Slovenski Poročevalec
LETO XI L, ŠTEV. 188	Zjubljana, nedelja 12. avgusta 1951	POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN
NAŠIM PODJETJEM STROJEGRADNJE JE NUJNO POTREBNA DELOVNA SILA
Več sto milijonov kilovatnih ur električne energije je slo zadnja Leta po zlu, ker v hidrocentrali na Mariborskem otoku se nismo postavili drugega in tretjega agregata. Kakšna izguba je to za naše gospodarstvo lahko spoznamo, če pomislimo, da /e znašala leta 1940. vsa proizvodnja električne energije v Sloveniji okrog 400 milijonov kilovatnih ur. Vsak mesec, za katerega bi se zakasnil začetek obratovanja hidrocentrale Vuzenica s prvim agregatom, bi pomenil izgubo desetine milijonov kilovatnih ur. Podobno je s hidrocentrala-mi na Neretvi, v Vinodolu, v Zvorni-ku na daljnem Mavrovem in v mnogih druiih krajih nase domovine, kjer elektrifikacija zaostaja, medtem ko zlasti v Srbiji in Makedoniji, električne energije primanjkuje ne samo gospodinjstvu, ampak tudi novozgrajenim tovarnam, ki nimajo pogonske sile. Tovar-na aluminija v Strnišču bo prihodnje leto lahko že začela s proizvodnjo, toda kdo ji bo dal električno energijo, če se prva turbina v Vuzenici ne bo pravočasno zavrtela in če Mariborski otok ne bo dobil drugega agregata. Naša strojegradnja mora zato napeti vse sile, da pride v korak z nalogami naše graditve in elektrifikacije.
Na zadnjem zasedanju višjega gospodarskega združenja strojegradnje Slovenije, ki nosi glavno odgovornost,za izdelavo hidromehanske opreme in turbin za naše hidrocentrale so se člani delavskega sveta lotili tega vprašanja z vso resnostjo. V preteklem polletju je bil zaradi nerednega prihajanja material najbolj pereča točka. Po nemajhnih težavah in izdatkih je material zdaj prispel v zadostnih količinah in zavisi le od delavcev prizadetih kolektivov, ali bodo proizvodnjo lahko po peŠili tako, kakor to nujno terja gradnja naših hi-drocentral. V poštev prihajata tu predvsem tovarna turbin »Litostroj« v Ljubljani in tovarna kovinskih konstrukcij in hidromehanske opreme »Franc Leskošek« v Mariboru. A prav tema dvema najvažnejšima podjetjema strojegradnje, ki so jima priznane vse prednosti pri preskrbi z materialom in pri plačevanju delavcev, primanjkuje delovna sila.
»Litostroj« ima samo polovico potrebnega števila visoko kvalificiranih delavcev. Če to podjetje ne bo dobilo v kratkem času 153 novih kvalificiranih delavcev, zlasti izkušenih strugarjev in rezbarjev, tovarna »Franc Le košek« v Mariboru pa vsaj 97 kvalificiranih delavcev za izdelavo hidromehanske opreme — varilcev, strojnih ključavničarjev in kovačev — potem bomo v elektrifikacija naše države časovno zaostali. Izdelava strojne in hidromehanske opreme za 23 hidrocentral, med katerimi so velikani kakor Jablanica, Zvornik, Vuzenica in Mavrovo, do konca leta 1952, je velikanska naloga. Vsaka ura odlašanja pomeni neprecenljivo škodo. Če je za delo od avgusta naprej potrebnih teh 250 kvalificiranih meči, jih bo treba v naslednjih mesecih 300 ali 400, da bo delo pravočasno izvršeno. Delavci, ki so potrebni tema dvema tovarnama, morajo biti res kvalificirani in ne morda taki, ki jih kakšno drugo podjetje lahko pogreša. Razumljivo je torej, da bodo tista podjetja, ki naj to »delovno silo oddajo, pri tem prizadeta. Toda prav tako razumljivo bi morala biti tudi hitra odločnost prizadetih upravnih odborov in vod tev podjetij, da oddajo potrebno delovno silo. Takšno razumevanje terja velika naloga naše elektrifikacije, od katere zavisi naš nadaljnji gospodarski razvoj.
Resnica je pa na žalost drugačna. Ta akcija doslej še ni pokazala skoraj nobenega uspeha. Ponekod so sicer nekateri delavci že pristali na premestitev, naslednji dan pa so svoj pristanek preklicali. Tako je bilo z desetimi kvalificiranimi delavci, ki so bili pred kratkim pripravljeni oditi iz tovarne dušika in železarskega obrata v Rušah v tovarno »Franc Leskošek« v Mariboru, podobno je bilo z nekim strokovnjakom iz ljubljanske tovarne »Rog« za »Litostroj, in tako dalje. Medtem po so se iz Slovenije priglasili za predvideno namestitev samo štirje delavci, se je te dni iz odalfene Vojvodine prijavilo 11 delavcev. Podobna slika je z mladimi kadri. Medtem ko je bilo 90 razpisanih mest v' industrijski šoli tovarne »Iskra« v Kranju v hipu zasedenih, medtem ko so se mladi ljubljanski fantje hodili vpi-snvat v industrijske šole v Lesce in Kropo, se je doslej vpisalo v vzorno urejeno industrijsko šolo »Litostroja« namesto 100 učencev samo 7. Razlogov za te prijave je gotovo več. Med njimi pa je verjetno tudi ta, da podjetja kljub navideznemu pristanku vendar za hrbtom vplivajo na delavce, da ne bi šli v prioritetna podjetja. Verjetno je tudi pri nekaterih delavcih in učencih še vedno težnja po lahkem obrtniškem zaslužku, pa tudi stanje v teh dveh prioritetnih tovarnah se bo moralo v nekaterih ozirih Še zboljšati.
Delavci dobivajo v »Litostroju« in v podjet ju »Franc Le- košek« za ločeno družinsko živlienie doklado 4000 dinarjev ter dodatek 20 °!o na osnovno plačo, tako da dobi kvalificiran delavec, ki je premeščen v »Litostroj«, povprečno okrog 12.000 din plače v gotovini. Čeprav ima v začetnih mesecih težave s posebnostjo dela, disciplino in ostrejšimi normami, se mu tu vsekakor nudi trdnejša osnova za bodočnost, kakor v
manjših podjetjih brez razvojnih perspektiv, čeprav morda sedaj v popoldnevih lahko na črno rezkajo za svoje zasebne naročnike in zaradi pomanjkanju obrtniških uslug marsikdaj prekomerno zaslužijo. V podjetjih »Litostroj« in »Franc Leskošek« bodo ob vedno gostejših 'vrstah modernih strojev pri delu v visokih zračnih halah z vsemi higienskimi napravami, z urejenimi stanovanji in razvitim kulturnim življenjem lahko mnogo bolj koristili sebi in skupnosti. Delavskim svetom in upravnim odborom v teh dveh podjetjih gotovo ne bo težko izboljšati v svojih obratih še tisto, kar morda sedaj še tega ali onega delavca od njih odvrača, kakor slaba ureditev norm v obdeloval-nici •Litostroja«, kakovost prehrane v industrijski šoli ali pa pretiran delovni čas v tovarni »Franc Leskošek« v Mariboru.	B. P.
Ogromni cevovod za plin v tovarni aluminija Strnišče za segrevanje. — V ozadju 143 m visoki dimnik, najvišji na Balkanu
Pogajanja v Kesongu se ne
premaknejo z mrtve točke
Tokio, 11. avg. (Tanjug) Na današnjem sestanku v Kesongu ni bil dosežen nikak napredek. Dogovorili so se, da bo prihodnja seja jutrj dopoldne.
Sef severnokorejske delegacije general Nam II ni hotel razpravljati o vprašanju demarkacijske črte niti o kateremkoli drugem vprašanju dnev. nega reda. Izjavil je, da o drugih vprašanjih dnevnega reda ne bodo razpravljali, dokler delegacija združenega poveljstva ne bo sprejela njegovega stališča o demarkacijski črti. Na drugi strani je admiral Joy zavrnil severnokorejsko zahtevo, da bi določili demarkacijsko črto na 38. vzporedniku. Kakor poroča UP, sodijo na sedežu združenega poveljstva v Ke. songu, da je vedno manj upanja za uspeh konference.
Vodja kitajske delegacije general Nam II se je že drugič pritožil pri šefu delegacije Združenih narodov zaradi letalskega napada na kitajski kamion, ker je bila prva pritožba zavrnjena. V drugi pritožbi zahteva, naj se absolutno zajamči varno potovanje njegove delegacije v Kesong in iz Ke-songa. V odgovoru Združenih narodov na njegov prvi protest je ponovljeno že prej dano zagotovilo, da bo varno potovanje zajamčeno le, če bo povelj nik Združenih -narodov poprej obveščen. kdaj in po kateri cesti se bodo pomikala vozila, ki morajo biti razen tega jasno označena z belo zastavo.
Na vsem korejskem bojišču je prišlo sinoči d0 srditejših prask med manjšimi ameriškimi in kitajsko-se. vernokorejskimi enotami. Večji boji so bili na področju Indžeja, jugozahodno o<i Kansonga na vzhodni obali
Podražitev živil v Avstriji
Dunaj. 11. avg. (Tanjug) Po podatkih, ki jih je objavil avstrijski statistični urad. So se cene živil v Avstriji zvišale od aprila do konca julija za 22.5 odstotkov. Tu ni vračunano zvijanje cen za plin. električni tok, prevoz po železnici in s tramvajem, poštne storitve, tekstilne izdelke itd.
Delavski svet kemične tovarne Moste je odstavil direktorja
Delavski svet kemične tovarne v Mostah pri Ljubljani je pretekli mesec po predlogu upravnega odbora podjetja. sindikalne podružnice in partijske organizacije ter na podlagi lastnih ugotovitev sprejel sklep o odstranitvi direktorja tov. Branka Spragarja.
Svoj sklep je utemeljil s tem. da je direktor prj upravljanju podjetja ravnal diktatorsko in je največ stvari reševal brez vednosti ali celo proti sklepom upravnega odbora. Svoje diktatorstvo je izvajal nad sindikalno podružnico, hotel pa je imeti tudi vodilno besedo v partijski organizaciji. Dokazane so mu bile nepravilnosti pri poslovanju, kakor tudi v odnosu do delavcev in nameščencev podjetja. S svojim ravnanjem in s svojimi ukrepi je povzročil podjetju gospodarsko škodo. med delovnim kolektivom pa malodušje in nejevoljo. Delavski svet je sklep o razširitvi sprejel, pairtijska organizacija pa je Spragarja izključila iz svojih vrst.
General Nam II je iz javih da toliko časa ne bodo razpravljali o drugih vprašanjih, dokler ne bo sprejeto njego vo stališče o demarkacijski črti
Severne Koreje, kjer so Kitajci iz. vedli več močnih protinapadov, ki pa so bili zavrnjeni.
Poročilo letalskega poveljstva pravi, da so izvidniški piloti sinoči opazili na severnokorejskih cestah okrog 2.000 sovražnikovih vozil, ki so se pomikala proti jugu. Letala združenega poveljstva so bombardirala vojaške objekte, uničila okrog 200 vozil, 20
vagonov, 16 naprav za topove in 160
poslopij.
Ameriško vojno ministrstvo je sporočilo, da so kitajske in 'severnokore-ske oborožene sile imele do 30. julija skupno 1,257.900 izgub. Od tega'odpade
900.000	na padle, ranjene in pogrešane. Nasprotnikove izgube so šest do se. demkrat večje od izgub oboroženih sil Združenega poveljstva.
Kriza v indijski
kongresni stranki
Nehru izstopil iz izvršnega odbora
New Delhi, 11 avgusta. (Tanjug). Si- sane za januar 1952. Člani vlade, piše
noči je predsednik indijske vlade Nehru podal ostavko na položaj člana izvršnega odbora indijske kongresne stranke. Kakor se je zvedelo, je poaal ostavko zaradi nesoglasja desničarske večine v izvršnem odboru s stališčem predsednika vlade Nehruja do disiden-tov.
Nehru dvakrat ni hotel sprejeti ostav-’ ke ministrov indijske vlade Ridveja in Djaina, čeprav sta izstopila iz stranke. Ko je prejšnji teden predsednik izvršnega odbora kongresne stranke Tan-don prisilil Nehruja, da je sprejel njuni ostavki, se je Nehru odločil, da bo tudi sam ®odal ostavko kot član iz-vršnega odbora.
Izvršni odbor kongresne stranke je sklical danes sejo, na kateri bodo razpravljali o ostavki Nehruja, za katero menijo, da je uvod v resno krizo v stranki.
Časopisi komentirajo Nehrujevo odločitev ter izražajo bojazen, da bi utegnilo sprejetje Nehrujeve ostavke privesti do vladne krize. Organ desnice »Hindustan Times« sodi, da ostavke Nehruja ne bodo mogli sprejeti pred parlamentarnimi volitvami, ki so razpi-
Nafta — skrb Sovjetske zveze
London, 11. avg. (Tanjug). »Times« poroča, ko piše o negotovih možnostih za preskrbovanje Sovjetske zveze z naftnimi derivati, da se je sovjevska potrošnja nafte lani zvišala za približno 40 milijonov fon. »Times« pripominja, da bi Sovjetski zvezi brez pomoči iz inozemstva, kot so jo ji n. pr. nudile ZDA med drugo svetovno vojno, v mo. rebitni novi vojni grozila' nevarnost, da bi njeno gospodarstvo ostalo brez za. dostnih količin naftinih derivatov za pogon traktorjev in drugih kmetijskih strojev. Kot posledica takega stanja bi lahko nastopilo pomanjkanje najvažnejših življenjskih potrebščin.
Sestanek sveta namestnikov Atlantskega pakta
London, 11. avg. (Tanjug) Zvedelo se je da bo na sestanku Sveta namestnikov Atlantskega pakta, ki bo v Londonu 20. avgusta, poglavitno vprašanje sprejem Grčije in Turčije v Atlantski pakt. Ce bo doseženo so. glasje o tem vprašanju, bo končna odločitev bržkone sprejeta na sestanku Sveta ministrov, ki bo v Ottawi 15. septembra. Po dosedanjih načrtih naj bi bila Grčija vključena v južni blok pod poveljstvom generala Eisenhowra, Turčija pa bi prišla v delokrog novega poveljstva Srednjega vzhoda, katerega ustanovitev proučujejo sedaj francoski, britanski in ameriški vojaški strokovnjaki.
Lanska sovjetska proizvodnja nafte je ocenjena na 37.6 milijona ton, tako da so lahko potrošnjo 40 milijonov ton pokrili samo z uvozom iz satelitskih držav in Avstrije, katerih petrolejska polja so pod sovjetsko upravo. Skupna proizvodnja Romunije, Madžarske in Avstrije znaša samo okrog 7 milijonov ton na leto, možnosti za povečanje pa so zelo omejene. Zaradi tega se pojavlja, kakor piše »Times«, kot alternativni izhod za ZSSR možnost imperiali. stične ekspanzije, ki bi se lahko pokazala v obliki občutnih koristi na področju proizvodnje nafte. Na drugi strani pa so tehnične težave za prevoz večjih količin inozemske nafte v ZSSR velike. Tako bi bilo n. pr. za prevoz perzijskega petroleja v Sovjetsko zvezo potrebno zgraditi naftovod, dolg nad 1500 km. Potemtakem pri sedanjem stanju stvari ni mogoče reči, kako se bo sovjetski proizvodnji posrečilo kriti potrebe po nafti, ki stalno naraščajo.
Na- Japonskem bodo izdelovali radarje
Tokio, 11. avg. (AFP) Ameriške okupacijske oblasti so odobrile Japonski, da sme izdelovati lastne radarske naprave za morsko plovbo. Do sedaj so japonske ladje imele radarske naprave tujega izdelka. Ze prej je bilo Japonski odobreno izdelovanje radarskih naprav za meteorološke namene.
Sestavljena je nova
francoska vlada
F Vlevenovi vladi so predstavniki radikalov, ljudsko-republikansk ega gibanja in neodvisni
Pariz, 11. avg. (Tanjug). Po krizi, ki Je trajala 32 dni, je bila danes sestavljena nova francoska vlada z Rene Plevenom na čelu. V vlado so stopili predstavniki radikalov, ljudsko-republikanskega gibanja in neodvisni. Socialisti so odklonili sodelovanje v vladi.
obdržal zunamje ministrstvo, bivša ml-
15.000 beneških Slovencev na delu v tujini
Trst, 11. avg. (Tanjug) Večje skupine beneških Slovencev zapuščajo zaradi težkega ekonomskega stanja, v katerem se je znašla slovenska manjšina v Italiji, svoje domove in odhajajo na delo v tujino, predvsem v Francijo in Belgijo. Glasilo beneških Slovencev v Italiji »Matajur« piše, da je samo pretekli teden zapustilo svoje domove 119 domačinov, ki so odpotovali v tujino s trebuhom za kruhom. Ker odhajajo v svet samo telesno močni ljudje, žive sedaj po vaseh Beneške Slovenije samo še starci, ženske in otroci. Sedaj je v tujini že približno 15.000 beneških Slovencev.
Tudi letošnje poletje Je okoli Bohinjskega Jezera vse polno tabornikov, ki so si postaviti svoje šoto-* re. da v njih in v prelepi okolici jezera preživijo počitnice. prišli so beograjski študenti, tu taborijo jeseniški pionirji, delovni kolektiv tovarne »Iskra« in drugi. — Učencem v gospodarstvu pa je lepo taborišče, ki nosi ime po padlem mladinskem aktivistu iz Ljubljane Lojzetu A j d i š k u. uredil tudi Glavni odbor Zveze sindikatov Slovenije. Sedaj je na počitnicah že četrta izmena 113 mladincev in mladink iz vseh krajev Slovenije. Poleg kopanja in športnih iger je tem mlađim ljudem najbolj pri srcu petje, skoraj vsako popoldne ali proti večeru se zberejo okoli svojega harmonikarja, ki jih popelje v melodije naše narodne In partizanske pesmi.
časopis, ne morejo izstopiti iz izvršne ga odbora kongresne stranke, ker je zaupanje naroda v vlado ta hip istovetno z njegovim zaupanjem v izvršni odbor viadajoče stranke.
Glasilo opozicije »Madžus Fadji«, ki so ga pred kratkim ustanovili disidenti iz kongresa, obsoja nesmoternosf desnice v stranki, ki skuša svoji volji podrediti predsednika vlade. Časopis meni, da izvršni odbor ne bo mogel sprejeti njegove ostavke.
Končana je preiskava o uboju kralja Abdulaha
Aman, 11. avg. (Tanjug). Predsednik jordanske vlade Tufik paša je sporočil danes na tiskovni konierenci, da je končana preiskava o uboju kralja Abdulaha. Kakor poroča AFP, je predsednik jordanske vlade izjavil, da je v uboj zapletenih 10 osrjb, od katerih bo 8 izročenih posebnemu vojaškemu sodišču. Dva obtoženca, bivšega guvernerja Jeruzalema Abdulahmeta Teia in bivšega ministra Musa Abmeduela Ajubi-ja bodo sodili v odsotnosti, ker sta v inozemstvu.
Obsotlba sovjetskih vohunov
Po večdnevni razpravi Je bila sinoči pred okrožnim sodiščem v Beogradu razglašena obsodba obtožencev, ki so že pred koncem vojne delali za sovjetsko obveščevalno službo. Obsojeni so: Ljuba KRAGULJEVIC, ki je med obtoženci edini jugoslovanski državljan, na 14 let strogega zapora in odvzema državljanskih pravic za 3 leta, Kiril SI-TARSK1 na 16 let strogega zapora, Igor PASCENKO na 13 let, Boris DU-BROVIN-ZABOLOVSKI na 5 let, Ilija GOLENSCIKOV.KUTUZOV na 4 leta, Leonid MAKARENKO na 6 let, Pavle KRAT na 4 leta, Fjodor LEPJOHIN na 3 leta, Vladimir LEBEDEV na 9 let, NAUMOV na 7 let in 6 mesecev in Igor CJCUVADZE na 8 let strogega zapora.
Obtožena Nina KNEZEVIC-DUBEL. STEIN je oproščena od obtožbe.
Predsednik vlade Rend Pleven je predsedniku republike Vincentu Aurio-lu že predstavil novo vlado ki ima 24 članov.
Za podpredsednika nove vlade sta bila imenovana radikal Rene Mayer, ki je hkrati minister za gospodarske in finančne zadeve in pripadnik ljudsko-
nistra radikal Henri Queuilte in pripadnik neodvisnih Maurice Petsche pa sta stopila v novo vlado kot ministra brez listnice. Za ministra oboroženih sil in oboroževanje je bil imenovan radikal Maurice Maunoury, za notranjega ministra pa radikal Charles Brune.
Novi predsednik francoske vlade Rene Pleven. Ko je Pleven dobil zaupnico v Narodni skupščini, je povedal novinarjem, kako misli sestaviti vlado.
republikanskega gibanja Georges BI-dault, ki je tudi minister za narodno obrambo. Predstavnik ljudsko-republi kanskega gibanja Robert Schuman je
Obisk francoskih strokovnjakinj socialnega skrbstva
V Beograd je prispela skupina uslužbenk socialnih in zdravstvenih ustanov iz Pariza, ki je bila povabljena v našo državo od centralnega odbora Rdečega križa. Te uslužbenke so obiskale razne zdravstvene in socialne ustanove za otroke in so že posetile take ustanove Rdečega križa v Okroglem pri Bledu, v Crikvenici in Savudriji. V Beogradu so imele francoske zaščitne sestre sestanek s predstavniki naše socialne in zdravstvene službe, da bi izmenjale izkušnje o socialni zakonodaji in zdravstveni zaščiti otrok. Do 15. t. m. bodo obiskale še nekatere naše zdravstvene in socialne ustanove.
Osojnikovci so izvozili 17.000 kg zgodnjih breskev
Osojnikova zadruga usmerja čedalje bolj svoje gospodarstvo na sadjarstvo, vrtnarstvo in živinorejo. 'Poljedelstvo bo postalo sčasoma stranska gospodarska panoga in ga 'bodo obdržali predvsem zaradi potreb živinoreje, ki daje kot stranski proizvod tudi gnoj. brez katerega plantaže ne bi mogle uspevati.
Na plantaži breskev so Osojnikove) obrali svoj prvi letošnji pridelek žlahtnega sadja, zgodnje breskve. V inozemstvo so prodali 17.000 kg svojega pridelka, 15.000 kg breskev pa so prodali doma. 6000 kg breskev so poslali v München, 11.000 kg pa v Pliberk na Koroškem. Breskve so izvažali preko podjetja Slovenija.sadje v Ljubljani. Potovalo je v hladilnih vagonih in samo prva pošiljka se je tako zakasnila, da je 30 % blaga v Münchenu odpadlo. Vse nadaljnje pošiljke so potovale hitreje sadje je prispelo na trg sveže in cena se je od prvotnih 160 dolarjev kmalu dvignila na 190 dolarjev na tono. Osojnikova zadruga je pridobila našemu gospodarstvu dokaj deviznih dinarjev, podjetje Slovenija.
sadje v Ljubljani pa zelo počasi izpolnjuje svoje obveznosti do nje. Zadružniki nestrpno čakajo na denar, vendar so sedaj dobili izplačanih samo 3.000 din, 1,300.000 din pa jim podjetje Slovenija.sadje dolguje. V zadnjih dnevih avgusta in v začetku septembra bodo Osojnikovci izvozili še okrog 20.000 kg breskev.
Od fo .000 breskev, ki jih je dala Osojnikova zadruga na domači trg, so jih dobile največ trgovine ptujskega in mariborskega zadružnega sldada. Nekaj so jih poslali tudi trgovinam državnih posestev v Dravograd, Čakovec in Varaždin ter »Prehrani« v Ljubljano. Breskve so ponudili tudi v Strnišču vendar na prvo telefonsko ponudibo niso sprejeli niti odgovora. Sele pozneje, ko so bile breskve že razprodane, so se ljudje, ki v Strni-šču odgovarjajo za delavsko preskrbo, vendarle spomnili, da so šle v delavskem naselju lani Osojnikove breskve hitreje v denar ln da bi jih bili delavci veseli tudi letos. Pač izraziti primer malomarnosti uslužbencev v Str. nišču do delavske preskrbe. M. S.
Francoski parlament je danes odobril sestavo vlade, ki jo je sestavil danes zjutraj g. Rene Pleven. Odobrenje je bilo izglasovano s 390 : 222 glasovom. Degolisti in komunisti so glasovali proti. Dopisniki opisujejo novo vlado kot bolj desničarsko kot katero koli francosko vlado od osvoboditve.
Kanadska železna ruda za Japonsko
Vancouver, 11. avg. (Reuter) 15. avgusta bodo prvič v zgodovini poslali
10.000	ton kanadske železne rude na Japonsko. Podjetje, ki je sklenilo pogodbo za1 te dobave, pričakuje, da bo mesečni izvoz železne rude na Japonsko dosegel 80.000 ton.
Uvoz soje iz Mandžurije za Zahodno Evropo
Washington, 11. avg. (Reuter) V krogih ameriškega ministrstva za kmetijstvo pričakujejo, da bo Zahodna Evropa, če se mednarodni politični položaj ne bo poslabšal, izvozila iz Mandžurije naimanj 150.000 ton soje letošnjega pridelka. Pred drugo svetovno vojno je znašal povprečni letni uvoz nad 2 milijona ton. Soja je važna surovina za pridobivanje olja.
VREME
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje 11. avg. ob 7:	Klin področja
visokega zračnega pritiska, ki je zajel vso zahodno Evropo in alpski svet, se še nadalje krepi in povzroča pretežno lepo vreme v navedenih področjih. — Banes je v Sloveniji sončno vreme z delno oblačnostjo. Nocoj je padlo v Planici 0.4 mm v Slovenjem Gradcu 1 mm, v Celju 0.6 mm. Mariboru 0.3 mm, Postojni 8 mm Ajdovščini 3 mm in Ljubljani 4 mm dežja. - Zračni pritisk je znašal danes ob 7 v Ljubljani 734.3 mm, temperatura zraka 150 c, najnižja temperatura l-o C, relativna vlaga 96%, vidljivost 2 km.
