LJUBISAV MARKOVIĆ: Tečaj politične ekonomije — II. del Potrebno delo in presežno deio (Nadaljevaaje) — znesek presežne vrednosti — prira-stek vrednosti (denimo 10 tisoč dolarjev). To se pra-vi, da je bila uspešno realizi-rana spremenitev denaxnega zueska 100 tisoč v 110 tisoč dolarjev. IJIjegov deaar je deloval kot kapital. Bil je tvoraa vred-sost, ki je prinesla... zlata jajca ... pre-težuo vrednosr. Smoter — preseiaa vrednost —kakor Tidimo, vodi našega kapitalista na tržišče in aazaj... v proizvodnjo ... pa iaova ua tržižče. In tako znova. »Presežna vrednost je pr_ebiiek_ vreduo-sti proizvoda nad vrednostjo prvin, Iti so bUe potrošene za ajegovo ustvaritev. to je proizvodnih sredstev in delovae sile ... j« prebitek oplojenege kapitala uad prvotno vrednosljo kot predujem danega kapitala... tistemu delu kapitala, ki se spreniinja v dclovno silo se v proeesu proizvoduje spremeni vrediiost. Repro-tocira svoj lastni ekvivaleat, vrb. njega pa še določen prebiiek. presežno vred-nost...< (Marx, Kapital I, str. 154). Kakor vidimo, se poraja presežna vred-noit neposredno v ,sami proizvodnji. Na-staja na osiiovi jpezdnega dela delavca, ki je ekonomsko prisiljen prodajati svojo delovno silo in prolzvajati presežno vred-aost v korist kapitalista. V tt> ga tira pri-Siijenost zaradi obstoja ksti izrai.a raz- je med presežnim deilom in potrebnim •m. Izraža srtopnjo eksploatacije de- wiue s.He. Ne pt^kaže pa še. kolikšna je tudi dejanska eksploatacija. Xa. primer: ""^ežno deJo lahko znaša 6 ur. patrebno ¦ pa prav i&ko b ur. oiopnja presežnega dela znaša... 6 ut presežnega dela : 6ur potrebnega dela, v 100... 100«/o. : jpnja presežnega dela za-aša 100 °/o •jr v pnmeru. ko je znašalo presežno • i 4 ure, kolikor tudi potrebuo del«. jnja presežue vrednosti kaie, v kakš-n razmerju se oplaja kapital. ki je bil ¦i»šen za nakup delovne siie — ali *pre-iljivi kapital, ker se tu dogaja de.jajj-;prememba vrednosti kapitala. Kaže. ko vsak dolar, ki je bil potrošen za io, donaša presežne vrednosti. '•i pos-rJini gibanja plača kapitalist jnost delovne sile v obrnjeni obliki. Ne kat vredjio&t delovne sile, temveč kot ceno dela. Plača jo v obliki mezde. Ker pa se mezda pojavlja kot ceua dela, se kaie tako, kakor da bi biJo z njo plaiano vse delo. S svojo obliko skriva sled o iz-korižčanju, skriva izvor presežne vred-uosti. Ne samo ka^italistu, ki je na tena zaiateresiran, temveč tudi delavcu. Sele z zna-aostjo se da odkriti izvor presežne vrednosti. To je uaipravil Marx. Zato, ker pride prek mezde vrednost de-lovne siJe do izraza kot ceua za delo, pride tudi presežua vrednost do izraza kot plod vsega kapitala, ne pa tistega dela, ki se piača za clelovno sil-o. Presežca vred-nost se pojavlja kot profit. Profit je zato prav isto, kar tudi presežna vrednost, toda v tej precvbraženi. obrnjeai obliki kcrt proizvtHi kapitala, kot taJcega, kapi-tala samega po sebi. Zato se kaže tudi smoter kapiitalista — čim večje kopičenje preseiae vrednosti — kot boj xa večji piofit. Zato kapitaiist iaa-vija družbene proizvajalne sile. To nje-govo težnjo, ki izvira Lz notranje vsebine kapitala — da se čim bolj oplaja — pa mu vsiljujejo zakoni konkurence kot za-nanja prisilitev. Presežna vrednost — ali mistificirano kot profit — pa je zadnja zgodovin&ka ob-lika odtujevanja presežnega dela od ne-sporednega proizvajalca. Zadnja obliJca hlapčevanja človeka človeku, samoodtuje-vanja človeka, delavca v karist drugega. Potrebno delo in presežno delo v prehodnem razdobju l.Delo za potrebe družbe Kakor smo že poudarili. je ekonom-ska vsebina presežuega dela. da siuži povečevatiju proizvodnje Ln zagotovitvi družbenih rezerv. ]e teinelj vsega eko-nomskega in duševnega razvoja družbe. V tein pumena in s ie straoi bupresežno delo ostalo tudi v komunistični družbi. To presežno delo pa se ne bo pojavljalo kot rezultat družbenih oduosov