Proletarci vseh dežel, združite ge/ PRAVICA GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Poštnina plačana jr gotovini. IZ DANAŠNJE ŠTEVIEKE« Priprave ra vpis posojila Delavski sveti in infornibirojevski revizionizem Nova Kitajska zahteva umik ameriških sil s Koreje Vloga direktorja v državnem gospodarskem podjetju Šah — Fizkultura — Objave Uto XI. — štev. 203 I Ljubljana, sobota, 26, avgusta 1950 Mesečna naročnina din 50.- I Izhaja vsak dan razen ob petkih Cena din 2.— Med pripravami za vpis posojila tekmujejo okraji, vasi, sindikati, posamezniki.,, SOSIANJSM OKRAJ NAPOVEDUJE tekmovanje sosednih okrajen Okrajna politična komisija za vpis r —.tega posojila in okrajni partijski ter frontni aktiv v Šoštanju sta napovedala tekmovanje trem sosednim okrajem: slo-^jgraškemu. kamniškemu in Celje-oko-Ml. . Tekmovali bodo: kateri okraj bo gle-S* »a število volivcev s pravilnimi pomično vzgojnimi in agitacijsko prcpa-{sadnimi sredstvi pridobil več vpisnikov iz vrst kmetov, članov sindikatov, obrtnikov in svobodnih poklicev, kateri okraj bo pri kmečkih gospodarstvih glede na njih gospodarsko in finančno moč dosegel večja povprečje vpisnega zneska; kateri okraj bo prej končal vpis posojila in najbolj presegel evojo skupno obveznost, kateri okraj bo uspešneje povezal akcijo za vpis posojila z izpolnjevanjem vseh perečih političnih ta gospodarskih nalog. Kdo se bo kosal z bratoma Pregelj, ki bosta vpisala 300.000 din? p V Vipavi čebelarita srednja kmeta ‘'raac in Ivan Pregelj, Letošnja čebelar-- letina res ni bila slaba. Medu je Ivan in Franc Pregelj P^Žo in izkupiček je lep. Naša čebe-,i!ii sta sprevidela, da je najbolje, če rjodke naložita v ljudsko posojilo. Kot jra gospodarja znata računati. Zave-se, da bodo obresti njunega peso-3GO.OCO din v desetih letih narasle 115 150.000 din. Pri nas pa nimamo le dveh čebelarji'' in kmetov, ki imajo tudi lepe dohod-e in ki bi morali prav tako znati raču-^ti. Zato se vsiljuje vpračauje. kdo bo frekosil vipavska čebelarja. V Vipavi je tudi mali {ebelar Kostanjevec prevzel obveznost za 15.000 din, kar približno ustreza njegovi gospodarski moči. V TRBOVLJAH VODI POSLOVODJA FL. BREGAR — VPISAL BO 40.000 DINARJEV Med posamezniki, ki sprejemajo obveznosti za vpis posojila v Trbovljah, vodi poslovodja separacije premogovni ka v Trbovljah Florijan Bregar; zavezal se je vpisati 40.000 din. Pri premogovniku je zaposlen že 42 let. Ko je bral, da «o se nekateri zavezali za večje vsote, je dejal: »Tudi jaz ne bom med zadnjimi.« V sosednem Zagorju pa se je doslej zavezal za največjo vsoto posestnik Riko Mihelič, in sicer za 30.000 din. Tudi v Domžalah so v zadnjih dneh dosegli tepe uspehe Živahnejše priprave na vpu posojila so se začele šele v ssačetku tega t«>d»a. Prej se člani vpisne komisije niso dovolj potmdili, zato pač ni bilo uspehov. Da popravijo, kar eo zamudili, so zastopniki množičnih organizacij in krajevni ljudska odborniki v soboto skli«*Ji sestanek ter se sami zavezali za 100.000 dinarjev ali povprečno 2500 din na posameznika. Delavec Stane Janežič in njegova žena eta se zavezala za <2.000 din. Aktivisti so »i razdelili delo na terenu. Doslej so zbrali približno za 300,000 din obveznosti. Med obrtniki se je zavezal za večjo vsoto le Martin Mali (50,000 dinarjev). Med kmeti sprejemajo obveznosti tisti, ki tudi redno izpolnjujejo obvezno oddajo. Tako se je n, pr, srednji kmet Jože Grčar iz Štur zavezal ea 12.000 din; na posestvu dela sam z ženo in redno oddaja obvezne oddaje. Takšnih kmetov je več. V Depanji vasi so dosegli za tehnične priprave ne morejo nadomestiti političnih Tudi v Postojni je okrajna vpisna kopija enostransko usmerjena zgolj na javljanje krajevnih in vaških komisij. se je v glavnem delo okrajne vpisne *«misije končalo, ne da bi posegla v Politično delo na terenu. Nekatere vaške j® krajevne komisije niso bile dobro iz* **0e, okrajna vpisna komisija pa ni Preverjala, ali izbrani Slani lahko de-ali ne. Tako so v Cerknici izbrali ^ Predsednika tovariša, ki je ves dan JJ1Poslen in sam ni ničesar napravil za MitiSno stran vpisovanja posojila. Na ^fročju tega KLO-ja so doslej prijavili ®«tog 300.000 din, zato so ga na okraju za vzor. niso pa vedeli, da ta vso-®i rezultat dela komisije. Te obvezati so sprejeli predvsem delavci in r^ešženci, ne pa kmetje, ki bi po 3voji radarski moči lahko vpisali najmanj le toliko Komisiji je bila važna “tftvilka, ne pa širina vpisa, Tudi tu na množičnih sestankih o j^>]ilu niso razpravljali, ker mislijo, da najboljše uspehe mogoče doseči t oseb-Jf? Prepričevanjem, kar je sicer pra-toda ne s prepričevanjem kakor vrenji vasi. Tam je član krajevne gSS« komisije propagirali za posojilo v j^iEi ob kozarcu vina, kar seveda ni težav, na množičnem sestanku pa o posojilu niso hoteli razpravljati, češ, da ne bo uspeha. KOLIKO LAHKO VPIŠEŠ, ČE IMAŠ 400.000 DIN DOHODKOV? Tudi v Zgornji Polskavi so kmetje začeli prevzemati obveznosti za vpis posojila. Vendar je to šele začetek. Vprašujejo se, zakaj so mogli doslej zbrati le za 20.000 din obveznosti. Načeli pa so tudi vprašanje, _ koliko bi n. pr. mogel vpisati bogatejši kmet, ki bo imel letos najmanj 400.000 din dohodkov na račun vina in žganja. Tako so izračunali, da bo imel kmet Anton Meršnik približno pol milijona din dohodkov. Zato pričakujejo, da bo vpisal precej več posojila, kakor se je zavezal, Prvotno je nameraval vpisati samo dva tisočaka. 117.000 din obveznosti, ki so jih prevzeli povečini mali in srednji kmeti. Med delovnimi kolektivi je doslej dosegel najlepše uspehe kolektiv tovarne »Toko«; zbrali «o za 350.000 din obveznosti. V objektu II. so v nekaj urah zbra-li za 100.600 din obveznosti, čeprav je zaposlenih 70% mladincev, ki nimajo ve* Hkih prejemkov, V SLOVENJGRAŠKEM OKRAJU POSLEJ PRIČAKUJEJO VEČ USPEHOV Prvotna okrajna vpisna komisija ni mogla pokazati nobenih uspehov. Zato so jo izpopolnili in razširili, Ugotovili so, da so se politične priprave na terenu začele zelo pozno. Mnoge frontne in sindikalne organizacije niso delale, marveč so samo čakale »navodil«. To velja tudi za sindikalno org^nizaaijo gultanj-ske železarne. Zato so pred dnevi zbrali komaj še za 120.000 din obveznosti. Nekateri kolektivi pa nudijo lep zgled Tako je n. pr. progovna sekcija dosegla najlepše uspehe Med tekmovanjem so v kratkem času zajeli pri spre* jemanju obveznosti 90% zaposlenih. Delovni kolektiv bolnišnice v Slovenjgrad-eu šteje 80 članov; doslej so se zavezali za 124.000 din. Nameščenci OLO so doslej zbrali za 251.000 din obveznosti ali povprečno 1660 din na posameznika, člani sindikalne podružnice političnih delavcev pa imajo povprečje 2700 din, Mlar dinsiki aktiv v okraju je zbral za 497.000 dinarjev obveznosti, Obveznosti članov sindikalne podružnice znašajo 3,317.000 dinarjev. Pred dnevi so znašale skupne obveznosti v okraju okjog 4 milijone To pomeni, da se je delo komaj dobro začelo. IN L3UBL3ANA-OKOLICA... uspehov. Krajevna vpisna komi- Jjj ie nato dobila sporočilo, da v Dole-biyj,Ta.si aiso nič vpisali, čeprav bi pre-Su-lT* radi prijavili obveznosti za vpis. (U.V1 dela tudi vpisna komisija KLO °^"o, kjer so »e aktivisti zbali prvih Okrajna vpisna komisija Ljubljana-okolita bo morala temeljito prijeti za delo in nadomestiti vse zamujeno. Mnoge krajevne vpisne komisije, n. pr. Dolenji Logatec, Verd, Borovnica, Dol, Dolsko, Šmartno pri Litiji, eo do pred dnevi čakale z zbiranjem obveznosti. Krajevni ljudski odbori so napačno razumeli navodilo okrajnega poverjeništva za finance ter so se z vsemi silami vrgli na izterjavo davkov, medtem ko so politično delo v zvezi s posojilom popolnoma opustili. Tako v okraju Ljubljana-okolica kmetje še zdaleč niso prijavili "mi Ulil i v 6 Str,,-« -av' 9rr^imo velike tovarne; ena izmed njih je tovarna aluminija u' ^ drugim ljudskim posojilom bomo prispevali za nadaljnji razvoj naše indu^ije. Zato tekmujmo, kdo bo opisal večI \ ... toliko za vpis posojila, kot bi po svoji gospodarski moči lahko Brez množičnih sestankov ter osebnega prepričevanja tudi tu ne bo šlo. Okrajna vpisna komisija bo morala nuditi več pomoči krajevnim vpisnim komisijam, v teh pa morajo biti talci ljudje, ki bodo znali razgibati teren. Le tako bodo lahko odpravili slabo delo krajevnih vpisnih komisij ter posebno med kmečkim prebivalstvom dvignili živo zanimanje za posojilo. Zaradi 6labih priprav ponekod tudi sestanki niso bili dovoli dobro obiskani. V KLO Borovnice. Kresnice in Dol bodo morale krajevne vpisne komisije vse zamujeno popraviti. Posebno mnogo dela čaka komisijo v KLO Kresnice. Tam kmetje niso še skoraj nič poučeni o posojilu. V vasi Poljane so trije močnejši kmetje prijavili skupno za posojilo 1500 dvn, člani komisije pa niso znali prikazati na sestanku, da bi t.i kmetje glede na svojo gospodarsko mn£ lahko vpisali mnogo več, V Dolenjem Logatcu, Borovnici do preteklega tedna sploh niso zbirali prijav med kmečkim prebivalstvom. Krajevna vpisna komisija Šmartno pri Litiji je poročala, da so zbrali doslej že za 2 milijona dinarjev prijav, dejansko pa do 19. t. m. sploh še niso začeli zbirati obveznosti. V tamkajšnji usnjarai je