Napoved za nedeljo 12. avg.: Sončno z delno oblačnostjo, v popoldanskih urah nggnenje k rahlim krajevnim ploham. Temperatura do 28o c.
VREMENSKA NAPOVED KMETIJSKE METEOROLOŠKE SLUŽBE (PRI KZZ)
V nedeljo razjasnitev, pozno popoldne tu pa tam lahne padavine. V prihodnjih dneh še pogosto dež.
V Teheranu razpravljajo
o	priznanicah za cisternske ladje
Teheran, 11. avg. (Tanjug) Kakor je bilo sporočeno po današnji seji perzijske vlade, ni bil dosežen na zadnjem sestanku med Perzijci in Angleži
niKaic spuiazum_ t-rav tako niso im>_ glj rešiti vprašanja priznanic za cisternske ladje, o čemer sedaj raz pravljajo.
Kakor poroča United Press, je iz. javil Averell Harriman, preden je za
pustu Azerbejozan, aa se ZDA zanimajo za razvoj Perzije in žele, da bi Perzija razširila trgov, odnose z ZDA. hkrati je perzijski prometni minister izrazil upanje, da bo azerbejdžanska železnica v kratkem dograjena s po. močjo ZDA, ki jo je obljubil Harriman.
Diplomatski krogi Združenih narodov so pozdravili sinočnjo izjavo predsednika Trumana, da je pripravljen poslati svojega svetovalca Averella Harrimana v Kairo, kjer naj bi posredoval pri poravnavi spora o zapori Sueškega prekopa.
Truman je dal to izjavo v hipu, ko je Varnostni svet sklenil, da bo dovolil Egiptu rok 7 dni za razmišljanje o svoji odločitvi in da bo poslal v Egipt posredovalca. Iz dobro poučenih krogov se je zvedelo, da so izraelski zastopniki pred kratkim neuradno predlagali vladi ZDA, naj določi Har.
Arabska liga je solidarna z Egiptom
Aleksandrija, 11. avg. (Un. Pr.)
Generalni sekretar Arabske lige Azam paša je izjavil, da se bodo arabske države uprle vsakemu sklepu Varnostnega sveta, ki bi odobril prevoz sko. zi Sueški prekop ladjam, katere vozijo nafto za rafinerije v Haifi. Pripomnil je. da bodo arabske države storile skupno akcijo v tem smislu.
Bivši egiptovski minister za zunanje zadeve in vodja ojtozicijske liberalne stranke Ahmed Kasada paša je pred. lagal, naj bi Izrael in Egipt sklenila mir s' pogojem, da Izrael sprejme arabske begunce, jim plača odškodnino ter zagotovi politične pravice. Egiptu bi bilo treba dati zagotovila, da Izrael ne bo poskušal z napadalnostjo.
Pred sestavo nove izraelske vlade
Tel Aviv, 11. avg. (Un. Pr.) Izra.
elski predsednik Weitzmann se je začel danes posvetovati o sestavi nove vlade z voditelji političnih strank, ki so pri zadnjih volitvah dobile največje število glasov. Danes je sprejel predstavnike dveh največjih strank Ben Gurionove delavske stranke Mapa; in splošne cionistične stranke. Mandat za sestavo nove vlade bo znova dobil Ben Gurion.
Zanimanje ZDA za razvoj Perzije — Trumanova odločitev pušča odprta vrata za Harrhnanovo posredovanje v Egiptu
rimana za posredovalca v sporu o za-ftori Sueškega prekopa. Prav tako sodijo, da Egipt ne bo imel ničesar proti njegovem posredovanju.
Trumanova odločitev pušča odprta vrata prizadetim strankam, da lahko uradno zahtevajo Harrimanovo posre. dovanje.
Londonski diplomatski krogi zavračajo možnost ,da bo posebni Trumanov odposlanec Averell Harriman v bližnji prihodnosti obiskal Egipt. Po Reuterjevem poročilu je predstavnik britanskega zunanjega ministrstva danes izjavil, da ♦elika Britanija ni dobila nikakršnih predlogov v tem smislu.
Bonnska vlada govori o kritičnem
poioža u v Zahodni Nemčiji
Zahodne velesile zahtevajo, naj bonnuka vlada uvede nove davke — Akcija za vzpostavitev trgovinskih odnosov med Zahodno in Vzhodno Nemčijo
Bonn, 11. avg. (Tanjug.) V krogih krščan5kodemokratske stranke poudarjajo da bi položaj v Zahodni JNemčiji postal lahko v kratkem kritičen, če zahodne velesile ne bodo pozitivno odgovorile na določene zahteve bonnske vlade, zlasti glede znižanja okupacijskih stroškov, za katerih kritje bonnska vlada ne more najti sredstev. Med drugimi vzroki, ki bi lahko dovedli Nemčijo v težak položaj, omenjajo odklonitev porurske uprave, da bi zmanjšala izvozne količine premoga, kakor tudi zunanjepolitične težave, ki jih ima bonnska vlada pri svojih poizkusih, da bi rešila saarsko vprašanje, kakor tudi vprašanje enakopravnosti nemških sil v zahodnoevropskem obrambnem sistemu. Zaradi teh težav omenjajo v Bonnu možnost, da bo predsednik vlade Adenauer odpotoval v ZDA.
Okupacijske sile v Zahodni Nemčiji so opozorile predstavnike bonnske vlade, da morajo zvišati davke, da bi lahko plačali svoj delež za ustanovitev vojaških sil zahoda v Nemčiji.
Varnostni ukrepi za gradnjo novih tovarn v ZDA
Washington, 11. avg. (Un. Pr.) Pred. sednik ZDA Truman je potrdil danes novi načrt za premestitev industrijskih podjetij, ki ga je izdelal pokrajinski varnostni urad. P0 tem načrtu morajo industrijci graditi nove industrijske naprave in tovarne zaradi nevarnosti atomskih in letalskih napadov v morebitni vojni tamkaj, kjer niso čezmerno osredotočeni industrijski ob. jekti. Truman je ukazal, naj se odobre vojaška naročila in posebne davčne ugodnosti novim industrijskim podjetjem. ki jih gradijo izven industrijskih središč.
IZ EK0X0MSK0-S0CIALNEGA SVETA OZN
Težki očitki moskovski vladi
Kolonialne države se upirajo ustanovitvi gospodarske komisije za Afriko
Ženeva, 11. avg. (Tanjug) Sef bri. tanske delegacije v Ekonomsko-social-nem svetu OZN Smith je obtožil so. vjetsko vlado »monstruoznega dejanja« pri naseljevanju prebivalstva Čečenske republike. V sovjetskem dokumentu o ukinitvi Cečensko-Inguške sovjetske republike je rečeno, da so se muslimani s Krima — Čečeni, Inguši in Tatari borili v drugi svetovni vojni na strani Nemcev. Republiki sta uki. njeni, prebivalstvo pa preseljeno neznano kam.
Kakor poroča Reuter, je Smith izjavil, da mu ni znan podoben doku.
ment od Hitlerjevega Iztrebljanja Zidov. To je bilo uničevanje in iztrebljanje rase.
Indijski delegat Adakar je zahteval danes, naj bj ustanovili posebno eko. nomsko komisijo za Afriko, da bi tako Združeni narodi izpolnili svoje obveznosti do milijonov ljudi te celine. Kakor poroča Reuter, je Adakar dejal-da se države — metropole upirajo ustanovitvi takšne komisije. Ko jo obrazložil stališče držav — metropol, med katere sodi tudi Južnoafriška uni. ja. je Adakar dejal, da jim ni za ustanovitev posebne ekonomske komisije za Afriko.
Spričo tega vprašanja so bili dolgi razgovori med predstavniki treh zasedbenih sil in bonnske vlade, na katerih so bili Nemci opozorjeni, da še vedno manj prispevajo za obrambo zahoda kot pa članice Atlantskega pakta.
Okupacijski stroški Zahodne Nemčije se bodo povečali zaradi povečanja okupacijskih sil treh. zahodnih velesil. Določeno je bilo, da mora dati Zahodna Nemčija za leto, ki se je začelo dne
1.	aprila, 6600 milijonov mark, vendar je bonnsKa vlada izjavila, da lahko prispeva samo 5800 milijonov mark. Zaradi tega so predstavniki zahodnih okupacijskih sil predlagali zahodnonem-ški vladi, naj razliko krije z uvedbo novih davkov.
Ameriški, britanski, francoski in za-hodnonemški strokovnjaki bodo predložili sovjetskim strokovnjakom kompromisno ponudbo za ponovno vzpostavitev trgovinskih odnosov med Zahodno in Vzhodno Nemčijo. V dobro poučenih bonnskih krogih izjavljajo, da bodo z novim predlogom na pol ustregli sovjetskim zahtevam.
Kakor se je zvedelo, zajema ta ponudba nadaljevanje medconske trgovine, sklenitev novega trgovinskega sporazuma med Zahodno in Vzhodno Nemčijo, svobodno trgovino zahodnih sektorjev Berlina z Zahodno Nemčijo in jamstva proti nezakoniti trgovini in tihotapljenju.
V nekaj vrstah
London, 11. avg. (Tanjug) 28 labu. rističnih poslancev je zahtevalo od britanskega zunanjega ministra Morrisona naj se preiščejo poročila o političnem preganjanju v Grčiji. Ce se bodo poročila izkazala kot točna, naj bi britansko zunanje ministrstvo od. ločno zahtevalo od grške vlade, da konča tako prakso.
Washington, 11. avg. (AFP) Poljska je odpovedala ameriško-poljsko trgovinsko pogodbo. Pred tem so ZDA za_ htevale, naj se razveljavi 6, člen te pogodbe, ki vsebuje določbo največjega pooblastila.
Berlin. 11. avg. (Tanjug) Po sporočilu zahodnoevropske oblasti je več kot 450 mladincev, kj so se udeležili festivala informbirojske mladine v sovjetskem sektorju Berlina, prosilo doslej za politično zaščito v zahodnem Berlinu.
Damask, 11. avg. Agencija France Presse poroča, da je rešena kriza sirske vlade, ki je trajala 11 dni. Hasanu Hakimu je uspelo kot neodvisni osebnosti sestavili koalicijsko vlado, v kateri So zastopane vse politične skupine. Pričakujejo, da se bo nova vlada zavzemala predvsem za zmanjšanje izdatkov v obrambne svrhe ter za razvoj gospodarskih virov države.
Razprtije okoli Sueza
Te dni bo Varnostni svet obravnaval že drugo pritožbo zaradi Sueškega prekopa, ki jo je to pot vloži! Izrael. Egipt je namreč prepovedal prevoz blaga, ki je namenjeno Izraelu, skozi Suez. Kakor pritožba Egipta iz leta 1947, ima tudi ta pritožba za cilj, da še preuredi sistem plovbe skozi Sueški prekop. Egipčani niso zadovoljni z določbami pogodbe iz leta 1936, ki stavlja prekop pod nadzorstvo Angležev; Izrael in Anglija pa bi rada preprečila samovoljne ukrepe Egipta. Če . ne bi bili ugodno rešeni spori zaradi Sueza in tudi Sudana, ne bo Egipt več sodeloval niti z angleško zunanjo politiko, niti v obrambi Afrike, niti se ne bo boril na strani zahodnih velesi! v primeru nove vojne. Tako je vsaj dejal egiptski zunanji minister.
Trenja okoli sueškega kanala so že stara. Posebno po drugi svetovni vojni so se začeli Egipčani boriti za to, da bi očistili deželo angleških čet in angleškega vpliva. Takšen je tudi še danes program najmočnejše egiptske stranke »svafdistov«, ki je sestavljala vlado vsa leta po vojni, razen leta 1948, ko so jo sestavili proangleški »saadisti«. Razen zakonite stranke »wafdistov« se bori proti angleškim vplivom tudi teroristična organizacija »Zveza muslimanskih bratov«, ki je z atentati strahovala vse,
ki so podpirali angleško politiko v Egiptu. Tako so postali leta 1948 žrtve te zveze predsednik vrhovnega sodišča, poveljnik policije, predsednik egiptskega sveta; v decembru istega leta pa tud; predsednik vlade saadistov Nokraši paša. Akcija Egipta za nacionalizacijo Sueškega prekopa je razumljiva posebno, ker se tudi Perzijci niso zbali nacionalizirati industrije nafte. Čeprav Angleži ljubosumno čuvajo njihovo najvažnejšo prometno žilo, bi Egipčani vendarle radi dobili popolno nadzorstvo nad prekopom in seveda tudi ves čisti dobiček »Compagnie universelle du canal maritime Suez«, ki ga cenijo na 25 milijonov funtov šteriingov letno.
Čeprav so Francozi prvi hoteli imeti zvezo med Sredozemljem in Rdečim morjem — že Napoleon je dal izvršiti potrebne meritve — in je tudi francoski inž. Ferdinand de Leseps ustanovil družbo, ki je dogradila leta 1869 Sueški prekop, so si vendarle Angleži znali zagotoviti nadzorstvo nad družbo. 2e do leta 1875 so pokupili 225.940 osnovnih delnic od vseh 502.000, danes pa so udeleženi v podjetju s 44°/«. Skozi Sueški prekop uvaža Anglija 90°/» jute, 94%> kavčuka, 90%> čaja, 62%> svinca, skoraj ves cink pa tudi skoraj vso nafto iz Iraka. Več kot tretjina trgovskih in več,
Zasedanje Varnostnega sveta OZN, kjer razpravljajo o omeiitvl plovbe skozi Suefer prekop
kot polovica vojnih ladij, ki plujejo skozi Suez, je angleških. Suez omogoča v vojni hitre premike in je najvažnejša strateška točka na Bližnjem vzhodu. Zato ni čudno, da si je Anglija v pogodbi leta 1936 zagotovila še vnaprej vojaško varstvo kanala, četudi se Egipt že ves čas spotika zaradi prisotnosti angleških čet. Gospodarsko udeležbo si je egiptovska vlada izboljšala, saj dobiva po konvenciji z leta 1949 7°/o dobička, namesto prejšnjih 300.000 funtov. V vodstvu družbe ni uspela povečati vpliva. Prav tako še ni uspela povečati števila domačih uslužbencev, ki bi jih po egiptovskem zakonu moralo biti 40°/o. Če upoštevamo, da sloni egiptovsko gospodarstvo v glavnem na dohodkih od Sueškega prekopa in gojenja bombaža, ni verjetno, da bi Egipčani popustili in čakali do leta 1969, ko poteče koncesija družbi, ki izkorišča prekop.
Zaradi nasprotujočih si interesov se Anglija in Egipt nista mogla sporazumeti. Kasneje pa je prišel še spor med arabskimi državami in Palestino. Blokadi Izraela se je pridružil tudi Egipt in prepovedal prevoz blaga za Izrael na podlagi določb pogodbe iz leta 1888, ki dovoljuje v coni Sueškega kanala »varnostne ukrepe«. V zvezi s temi »varnostnimi ukrepi« je pred kratkim neka egipčanska vojna ladja ustavila in pregledala angleško trgovsko ladjo. Velika Britanija je odgovorila na svoj način — štirje rušilci so odpluli iz Malte v Rdeče morje. Se posebno pa ne gre Angležem v račun, da ne prepoveduje Egipt tudi prevoz iraške nafte skozi sueški kanal v rafinerijo v Hajfo. Ker arabske države ne dovole, zaradi blokade Palestine, uporabljati cevovoda, je za obe državi — tako Anglijo kot Izrael posebne važnosti prevoz nafte preko Sueškega kanala. Delna blokada Sueškega prekopa pa je vznemirila še vrsto drugih držav, ki jim je mnogo na tem, da je plovba skozi prekop popolnoma prosta. Do sedaj so protestirale še ZDA, Franciia, Švedska, Danska, Holandija, Norveška, Belgija, Avstralija, Južna Afrika in Nova Zelandija. Razprtije se nadaljujejo pred Varnostnim svetom. Tam so še letos ponudili iz Moskve Egiptu vso pomoč. Jim je pač všeč, če so tudi vode okoli Sueza kalne. $>v
KONEC VLADNE KRIZE V FRANCIJI
Strankarska nasprotja
ne dopuščajo stabilne vlade
Trideset dni je preteklo, preden je francoskim državnikom uspelo sestaviti vlado, ki je všeč novi Narodni skupščini, ki je bila izvolje. na na junijskih volitvah. Vladne krize v Franciji niso nobena redkost, toda sedanja je bila najdaljša v povojni dobi. (Ko je 1. 1949, odstopil’ Henri Queuille. je bila Francija brez vlade »samo« 25 dni!)’ Sedanja vlada, ki j, predseduje voditelj levega krila v radikal« stranki in predsiednik demokratično-socialistične zveze odpora Rene Pleven, je usmerjena bolj na desno, kajti socialisti so odrekli svoje sodelovanje v vladi. To pot ni več prišlo do ustanovitve vladne koalicije sredinskih strank oz. vlade takoimenovane »tretje sile«. Socialisti že bržko. ne v naprej vedo, da tudi sedanji vladi ne bo uspelo urediti perečih gospodarsko-socialnih vprašanj, zato so ostali izven vlade, ker bi se sicer še bolj poglobil prepad, ki zeva med njimi in delavskimi množicami, kar bi bilo seveda v korist skrajni levici — kominformovcem in njihovim sopotnikom. Pleven je sestavil vlado iz osmih radikalov, šestih članov katoliške ljudsko-republikanske stranke in šestih »ne^ odvisnih«. Sedanja vlada se bo lahko obdržala na državnem krmilu vse dotlej, dokler bo dobivala podporo socialističnih poslancev. Ce pa se bodo zopet pojavile razlike bodisi glede šol bodisi glede zvišanja plač in mezd, bo tudi nova vlada naletela v Narodni skupščini na težave. Prav zaradi tega novi Plevenovi vladi ne prerokujejo dolgega življenja.
Poznavalcem razmer v političnem življenju današnje Francije je bilo že ob odstopu vlade Henri Queuillea (10 julija) jasno, da bo imel predsednik republike Vincent Aiiriol velike težave, ko bo iskal novega sestavljalca francoske vlade.
Novi parlament, ki je bil izvoljen 17. junija in ki naj bi vodil državo nadaljnjih pet let, je slabo začel. Ze sami volilni uspehi — kakor tudi razporeditev sedežev v Narodni skupščini — so kazali na težave. Tudi volilna kampanja ni potekala tako, da bi lahko obetala kakršne koli bistvene spremembe in vo-
je dobila 1. 1946, in to na račun dego-lovcev. Če bi MRP še popuščala glede tega vprašanja, se ji lahko zgodi, da bo na bližnjih okrajnih volitvah, ki bodo oktobra, zgubila še več in bi se dego-listi na njen račun bolj okrepili. Tega pa se Bidault in Schuman bojita. Zato je nastalo nesoglasje med bivšo »večino«, ki bi se lahko uveljavila samo s .pogojem, če bi glede važnejših vprašanj dobila soglasje in privoljenje levice — predvsem socialistov. MRP sicer lahko računa na podporo degolovcev. Toda v tem primeru bi socialisti in večji del radikalov' ostali v opoziciji, ki bi jo
sposobnosti« pa nima velikega učinka, kajti v Franciji se je že večkrat zgodilo, da je ostala dolgo na oblasti vlada, ki se je hote izognila »reševanju« perečih problemov.
Čeprav degolovci pri volitvah niso dosegli takega uspeha kot so ga sami napovedovali, so se vendar uveljavili kot .»nacionalna stranka«, t. j. taka stranka, ki ima svoje pristaše po vsej državi in ne več samo v Parizu, kjer je De Gaulle začel. Sedaj, ko je tudi degolistično »gibanje« takšna stranka •kot so druge,, — vštevši francosko komunistično partijo, — bi se De Gaulle rad postavil na čelo večine, v kateri bi ne bilo ne socialistov ne komunistov. Ta hip se De Gaulle trudi, da bi odtrgal MRP od socialistov in manevrira, da bi pridobil desno krilo c Bidaultovi stranki za svoje namene, pri čemer se opira predvsem na svoje stališče glede »šolskega vprašanja«.
Predvsem pa prihajajo za degolistično taktiko v poštev »neodvisni«. »Neodvisni in zmerni« so v parlamentu ustanovili vmesno skupino, ki jo imenujejo četrto silo (v razliko od tretje sile, kakor se je v volilnem boju predstavljal blok socialistov, radikalov in katolikov). V tej skupini so »pravi« neodvisni, nadalje premožni kmetje in »zmerni« (bivša »Republikanska stranka svobode« — PRL). Na čelo vseh se je postavil stari politik Paul Reynaud, ki je naklonjen takšni večini v francoski skupščini, ki bi združevala tudi dego-lovce.
RAZPOREDITEV SEDEŽEV V FRANCOSKI NARODNI SKUPŠČINI
* Odstotki oddanih glasov pri volitvah se nanašajo samo na volitve v Franciju
lilci so Šli na volitve brez posebnih perspektiv za bodočnost; zato nikjer ni bilo opaziti posebnega navdušenja, abstinenca pa je bila približno enaka kot
1.	1946 (21,8 °/o). Razna predvolilna gesla tudi niso obljubljala nič posebno novega. Tako so pristaši informbirojske politike koncentrirali vso svojo propagando okrog vprašanja »vojna ali mir«, pri čemer je vse njihovo delovanje daleč od konkretnih smotrov, ker se vse suče okrog mehaničnega razglabljanja omenjene antiteze in zagovarjanja teženj sovjetske zunanje politike. Tudi kampanja drugih političnih skupin ni bila nič boljša. Zato je razumljivo, da je Narodna skupščina takoj ob začetku svojega dela naletela na skoraj nepremostljive težave.
Volilni rezultati in razporeditev mest v skupščini sicer omogočajo vzdrževanje nekake večine na osnovi sporazuma treh strank (socialisti, katoliško ljudsko — republikansko gibanje — MRP in radikali), kjer naj bi sodelovali tudi nekateri iz skupine »neodvisnih«. Ti bi skupaj lahko vedno dosegli potrebnih 314 glasov, ki jih ustava zahteva za umeščanje nove vlade. Ker se je težišče novega parlamenta po zadnjih volitvah premaknilo bolj na desno, je Auriol poveril prvi mandat Maurice Petscheu, pripadniku skupine »zmernih in neodvisnih«. Ta poreza je bila preuranjena, kajti preden bi bil potrjen novi ministrski predsednik, ki bi stal na čelu sredinske vlade, kakor si jo želi večina poslancev v Narodni skupščini, bi bil na vsak način potreben širši sporazum med glavnimi strankami in bi bilo treba obnoviti nekdanjo vladno koalicijo. Toda pri tem je prišlo do vrste nesoglasij, med katerimi so najvažnejša nasprotja med socialisti in MRP glede državne podpore privatnim (katoliškim) šolanj ter med »neodvisnimi« in socialisti glede politike cen in plač. Ti dve vprašanji in še problem ustavne reforme, ki jo predlaga skrajna desnica, so bile glavne ovire pri sestavljanju nove vlade.
Šolsko vprašanje se je razvilo do takšne ostrine,’ da ga nekateri primerjajo s kulturnim bojem pred 40 leti.
L.	1914 je namreč vlada dovolila delovanje privatnih ali »svobodnih« šol, država pa jih ni finančno’ podpirala. Danes se je ta problem zopet pojavil, kajti katoliška buržoazija, ki je denarno izdatno zalagala svoje šolske ustanove v razdobju med obema vojnama, je sedaj obubožala in bi rada dobila podporo za te šole iz državne blagajne. Temu se upirajo vse antiklerikalne skupine, posebno pa socialisti, ki odklanjajo načelno vsak kompromis, ki bi lahko odškodoval »laične« šole.
Če bi hoteli malo pobliže spoznati ta »šolski problem«, moramo upoštevati nekatera ozadja. Bidaultova stranka živi pod vtisom stališč?, ki ga je glede katoliškega solstva zavzelo De Gaullovo gibanie za združitev francoskega naroda (RPP). De Gaulle se je namreč že •pred volitvami izrekel za mnenje, da naj država denarno podpira »svobodne šole«. To je bilo tudi eno glavnih gesel volilnega boia, v katerem so degolisti napadli MRP, češ da je premalo branila »svobodne šole«. Ne smemo pozabiti, da je katoliška stranka na zadnjih volitvah zgubila polovico glasov, ki jih
bolj ali manj podpirali tudi komunisti. Razporeditev sil v Narodni skupščini bi se spremenila in sicer v korist skrajne desnice. Toda tega MRP, ki se otepa ekstremizma, noče, kajti sam Georges Bidault je izjavil, da je njegova stranka za kompromis, ki naj omogoči, da se zopet uveljavi sredinska večina, pri kateri naj bi bila MRP »osišče«. Vsaka razdvojenost bi namreč razbila to »enotnost« in razlike bi bile takšne, da bi jih bilo dobršen čas težko premostiti.
Drugo vprašanje, ki razjeda to »enotnost«, je goskodarskega in finančnega značaja. Franciji grozi bolj finančna kot gospodarska kriza. Boj za vrednost franka stopa zopet v ospredje. Francija je zelo občutljiva za valutna vprašanja in je že nekako v tradiciji, da imajo Francozi »svoje srce na levici, denarnico pa na desnici«. »Levičarske« vlade že ponovno niso bile kos finančnim problemom. Spomnimo se le primera iz 1. 1924, ko je levičarski blok uspel proti Poincareju, toda čez dve leti je moral popustiti in prav njemu prepustiti odgovornost za rešitev franka.
Izredni kongres socialistične stranke, ki se je sestal po zadnjih volitvah, je sklenil, naj njeni predstavniki vstopijo samo v tisto vlado, ki bi upoštevala vsaj socialistični minimalni program. Socialisti zahtevajo vskladitev cen in mezd, kajti cene so pretirano visoke v primeri s plačami. Ta »vskladitev« naj bi se avtomatično izvedla tako, da bi uporabili »tekočo mezdno skalo,, t. j. plače naj bi se povišale za toliko, za kolikor se je povišal indeks cen potroš-nega blaga. Temu povišanju pa se upirajo desničarski krogi, ki zagovarjajo interese delodajalcev in ki so proti kakršni koli državni intervenciji v tem smislu. Poleg tega je treba vedeti, da razjeda francoske finance še deficit, ki ga je pustila prejšnja Narodna skupščina.
