo, v katerem škof poživlja župnika naj odstopi in zaprosi takoj za vpokojenje. Svoje izsiljevanje škof utemeljuje s tem, da bo zanj za župnika in tudi za škofa boljše, če se Vrhovnik »prostovoljno* (?) uda njegovemu povelju, kajti sicer, grozi jSkof nadalje, bi bil primoran župnika tirati pred cerkveno sodišče. Ako ga župnik k temu koraku prisili, bo izgubljen, kajti škof ima toliko in takega obtežilnega gradiva proti župniku Vrhovniku, da ga bo cerkveno sodišče moralo občutno obsoditi. Tako govori rimsko-katoliški škof takemu vzornemu župniku, kot je Vrhovnik, dočim vemo, da je na Kranjskem bilo in jih je še toliko vnebovpijočih svinjarij po raznih fa-rovžih, ki pa ostanejo nekaznovane. Škof se je predolgo igral z ognjem in naj si on in njegov Rim sama sebi pripišeta, če bo ta ogenj izbuknil Jegliču in Rimu v škodo. Mi namreč Čujemo, da hoče župnik Vrhovnik svest si, da je kot dušni pastir storil svoje dolžnosti, da ga škof po nedolžnem preganja, v zavesti, da se mu godi vnobovpijoča krivica od tiste rimskokatoliške cerkve, ki pravi, da je neusahljivi vir ljubezni, miru in bratstva, vstrajatl kot dušni pastir do skrajnega trenotka med svojimi vernimi v Tniovem. Če hoče škof Vrhovnika odstraniti, bode moral zlorabiti silo, sila pa rodi odpor, tak vzgled smo doži-
veli pred nekaj leti v slučaju župnika Berceta v Sori. Posvetne oblasti bi storile dobro, če puste škofa po kakem veščem psihijatru preiskati, jeli je ta sveti mož, ki je na Kranjskem povzročil toliko gorja, toliko kletev, sploh še normalen, ali mu morda vročina teh pasjih dni vendar le preveč ne škoduje. Seveda ne oziraje se na žrtev, zgolj iz stališča kulturne vojske na Slovenskem, je ta najnovejši korak škofov zopet le velik korak naprej do zmage veiske svobode.
Deputaclja Trnovčanov k škofu. Po Trnovem še splošno govori, da hočejo iti zavedni Trnovčani k škofu ter bodo od njega zahtevali, naj jim predloži vsebino tistega materijala, ki ga 'ima škof baje nabranega proti župniku Vrhovniku. Trnovčani, ki svojega župnika poznajo že toliko let kot enega najboljših duhovnikov, kar jih ima danfes Jeglič v svoji škofiji, hočejo vedeti, kaj se je njih župnik pregrešil, da ga škof na tak kulturi in civilizaciji 20. stoletja naravnost v obraz bijoči način preganja.
Boj za pokopališče v Spodnji Slivnici, to so hudimani, ti Spodnje Slivničani! Zadnjič za predpust so zaradi vaške lipe dvignili celo vojsko med seboj. Zdaj v času košnje pa so vprizorili boj na vaškem pokopališču. Do tega pa je prišlo tako-le: Spodnji Slivničani so imeli za mežnarja Franceta Mehleta. Iz raznih za širšo javnost merodajnih razlogov so postali z njim nezadovoljni. Že pred 6 meseci je dobil odpoved pa Mehle se je trdno držal cerkve. Da pa občinski možje pokažejo svojo avtoriteto, so sklenili temu zavlačevanju storiti konec. Nastavili so novega mežnarja Vovka ter mu izročili upravo od cerkve. Ko je stari mežnar, (ki je po letih mlajši kot novi), uvidel, da gre sedaj zares, je skušal v spomin za svojo mežnarijsko dobo dobiti vsaj mrvo iz pokopališča. Ko je novi mežnar v cerkvi prevzemal cerkveno opravo, je Mehle s svojim prijateljem prišel s koso na pokopališče. Visoka trava je padala pod ostro koso nad grobovi tistih, ki jih je smrtna kosa spravila na ta kraj miru. Ko je prišel novi mežnar iz cerkve in je to videl, mu seveda ni bilo všeč, kajti ta košnja je bila že njemu ugotovljena. Vnel se je prepir, prišli so na lice mesta trije odločilni možje: Franc Bavdek, Janez Vovk in Jakob Kastelic. Ker Mehle ni hotel z lepa pustiti svojega spomina na pokopališču, se je vnela splošna borba. Mehletu so skušali iztrgati iz rok koso, on se je branil, konec tega je bil, da so se sprijeli in drug za drugim počepali na grobove tistih, ki poldrug meter globokeje počivajo v objemu večnega miru. Kakor vsak borilcev, je tudi Mehle pri tem boju zadobil nekaj brezpomembnih prask. Ko je bil ta hudi boj s porazom starega mežnarja končan, je eden zmagovalec, Jaka Kastelic šel ter kosišče na pokopališkem zidu prelomil. In s tem je bil boj na pokopališču za enkrat končan. Nadaljeval se je in — upajmo — tudi končal te dni pred ljubljanskim sodiščem. Mehle je tožil vse tri Bavdeka, Kastelica in Vovka, radi telesne poškodbe na oškodnino za raztrgano srajco in kajpada za bolečine 100 K. Zaslišanih je bilo več prič, ki pa za Mehleta niso mogle nič posebno ugodnega izpovedati. Ker se je sodnik prepričal, da obtoženci niso imeli namena svojega mežnarja iz kakega hudobnega namena svojega bivšega mežnarje iz kakega hudobnega namena napasti in da so le ker on sam z lepa ni hotel, na drug način braniti svoje pravice, je vse tri obtožence odrostil vsake krivde. Zaenkrat torej je bojna sekira na Sp. Slivnici zopet pokopana.
MAH LISTEK.
1L GREGORIČEVA.
Za samostanskim ob-
— Nikar, oče! Počutim se izvrstno!
Bridko se je nasmehnih in mi z roko velel molčati.