v koniunizmu. V komunizmu določa družbene odnose o*novno dejstvo, da so vsa proizvaialua sredstva družbena dobriaa, da pripada vsej druibi tudi njeii proizvod. Vsi spo sobui ljudje sodelujejo v materialni pro-izvodnji, ukvarjajo se torej s proizvajal-nim delom — ob kratkem delovnem dnevru. »Zato naj bi bila koniuna (Paiuška ko-muna — Lj. M.) služila kot vzvod za ru-šitev ekonomskih temeljev. na katerili temelji obstoj r&zredov, s tein pa tudi ob-sloj razredne vladaviue. Ko bo delo nekoč osvobajeuo, bo vsak človek posial delavec iu bo proizvajalno delo prenetialo biti razredna lastnostt. (Marx, Državljanska vojna v Franciji.) >Ko sta inteazivnost in proizvajaljia siJa dela dani. tedaj je del družbeuega delovuega due, ki je potreben 2a aiaterialjio pjoizvotlujo, toliko krajši, zato pa je tisti del časa, ki je pridobljen za svobodno duševiio in družbeno dejav-nost individua toliko daljši, kolikor je oelo ettakomerneje razdeljeno na vse člane družbe, ki so za delo sposobni, kolikor manj ima neki družl>eni s!oj možnost. da naravno jjotrebo po delu prevali s sebe na drugi sloj. V tem primeru je absolutna meja za skrajšanje delovnega dneva sploš-na delovna ob\P7.m>si«. (Marx, Kapital 1, str. 454). Delo sedaj torej ni proizvajanje boga-stva za drugega, temveč proizvajanje raz-nih dobrin za zadovoljitev rastočih po-treb družbe, teh svobodnih zdru/.enib proizvajalcev. To pomeni. da se sedaj ne izloča več del njihovega dela kot tuja imovina, kot presežek v razmerju do njih, temveč je vse to preprosto delo, ki ga zavcstno in svolK)dno opravljajo spet za sebe. Proizrodoja teh srobodnjh združenih proizvajalcev mora zadoroljiti njihove te-koče potrebe prave potrošnje, prav tako pa mora zagotoviti tndi srcdstva za pove-čanje proizvodnje. nadalje pa tudi sred-stTa za re.?ervni sklad družbe. To je pre-prosto in kratkomalo vse za njihov-o po-tiebno delo, potrebn« delo komuaisticne družbe, potrabno delo za obstoj ia na-daljnji razvoj komunistične dražbe. »Odprara kapdtalistične oblike proiz-voduje dopušča, da se delovni dan omeji na potrebuo delo. Tedaj pa bi se, v sicer enakib okolišoiaah, razširil obseg potreb-nega dela. Po eni strani zato, ker bi imel delavec veC pogojev za življenje in ker bi več terjal od življenja. Po drugi strani pa bi se del današnjega presežnega dela vračunal v potrebno delo, namreč v- delo, ki je potrebno, da se formira rezermi in akumulacijski sklad«:. (MaTX, Kapital 1, str. 453.) To poinem, da drulba teh ljudi svo-boduo proizvaja, gospodari s proizvodnjo, upravlja proizvodnjo, upravlja svoie eko-nomsko iu družbeno življenje sploh, svo-bodno v skiadu z objektirnimi zakoni, ki so jii na tej stopnji spoznaii in kd jih razumerajo kot nekaj nararnega in nor-malnega. Tak družbeni oduos pa ne nastane takoj po politični zmagi socialistične revolucije-Razvija se postopco v dolgein prehodnem razdobju, v toku dolge ekonomske in kulturne socialistiine revolucije. Temeljno stran tega procesa >porajanjac nove družbe tvori združevanje proizva-ialcev s probivajalnimi sredstvi... in nji-Iiovim proizvodom. Ne zdruiujejo pa se na temelju zasebue. individualne lastnine, teitiveč^se združujejo na lemelju družbe-nega imetja. sBližnji socialni prevrat (so-ciaMstična revolucija — Lj. M.) bo druž-beni proizvodni in rezervni sklad, to je vso rnaso surovin, proizvajalnili orodij in življenjsk.ih potrebščin, dejansko podruž-bil, preprečil bo privilegiranemu razredu, da bi z njimii razpolaga!, Ln jih izročil kot skupuo dobrijio vsej družbk. (Engels, Anti-Diihring, str. 202.) Proizvajalna sredstva niso družbena sa-mo zato. ker so proizvod družbenega dela, ker neke toTarne ne izdela samo en dela-vec, temveč je tudi njeDa proizvodnja ne-jKisreduo ali posredno povezala vse de-lavpe neke države in eelo več držav. Po drugi strani služi ekonomsko uporabljanje teh proizvajalnih sredstev potrebam