Glavni nasprotniki tega predloga socialistične stranke so »neodvisni,, ki združujejo v svoji sredi volivce iz kmečkih predelov. Premožni kmetje, ki so oddali svoje glasove za »neodvisne« in s tem pripomogli, da se je pariški parlament pomaknil bolj na desno, predlagajo, nai bi se cene za žiro povečale kar za 50 %. To uremeliuiejo s tem, da je zaradi nizkih prodajnih cen padla žitna proizvodnja (namesto da bi z žitom posejali 5 milijonov hektarjev, so jih posejali samo 4 milijone!). Toda vsakemu gospodarstveniku je jasno, kakšne posledice bi imelo povišanje cen žiru: kruh bi se podražil, kar bi potegnilo za seboj še druge cene, in delavski razred bi bil ponovno oškodovan!
Zanimivo je, kakšno stališče zavzema do vseh teh težav v Narodni skupščini De Gaullovo »gibanje«, ki predstavlja trenutno najmočneišo samostojno parlamentarno skupino. De Gaulle ie že pred časom izjavil, da bo sodeloval samo v takšni vladni koaliciiš, v kateri bo sam ministrski predsednik. To nai bi bila »ustavna pot, za dosego oblasti in oozneiso ^ uvedbo totalitarnega režima. Degolovci so prepriča®!, da je kakršnakoli vlada, sestavi jen» iz predstavnikov štirih sredinskih strank nesposobna resiti probleme rrancoske notranje in zunanje politike. To prepričanje o »ne-
Tudi »radikali« niso izven območja taktiziranja De Gaullovega gibanja. Tu prihaja v poštev prosluli Edouard Da-ladier. Takoj po volitvah je Daiadier poskusil ustanoviti samostojno vmesno parlamentarno skupino (»Gibanje republikanske levice«), ki naj bi stala izven discipline stranke radikalov, ki ji predseduje stari Edouard Herriot. Daiadier, ki se je »proslavil« 1. 1938 koc likvidator »ljudske fronte«, zavzema tudi danes izrazito protisocialistično in protikomunistično stališče. Vendar Da-ladieru, ki se je zavzemal za sodelovanje s »čerrto silo«, ni uspelo, da bi se osamosvojil, kajti del njegovih pristašev, ki so bili zbrani na desnem krilu radikalne stranke, še vedno priznava disciplino matične stranke. Z radikali je bila na zadnjih volitvah tesno povezana tudi Plevenova demokratično - socialistična zveza odpora (UDSR), ki ima 16 poslancev v skupščini in predstavlja levo krilo radikalov.
Prav Plevenu je uspelo, da je po vladni krizi, ki je trajala cel mesec, končno dobil privolitev Narodne skupščine, da lahko sestavi svojo vlado. Vsi ostali mandatarji — Maurice Petsche (iz skupine »neodvisnih«, ki je dvakrat dobil mandat), Robert Schuman (MRP), Rene Mayer (radikal), Paul Reynaud (»neodvisni«) Georges Bidault (MRP) in Guy Mollet (socialist) — niso uspeli. Od vseh teh sta samo Rene Mayer in Maurice Petsche prišla pred skupščino, kjer pa nista dobila dovolj glasov: prvi samo 241, drugi pa 281, medtem ko bi jih morala dobiti vsaj 314.
Ko se je Rene Pleven predstavi! Narodni skupščini in prosil, naj mu zaupa sestavo nove vlade je razvil svoj program in poudaril predvsem tisti dve točki, ki jih prejšnji mandatarji niso mogli »rešiti«. Obljubil je, da bo že novembra mogoče zvišati mezde in plače. S tem naj bi bili vsaj delno zadovoljeni socialisti. Vprašanju verskih šol pa se je Pleven izognil, ker je omenil, da se s tem problemom ukvarja poseben odbor, in da bo vlada počakala na poročilo tega odbora, preden bi sprejela kakršen koli sklep. Na ta način niso bili prizadeti ne socialisti ne Bidaultova stranka. S tem programom je Pleven uspel. Dobil je 77 glasov več, kor i:h je potreboval. Proti njemu so gla-ovali le komunistični poslanci, med*em ko so se degolovci glasovanja vzdržali.
Prav kar končana vladna kriza pove tudi manj poglobljenim opazovalcem francoskega političnega življenja, da si Franciia bori z velikimi težavami, ki so prav toliko gospodar^ko-finančnega kakor socialnega značaja. Francoska buržoazija se z vsemi silami oklepa svojih položajev in noče popustiti pred zahtevami delovnih množic po zboljšanju življenske ravni. Težave v notranjem življenju, neurejenost v francoskih prekomorskih posestih — predvsem v Indokini in v Maroku, pa tudi njene neprilike pri^ izvajanju oborožitvenega programa držav Atlantskega pakta dajejo ton sedanjemu političnemu prerivanju. Nestabilnost froncoskih vlad pa naibolj dokazuje, da je nekdanja slava francoske republike in njenega imperja ze prišla do tiste točke, kjer zaton ni več daleč.	— sic
Nov prispevek k hitrejšemu
razvoju delovnih zadrug
Nova uredba o oprostitvi kmečkih Öelovnih zadrug investicijskih dolgov je med zadružniki zbudila veliko veselje, zanimanje pa tudi med privat nimi kmeti, saj je to v vrsti ukrepov, izdanih za pomoč in krepitev delovnih zadrug eden . najpomembnejših Država vseskozi podpira delovne zadruge z ugodnimi krediti, pomaga jim z gradbenim materialom, umetnimi gnojili in stroji, pri odkupih jim nudi večje ugodnosti, kakor privatnim kmetom in celo pri prodaji njihovih pridelkov na prostem trgu. Vse to zato. ker so kmečke delovne zadruge tiste postojanke na naši vadi. s katerimi dvigamo kmetijsko proizvodnjo na višjo in naprednejšo stopnjo, s katerimi hočemo to proizvodnjo povečati do skrajnih možnosti, ki jih dopuščajo naravni pogoji in tehnične možnosti obenem pa z njimi odpravi jam o tudi na vasi izkoriščanje človeka po človeku in pripravljamo delovnemu kmetu boljše in kuiturnejše življenje.
Z omenjeno uredbo so kmečke delovne zadruge oproščene vseh dolgov, kj so Jim nastali z investicijsko graditvijo, t. j. z graditvijo gospodarskih postopaj, z melioracijami zemljišč, z nabavo strojev ter s pripravo nasadov, ki dajejo pridelek mnogo let. — To so, kakor vidimo dela, ki jih zadruge izvajajo za okrepitev svojega gospodarstva in dvig proizvodnje in nimajo od njih koristi samo zadružniki, temveč tudi skupnost.
Samo v letu 1950 so naše kmečke delovne zadruge v Sloveniji povečale svoja osnovna sredstva (brez zemljišč) po nižjih cen;h za nad 237 milijonov dinarjev in leta 1951. za okrog 135 milijonov, t. j. skupno za 372 milijonov. Pri tem so se delovne zadruge že precej opremile z raznimi stroji in imajo danes samo traktorjev’ že 230, od katerih so jih prejele kot splošno ljudsko imovino od države 96. Zadruge so za svoje investicije, kakor že omenjeno, v veliki meri najemale kredite, v precejšnji meri pa jim je, zlasti od leta 1950. država dajala finančno pomoč iz proračunskih sredstev; nekaj — pri. biižno četrtino šredstev, so pa prispevale same. Z malimi izjemam- so na še zadruge najete kredite v redu odplačevale. Z oprostitvijo pa so rešene seveda velikega bremena. 2e sami objekti. ki so jih zgradile, so povečali njihovo gospodarsko zmogljivost in do hodke, finančna sredstva, ki bi jih iho. rale vrniti kot odplačilo za kredite, bodo pa sedaj lahko uporabile za svo. jo nadaljno gospodarsko graditev in tudi za dvig življenske ravni svojih članov. Plačevale bodo edino amortizacijske zneske za objekte, na katerih so jim bili dolgovi odpisani. Plačeva nje amortizacije na zgradbe, kmetijske stroje itd., je pa tako določeno v zadružnih pravilih. Za omenjene objekte bodo zadruge plačevale amortizacijo sicer skladom za mehanizacijo, toda ti bodo uporabili te zneske za nadaljnje investicije v zadrugah. To
Naš bodoči sistem plač
v.
V zvezi z bodočim sistemom plač se postavlja težavno vprašanje, kako pravično določiti plače uslužbencem v državni . administraciji in v gospodarstvu. Danes so uslužbenci, ki so zaposleni v državni upravi, po večini slabše plačani kakor uslužbenci v gospodarstvu. Nekateri ekonomisti-teore-tiki skušajo to utemeljiti, češ da prvi opravljajo neproduktivno, drugi pe več ali manj produktivno delo. Tako gledanje pa se nam ne zdi pravilno in tudi ne v skladu s socialističnim načelom, da • je treba za enako delo dati enako nagrado. Zakaj naj bi bil n. pr. evidentičar ali knjigovodja v gospodarskem podjetju za isto delo-bolje plačan kakor uslužbenec z enako kvalifikacijo, ki opravlja enako delo v državni administraciji.
Po načrtu novega sistema plač bodo uslužbenci v gospodarstvu dobivali stalni del plače po načelih, ki veljajo tudi za delavce, to je po strokovnosti, odgovornosti in po posebnih pogojih dela (če obstojajo). Odpadlo bo plačevanje na podlagi razvrstitve v skupine nazivov. Za uslužbence določene vrste bo le naziv (n. pr. knjigovodja), plača pa se bo določila po delu, ki ga uslužbenec opravlja. V ostalem pa bodo veljali za uslužbence v gospodarstvu isti predpisi kakor za delav. ce, kar bo gotovo pripomoglo k temu. da ne bo več takih nesorazmerij med plačami dalavcev in uslužbencev, kakor jih sedaj v mnogih primerih opažamo. Na gradbišču metalurškega kombinata v Zenici dobi n. pr. inženir, ki vodi gradnjo največ je M in najtežavnejšega objekta v vrednosti 150 milijonov din (ne glede na to, da je to gradbišče preseglo plansko na loso za 45 %), manj plače kakor kvalificirani -delavec. Tehnik, kfi vodi gradnjo objekta v vrednosti 18 milijonov din pa ima mesečno plačo 4600 dinarjev, medtem ko je v povprečju zadnjih 3 mesecev znašala plača nekvalificiranega delavca 7800 d»n plača kvalificiranega delavca pa 12.000 dm.
Z uslužbence v držaivni upravi je predvideno plačevanje po sistemu plačnih razredov. Naziv uslužbenca ne bi več označeval stopnje strokovnosti, marveč bi imeli za vsak naziv določeno število plačnih razredov. Na. pred-ovanje. predvideno po let'h strokovne prakse in sicer v mejah .najlažjega in najvišjega zneska v istem plačnem razredu kakor tudi po strokovnosti s priznanjem višjega plačnega razreda. Število plačnih razredov bo večje, kar bo omogočilo pogostejše napredovanje in bo s tem dana večja stimulacija za pridobivanje višje strokovnosti in sposobnosti.
Ob upoštevanju načela enaikih plač za enako delo v državna upravi in v gospodarstvu pa nastanejo težave zaradi tega ker bodo uslužbenci v, gospodarskih podjetjih dobivali spremenljivi del plače po uspehu pod-jetia in bodo enako kakor delavci udeleženi na dobičku podjetja. Usluž-
bencem v državni upravi je treba torej določiti spremenljivi del plače na drug način in v višinti, ki bo več ali manj ustrezala spremenljivi plači in udeležbi na dobičku uslužbencev v gospodarstvu. Plansko se lahko v ta namen predvidijo določeni zneski adi odstotki pri fondu plač. Težje pa je vprašanje, kako -ta znesek razdeliti tistim uslužbencem, ki pri svojem delu pokažejo večji uspeh in večjo prizadevnost.
V diskusijah in razpravah je del strokovnjakov predlagal sistem nagrad ali honorarjev, kj naj bi nadomestili spremenljivi del plače, drugi p» 'imajo pomisleke. Sistem osebnih dodatkov se gotovo rti obnesel, ke-r teh dodatkov niso vselej dobili tisti, ki bi jih zaslužili. Vendar pa so zagovorniki sistema nagrad mnenja, da je mo. goče tudi v admin,istradiji (postaviti objektivna merila za delovne uspehe posameznih uslužhncev, zlasti ra podlagi primerjave med uslužbenci. Nagrade za večje delovne uspehe in večjo prizadevnost naj bi se po načrtu dajale od časa do časa, n. pr. četrtletno. Seveda hi bilo treba v tem primeru podrobno predpisati, po kakšnih načelih in na kakršen način je treba ocenjievati delo in dodeljevati nagrade, da ne b} prišlo do samovoljnega določanja nagradi, kajti nepravilno razporejene nagrade ne stimulirajo in imajo celo nasproten učinek. Pri po. stavitvi načel za nagrajevanje lahko upoštevamo izkušnje iz prakse priznavanja osebnih dodatkov, še bolj pa izkušnje, ki jih je pokazalo izvajanje predpisov o spremenljivem delu plač v trgovini, kjer je ponekod zaradi nepravilnega izvajanja ali pomanjklivo. sti predpisov prišlo do velikih nesorazmerij. V zagrebškem podjetju Na-Ma je delavski svet pred kratkim prav za. radi nepravilne razporeditve spremenljivega dela plač odstavil upravni odbor, ki je priznal direktorju v maju in juniju 42.000 din nagrade, šefu računovodstva 29.400 din. šefu nabavnega oddelka 23.200 din itd., medttem ko so prodajalke dobile le mala več. kakor znaša osnovna plača. Tisti strokovnjaki ki se boje, da sistema nagrad po delovnih uspehih v praksi ne bo mogoče pravilno izvajati, predlagajo, naj bi se spremenljivi de} plače dal vsem uslužbencem v državni upravi v obliki stalnega, vnaprej določenega dodat, ka k plači, neodvisno od osebnega delovnega u-speha. Ce bi ta predlog osvojili, ne bi dosegli zaželenega izenačenja med uslužbenci .v gospodarski in državni upravi, ampak bi bili uslužbenci v državni upravi na boljšem, ker bi imeli v naprej zagotovljen dodatek medtem ko bi bil v gospodarstvu spremenljivi del plače he. gotov in odvisen od uspeha podjetja in od doseženega dobička. Tu je torej mnogo vprašanj, ki bi jih bilo treba razčistiti. Javna diskusija o teh vprašanjih na podlagi izkušenj in prakse bi brez dvoma pripomogla, da se najde najprimernejša rešitev.
«s
se pravi, da se tudi amortizacija vrača zadrugam, z izplačilom preko skla. dov pa je dano le zagotovilo, da bodo ti zneski pravilno uporabljeni. Pripomniti pa je pri tem treba, da naše zadruge doslej niso niti izkoriščale celotne pomoči, ki jim jo je nudila državi. Tako je v letu 1950 ostalo po krivdi zadrug neizkoriščenih samo investicijskih kreditov za 101.5 milijonov dinarjev, od česar za gradbena dela 65 milijonov, kar bi lahko dalo 120 milijonov vrednosti novih za zadruge prepotrebnih objektov. Z opro. stitvijo zadug omenjenih dolgov se bo nedvomno še povečala razlika med dohodki zadružnikov in privatnih kmetov in seveda tudi razlika med njihovo življenjsko ravnijo. Saj je znano, da so po kalkulacijah zadružnega -dohodka v letu 1950 zadružniki — bivši mali kmetje dosegli za 66 % večji dohodek. kakor njih vrstniki izven zadrug. zadružniki — bivši srednji kmetje pa 41 % večji dohodek itd.
Ob vsem tem je treba poudariti tudi pomen skladov za mehanizacijo in za-, družnih svetov. Kakor je znano pomeni upravljanje skladov za mehanizacijo po zadružnih svetih in upravnih odborih na področju kmetijstva prve kali novih proizvodnih in družbenih odnosov, ki že prevladujejo v vseh ostalih gospodarskih panogah, zlasti pa še v industriji. Ker razpolagajo zadružni skladi s proizvajalnimi sredstvi, ki jih država daje kot splošno ljudsko premoženje v uporabo njim ali preko njih samim zadrugam, prihaja do vedno tesnejšega prepletanja oplošne ljudske in zadružne lastnine tako v skladih kot v samih zadrugah. Delež splošnega ljudskega premoženja v zadrugah .je na primer znašal v 1950 letu 36 %. Po omenjeni uredbi se izroče investicijski objekti delovnim zadrugam preko skladov za mehanizacijo v upprabo kot splošno ljudsko premoženje. In tudi investicijski objekti, id jih bodo za druge v bodeče zgradile s finančnimi sredstvi države, jim bodo preko skladov izročeni v uporabo kot splošno ljudsko premoženje.
Vedno večji pomen m vloga zadružnih skladov ter zadružnih svetov in tudi vedno močnejše prepletanj* zadružne lastnine s splošnim ljudskim premo e njem pa pomeni nedvomno nijboljše jamstvo za uspešno upravljanje pro izvajalnih sredstev v zadružnem kmetijstvu po samih neposrednih proizvajalcih,
(Ja)
Kmetje v slovenjegraškem okraju boljši davkoplačevalci kakor obrtniki
Neverjetno, kajne? Pa je vendarle res! Kakorkoli prevladujejo v slovenjgraškem okraju kmetje s skromnimi, dohodki, kjer je posestniku glavni vir les in krompir, moramo reči,, da so kmetje davkoplačevalci večjidel zelo disciplinirani. Za leto 1950 ni skoro nič zaostankov, za 1. polletje 1951 pa so kmetje tudi odplačali do 1. avgusta 82 % celotne kvote, kmečke dohodnine. Letošnja odmera je bila. precej realna, saj sq se t.uintam pritožili dolinski kmetje, hribovski gruntarji so se večjidel kar strinjali z odmero.
Kaj pa obrtniki? In ostali poklici? Lani je bila cvetoča konjunktura zanje, a vendar se odmičejo plačilu davka, delj ko je mogoče. Komaj 60% jih je za 1. 1950 v redu plačalo državi svoj del. za 1. 1951 (1. polletje) pa le 20 %. Kako je do tega prišlo? Od novega leta sem vodijo na krajevnih ljudskih odborih kartoteko davkoplačevalcev, pa vse kaže, da so kar kmečke kar. tiče pridno obračali, obrtnike pa niti niso dosti opominjali.
Bliža se čas obiranja hmelja
Kakor poroia Hmeljarska zadruga v Žalcu, se bliža čas obiranja hmelja. Kmetje bodo plačevali obiralkam in obiralcem po 25 din za škaf nabranega hmelja, poleg tega pa jim bodo dali tudi hrano.
V Studenicah bo kmalu električna luč zamenjala petrolejke
Med številne vasi poljčanskega okraja, ki so po osvoboditvi dobile električno luč, se bodo kmalu uvrstile tudi Studenci pri Poljčanah. Večina del je že opravljena, a sedaj svetijo z elektriko samo šele v treh hišah. Za napeljavo je bilo treba zgraditi 3 km dolg vod, transformator in poskrbeti za vrsto drugih reči. Drogove so dali interesenti sami, sami tudi so izkopali jame in jih postavili, tako da je bilo treba plačati le žico in delo strokovnjakov pri napeljavi. Pri vsem tem delu in naporn je bilo zanimivo še to, da so se elektrifikacije branili večji kmetje,
Nora oljarna t Brčkem že v prvem mesecu izdelala 240.0001 olja
V prvem mesecu normalnega obratovanja je novozgrajena tovarna olja v Brčkem izdelala 240.000 litrov jedilnega olja in tehničnega olja ter velike količine mastnih kislin. Prve pošiljke olja so bile poslane v Skoplje, Vinkovce, Mostar, Osijek in Zavidoviče. Sedaj novo tovarno še razširjajo ter montirajo dve novi stiskalnici za olje. Zidati so začeli tudi velik silos, ki bo eden izmed največjih v državi. Vanj bodo lahko spravili 700 vagonov oljnih semen. Silo? bo visok približno 40 m. V njem bo tudi sušilnica, kjer bodo dnevno lahko posušili do 250 ton oljnih semen. Pred dnevi so začeli graditi tudi še drug nov objekt, v katerem bodo’ namestili stiskalnice, mline in stroje za luščenje sončničnega semena, Z dosedanjimi napravami lahko oljarna s predelavo sončnic izdela dnevno 30.000 1 olja. Tehnološki proces proizvodnje je najmodernejši. Vse naprave v tovarni so izdelali domači delavci. V tovarni lahko predelujejo scjifio in sončnično seme, peške buč in sliv, tobakovo, laneno in konopljeno seme
Vukovar — najcenejše mesto v Jugoslaviji	,
Bolj kakor katero koli drugo mesto v Jugoslaviji je s kmetijskimi pridelki preskrbljen Vukovar. Državno posestvo v Vukovaru sedaj gradi mlekarno, da bo lahko predelalo mleko, ki ga ne more prodati na trgu, čeprav ga ponuja po 15 din za liter. Ovčji sir prodaja to posestvo na trgu po 150 din. Tudi ostali kmetijski pridelki So v Vukovaru zelo poceni. Sladkor je v prosti prodaji za 100 din cenejši kakor v Osijeku. Najcenejša pa je zelenjava. Krompir stane 15 din, drobni krompir pa je mogoče dobiti še ceneje, celo po 5 din za kilogram. Paradižniku je nedavno padla cena na 12 din. Kmečke' delovne zadruge v vukovarskem okraju so v zadnjih mesecih velik del svojih pridelkov prodale. tudi v druge kraje naše države. Za pridelke, ki so jih prodale s. pomočjo trgovinske agencije okrajnega sklada za mehanizacijo, so doslej prejele 16 milijonov din.
Letošnje tradicionalne slovaške svečanosti v Petrovcu so bile združene s proslavo 10-obletnlce ljudske revolucije narodov Jugoslavije. Slovaki in Cehi iz vasi Vojvodine in Slavonije so se zbrali v živopisanih. nošah k temu vsakoletnemu praznovanju. Letošnje svečanosti so imele še poseben pomen, ker na njih niso pokazali samo pregleda narodnega in kulturnega razvoja Slovakov in Cehov v Jugoslaviji, ampak so Slovaki in Cehi hkrati proslavili svoj delež v revoluciji jugoslovanskih narodov. Svečanosti se je udeležil tudi Moša Pijade, ki je op tej priliki imel govor o tem, kako Jugoslavija daje vsemu svetu zgled, kake se je treba bojevati za svobodo in neodvisnost. Cehom in Slovakom v naši državi je izrekel čestitke ob njihovem velikem prazniku ter Izrazil željo, da bi se veliki v narodnem razvoju doseženi uspehi v prihodnjih letih še povečali. Svečanosti v Bačkem Petrovcu se je udeležil tudi bivši češkoslovaški minister Bokumil Laušman, ki je opozoril zbrane rojake, da domovina njih očetov in dedov preživlja svoje najtežje čase kot sovjetska kolonija. — Naša slika kaže dve Slovakinji v narodnih nošah«
NÄD 50 VAGONOV IZ MARIBORSKIH ŽELEZNIŠKIH DELAVNIC teče
progah 1$vrope
Pred dobrim letom je direkcija jugoslovanskih državnih železnic zaupala kolektivu mariborskih železniških delavnic odgovorno nalogo, namreč izdelavo vseh mednarodnih vagonov za potrebe našega železniškega prometa. S tem je dobil mariborski kolektiv, kot najboljši v svoji stroki, priznanje za svoje kvalitetno delo.
Glede na zahteve, ki se v evropskem železniškem prometu postavljajo za mednarodne vagone, ta naloga mari. borskega kolektiva ni lahka’. Mednarodna komisija za železniški promet (RIC), ki je zasedala lani v Amsterdamu, je izdala stroge predpise glede kvalitete vagonov, ki še uporabljajo v mednarodnem prometu. Eden izmed pogojev, ki jim morajo takšni vagoni zadostiti, je tudi ta, da morajo zdržati brzino do 160 km na uro. Tudi notranja oprema vsakega vagona je točno predpisana. Vagon mora^ imeti tapecirane sedeže (tudi v tretjem razredu), ogledala, slike, zavese, pod mora biti prekrit z linolejem, itd. Razen tega mora imeti vsak. oddelek električno razsvetljavo, v vsakem oddelku z dvema navadnima žarnicama in eno modro žarnico. Tudi vse sanitarne na. prave morajo biti nameščene točno po predpisih. V pravilniku, ki ga je Sz-đafil mednarodna komisija za železniški promet, je še predpis, zaradi katere je kvalitetna izdelava mednarodnih vagonov toliko bolj važna. Pravilnik namreč določa, da lahko vsaka država na svoji meji zadrži medna, rodni vagon, ki ne bi ustrezal vsem predpisom in namesto njega vključi svoj vagon — za odškodnino pa ima pravico zahtevati plačilo v devizah.
Seveda se mariborski kolektiv železniških delavnic resno trudi, da ustreže vsem tem predpisbm — in priznati je treba, da so primeri izločevanja naših vagonov v tujini skrajno redki. Skoraj po vseh mednarodnih progah vozijo naši vagoni: od Beograda do Dunaja, Rima, Prage, Miinchena in Ostenda. Mednarodni vagoni, ki jih izdelajo v Mariboru, nudijo potnikom vso udobnost in sigurnost. Doslej so iz mariborskih delavnic dali v promet že nad 50 takih novih ..vagonov, ki prevažajo potnike po vsej Evropi, Od časa do časa se ti vagon; vračajo v delavnice zaradi popravila, vendar
kakšnih večjih poškodb doslej niso za. beležili.