— Samotno pritajeno življenje — zvezano z neprestanim zamaknjenjem
—	je na vsak način zdravju škodljivo in zato te opozarjam, da izideš vsaj za kako uro na vrt. V somraku imajo vsi ostali bratje navado in dovoljenje da se shajajo in razvedre... Raz-vedfe in pozabljajo, ako jim kaj teži dušo. Želim, da se jim pridružiš, da se razvedriš in pozabiš tudi ti kar ti leži na duši...
Hotel sem se ga mahoma okleniti najprisrčneje okrog vratu in se zjokati na njegovih prsih. Toda nepopadljiva sila mi je velela, da sem se zadržal.
— Vaša želja je zame uteha, pater! Še v tem hipu izstopim iz te stanice!
Odhajal sem za njim po dolgem temnem koridorju. Ko se je pa predstojnik zaprl v svoje bivališče, sem stopal s počasnim korakom v cvetoči
vrt, ki se je preširno prostiral krog starega samostanskega poslopja. Dolgo sem se izprehajal sam. Naposled sem obsedel na leseni klopici pod gostimi palmami. Krog mene je šuštelo protje m lahno so se pripogibale mladike druga k drugi, ko da si pripovedujejo skrivnostne bajke, ki so nastale iz kakega strtega življenja pod njimi... Istočasno pa začujem za seboj počasne korake. Ozrem se in zapazim nedaleč od sebe visok lik. Bil je to sivolasi brat Renato, ki me je s svojo dolgo haljo spominjal majestetične postave sodnega zagovornika v ohlapni togi. Ko me je zagledal je obstal in zrl z dvignjenimi očmi v košato vejevje, kakor da vdihava balzamičen vonj, ali kakor da posluša prirodno glazbo In harmoničen koncert, vsled katerega se je zazdela vsa okolica zavita v poezijo. Tihoma pa je morda mislil, kako bi me nagovoril. Naposled se mi približa.
—- Oprostite, tovariš, ako vam je moja piisostnost nadležna! Zelo rad bi namreč poznal vzrok, ki vas sili, da se izogibate naši druščini!
Varate se, brat Renato! Nobenega vzroka nimam. Ljubim pač samoto!
Ko sem ga pogledal, sem zapazil, da je izginila apatija z njegovega obraza in da je zabrlel v njegovih očeh žarek življenja, dasi zelo slabotno. S skoro osorno-tujim povdarkom
Za Spodnje Šiškarje — ^Trnov-čani. Po vzgledu Spodnje Šiške se tudi Trnovo pripravlja na začetek kulturnega boja. Trnovska mladina pravi, da noče zaostati za šišenskimi malimi junaki in se čisto neopaženo organizira, kot so to storili mali junaki v Spodnji Šiški. Tudi Trnovske žene ne marajo zaostati za tovarišicami v Šiški. Tudi one hočejo z vso odločnostjo
Eokazati, da si svojega župnika ne odo pustile vzeti na' tak način, kot ga škof po sili hoče imeti. Odločnejši pa — in to moramo v bodrilni vzgled šišenskim možem posebno naglašati
—	so v tem kulturnem boju odrasli junaki, možje Trnovčani, ki ne zabavljajo samo po gostilnah po »farjih*, ampak ki v odločnem nastopu tudi v dejanju pokažejo, da si svojih pravic ne dajo kar tako kratiti. Trnovčani so nekako tesno vteleseni s svojim priljubljenim župnikom in če ga jim hoče škol res s silo vzeti, iztrgal jimbode z župnikom vred tudi vero in zaupanje v rimsko-katoliško cerkev šiloma iz srca. Novi župnik v Trnovem radi tistih par klerikalnih poturic, ki spletkarijo proti svojemu župniku, kar lahko zapre cerkev, takoj ko jo bo prvič prestopil; če se mu bo iz-ljubilo, pa jo tudi lahko pusti odprto, pridigoval bo praznim — stenam.
Zahvala. Učiteljiščni abiturienti in abiturientke izrekajo ob sklepu svojega zborovanja najprisrčnejšo zahvalo za mnogobrojni obisk vsemu učiteljskemu naraščaju, cenjenemu učiteljstvu, posameznim zastopnikom korporacij, poročevalcem listov in vsem drugim udeležnikom, ki so se udeležili zborovanja. Posebno zahvalo izrekamo gospodom pozdravnim govornikom: predsedniku »Zaveze jugosl. učit. društev* g. Jelencu, g. deželnemu poslancu Ganglu, g. predsedniku svobodomiselnega srednješolskega dijaštva Nagliču, krasnemu pozdravu g. prof. Juga in Vesenjaka, urednika »Sloge*. Je nam to poroštvo, da ima slov. učitelj iskrene prijatelje, ki ž njim čuvstvu-jejo, ki se bore za njegove pravice. Istotako bodi izrečena zahvala vsem slov. listom, ki so prinašali objave za naše zborovanje. Z veseljem se nam je dalje zahvaliti za najlepše uspeli vrtni koncert g. gostilničarju Goršetu, ki je znan kot velik prijatelj našega učiteljstva in po točni in solidni postrežbi, dalje pridnim našim orkestrov-cem, prijaznemu g. nadučitelju Črna-goju, ki nam je daroval za gmotni prispevek vrtnega koncerta obilo množino cvetlic, vsem našim koleginjam-prodajalkam cvetlic in narodnega blaga; najiskrenejša zahvala dalje vsem ostalim udeležencem vrtnega koncerta, ki so nam z vstopnino in drugimi prispevki položili temelj za učiteljiščni sklad.
Umetniška razstava. V pondeljek popoldne je posetilo »Spomladansko umetniško razstavo* okolo 30 mladih slovenskih učiteljev, ki se mude v Ljubljani ob priliki zborovanja učitelj, abiturientov in abiturientk. — Na prošnjo obiskovalcev je razkazoval in jih vodil po razstavi — slučajno v umetniškem paviljonu navzoči — akadem. slikar g. Ivan Vavpotič. Nepristransko je opozarjal navzoče na vrline posameznih razstavljenih slik ter tudi pojasnjeval razne načine slikanja in vstvarjanja posameznik slik. Odkritim in poljudnim besedam strokovnjaka-slikarja so vsi
mi je odvrnil.