sindikalna podružnica še dokaj dobro organizirala zbiranje obveznosti, toda direktor tovarne je nudil slab zgled. Prijavil je le 1.500 din, medtem ko so mnogi delavci sklenili dajati po 2.000 din in še več. Tudi nekatere sindikalne podrožnicc v okraju niso prav zagrabile zadeve. V tovarni usnja na Vrhniki je zastopnik sindikalne podružnice sam izjavil komisiji, da bodo člani sindikata vpisali 500.000 din. Krajevna komisija je izjavo funkcionarja vzela kot zbrane obveznosti, čeprav med delavci še niso obravnavali, koliko bo kdo vpisal Q. Da bodo kar najbolj slovesno prevzeli premogovnik TRBOVELJSKI RUDARJI napovedujejo tekmovanje Trboveljski rudarji so na svojih sestankih razpravljali, kako bi naj kar najbolj slove&no proslavili zgodovinski' (lan, 3. september, ko bodo prevzeli upravo svojega premogovnika. Sklenili 60, da bodo napovedali tekmovanje med obrati v Trbovljah in med premogovnikoma v Hrastniku in Za por ju. Pri tekmovanju bodo ocenjevali, kateri premogovnik bo dosegel večji odstotek v proizvodnji, kateri obrat ali premogovnik bo najbolj povečal odkopni in jamski učinek, kdo bo najbolj znižal proizvodne 6troške, zmanjšal neupravičene izostanke in kdo bo najbolje okrasil prostore ter dosegel največjo udeležbo na proslavi ob priliki prevzema premogovnika. Tekmo* vanje bo trajalo od 28. t m- do 3. septembra. V trboveljskem premogovniku bodo volitve v delavski svet 29. t m. Delavski 6vet se bo zbral na prvem zasedanju 1. septembra, ko bodo hkrati izvolili upravni odbor podjetja. Dan pred prevzemom premogovnika v upravo, v soboto 2. septembra, bo zvečer koncert delavske godbe pred rudniško restavracijo. 3. septembra bo ob petih budnica. Ob debetih bodo rudarji slovesno prevzeli premogovnik v svojo upravo. Ob tej slovesni priliki bo kolektiv tndi prevael zveano prehodno zastavo kot eden najboljših rudarskih kolektivov v državi. Med prevzemanjem uprave bodo prispele v Trbovlje delegacije, štafeta iz zasavskega kraja, kjer je bil leta 1937 ustanovni kongrre6 Komunistične partije Slovenije. Novi upravni odbor podjetja bo pozdravila tudi najboljša rudarska brigada. Popoldne po prevzemu rudnika bodo po posameznih obratih razglasili udarnike. Trbovlje se eelo skrbno pripravljajo na svoj najlepši dan. Rudarji se živo zavedajo, kaj pomeni to, da bodo postaji' pravi gospodarji premogovnika, kjer so toliko pretrpeli v desetletjih kapitalističnega suženjstva. MARŠAL ISTO SPREJEL PREDSTAVNIKE EIEKTR9DEP0JA NA REK! Brioni, 25. avgusta, V sredo dopoldne je maršal Tito sprejel predstavnike delovnega kolektiva »Elektrodepoja« na Reki in istrske električne železnice Franjo Galiča, Djuro Špoljarevida,r Franjo Peternaca, Mijadina Vukadinoviča in Rjikarda CaJja. Člani delegacije bo maršalu Titu razložili stanje na istrski električni železnici in dali predloge za njen nadaljnji razvoj, (Tanjug) Pod Titovim vodstvom smo 25. avgusta 1950 uresničili geslo: »TOVARNE DELAVCEM” Te besede eo vklesane v spominsko ploščo pred vhodom v tovarno tekstilnih in usnjarskih pomožnih sredstev v Ljubljani Danes, ko so to ploščo odkrili, so namreč izvolili r tej tovarni delavski svet. Kp je delovni' kolektiv imel sestanek, na katerem so volili delavski svet, je najstarejši član delovnega kolektiva, tov. Ivan Margon, med drugim dejal: »Več važnih datumov ima naša tovarna, vendar je med najvažnejšimi, zgodovinskimi datumi — današnji dan, ko smo izvolili delavski svet!« Sestanka so »e udeležili razen članov delovnega kolektiva tudi zastopniki partijskih in množičnih organizacij. V delavski svet so bili izvoljeni: Jaka Selan, Franc Huber, Viktor Ferkov, Lovro Dolenc, Piane Marn, Anton Mohar, Franc Zupančič, Ivan Kru-šič, Rozalija Mandelj, Ivan Ukmar, ki je odlikovanec ter udarnik in novator, Ivan Mažgon, racionaliaator Vili Pfundsr, inž. Bogomir Bajc, Jožica Adamič in Pavla Prosenc. Tovarna tekstilnih in usnjarskih, pomožnih sredstev je edina tovrstna tovarna v državi. Izdelujejo tekstilna pomožna sredstva za vso državo. Predvsem taka, ki pomaga jo opismenjevati tekstilije in usnje (na primer: sintetična pralna sredstva, vodotopna olja, omakalna sredstva itd). Raciona-lizatorji in novatorji v tej tovarni pa so že precej artiklov, ki smo jih morali uvažati nadomestili z domačimi-Nad 50b/q surovin morajo namreč uvažati. Se večjo možnost, da bodo v tovarni izdelovali pomožna sredstva ja tekstilno in usnjarsko industrijo za potrebe vse države, bodo imeli v tej tovarni s tem, da bo delavski svet še bolj podpiral iniciativnost najboljših delavcev v tovarni. Z naglim naraščanjem proizvodnje in novimi serijskimi izdelki si je kolektiv tovarne poljedelskih * strojev zaslužil zvezno prehodno zastavo V tovarni poljedelskih strojev se vrsti tekmovanje za tekmovanjem. Komaj utegnejo napisati poročila o prvem tekmovanju, že začnejo z drugim. Letos so kot prvi v kovinski industriji začeli tekmovati po novem .turnirskem načinu, kar je precej pripomoglo k predčasni izpolnitvi polletnega plana in da bodo letni plan pravočasno izpolnili. Pa ne le pravočasno, kolektiv je sklenil izpolniti letni plan do dneva republike. S stalnim tekmovanjem so uspeli izboljšati kvaliteto dela. Utrdili so delovno disciplino in povečali proizvodnjo, kar dokazujejo naslednje številke: Od leta 1947 do 1948 se je proizvodnja povečala za 111 do leta 1849 za 208% in do letos za 400%, Sedanji proizvodni plan je primeri z lanskim za 178% večji. Tudi polletni plan so izpolnili po vrednosti za 129,3%, po obsegu 119% in po sortimen-tu za 94,4%. V oddelku livarne so vedno prvi. Tam delajo najboljše brigade 9-krat-nega udarnika Canjka in 7-kratnega udarnika Kokolja. Med tekmovanjem presegajo norme čez 20%. KeT nimajo dovoli strojev ia oblikovanje, oblikujejo livarji ve&na z roko na ročne oblikovalce. Da pa bi povečali proizvodnjo v livarni, so si razdelili delo teko, da en dan oblikujejo, drugi dan pa vlivajo. Tudi brigado Korevca poznajo v livarni. V prvem kolu turnirskega načina tekmovanja je imela največ točk. Tudi Kerevc ročno oblikuje. Delo livarjev ni lahko, saj je prav od njih odvisna kvaliteta proizvodov. Za livarno oglušujoče ropota. Tu najdeš delavca, ki z veliko drobilno kroglo drobi staro železo, s katerim polnijo veliko kupolno peč. Jutri bodo vlivali. V montažnem oddelku dela brigada 7-kratnega udarnika Martina Kobala, v klepami poznajo brigado Samida; najboljše med njimi so še brigade Verbiča, jadralke Marije Rešpot in Dellapetra. V čistilnici, kjer čistijo odlitke — delo rajnih strojem in slamoreznic, najdeš pri delu 12-kratnega udarnika in petilet-karja Rakof Franca. Zraven čistilnice je vrtalnica. Tu delajo vrtalci na novih strojih domače konstrukcije, ki so jih izdelali v tovarni Rade Končar. Po vseh oddelkih imajo delo razdeljeno po normah. Tudd v popravljalni«! imajo od junija delo normirano. Slabše je bilo v mesecu januarju in aprilu. Tedaj so imeli večja popravila strojev in urejevali 60 prostore, predvsem livarno. Januarja so dobili v tovarno nove delavce, večji del e podeželja, ki še niso bili vajeni dela, kar je bilo vzrok, da niso dosegli dnevnih norm. Z izpolnjevanjem norm se je v podjetju olajšala borba »a znižanje polne lastne cene, ki so jo v prvem polletju znižali za 227% in s tem dosegli že letni plan. Z izpolnjevanjem norm pa niso samo znižali polne lastne cene, temveč so pri vseh proizvodih znatno skrajšali čas izdelave, tako da so se pocenili proizvodi. V tovarni poljedelskih strojev so v kratkem času izboljšali organizacijo proizvodnje. Iz obrtne proizvodnje so prešli na serijsko. Največji uspeh je bil začetek serijske izdelave motornih slamoreznic in ročnih ter motornih črpalk za greznice. Nedavno so končali izdelavo hidravlične stiskalnice za grozdje, ki jo bodo prihodnje leto začeli serijsko izdelovati. Poleg raeionaiLizatorja Viktorja Kozarja ki je izdelal motorne škarje za , rezanje pločevine, so dali letos še tri predloge za racionalizatorje: Alojza Selška, Alojza Verbiča in Alojza Kokolja, ki so s svojimi racionalizacijami izboljšali razne naprave pri strojih. V zadnjem času je kolektiv dosegel več uspehov. V zadnjem trimesečnem tekmovanju so povečali proizvodnjo za 30%. Redki so delavci, ki ne bi bili udarniki. Samo v prvem polletju so jih razglasili 121. Za te uspehe so prejeli prehodno zastavo in nagrado zvezne vlade. EtaSlioDSkt znanstvenih dr. Azl edioCno demantira informiiiroievshc izmiSifoiine o Jugoslaviji Beograd, 25. avgusta (Tanjug). Univ. prof. dr. GiroLamo Azi, direktor Centralnega meteorološkega in ekološkega instituta v Rimu, je eden izmed najbolj znanih svetovnih znanstvenikov ekologov. V naši državi se mudi že več kot tri tedne. Obiskal |e naše znanstveno-raz-iskovalne zavode, preizkusne postaje, agronomsko fakulteto v Zemunu in kmečko delovno zadrugo. Razen tega je imel prof. Azi za neše kmetijske znam stvenike in strokovnjake dve predavanji iz področja ekologije, meteorologije in agroekologije ter jih seznanil z delom ekološkega instituta v Rimu. Na tiskovni konferenci se je prof. Azi zlasti pohvalno izrazil o uspehih, ki jih je dosegel novo ustanovljeni ekološki institut v Zagrebu, nato pa o uspehih, ki