Posebno strogo kontrolo doživljajo naši vagoni pri prehodu skozi inform, birojske države. Tam se silno trudijo, da bi našli vzroke, zaradi katerih bi bili upravičeni zadržati vagone na meji. Največkrat so njihova prizadevanja jalova, vendar se zgodi, da včasih le uspejo). Najdejo pomanjkljivosti, na katere se pri drugih inozemskih vagonih sploh ne ozirajo. Tako so v Češko, slovaški zadržali jugoslovanski mednarodni vagon samo zato. ker slučajno ni imel priročne apoteke, medtem ko so vse avstrijske vagone z isto po. manjkljivosti prezrli.
Cim hitreje usposobiti vagone, ki se vračajo v reparatuco — je tudi ena izmed važnih nalog kolektiva. Doslej jim je uspelo skrajšati čas popravil za povprečno 30%. Medtem ko so pred vojno delali mednarodni vagon 6 do 7 mesecev, ga izdelajo danes v poL drugem mesecu.
Čeprav podjetje v Mariboru ni tovarna vagonov, marveč le delavnica državnih železnic, lahko trdimo, da so tam izedlani mednarodni vagoni novi. Ce jih izdelajo iz starih, demontiranih potniških vagonov, je to le še večji uspeh podjetja. Ko je po demonta. ži od starega potniškega vagona ostalo samo še golo ogrodje, ga je treba največkrat še temeljito predelati. Ko je tak železni »okostnjak« zvarjen, prebarvan in skrbno pregledan, da ni ostala morda kakšna znatna razpoka, ki bi pozneje lahko ogrožala trdnost in varnost vagona — ga prično »oblačiti«. Z malimi žerjavi ga dvignejo na podnožje in prepuste delo ključavničarjem. Brigada racionalizatorja Jožeta Vajngerla ima nalogo montirati na vagon zračno zavoro, medtem ko pripravlja brigada Ivana Drozga -lese. no notranjo opTemo voza: za oddelek drugega razreda iz orehovega furnirja, za tretji razred pa iz jesenovega. Kot zadnja je na vrsti Poljančeva brigada ki skrbi za električno napeljavo, brigadir Virt, pa s svojimi- ljudmi montira zadnje malenkosti, kakor pepelnike, kljuke in druge malenkosti. Ko opravijo svoje delo še pleskarji, je vagon sposoben za poizkusno vožnjo. Zdaj imajo v delu mednarodne vago. ne, ki bodo opremljeni tudi za elektri-
ficirane proge v Franciji, Italiji in Švici.
Kot preizkusno progo za nove vagone so izbrali relacijo Maribor — Reka in to predvsem zaradi znatnega padca proge na zadnjem odseku. Na svoji prvj poti morajo vagoni zdržati največjo hitrost, velike krivine, vzpetine in padce proge. Strokovnjaki, ki spremljajo vlak. skrbno nadzirajo delo zavor, koles, pregledujejo stanje ležajev, električne napeljave ter stanje varnostnih in sanitarnih naprav. Najbolj »kritičen« del preizkušnje opravijo že do Pragerskega. Običajno se vse pomanjkljivosti pokažejo že na tem delu poti, pozneje so iznenađenja zelo redka. Ko vagon obstane na reški postaji, sicer puhte segrete zavore tudi kolesa so vroča — vendar pa je vagon preizkušnjo prestal in je sposoben za redni promet.
PRVI DOMA IZDELAN
RENTGENSKI VAGON
Razen mednarodnih potniških vagonov opravljajo v mariborskih železniških delavnicah še druga važna dela za nemoteno obratovanje železniškega parka. Letos je bila kolektivu zaupana nova specialna naloga — izdelati rent. genski vagon, ki bo služil za borbo proti tuberkulozi v industrijskih središčih. Tudj to nalogo so uspešno rešili.
Iz dveh potniških vagonov So na. pravili dva specialna voza. V enem je aparatura s flcurografom, v drugem pa agregat, ki daje prvemu potrebno električno energijo. Razen tega je vagon smotrno opremljen s potrebno garderobo za bolnike, s prostorom .za razvijanje filmov, za pisarno in za osebje. Rentgenski vagon bo opravljal zelo važno nalogo v krajih, kjer se zaradi pomanjkanja zdravnikov in sla« bih prometnih zvez borba proti tuberkulozi ni mogla razviti.
Razen tega je kolektiv Mariborskih železniških delavnic izdelal doslej 6 novih jedilnih vagonov ter preuredil in popravil več motornih voz. Njegovo stalno delo pa je predelava starih potniških vagonov s tremi osmi na dve osi. Dnevno prihajajo v delavnico za7 radi popravila najrazličnejši vagoni, tako da odgovorno delo kolektiva nikdar ne zastane.	J. P.
Vodno gospodarstvo
in Kras
(Obširne raziskave na našem Krasu)
Kras zave zim a /pri nas velike po. vršine. več kakor tretjino Slovenije In tretjino Jugoslavije. Zaradi njegovih znanih svojstev je ves ta prostor redko naseljen in gospodarsko slabo Izkoriščen. Le malo je gozda na Krasu (pri n^s pretežno na Notranjskem in Kočevskem), poljedeljstvo je v Stavnem razvito le na kraških poljih' in vrtačah m še tu z omejitvami, nekaj rudarstva (premog, boksit, itd.) in na. ravni pogoji na krasu so s tem izčrpani Ob deževju poplave, ob suši pa pomanjkanje pitne vode. preveč vode še večkrat pa premalo, to so znane značilnosti Krasa. In takrat vlaki na daleč prevažajo vodo po krasu ... .Edino, kjer na mesto propustnega kraškega apnenca in dolomita prevladuje nepropustnejši peščenjak (fiiš), kakor n. pr. v Vipavski dolini in Postojnski kotlini, je človeku narava dobrotljivejša.
Vendar Kras skriva ogromne gospodarske možnosti v gozdarstvu, pred-ysem pa v vodnem gospodarstvu. Gozd
odlično uspeva na Krasu povsod, kjer je količinsko in časovno dovolj padavine. Pretežno je Kras zaradi svojega vzdolžnega položaja ob morju obilno obdarjen s padavinami. Dve tretjini te vode se s hitrim pronicanjem v zemljo ohrani v nadzemeljskih in podzemeljskih vodotokih. Vode je torej na Krasu več kakor drugod, dovolj za urejeno poljedeljstvo, vodno preskrbo in energijo, žal pa je težko dostopna, nekaj deset metrov pod zemljo, a na zemlji živa in mrtva narava kriči po vodi.
Slovenija je dežela klasičnega Krasa, proslavljena s svetovnoznano Postojnsko jamo. Tu so se v prejšnjem stoletju prva na svetu začela sistematična raziskovanja, slovenske besede »doli. na«, »polje« in druge so prešle kot kraški pojmi v svetovne jezike. Vzlic temu pa se znanost o Krasu v pretekli dobj pri nas ni dalje razvijala., vse je ostalo pri opisni, kakovostni metodi ni se prešlo na količinsko metodo, ki edina lahko dokončno razjasni
znanstvene probleme Krasa in orno. goč; pravilne tehnične prijeme. Speleološko je slovenski Kras od pogumnih »jamarjev« obilno preiskan, dobro je opisan in obdelan tudi geografsko, manjka pa v ostalih pogledih. Geološko je zgradba Krasa slabo pretipana, geomorfologija je deduktivno in teoretično tolmačila .nastanek podzemeljskih vodotokov, kraških polj. vrtač-uval, koliševk, prodornih dolin in bre. zen. hidrologija je z barvanji vode uspešno in neuspešno ugotavlja podzemeljske zveze. Pokazalo pa še je, da ti pretežno opisni podatk; in znanje ne zadostujejo za reševanje kraš. ke problematike, da niso tako niti tehnično, še manj pa gospodarsko izvedljive melioracije, vodna preskrba, energetika, itd. Nepojasnjeno je bilo periodično plavljenje kraških po),j: enostransko je blio rešeno vprašanje kraške podtalnice, nedognane so ostale količinske razmere kraških voda, posebno med plavljenjem kraških polj. neznani so ostali hidravlični pogoji podzemljskega pretoka, pogrešeno. ne. hidrološko so se določala padavinska območja in razvodnice, itd. Ni čuda, da je človek omagoval pred krasom, posamezni tehnični ukrepi na Krasu pa so se izjalovili. Razširjali so ponore na kraških poljih, pa se poplave
niso zmanjšale, regulirali so nekaj Pivke, pa so usahnile male vode, zgradili so Vodovode; pa so presahnili, za kra. ške hidrocentrale pa sp strokovnjaki tako izjavljali, da so »neracionalne«.
Vodnogospodarski ukrepi na Krasu so res neuspešni in tudi »neracionalni«, če se jih izvaja ločeno in z ne-poznanjem kraške problematike. Na znanstveni osnovi in kompleksno re. ševani pa mora tudi tajinstveni Kras kloniti pred človeško Voljo. Slovenija je že zaradi kraške tradicije dolžna prednjačiti v raziskavah Krasa; še bolj pa je to vodnogospodarska zahteva, ker so ostajali zaradi neznanke Krasa' nerešeni ne samo gospodarski problemi Krasa samega, marveč vse Slovenije in Jugoslavije. Osušitev velikega Ljubljanskega barja, Cerkniškega jezera in drugih. kraških polj, skupna vodna poskrba cerkniško — unško — planinsko — postojnskega področja na eni strani ter vrhniško — borovniško ljubljanskega (barjanskega) področja ter same Ljubljane na drugi strani, vloga kraške vodne energije v energetskem sklopu Slovenije in zahodne Hrvatske Jer sosednjih držav (sama Ljubljanica ima realnp izkoristljive 3/4 milijarde kilovatnih ur letne pretežno dragocene sezonske energije), regulacija, melioracija ih plovnost Save
do Beograda s perspektivno povezavo Vipave do morja, sladkovodno ribarstvo itd., vse to so brez rešitve neznanke kraške Ljubljanice nerešljive enačbe. Tudi iz ostalih gospodarskih, turističnih in drugih razlogov ni vse. eno. da-i!i bo našla osrednja vodna žila Sava imela n. pr. pri Zagrebu poleti sedanjih 40 m3‘s pretoka, ali Pa po ureditvi Ljubljanice §0 m*/s.
Glavna uprava za vodno gospodarstvo v Ljubljani je skupno z znan. stvenimi ustanovami organizirala in izvaja lani in letos širokopotezna geološka, geomehanska, agronomski, ekonomska, predvsem pa hidrološka raz. iskanja na Krasu za izdelavo vodnogospodarske osnove porečja Ljubljanice. Poleg drugih raziskav na Krasu je doslej z. vrtanji preiskala Planinsko polje, in sicer ca 4 do 7 m debelo ilovnato naplavino ter doto. mitno podlago do 60 m globine, dalje' je preiskala naplavino Unškega polja, pravkar pa vrta naplavino in kraško •podlago Cerkniškega jezera. Skupno s hidrološkimi ugotovitvami bodo vrtanja popolnoma osvetlila vpraša, nja kraških polj in. njih najkorist-* nejšo vodnogospodarsko rešitev. Letos spomladi so z barvanjem dokazali zvezo Logaščice s Hribščico, Močilnikom in Retovjem ter zgornjima dve.
ma vrelima Lubije in Vrhniki, letos poleti so skupno z Akademijo znanosti barvali predjamsko Lokv0 zaradi pravilne določitve jadranske razvodnice od Logatca do Postojne (barva se Po 5 tednih do sedaj še ni pojavila na nobenem od opazovalnih izvirov Vipavščice, Idrijce in Ljubljanice.)
Osrednja zahteva vodnogospodarske osnove Ljubljanice pa* je hidrološka obdelava, za katero je zaradi specifičnosti Krasa bilo potrebno uporabiti novo metodologijo, ki je šele omogočila s slabimi hidrografskimi podatki prejšnjih desetletij eksaktno obdelati kraško vodovje. Tako so bila doslej že rešena vprašanja Bistre, Lubije, Logaščice s pritoki, Lokve,’ Vipavščice, vodnecia režima’ Planin-’ skega in Cerkniškega polja ter jadranske razvodnice od Logatca do Postojne. Ze dosedanja dogajanja dokazujejo tehnično možnost in gospodarsko opra. vičljivost smotrne človeške intervencije tudi na Krasu, s čimer se tudi temu od,prirode najzapostavljeneišemu področju odpira velika bodočnost in korist za vso skupnost. Dani in možni ‘ so torej naravni pogoji, da se pasiva Krasa spremeni v aktivno. Slovenija pa bo s tem tudi v mednarodni zna. nesti opravičila svojo kraško tradicijo. Ing. Franc Jenko

KOLEDAR
Nedelja, 12. avgusta: Klara, Dobrogost. Ponedeljek, 13. avgusta: Hipolit, Tvrdko.
SPOMINSKI DNEVI
12. Vlil. 1938. — Sprejeta uredba o uta-novitvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani.
12. VIII. 1942. — Ustreljen na Viču pri Ljubljani mladi proletarski pisatelj Tone Čufar.
NEDELJSKA DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Ljubljana: Miklošičeva c.'20, telef. 90-81. Celje: dr. Josip Čerin, Cankarjeva ul. 9,
- telef. 219 — od sobote opoldne do ponedeljka do 0. ure zjutraj.
Poročila sta se novinarska tovariša Ivan Kranjec in Irena Spenkova. — Iskreno
čestitamo!
Poročila sta se Martelanc Bine in Križman Minka. - Iskreno čestitamo.
Dekanat Ekonomske fakultete v Ljubljani, Gregorčičeva 27, ponovno poziva vse, da do 15. avg. vrnejo izposojene knjige in revije.	2330-n
Dr. Drago Benedik, specialist za kožne in spolne bolezni bo začel privatno ordinirati 15. avgusta v Tavčarjevi ulici št. 2, I. nadstr. levo, od 16.—17.	2328-n
Obvestilo. Zdravstvena kolonija Škofja Loka: prihod otrok v Ljubljano v ponedeljek 13. avgusta ob 16.40.	2331-n
Množične organizacije terena Krakovo prirede v nedeljo 12. avgusta ob 16. uri veselico. Krakovski semenj na trgu ob Gradaščiei. Vabljeni!	2327-n
Kamenaste straniščne odtočne cevi dobite pri BattelLno Angelo — Ljubljana, Aljaževa ul. 35. Na zalogi so sledeče cevi: Ravne 1 m dolge profilov 100, 125, 150, 175 in 200 mm; vsi pripadajoči enojni In dvojni odcepi, kakor tudi vse krivine 450 in 900 in reducimi kosi.	2329-n
Cesta Kranjska gora-Vršič-Trenta-Bovec Je od sobote 11. avgusta odprta za ves promet. — Uprava za ceste.
KINO
LJUBLJANA — KINO »UNION«: «meri-
ški barvani film: »Dama v hermelinu«. Predstave ob 17, 19 in 21.
KINO »SLOGA«: francoski film: »Brata Bouquinquant«. Predstave ob 17, 19 in in 21. Predprodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9—11 ter od 16 dalje. KINO »TIVOLI«: francoski film: »Brata Bouquinquant«. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
LETNI — DOM LJUDSKE MILICE: francoski film »Tone in Tončka«. Filmske novosti 29. Predstava ob 20.30.
KINO »TRIGLAV«: ameriški film »Mildred Pierce«. Kratki film' Veliki miting. Predstavi ob 18 in 20.
KINO »SISKA«: angleški film »Ljubavna zgodba-. Filmske novosti 23. Predstavi ob 18 in 20.
KINO »LITOSTROJ«: ameriški film »Oklahoma Kid«. Mesečnik JA 19.
KINO »VEVČE«: ameriški film »Milred Piefce«. Filmske novosti 26.
RADIO
NEDELJA, 12. AVGUSTA:
Poročila ob 7.00, 12.30, 15.00, 13.00, 22.00, 23.55. — 6.30 Jutranji pozdrav. * 6-50 Jutranja telovadba. 7.15 Zabavna glasba. 7.55 Katere prireditve bomo danes obiskali. 8.00 Veder nedeljski spored. 9.00 Iz bratskih republik — Beograd, glavno mesto FLRJ. 9.30 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije. 10.00 Dopoldanski koncert del slovenskih avtorjev. 11.00 Zunanje-po-litični feljton — Akrobati z načeli (od defetizma do sodelovanja s sovražnikom. Nekaj odlomkov iz zgodovine francoske partije). 11.15 45 minut po svetu (glasbeni spored, vmes nekaj zanimivosti). 12.00 Narodne in umetne pesmi poje komorni zbor Radia Ljubljana pod vodstvom Milka Škoberneta. 12.30 Napoved časa in poročila. 12.40 Zabavna glasba, vmes objave. 13.Pfl Pol ure za pionirje in cicibane — Pravljica o kači velikanki. 13.30 2eleli ste — poslušajte! — vmes ob 15.00—15.35 Napoved časa in poročila. 16.50 Kmetijski nasveti (po vinogradu). 17.00 Skladbe, na katere pri nas doma najraje plešemo. 17.40 Reportaž.a iz kulturnega življenja (Delo SKUD-a »Tine Rožanc«). 13.00 Uganite kaj igramo! 19.10 Glasbena medigra. 19.20 Amilcare Ponchielli: La Gioconda —
* opera v 4 dejanjih — vmes po prvem dejanju ob cca 20.10 Športna poročila. 22.15 Kai bo jutri na sporedu. 22.30 Stevan Srema c: Buri in Angleži — na valovih 2*2.1 in 212.4 m. 22.30 Oddala za inozem-Ftvo — na valu 327.1 m 22.50 Za oddih tel dobro voljo. 24.00 Zaključek oddaje.
PRESKRBA
OBJAVA
V zvezi z objavo, da denarni kuponi Industrijskih nakaznic zdnerrf 31. 8. 1951 izgubijo veljavo za nabavo industrijskega blaga, so se razširile govorice, da bodo razveljavljeni tudi industrijski in prehrambeni boni. Opozarjamo potrošnike, da prenehajo veljati samo denarni kuponi industrijskih nakaznic, katere so potrošniki prejemali (nazadnje ža prvo tromesečje 1951) IR, IG. ID. Do 30. 9. 1951, pa lahko .potrošniki neizkoriščene odrezke (denarne kupone) teh industrijskih nakaznic zamenjajo za enako vrednost industrijskih bonov. Zamenjavo bodo izvršili organi, ki po obstoječih predpisih izdajajo potrošnikom potrošniške nakaznice (uradi, podjetja, ustanove, ulični poverjeniki), po objavi v Uradnem listu FLRJ Itev.* 31/51. po navodilih, ki jih bo izdala Narodna banka.
Industrijski in prehrambeni boni pa ostanejo v veljavi.
Razni špekulantski elementi pa so na drugi strani razširili vest, da se bo vrednost industrijskih in prehrambenih bonov znižala, in nesigurnost, ki je zaradi takih vesti nastala med potrošniki, izkoriščajo tako, da poskušajo kupovati bone za nižjo vrednost, da potem za te bone za polno vrednost sami nabavljajo blago. Opozarjamo potrošnike, da ne nasedajo takim govoricam, ker bodo prehrambeni in industrijski boni tudi v bodoče obdržali polno vrednost 80%-tnega popusta pri nabavi blaga (bon za 1 dinar = 4 din).
PRVO ŽREBANJE 21. KOLA
DRŽAVNE LOTERIJE FLRJ
Beograd, 10. avgusta Prvo žrebanje 21. kola Državne loterije FLRJ je bilo danes ob 17. uri na stadionu Partizana na Kalemegdanu. Izidi so naslednji:
PO 500.000 DIN STA DOBILI SREČKI
št. 121.976	in 069.333
PO 200.000 DIN	SO DOBILE SREČKE
št. 218.397,	364.057 in 409.259
Po 100.600 dm so debile številke:	
384.419	193.232
020.S90	C46.555
/ 024.302	149.712
241.3G0	404.550
341.768	340.178
Vse srečke, katerih številke se končujejo z naslednjimi številkami, so dobile sledeče dobitke-
94.883	50.000 din
98.160	50.000 din
43.205	50.000 din
86.717	20.000 din
60.676	20.000 din
50.861	20.000 din
09.968	20.000 din
27.411	20.000 din
0.380	10.000 din
9.342	10.000 din
6.614	5.000 din
8.60t	5.000 din
4.450	5.000 din
6.283	5.000 din
562	2.000 din
82	1.000 din
Ako Je bila Vaša srečka danes izire-tftna, je ne vnovćujte^ ker igrajo vse »rečice _ izžrebane in neizžrebane — tudi v drugem žrebanju, ki bo 15. t. m. v Skopijo.	.
Takrat bo poleg 52.265 dobitkov izžrebana tudi
FPE7.H.TA 1,060.000 din,
»	PREMIJA 500 900 din
IN DVE PREMIJI PO 200.000 din
OBVESTILA
ELEKTRO LJUBLJANA - OBRAT LJUBLJANA-MESTO
obvešča svoje konsumente. da bo danes 12. avgusta prekinjena dobava električnega toka v času od 7—14 za območja naslednjih transformatorskih postaj: Dravlje, Koseze, Zgor. Šiška, Drenikova ul., Podutik, Dolni.ce, Vodnik, Brdo, Opeka Vič in Tovarna koles Rog. Gornja prekinitev je nujno potrebna zaradi pleskanja železnih konstrukcij, ki se pa ne bo vršilo v slučaju slabega vremena. 2619-a
PRIHODI IN ODHODI POČITNIŠKIH KOLONU MLO LJUBLJANA
Povratek v Ljubljano: Zdravstvena kolonija Sv. Križ nad Jesenicami 13. avgusta ob 12.30., Kolonija predšolskih otrok Motnik 15. avgusta ob 13. Otroci iz Motnika se bodo pripeljali v »Vrtec Franceta Prešerna« v Prešernovi ulici.
Odhodi iz Ljubljane: Sv. Križ nad Jesenicami III. izmena 15. avgusta ob 14.40. Zbirališče je 1 uro pred odhodom v parku pred kolodvorom.	2618-a
VAŽNO OBVESTILO VSEM PODJETJEM
NA PODROČJU MLO LJUBLJANA
Poverjeništvo za delo MLO Ljubljana obvešča vsa podjetja na področju MLO Ljubljana, da se s ponedeljkom 13. avgusta ukine poslovanje v vezi z učenci v gospodarstvu pri Poverjeništvu za -delo MLO Ljubljana ter se iste posle razdeli na sledeče ustanove:
1. Mestna obrtna zbornic^ v Ljubljani prevzame vse poslovanje za vse učence v podjetjih obrtnega značaja vseh sektorjev lastništva. 2. Poverjeništvo za lokalno industrijo MLO Ljubljana za vse učence v gospodarstvu v zvezni, republiški in lokalni industriji. 3. Poverjeništvo za trgovino in gostinstvo MLO Ljubljana za vse učence v trgovini in gostinstvu.
Z istim dnem prevzame Mestna obrtna zbornica sprejemanje prošenj odnosno prijav k pomočniškim izpitom za izučenega delavca za vsa podjetja na področju MLO Ljubljana.	2620-a
ODVAJANJE RAZLIK PRI CENAH MONOPOLNIH ARTIKLOV
V »Slovenskem poročevalcu« je bilo dne 17. julija t. 1. objavijeno obvestilo o odvajanju razlik pri cenah monopolnih artiklov-tobaka, tobačnih izdelkov, cigaretnega papirja, vžigalic, soli in petroleja. V tem obvestilu so bile tudi navedene številke računov, kamor je morala vsa prodajna mreža- monopolnih predmetov te razlike odvajati. V smislu navodila ministrstva za finance FLRJ št. 16423 z dne 2. VIII. t. 1. se te razlike ne vplačujejo več na račun preje navedenega obvestila, temveč na račun Št. 800048 — tržni dobiček od zalog blaga široke potrošnje v trgovini. Opozarjamo prodajno mrežo monopolnih predmetov, ki navedenih razlik doslej še ni vplačala, da -to takoj stori ter vplača razlike na račun št. 800048. — Iz urada za cene pri Glavni upravi za trgovino in preskrbo LRS.
OBVESTILO
Glavna uprava za trgovino in preskrbo
LRS — obvešča v zvezi z izvajanjem Odredbe* o prepovedi neupravičenega dela nabavljalcev in nakupovalcev, objavljene v Uradnem listu FLRJ štev. 31-51 z dne 4. junija t. 1. vsa podjetja o naslednjem: Vsak nabavljalec, nakupovalec, predstavnik itd. mora imeti legitimacijo — potrdilo za nabavo. To legitimacijo — potrdilo izdaja podjetje, potrdi pa Jo ob priliki registracije poverjeništvo za trgovino in preskrbo onega okraja — mesta — na čigar področju se nahaja sedež podjetja oziroma poslovne enote. Registracija je po dodatnih navodilih predsednika Sveta za blagovni promet vlade FLR Jugoslavije obvezna ne samo za nakupovalce, ampak tudi za nabavljalce, čeprav to sama odredba ne določa. Za event, pojasnila in nejasnosti naj se posamezna podjetja obračajo na tukajšnjo Glavno upravo ali na poverjeništva za trgovino in preskrbo okrajnih (mestnih) ljudskih odborov, ki so prejela podrobnejša navodila. — Iz pisarne Glavne uprave za trgovino in preskrbo.	2601-a
URADNE USTANOVE, PODJETJA,
USLUŽBENCI!
Izšla je knjiga »O temeljih družbene In
drž.Tvne ureditve v novi Jugoslaviji«, ki vsebuje snov iz predmetov ustave in zakonodaje ter delavsko in uslužbensko pravo. Izčrpno obdelana snov vsebuje na 415 straneh vse, kar morajo uslužbenci znati iz teh predmetov pri izpitih. Cena din 140. 4- Naroča se pri Uradnem listu LRS, Ljubljana, Gajeva ul. 5. 2557-a
POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM!