— Vi se prav nesramno lažete !
V	vaših letih se ne čisla samote. In kar se tiče nas, vaših sobratov, vemo, da smo vam zopemi!
Usul sem predenj celo knjigo nasprotovanj, ugovorov in opravičevanj, da ga odvrnem od te misli toda on se mi je zlobno porogljivo zakrohotal.
— Ne, ne! Ne oporekajte! Sem gotov z vami; kajti navzlic vsemu, da se zatajujete, se čutite navezanega na nekaj v svetu in tisti nekaj ljubite bolj, ko samegasebe. Mi pa smo vam vsi bitja brez življenja, o katerih menite, da niso zmožna postati sentimentalna niti za trenotek. Ali zapomnite si, da smo bili tudi mi posvetni ljudje in da ni vedno okroževala naših usten pobožna guba,' ampak je tudi iz naših lic odseval nekoč smehljaj sreče in veselja. O, bodite gotovi, da so bile nekdaj tudi v naših prsih strune, ki so prijetno brenkale, dasi tega več ne kažemo!
Poslušal sem ga strme in sklepal: Evo, drugega, ki ni menih po poklicu. Nisem torej samo jaz, ki ponoči plaka v lastni celici. Evo! Brat Renato, katerega sem smatral za resnega pretiranega klerika z ledenim srcem, je poznal najglobjo plast moje duše, kakor nisem poznal jaz njegove. Mahoma se mi je zazdel nekaj vzvišenega, ko da stojim revea obtoženec
navzoči neutrudljivo z vidnim navdušenjem in zanimanjem sledili ter bili hvaležni voditelju za strokovnjaško razlago in pojasnila. — Razstava, na kateri so zastopani tudi s krasnimi in zanimivimi slikami naši slovenski amater-fotografi, je obiskovalcem splošno ugajala, kljub temu da so nekateri »umotvori* povzročali precej živahnih, opravičenih in dobrih dovtipov (št. 118, 119, 138 itd.) ter opravičenih dvomov če spadajo isti tudi v resno umetniško .razstavo ... V bodoče pač treba strožje strokovnjaške izbire od strani prirediteljev! — Želeti bi bilo, da bi tudi v bodoče redno vodili in razlagali — ob prilikah skupnih po-setov — v razstavi res nepristranski strokovnjaki-umetniki, ki bi tudi nepristransko opozarjali navzoče obiskovalce na vse vrline razstavljenih umotvorov. — N e p r i-stransko-strokovnjaška predavanja sploh bi pa gotovo tudi povečala obisk in zanimanje med širšim občinstvom za umetniške razstave, katere bi morale biti pa tudi strogo izbrane in nepristransko aranžirane tako, da pride vsak umotvor do svoje popolne veljave. Treba le začeti in vstrajno nadaljevati, uspehi — če tudi ne takoj — bi se gotovo pokazali. Obiskovalci razstave smo odkrito hvaležni našemu voditelju g. Ivanu Vavpotiču, ker brez njegovih pojasnil bi gotovo ne imeli toliko užitka od razstave. — Odkrito rečeno, razstavljalni katalog ne bi mogel obiskovalcem razstave zadostovati, ker je nepopolen: več slik, ki so sicer v katalogu
—	ni na razstavi, a menda še več razstavljenih »umotvorov* pa je izpuščenih |v katalogu ne da bi se vedelo za njih avtorja.
Obiskovalec razstave.
Dijaki ln Slovensko planinsko društvo. Da se olajša dijaštvu potovanje po naših gorah, izdaja to koristno društvo takozvane dijaške izkaznice, ki dovoljujejo dijaku prosto prenočišče. Pisec, ki je bil pred kratkim časom še sam dijak, se spominja s kako hvaležnostjo se je omenjalo ime S. P. D. med dijaki, ko so morda pre-mrazeni in premočeni sedeli ali vrtili se okoli oskrbnice v koči. Oskrbnik ali njegova soproga sta z veseljem skuhala dijakom s seboj prinešene jestvine — ker smilili so se jim reveži. Danes kar naenkrat tega ne smejo oziroma dijaki morajo plačati kurjavo za kuhanje svojih bornih jedil, kakor-šnih bi mnogokrat tak odbornik društva, ki zapoveduje omenjeno, niti ne pokusil. Kako naj plača dijak kurjavo? To bomo videli, če pregledamo par računov, katere delajo dijaki pred odhodom v planine in ki so sestavljeni po lastni izkušnji piščevi. Račun ture za več dni v Kamniške planine je tak: Vožnja v Kamnik je 80 h, vstopnina v Kocbekovi koči, v Kamniški koči, v Frischaufovem domu in v Češki koči K 1 60, vožnja iz Kranja nazaj K 1’10, to znaša K 3-50. Toliko stane samo vožnja, kje pa so stroški za preživlje-njel Finančni minister dijakov pa dovoljuje vzeti v gore na tako turo komaj 4-5 K Toraj vi mogotci povejte možnost, kako naj se živi, da se preživi v gorah 5 dni, izvršujoč naporne ture? Seveda ne poznate oteklih ran, krvavih žuljev, praznih želodcev in lačnih pogledov na jedoče druge možakarje; ne poznate pa tudi veselega
Tolstovr&ko slatino
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsaVtega zaboja piača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: TolstovrSka slatlma, poSta Guštuuj, KoroSko, kjer je tudi gostilna, letovišče ln prenočišče. Svoji k svojimi
)red strogim sodnikom, ko da stojim joren učenec pred pedantnim učiteljem, mponiral mi je brat Renato in jaz sem mu odvrnil odločno.