jih je naša znanstvenoraziskovailna delavnost dosegla v povojnem razdobju. Profesor Azi je naglasil na tiskovni konferenci, da so naši instituti in vzorne postaje zelo dobro, urejeni in ne zaostajajo za instituti v drugih evropskih državah, Glede na podedovano zaostalost MADŽARSKI INFORMBIROJEVCI IN STVARNOST V PORABJU Peštansko filialo Informbiroja je zadelo o živo odkritje množičnega deporti-ranja pripadnikov naše manjšine na Madžarskem kakor tudi val protestov naših delovnih ljudi in narodnih manjšin v zvezi s tem nasiljem. Zato so preizkušeni aranžerji proslulih procesov takoj pod vzeli protiukrepe, topot v obliki nekakih »manifestacij miru in svobode* v nekaterih obmejnih krajih proti Jugoslaviji. Cilj teh takozvanih mitingov za mir, ki so jim zagotovili obisk agenti politične polocije ter stroga opozorila partijskih organov (v glavnem z obvezno prisotnostjo madžarskega dela prebivalstva) je bil, da se pred demokratično javnostjo za vsako ceno ublaži mučen vtis v zvezi z vestmi o brutalnem nasilju nad našo manjšino. Ker pa madžarski informbirojevci dejstev depor-ttranja niso mogli zanikati, so se zatekli k smešnemu dokazovanju kako so bile uperjene te »akcije* edino proti razrednemu sovražniku, proti »kulakom* in »fašističnim elementom*. Pri tem svojem bednem dokazovanju pa so pozabili navesti zakaj potem niti v drugih obmejnih predelih niti drugje na Madžarskem niso deportiran niti enega kulaka, čeprav je znano, da je po madžarskih navedbah v državi 'še nekaj desettisoč uradno priznanih kulakov, da o »srednjih« njilaših niti ne govorimo. Informbirojevski trobentači so se na teh svojih zborih osmešili tudi s sprejemanjem takozvane kačmarske protestne resolucije. To je resolucija, ki so jo sprejeli madžarski in južnoslovanski prebivalci, ki so pod pritiskom morali prisostvovati zboru v bačvanski vasi Kač-maru. V nekaterih vaseh vzdolž jugoslo-vansko-madžarske meje z našim življem kot so Kalad. Sentborbaš, Totsentmarton itd. so morali prisotni sprejemati navedeno resolucijo, ki govori o popolni svobodi in pravicah naše manjšine, čeprav niti v eni od teh vasi ni niti južnoslovanske manjšinske Sole, niti kakršnegakoli kulturnoprosvetnega drujtva, ..še manj pa procentualne udeležbe naše manjšine v krajevnih odnosno okrajnih organih oblasti itd., itd. Pdštanski informbirojevci so se posebno hudo zaleteli s svojim »mirovnim zborom* v Gornjem Seniku, slovenski vasi Porabja. Sa tem zboru so po zapovedi informbirojevske glavne agenture v Pešti klevetali Jugoslavijo v imenu • Vendov* njihoui verni zavezniki, reakcionarji in madžaroni, ki nimajo nič skupnega s porabskimi Slovenci. Med njimi zavzema »častno* mesto učitelj Sa-mošveldji Karel, ki je v pretekli vojni z ostalimi honvedi popihal pred Rdečo armado na Zapad, se pozneje vrnil kot žolčen antikomunist In nasprotnik slovenskega šolstva ter uspel, da ga je županijska oblast kot srednješolskega abiturienta postavila za učitelja, prikritega madžari-zatorja slovenskih otrok. V skrbi za svojo službo se je pozneje celo vpisal v Partijo delovnega ljudstva in končno našel skupni politični imenovalec z njeno politiko raznarodovanja in antijugoslovanske gonje, Zato tudi ni nič Čudnega, če je v svojem govoru vplel med klevete tudi besedičenje o svobodi in pravicah »Vendov*. Takoj za njim so njegovi pajdaši morali izjaviti tudi, da se v celoti pridružujejo kačmarskt resoluciji, v kateri se govori o tem, kako je madžarska vlada odstranila »bivše žan-darje in kulake* in kako so bili vsepovsod pripadniki ndše manjšine deležni »agrarne reforme*. Madžarski informbirojevci so tako brez nadaljnjega proglasili izseljen« slovenske bajtarje in sezonce iz Ritkarovec in drugih porabskih krajev za *žandarje in kulake* In velikodušno odkrili neko agrarno reformo, o kateri so — na žalost — ljudje v Porabju zdaj prvič slišali, kajti dejstva namreč govore povsem drugače. V Porabju ne samo, da ni bilo agrarne reforme in da Slovenci niso dobili niti pedi zemlje, temveč so madžarski »internacionalisti« celo zemljo nekaterih izgnanih Volksbundovcev v Dolnjem Seniku dali Madžarom-koloni-stom. Po vsem tem je jasno, da s temi *zbori* madžarski informbirojevci nehote raj-obličujejo sami sebe in svoja kontrarevolucionarna, zločinska dejanja. vš. Pohod v »socialistični realizem« Na konferenci bolgarskih slikarjev je predsednik bolgarske vlade Viko Cer-ven/kov oetro napadel tiste umetnike, ki premalo ljubijo in posnemajo sovjetsko slikarstvo in na koncu oznanil pohod k »resnični umetnosti, kakršna je v Sovjet-ki »vezi«. Kako pojmuje Viko červenkov osvojitev socialističnega realizma DELAVSKI SVETI in informbirojevski revizionizem Od rojetva resolucije Informbiroja le noben ukrep socialistične Jugoslavije ni povzročil takega hrupa informljjrojevske propagande kakor prav zakon o delavskih svetih. Velikorueka in satelitska partijska in državna birokratska kasta se je začutila prizadeto, ker se zaveda, da gre tokrat za zakon, ki že s svojim obstojem preti njenemu privilegiranemu položaju in tudi teoretskim trditvam, s katerimi ga brani. Zaradi tega je uporabila vse »voj« sile od ogabnih laži iz informbirojevskega trusta za širjenje »resnice« o Jugoslaviji, pa tja do »ruskih marksistov« —■ tokrat se je posredno oglasil celo Stalin, ki je pod firmo diskusije o lingvistiki kakor mimogrede branil vlogo in položaj birokracije, Sovjetska partijska in državna birokracija z moskovsko centralo revizionizma na čelu je vložila velike napore, da je nauk o vlogi države v prehodni dobi zameglila, ga revidirala ter na ta način opravičevala uzurpiranje državnega aparata in oblasti nad delavskim razredom. 2e velika učitelja delavskega razreda Marx in Engels sta opozarjala na nevarnosti, ki pretijo zmagovitemu proletariatu po revoluciji. Razumljivo je, da nista mogla do podrobnosti predvideti vseh ovir, s katerimi se bo moral boriti proletariat za uresničenje svoje zakonite naloge, kot nosilec novega družbenega reda. Vendar pa sta lahko predvidela na temelju dialektično materialističnega nauka o družbenem razvoju glavno smer razvoja nove družbe in pokazala tudi na nekatere osnovne nevarnosti. Zaradi te-ga nikakor ni slučajno, da ja že Engels opozarjal, da bo važna naloja proletam- ta potem, ko bo odstranil vos stari satirami stroj, ki so ga doslej uporabljali proti njemu samemu »zaščititi se pred svojimi lastnimi predstavniki la uradniki« (Predgovor k Marsovi knjigi »Meščanska vojna v Franciji«). Lenin, ki je delal v dobi višje stopnje kapitalizma — v imperializmu, ki je lahko v praksi proučeval vprašanja graditve socialistične države, je prav tako kakor Engels opozarjal na nevarnost birokracije. Znane so njegove besede, po katerih mora »Partija Izkoriščati množične delavake organizacije zato, da ščitijo delavce pred njihovo državo...« (Lenin »O sindikatih«). Toda veliki učitelji niso proletariata samo opozarjali na nevarnost, marveč so kazali tudi pot, po kateri se proletariat lahko ubrani nevarnosti. To močno orožje proletariata je nauk o odmiranju države, o graditvi komunistične družbe po pott za-vestne borbe proti birokratizmu, s pritegnitvijo najširših množic k upravljanju. Engels je v Anti Diihringu napisal naslednje: »Prvi akt, v katerem država stvarno nastopa kot predet arnik vse družbe — osvojitev sredstev sa proizvodnjo v Imenu družbe — Je hkrati tudi njeno zadnje samostojno državno dejanje. Mešanje državne oblasti v družbene odnose postaja od področja do področja odveč in ona sama od sebe prestane« in dalje: »Država se ne «uldnja», ona odmira.« Lenin pa is v svojem znamenitem delu »Država in revolucija« poudaril: »Proletariatu je potrebna aamo država, ki odmira, t. j. ki Je tako urejena, da W tako| lahko pričela odmirati Ja mora odr ! mirati.« 1 Klasiki markaume-leauuca* torej do- našega kmetijstva pa mora naša znanstveno raziskovalna služba rešiti še mnoga problemov, da bi 66 še bolj dvignila kmetijska proizvodnja. »Videl sem ljudi, vaše znanstvene delavce,< je dejal prof. Azi, »ki ee odlikujejo z izrednim strokovnim poznavanjem kmetijstva ter so željni znanja, a katere država nesebično podpira. Zlasti mi je ugajala borba znanstvenih delavcev Jugoslavije, da bi osvojili nove obdelovalne površine z melioracijami. Občudoval sem načrt za prekop Dunav—Tisa—Dunav. katerega uresničenje bi zelo dvignilo kmetijsko proizvodnjo in spremenilo strukturo kmetijske proizvodnje v Vojvodini, žitnici Jugoslavije.« Profesor Azi je obljubil, da bo poslal našim znanstvenim delavcem v kmetijstvu rokopis svojega najnovejšega dela iz področja agroekologije, ki ga bodo iz našega jezika dalje prevajali v druge jezike. Glede na dopolnjujoč značaj gospodarstva naše države in Italije je prof. Azi izrazil potrebo po čim širšem sodelovanju med obema državama. »Ni dvoma,« je dejal Asi, »da bi to sodelovanje še bolj pripomoglo k utrditvi miru. Moj kmet iz Romagne in vaš zadružnik,« je dejal prof. Azi, »v nobenem primeru ne Želita vojne niti da bi si drug drugemu odvzemala tisto, kar imata,« 0 pozivu Nacionalnega komjteja za obrambo miru in obrekovalni gonji Informbiroja je prof. Azi izjavil predstavnikom našega tiska: »Smešno je govoriti o pripravah Jugoslavije na vojno ter o nekih ameriških letališčih in oficirjih v vaši vojski. Pri vas sem videl veliko de-delovno vnemo v tovarnah, na poljih, v ustanovah in veliko željo vaših ljudi, napore in uspehe v dviganju blaginje jugoslovanskih narodov. To resnico o vaši držati bom razlagal italijanskemu ljudstvu.