Delavsko uslužbenska. restavracija Kurilnice Ljubljana je bila ukinjena 1. julija 1951, Delavsko uslužbenska restavracija Gramozolom Verd pa dne 1. avgusta 1951. Pozivamo vse upnike in dolžnike. da poravnajo svoje dolgove oziroma prijavijo svoje terjatve do 30. avgusta 1951 na tekoči račun N. B. 603-79055-0. — Podjetje za preskrbo železničarjev — Delavsko uslužbenske restavracije Ljubljana. — Dopise poslati na Podjetje za' preskrbo železničarjev Ljubljana, komercial-oddelek, Masarykova ces^a 1Š.	2608-a
SERVIS LOKALNIH PODJETIJ
KAMNIK
v likvidaciji vrši razprodajo navedenega blaga: komati za vprego za konje, svinjina za sedlarje, čevljarska kopita, pete, politura, smola, podkvice, gumi podplati, gumi plošče, dreta; mizarsko okovje, nasadila za vrata, škarje in kotniki za oknrf1, zaskočniki in zapahi pohištveni, razparil-niki in udice za žage, sukanec, gumbi krojaški in trakovi za klobuke, zakovice ograjne, za pločevino, sodarske ter bakrene, podložne ploščice,» žeblji podkov-ski -štev. 1—2, železo razno, barve, suhe razne, okraski za krste. Cene ugodne. Naročilo je poslati na gornji naslov. 2543-a
tombra. — Oliva
LR Slovenija.
UPRAVA GRADBENEGA
TEHNIKUMA V LJUBLJANI
naznanja: <	,
Popravni, razredni in privatni Izpiti se
bodo pričeli 3. septembra ob 7 zjutraj, a zrelostni izpiti 8. septembra 1951. Kandidati naj vlože prošnje za izpite, kolko-vane z 10 din pius 30 din na upravo šole do 15. avgusta. Natančnejši razpored izpitov bo pravočasno objavljen na šolski oglasni deski. Poleg tega opozarjamo vse dijake in dijakinje, ki žele prejemati štipendijo, da vlože v šolski pisarni Icol-kovane prošnje z 10 din, ki jim naj prilože: 1. Skrbno izpopolnjeno »Vprašalno polp za štipendiste«. 2. Potrdilo poverjeništva za finance o imovinskem stanju staršev in ostalih družinskih članov, ki žive v skupnem gospodinjstvu s prosilče-vimi starši. 3. Potrdilo izplačevalnih mest o vseh prejemkih v rubriki 10. vprašalne
pri« mwImHi MImHI Mmmv. to to
v «hižbanam razmerju, natančnejša navodila o podelitvi štipendij« tel izpolnitvi
vprašalne pole so bile objavljene v Slovenskem poročevalcu 7. in' 8. avgusta. — Prošnje za štipendijo s prilogami morajo dijaki poslati na šolo do dne 31. avgusta 1951.	2587-a
RAZPIS
Svet *a Ljudske zdravstvo In socialno
skrbstvo LRS razpisuje vpis v dvoletno šolo za medicinske tehnike-röntgenske pomočnik«. — Pogoj za sprejem je: dovršeni 8. razred gimnazije z višjim tečajnim izpitom, t- Kandidati naj vlože prošnje za sprejem do 20. avgusta na Svet za ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo, odsek za strokovno šolstvo, prilože naj rojstni' list, zadnje šolsko spričevalo in življenjepis. Prošnje morajo biti kolkovane z 10 din, priloge pa s 5 din.	\ 2576-a
VPISOVANJE V PRVI RAZRED GRADBENEGA TEHNIKUMA LRS V LJUBLJANI. GORUPOVA ULICA 10-IIL
Ker Je za vpis v prvi iezred prostih še nekaj mest, naznanja šolska uprava,
da je vpisovanje vsak dan. razen nedelje od 8 do 12. Kandidati se lahko prijavijo tudi pismeno. Predložiti je naslednje priloge: spričevalo o dovršeni gimnaziji (tretji razred), rojstni list. Sprejemni izpiti iz matematike, slovenščine in prostoročnega risanja se bodo pričeli 5. septembra ob 7. Dijaki, ki so uspešno dovršili IV. razred gimnazije, so oproščeni sprejemnega izpita. V pismeni prijavi, kolko-vani s kolkom H) din, naj kandidat napiše, ali se želi vpisali v arhitektonski, gradbeni, geometiski ali v odsek za industrijo gradbenega materiala. Dijaki, ki žive izven Ljubljane, lahko stanujejo v internatu, vendar morajo pri vpisu izpolniti predpisano tiskovino in jo kolkovati z 10 din. Dijaki, ki žele prejemati štipendijo in imajo pogoje tako glede učnega uspeha (dober uspeh) kot slabega gmotnega stanja, naj vlože prošnjo do 31. avgusta 1951 na ravnateljstvo. Prošnji, kolkovani z 10 din, naj prilože: 1. Skrbno izpolnjenp »"Vprašalno polo za štipendiste«, ki\se dobi v vseh poslovalnicah Državne založbe Slovenije in v šolski pisarni Gradbenega tehnikuma. 2. Potrdilo poverjeništva za finance o imovinskem stanju staršev in ostalih družinskih članov, ki žive v skupnem gospodinjstvu s prosi’čevimi starši. 3. Potrdilo izplačanih mest o vseh prejemkih v 10. rubriki vprašalne pole navedenih družinskih članov, če so v službenem razmerju. Toč-nejša navodila glede izpolnitve vprašalne pole in podelitve štipendije, so bila javljena v »Slovenskem poročevalcu« dne 7. in 8. avgusta 1951.
2586-a	0 Uprava Gradbenega tehnikuma LRS.
r
L
Mali oglasi
J
ZA DAJANJE NASLOVOV PISMENO, JE PRILOŽITI 10 DIN IN NAVESTI ŠTEVILKO OGLASA. — OGLASNI ODDELEK »SLOVENSKEGA POROČEVALCA. LJUBLJANA, SELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 5 — POSTNI PREDAL ŠTEV. 29
Službe
ŠOLSTVO
SVET ZA KULTURO IN PROSVETO
RLO I
obvešča vse dijake srednjih šol, ki se
želijo hraniti v. Dijaški kuhinji rajona I», da vložijo prošnjo do 25. avgusta s sledečimi podatki na upravo Dijaške kuhinje rajona I v Ljubljani, Vidovdanska cesta'štev. 2: priimek in ime, stanovanje v Ljubljani, katero šolo in razred bo obiskoval, ali je prosil za štipendijo, starši (hranitelji): priimek in ime, bivališče, število nepreskrbljenih članov družine, zaposlitev in dohodki staršev (kmetje, obrtniki, posestniki in drugi prosti poklici — davčna osnova). Prošnji je treba priložiti potrdilo o davčni osnovi, odnosno o višini prejemkov. Vloga mora biti potrjena od pristojnega krajevnega ljudskega odbora.	2597-a
STROKOVNI IZPITI
IZ GOZDARSKE STROKE za naziv »nižji gozdarski inženir« te prič-no 15. oktobra pri Glavni upravi za gozdarstvo LRS' v Ljubljani. Strokovni izpiti no 15. oktobra pri Glavni upravi za gozdarstvo LRS v Ljubljani. Strokovni izpiti iz gozdarske stroke za naziv »nižji gozdarski tehnik« 21. oktobra istotam. Prijave je treba poslati izpitni komisiji za gozdarsko stroko pri Glavni upravi za gozdarstvo LRS najkasneje do 15. sep-
Za Trbovlje sprejmemo letečega kol. porter ja (ki razpolaga z biciklom) za prodajo listov vsak dan od 16. dal]te. Interesenti naj se javijo v podružnici »Slovenskega poročevalca« v Trbovljah ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA sprej-mem. — Kojc Franc, Maribor-Studen-ci.	8119-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO, samostojno, iščem le štiričlanski slovenski družini v Beogradu. Plača po. dogovoru. Službo lahko nastopi takoj ali septembra. Javiti se na: Gem, Ruža, Novo mesto, Vrbovceva ulica T?	8118-1
OSKRBNIKA Z ŽENO iščem za manjše posestvo v bližini Celja. Dam tudi v najem. Informacije pod »Posestvo« v podružnici SP Celje.	8116-1
SLUŽBO POSLOVODJE, skladiščnika, upravnika iščem. Ponudbe pod »Vesten« na podružnico SP Ceije.	^ 8117-1
GREM ZA’ SNAŽILKO pisarniških prostorov v popoldanskih urah. Ponudbe pod »Pridna« na ogl. oddelek. 31)98-1 GOSPODINJSKA POMOČNICA (postrež-nica) sprejme delo dopoldne. Ponudbe pod »Takoj« na ogl. odd.	8097-1
KOMERCIALIST, samostojni korespon-dent v srbohrvatskem, nemškem in francoskem jeziku išče zaposlenja. Ponudbe pod »13 Ljubljana« na oglasni oddelek.	7879-1
RACUNOVODJA-knjigovodja išče zaposlitev v popoldanskih urah. Ponudbe pod »Sposoben« na ogl. odd.	8136-1
KNJIGOVODJA, samostojen, • 15-letno prakso, vešč tudi komercialnih poslov, želi menjati službo. Ponudbe pod »Računovodja« na ogl. oddelek.	8138-1
SKLADIŠČNEGA DELAVCA »prejmemo.
Naslov v ogl. oddelku. .	8146-1
SLUŽBO VRATARJA ali kurirja išče moški srednje starosti, vojaščine prost, vesten in pošten. Ponudbe pod »Zanesljiv« na oglasni oddelek.	8024-1
VEC MIZARSKIH POMOČNIKOV, samostojnih, za stavbno in pohištveno delo. sprejmemo takoj. Ponudbe na naslov: Strojno mizarstvo Moste — Ljubljana, Predovičeva 5.	8126-1
TRGOVSKA POMOČNICA, zanesljiva, z nekajletno prakso, želi zaposlitve, najraje v okolici Ljubljane ali Domžal. — Naslov v ogl. oddelku.	8145-1
IŠČEMO ZA TAKOJŠEN NASTOP 4 dobro izvežbane natakarje-ce in dve perfektni blagajničarki. Ponudbe poslati na Upravo kavarne DON, Celje, Breg.
8050-1
UPOKOJENKA želi gospodinjiti eni osebi. Ponudbe pod »Sposobna« na ogl. odd. Slov. poroč.	'	808S-1
2 PRVOVRSTNA KROJAŠKA POMOČNIKA sprejme krojaštvo Križaj Franc, Škofja ulica 6, Ljubljana.	8083.1
KNJIGOVODJO-INJO verzirano moč z daljšo prakso, sprejme takoj Mestno trgovsko podjetje »Mleko«, Jesenice. — Plača po dogovoru. Stanovanje preskrbimo. — Ponudbe poslati na »Mleko«, Jesenice.	8114-1
GOSPODINJO v starosti 40 do 55 let, veščo kuhanja, išče za takoj tri članska družina z enoletnim otrokom. Ponudbe pod »Takoj« na SP, Celje.	8113-1
BRIVSKE POMOČNIKE sprejme takoj Brivnicd, Celje, Stanetova ulica. 8112-1 VEC GOZDNIH in skladiščnih delavcev sprejme takoj Trgovsko podjetje Kurivo. Masarykova cesta štev. 15, Ljubljana.	8073-1
POČITNIŠKI DOM »Crveni otok« Rovinj išče vrtnarja za ureditev parka. Pismene ponudbe z navedbo pogojev na upravo doma.	8130-1
Zaslužek
IZURJENA STROJEPISKA vzame vseh vrst prepisovanje na dom. Imam lasten stroj, delam hitro in precizno. Po želji pridem delat tudi v pisarno, in sicer v popoldanskih urah. Pismene ponudbe pod »Honorarno« na oglasni oddelek.	8102-2
DOPISE: angleške, francoske, italijanske, nemške, španske vam sestavi, spiše ali prevede poštnoobra tno in kvalitetno Bu-dau, Ljubljana, Krojaška 5.	7901-2
JABOLKA dam prešati. Plačilo po dogovoru. Naslov v ogl. odd.	8101-2
BIVŠO USMILJENKO iščem k bolniku za nočne ure. Triglavska ulica štev. 5, visoko pritličje.	8147-2
Prodam
ODDAJAM čebulice hiactnt, tulipanov, narcis, pbtonk, različne trajnice ln — prodam velik čeber za perilo. Polše, Mala vis 40, Ježica.	8124-4
Železen ŠTEDILNIK s cevmi, zelo dobro ohranjen, prodam za 20.000 din. — Naslov v oglasnem oddelku.	8122-4
RABLJENIH KO'PIT vseh vrst, večjo količino, proda 'Tovarna čevljev, Kranj. Koroška 41.	8121-4
PRODAM korrfpletno kuhinjsko opremo in železno posteljo z vložkom. Jer. ln, Ptujska 16, novi bloki.	8110-4
KOVAŠKI MEH, malo rabljen, dvocilin-derski in dvodelne brane prodam. Naslov v oglasnem odd.	8105-4
USNJENO KLUBSKO GARNITURO, primerno za pisarno ali ordinacijo, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 8103-4 OVCO, tli mesece staro, ln samca prodam. AccettO, Brdo 24,-	8111-4
RADINI, petcevni, potreben majhnega popravila, prodam. Celovška cesta številka 104.	8100-4
LEPO SAMSKO SOBO prodam. Ogled od 15—16. Naslov v ogl. odd.	8095-4
STENSKO URO, bije četrti (Glocken-schlag), prodam. Škofja ulica 8.	'8094-4
OBLEKO, siv kamgam, dobro ohranjeno In akumulator za motor prodam. Komenskega 24-11.	8091-4
OTROŠKI VOZIČEK, lep, globok, prodam. Weber, Slomškova 4.	8087-4
ŠIVALNI STROJ, skoraj nov, prodam Naslov v ogl. oddelku.	8076-4
KUHINJSKO OPREMO, noyo, prodam. — Zupančič Pavla, Dravlje, Pržanska cesta 20.	8075-4
NAGROBNO PLOŠČO — spomenik, okvir ali robnik — graviranje zlatih ali črnih črk, vse to vam napravi Kunovar Franjo, kamnosek, Sv. Križ, Tomačevska cesta 7, Ljubljana.	7919-4
ELEKTRIČNI KUHALNIK, plinski kuhalnik, spalnico, prodam tudi za bone. — Naslov v ogl. oddelku.	7915-4
LEDENJAK, velikosti 45x60x100 cm, prikladen za menzo, prodam. Jos. Garza-rolli. Postojna, Pod kolodvorom številka 7.	7945-4
KLEPPER-COLN, dvosedežni model 34, prodam. Naslov v ogl. odd.	7443-4
KLAVIRSKO HARMONIKO. »4 .basov — prodam. Naslov v ogl. odd.	7948-4
SAMSKO POHIŠTVO, rabljeno, prodam za 6000 din. Mencingerjeva 57. Ogled v nedeljo.	7970-4
DIATONIČNO HARMONIKO, 3-krat uglašeno, s poltonom, dobro ohranjeno in klavirsko harmoniko, 120 basov, skoraj novo. prodam. Blatna Brezovica 23. p. Vrhnika.	7972-4
ŠIVALNI STROJ »Singer« ln moško, kolo v dobrem stanju prodam. Farnik O., urar. Kamnik.	7976-4
VINSKI SODI. hrastovi, razne velikosti, v dobrem stanju, naprodaj. Interesenti pošljite- svoj naslov na ogl. oddelek SP Ljubljana pod »Vinski sodi«. 8017-4 LEICA, model 'III b. kromirana z Elma-rom 5 cm ali.3.50 prodam. Ponudbe na: Cekada Drago, Maribor, Meljska cesta štev. 58.	8019-4
KUPUJEMO:
TURNIRSKO HLODOVINO (OREH, BREST, JESEN, JAVOR, LIPO, BREZO, TÖPOL ITD)., HLODOVINO ZA LUŠČENJE (BUKEV, JELŠA, TOPOL, JELKA), HLODOVINO PLEMENITIH LISTOVCEV ZA ŽAGO, JELOVO IN SMREKOVO HLODOVINO ZA 2AGO.
Gozdni posestniki, prodajajte les našim odkupovalceml — Kmetijske zadruge, stopite z nami v poslovno zvezol
»JAVOR«, TOVARNE VEZANIH PLOSC IN FURNIRJEV, SEDEŽ: ST. PETER NA KRASU. 2506-a
MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Ogled od 8—12. Ilirska 28-11, ldvo.	8027-4
PRODAM ženske črne škornje St. 38, skoraj nove, foto aparat Voigländer brillant 6x9, lestenec dvokraki roza, porcelan. Naslov v ogl. odd.	8030-4
VRETENO za cirkularko prodam. Ljubljana, Parmova ulica štev. 41-HI, vrata štev. 8.	8035-4
RADIJSKI APARAT petcevni prodam. — Ogled: Podgorica št. 83, p. St. Jakob ob Savi.	8038-4
VEC KOMPLETNIH KNJIG »Leksikon«, skoraj nov, prodam. Naslov v podružnici SP Celje.	8051-4
ČEVLJARSKI STROJ za šivanje podplatov (Aufdoppelmaschine) prodam ali zamenjam za (Oberlederschärfmaschine). Koje Franc, Sercerjeva 31, Maribor-Stu-denci.	8052-4
PRODAM ali zamenjam malo rabljeno in čisto otomano za dobro ohranjeno moško kolo. Naslov v oglasnem oddelku SP.	8025-4
MOTORNO KOLO s prikolico prodam 'po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku SP.	8055-4
MOŠKO KOLO prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	8056-4
HARMONIKO, kromatlčno, novo, petvrst-no, 96 basov, z registrom ali diatonično, trivrstno, dobro ohranjeno, prodam. Dapčevičev trg 2-1, desno.	8057-4
pletilni STROJ in pletilne igle prodam. Naslov v ogl. oddelku. 8058-4 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK ln stajico prodam. Mariborska 114, stožlce. 8068-4 OTROŠKI VOZIČEK, globok, prodam. — Barantin, Oblrska cesta 9.	8069-4
NAPRODAJ: velik dobro ohranjen kauč,' šlarafija žimnica s predalom, dve belo lakirani omari za obleko ln perilo. — Naslov v oglasnem oddelku. 8070-4 PRODAM mizo, štiri stole, omaro, krojaški likalnik ln Marijino sliko v okvirju; vse dobro ohranjeno. Koder, Tyr-ševa cesta 6-HI.	8128-4
O DRUŠTVO JUSOŠLOTAinn
armadi »partizan« priredi t ponedeljek 13. avgusta ob M. ari v vrta Doma Jugoslovanske armade velik BOKS MATCH mod prvo in drugo ekipo »Partizana«. Nastopajo: Sovljanski, kapetan evropske reprezentance — Lekovič, drugoplasirani v Evropi — Golič, štirikratni prvak države — Paljič, dvakratni prvak države — Tot, trikratni prvak države in drugi reprezentanti. Vstopnice v predprodaji v »Slovenija Šport« — Vstop za vse občinstvo.
311-a
SEDEM VINSKIH SODOV »kupne vsebine 912 litrov prodam. Vprašanja nasloviti na A. Jelenc,.TrZič.	8168-4
DESKO KOLO, skoro novo, prodam. — Ogled pri I. Rebolj. Vegova 8.	8140-4
BOSCH-DINAMO, 12 voltov, 450 watov za avto prodam. Topniška štev. 16-1, desno.	8159-4
DVE SADNI STISKALNICI prodam po ugodni ceni. Ljubljana, Celovška cesta štev. 248.	8141-4
ELEKTROMOTOR pol ks prodam. Ponudbe pod »Najboljši ponudnik« na oglasni oddelek.	8089-4
KUHINJSKO OPREMO, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v ogl. odd.	8142-4
DEKLIŠKO KOLO, do starosti 14 let, skoraj novo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	8144-4
ŠTEDILNIK, zidan, s kotlom (desni) pro-, dam. Rožna dolina, Cesta HI-1 3148-4 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam za 4000 din ali T000 bonov. Naslov v oglasnem oddelku.	8154-4
7 KOSOV STEKLENIH STEN, predelnih, 1 m širine, 3 m visoke, polni parapet, prodam. Naslov v podružnici Slovenskega poročevalca Kranj.	8156-4
DVA PARA MALIH PAPIG prodam. Naslov SP Celje.	8049-4
KROJAŠKI STROJ »Singer« prodam. Naslov V Ogl. Odd.	8985-4
MOŠKO KOLO, prodam. Terlep, Šiška Jernejeva 9.	8084-4
PIANINO, želo dobro ohranjen, črn z železno konstrukcijo; prodam. Naslov v podružn. SP, Hrastnik.	3115-4
TRGOVSKA PODJETJA, POZOR! Mladinski dom Semič. Bela Krajina, proda dve kompletni izložbeni okni — okvirji, šipe ln rolete, mera 1.65x3 m; In ena vhodna vrata za trgovski lokal, tudi z roleto. — Informacije pri upravi doma.	8131-4
Kupim
ZA MOTORNO KOLO »Zündapp« 750 ccm (vojaškega tipa), kupimo glavno gred z ojnicami in ležaji. Ponudbe pošljite na Strojno delavnico zadružnega sklada »Ustroj«, Celje.	8120-5
ŠIVALNI STROJ z okroglim čolničkom kupim za bone in denar. Naslov v ogl. oddelku.	8107-5
RADIJSKI APARAT, malo rabljen, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe pod »Lep glas« na oglasni odd.	8104-5
STOJEČO TURBINO 10—15 konjskih sil, po možnosti kompletno, uporabna za tri mlinske kamne, kupim. Ponudbe na naslov: A. Žagar, Zamost, p. Osil niča.	8080-5
PUNČKO, celuloid, kupim. Ponudbe pod »Darilo« na ogl. oddelek.	8023-5
KRZNEN PLAŠČ kupim za denar in bone. Ponudbe z označbo cene na oglasni odd. pod »Krzno«.	8C26-5
LESENA DRŽALA za časopise in rev'ije kupimo. Društvo novinarjev, Ljubija na, Gosposka 12.	8060-5
OSEBNI AVTO za terenske vožnje, dobro ohranjen, Štirisedežni, močan, kupimo. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. pod »Gotovina«	8139-5
MOTORNO KOLO s prikolico, v dobrem stanju, ^kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe pod »Potreba« na ogl. oddelek.	8149-5
MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, kupim na bone. — Vojvodič Krsto, Brezje št. 67.	5043-5
KRAJEVNI ODBOR ZB — NOV IZ OSTROŽNEGA BRDA, OKRAJ ILIRSKA BISTRICA
priredi 18. in 19. avgusta PARTIZANSKI TABOR na kraju bivše partizanske bolnišnice v »Borštu« s sledečim programom: dne 18. avgusta ob 20 prihod partizanskih patrul iz sosednih vasi in partizansko taborjenje. Dne 19. avgusta od 9 do 12 slavnostni del programa: govori s kulturnim sporedom. Od 12 do 14 obisk partizanske bolnišnice. Od 14 dalj d zabava s plesom. — Vljudno vabimo vse, posebno pa bivše »Brkinske« borce. — Za jedačo in pijačo preskrbljeno. — Iniciativni odbor.	2602-a
Zamenjam
ZAMENJAM stavbni .le« z» zidno opeko ali pa event, prodam. Naslov: Vidmar, Poljanska cesta 28 (ekonomija). 8065-6 ZAMENJAM moško kolo za radijski aparat. Naslov: Dobrajc Milan, Rožna dolina V-22.	7986-6
ŠIVALNI STROJ zamenjam za plemensko kravo. Stanič Franc, Pirniče 12, Medvode.	7991-6
MOŠKO KOLO NSTj zamenjam za športno žensko kolo. Topniška ‘ulica št. 16-1, desno.	8158-6
SOBO, prazno, v pritličju in centru — zamenjam za večjo. Naslov v oglasnem oddelku.	>	8090-0
ZAMENJAM pol hiše z dvema stanovanjema ali zamenjam enosobno stanovanje. Naslov v ogl. oddelku.	8077-9
Posest
ZAZIDLJIVO PARCELO ali manjšo hišico kupim ali vzamem v najem. Ponudbe pod »Okolica Ljubljane« na oglasni oddelek.	,	8109-7
SOLASTNIK nove večstanovanjske hiše zamenjam svoj del za manjšo novejšo eno- ali dvodružinsko hišo. Ponudbe na ogl. odd. pod »Blizu mesta«.	8092-7
ENOSTANOVANJSKO HIŠO v Ljubljani, okolici ali na Bledu kupim. Ponudbe: »Bled« na ogl. oddelek.	7953-7
STAVBNO PARCELO- v Ljubljani ali bližnji okolici kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	7989-7
PARCELO v Ljubljani kupim takoj. Naslov v oglasnem oddelku.	8053-7
KUPIM HIŠICO ali stanovanje v Ljub^ ljani, zamenjam parcelo v bližini Ljubljane. Ponudbe pod »1400« na oglasni oddelek.	8160-7
P
Ne pozabite
da boste morda tudi Vi postali lastnik spalnice, kuhinje in ostalih dobitkov srečolova v NARODNEM MAGAZINU, LJUBLJANA, (NA-MA)
brezplačno
le tedaj, če boste pohiteli z nakupom v naših poslovalnicah še
pravočasno
in sicer do .avgusta 1951.