— Ker ste zadeli, se izjjovem! Nisem bil preveč naklonjen nasproti vsem vam, a sedaj obžalujem. Raz-vidim, da sera se varal, da se tudi v samostanu lahko naleti na osebo, ki bi čutila z nami. Vsaj, kar se tiče vas, se mi dozdeva, da govorim s starim
prijateljem*
Poklonil se mi je ter stisnil roko.
— Večkrat se varamo, večkrat!
In ne samo z drugimi ljudmi,
marveč i sami s seboj. A prav zato pazite, da tudi vi ne varate sebe, da si ne osleparite duše z največjo goljufijo. Prebridko bi bilo kesanje!
— Oj, se motite! V svojem srcu ne skrivam ničesar. Moje ravnanje je preprosto; nikakih želj ne gojim; nikako kesanje me ne bo upognilo!
— Zopet se lažete, zopet 1 Ne samo vi, ampak vsakdo izmed nas ima nekaj, kar v samostanu objokuje in si prizadeva pozabiti. Vsakdo, da, a vaša bolest je najhujša, ker je najbolj sveža. Eh, ne ugovarjajte! Priorja zamorete varati, priorja, da, mene nikoli! H e, he!
Čudil sem se njegovim resničnim izjavam in zopet dvomil, da bi poznal samodsebe tako temeljito mojo dušo. Vprašal sem se, ga-li ni poslal morda
sam predstojnik, da meizknša? Toda, ko sem mu pogledal v trpeči obraz, me je ganil, kajti pristna iskrenost mu je sevala iz oči. Umel sem, da se nimam bati ničesar od njega. In s tem trenutkom se je vnela med nama živahna govorica, vsled katere bi bil naju skrit poslušalec utegnil smatrati za davna prijatelja. Sedaj njegovi, sedaj moji spomini so se spajali v izraze, ki sva jih spremljala zdajci s kakim slabotnim nasmehom, zdajci z grenko solzo, zdajci z globokim vzdihom ... Ura na zvoniku je udarila dvanajstkrat, a midva nisva še mislila na odhod. Najina prešlost je bila na široko razprostrta pred nama obema. Tudi on je bil izmed onih, ki ljubijo le enkrat v življenju, da pozabi v samoti na svojo prvo ljubezen. In polagoma se je razodeval pred menoj misterij, v katerem sem videl z vso skrivnostjo zavita vsa tista puščavniška bitja, vse te posvečene mladeniče in starčke... Brat Renato je odgrnil mreno raz mojih oči. In tedaj sem spoznal, da vsa njih prešlost in versko navdušenje po večini sloni na kakem tragičnem dogodljaju, ki ga je doživelo njihovo življenje med svetom.
[(Da#e.)
Spominjajte se prekoristno družbe sv. Cirila in Metoda!
srca, vzvišenih čustev, preko oblakov gori do neba segajočih želja in svetlih idealov, ki peljejo dijaka črez vse one težave in zapuščajo v duši dijaški lepe nepozabne spomine! Zato prosijo v imenu dijaštva nekdanji dijaki skrajnega olajšanja! Saj s študentovskimi vinarji ne bodete pomagali svojim v resnici težkim stališčem!
Novomeška afera Hočevar. Iz Novega mesta nam poročajo: Hočevarja so izpustili iz preiskovalnega zapora in bo „na prostih nogah” pričakoval svoje usode pred ljubi j. poroto. Prepsednik graškega nadsodišča Pitt-reich s preiskovalnim sodnikom g. dr. K. ni bil zadovoljen, ker je na tako spreten način privedel Hočevarja v Novo mesto. Državni pravdnik Am-schel pa se je za preiskovalnega sodnika toplo zavzel, češ, ravno takih preiskovalnih sodnikov je potreba, ki so zmožni, da tudi brez navodil drugih sami od sebe ukrenejo take težke pravne operacije. Pittreich jo je torej dobro dobil po nosu.
Razsvetljava v Lattermannovem drevoredu. Iz občinstva nam poročajo: Radi bi vedeli, komu pripada severni del Lattermannovega drevoreda. To je namreč oni del, ki vodi mimo Koslerja v Šiško. Ta del je namreč glede razsvetljave tak revež, kot so otroci zamrle žene pod brezsrčno mačeho. Proti zadnjemu koncu je že taka tema, da ni čuda, če sedaj, ko gre vsako noč toliko občinstva iz cirkusa, drug drugega treskajo ob tla. Če ta del drevoreda ni morda last stolnega mesta, tedaj bodo Šiškarji in Fentvičani zložili toliko skupaj, da ga odkupijo, ali pa da ga vsaj s petro-loje preskrbe.
Pozor pred strupenimi kačami! Včeraj popoldne je neka deklica v naše uredništvo v Sp. Šiški prinesla v papirju zavitega mladega gada. Izpovedala je, da so gada dobili^ na dvorišču Cegnarjeve hiše v Sp. Šiški in sicer se je solnčil kar tam na pesku. Neka gospodična je šla takrat po dvorišču in ko je gada zagledala, ga je ubila. Poleg tega »darila “ nam je deklica izročila tudi pismo sledeče vsebine: Cenjeno uredništvo »Jutra" v Šiški! Ker vedno svarite pred gadi, Vam pošiljamo tukaj gada, katerega smo pred četrt ure ubili. Kako torej je umestno, da svarite ljudi pred to golaznijo! — Da, res, o tem smo sedaj sami prepričani. Prvotno smo nameravali objaviti iz daljše za posebno izdajo namenjene vsebine le en sestavek. Ker smo pa videli, da se javnost zelo zanima o tem predmetu še kaj več izvedeti, hočemo splošni želji z nadaljevanjem te kačje razprave po možnosti ustreči. Opozarjamo pa že na tem mestu, da je treba biti pred to strupeno golaznijo tudi zvečer in po noči previdnosti, kajti strupene kače gredo zvečer na plen in tudi še pozno po noči lazijo okrog. Ta včerajšnji slučaj iz Šiške in v nedeljski številki ,Jutra" objavljeni slučaj ko je neki ustužbenec mestnega užitninskega zakupa ujel gada v skladišču g. Krisperja za nekim zidom ležečega na solncu in še mnogo drugih sličnih slučajev naj služijo občinstvu v primerno svarilo, da, treba povsod tudi previdnosti in pozornosti pred strupenimi kačami.