« Laburistična delegacija bo obiskala Jugoslavijo London, 25. avg. Reuter poroča: Izvršni odbor britanske laburistične stranke je sprejel poziv Nacionalnega komiteja Jugoslavije za obrambo miru, naj pošlje delegacijo v Jugoslavijo. V delegaciji bodo predsednik laburistične stranke \Vatsan, generalni sekretar Morgan Phillips In član izvršnega odbora stranke Eamahov. Ameriška delegacija za Generalno skupščino OZN Washlngton, 25. avg. (Tanjug). Predsednik Truman je izjavil na tiskovni konferenci, da bo vodil ameriško delegacijo na petem zasedanju Generalne skupščine OZN zunanji minister Acheson. Truman je poudaril, da bodo v delegaciji, ki jo sestavlja 10 članov, tudi demokratični senator Sparkmam, republikanski senator Henry Lodge, zunanjepolitični svetnik zunanjega minstrstva ZDA John Foster in še Dulles in ga. Roosevelt. Veleposlanik Warren Austin bo nadomeetoval Ache-sooa vselej, kadar ta ne bo navzoč na sejah. Anglo-egiptaki razgovori Kairo, 25. avg. AFP poroča, da bodo kmalu zaključeni' preliminiranj razgovori o reviziji pogodbe o zvezi iz 1. 1936, ki pa niso prinesli nobene bistvene spremembe v stališču- obeh držav. Kairski tisk poudarja, da ogipt-ska vlada odločno vztraja na zahtevi, da so čimprej umaknejo britanske sile iz cone Sueškega prekopa in spremeni sedanji status anglo-egiptskega Sudana ter zedini dolina Nfla. Britanska vlada pa ne kaže pripravljenosti, da bi evakuirala Sueški prekop v sedanjih mednarodnih odnosih. volj jasno govore o tem, kakšna je usoda države v prehodnem obdobju, povedo pa tud; to, kakšna naj bo osnovna amer in način odmiranja države. Engels pravi, da »postaja od področja do pooročja odveč« —— torej odmira postopoma. Lenin pa je to misel o odmiranju države povedal še natančneje. V svojem odgovoru Buharinu, ki je mislil, da bo najprej izumrla vojska, nato organi notranje represije, nadalje prisilni značaj dela itd, je Lenin odgovoril: »AH ni prav nasprotno: najprej »nadalje«, potem »nato« in na koncu »najprej«. Že iz tega je dokaj jasno, da Lenim uči, da «e more pričeti proces odmiranja države prav na gospodarskem področju. Če pa k vsemu temu postavimo še Engelsov nauk, po katerem ae prične proces odmiranja države na temelju razvoja svobodne asociacije neposrednih proizvajalcev, — torej prav na gospodarskem področju — potem je nauk o odmiranju države v svoji osnovi dovolj jasno postavljen. Lenin je ta nauk veškTat poudaril tudi po Oktobrski revoluciji. »NI treba pozabiti, da j« proletariat« potrebna samo držav«, ki odmira« je znano Leninovo načelo, Id ga dobro poznajo tudi današnji revizionisti tega nauka. V letih po Oktobrski revoluciji lahko zasledimo večkrat Leninovo opozarjanje na delo za praktično izvajanj« tega nauka, Vzemimo samo enega prvih ukrepov sovjetske ob-laati. 37. novembra 1917 je bilo objavljeno sporočilo o delavski kontroli nad kapitalističnimi podjetji. Naloga delavake kontrole je bila v tem, da je postavila toločene meje gospodarjenju kapitalistov, irez dovoljenja delavcev niti en kapitalist ni imel pravioe zaustaviti podjetja, vsa trgovska dejavnost se je morala podrejati kontroli delavekih predstavnikov. Naloga delavske kontrole pa Je bila tudi — pri kapitalistih naučiti ee voditi podjetja. Delavska kontrola je imela nalogo pripravita nacionalizacijo podjetij, Protestna brzojavka Ču En Laja generalnem« sekretarju ZN Nova Kitajska zahteva umik ameriških oboroženih ril * Formoze (Tanjug). Zuna- manjkanja naročil. Delavci so zagrozili, da bodo stopili v splošno stavko ako ne bo čimprej vprašanje nadaJJ' njega obstanka tržaških ladjedelnic. Resolucija poudarja, da je trže®*? ladjedelniška industrija v zadnja mesecih skoraj popolnoma propad# in da obratuje samo z 10 do 1*“ svoje zmogljivosti. Velik požar v Turčiji Ankara, 25. avg. Močan požar j® uničil 800 hiš v Demirdjiju bbz“ Smirne — poroča AFP. Vse telefon®*8 in brzojavne zveze so prekinjen* Niso še ugotovili, ali so bile tudi človeške žrtve. ' i m i’--'' - ’ ..... Z obiska slovenskih novinarjev v Trstu vendarle ]t zanimivo, d« je Lenin že takoj po revoluciji postavil pred delavski razred nalogo učiti se voditi podjetja. V skladu a tem je tudi Lepinov nauk o sindikatih, ki «o po njegovih besedah predvsem Ida: Ida administrativno teh-ničnega upravljanja proizvodnje, Ida združevanja, šola gospodarjenja, šola zaščite avojih interesov, rezervoar državne oblasti id* komunizma (glej članek »Se enkrat o sindikatih«), Lenin je večkrat naglašal tudi važnost vloge sindikatov v borbi proti birokratičnim tendencam. Na XI. kongresu VKP(b) je bila »prejeta resolucija »Vloga hn naloge sindikatov v pogojih NEP«. V tej resoluciji, ki je bila sprejeta na Leninov predlog, na primer piše: ... »v odnosu do socialističnih podjetij so sindikati brezpogojno dolini ščititi interes« ddovnlh ljudi, omogočiti v možnih mejah povišanje njihovega materialnega »tanja, stalno popravljati napake in prctiravanla gospodarskih organov, v kolikor te izhajajo iz birokratič-ne pokvarjenosti državnega aparata«, (VKP(b) v resolucijah str. 495.) AH pa-»Z birokratizmom se Je mogoče boriti do konca, do popolne zmage nad nffm samo tedaj, če bo vse prebivalstvo udeleženo pri upravljanju« itd. itd, Lenin Je iz dna duše sovražil eietem birokracije. Zavedal se je, da t* sistem hromi in vnaša razkroj na vsa mesta. V Leninovih delih, posebno po letu 1917, lahko vssk najde nešteto meet, k|er govori o teh vprašanjih. Za nas pa j* važno predvsem to, d* j« Lenin videl nevarnost birokracij«, opozarjal na množično udeležbo prebivalstva pri upravljanju ter poudarjal važnost nauka o odmiranju države. Nauk klasikov markeizma-leninizma o odmiranju držav* ie velike vežnoeti za uspešno graditev komunistične družbe. Odmiranje države na gospodarskem področju je izraženo tudi v revolucionarnem geslu: »tovarne delavcem«. Gealo »tovarne delavcem« zahtev* sa svojo ure- sničitev prav pritegnitev najširših del&^f 6kih množic v upravljanje, njihovo kulturno in strokovno usposabljanje, vxgcl®j ki na določeni stopnji razvoja črnoge*1 njegovo popolno uresničenje, »Ruski markatstl«! ki so najprej ut**' vili zavestno borbo proti sistemu bi«~ kracije, »o »pozabili« tudi na ureanisJT vanje tega gesla. Celo več. Za zagoto1^ tev interesov vladajoče birokratske k* ste je bilo treba revidirati tudi nauk . odmiranju države. Njej, to i« birokrati* kasti, je potrebna država, ki n* o Arnu ' država, ki se krepi ali z drugimi b«* dami, birokratski sistem, ki se krepi, stališče o potrebi države, ki ne od®'*, marveč se krepi, [e iznesel Stalin *j XVIII. kongresu VRP(b), ponovil p*. je v še odkritejši obliki v svojih nlh »odgovorih tovarišem« ob priliki % skuaije o lingvistiki. Poglejmo, kaj Prf.|, »Engels je v svojem Anti Dtlhringu r** da mora država po zmagi socialisti*’' revolucije odmreti. Na temelju tega j po zmagi socialistične revolucije v deželi začeli knjižni molji in talmudi*"^ nsše partije zahtevati, da partija “kr*? za čim hitrejšo odmiranje države, z* f. v pulčan|e državnih organov, za uki«'1 stalne vojske Medtem pa so prišli vjetskl marksisti na osnovi proučitve . tovne situacije v naši dobi do zakli«*",, da moT» dežela, v kateri je zmagala * volucija ob obatoju kapitalistične obkr« žitve in dokler je socializem ztnai°.t. samo v eni deželi, v vseh ostalih p« s.t da kapitalizem, vsestransko krepiti i® c. slabiti svojo državo, državne organe, Fj) veščevalne organe in vojsko, če ne K. biti uničena s strani kapitalistične .. krožitve, Ruski marksisti eo prišli do ključka, da ima Engelsov* formula < du zmago socializma v vseh deželah večini dežel, da pa je neuporabna T GjJ meru. če soicalizem v eni deželi. vZ,(. za sebe, medtem ko v v?»b drugih . j želah vlad* kapitalizem. (Se nadalje V o g a direktorja v državnem gospodarskem podieiju Površno poznavanje zakona »renju z državnimi gospodarsl o gospo- , - ----------- gospodarskimi pod- 10 vzbudilo pri nekaterih mnenje, j Ima direktor poslej le neke vrat* ?}° , Prvega upravnega uslužbenca v P““)etju. Drugi pa so prav tako nepravo razumeli vlogo direktorja v bodoč* da bo direktor s svojimi pooblastili, fflu )’>h daje zakon, zožil funkcije Pfsvnega odbora, zmanjšal njegovo od* •ov®rnost in tako obdržal pravzaprav lili"1 i2aiS*n Žospodarjenja, le zunanja ob-bi'bila nova. Seveda »ta obe tnne-n zmotni in v nasprotju z določili in zakona, ki je pravilni "•nosov nvad direktorjem odb«; ureditvi upravnim , —rom posvetil vso pozornost. Po za-je stvar urejena tako, da upravni ““»Or dejansko gospodari s podjetjem, tte“tem ko direktor odgovarja za pravil-Jo organizacijo delovnega procesa. Vlo-•* direktorja je najbolje označena v tem, )* direktor izvršilni organ in držav-01 Pooblaščenec v podjetju. , Naloga direktorja je organizacija de-procesa v podjetju in neposredna Za izpolnjevanje plana ter pravilno Poslovanje podjetja; to nalogo izpolnjuje J4, Podlagi zakonov in drugih predpisov. J tem se ravna po sklepih upravnega Ta' °dt*dbah in navodilih upravnega J®Wa ter direktorja višjega gospodarja združenja oziroma pristojnega dr-‘vnega organa. Prav tako direktor skr-1 *a pravilno izpolnjevanje zakonitih j?