KIPARSTVO SOJC — MARIBOR NAZNANJA, DA SPREJEMA VSA DELA V LESU, KAMNU, MAVCU IN ŠTUKATURI, FIGURNA IN ORNAMENTALNA, KAKOR TUDI RESTAVRIRANJE — ZA NAROČILA SE PRIPOROČAMO. 2588-a	BLATNIK ANTON
OPKXMUZNO SOBO V	_
pomoč v gospodinjstvu 1—»-«rM
sko. Ponudbe z navedbo poklic« pod
»Poštena in čista« na ogl. odd. 8106-9 OPREMLJENO SOBO s souporabo kopalnice in kuhinje oddam brezplačno ženi, ki bi nekaj ur dnevno pazila na enoletno punčko. Večna pot 1U.	7998-8
VISOKO NAGRADO v denarju in živilih nudim tistemu, ki mi nudi ali preskrbi komfortno eno- ali dvosobno stanovanje v zamenjavo za lepo sobo s souporabo pritiklin. Ponudbe pod »Center ali bližina« na ogl. odd. SP. 8046-9 ŠTUDENTKA filozofije išče prazno sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Inštrukcije« na oglasni oddelek.	8047-9
OPREMLJENO SOBO zamenjam za prazno za nagrado. Ponudbe pod »V mestu« na oglasni oddelek.	8061-9
ZAMENJAM lepo enosobno stanovanje v I. nadstropju z večjim, oboje v bližini Tobačne tovarne. Tičar, Glinška ulica št. 12, Ljubljana.	8062-9
DIJAKA sprejmem kot sostanovalca. Ponudbe pod »Miren« na oglasni oddelek SP.	80^4-9
ZAMENJAM komfortno dvosobno stanovanje v centru, za dvosobno na Kodeljevem. Zaželjena ena soba s posebnim vhodom. Naslov v ogl. odd.	8066-8
DOMAČA VESELICA S PLESOM
BO V NEDELJO 12. AVGUSTA V GOSTILNI »GLINCE« (PRI KRAMARJU) NA TRŽAŠKI CESTI ŠTEVILKA 77. JEDILA IN PIJACA PO IZBIRI.
SOBO DOBI, Jcdor odkupi par komadov pohištva. Ponudbe pod »15« na oglasni oddelek.	8067-8
ZAiviENJAM lepo, zračno (luksuzno) tro-sobno, komiortno stanovanje s kabinetom (I. nadstropje v centru Ljubljane, za enako dvosobno (tudi v II. nadstropju). Ponudbe pod: »Cimpreje 13« na oglasni oddelek.	8125-8
ZAMENJAM dvosobno komfortno stanovanje za dvosobno s kabinetom ali trisobno. Ponudbe pod »Lepo 5« na oglasni oddelek.	8137-8
ZAMENJAM enosobno stanovanje z vsemi pritiklinami v Mostah, za enosobno s kabinetom ali enako. Naslov v ogl. oddelku.	8156-9
ZAMENJAM dvosobno stanovanje blizu tovarne Union v Ljubljani, za enakega v mestu; zaželjeno Bežigrad, Šiška. Ponudbe pod »Zračno« na ogl. odd. 8151-8 NAGRADO DOBI, kdor preskrbi osmo-šolki opremljeno sobo sredi Ljubljane. Naslov v ogl. oddelku.	8153-8
Izgubljeno
i
DNE 3. AVGUSTA je bila pozabljena v popoldanskem vlaku na postaji Lesce-Bied sivomodra viseča jopica iz kamgar-na. Poštenega najditelja prosim, da jo odda na naslov v oglasnem oddelku. Sem revna mati treh otrok. 8093-10 KLJUČI, razni, v etuiju, šo se našli. — Teršar, Bolgarska 32 (13-14).	8088-10
IZGUBIL SEM nalivno pero znamke »Ka-veka« v torek dopoldne od strojnega instituta do Figovca. Prosim poštenega najditelja, da ga odda pod »Študent« v oglasnem odaelku SP.	8059-10
ZLATO KRONO in umetno zobovje, vezano z zlatom, sem izgubila (zavito v papirju). Vrniti za lepo nagrado v ogl. oddelku SP.	8127-10
DNE 10. AVGUSTA od pol 7—8 sem iz-izgubiia od Golnika do Kranja (mesto) 2040 din, 3260 bonov in osebno izkaznico na ime Sela Ljudmila. Najditelja prosim, da vrne bone in izkaznico na ime Sela Ljudmila, Golnik 1, denar pa obdrži za nagrado.	8134-10
V IŠKEM VINTGARJU sem našla nalivno pero m svinčnik. Naslov v oglasnem oddelku SP.	8152-10
Razno
OSEBE IZ OKOLICE KRANJA, in sicer Jože, ki je v službi v Ljubljani, Fanika in Milena, ki so hodile na bmkoštno nedeljo in ponedeljek 13. in 14. maja t. 1. po Rožniku, Ljubljani, šiški in pod Šmarno goro, z Zoretom Karlom, čevljarjem, sedaj postreščkom iz Ljubljane, se naprošajo, da javijo takoj svoj naslov dr. Francetu Lokarju, odvetniku v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 6 proti povračilu stroškov. Enako tudi osebe, ki šo videle Zoreta Karla te dni s to družbo ali samega.	8172-11
DRUŽABNIKA, mizarja z nekaj stroji, iščem. Ponudbe pod »Dosti dela — biizu postaje« na oglasni oddelek.	8143-11
ZAHVALE
V najem
SKLADIŠČE, klet, »II rečji prostor vzamem v najem ali kupim. Ponudbe pod »Nujno obrtnik« na oglasni odd. 8108-8 DVA KOMPLETNA KAUCA bi sl izposodil proti odškodnini za daljšo ali krajšo dobo. Naslov: Podkrajšek Božo, LJubUana, Zabavno gledališče. Mestni trg 27-n.	8028-8
KDO POSODI za eno leto otroški športni voziček proti odškodnini. Janežič, Pugljeva 18.-	8063-8
Stanovanje
ENOSOBNO STANOVANJE, komfortno, v centru Beograda, zamenjam za odgovarjajočega v Ljubljani. Dolenc, Cankarjeva 9-m.	'	8099-9
MIRNA DIJAKINJA išče sobo. Naslov v oglasnem oddelku.	8096-9
MLAD TEHNIK, v službi pri Radio-Ljub-ljana, išče primemo sobo. Ponudbe pod »Takoj« na ogl. odd.	8082-9
ŠTUDENTKA išče -s 1. septembrom prazno ali opremljeno sobo v Ljubljani. — Naslov v ogl. odd.	8081-9
ZAMEN J AM večje enosobno stanovanje z vrtom za Bežigradom, za dvosobno ^ kjerkoli; tudi v bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku.	8078-9
SOBO IšCE Uprava mestne vrtnarije za kvalificiranega vrtnarja, tudi za proti-usluge na vrtu.	8167-9	ca.
Ob bridki izgubi naše skrbne in dobre
mame, stare mame in tete FRANČIŠKE BURDIAN, se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so jo spiemili na njeni poslednji poti ter ji poklonili prekrasne vence in šopke, vsem, ki .so z nami sočustvovali in nam v težkih dneh stali ob strani in nudili vso pomoč. — Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikoma dr. Flajsu v Celju in dr. Mrmolji v Laškem, za njuno požrtvovalnost ob njeni bolezni. — Žalujoče rodbine Burdian, Horjak, Bändel. — Laško, 11. avgusta. .	2605-a
Iskrena hvala vsem, ki ste mojega nepozabnega moža ANTONA KOVAČIČA, pečarskega mojstra in posestnika, spremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki ste na kakršen koli način izrazili sožalje in mi lajšali težko bol. Posebno se zahvaljujem duhovščini, vsem zdravnikom, ki so mu lajšali trpljenje v njegovi težki bolezni, njegovim stanovskim tovarišem, lovski bratovščini za ganljiv poslovilni govor, zastopnikom gasilske čete Vič in združenim pevskim zborom. Prav vsem prisrčna hvala. — Kovačič Justi. — Ljubljana, 12. avgusta 1951.	“	2607-a
Ob slovesu našega dragega JOŽETA GORJUPA se najprisrčneje zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju Dermatološke klinike za njihovo veliko požrtvovalnost In sočutje. Iskrena hvala članom železničarske godbe^.pevcem za ganljive žalostinke, govornikom za poslovilne besede. Upravi kurilnice za skrb in sočutje, posebno pa tov. Blejcu za vse njegovo veliko dobro delo v trpljenju in smrti pokojnika in vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti in mu poklonili zadnje pozdrave. -- Žalujoče rodbine: Gorjup, Klemenčič, Trplan, Gessatti in zaročenka Mici Zadnikova. — Velike Lašče, 10. avgusta.	2606-a
Vsem, ki ste nam listno ali pismeno izrekli. svoje sožalje, darovali vence in cvetje in spremljali na zadnji poti našega ljubljenega moža, očeta, starega očeta, tasta in brata KARLA LOIBNERJA, se iskreno zahvaljejemo. Posebno se zahvaljujemo dr. Lesničarju Janku za njegov požrtvovalni trud v času dolgotrajne bolezni. — Žalujoče rodbine: Loibner, Žagar in sorodstvo.	2589-a
Vsem, ki so nam ob priliki nenadne izgube naše zlate mame, babice in'prababice NEŽE TANC roj. PINTAR, vdov« BALAN kakorkoli stali ob strani in nam lajšali gorje, se tem potom prisrčno zahvaljujemo za izkazano sočustvovanje. Zahvaljujemo se vsem, ki so našo mamo zasuli z obilnim cvetjem in jo spremili na njeni zadnji poti, prav posebno pa smo dolžni zahvaliti se Cvekovim za izkazano pomoč in tov. Ogrincu za v srce segajoč poslovilni govor ob odprtem grobu. — Žalujoči svojci.	2590-a
Vsem, ki ste spremili na poslednji poti našega MARJANA BUKSlCA, darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so zonami sočustvovali, iskrena hvala. Posebna zahvale organom poverjeništva za notranje zadeve in Ljudske milice pri OLO Trbovlje, za požrtvovalno prizadevanje ob priliki težke nesreče. Ista zahvala zdravniku dr. Glušiču Antonu v Brežicah in . organom Ljudske milice Krško in Brežice. Tov. Lukaču. Dušaku, in Krežetu iskrena hvala za lene» poslovilne besede.
—	Zena Marica Bukšič.	2591-a
Iskrena hvala vsem. ki ste sočustvovali
z nami ob težki izgubi, ki nas 1e zadel« z nenadno smrtjo našega ljubi lenega so-oroga in tateka STJEPANA MAR CEC A, kakor tudi vsem, ki ste mu poklonili cvetje in ga soremili k večnemu počitku.
—	Zaluloča žena Mara, hčerka Marina, sin Stefan. — Ljubljana. 8. VITI. 2592-a
Ob težki izgubi najinega dobrega moža in očeta BOGOMIRJA HABITA se zahvaljujeva vsem znancem in prijateljem za darovane ver^e in pevskemu zboru za žalostinke ob njegovem grobu. — Zena Barbara in hči Frida. — Oplotni-
v vodo
Beograjčani so se v petek v velikem Številu udeležili prvega žrebanja srečk državne loterije po novem sistemu. Žrebanje Je bilo na košarkarskem stadionu partizana v navzočnosti nad 8000 gledalcev, ki so napolnili stadion do zadnjega kotička. Novi način žrebanja omogoča, da se žrebanje izvrši v razmeroma kratkem času. Za žrebanje so napravili po načrtih prof. inž. Brana Iliča šest bobnov s številkami od 0 do 9. Ti bobni, ki jih vidimo na sliki, so na električni pogon, kar izključuje vsako zlorabo. Žrebanje je bilo končano v eni uri, medtem ko je prej trajalo žrebanje tolikšnih dobitkov okrog 70 ur. Ko so žrebali n. pr. dobitke po 1000 din, so zavrteli zadnja dva bobna, ki sta pokazala številko 82. S tem so bile izžrebane vse srečke, katerih številka se konča z 82. Za dobitke po 2000 din so izžrebali poslednja tri števila. Le za deset najvišjih dobitkov po 100.000, 200 tisoč in 500.000 din so izžrebali vsako posamezno številko posebej.
I. SVETOVNO PRVENSTVO V PADALSKIH SKOKIH
Najzanimircjši bo skok
Med najzanimivejšimi točkami sporeda prvega svetovnega prvenstva v padalskih skokih bo nedvomno skok v vodo, v katerem se bodo tekmovalci pomerili v nedeljo 19. avgusta od 8. ure dalje na Blejskem jezeru.
V tej disciplini bo padalec skočil iz 4 letala z višine 300 m. Trenutek skoka in smer poleta letala lahko določi tekmovalec sam. Po odskoku pa mora odpreti padalo v treh sekundah. Med letom k vodi (med padanjem) se mora rešiti vseh vozi, ki ga vežejo s padalom, tako da je v trenutku dotika z vodno gladino prost in ne več privezan na padalo. Naslednja njegova naloga je preplavati najmanj 100 m in se javiti tekmovalni komisiji.
Da bi mogli gledalci spremljati te skoke s čim manjše razdalje, so se prireditelji odločili, da bo mesto tekmovalne komisije, kamor se bodo morali tekmovalci po opravljeni nalogi javiti, na obali ne daleč od kopališča. Tu bo tudi središče polkroga s polmerom 100 metrov. Ta razdalja (100 m) je tudi minimalna dolžina proge, ki jo mora vsak padalec preplavati. Razumljivo, da bo od točnosti skoka odvisna tudi dolžina plavalne proge. Cim bliže bo padalec skočil obedu polkroga, toliko krajša bo njegova pot do komisije in obratno.
Ocenjeval pa se bo čas od skoka iz letala v višini 300 m do javljanja padalca tekmovalni komisiji. Ce bo za vso to pot potreboval manj kakor 5 minut, bo ocenjen s 130 točkami. Za vsake 4 sekunde več pa se mu od najvišje ocene (i.10 točk) odbije po ena točka.
Lep napredek Protiletalske zaščite v Ljubljani
Čeprav je sedaj čas letnih dopustov, je biia velika unionska dvorana na pregledu članov vseh mobilnih enot Protiletalske zaščite mesta Ljubljane v petek zvečer nabito polna. Na tem sestanku, ki ga je pripravilo vodstvo mestne organizacije Protiletalske zaščite, so iz pregleda stanja ugotovili, da se je v zadnjih letih predvsem dvignila in zboljšala strokovna vzgoja pripadnikov Protiletalske zaščite in znatno povečalo število tečajnikov. Ce vzamemo 1. 1948 za indeks 109, potem je število strokovnih tečajev v letošnjem letu naraslo na 333' c. Se večji porast pa je zabeležiti pri številu tečajnikov, katerih število se je v primeru z letom 1948 povečalo na 509B/». Na vseh tečajih pa so bili doseženi tudi zadovoljivi učni uspehi, saj je bilo med vsemi tečajniki 36*/. odličnjakov, 36.5V# s prav dobrim, 27®/* z dobrim in le 0.5*/» z zadostnim uspehom.
Ta konferenca pa je tudi pokazala, da se velika večina pripadnikov vseh mobilnih enot Protiletalske zaščite v polni meri tudi zaveda važnosti organizacije in da svojo zavest izkazujejo v izvrševanju nalog, ki jih organizacija od njih zahteva. Za majhno število ljudi, ki se še niso sprijaznili z dolžnostmi in nalogami Protiletalske zaščite, pa so prisotni zahtevali, da uvedejo odgovorni organi proti njim ostrejše ukrepe.
70-lofnico gasilskega društva so praznovali
V	nedeljo so v Šmartnem pri Slovenjem Gradcu skupno z gasilci iz bližnje in daljne okolice slovesno praznovali 70 letnico ustanovitve svojega gasilskega društva. Dopoldne so imeli uspele praktične vaje, popoldne pa so razvili lep društveni prapor.
Strela je ubila tri telice
V	sredo 8. t m. je divjala po bovških gorah huda nevihta. Na srpeniški planini Božci pod Stolom je v večernih urah treščila strela v tri telice, ki so počivale na prostem, in jih ubila. Delno krivi za to so vsekakor pastirji, ker niso vse živine odgnali na počitek v staje. Sploh je nerazumljivo, zakaj počiva vse dni živina na prostem, ko je vendar v stajah tudi dovolj prostora zanjo. Človek se ob tem nehote vprašuje, zakaj
' so sploh zgradili te največje in najmodernejše staje na Tolminskem, ko v celoti ne služijo svojemu namenu. -an.
Cesta Kranjska gora —Vršič —Trenta
Je sposobna za prevoz z motornimi vozili. Inozemski in domači turisti si lahko ogledajo ob tej cesti naše najlepše alpske predele, saj se povzpne cesta do višine 1616 m med naše najlepše gore.
V primeru, da bi tekmovalec odprl padalo pozneje, kakor pa v treh sekundah, ko zapusti letalo, nadalje, če bi v trenutku, ko pade v vodo, še bil privezan na padalo; če bi skočil v notranjost . polkroga, to je, da bi merila njegova plavalna proga manj kakor 100 metrov in končno če bi se ne javil tekmovalni komisiji (najmanj 100 m progo mora preplavati brez tuje pomoči) tekmovalec izgubi vse točke in za svoj skok ne prejme nobene ocene.
Pri izvajanju tega skoka mora imeti vsak padalec s seboj še rešilni pas, ki ga pa med plavanjem lahko odvrže. Prav tako je dovoljeno, da so tekmovalci pri tem skoku oblečeni v lažjo obleko, celo v kopalno.
V lokalnih podjetjih
slovenjegraškega okraja se delavski sveti zavedajo svojih nalog
Rentabilitetni račun J« m Tilko podjetje slika sposobnosti vodstva, v zadnjem letu pa tudi aktivnosti in razumevanja delavskih svatov. V večini lokalnih podjetij slovenjgraškega okraja se tega živo zavedajo. Med temi je gotovo Mestno gospodarsko podjetje Slovenj Gradec, ki je vse od ustanovitve do danes izkazovalo znatni presežek v poslovanju. Od okrajnih podjetij je v tem oziru najboljša Tekstilna tovarna Otiški vrh, pa tudi kemična čistilnica, Okrajno lončarstvo in pečarstvo, lekarne in pilo-sekarna ne zaostajajo mnogo. Delavski sveti v vseh teh podjetjih odločajo v vseh važnih vprašanjih in ponekod kar živo ugovarjajo upravnikom, če bi hoteli trošiti sredstva po nepotrebnem. Res pa je tudi, da imajo večji del vsa ta podjetja tudi sposobne in dobre direktorje ali upravnike.
Zelo slabo pa so še v lanskem letu gospodarili v krajevnih gospodarskih podjetjih v Marenbergu, kjer so imeli kar 343.000 din deficita samo v hotelu, izgubo pa je izkazala tudi apnenica. Ce bi šlo tako naprej, bi se po uveljavljenju finančnega sistema znašli pred socialističnim konkursom.
Slabo so gospodarili tudi ▼ Gospodarskih podjetjih Dravograd. Lep in prostoren hotel Košenjak je izkazal 400.000 din izgube, medtem ko so imeli n. pr. v Prevaljah v mali gostilni domala toliko suficita v istem obdobju. Poslovanje krajevnih gospodarskih podjetjih Črna se je sicer po zaslugi tov. Alberta Vodovnika precej dvignilo, knjigovodstva pa še vedno nimajo urejenega in še zdaj niso predložili za vsa leta nazaj zaključnih računov.
Na gospodarski razstavi y Ptuju bodo pokazali razvoj kmetijstva
V ptujskem okraju pripravljajo gospodarsko razstavo, ki ho od 2. do 9. septembra v Ptuju. Na tej razstavi bodo podrobno pokazali tudi razvoj domačega kmetijstva. Uspehi kmečkih delovnih zadrug, kakor so Osojnikova, Sobetinci, Dravinjski vrh. in druge, so dokaz, da je za napredno kmetijstvo v ptujskem okraju mnogo ugodnih pogojev. Obiskovalci razstave bodo lahko videli, kako je treba obnavljati vinograde in preusmerjati propadajoče sadjarstvo in plantažne nasade. Razstava bo prepričala kmetovalce, kako velikega pomena so v kmetijstvu stroji, ki jih v ptujskem okraju že precej uporabljajo. Poskušnia najboljših haloških in slove* njegoriških vin bo vedri del razstave
PRVENSTVO SLOVENIJE V ATLETIKI
j ZACETLK OB 1330 I
Včerajšnje nenadno neurje Je preprečilo izvedbo prvega dela tekmovanja za atletsko prvenstvo Slovenije, ki je bilo pripravljeno na stadionu ob Tyrševi cesti. Vsi prijavljeni tekmovalci in tekmovalke so bili vkljub temu popoldne zbrani na stadionu. Ker so že vsi naši najboljši atleti v Ljubljani, je vodstvo tekmovanja s predstavniki vseh nastopajočih društev sklenilo, da bo prvi del prvenstvo danes ob 13.30 na Stadionu in bo zato predvidena nogometna predtekma odpadia. V primeru lepega vremena bomo danes na Stadionu deležni dvojnega užitka: kvalitetnega atletskega tekmovanja najboljših slovenskih reprezentantov, takoj za tem pa bomo videli
bo danes na stadionu Odreda
še zanimivo nogometno tekmo n. zvezne lige, ki jo Igra naš predstavnik Odred z Veležem. Drugi del prvenstva v atletiki bo prihodnjo nedeljo, 19. t. m-tudi v Ljubljani popoldne ob 18.30 na Stadionu ob Tyräevi cesti.
Nemec Storch vrgel kladivo öS,89 m
V Stockholmu se Je predvčerajšnjim končal atletski dvoboj med Nemčijo in Švedsko. Zmagali so nepričakovano nemški atleti s 112:100 točkami. Prvi dan so prav tako vodili Nemci 60:46. V posameznih disciplinah so zmagali tile atleti: 400 m zapreke: Larsson (S) 52,6, Sallen
(N)	53,9 : 200 m: Kraus (N) 21,6; troskok: Norman (S) 14,72; 3000 m zapreke: Gude (N) 9:0? 0 (nov nemški rekord); 1500 m: Aberg (S) 3:54,2; kopje:	Berglund (S)
71,31.	10.C09 m Scnade (N) 29:55.4 (nov
nemški rekord); kladivo:	Storch (N)
58.89 (najboljši letošnji rezultat), Wolf (N) 54.95, skok ob palici: Lundberg (S) 4,25 m; 4x400 m: Nemčija 3:12,3. Švedska 3:14.2.
Danes ob 17. uri na stadionu Odreda prvenstvena tekma II. zvezne lige
VELEŽ : ODRED
Predtekma ob 15-30.
POLIVINILA ne bo zmanjkalo
V Frančiškanski ulici je gneča pred prodajalno izdelkov iz polivinila, odkar je bila ustanovljena. V prvih dneh po otvoritvi te prodajalne so se Ljubljančani, zlasti pa Ljubljančanke, samo radovedno zbirali pred izložbami ter si ogledovali razstavljeno blago, kmalu pa se 1e začela kupčija na debelo. Iz dneva v dan se je gneča pred trgovino in v njej večala, kakor da bi se kupci bali, da bo dežnih plaščev, pelerin, kopalnih čepic in torbic v najkrajšem času zmanjkalo. (Kar prav so imeli tisti, ki so si te izdelke nabavili že pred mesecem dni, saj je pred nekaj dnevi njihova cena kar nenadoma poskočila, sicer ne mnogo, vendar pa dovolj občutno za tiste, ki denarja in bonov nimajo v obilici.)
Kljub zvišanln cene pa se povpraševanje po izdelkih Iz polivinila ni prav nič zmanjšalo. Bliža se Jesen, ko bodo dežni plašči šele prišli do veljave in si zato vsak. kdor hrepeni po njem, skuša potešiti svoje želje. Vsem takim naj bo v uteho zagotovilo, da bo izdelkov iz polivinila čedalje več, ker se proizvodnja tovarne »Jugovinil« še vedno
Ali ste ga morda srečali?
V torek 7. t. m. je okoli 14. ure odšel od doma iz Dobrilove ulice 30 (Ljubljana) 74 letni Anton Svagjer. Na sebi ima nizke rjave semiš čevlje, sive hlače, svetlomodro srajco in belorožnat telovnik. Je velik, na vrhu glave nekoliko plešast ter nosi majhne pristrižene brke. Pred odhodom je svoji ženi še dejai, da gre na sprehod po Dolenjski cesti. Ker se je doslej že dvakrat primerilo. da je ostal zunaj čez noč in je tudi večkrat omenil, da bo šel kar peš v Črnomelj, kjer ima še nekaj sorodnikov. je najbolj verjetno, da hodi skozi dolenjske vasi. Ker se žeje težko vzdrži, je verjetno, da se je, oziroma, da se bo ustavil pri ljudeh in jih prosil pijače. Kdorkoli ga je morda srečal ali ve, kje je. naj sporoči najbližji postaji Ljudske milice ali pa proti povrnitvi stroškov njegovi ženi:	Fani Švajger, Ljubljana,
Dobrilova 30.
dviga in še ni dosegla vse svoje smog-ljivosti. V prihodnjih tednih bodo v Ljubljani začeli prodajati tudi praktične namizne prte iz polivinila, pa tudi polivinil kot metrsko blago. Iz tega blaga si bodo potrošniki mogli omisliti plašče po meri in okusu. Prodajali bodo tudi debelejši polivinil, ki bo prav dobro služil zlasti ta^etnikom za prevleko stolov m drugega pohištva. Ko bo povpraševanje za dežnimi plašči nekoliko manjše, bo prišlo v prodajo tudi »umetno usnje« — polivinil, ki bo služil za izdelovanje čevljev.
Potrošniki naj torej ne skrbijo, da bi izdelkov iz polivinila zmanjkalo, ker jih bo čedalje več. V podjetju »Tekstil« namreč pravijo, da bodo čez nekaj mesecev imeli tega blaga toliko, da ga bodo morali z raznimi načini reklame celo ponujati kupcem. Upamo, da bo to držalo!
Takih uslužbencev ne potrebujemo
V mestnem podjetju »Pecivo« na Bregu je bilo preteklo soboto napovedano, da bodo kruh v prosti prodaji začeli deliti ob četrti uri popoldne. Ko pa so se ljudje že dobro uro pred napovedanim časom zbrali v vrsti, jim je upravnik podjetja najprej neprenehoma obljubljal, da bo kruh gotov že čez pol ure. ter jih tako zadržal do pol sedmih zvečer nato pa je izjavil, da bodo dobili kruh samo invalidi in noseče žene, medtem ko je ostale odslovil na ta način, da je uporabil prostaško kretnjo. V zadevo je končno posegla ljudska inšpektorica Anica Hönnova, nakar so v prodajalni že po petih minutah začeli deliti kruh.
Iz navedenega Je razvidno, da se Je upravnik norčeval iz ljudi in si pri tem dovolil celo najbolj prostaško obnašanje, kar najbolje govori o tem, kakšen odnos ima ta uslužbenec do odjemalcev. Ljudje so se pri tem seveda upravičeno razburjali in zahtevajo, da se taki ljudje odstranijo iz državnih poslovalnic. - M. S.