Promoelja. V četrtek, dne 20. julija bo na češki univerzi v Pragi dok-torjam prava, promoviran g. Josip Pučnik. Naše iskrene čestitke.
Nevihta. Včeraj v opoldanski uri je prihrula od jugozapada nenadoma nevihta ter se razpustila tudi nad Ljubljano. Glede strele je bila to druga najhujša nevihta v letošnji sezoni. Pokalo in treskalo je kar zaporedoma v neposredni bližini Ljubljane. Pravijo, da je strgla obiskala tudi šentjakobski zvonik, od koder pa jo je dobri strelovod odvedel brez vsake v zemlJO- Nevihta se je z močno ploho razletela proti severovzhodu,
in aSfe
jj umnem*
Ooršeta je uspela kar najlepše Udeležba je bila zelo velika. Opazili smo prav mnogo učiteljev. ffiTiva je sviral nalašč za to sestavljeni orwir učiteljjščnikov inje pel p^i .zbor. Razpoloženje je bilo prav animirano k čemer sta seveda po svoje pripomogli priznano izborna klet in kuhinja; g. Goršeta.
Automobllna dirka Kranjskega automobilnega kluba vrši se dne 29, julija t. 1. ter je doiočena proga
Ljubljana-Gorica-TrbiŽ-Ljubljana. Dirka je dovoljena le članom automobilnega kluba in kranjskim automobilistom. Prijave do dne 25, julija K 10 na tajništvo Automobilnega kluba v Ljubljani. Vodstvo dirke je v rokah gospoda barona Ličhtenberga.
Prvo mednarodno plavalno te-fcmo na Bledu priredi letos 20. avgusta zdraviliška komisija s pomočjo prometnega društva na Bledu in Ljubljanskim športnim klubom. Kakor se nam poroča bode ta tekma jedna največjih v letošnji seziji in so se že razna češka, madžarska in nemška društva prijavila. Tehnično vodstvo imata gospoda dr. Lavš in dr. Zupanc Tajništvo in administrativno vodstvo
gospoda Karl Govekar in Fran Kan-dare.
Kot starešine slovenskega akademskega društva „Adrija" v Pragi (z vplačanim starešinskim prispevkom 30 K) so se priglasili: Dr. L e v B r u n č k o, sodni praktikant v Pragi in dr. Ivan Marija Čok.
Slovensko gledališče. Za bodoče sezono ostane dramski personal neiz-premenjen kakor je bil v pretekli sezoni. Ker se o p e r a v bodoči sezoni n e b o g o j i 1 a ter pridejo na repertoire sporadično izključno le lahke tz. konzervacijske opere, bomo imeli faktično samo opereto. Mesto gdč. Hadrbolčeve je angaževana gdč. Rezika Thalerjeva, kot prva operetna pevka bo angaževana ga. Ivana dr. Foedranspergova. Druga su-breta dosedaj še ni ungaževana. Vprašanje kapelnika je dosedaj še vedno odprto, oziroma še ni sklenjen noben definitiven obligatoričen kontakt.
Dramatična šola slovenskega deželnega gledališča se otvori dne 23. t. m. dopoldne v gledališki dvorani, Podučeval bo g. režišer H. Nučič.
Skušnje dramskega ensembla se
začno letos že 1. avgusta dopoldne, da se do otvoritve sezone pripravi čim več novitet.
Poštna zveza z Bohinjem je še danes zelo zastarela. Ako oddaš pismo v poštni nabiralnik hotela »Zlatorog" v sredo, ga dobi adresat v Ljubljani šele v pondeljek, torej v 5—6 dneh. Pismo dobiš prej iz Londona, kakor pa od Sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru. Kje tiči vzrok? Dasi vozi omnibus v Bohinj. Bistrico, se Sv. Janez noče modernizirati, ker je pač brez kontrole. Prometu tujcev to gotovo ne koristi.
ijnovejša in brzojavna poročila.
Dr. Rybar in dr. Gregorin v Šuster-šičevem klubu. Šušteršič dosegel svoj namen. Izdajstvo nad dr. Ravniharjem.
Dunaj, 18. julija. Klerikalni general dr. Šušteršič je dosegel svoj namen. Spravil je v svoj tabor in pod svoje okrilje vse poslušne in neposlušne slovenske klerikalne in napredne poslance in hrvaške klerikalce. Veliki tržaški narodni gromovnik dr. Rybar In kot napredni poslanec izvoljeni dr. Gregorin iz Krasa sta kapitulirala pred dr. Šušteršičem in vstopila v njegov klub. Z Rybafem in Gregorinom so priracali v Šušteršičev klub tudi slovenski narodni poslanec Matko Mandič in hrvaška narodnjaka Spinčič in dr. Laginja.
Dunaj, 18. julija. V jugoslovanskih krogih se je najprej forsirala misel za ustanovitev skupnega jugoslovanskega kluba. Toda dalmatinski naprednjaki z dr. Ivčevičem na čelu so odločno izjavili,^ da s takim človekom, kot je dr. Šušteršič in njegovi tovariši nočejo imeti ničesar skupnega. Dalmatinski naprednjaki so si nato ustanovili svoj klub. Dr. Rybaf, dr. Gregorin, Matko Mandič, Spinčič in dr. Laginja pa so med tem že pričeli mešetariti z dr. Šušteršičem. Ker so se pogajanja v začetku razbila, so si imenovani poslanci začasno uslanovjti svoj klub. Toda pogajanja so se med tem vedno nadaljevala. Dr. Šušteršič je izjavil, da sprejme vse imenovane sl o vensko-hrvaške narodne in napredne poslance v svoj klub, če puste ljubljanskega naprednega poslanca dr. Vladimirja Ravniharja na cedilu. Danes popoldne se je dr. Šušteršiču konečno nakana popolnoma posrečila. Dr. Rybač, dr. Gregorin, Matko Mandič, prof. Spinčič in dr. Laginja so klonili svoj tilnik pred Šušteršičem, vstopili v njegov klub in pustili dr. Ravniharja na cedilu. Bivši dr. Šušteršičev klub, ki je imel ime »Hrvaško slovenska zajednica" se je sedaj spremenil v »Hrvaško-slovenski klub".