®upisov v vsem poslovanju podjetja, "‘lub tem številnim nalogam pa je vlo-f direktorja po določilih novega zakona ^gačna kakor doslej, ko je bil direktor *®ni vodja in je ime! popolno pooblastilo f* vodstvo podjetja. Vsi uslužbenci so *‘i doslej le strokovni pomočniki direk-®f)»i ki je odgovarjal za svoje delo ‘ainole administrativno upravnemu vodilni podjetja. Kolegij in strokovni svet . Podjetju ter sindikalna organizacija so ?**> le posvetovalni organi direktorja, *4,®rih mnenje za direktorja ni bilo ob-Ve*»o, Pravica strokovnega sveta, da o *v°jem drugačnem mnenju, kakor ga je ‘,v?el direktor, obvesti administrativno-“Pravnega voditelja, je bila sicer važna, ‘ndar so bili tako strokovni svet ka-tudi ostali vezani na stališč* direk-vs* do takrat, dokler ni admini-Jritivno upravni voditelj sprejel njihova stališča in o tem službeno obvestil n upravnega odbora v samem delov-procesu bi nuino moralo povzročiti ,^*o in nepopravljivo škodo našemu gozdarstvu in končno tudi _ neposredno ^‘^vnemu kolektivu, ker bi ziradi ne-*®*tn*,ga vodstva moral pasti delovni uči-®* in * tem tudi dohodki podjetja. jDirekU,!- sklepa pravnoveljavno po-f3 ter razporeja obratna sredstva. Tu l )• vezan seveda na gospodarski plan tr v *P® upravnega odbora, vendar ni da bi te posle predhodno odo-J^.kdor koli. Pogodba je obvezna ra l^lttj*, brž ko Jo je direktor sklenil in s tem posel pravnoveljavno med /r*nkama zaključen. Prav tako je direk-g*!? dana pravica zakonitega zastopanja Jr7*tia pred drž. organi in v pravnih od-to i Pos,Tr-ezn>^ov *n pravnih oseb, „ J* * drugimi podjetji, združenji itd. To S* * '1° ®nle direktor prenesti na dru- . i# nejtgterih poslih, sicer j* > le njegova pravica in doli- Z neposredno organizacijo proizvodnje v podjetju je združena skrb za delovno silo, njeno pravilno razporeditev ter delovno disciplino v podjetju. Direktor sklepa delovne pogodbe in namešča uslužbence, razen tistih, za katere je potreben po predpisih drugi način. Prav tako daje odpovedi delavcem in nameščencem, v kolikor ni po splošnih predpisih pooblaščen za to kdo drug v podjetju. Kakor ima pravico sprejemanja in odpuščanja direkter, pa mora nasprotno imeti vsakdo, ki bi mu direktor odpovedal, pravico, da se proti odpovedi pritoži na upravni odbor, ki v takem primeru končno odloči. Tako je zavarovan vsak delavec ali nameščenec pred morebitno direktorjevo samovoljo, direktor pa bo lahko primer pojasnil na seji upravnega odbora. Druga pravica direktorja glede pravilne zaposlitve delovne sile je, da direktor razporeja delavce in nameščence na posamezna delovna mesta m jim odreja naloge. Zato, da »e bo delo v podjetju pravilno razvijalo, nalaga zakon direktorju dolžnost, da skrbi za disciplino pri delu in poslovanju podjetja. Ta pooblastila zakona popolnoma zagotavljajo direktorju, da bo odgovorno delo vodstva podjetja res lahko opravljal v skladu s proizvodnimi nalogami podjetja. Važna so tudi določila, ki opredeljujejo odnos direktorja do upravnega odbora in ki še bolj poudarjajo odgovornost direktorja za pravilno poslovanje podjetja. Direktor je vedno dolžan, da izpolni vse sklepe upravnega odbora. V primeru pa, da bi upravni odbor sklenil nekaj, kar ni v skladu z zakoni, pravnimi predpisi, plani in odredbami pristojnih državnih organov in bi upravni odbor ne upošteval tozadevnih direktorjevih opozoril ter ne bi hotel spremeniti svojega stališča, mora direktor takoj obvestiti o tem višji upravni odbor oziroma pristojni državni organ. Pristojni državni organ j* ministrstvo ali ljudski odbor, kadar podjetje nima drugega operativno upravnega voditelja, n. pr. direkcije, generalne direkcije, uprave itd. V takem primeru ima direktor daljnosežno pravico, da zadrži izvršitev protizakonitega sklepa za toliko časa, dokler ne bo tak organ o stvari končno odločil, kar pa mora storiti takoj, ko se mu stvar predloži, če pa to takoj ni mogoče, najpozneje v desetih dnen. Čeprav zakon točno določa, kakšne posle opravlja direktor in kakšne upravni odbor, pa bi utegnil nastopiti položaj, ki bi bil za podjetje v gospodarskem in tehničnem pogledu zelo škodljiv. To je, če upravni odbor pravočasno ne stori vseh ukrepov, ki so potrebni sa izpolnitev plana. Večkrat bi bilo čakanje na sejo po krivdi upravnega odbora zelo nevarno. V takem izjemnem primeru pooblašča zakon direktorja, da sme storiti vse ukrepe za izpolnitev plan* in za pravilno delo v podjetju, čeprav bi bile to stvari, ki spadajo v neposreden delokrog upravnega odbora. Direktorju pa nalaga zakon dolžnost, da o takih izrednih ukrepih obvesti na prvi seji upravni odbor svojega podjetja. Tako bo upravni odbor imel priliko, da o takih izrednih direktorjevih ukrepih razpravlja in ugotovi, v koliko je bil direktorjev poseg v njegove pravice v skladu z interesi podjetja. Vse delo upravnega odbora in direktorja ter njune medsebojne odnose je namreč treba presojati izključno le s stališča interesa podjetja, ki jih morata oba ščrtiti. Gotovo pa je, da bo direktor v bodoče moral biti resničen strokovnjak, ker bo le v tem primeru užival zaupanje delovnega kolektiva. Kot je gotovo, da bo direktor tudi v bodoče tisti, ki bo neposredno vodil ds-lovni proces in organiziral delo v podjetju, pa je tudi, da je dober direktor le tisti, ki bo razvijal demokratičnost gospodarjenja e podjetjem. Čeprav je direktor član upravnega odbora, nima enake funkcije kot ostali člani, kar se vidi že iz tega, ker ni izvoljen od delovnega kolektiva, temveč postavljen od višjega upravnega odbora in ima Se neke posebne funkcije državnega organa. Kot tak je čuvar zakonitosti in skrbi za enakopravnost izpolnjevanja celotnega državnega gospodarskega piana. Zato boeta tako delavski svet kakor upravni odbor skrbela, da bo imel direktor primerno avtoriteto. Vzajemna pomoč vseh organov gospodarjenja s podjetjem je pogoj za njihovo dobro in pravilno gospodarjenje s podjetjem. Tudi v gradbeni stroki VELIK USPEH BRK5AD-NEGA TEKMOVANJA po turnirskem načinu Medbrigadno tekmovanja po tako Imenovanem turnirskem načinu po zgledu tekstilcev se je razširilo tudi na druge stroke. To kaže, da je tekmovanje sprejemljivo za vsako panogo. Jasno pa je, da je treba sam naSin prilagoditi posebnim delovnim pogojem. V gradbin-stvri je kot prvo uvedlo to tekmovanje gradbeno industrijsko podjetje Slovenije »Ivan Maček — Matija«. Organizirano je bilo takole: Vsako gradbiSfe tekmuje na svojem področju. Sodelujejo zidarji, tesarji, betonerji, železokrivci, kamnoseki, minerji in izkopne brigade, ne glede na raznoličnost strok. Tako tekmuje zidarske brigada proti železokrivski brigadi, dasiravno imata obe brigadi čisto svojevrstno delo, kar prav nič ne moti. Osnova je, da je vsako delo normirano. Poseben poudarek ima pri tem tudi kvaliteta, ki se prav tako ocenjuje od 0 do 1 točke. Na ta način ima brigada, ki dela res kvalitetno, pa nima tako velikega presega norme, možnost, da se v tekmovanju polno uveljavi. Tekmovanje je trajalo 40 dni. Tekmovalo je 183 brigad. Uspehi tekmovanja so bili: Tekmovanje je utrdilo delovno disciplino, kar kaže, da so delavci hoteli i rednim prihajanjem na delo doseči čim bolje dnevno nalogo in s tem prekositi druge tekmovalce. Delavec, ki je izostal, se je moral zagovarjati vsem Članom brigade. V primerjavi z junijem, ko tekmovanja še ni bilo, se je julija zmanjšal odstotek izostankov' na gradbišču v Strntfču za 17%, pri Litostroju za 14%, v Mostah za 18%. Povečal* se je storilnost dela. če zopet primerjamo junij in julij, se je fite- JCratka zgodovina MEDIC 3 NE d»l L *tyrki učbenikov i® znanstvenih fctrt . M tzdaja za potrebe slušateljev visok* šole komisija za uč- il in skripta medicinske fakultete, ‘ Pintarja nekaj tedni izšla dr. i ^ knjig* * naslovom »Kratka zgodo »b-j m*dlctne«. Dr. Pintar je docent za ci^no medicine na ljubljanski medi-lov« • **kidteti in je v publicističnem de-*n*n po ivojl habilitacijski di-*M*diko-kirurški učni zavod v ni*<°v nastanek, razmah ia in - Po zajetni knjigi »Porodništvo« kij, , *t«vilnih mediko-historičnih *est*v-^»te ot,i»vli*1 predvsem iz do- •t*0i *fiodovine medicine v različnih 4ik) °Vn‘k časopisih (Zdravstveni ve*t- ^^»kovali bi, da bo »Kratka zgodo-•tv»B ®*dicine« plod dosedanjega znan-4icu ^ela i«*tituta za zgodovino me->pte,n® naši medicinski fakulteti, a že i xvV0.ru avtor seznani z zjodo-r»zvti , n'ka samega, ki te j* dejansko . Prevoda znanega Meyer-Steine-? »Sftj , Sudhoffovega nemškega dela tl'itli0V . mt(*'clne. Mnogo strani v omejenih zgolj na prevod. °*Hote V°' *»r*di tega nosi knjiga *namenje obravnavanja zgodovine 1 nemških torišč, ki so bila v Slovanom (da ne govorimo i» . , ®nc*b) prepogosto zelo krivič- mojstr* medicinske 24 Neme*. Om*ojeao nemško d*lo o zgodovini medicine je tudi napisano tako, da stlači