V ORLI VASI PRI BRASLOVČAH IZDELUJEJO TAKŠNE PLETARSKE IZDELKE
Ob bistri Savinji leži v senci hmeljevih nasadov naselje Orla vas. V nizki majhni hišici ob cesti pa je pletarska delavnica, ki Jo vodi Franc Grenko, mož s hudo govorno napako, a bistrim razumom ln sposobnimi rokami. Lični naslonjači, fotelji, mizice, klopi, stelaže in košarice iz vrbja in viter so na našem trgu zelo iskano blago, zato mu dela nikoli ne zmanjka.
Določena je naša plavalna
reprezentanca
Za mednarodni plavalni dvoboj s Francijo, ki bo 15. in 16. t. m. v Zagrebu, je Plavalna zveza Jugoslavije določila naslednje plavalce in plavalke:
1500 m in 400 m: Stipetič, Vidovič, Stevanovič; 100 m HRBTNO: Skanata, Finci, Vilovič; 200 m PRSNO; Bajs, Barbieri, Kučar, Trojanovič, Pandur; 4x200 m: Stipetič, Stevanovič, Vidovič, Kvinc, Kur-tini, Frankovič; PLAVALKE — 400 m: Loparič, Mardešič, Grkinič; 200 m PRSNO: Lavrenčič, Korpes, Kuhar; 100 m HRBT-
NO: Majcen, Pelan, Ligorio, Mardešič, Draganja, Kalčič.
Za 200 m prsno (moški) in 100 m hrbtno za ženske bodo kvalifikacijska tekmovanja 13. t. m. v Zagrebu.
Za waterpolo moštvo so vzeli v poštev naslednje igralce:	Kovačič, Janekovič,
Ježina (vratarji); Ivo Bakašun, Stakula, BrajeviC, Ačič, Matulič (branilci); Grkinič, Kurtini, Ivkovič (krilci); Radonjič, Ježič, Ciganovič (napadalci).
II.	ZVEZNA LIGA
Metalac : Budućnost 2:0 (0:0)
OdUčna francoska skakalka v vodo Pelissardova
S plavališč po Sloveniji
Plavalni Sport v Mariboru lepo napreduje. Branik, ki je že pred dvema letoma sodeloval v II. zvezni ligi, je zasedel zadnje mesto, letos pa se je med istimi nasprotnike povzpel že na drugo mesto v svoji skupini. V zadnji tekmi so mariborski plavalci pokazali že prav lep napredek in z visokim rezultatom porazili Lokomotivo iz Vinkovcev 75:5 : 52.5. V mariborski ekipi so bili najboljši: Jančič na 400 m crawl 5:44.41, Brandner na 100 m crawl 1:06 8, Kancler na 200 m prsno 2:58.5, med ženskami pa je dosegla nov mariborski rekord Vavhnikova na 400 m crawl v času 6:47.8. Prav dober čas je dosegla tudi štafeta domačinov 4x200 m crawl z rezultatom 10:38.0.
Prijetno so presenetili waterpolisti Branika, ki so pod vodstvom trenerja Mihoviloviča toliko napredovali, da so premagali Lokomotivo z visokim rezultatom 10:1 in 9:2.
V KAMNIKU RASTE NOV KADER
PLAVALCEV
Letos je plavalna sekcija v Kamniku usposobila nov plavalni bazen, kjer je naš dolgoletni državni reprezentant Tone Cerer zbral okoli sebe lepo število mladih plavalcev, ki trenirajo pod njegovim vodstvom. V prvem tekmovanju je mlada ^Tonetova ekipa« nastopila proti drugemu moštvu ljubljanskega Železničarja. Kljub porazu 56:69 so zapustili Kamničani najboljši vtis in vse kaže, da bo tam v kratkem zrasel nov kader dobrih plavalcev. Zmagovalci v posameznih disciplinah so bili: moški — 100 m crawl:	Mušič (Z)	1:09.6;	400 m
crawl: Strgulec (Z) 5:59-3; 100 m prsno: Vugrin (Z) 1:29.9; 100 m hrbtno: Gašperin (Z) 1:28 0; ženske — 100 m crawl: Dolinšek (K) 1:40.2; 100 m prsno: Vavpotič (K) 1:44.6, 100 m hrbtno: Klopčič 1:54.0. V obeh štafetah so zmagali plavalci Železničarja, medtem ko so waterpolisti Kamnika z lepo igro odločili zmago v svojo korist z rezultatom 5 : 4.
TUDI DRUGO MOŠTVO BRANIKA
JE ZMAGALO
Po končanem tekmovanju zvezne lige je bil v Marttjoru dvoboj v okviru slovenske plavalne lige med Branikom II-in Rudarjem iz Trbovelj. Dvoboj je odločil Branik v svojo korist z rezultatom 100 : 76. V crawlu so prevladovali Trboveljčani (Zelenšek 100 m 1:12.8 — 400 m 6:00.5), medtem ko so v ostalih disciplinah zmagali plavalci Branika. Waterpolo tekma se je končala neodločeno z rezultatom 6 : 6.
NA BLEDU TEKMOVANJE
NI BILO KONČANO
Na Bledu je bilo zadnje srečanje v I-skupini siovenske lige med Ilirijo in Bledom. Po prvem dnevu je vodil Bled z rezultatom 60:47. Ker pa vodstvo Bleda tekmovalcem Ilirije ni preskrbelo primernih prenočišč. Ilirija drugi dan ni nastopila v konkurenci. Boljše rezultate so dosegli: 1500 m crawl Kušej (I) 24:42.6; 100 m prsno .Tratnik (B)	1:19.4;	100 m
crawl Juretič (B) 1:08.2; 200 m prsno Ulčar (B) 3:01.0 Waterpolo tekmo je prvi dan dobila Ilirija z rezultatom 7:3.
Jugoslovanski kasaški derby v Beogradu
Derby dirka Je najvažnejša preizkušnja, ki jo more prestati kasaški plemenski konj. Zato je razumljivo zanimanje, ki vlada vsako leto za to prireditev med športniki in konjereje! po vsej državi. Letos je bilo to zanimanje posebno veliko, ker je bilo 28 štiriletnih kasaških konj, ki so prihajali v poštev za derby in od katerih je bilo zaradi dobrih časov doseženih na treningu rekordno število favoritov za zmagovalca (13!). Upravičeno je bilo torej pričakovanje, da bo letos dosežen nov jugoslovanski kasaški derby rekord, ki ga je lani priboril žrebec Animo s časom 1:29.4.
Vendar se to pričakovanje ni izpolnilo. Med drugimi vzroki, ki so to preprečili, je bilo izredno soparno vreme, ki je zavladalo na beograjskem hipodromu minulo nedeljo pred nastopajočo nevihto in je napravilo nerazpoloženje med vozači, kakor tudi med konji. Poleg tega so bili konji iz Slovenije vidno utrujeni, ker zaradi pomanjkanja primernih hlevov v bližini hipodroma, niso bili pravilno vhlevljeni.
V derby dirki (na progi 3300 m) Je
! startalo izredno veliko konkurentov (14 konj). Zato je bila že v prvem krogu ostra borba. Najprej je vodila žrebica Abojka, favorit kobilarne Turnišče pri Ptuju, ki je že letos spomladi tekla v času pod 1:30 Tesno zanjo je vozil drugi favorit Slovenije Pionir. Toda v drugem krogu je oba prekosil žrebec Narcis (z dosedanjim rekordom 1:39.4), ki je ostal v vodstvu do cilja in tako postal zmagovalec Vendar pa ni zmagal lahko. Ze v drugem krogu se mu je namreč zelo nevarno približala žrebica Pro-ja, ki je tekla z njim vzporedno do cilja. Za zmagovalcem je zaostala samo za 3 desetinke sekunde, kar je dokaz ostre borbe.
V derby dirki so bili doseženi naslednji časi:
1. 2rcbec Narcis (rodu Paloš - Njalka). last M. Pletikosiča, vozač Dulič. čas 1:33.1;	2. Žrebica Pro ja (rod Tajfun -
Psina), last Slaviča Jožka, vozač lastnik, čas 1:33.4; 3 Žrebec Ano (rod Ficko -Anica), last Kobilarne Turnišče, vozač Kučera. čas 1:34 5;	4. Žrebica Abojka
(rod. Ficko - Abesinka), last Kobilarna Turnišče, vozač Šegula, čas 1:35.9. V.
Jutri ob 20. na vrtu Doma Jugoslov. armade v Ljubljani boksarski dvoboj med prvim m drugim moštvom partizana. Nastopajo naši reprezentanti Sov-Ijanski, Lekovič, Golič, Paljič, Tot in drugi. Vstopnice se dobe v predprodaji »Slovenija šport«. Vstop za vse občinstvo.
IZBIRNO TEKMOVANJE NAŠIH KOLESARJEV
Zmagala sta Ješič In Lulik
Te dni sta bili v Celju prvi izbirni tekmi naših najboljših kolesarjev, od katerih se bo 6 najboljših udeležilo svetovnega amaterskega prvenstva, ki bo letos v Italiji. V dirki Celje—Maribor— Celje (114 km) je zmagal nepričakovano Dragiša Ješič s časom 3:36,19. Drugi je bil Levačič v istem času. 2 minuti za njim je privozil na cilj Ročič, nato pa z 19 minutno razliko Zorič. Sironi, Petrovič, Osrečki, Varga. Strain, Branko Bat, Mičič itd. Prvo polovico proge so kolesarji prevozili v hitrem tempu (38.590 km na uro), v drugem delu pa jih je oviral med vožnjo močan veter. Levačič in Dragiša Ješič sta se že po prvih 15 km iz Celja odtrgala in vozila ves čas p»ed skupino v 2elo hitrem tempu. Vsi favoriti pa so vozili slabo ter v skupini, ker so pazili eden na drugega.
Včeraj so vozili kandidati s posameznim startom na 80 km dolgi progi Celje —Slovenska Bistrica—Celje. Tekmovalna proga je bila zelo težka, saj je ves čas tekmovanja padal dež. V Slovensko Bi-str.co je prvi privozil Zorič, isti čas pa sta Imela še Branko Bat in Slovenec Ljubo Viđali. V drugem delu proge pa je prekosil vse mladi Goričan Lulik, ki se je plasiral na prvo mesto s časom 2:10.48, nato pa so privozili na cilj dirkači v temle vrstnem redu: Zorič 2:11.06, Ročič 2:12.10. Sironi 2:12.39. Osrečki 2:13.01. Todorovič 2:14.34. Levačič 2:14.57, Branko Bat 2:15.56, Dragiša Ješič 2:1717, Polak tSlovenija) 2:19.16, Godnič Slovenija 2:21.02 Mičič 2.22.32, Perne (Slovenija) 2:23,47. Strain 2:27.06, Varga 2:34.65 itd. Petrovič je zaradi večjega kvara odstopil Danes bo tretja kvalifikacijska dirka.
Jutri ob 19.50 na Jesenicah težkoatietski DVOBOJ DUNAJ : SLOVENIJA Spored: dviganje uteži, rokoborba (prosti slog) JU-DO japonski športni dvoboj, JIU-JITSU laponska samoobramba
Drobne zanimivosti
Na mednarodnem teniškem turnirju v Newportu (ZDA) je avstralskega prvaka Sedgmana premagal v četrtfinalu Američan Seixas 6:3. 6:4 in 7:5. Flam (ZDA.) je piemagal Francoza Remmvia s 3 : 6, 6:2, 7:5, 6*4. medtem ko je finalist letošnjega wimbledonskega turnirja Mac Gregor podlegel svojemu rojaku Roseu 2:6, 0:6, 7-5, 6:0. 7:5. V polfinalu se bo Rose srečal s Flamom.
V	polfinale mednarodnega teniškega turnirja v Hamburgu so se uvrstili von Cramm, ki je premagal Američana Gar-reta 6:3, 2:6.6:4 in 6:4, Davidsson, ki je premagal Ampona 3:6, 7:5, 6:4 in 6:1 ter Danec Nielsen, ki je premagal Drobnega.
Mednarodno plavalno tekmovanje med Mladostjo in Linzer Schwimk’ubom je zmagala Mladost z rezultatom 73:53.
V	prijateljski košarkarski tekmi je Železničar iz Celja premagal igralce Šoštanja z rezultatom 52:41.
Nogometno srečaftje državnih reprezentanc Avstrije in Francije bo 1. novembra v Parizu.
SAH
Poraz Pirca in Puca
Včeraj je bil prost dan in igrali so odložene in prekinjene partije. V odloženih partijah je Pirc premagal Mlinarja, G:o-sek pa Mešička. V prekinjenih partijah se je Pirc brez borbe vdal Pucu. Ger-mek je premagal Sikoška. Preinfalk pa Puca, medtem ko se je partija Stupica-Mešiček končala remi Stanje po IX. kolu je tale: Puc 7 točk. Grosck* 6. Pirc* 5 in pol (1) Germek*. Levačič* 5 in pol, Bajec 5 (1), Preinfalk*. Konič 5. Mlinar 4 in pol (1) Trampuž*, Stupica* 4 in nol. Smoljanovič 4. Vošpemik 3 ln pol, Krulc 3 (1), Kržin* 3, Mešiček 2 in pol (2), Ketiš* 2 in pol. Sikošek 1 in pol, Pogačnik 0 točk. (Zvezdice pomenijo proste dni.)
Danes ob 16 bodo igrali X. kolo.
Ureja uredniški odbor. Odg. urednik Sergej Vošnjak Lastnik Osvobodilna fronta Slovenije. Uredništvo in uprava: Ljubljana. Knafljeva ulica št. 5, telefon 55-22 do 55-26. - Uprava za Ljubljano telefon 24-63. Inseratni od-đe ek telefon 38-96. - Poštni predal 29. Tekoči račun NB Gfli-90321-0. Tiskarna »Slivenskega poročevalca» v Ljubljani. - Mesečna naročnina 120 din. - Poštnina plačana v .gotovini.
MARGARETA BUBER-NEUMANNl	51
U el 12 TT ^ fi C A pri Stalinu
Prevedel dr. Ivan Crnago)	in MMitlCrj U
Nekega dne so me poklicali med delovnim časom v sosednjo sobo, kjer je sedel načelnik.
»Tasso, kaj neki hočejo? Ali se niso zmotili?«
Tasso je zacepetal- z nogami;
»Brž, brž, to mora biti nekaj važnega, ne mečkaj!«
Javila sem se: št. 174475 M.B.N., sociainy opasny element, 5 let« —
»Dobili smo radiogram lz Dolnikov, da vas moramo odpraviti v zbirališče karagandskega taborišča«, je dejal
načelnik čisto poslovno.
»Dobro.« Zasukala sem se in se odmajala v veliko sobo uprave. Veselja nisem čutila nobenega.
»Zakaj se ne smeješ! Saj greš vendar na svobodo, ti srečna ženska:« so vpile vsevprek.
Tasso je skočila izza ograje in me objela vpričo vojaka in čeprav smo bili v kazenskem bloku.
»Gretuška. to je nekaj čudovitega, nemara boš Heinza kmalu spet videla!«
»Misliš? Jaz vsega tega ne morem razumeti. Čudno, da nis-m prav nič vesela, samo po ušesih mi šumi, kakor tedaj pri sodbi!«
»Sedaj ti ni treba nič več delati. Pojdi v kazenski blok ln poberi svoje stvari; morda odideš že danes zvečer!«
Vojak je skušal rahlo ugovarjati, toda Tasso ga Je poslala — skoraj zapovedala mu Je, naj gre vprašat načel, nika. Vrnil se je z besedami:
»Zadeva je v redu«, vzel puško z nasajenim bajonetom in dejal: »Davaj, pojdiva!« Pa se Je uštel. Saj smo se morale vendar najprej posloviti. Objemanje, solze ln prisrčne besede za slovo. Medtem so poslali tudi po Greto Sonntag;
»Nikdar več se ne bova videli... in sama bom
ostala tu!«
Ko me Je vojak vodil v kazenski blok, Je korakala
vštric z nama in vsa obupana Jokala...
Ko se je »politični« zvečer vrnil z dela, so bili spočetka te novice zelo veseli. Toda Poniatovska Je pripomnila:
»Ni izključeno, da pride Greta v taborišče za inozemce kje v Cetralni Sibiriji in zato jo bodo odpeljali najprej v taboriško zbirališče«, takoj se je njenemu mnenju priključila cela vrsta drugih. Nato so «politični« kazenskega bloka priredili zame zbirko, ker sem spadala v kategorijo j nemaničev. Transport v Centralno Sibirijo, v drugo tabo- ' rišče bi utegnil trajati več tednov in to bi bili dolgi dnevi lakote in velikih naporov. Obdarovali so me z vreče kruha, vrečico posušenih rib in 60 rublji. To Je bila kaj lepa vsota, če pomislimo, da zasluži ujetnik v kazenskem bloku največ 5—6 rubljev na mesec seveda če zmeraj doseže normo.
Zadnjikrat smo sedele skupaj na pogradih. Koncertna . pevka iz Harkova mi Je še hitro prerokovala iz kart.
In te karte, ki jih je sama izdelala, so mi obetale veliko srečo:
■Po mnogih težavah in trpljenju se boš končno vrnila v svojo domovino, na svol rojstni dom. In v življenju te čaka še velika sreča.«
Medtem ko je držala mojo roko v svoji ln opazovala dlan, se ji je sprehajala po ruti okrog vratu velika uš. Vljudno sem jo pobrala in strokovnjaško uničila.
Ponoči sem ležala in od negotovosti nisem mogla zaspati. Drugo jutro sem zvedela, da bodo razen mene odpeljali iz kazenskega bloka v zbirališče še nekega Uzbeki jskega oficirja. Videla,sem ga prvič in enaka usoda naju je zbližala.
Obsojen je bil na 15 let taborišča, odsedel pa je šele dve leti. Sonce je zalilo z bleščečimi žarki novo zapadli sneg; stala sva pred barako ln se že nisva več prištevala k burmanskemu kazenskemu bloku. Tisti zadnji dan je šla Greta Sonntag večkra* mime bodeče ograje in me zaskrbljeno pozdravila. Ko se je ustavila, da ml še enkrat zakliče »Zbogom!« so začeli veliki kosmati psi obakraj ograje tako lajati, da je hitro zbežala, sicer M jo opazil stražar v čuvajnici.
Zvečer so prišli pome. Vsa soba me Je spremila đo čuvajnice in nešteto vzklikov »Srečno pot« je donelo za menoj, ko sem s culo odcapljala po snegu.
Na hodniku sva z uzbekijsklm oficirjem počepnila na svojo prtljago. Tam so sedeli že trije starejši moški, ki so jih odpravljali v invalidki odsek- Čakali smo ure in are, i
Takole proti desetim so se odprla vrata in na hodnik je stopila Štefanija Brun:
»Greta, še enkrat sem te hotela videti in ti reči zbogom,« je razburjeno zašepetala.
»Kaj, Štefka, po uri splošnega počitka si se upala oditi iz barake?« Solze so ene oblile, ko sem poljubila njen ubogi izmučeni obraz.
»Le brž nazaj, da te ne dobe!«
»Ne pozabi me,« je zaihtela, ko sem jo vsa preplašeno potiskala proti vratom.
13.	PREVOZ V MOSKVO
Okrog enajstih zvečer so »as poklicali po imenih in na hodniku se je pojavil kozak s smehljajočim in od mraza zardelim obrazom, da nas odvede. Bil je isti vojak, ki je tedaj odjahal za nas v Sarik do kruh in sladkor in ki smo ga imeli vsi kaznjenci tako radi.
Pred vrati so stale nizk» sibirske sani, v katere sta bila vprežena dva konjička. Hitro smo se po dolgem vlegli nanje, zadaj pa Je stal kozak. In začela se je nora, nagla vožnja skozi sibirsko zimsko noč, pod zvezdami, ki so se iskrile v mrazu. Tisto noč je bilo posebno veliko utrinkov in pri vsakem smo vzkliknili na saneh:
■Domoj; Domo j!« aaj smo si vsi to najbolj želeli. Konja sta divjala v skoku in stražarja smo morali držati za roke, da ni sfrčal s sani. S premraženiml obrazi in otrplimi udi smo se primajall na kolodvor v Sariku. V čakalnici smo najprej vprašali vojaka, če smemo v bife;*- kupiti čaja -in krnhaii
OB IZIDU „ODISEJE“
TRETJA KNJIGA JANKA KERSNIKA
Po krajšem časovnem presledku z »Iliado« jt Državna založba Siovemjt izdala v enako opremljen, knjigi še »Udisejo«. Tako smo naposled dobili slovenskega Homerja v dveh lepih knjigah, ki utegnela veljati tudi našim zanam-ceni kot eden izmed znamenitih dosežkov slovenske prevodne književnosti Bila je to velika naloga, ki je dolgo čakala rešitve, zakaj ni si mogoče misliti smotrnega prevajanja tujih pesniških stvaritev, ne da bi preizkusili gibčnost in moč narodnega jezika tudi na Homerju, tem predstavniku večne mladosti in jutranje lepote evropske poezije.
Po nekaterih tipanjih in poizkusih smo dobili Homerja sorazmerno pozno — šele v času, ko je dal razvoj modernega slovstva našemu pesniškemu jeziku izrazna sredstva, ki so pod peresom takega mojstra, kakor je prof. Anton Sov-rč, omogočila tudi slovenskemu epskemu šestercu čudovit polet in medodič-no lepoto. Leto 1951 (ko je dejansko izšla tudi »Iliada«, označena sicer z letnico 1950) bo ostalo v slovenskem prevodnem slovstvu Homerjevo leto. Veliki zahodni narodi, ki pa segajo z začetki svoje jezikovne in književne kulture globoko v srednji vek, so dobili Homerja že prva sto. letja po izidu prve popolne knjižne izdaje izvirnika; le-to so pripravili florentinski humanisti 1, 1488. Tako je Francozom prevedel Homerja d’ Au-bignac že 1. 1676 (knjižna izdaja 1715), Angležem Pope 1. 1715, Nemcem pa J. H. Voss »Odisejo« 1. 1781, »Iliado« pa 1. 1793. Ne pozabimo, da tudi pri teh narodih prihaja Homer šele po dolgoletnem slovstvenem razvoju; tako ga je močno razvita angleška literatura lahko sprejela med svoje jezikov, ne zaklade malone sto let po Shakespearovi smrti! Treba pa je z druge plati upoštevati znanje klasičnih jezikov v vrstah tedanjega izobraženstva, čeprav so v 17. in 18. stoletju zlasti v Angliji boij prebirali in cenili latinske pesnike. Toda že mlademu Goetheju je bil Homer to, kar v davnini Aleksandru Velikemu: pesnik, ki ga je imel zmeraj na dosegu roke.
Devetnajsto stoleje je močno gojilo homerska proučavanja, ki so jih začeli že v antiki, posebej še znameniti homeristi aieksandrinske knjižnice Ze-nodotos, Aristofanes in Aristarh. Temeljni problemi so ostali prav tako nerešeni, kakor je bil nerešen spor grških mest za rojstni kraj Homerja. Ta temeljna vprašanja zadevajo samo osebnost Homerja in avtorstvo obeh epov. Najnovejši francoski raziskova. lec Fernand Robert utemeljuje v svoji knjigi »Homere« (Paris, 1950) z novinu argumenti staro tezo o dveh raz. ličnih avtorjih »Iliade« in »Odiseje«; medtem ko naj bi prva nastala sredi 8. stoletja, bi bila »Odiseja« dokončana ob koncu 8. ali v začetku 7. sto. letja v Miletu; oba pesnika so družile iste umetniške tradicije. Nikar se ne čudimo tej nejasnosti ko vendar v evropski slovstveni zgodovini še zmeraj ni utihnil spor za Shakespeara in So tudi med najnovejšimi shakespea-roslovc; pristaši teze, da je dobršen del dramatskih pesnitev, ki jih pripisujejo stratfordskemu rojaku Williamu Shakespearu, spisal filozof Bacon!
Slovenski poznavalec in prevajalec Homerja prof. Sovre je spore okrog Homerja, predvsem boj med pristaši starega Wolfa (h katerim bi lahko pogojno šteli tudi zgoraj omenjenega Roberta) in pristaši zgodovinske eno. vitosti »Iliade« in »Odiseje« kot stvarit. ve močne pesniške osebnosti — ne glede na snov, ki jo je lahko pesnik zajemal iz starejših podlog — razložil v uvodu »Iliade« in sicer v obeh izdajah: v nepopolni iz 1. 1942 in v sedanji dokončni. Njegovi pogledi na Homerjevo osebnost in delo so unitarni, se pravi: tudi prof. Sovre sodi, da »kaže izredna pesniška sila in umetna zgradba epa na delo enega liva in enega moža«. To ne velja samo za »Iliado«, marveč tudi za »Odisejo«, ki razodeva istega očeta, čeprav se v »Odiseji« kaže družbeno že bolj raz. viti, naprednejši svet.
*
Vsak bralec, ki se je kdaj napaja! ob čistih vrelcih Homerjeve poezije —vrelcih, ki mu jih niso skalile tolikokrat okorne roke suhoparnih slovničarjev — bo rad priznal, da mu je »Odiseja« nekam bližja in ljubša od »Iliade«. Nekdo je dobro zapisal: »Branje .Iliade* je doživetje, branje .Odiseje* užitek«. To je potrdil celo tak ljubitelj in neugnani bralec Homerja, kakor je bil genialni skladatelj Beethoven. Toda vsi, ki so hoteli imeti s Homerjem poln užitek, so ga braii na glas.