Dunaj, 18. julija. Ko je dr. Šušteršič srečno dosegel svoj namen, je takoj sklical sejo, na kateri je bil enoglasno izvoljen za predsednika. Podpredsednikom so bili izvoženi dr. Ko-^r'	hrvaški	klerikalec
rJl. .^tajni*com Pa dr- Gregorin, dr. Jankovič in hrvaški klerikalec dr. Se-sardič.
Dunaj, 18. julija. Ko so slovanski napredni poslanci zvedeli da so vstopili istrki poslanci in dr. Rvbar in dr. Gregorin, ki je bil izvoljen izključno na naprednem programu, v dr. Šuster-šičev klub, je nastalo med njimi ve-likansko začudenje. Nihče ne more razumeti tega. kako sta mogla dr. Rvbar in dr. Gregorin tako sramotno pustiti splošno priljubljenega ljubljanskega naprednega poslanca dr. Ravniharja na cedilu. Njih vstop v slovensko - hrvaški klerikalni klub je popolnoma neopravičljiv, ker jih je dr. Šušteršič sprejel v svoj klub le radi tega, da je osamil dr. Ravniharja. Dr. Šušteršič jim je
stavil edini pogoj: Ali z mano, to je brez dr. Ravniharja, ali pa vas ne sprejmem v svoj klub. In dr. Rybaf, dr. Gregorin, Mandič, Spinčič in Laginja so vrgli puško v koruzo in ne da bi o tem koraku poprej povprašali svoje volilce, ki v tem gotovo ne bi bil zadovoljiv, vstopili pod Šusteršičevo komando.
Dunaj, 18. julija. Vsi slovanski poslanci gledajo sedaj s ponosom na ljubljanskega naprednega poslanca dr. Vladimirja Ravniharja, ki za nobeno ceno in pod nobenimi pogoji ni hotel izdati svojih vo-lilcev in vstopiti v dr. Šušteršičev klub. Dr. Ravnihar sije v parlamentu pridobil velikanski ugled.
Dunaj, 18. julija. V slovanskih naprednih krogih z velikansko napetostjo pričakujejo, kako stališče bodo zavzeli Tržačani, goriški in kraški naprednjaki in istrski Slovenci in Hrvati glede vstopa svojih poslancev v Šušteršičev klub. Splošno prevladuje mnenje, da imenovani volilci tega ne bodo in tudi ne smejo mirno prenesti, ker so tu izdani njih interesi. Postopanje imenovanih poslancev je nekaj nezaslišanega, kajti oni so popolnoma ignorirali ljudsko voljo. v
Dunaj, 18. juiija. Češki poslanci so izjavili, da bodo značajnega ljubljanskega naprednega poslanca dr. Ravniharja z vsemi močmi podpirali in mu vedno stali na strani. Kajti v tem, da dr. Ravnihar niti reflektiral ni na vstop v Šušteršičev klub, je pokazal, da je prišel v zbornico v resnici kot energičen naprednjak, ki hoče svojemu programu tudi vedno ostati zvest.
Državni zbor.
Dunaj, 18. julija. Danes je cesar prebral prestolni govor. V zbornici so bili odsotni socijalni demokrati, češki narodni socijalisti, samostojni soci-jalist Breiter in zionist Straucher.
Seja klubovih načelnikov.
Dunaj, 18. julija. Na seji klubovih načelnikov so Nemci predlagali kot kandidate za zborniško predsedniško mesto predsednika »Nationalver-banda" dr. Sylvestra. Poljaki še niso zavzeli svojega stališča, Cehi so protestirali proti nemškemu predlogu, istotako Jugoslovani in Italijani. Sprejet je bil le predlog, da se izvolijo vsi bivši podpredsedniki.
Češki enotni klub.
Dunaj, 18. julija. Vse češke stranke so se sedaj združile v skupen enotni češki klub.
Ogrska zbornica.
Budimpešta, 18. julija. Na današnji seji sploh ni prišlo do debate o brambni reformi, ker je opozicija ob-struirala.
Car in nemški cesar.
Petrograd, 18. julija. Sestanek med ruskim in nemškim cesarjem je odpovedan. Rusija hoče v tem dokumentirati svoje prijateljstvo napram Franciji, ki je v konfliktu z Nemčijo.
Razne vesti.
* Barva mest. Stendhal trdi, da imajo različna mesta svoj poseben duh. Njega n. ■pn spominja duh konjske mrve na Milan. Toda mesta imajo tudi razne barve, ki jih spoznavamo, čp pogleda nanje -z velike višine. To so odkrili ravno sedaj, v času zrako-plovstva Gotova italijanska revija pravi, da je London, ako ga pogledamo z višine, podoben modremu madežu, ki prehaja v sivo barvo. Nasproti temu pa, ima,,Pariz rprnenkasto barvo na zelenem “polju, ki je višito s srebrnim paSQm..— .S£m. RfeSi&KlS M pred očmi zrakoplovca v podobi slikarske palete, vse barve se tu tmešajo, vendar prevladuje nad rijirHi kostanjevo-rjava zelena barva je barva Washing-tona; napravijo jo velike skupine dreves v tem mestu. Madrid se le-skeče v belini, med tem, ko počiva Florencija kakor modrikasto svetlikajoča se bleda perla v smaragdno zelenem polju. Rim se zdi kot madež z ahtiškega zlata, v katerem se vije moder pas, Tibera.