v različne znanstvene šol* odnosno smeri mnoge velike zdravnike slovanskega porekla s tako oznako in tonom, da jim je prepogosto povsem odvzeta njihova vodilna ali pa celo prvenstvena vloga (n. pr. primer s Purknejem itd.). Doc. dr. Pintar 6iccr zatrjuj*, d« je ob pripravljanju prevoda spoznal, da bi bilo treba marsikatero poglavj« izpopolniti in da se je trudil boJj osvetliti delo Slovanov v medicini, toda ugotoviti moramo, da mu je to le deloma uspelo, saj se osnovni ton nemškega dela, ki je bilo podlaga avtorju pri delu, vleče kljub dodatkom skozi vso knjigo. Mediko-historična znanost je pri nas Slovencih zelo malo razvita (saj se udejstvujejo na tem področju medicine 1* doc. dr, Pintar, dr. Karlin Mirko in dr. Mušič); po originalni in dokumentacijsko pomembni habilitacijski disertaciji smo pričakovali izpod peresa doc. dr. Pintarja originalnejšo mediko-historrčno učno knjigo. To naie pričakovanje je bilo tembolj na m*atu, ker je bil prav doc. dr. Pintar zraven dr. Karlina prvi, ki se je lotil sistematične obdelave slovenskih medicinskih znanstvenikov v preteklosti in prikazal mediko - historičnemu svetu v pravi luči Plenčiča, Kerna, lipiča in Številne druge velike evropske medicinske znanstvenike, ki »o bili Slovenci, pa si jih je prav n*miki nediko-histerični svet vilo delavcev, ki presegajo normo, v 6o-Stanju povečalo za 16%, v Medvodah za 23% itd. V vsem podjetju se je storilnost povečala za 6%. Tudi izkoriščanje mehanizacije je bilo iftlo uspešno, n. pr. na gradbišču v Str-nižču se je povečalo ta 14%, pri Litostroju za 8% itd. V organizacijskem pogledu je bilo tekmovanje pri tehničnem kadru zelo uspešno. Delovodje so morali vsak dan pripraviti proizvodni nalog za naslednji dan in prav tako registrirati uspehe. Tudi brigadirji so se morali zanimati za proizvodni nalog naslednjega dne, da se je delo brez zamude, nemoteno začelo. Pregledali so stroje in pripravili vse potrebno. Vsaka^ brigada je zvedela že istega dne zvečer ali naslednji dan zjutraj uspeh svojega dela. Tekmovanje po gradbiščih se je nedavno končalo. Zmagovalci po posameznih gradbiščih so: HC Medvode — brigada tov. Benkoviča, Šoštanj — težaška brigada tov. Pačalata. Velenje — tesarska brigada Vidonje. Maribor — težaška brigada Omerzla, HC Mo6te — brigada tov. Franca štora, Jesenice — železo-krivska brigada V., Litostroj — zidarska brigada Žabkarja, gradbišče Ljubljana — železokrivska brigada tov, Hajdinjaka, HC Vuzenica — tesarska brigada tov. KomenŽaka, in Guštanj — tesarska brigada Segernlka. Zdaj pa se bodo sestale najboljše brigade vseh gradbišč ter bodo na skupnem tekmovanju dale odgovor, kdo so najboljši delavci podjetja »Gradis« IMM. lastil kot svoje. Prav zato bi bilo treba odkazati tem soustvarjalcem ali celo povsem samoniklim možem v učbeniku ono mesto, ki jim v medicini in torej tudi v objektivni zgodovini medicine zaradi njih dela pripada. Tako so pa prikazani v skopih potezah le ob ostalih in se tako nekam razgube v celotni knjigi. Upalt smo, da bomo v učbeniku o zgodovini medicine končno dobili zaokroženo podobo slovenskega deleža pri rasti in razvoju medicinske znanosti, če bi avtor svoje delo zastavil v tej smeri, pač ne bi bilo treba zapisati v predgovoru o mediko-historičnem delu sodbe, da učbenik o zgodovini medicine ne more biti vsestransko izčrpen. Dr. Pintarjevi kratki zgodovini medicine se pozna, da je napisana po idejno zastareli podlagi (omenjenem nemškem delu o zgodovini medicine), saj niti najmanj ne upošteva metod modernega zgodovinskega raziskavanja in obravnavanja zgodovinskih dogodkov, pojavov in dob. Zaradi tega je delo v celoti idejno nejasno in nikakor tega ne more opravičiti dr. Pintarjeva ugotovitev, da »taka knjiga ne more biti... vsestransko idejno originalna«. Knjiga je napisana v teik*m in suhoparnem stilu. Avtor je navedel kopico imen in biografskih podatkov, ni se pa dotaknil silnic in družbenih pogojev, ki so oblikovali medicino kot znanost, poskrbel je, da je opremil knjigo s števil-nimi, zelo lepimi ilustracijami, med katerimi jih večina izvira iz odlične švicarsko medioo-historične (po svojem izvoru reklamne) revije »C&u2eitacbaft<. Oprema V obrala Šoštanj so lene premalo ahlinie Pred kratkim bi morala biti v okraja So-Stanj okrajna volilna konferenca, ker pa je prišlo od 160 delecatk samo 30 zena, Je bil le širši posvet. V neposredni bližini rudnika Velenje Je ve*je naselje rudarjev, ki so se vrnili i* Vestfalije, Francije in od drugod. Ti rudarji imajo po večini številne družine, katerih matere sl posrostoma ne znajo pomagati Iz težav. Otroci govorijo skoraj samo nemški. Tovarišica Pelci pripoveduje, da .11 je tetko, ker jo obtožujejo, da noče pošiljati otrok v šolo. Pravi, da sl želi, da bi se otroci člm-prej naučili slovensko. Vendar pa ji nihče, niti množične organizacije, niti učitelj osnovne šole v Pesjem pri tem ne pomaga. Brez dvoma bi materam najlaže pomagale članice AFZ. Ustanovile naj bi vzgojni aktiv, v katerem bi bile zastopane dobre matere. prosvetni delavci ln nekaj članov množičnih organizacij. Poleg težav v zvezi z vzgojo otrok je ena največjlh tudi preskrba z mlekom. Pred nedavnim so materam dodeli suho hrano Mednarodnega dečjeg« fonda Ali bi ne kazalo v tem naselju, ki Ima okrog 40 otrok, ustanoviti mlečno kuhinjo? Matere teh otrok bi prav gotovo rade prevzel* delo v kuhinjah ln se vključile v organizacijo AF2. Polec teh bi bilo treba rešiti še mnogo drugih Tprnšanj, kjer bi lahko žene prispevale svoj dele*. Zato Je skrajni čas, da «e odločno lotijo dela. — D. M. Slabosti organizacije AF2 v kranjskem okraju V nedeljo so zborovale delegatke okrajne- 5a plenuma AFi za okraj Kranj-okolleo. O osedanjem dolu okrajnega odbora AF2 je poročala tor. Lojzka Škerl, sekretarka 10. slabost organizacije Je bila predvsem v tem, da v mnogih krajih še niso bili Izvoljeni novi odbori. Od 162 odborov so Izvedle volitve le v 105. Dobro delajo organizacije na Golniku, v Zlreh, Poljanah, Jezerskem ln pri 8v. Ani nad Tržičem. Danes Ima okraj 3 DID, 5 deč.jlh restavracij ln 5 otroških Igrišč. Zene so sprejele sklepe glede vzgoje otrok ln zaščite mater. Na koncu zborovanja so žene Izvolile nov plenum ln izbrale štiri delegatke za kongres AF2 v Beogradu. Samoiniciativnost idrijskih žena Vaški odbori A F? v Idrijskem okrajn so povečali svojo delavnost. To so pokazala tekmovanja v zadnjih mesecih. Organizacija AF2 v Jesenici je danes med najboljšimi v Sloveniji. V znak priznanja za svoje delo so prejele tamkajšnje žene od glavnega odbora nagrado. Ko je v mesecu jnllju uničil požar nekaj gospodarskih poslopij, so tudi žene organizirale delovno brigado, ki Je pomagala pri čiščenju pogorišča. 2ene vsestransko pomagajo pri preobrazbi naše vasi. Jeseničanke bodo ustanovile skupaj z ženami lz Orehka šiviljski tečaj. Po končanem delu bodo Imele še politično izobraževalni tečaj. — 8. Gostilna je važnejša od knjižnice? Slovenj Gradec, 25. avgusta. Leto dni Je preteklo, odkar so natanovllt v Slovenjem Gradcu okrajno ljudsko knjižnico. Danes Ima že lepo število knjig, vest-In k,,r i* najvažnejše nad 310 bralcev. ?,nl pa knjlfnlca zaradi pomanjkanja prostorov že od 1. Julija t. I. ne posluje. Knjige ležijo v zabojih v flzkultur-nera domu, medtem ko ljudje šaman sprašujejo po njih. Lansko leto je prostore knjižnice zasedel okrajni ljudski odbor, knjlžnlel pa so začasno dodelili drng prostor, v katerem je bila do 1. julija letos. Tu ne je njeno delo razmahnilo, povečalo se je število bralcev ln knjig, čeprav je OLO pogostoma uporabljal ta prostor za razne konference. Toda na zahtevo poverjenika za lokalno Industrijo OLO ln poverjenlce za komunalne zadeve, je moral knjižničar na hitrico zmetati knjige v zaboje, prostor knjižnice pa so spremenili v gostilniško sobo. Vsekakor Je knjižnica, ki oskrbuje « knjigami rei sto ljudi, potrebnejša od gostilne. I. M. Sedemkratnem« udarniku ne pripada stanovanje _ , Ljutomer. 