»Odiseja« — to ni več pesnitev o vojni, o njenih grozotah in junaški usodi bojujočih se ljudi, ni spev o spoprijemih ljudi in bogov — t0 je veličastna pesem o popotovanju, lahko bi rekli: avanturistično.eksotični roman iz osmega stoletja pred našim šte. tjem toda roman v visokem umetniškem pomenu besede. Predvsem je to opev morja, takega, kakršno se je videlo s slikovitih grških otokov — vabljivega in skrivnostnega morja, o katerem so pomorščaki pripovedovali kaj čudne zgodbe. V dobi. ko je nastala »Odiseja«, je bil svet še zmeraj zelo omejen, razgledi ozki, med člo. vekom in naravo so ležale neznanske skrivnosti, ki si jih je pojasnjeval s simboli, poosebljenimi v podobah bogov resda mogočnih, vendar nič manj hudobnih in lokavih, kakor so bili sami ljudje. Za branje, bolje: za uživanje Homerja in posebej še »Odi-Beje« je treba kar se da reducirati
(kopija iz mlajše antike)
današnje poglede na svet, ustvariti v sebi tisto svežo pozornost in naivno zaverovanost, ki je naravno dana sa. mo otrokom in preprostim ljudem; kljub veliki telesni moči in izredni bojevitosti je imel tud; Homerjev človek tako naravo. Na zunaj je velika razlika med Homerjevim Odisejem in Cervantesovim don Kihotom, toda v svojem poetičnem bistvu sta oba junaka velika, pustolovsko navdahnjena otroka, ki si neredkokdaj izmišljata dogodke, vidita v stvareh vse kaj drugega, kot so v resnici, Se bahata s svojim junaštvom in trpita zavoljo svoje neurejene, naivne domišljije. Oba pripadata istemu človeškemu tipu: tipu iščočih in dejavnih sanjarjev, brez katerih se v otroških dobah človeštva kultura ne bi bila premaknila iz lokalne omejenosti in cenene samovšeč. nosti.
»Odisejo« gibljeta dva dramatično napeta privida, ki se nekako kontrapunktirao prepletata skozi njeno najosnovnejšo vsebino: z ene Stranj je privid morja z vsemi tistimi neomejenimi možnostmi, o katerih so si v Homerjevih časih ljudje pripovedovali; privid sinjih daljav in neznanih otokov s sedeži mogočnih bogov. Z druge strani imamo tu nostalgični privid drage domače zemlje, po kateri tem bolj hrepeniš, čim bolj se ji oddaljuješ, domačije, izražene v sladki be_ sedi Itaka, saj vrli Odisej
....želi si le eno: ENKRAT SE
VIDEL BI RAD DIM r^AD ITAKO RODNO, potlej pa umrl......
Domačija in svet, sredobežno in sre-dotežno nagnenje, to je tisti močni
Prav te dni razveseljujeta prijatelje umetnosti dvoje velikih razstav: v Benetkah izbrana dela J. B. Tiepola (1696—1770), v Avstriji pa mojstrovine M. J. Schmidta, z umetniškim imenom Kremser - Schmidt (1718 do 1801). Oba sta polnokrvna predstavnika baročne risbe in barvitosti; posebno slednji je zelo pomemben za razvoj slikarske brazde, ki jo je žare. zal v naši deželi.
Po uradni cenitvi je preko 40 njegovih umotvorov raztresenih po Sloveniji. po zasebnih vidikih pa mnogo več.
Kreniserschmidt je bil zelo plodovit in velik umetnik v risbi, grafiki in barvi. Kakor je njegova risba močan val utripajoče črte, tako je njegova barvitost polna toplih baržunastih odtenkov, poudarjenih z lepim žarom pravljične luči.
Delal je v Ljubljani, v Gruberjevi palači ob Trgu sv. Jakoba; izročilo navaja še stavbo nekdanje — po potresu razrahljane — »Redute«, In sicer vrhnjo dvoranico z razgledom na grajska pobočja, ki je pozneje služila v isti namen slikarju in Prešernovemu prijatelju Matevžu Langusu. Mnogo več pa je Kremserschmidt najbrže preživljal in delal v Kranju (nekako v letih med 1771—1779) pod streho obsežne slikarske delavnice Marka Layerja (1727—1808): to je v enonadstropni, še danes stoječi baročni hišici, ki je imela nekdaj številko 25. danes Tomšičeva ulica 7 (glej »Tovariša« 1. 1949. štev 1 zadnjo stran)
Po vseh znakih sodeč je moral biti Kremserschmidt prav tu nad vse delaven. saj se najde po tolikem času še vedno v kakem skritem gorenjskem kotiču droban biser njegove velike umetnosti.
V	reklamnem lističu Kremserschmid-tove spominske razstave (Krems-Stein a. d. Donau. Minoritska cerkev, odprta od 19. maja do 15- oktobra 1951) priobčena v uspelem posnetku bakro-tiska tudi oljna podoba mitološke vsebine »Razsodba kralja- Mida med Apo. lom in Marsijem« (iz 1. 1767); razstavljena je kot lastnina dunajske Akademije upodabljajočih umetnosti. ..
Prav ta umetnina mi nehote osvežuje spomine na tiste čase. ko je svetovna gospodarska kriza po prvi svetovni vojni zajemala tudi naše pokrajine kaj vse je prišlo takrat lepega in v obilni meri na ljubljanski anti-kvitetni trg
V	Demšarjevi hiši ob ozki stezi med Sv Petra cesto in njenim nasipom je imel v pritličju pokojni Maks Rovšek (upokojeni orožniški mojster) trgovino s starimi umetninami, znano po imenu »Tizian«.
Po zaslugi in nevednosti že tudi pokojnega ruskega emigranta Babiča (bil je tih prekupčevalec s starinami) je dobil prav tedaj lastnik trgovine »Tizian« na lahek način v svojo last obsežen sveženj (kot pozabljen in za-
kontrast, ki ves čas poetično presvet-Ijuje »Odisejo« in tvori njeno nape. to dinamiko. Ljudje homerskega časa, zaprti v svoj ozki življenjski prostor, so hoteli v svet, ta pa jim je bil neznan, poln skrivnosti in poln nevarnosti, kakor otroku gozd, v katerega prvič vstopa sam; in komaj so se bili pomaknili malo dalje od svoje domačije, že so hrepeneli po dimu iz do. mače strehe.
Mimo tega je v »Odiseji« zelo živo prikazano tedanje življenje, saj se dobršen del epa dogaja na Itaki. Lahko bi celo rekli, da je ob vsej bujni »romantiki« v tej nesmrtni pesnitvi precej tega. kar bi danes imenovali »realizem«. V posameznih podobah vidimo tedanjo družbeno stvarnost, raven omike in olike, način osebnega, družinskega in občestvenega življenja-človeške moralne lastnosti (kdo bi bil mogel pozabiti Penglopino zvestobo in Telemahovo sinovs-ko ljubezen) in nešteto drugih pričevanj o davno zaš-lih -časih. Naj nas ne moti debela mitološka plast, prepletajoča odseve nekdanjega resničnega življenja, ki se je moglo ohraniti samo v svoji umetniški podobi! Te igre z bogovi — zdaj pri. jateljskimi zdaj sovražnimi — so nujen odsev časa, in pod njmi lahko zaznava naš kritični um ne le sledove nekdanjih pogledov na svet, marveč tudi simbole naravnih dogajanj in srečna pomagala razvozlavanju člove-ikih usod, kakor so jih uporabljali še mnogo pozneje — na pr. v razdobju francoskega klasicizma — dramatski avtorji Racinovega kova Vzlic vsej časovni navlaki, ki jo iaže vsebina, ima prav »Odiseja« razen arhitektonske lepote svoje zgradbe in mimo svojega čisto poetičnega čara toliko tople člo. večnosti, kakor menda nobeno slovstveno delo izpred 5. stoletja pred našim štetjem.
»Odiseja«, ta prva velika pesem o moqju, pa je posebno blizu tistemu bralcu, ki je kdaj imel priliko prepotovati z živo radovednostjo za antični svet sinji prostor Jonskega in Egej. s-kega morja. Nekateri homeristi so izdelali bolj ali manj verjetno topografijo Odisejevih popotovanj, čeprav sloveči pevec »Odiseje« nikdar ni videl vseh krajev, ki jih ovija v rožnate meglo svoje domišljije. Toda meni samemu je na takem popotovanju po Jonskem morju in ob obali Male Azije neštetokrat živo stal pred očmi legen, darni Odisej. Njegovo homersko postavo sem videl ne samo v večernih sencah Itake, marveč tudi na fejaškem Krfu in na Egejskih otokih, ko so se v prvem jutranjem svitu izmotavali s svojimi kamnitimi obrisi iz barvitega morskega prostora. Pod istim nebom, na istih vodah sredozemskega sveta, sem doživljal to homersko pesniško vizijo: poosebljenje poguma, vere, zvestobe in domovinske ljubezni, kakor da je prav Odisej ostal v tem delu sveta večni genius loci, na pol človek, na pol mit. Odisej — zaostali bojevnik in drzni popotnik, ki hrepeni v svet
prašen omot z nekega kranjskega podstrešja) zelo dobrih risb in manjših oljnih osnutkov na platnu, p0 večini dela iz 18. stoletja. Kar sem videl (že kot prodano blago!), je bilo vse čisto, dobro ohranjeno, brez kakih vlažnih madežev, glivic in prašnih zajedalcev.
Med kopico umetniških del Leopolda Layerja (1752—1828; najdarovitej-ši Kremser&hmidtov učenec pri nas) in njegove šole je bilo nekaj čudovito lepo risanih osnutkov v sinjih, z vodo razredčenih odtenkih (indigo), še več pa oljnih stvaritev; bile so po večini manjše skice za večja oltarna naročila Nekaj teh del, drobnih po vsebini, blestečih po tehničnem znanju, pa je kazalo na prvi pogled, da so stvaritve velikega Kremserschmidta.
Posebno dve: risba' »sv. Trojice« in risani osnutek naše mitološke podobe sta mi ostali nepozabni. Umetnini sta bili narisani s tako mojstrsko veščino,' da sta zasenčili celo tehnično dognanost Kremserschmidtovih oljnih osnutkov, ki jih je bilo v tistem zavitku nekako 12.
Trgovec se pravzaprav sam ni zavedal, kaj ima v posesti, in po njegovi prenagljeni brzojavki y Zagreb
in iz sveta domov, kakor stari francoski pesnik Joachim du Bellay (1525 —1560), ko pravi: »Heureux qui, cam-me Ulysse, a fait un beau voyage«, srečen, kdor je kakor Odisej končal lepo popotovanje ..,
•
O velikanskem delu, ki ga je opravil prof.. Anton Sovrjj s svojim prevodom »Iliade« in »Odiseje«, bodo mo. rali nadrobno spregovoriti kompetent-nejši ocenjevalci, zakaj takega dela, ki ga mi drugi samo uživamo, sprehajajoč se na krilih njegovih pojočih šestercev po davnem homerskem svetu, ne moreš odpraviti zgolj z global, nim priznanjem, samo s pavšalno hvalo. Vsekakor, pa naj smo včasih bolj, včasih manj navdušeni za preva-jalečeve naglasne poskoke in jezikovne domislice, sta oba prevoda mojstrovina, in sicer »Odiseja« v svoji večji neposrednosti in pesniški toploti nemara še bolj ko »Iliada«, Dvomim, da bi se slovenska prevodna literatura tudi kdaj v prihodnosti lahko povzpela prek visoke ravni, ki jo je dal prof Sovre prvemu slovenskemu Homerju Pri Nemcih ie lahko, postavimo Thas-silo von Scheffer po več ko 150 letih v marsičem prekosil starega Vossa in dal novemu nemškemu Homerju odlike modernega pesniškega jezika in no. vejše izsledke homerske interpretacije, toda veliko časa bi bilo treba, da se bi bil pr; Slovencih kdaj poievil nov hnmerist — pesnik, ki bi lahko prekosil Sovretovi mojstrovini.
Prav tako bo moral kompetentnejši ocenjevalec posebei oceniti ilustratorja obeh knjig — Marija Preglja. Njegov pripevek je tako tehten, da bi se njegovo ime ne smelo pohlevno skriti sairno v tako imenovani kolofon ob koncu knjige. Nesporne kompozicijske odlike njegovega upodabljanja homerskih prizorov, poznanje civilizacijskih značilnosti in navad starih Grkov, monumentalnost v vsej ilustraciji tehniki — to in še kaj ostaja odlika Pregljevega doneska k našemu Homerju. Po mojem pojmovanju je pa nekoliko pretiran način, kako prikazuje ilustrator telesnost homerskih junakov:	njih podobe merijo v neko
starejšo, boli barbarsko dobp: tu in tam bi mislil celo na rekonstrukcije prazgodovinskega človeka. Res da v homerski dobj ni še bilo tistega ideala moške in ženske lepote, ki sta ga to. likanj dognala Phidias in Praxiteles, vendar je malo verjetno, da bi bila za grškega človeka homerske dobe značilna samo velika telesna moč ali robustna surovost. Lepotni ideali antike se vsaj začenjajo že pri Homerju. To velja zlasti za estetiko ženskega telesa.
Državni založbi Slovenije bodimo hvaležni, da nam je omogočila slovenskega Homerja v dovolj dostojni opremi: ni sicer mogoče reči, da bi bilo zadoščeno vsem željam glede kakovosti papirja in preglednosti tiska vendar pa segata obe knjigi nad povprečje naše sedanje knjižne proizvodnje. Ob 400-letnici slovenske knjige je tudi /a Homer reprezentativno založniško dejanje.
Božidar Borko
in Graz mu je to dragoceno blago skopnelo v dveh, treh dneh.
Pozneje, ko je bil Rovšek že težko bolan, mi je v postelji povedal, da je šel večji del teh umetnin v Graz (in prav zato se je pripeljal k njemu znani graški strokovnjak), ostalo (česar ta m videl) pa proti Novemu Sadu; samo nekaj malega — v celem 5 do 7 del — se je ohranilo v prijateljskem krogu takratnega ljubljanskega petič-nika, ki je imel edini takrat smisel za plačilo teh lepih umetnin.
Da je lastnik trgovine »Tizian« tako lahkomiselno in s tako mrzlično naglico raztrosil po dokaj nizkih cenah te slikarske dragotine (od 360 do 3000 din), je bil baje kriv- starejši ljubljanski veščak, ki mu je, ko se je Rovšek obrnil nanj, po 'ogledu teh stvaric izjavil, da so to več ali manj dela Layerjeve delavnice.
V opravičilo tega strokovnjaka naj zabeležim, da Rovšek ni pokazal vsega kupa ne meni, še manj komu drugemu (o tem sem prepričan); tako je v svoji vihravi nevednosti škodoval sebi, še bolj pa nam. da smo za vedno izgubili drobno Kremserschmidtovo lepoto, zajeto iz tal naše baročne davnine.	-	E. Justin
Tretja knjiga Zbranega dela Janka Kersnika, ki je izšla letos pri Državni založbi, prinaša najbolj zrele pišate, ljeve pripovedne spise. Tu je zajel ves svet, ki ga je Kersnik poznal in rad obdeloval: grajski, trški, pravzaprav podeželsko uradniški, in kmečki. Zajet pa je veliko bolj realistično kakor v prejšnjih delih. Stvarnost lega časa se je vsiljevala sama, nanjo so kazali literarni zgledi v svetu, zahte. vali pa so jo že tudi domači glasovi. Največ pomeni Celestin s svojimi opo-zirili na našo podeželsko problematiko. Urednik dr. Anton Ocvirk odkri. va, koliko so bila ta opozorila za Kersnika plodna in koliko so šla nekako mimo, ker ni imel sluha zanje ali Pa se ga je še preveč držala stara šola romantičnega zapletanja zgodbe.
Večje upoštevanje stvarnosti je pri. neslo večjo pisanost, predvsem pa na-ravnejše razvozlavanje, ki se kaže zlasti v črticah. V daljših zgodbah se ni mogel izogniti staremu načinu re. sevanja zapleta, kamor posega prav rada nenavadna, skrivnostna preteklost ali usoda. Oklepal se je tega, ka. kor večkrat pripominja urednik, posebno še zaradi svojega nazora o mo. ralnem zadoščenju pri bralcu. Tako prepletanje nekam idiličnega realizma in romantične zgodbe ustvarja včasih, na primer v Testamentu, še zmerom prav privlačno berilo, drugod pa je nevarnost, da se spusti v sentimentalnost, kakršen je premalo učinkovili konec Jare gospode.
Zanimivo je, da je Kersnik najboljši v tako imenovanih kmetskih slikah. Kmeta je mogoče laže in kritičneje pregledal kakor svoj bližnji svet. Pri kmetu zanj ni bilo ne čustvenih ne družbenih ozirov, zraven tega ga je poklic sam navajal k treznemu presojanju. Saj je tudi večina kmečkih zgodb v neki zvezi z njegovim pravnim poklicem. Kersnik nekajkrat po. udarja, kako suho prozaična utegne biti snov, ki jo pisatelj zagrabi, če jo pa zna oživiti, utegne najti v nji pretresljiva ozadja. Marsikje je našel poezijo tudi v vsakdanjih stvareh, kakor pravi v Zemljiški knjigi, z nekaterimi primeri pa se je še posebno vzdignil. Mislim, da ne moreš tako zlahka pozabiti podob v Mačkovih očetih: pisateljevih sprehodov, posta, janja starega Mačka, njegove prošnje za tobak — podob, ki se ponavljajo, medtem ko se je življenje že zasukalo in pretresljivo opravilo z nekaterimi, da bodo zdaj drugi skoraj prav tako nebogljeno vlekli naprej. Taka živo nazorna in pretresljiva podoba je Kmetska smrt. Ne morem, da ne bi pokazal na Otroškega dohtarja, . na lepo, res nazorno in tako domačo sliko, ko ogleduje stari Molek svoje polje, ko posluša skozi mejo pogovor dveh zaljubljenih mladih in ko potem spoz. na, da je bila ona njegova varovanka Mana. Kot zgodba je umetniško najmočnejši Mohoričev Tone. Zgodba ljubezni in odpovedi dveh bratov in rejenke Cilke je videti silno skrčena. Prav to ji daje večjo napetost. Razpletena je nepričakovano, ker je šel Kersnik za življenjem, ki je bolj zaple. teno ko racionalistična logika moralnega zadoščenja, kakor dobro pravi urednik. In vendair je pisatelj dosegel tudi moralno zadoščenje, samo da še višje, bolj pretresljive, ker je dal ljudem vse strasti, pa odkril v njih tudi premagovanje in vdanost. Cilka se vda in poroči g starejšim bratom šele, ko misli, da je mlajši mrtev.
Filmski festival v Benetkah
8.	avgusta se je v Benetkah začel Ulmski festival dokumentarnih in znanstvenih filmov. Na njem pa bodo vrteli tudi nekaj dobrih otroških filmov, med njimi jugoslovanski film »Deček Mita«.
Znanstvena izdaja angleške glasbe
Royal Musical Associaton je začela pred kratkim izdajati pod naslovom »Musiča Britannics« angleško glasbo, ki bo izhajala v znanstveni obdelavi dalje časa v več zvezkih Prvi zvezek, ki je že izšel, obravnava tako imenovani »Mulliner Book«, ki šteje okrog 120 del za glasbila na prste in ki ga je sredi XVI. stoletja sestavil Thomas Mulliner, organist katedrale Sv. Pav. la v Londonu.
Tri nova dela Alberta Douzata
Znani pariški jezikoslovec Albert Douzat je nedavno dolgo vrsto publikacij o francoskem jeziku spopolnil s tremi novimi deli ki so izšla v knjigarni Larousse v Parizu.
Prva publikacija »Prčcis d* hlsto-re francaise« obravnava nastanek in razvoj pismene francoščine kot literarnega jezika v prozi ln poeziji in kot nacionalnega in mednarodnega je zika. Drugi del publikacije obravnave ieksikološka vprašanja razvoj in spre membe francoskega besednjaka in sku ša ustvariti klasifikacijo jezikovnega zaklada.
Drueo delo »Phončdoue et «rammt ire htstoriques de le langue francaise«
daje avtorju obris razvoja fonetike in očrta zgodovino francoskega izgovora in pravopisa. V drugem delu te knjige pa avtor razpravlja pod naslovom »Historična gramatika« zanimiva vprašanja s področja oblikoslovja in stav-ko5lovja. Priključeni so še dragoceni bibliografski podatki.
K seriji malih Laroussovih besednja ko<v je Dausat prispeval nov zvezek pod naslovom: »Dictlonnaire etymolo-eique des noms de famille et prćnous de France«. V predgovoru obravnava na kratko sintezo francoskega imenoslovja. Nato pa v tem besednjaku etimološko tolmači veliko š evilo krstnih in rodbinskih imen. tako da je ta knjiga dragocen doininos v francoskemu imenoslovju.
Od tedaj ga ima rada, Tonetova nekdanja nasilnost in slabo gospodarstvo sta popravljena z novim življenjem, ki ga vodi ljubezen. In zato bi se bralcu upiralo, če bi moral mlajši brat, ki 'se nepričakovano pokaže, kaziti to so_ glasje. Njegova odpoved pa zveže še njegov spomin s to srečno družino.
Crtice same nimajo namena posegati na široko v kmečki svet. To so posamezne zgodbe, kjer skoraj ne moreš razširiti obravnavanja. Tega pa ni Kersnik storil tudi ne v povesti Testament. Ce se je v kmetskih slikah rad oklepal posameznih postav, ki se jih drži še zmerom nekaj romantične nevsakdanjosti, kakršne So recimo re. lenke je bil Testament zamišljen kot »kriminalna« zgodba propadajočega pol gosposkega krčmarja ob veliki cesti. Tu bi bila sicer priložnost, da bi kaj več povedal o posledicah premaknitve prometa na železnico, pa se tega kakor izsekavanja gozdov le mimogrede dotakne. Koliko je posegala v ta svet recimo industrija, tud; ni omenjeno, niti ob taki priliki, ko govori o pletenju slamnatih kit, ki so bile gotovo za slamnikarstvo v Domžalah. Za široko obravnavanje tedanjega kmečkega življenja mu pač ni šlo.
Dosti široko pa je šel v grajsko in trško uradniško družbo, v kateri se je vsak dan gibal. Tako nam je ta
svet iz osemdesetih let precej dobro predstavljen. Grajska gospoda se tu. kaj zbižuje in včasih staplja s podeželskim izobraženstvom. z malomeščanstvom, iz katerega večkrat tudi izvira. V prijetni pripovedi se razvi, ja zgodba in z njo narodnostna in svetovnonazorna podoba starih in mladih. V Rošlinu in Vrjanku je šei Kersnik dalje kakor v prejšnjih romanih iz tega sveta. “Podobno kakor Turgenjev — ki je marsikje vplival na delo. Kersnik sam namiguje na njegovega junaka Bazarova — rahlo obsoja lahkomiselno in frazersko visokošolsko mladino. V pogovorih med Vidom Bo-žanom in njegovim razumevajočim sošolcem župnikom pa si je upal tudi nekaj več svobodomiselne izpovedi, kakor smo je bili sicer vajeni tiste čase. V Jari gospodi je grajski svet samo ozadje, postavljeno na začetek zgodbe, da se od njega odbije prvi usodni poraz glavnega junaka Vrba-noja. Odslej se razvija v majhnih trških razmerah, ki jih poživlja od časa do časa kakšna večja slavnost, manjši spopadi s klerikalno duhovščino ali pa tak neverjeten, zakon, kakršnega sklene z ženskami neizkušeni sodnik. Pisatelj sam ni bil tak, poznal je žensko družbo, in prvi čas se zdi, kakor da z nejevoljo in očitanjem gleda na to svojo nerodo. Isti čas pa že razlaga, kako je boj za kruh in službo pritiral nadarjenega poštenjaka v odljudnost, da je zaradi pomanjkanja skušenj moral zadeti ne še usodnejši poraz kakor v začetku.
Postave te podeželske gospode so na splošno manj določne kakor kmečke, so pa tudi težje določljive. Pri teh je šlo za zapleten duševni razvoj, ki ga je težko pregledati, ker je bil še preblizu, in zraven za podobo družbe, ki se je oblikovala oziroma zapleteno razčlenjala. Upoštevajmo še Kersnikovo pisanje sproti, pa moramo priznati, da je s svojim delom vendarle ustvaril take stvari, da se lahko merijo z marsikaterimi boljšimi s tujih njiv To je že vredno povedati, zakaj s tem tujim moram0 danes pri domačem delu računati.
Urednik A. Ocvirk je že v prejšnji knjigi Kersnikovega Zbranega dela začel z uvodom, kakršnega smo bili vajeni zlasti od Prijateljevih izdaj sem. Take uvode je zahtevala kritika od prvih knjig Zbranega dela naših kla. sikov, pa jih ni bilo, ker jih uredniki zaradi nagle priprave niso utesnili napisati, še bolj pa, ker s0 se hoteli izogniti sitnostim zaradi enostranskih sodb nepoklicanh in nezrelih ocenjevalcev. V opombah urednik precej ob. širno in zgovorno obravnava nastanek posameznih del, sega včasih že v sestavo, primerjavo ali oceno, tako da ie to njegovo delo naraslo na skoraj 70 strani drobnega tiska. Nima pomena posebe poudarjati, da je to delo zelo vestno, da je pritegnil v osvetlitev nastanka spisov, njih zveze s stvarnost, io, kar je mogel, da so sodbe zadete. Včasih n. pr. pri Mačkovih očetih, je razlaga še prezgovorna. V četrtem poglavju Rošlina in Vrjanka bi se mo. goče dalo še ugotoviti, kam merijo namigovanja, da visokošolci lahkomiselno sprejemajo in črtajo častne družabnike. Se nekaj bi mogli pripomniti: Razlaga je namenjena predvsem literarnemu zgodovinarju, malo pa navadnemu, četudi šolanemu bralcu. Zato urednik včasih nj mislil, da bi bilo treba razložiti tudi tujke' ali neznane besede in stvari, kakor so mlade nati, prvenica. štrtinjak. odstorek ali bri-njev porezanec in raba oglja in oglje-ne vode pri prašičih, kar bi zanimalo tudi etnografa Sicer pa je treba reči, da je s to stranjo bolje, kakor je bilo v prejšnji knjigi.
Lino LefiiSa
Kremsersehmidtove drobne umetnine v Ljubljani