druž-be. Brez pomena bi bilo, če bi z moderni-mi strojnimi sistemi proizvajali za posa-meznike. Združujejo se torej na temelju diužbenih, a ne na temelju individualnih proizvajalnih sredstev. (Nadaljevanje na 20. strani) NASA SKUPNOST 26. V. 1S51 stran 1Q r. i«/ LJUBISAV MARKOVIČ: Tečaj politične ekonomije — II. del (Nadaljevanje z 19. atraui) Prav tako se združujejo proizvajalci z vso proizvodnjo Jtot svojo, to pa potnerui, da je njihovo iie samo potrebno, temveč tudi presežno delo. Presežno delo se ne odtu-juje vee od njih, temveč se proizvajalci združijo s tem svojim presežnim delom... kot z dnižfoenim presežnhn delom. Bistvo združevanja proizvajalcev s pro-izvajalnimi sredstvi in s »presežnim de-lom« ni samo preprosto zdruievanje de-lavskega razreda s predmelJiiinA pogoji njegovega dela, še manj v mejah podjetja, čeprav se odtod začenja. Socialistično združevanje je ztlruževaiije vse družbe, a ne samo njenega dela. Njen namen ni, da mstvari nov monopol v prisvajanjupre-sežnega dela, novo lastnino • ¦ • temveč da odpravi vsak monopol tn vrste v družbi. vsako lastnino. Poraja družbeno posest nad proizvajajnimi sredstvi in »presežnim delom«. To izvira iz dveh okolnusti. a) Moderne materialne proizvajalne sile so tehnieno nesporedno in z delitvijo dela podružbljene v družbenem. danes svetov-nem obsegu. V tej delitvi dela lahiko funk-cionirajo kot celota. Po svoji naravi se lahko družbeno organizirajo — so same družbene. b) Moderne matetialne proizvodne sile silijo k neposrednemu družbenemu pri-svajanju, ne več k prisvajanju znatraj družbe, temveč k prisvajanju po vsej družbi. To postane pogoj njihovega racio-nalnega uporabljarija in skokovitega po-vecevanja. "Na primer atoinska energija. Iz narave delovnih orodij izvira sodob-na težnja po njihovem združevanju z družbo tia absolutni potenci, to pa tudi napravlja delavski razred za zgodovin-skega izvrševalca te nak>ge. Oropan pfi-svajanja in sam v okovih prisvajanja jili lahko zloini. če zru.si vsak inon »pol pri-svajanja v družbi sploh. Delavski razred Tiima prisvajalnih predsodkov in mora biti ves proti monopolu v prisvajanju. Ne uresničuje torej združevanja s proizva-jalnimi sredstvi in proizvodom kot svoje združeranje .temveč prav svoje združeva-nje kot zdrnževanje vse družbe. S tem pa se spreminja tudi sama ta družba. Zdru-ževanje na družbeni osnovi je istovetno z izgrajevanjem družbe »svobodnib zdru-?enih proizvajalcev«. 2. Družbeno zdrnževanje s »presežnim .delom« v FLRJ Nasprotno od vse dosedanje zgodovme (po prvotni skupnosti) se je začelo v FLRJ od 1. 1950 neposredno zdrnževanje živega ciela s proizvajalnimi sredstvi kot z nje-govimi naravnirai organi. 2ivo delo dobiva v zgodovini i^.guhljeno oblast nad njimi. Nastopa faza samoupravljanja proizvajal-cev (družbe). Razen ekonomike pa zajema Na vprašanja naših bralcev objavljamo nas-lednje OBVESTILO Prvi del tečaja politdčne ekonomije je izšel kot posebna knjiga pod naslovom: Osnovi politioke ekonomije. "Založila jo je >Narodna prosvjeta« — Šarajevo. in se piazi v vsa področja življenja druž-be. S tem je pri koreninah presekan biro-kratski monopol v upravljanju proizvod-nje in razdelitve. Notranji družbeai od-iioai postajajo nepo&redno družbeai. Tok tega združevanja v aaai državi odreja več činiteljev.1 a) Tovarna je še vedmo osnovna proiz-vajalna celica družbe. b) Nujinost bkgovne ¦ proizvodnje kot metode funkciouiranja in razvijanja so-cialističnih. proizvajalnik sil. c) Osnovna družbena struktura temelji na razdvojenosti proizvajalnega in nepro-izvajalnega dela i.n progresivnosti te de-litve za daljšo dobo. č) Država je zato še vedao progresivna. nujna nadstavba nad temi odnosi ne samo kot njihov politični, temveč tudi družbeni i/.iaz sploh. Ceprav izumira, je tudi na-prej reprezentant družbe ne saino v med-narodnih odnosih, temveč tudii v notranjih odnosih. P