23. avgnsta. a J.ovarn* usoJ* Jo od 1947 leta zaposlen tor. Ciril Lah, usnjarski pomočnik. Lab dela na najtežjem delovnem mestu, kjer preseda normo za 20 do 25Vi, zato Je bil že sedemkrat razirlaSen za udarrnika. S svojo družino fttannje na Crcnu. Pred kratkim je hišni lastnik zahteval njegovo stanovanje za svojo hčerko, ki se Je poro- Hlev za tfiO glav goveje živine G. Radgona, 25. avg. V nedeljo Je praznovala apaška kmet. delovna zadruga »Edvard Kardelj« otvoritev največjega hleva v okraju. Pri gradnji so Imeli velike težave s strokovno delovno silo, ki so Jo morali zadružniki sami plačevati. Nov hlev ja 110 m dolg ln 25 m širok. V hlevn je prostora za 100 glav goveje živine. — jh. knjige je zelo lepa, tudi tiskarna «e je potrudila ra lep tisk. Toliko le na rob našemu prvemu obširnemu medico-historičnemu učbeniku. Podrobnejšo analizo delo tako e strokovnega medicinskega, kakor e historičnega zorišča bo treba podati v strokovnih revijah. — (mkv.) V OHRIDU SO ODKRILI V CERKVI SV. KllMENTA FRESKE IZ 13. STOLETJA Zavod za zaščito kulturnih spomenikov Makedonije se je letos lotil odkrivanja starih zidnih slik v cerkvi sv. Klimenta v Ohridu. Napore restavratorjev je kronalo odkritje sijajnih remekdel makedonskih upodabljajočih umetnikov. Iagied prej dolgočasne iin mrafine cerkve se je z nevoodkritimi freskami docela spremenil. Freske so glede na višino cerkvenih sten porazdeljene v tri vrste. Vsi motni so biblijskega značaja. Tako predstavljajo freske v najndžji vrsti mučenike v botfbi za zmago krščanstva nad mnogabožjem sužnjeposestniške družbe, v višjih pa so odkrita dela, ki plastično in realistično prikazujejo Marijino im Kristusovo življenje. Živahnost barv, življenjskost likov, pojava profilov in ozadja s stiliziranimi pejsaii, plastičnost in dinamika gibov ter posameznih situacij pričajo o renesančnem karakterju, ki ga je imela makedonska umetnost že v 13. stoletju. Figure, ki so slikaaie z odlič- člla ln trna enega otroka. Krajevna komisija Cven je sporazumno z višjo stanovanjsko komisijo odredila. dx se mora Lab s svojo družino takoj odseliti v Malo Nedeljo. Odločbo so utemeljili s tem. da se Lahova družina zadnje čase pretežno nahaja v Mali Nedelji. Stvar pa je popolnoma drugačna. Lah boluje na pljučih in je na bolniškem dopustu v Mali Nedelji. Zato je v času njegovega dopusta tudi družina pri njem. Delavci v podjetju sprašujejo, kako bo mogel Lah hoditi lz 17 km oddaljene Male Nedelje na delo, posebno še v slmskcm času, ko zapade sneg? S, F. Festival ob zaključku obiranja hmelja š» nekaj dni ln hmelj bo po vsej Savinjski dolini obran. Da bi bil zaključek letošnjega obiranja svečanejšl, bodo odprli v Žalcu 27. t. m. hmeljarsko razstavo, ki bo trajala do S. septembra. Na razstavi bodo prikazali način obdelave hmelja, njegov pomen za Izvoz, uničevanje raznih škodljivcev Itd. V istem času bo tudi okrajni festivalni teden, v katerem bodo nastopile najboljše Igralske ln folklorne skupine, pevski zbori ln recitatorji. Festival bo mogočna manifestacija kulturnega življenja v okraju Celje-okolica. Na večer pred pričetkom svečanosti bodo v Grižah odprli okrajno letno gledališče, kjer bo šolska Igralska družina uprizorila ljudsko Igro »Mlklova Zala« v fiikovl predelavi. Igralci se pripravljajo na nastop z veliko požrtvovalnostjo. Ob koncu festivalnega tedna bo v Žalcu veliko zborovanje, na katerem bodo nagradili najboljše hmeljarje tukajšnje KDZ. Tržaški pionirji v Kranju V Kranj je prišla nova skupina triaikih pionirjev. Mali gostje so priredili ie več Izletov v bližnjo in daljno okolico ter se niso mogli načuditi lepoti naših gora, gozdov In jezer. Nova je bila zanje tudi naša Slonlrska organizacija. Na Svobodnem tria-cem ozemlju imajo pionirske družine, ki se nekoliko razlikujejo od našib odredov. Zdaj imajo tudi oni v Kranju svoj odred »Vojka Premrla«, ki je razdeljen na 11 čet. Najboljša četa Je dobila prehodno zastavico. Pred kratkim so obiskali iileti, ki jim bo ostal v neizbrisnem spominu. — K. S. Nad 200 vojnih sirot na počitnicah Maribor, 23. avgusta. V Selniel ob Dravi Je bilo od Junija do avgusta v počitniški koloniji nad 280 vojnih sirot iz Vojvodine. Pred svojim odhodom so otroci priredili poslovilno akademijo s pevskimi ln baletnimi točkami. Vojvodinski pionirji so pokazali veliko discipline ln dobro vzgojo. Lčlteljstvo selniške šole jim Je šlo v vsakem pogledu na roko in bodo odnesli lz Slovenije najlepše vtise. J. J. Novo električno omrežje v Sp. Idriji Ker Je električno omrdUe v Spodnji Idrl.1l v skrajno slabem stanju. Je OLO Idrija nakazal letošnje leto investicije za popravilo omrežja ln ta zgraditev nove transformatorske postaje, (lani OF so na svojem sestanku sklenili, da bodo pri teh delih pomagali. 19. Junija so sačell kopati temelje za transformatorsko postajo, v začetku avgusta pa so s tem delom končali. V tem kratkem času so naredili prebivalci 1218 prostovoljnih delovnih ur. NajmarliiveJil med vsemi Je hjl upokojenec lvaji Carl. ki Je opravil 211 prostovolj-nib ur ln sam vodil vso organizacijo dela. Tov. Carl spada med najboljše frontovcc v Sp. Idriji, saj je opravil letos že 367 prostovoljnih delovnlb ur, za kar bo tudi nagrajen. l. Mladinsko taborjenje ob Soči ln prijazni vasici ob Soči blizu Kobarida, tabori mladina iz IKS Tovarne avtomobilov v Mariboru, ki so Je vrnila s dela na avtomobilski cesti. Zdaj ulivajo mladinci zaslužene počitnice. Nekateri so se preko Bogatina povzpeU že na Triglav; vsi pa so obiskali Vrsno - rojstni kraj Simona Gregorčiča. prl Ble“u Be poslavlja te dni S" Idrijskih pionirjev ln pionirk, ki so bili tri tedne na počitnicah. Otroci so povečini lz rudarskih druiin. Z velikim veseljem ln zanimanjem so obiskovali slikovito blejsko okolico. Ogledali so il Prešernov dom. sc poklonili vojnim žrtvam v Dragi pri Begunjah ter med drugim napravili izlet v lepo sotesko Vintgar. Naredili so tudi 250 nr prostovoljnega dela prt gradnji zadružnega dom« v Rlbnem. Z uspelo prireditvijo v gasilskem domu so se mali gostje potiovUj od prijaznih domačinov. — 3. B. nim poznanjem anatomije, jasno kažejo, da se je makedonska slikarska šola že v 13. stoletju osvobodila vpliva bizantinske asketske »meri in da je ustvarjala originalna dela. — Kulturno zgodovinska vrednost cerkve ev. Klimenta, ki je pomemben sipomenik naše najstarejšo orhitalcture, bo z odkritjem in ranoviraniem starih freak znatno porasla. Doslej so že očistili nad 70 kvadratnih metrov figur in tudi odkrili imena avtorjev Mibaila in Eusti-hija. NOVE KNJIGE IN REVIJE Nomenklatura planskog trebovanja n zdravstvenim ustanovama za godino 1951. Strani 152. Republika štev. 7, leto VI. Časopis za književnost in umetnost, Za*greb. Novi »vet štev! 6—7, leto V, Izdaja za Društvo slovenskih književnikov Državna založba Slovenijfe v Ljubljani. Bibliograiija Jugoslavije it. 6. Knjige, brošure in muzikallje za junij 1950. Izdaja Bibliografski institut FLRJ, Beograd. Dr. Peterlin Bogdan: Gradivo za uporabo zakona o zakonski zvezi. Izdal »Uradni list LP-S«, Ljubljana, 1950. Strani 28. Temeljni zakon o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji in * viS-Jimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih lzd?.l »Uradni list LRS«, Ljubljana. 1950. Strani 38. Priloga: Obrazci M volitve delavskih »vetov, *tr«ai 16. v r o p s h g p r v e n a t v g y plavanju Skanate in ženske štafete 4x100 m Neuspeh naših waterpolistov Dungj. 25. avgusta. Danes sta igrali vaterpolo reprezentanci Jugoslavija in švedska neodločeno 4j4. To je bila doslej aajslabša igra naše reprezentance. Naše moštvo je igralo v spremenjeni postavi. Namesto Grkinjža je igral Gesl, ki je bil najslabši igralec, Kačič namesto Bakašuna pa je bil ob pričetku nesigu-ren in je njegova krivda, da je padel prvi gol. Naše moštvo ni pokazalo tistega, kar zna. Zogo so netočno podajali. Igralci so se trudili, toda malokatera akcija se jim je posrečila. Borbenost in prizadevnost, ki so jo pokazali, ni zadostovala za zmago nad tako dobro vigranim moštvom kot je švedska reprezentanca. Polčas se je končal z rezultatom 3:2 za reprezentanco Jugoslavije. Ob pričetku drugega polčasa so Švedi izpnačili na 3:3. Za tem je uaše moštvo igrajo zeJo neurejeno. Treh nenavadno ugodnih priložnosti pred švedskim golom niso izkoristili zaradi pretiranega kombiniranja. Malo pozneje je bil Kačič zaradi faula izključen iz igre. Švedi so iz 4 m dčfcogli četrti gol za Švedsko. Vodstvo so prevzeli Švedi. Do konca je manjkajo še nekaj minut, ko je Kurtini z močnim strelom izenačil rezultat. Italijanski sodnik Redione je sodil zcjlo dobro, toda pred zaključkom igre je napravil več napak na škodo našega moštva, jugoslovansko moštvo je igralo v naslednji postavi: Kovagjč, štakula, Kačič, Kurtini, Jcžiž, Gesl, Radonjič. Po tej tekroi j® bilo odigrana tekma med Nizozemsko in Avstrijo. Zmagala je Nizozemska z 11:1 (5:1). Po teh tekmah je stanje na tabeli tole: Nizozemska 5 5 0 0 49 :12 i0 Jugoslavija 5 3 1 1 42 :24 7 Italija 4 3 0 1 36:20 6 Švedska 4 2 1 1 24 : 10 5 Avstrija 4 1 0 3 16 :31 2 Francija 4 0 0 4 15 :35 0 Švica 4 0 0 4 9 : 59 0 PLAVALNI REZULTATI Danes so jugoslovanski plavalci dosegli nekaj lepih uspehov. Boris Škanata je dosegel v predtekmovanju sčasom 1:10,6 nov jugoslovanski rekord. Pravtako pa so naše plavalke v štaieti 4 krat 100 m plavale manj kot 5 minut in dosegle nov državni rekord. Na 400 m prosto brata Sti-petiča nista dosegla odličnega plasmana. Rezultati: 400 m prosto, moški: 1. Alex Jany (Francija) 4:48,0, 2. Boiteajc (Fr.) 4:50,1, 3. Lehman (Nem.) 4:51,0; 4. Marjan S tipe tič (Jug.) 4:51,3, 5. Oestrand (Šved.) 4:57,5, 6. Mislav Stipetič (Jug.) 5:01,7, 7. Tebes (Nizozemska) 5:01,7. Vmesni ča6i: 100 m 200 m 300 m Jany 1:01, 2:21,1 3:37,4 Stipetič 1:01,3 2:22,5 3:37,5 100 m hrbtno, moški: — L predtek: 1. Lucieaje (Fr.) 1:10,3 2, Škaaata (Jugoslov.) EVROPSKO PRVENSTVO V ATLETIKI Jugoslovani v finalu skoraj v vseh disciplinah Zatopek je postavil v teku na 10.000 m nov svetovni rekord 29:12,0 Stefanovič in Mihalič na 9. in 10. mestu Bruselj. — Drugi dan tekmovanja (to je v četrtek, 24. t. m.) za evropsko prvenstvo v atletiki so jugoslovanski atleti dosegli prav lepo uspeh9- Malone vsi jugoslovanski .... .... •-um< atleti, ki so nastopili, so se kvalificirali za finalna tekmpvanja. V finalnem teku na 