* Koliko stane polovica brk? To vprašanje je rešilo sodišče na Saksonskem. Neki monter je po neprevidnosti pripalil gotovemu gospodarju polovico njegovih brk. Ta pa ga je tožil in zahteval sto mark odškodnine. Toda sodišče je najbrže manj aenilo kras moškega obraza in obsojenec je bil primoran plačati možu s pripalje-nimi brkami samo 12 mark.
* Mrtev. Nestor poljskih žurna-listov, urednik časopisa »Gazeta Lwow-ska“ Stanislav Nowinski je umrl v Lvovu v starosti 73 let. Umrl je bil eden izmed ustanovnikov društva »Towarsystwo Biblioteki polskiej" na Dunaju.
* Nagrada za zgodovinski spis. Občinska reprezentacija mesta Bel-grada je razpisala nagrado 400 kron za zgodovinsko študijo »Zgodovina
Belgrada v petdesetih letih*. Prejeli so šest del in nagrado je dobil slušatelj belgrajske filozofične fakultete Milivoj Davieovič. Za prihodnje leto je razpisal mestni svet ceno za naj boljše delo sledečih dveh tem: »Kralj Tvrdko 1“ in »Bitva na Ivankovacu.
* Velika nevihta. V teh dneh je razsajala v Jekaterinoslavu na Ruskem grozna nevihta s točo, .vsled katere je bilo baje ubitih 47 oseb. Razen tega je prizadejala nevihta veliko škodo v gozdih, na polju in vrtovih.
* Težka kazen. Neki angleški lord se je strahovito zaljubil v neko meščansko gospodično. Toda starši gospodične niso bili s tem zadovoljni. Nazadnje se je lord odločil odložiti vse svoje visoke naslove in preprosto deklico vzeti v zakon. Pa kmalu se je prepričal, da ima punca tudi druge fante rada. In sklenil je naložiti ji pokoro. Zaprl jo je za en teden v sobo, v kateri so bila sama zrcala. Stregla ji je nema ženska. Tri dni je dekle dobro prestalo, četrti dan pa je zblaznelo zaradi zrcal v katerih je vedno in vedno videla le svoj obraz.
* Žalosten konec ljubezni. Jan Zahradka, 221etni sin posestnika iz Solopyska na Češkem se je zaljubil v 191etno delavko Ano Macikovo. — Starši so se uprli tej zvezi in mlada človeka sta vsled tega obupala. Včeraj zjutraj so ju našli v gozdu pri Černovicah ustreljena.
„Domovina“
posreduje pri oddaji primernih stanovanj za dijake. Zato prosimo vse one stranke, ki imajo oddati dijaška stanovanja, da javijo to čimpreje odboru društva; ravnotako se lahko obračajo starši dijakov do društva, ki bode njihovim željam radevolje ustreglo. — Pojasnila daje profesor Ant. Jug, Ljubljana, Dalmatinova ulica 3./I.
Lastnik m glavni urednik Milan Plut.
Odgovorni urednik dr. Itmj Lah.
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi.
Lepa, noro meblovana mesečna soba s
posebnim vhodom se takoj odda. Kje; pove uprava „Jutra“.	224/4—10
Malo rabljeno žensko in moSko kolo ter
decimalna tehtnica se ceno proda. Kje, pove »Prva anončna pisarna«.	410/x—5
Avtoinol>U za štiri osebe ceno proda Lovro Šebenik, Sp. SiSka.
Ugodna prilika! Proda se radi družinskih razmer v mestu hiša, kjer se nahaja dobro upeljana specerijska in tudi gostilniška obrt. Reflektira se le na resne kupce. Kje, pove „Prva anončna pisarna.	421/7—1
Gospod iSfie dabro domačo lirano. Ponudbe pod A. B. 38. na upravništvo „Jutra“. ________________________________________269/2-1
Nora hiša, tri sobe, dve kuhinji je naprodaj. Rožna dolina št. 239.	407/6—2
Stanovanje z dvema sobama, kuhinjo
se odda za avgust. Valvazorjev trg št. 4 (v trafiki.)	270/1—1
Mlad trgovec se želi seznaniti s pridno, mirno, trgovino ljubečo gospico do 24 let staro tudi z dežele ter z nekaj premoženja. Ponudbe s sliko ki se vrne pod „Mlad trgovec" poštno ležeče Trst l.	271/1—1
Zanesljiva učenka se sprejme takoj v papirni trgovini. Kje, pove .Prva anončna pisarna*.	424/3—1
Učenec za specerijsko stroko se takoj sprejme. Naslov pove .Prva anončna pisarna".
425/3-1
"fT v za slabokrvne in prebolele
zdravniško priporočeno črno ■ iJ dalmatinsko vino Kni najboljše sredstvo. 6 kg franko K 4.M
37. Novakovič, Ljubljana.
Hiša
v Ljubljani, ki se obrestuje na leto po 2800 K se proda za 30.000 K.
■HTTT • V
Hisa
z vrtom, 15 minut od Ljubljane, ki se obrestuje po 900 K na leto, se proda za 13.400 K.
Hiša
na deželi z gostilno, mesarijo in zalogo piva se proda za 10.000 K. Natančneje se poizve pri Ivanu Kerncu v Ljubljani, Hilšerjeva ulica št. 12.
r čet
•	<	I
Dva čevljarska stroja z vso opravo in orodjem se prav ceno prodata. Poizve se: Karlovška cesta štev.30.
» C
CIRKUS
m
Danes v sredo dne 19. julija
k veli gala predstavi
Popoldan ob 4. uri. — Zvečer ob 8‘/4 ari.
Pri popoldanskih predstavah plačajo otroci do 12. leta in vojaki polovico. Zvečer popolno vstopnino.
Predprodaja vstopnic v c. kr. trafiki „Union“ in v cirkusu pri blagajni.
Vsaki dan od 10. ure dopoldad javne skušnje in odprti hlevi.
V	četrtek, dne 20. julija zvečer ob 8 'A url
velika predstava
z novim programom.
Ravnateljstvo.
OSKAR REITER IVANKA REITER Ro, REMIC
POROČENA.
SLOVENJI 6RAPEC.