Vse to povzroča, da je razvijanje raznih vezi družbenega prisvajanja in delitve funkcij znotraj skupnega procesa repro-dukcije nujno. V prvi zvezi se pojavlja združevanje na temelju tovarne. Delovni kolektiv velja tu kot stopuja »združenega ptoizvajalcai. Ta proizvajalee pa se lahko zdruii s pro-lzvajahumi sredstvii samo kot nosilec smo-trnega družbenega iz-koriščanja teh sred-stev. Družbeno funkcijo opravlja s tem, da ureja in nadžira proi2vodni proces. Na tej stopnji opravlja to kot blagovni pro-izvajalec. S tem se družbena funkcija ure-jevanja proizvodnje predstavlja k-ot sa-mostojna funkcija proizvajalca. Navadno se ta fun-kcija izraža kot »pravica do upravljanja«. Zdi se nam, da je ta izraz vsaj nepopoln. Ta osnovni »združeni pro-izvajalecs, kolik«r koli ]e samostojen, *ni-ma pravice clo upravljanja« na sploh. tem-več ekonomsko funkcijo, da v imenu družbe uporablja proizvajalna sredstva. Predvsem je treba tu poudariti družbeni moment. S tem se prav pove, da je že povezani dal združevanja oziroma smotr-nega uporabljanja proizvajalnih sredstev po vsej družbi. Nada-lje pa iraa delovni kolektiv- tudi pravioo družbenega uporab-Ijanja, pravieo kot lastnins.ki moment, kot pravni odnos do blagovnega socialistič-nega značaja proizvodnje. Kaj pa je s presežnim delom tega >zdru-ženega proizvajalca«? Prebitek presežnega dela — aikumula-cijski rezervni sklad družbe — ostane tudi po odpravi' lastnine, čeprav ne ostane kot oblika. To zas^avlja takoj- dve vpra-šanji. Prvič, kako določitii sestavine dela — potrebno delo in presežno ddo? Diu-gič, kako združiti proizvajalce, družbo, s presežnim delora, kako ga podružbiti? Osnovno razmerje med potrebnim de-lom in presežniaii deJom lahko daloča sa-rr.o reprezentant družbe, v katerega okvi-ru se proizvodnja ivniverzalno podružblja. Tak najvišji organ >države< je -— Ijudska skupščina. V tem svojstvu pa opravlja nedržavno funkoijo. Drugo vprašanje je bolj zapleteno. Gre za združevanje družbe z bistveirim mo- 1 Pri tem splošnem razpravljanju abstra-hiramo drobno proizvodnjo. mentom ekoaom&ke funkcije — akumula-cijo. Prav taiko gre tudi za sodelovanje raznib. družbenih organov pri trošeuju dela presežnega dela, ki ne služi akumu-laciji. Prvič, oglejmo si vpiašanje zdru-ževanja družbe z akuniulacijo. Odgovor moranio istati v sami naravi sodobne aku-raulacije. Tehniomi ra«voj je že v kapitalizmu povzročil, da je postala akumulacija od-visna ne od posameznega. teniveč od druž-benega kaphala. Nadaljnji razvoj še bolj. Velik oi>seg akumulacije je nujen posel>-no na sektorju proizvodnje proizvajalnih sredstev, s katerimi izdelujemo proizva-jalna sredstva. Hkrati je to tudi odločilni sektor akumulacije, ki je biitven za raz-voj vsega gospodarstva. Očiino je, da po obsegu Ln pomenu prehaja meje in mož-nosti začetnega »združenega proizvajalca«. To ne more biti funkcija sedanjih delov-nih kolekt.ivov. Ta sploštia aJcumulacija pa ima družbeni značaj za vso skupnost, in to neposredno. Razen tega je rok za zgra-ditev takih objektov navadn<< daljSi. Na primer za veliko hidrocentralo in uran-ske peči .rairoma za naprave za proizva-janje atomske energije in njeno transfor-macijo. Zato postaja ta akunulacija nor-malna funkcija najvišje oblike jugoslo-vanskega szdruženega proizvijalca«. Dru-go pa je vprašanje načina, kako bo ta jugoslovanski »združeili proizvajalec« — zveza ustvarila to akumufacijo. Del akumulačije pa ne rnore biti niti funkcija delovnega kolekti\a niti zve-ze. Nujna je neka obVika »združeiiega proizvajalca*. ki je višja od podjetja, ven-dar pa taka, da je prav takooblika nepo-srednega povezovanja proizvajalca s tem delom presežnega dela. Komana }e izgra-jevanje takega szdrviženega proizvajalca<. Po materialnih pogojih, po ?©ntra!izaciji zadostue količine presežnega dela, po raz-nih tako ekonomskih kakor kulturnib. družbenih potrebah. je tak j