LJUBLJflMR, DNE 18. JULIJR 1911.
LJUBLJANA.
iH:	| telefon interurban Stev. 129. j . Ri:>l ,f-, i : J'f Hi** v..ri £>-<**	M
Valjčni mlin v Domžal IBONČAR, L.JUBLJA1 1 Centralna pisarna in skadi šče: Poljanska ij Priporoča pšenično moko izvrstne kakovost		lah SA c. 19. 1 i
(j kakor tudi otrobe lil drage mlevske izdelke		!. r1iW
in	Zastopstvo in zafoga v Gorici: i Oroden & Co., Slon trg Štev. 9. 1	
„JUTRO“ se prodaja v Ljubljani
po O vinarjev
T7-	toloaJs:sim.a-2nL:
Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Pichler, Kongresni trg.
Češ&rk, šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Mrzlikar, Sodna ulica Šubic, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu Košir, Hišleijeva ulica.
Stiene, Valvazorjev trg.
Sušnik, Rimska cesta. Ušeničnlk, Židovska ulica Kleinsteln, Jurčičev trg. Krlža|, Sp. Šiška.
Wisiak, Gosposka ulica Kuštrin, Breg.
Tenente, Gradaška ulica Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodč Mestni trg.
Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta Štravs, Škofja ulica Likar, Glince.
Strkovič, Duiiajska cesta Klančnik, Tržaška cesta.
XII
10M
URE
Priznano največja, resnično domača, že 25 let obstoječa eksportna tvrdka.
Franc Čuden,
urar
Ljubljana, Prešernova ulica 1
samo nasproti Frančiškanske cerkve
 — je delničar =
največjih tovarn švicarskih ur »Union* v Genovi in Bielu, on torej lahko po originalno tovarniških cenah
garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno znane
ALPINA URE .*.
z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, tula, srebru, nikeljnu in jeklo
prodala.
Nedosežno velika izbira. Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Oblastveno avtorizirani in zapriseženi
geometer Lisec
Ljubljana, Sodna ulica 3
prevzema vse zemljemerske zadeve ter jih. najMtrejše izvršuje po najnižji ceni.
41epe konje
za težko in hitro vprego, ena primerna kobila (pincgavka) so takoj na prodaj. Kupci naj ne zamudijo te ugodne prilike in naj se zglase pri gospodu
Josipu Seidlu
Spodnja Šiška 2.
V Zgornji Šiški, hiš. štev. 65 ob glavni cesti se z 1. avgustom dalje odda, dobro idoča
kovačnica in kolarniea
prevzame se tudi lahko vse spadajoče orodje označenih delavnic. Pojasnila daje Josip Sever, gostilničar istotam.
Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd.
Anton Kanc
Ljubljana, Židovska ulica št. 1.
Spedicijska tvrdka
mul
»••iti
MIMI
je preselila mestno pisarno v
Šelenburgovo ul. št. 3.
Okasion nakup.
Jaket obleka iz čiste volne za gospode.
lepa blnza, sli krilo iz blaga, ali kostum za dame.
obleka iz blaga ali platna za otroke.
Pralna obleka za otroke klobuk ali slamnik za gospode ali dečke.
Angleško skladišče oblek“
O. BernatOvič
Ljubljana, Mestni trg 5.
Najboljše odgovori „Slovencu" vsak naš prijatelj, &ko se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
Rezervni zaklad
nad pol milj ona
Lepo in belo lice
kakor tudi gladke in nežne roke podaja brez dvoma blagodišeča
krema brez maščobe
„OLIMPIA“.
OT IMPTA“ PreParah odgovarjajo zahtevam najmodernejše ko-„VhiiTU irv zmetike, ter so kot taki najvspešnejše in popolnoma neškodljivo sredstvo za negovanje kože.
Krema „OLIMPIA“ mali lonček K 1*20.
Krema „OLIMPIA“ veliki lonček K 2-—.
Puder „OLIMPIA“ rosa k i 50.
Puder „OLIMPIA“ creme K 1 '50.
Puder „OLIMPLA“ beii k i 50.
„OLIMPIA“ preparati se dobijo samo"v lekarni
Ubald pl. Trnkoczy v Ljubljani
zraven rotovža.
kron
Kmetska posojilnica
= ljubljanske okolice =
Stanje
vlog dvajset)
milijonov kron i
r
Inžener.
A. DAUSEK
Civilni geometer. :
LJUBLJANA, Rimska cesta št. 9.
se priporoča za merjenje, prevajanje in sestavitev projektov ter ■■■—-	vseh	vrst proračunov. ======
registroma zadrega % neomejene Moeso
v lastnem zadružnem domu v LJUBLJANI
Dunajska cesta Stcv. 18
HM
obrestuje hranilne vloge po čistih
4«
brez odbitka rentnega davka
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Posojuje na zemljišča p» stt	°^^ev	amorti~
Eskomptuje trgovske menice.
Ustanovljena = leta 1882.=
Denarni promet v Mn 1910 K 100,000.000*—
Eskomptuje
trgovske menice.
!!
'j
Ustanovljena leta 1882. =
Upravno premoženje v teta 1910 K 20^500.000*—
Fotografske aparate
in veliko zalogo vseh v to stroko spadajočih potrebščin priporoča fotomanufaktura in drogerija
= „Adrija“ =
v Ljubljani, Šelenburgova ulica 5.
Zunanja naročila izvršuje z obratno pošto. Ceniki so na razpolago.
Ustanovljena leta 1831.
Največja zavarovalnica ovetro-ogrske države
Ustanovljena leta 1831.
Kupujte JilTlT.
Izvod samo 6 vinarjev.
C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu.
Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastnem domu.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vsel mogočih sestavah. — Tekom leta 1910. zavarovalo se je 19.215 oseb za kapital nad 155 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 1018
milijonov kron. Premoženje družbe znaša nad 392 milijonov kron.
Del. glavnica: K 6,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva ulica. štev. »•
Podružnice v Spij etru, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici.
Bes. fond nad: l K 610.000.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 41liQlc>