100 m za moške je Pecelj, ki se je po dveh predtekmovanjih kvalificiral za finale, izločil celo vrsto izvrstnih tekačev evropskega razreda v teku na 100 m. V prvem tekmovanju je bil Pecelj v svoji skupini prvi s časom 11 sek. V polfinalu se jo 12 najboljših tekačev borilo za vstop v finale. V prvi skupini je zmagal Lechese (Italija) v časn 10,7, drugi je bil Kiszka (Poljska) s časom 10,8, tretji Pecelj (Jugoslavija) 11 in četrti Torvalson (Islandija) 11,1. V drugi skupini je zmagal Fran- coz Bally s časom 10,6, pred Suharovim (SZ) 10,7 in tretji Kerusen (Islandija) v času 10,8. Izpadli so Penna (Italija), Pederson (Norveška) in Alif (Velika Britanija). V finalu je Pecelj na čtartu nekoliko zaostal, vendar pa je z izvrstnim šprintom v zadnjih 50 m zavzel 6. mesto, kar je samo desetinko sekunde slabše od zmagovalca. Kezuitat finala: 1. Bally (Fr.) 10,7, 2. Lechese (Italija) 10,7, 3. Suharov (ZSŠR) 10,7, 4. Kiszka (Poljska) 10,7, 5. Clausen (Islandija) 10,8, S. Pecelj (Jugoslavija) 10,S. Oba Jugoslovana Djuraškovič in Pavlovič 6ta prišla v finale na 5000 m. V prvi skupini je zmagal Zatopek (CSR), Pavlovič je bil peti. V drugi skupini, kjer je nastopil tudi Belgijec Reitf, favorit na 5000 m, je Djuraškovič zavzel tretje mesto in s tem pravico za vstop v finale. Zmagal je Poster (Finska) z rezultatom 14:47. Djuraškovič je bil tretji pred Albertsonom (Švedska) in Reiffom (Belgija). V predtekmovanju na 1500 m ni uspelo Ceraju, ki je nastopil v prvi skupini, da bi se kvalificiral za finale. V izredno močni konkurenci je osvojil peto mesto. Pred njim so prišli na cilj Britanec, Finec Taipale, Belgijeo Herman in Šved Strand V drugi skupini je Otenbaimer (Jugoslavija) v napeti borbi in z zelo dobrim tekom zavzel tretje mesto in se tako plasiral v finale. Prvi je bil Vernieur s časom 3:54,6 pred Eriksonom (Švedska) 3:54,7, Otenheimerjem (Jugoslavija) 3:55. četrti je bil Nankevflle (Britanija) v času 3:55,6, V tretji skupini je zmagal El Mabruk (Francija). Prvi štirje tekači iz sleherne skupine bodo nastopili v finalu. V metu diska je naš metaleo Žerjal v izredno hudi konkurenoi 18 metalcev prišel v finalno tekmovanje. V finale so prišli Consolimi in Tossi (Italija), Johnson (Norveška), Silas (Grčija), Žerjal (Jugoslavija) in še štirje metalci diska. Iz nadaljnjega tekmovanja je izpadel eden najboljših metalcev diska na svetu Huseby (Islandija). V petoboju za ženske je po prvih treh disciplinah (met krogle, skok v višino in tek na 200 m) na sedmem mestu naša tekmovalka Ivanka Knez. V tem tekmovanju vodi Točenova (ZSSR) s 1974 točkami. Ivanka Knez je nabrala doslej 1604 točke. V skoku v daljino za ženske je bila prva Bogdanova (ZSSR) s skokom 5,82. druga Lus (Holandska) 5,63 m, tretja Ostrdahl (Finska) 5,57 m. Naši tekmovalki Koledin in Šumak sta zasedli 10. in 11. mesto. Naš tokmovaleo Milakbv je s palico preskočil 3,90 m in se ni plasiral v finale, za katerega je bilo treba skočiti 4 m. V finalnem tekmovanju je v teku na 100 m z zaprekami zmagal evropski prvak Marie (Francija) s časom 14,6. Drugi je bil Lundberg (švedska) 14.7, tretji Dillars (Vel, Brit.) 15 sek. V hoji na 10 km je postal nov evropski prvak Schvarz ( vica) s časom 46,01. drugi jo bil Allen (Vel. Brit.) s časom 46,03 in tretji Hardy (Vel Brit.) v časn 46:10,2. V polfinalnih tekih na 400 m je zmagal v prvi skupini Lunis (Francija) v času 47,8, v drugi skupini je bil prvi Puck (Veh Brit.) s časom 48,6. Dapes 60 bile predtekme na 100 m za ženske. Z izvrstnim rezultatom je zmagala v prvi skupini Nizozemka Blanckors Koen v času 11.7. V drugi skupini je zmagala Duhovih (ZSSR) s časom 12.* in v tretji skupini Sečenova (ZSSR) s časom 12,4 sek. V predtekih na 400 m z zaprekami so zmagovalci Cros (Franoija), Filiput (Italija), Intujev (ZSSR) in Witl (Vel. Brit.). 1:10,6 (aov jugoslovanski rekord), 3. Mas- saria (Italija) 1:113, 4. Persaon (Sv.) 1:13,0 II. predtek: 1. Larssoa (Šved,) 1:11,2 2. Kivit (Niz.) 1:11,7; 3. Koppoktedter (Avstrija) 1:13,1: 4, Gehring (Švica) 1:14,9, 5, Adamskuglu (Turčija) 1:22.5. Plasmana naše ženske štafete do zaključka lista nismo prejeli, Štaieta 4 krat 100 m ženske: 1. Nizozemska 4:33,9 (Massar 1:10,6, Themerlon 1:09, 5 Bernien 1:07,7, Schumacher 1:06,7) 2. Danska 4:43,1, 3. Švedska 4:44,7, 4. Francija 4:47,1; 5, Italija 4:53,0, 6, Jugoslavija 4:56,1 (Kalčič 1:16,2, Grkinič 1:13,4, Ligorio 1:14,5, Loparič 1:12,1) nov jugoslovanski rekord. Jutrišnji program. — Dopoldne: 200 m prsno (predtekmovanja), 400 m ženske (predtekmovanja) 1500 m moški (predtekmovanja). Waterpolo: Nizozemska : Italija. Popoldne: 200 m prsno •**• moški (finale), 100 m hrbtno — moški (finale). — Waterpolo: Švedska : Avstrija. Waterpolo — Francija: Švica 7:3 (4:3) Švedska : Francija 5:1 (3:1) Dunaj, 25. avgusta. — Včeraj je vladalo na Dunaju največje zanimanje za vaterpolo tekmo med reprezentancama Jugoslavije in Nizozemske, ki je odločala o prvem mestu na letošnjem prvenstvu. Zmago si je priborila Nizozemska z rezultatom 6:3. Naši reprezentanti 60 igrali slabše kakor navadno, niti v hitrosti, niti v kombinacijah in v podajanju niso pokazali tiste igre' kakor v tekmi z Italijo. Nasprotno pa so se izkazali Nizozemci, ki so bili sijajno razpoloženi. Gole za Nizozemsko so dalit Van Fe-gelen 4, Smol in Belsar po enega. Za Jugoslavijo sta bila uspešna Kuptini dvakrat in Radonjič enkrat. 'Jugoslavija je igral« Kovačič, Bakaiun, Btakula, tejle postavi. . .. ... Grkinii, Kurtini, Jezič, Radonjič. Včeraj je bilo tudi predtekmovanje na 400 m prosto za moške, katerega 6ta se udeležila tudi Jugoslovana Mislav in Marjan Stipetič. Oba naša predstavnika sta se plasirala v finale. . Prvi predtek: I. Lehman (Nemčija) 4:53,1; 2. Marjan Stipetič (J.) 4:53,9: 3. Oestrand (Švedska) 4:58,4; 4. Mislav Stipetič (J.) 5:04,3; 5. Cabu (Nizozemska) 5:05,4; 6. Staub (Avstrija) 5:21,6; 7. Zulu (Turčija) 5:28.9. Drugi predtek: 1. Jany 4:58,2; 2. Boiteauy (oba Francija) 4:50,1; 3. Tedes (Nizozemska) 5:03,6; 4. Rsjner (Avstrija) 5:19,9; 5. Juse) (Turčija) 5:39,6. Včeraj so tekmovale ženske s stolpa. rst-ni red najboljših je tale; 1. Palisard (Franoija) 8,67 točk; 2. Staudinger (Avstrija): 8. Shristosen (Danska); 4. Tatarek (Nemčija). P. Č. rATLn Trt Dubrovnik, j Četrto kolo lugosiavila v voditvo | OLIMPIADA V četrtek je bilo na 9. šahovski olimpiadi v Dubrovniku odigrano IV. kolo, v katerem so se jugoslovanski šah is ti srečali e Švedi. Partije IV. kola niso prinesle posebnih presenečenj, razen poraza našega zastopnika dr. Trifunoviča v igra s Švedom A. Berquistom. JUGOSLAVIJA : ŠVEDSKA 3:1 V tei važni tekmi je prvi zmagal ad Pirc nad Johajnssonom. Kmalu nato pa je Gligorič premagal prvega igralca Švedov Skolda. Na tretji šahovnici' pa smo doživeli poraz, Trifunovič je namreč izgubil z A. Berquistom. Rabar, ki je igral v četrtek na četrti deski’ proti N. Berquistu, je v sicilijanki dosegel že v 6rednji igri precej boljšo pozicijo. Njegov nasprotnik je z nespretnim manevrom odtegni] damo z glavnega bojišča, kar je Rabar odlično izkoristil ter ga po lepem napadu postavil pred mat. ZVEZNA KOŠARKAŠKA LIGA ŽELEZNIČAR TRETJI NA LESTVICI V Zagrebu, Beogradu in Ljubljani so bile v četrtek tekme II. kola zvezne košarkaške lige. Največji uspeh v tem drugem delu jesenskega dela prvenstva so dosegli igralci ljubljanskega Železničarja, ki 60 z razliko 10 košev premagali najboljšega hr-vatskega predstavnika Mladost iz Zagreba. Crvena zvezda je z lahkoto odpravila beo- grajskega Železničarja, dočim je Jedipstvo iz Zagret Dubrovnik. — Med IX. šahovsko olimpi-adp bo v Dubrovniku 6. septembra plavalni dvoboj med ropreze&taheami Splita in Dubrovnika. iagreba na domačem igrišču premagal ljubljansko Enotnost s tesnim rezultatom 49:48. Zmaga Železničarja nad Mladostjo je potisnila moštvo Železničarja na tretje mesto prvenstveno lestvice, kar je vsekakor lep uspeh najboljšega slovenskega predstavnika. Ljubljanska tekma je bila lepa, hitra, borbena in živahna. S to zmago 6e je Železničar uvrstil med najboljša jugoslovanska moštva. Vsi igralci, med katerimi sta se najbolj odlikovala Vozelj (15), in Amon (13 košev), so uspešno opravili svojo nalogo. Tekmo sta sodila pred 2009 gledalci Minič in Klojfenik. V Zagrebu pa je bilo obratno. Enotnosti se je držala zopet velika smola, kar se vidi tudi iz rezultata, ki se je končal s tesno zmago Jedinstva. Ljubljančani so bili boljši v igri, vendar so v zadnji minuti prejeli koš. s katerim so si domači priborili zmago. To je že šesta tekma, ki jo je Enotnost izgubila z enim ali dvema košema razlike. Tekmo sta sodila Erbežnik in Jovanovič. . Rezultati tekem so bili naslednji: ŽELEZNIČAR (LJ.) : MLADOST 44:34. JEDINSTVO : ENOTNOST 49:48. CRVENA ZVEZDA : ŽELEZNIČAR (B.) 50:36. Argentina ; Nizozemska po} 8 * po] (2). Bolbocb&n : Van Scheltm0 remi', Guimaid : Pri>s 0:1, Rossedo ' Cortlever in Pilnik : Donner eo P» tiji prekinili. . Čile : Italija 3:1. Častili« i Cast": di 1:0, Castaldi je imel v konem konja za tri kmete in je zaradi igre svojega nasprotnika privedel i? do zmage, Flore? : Porreca 1:0, Le lier : Giustolisi 1:0, Maccionf : rii mavera 1:0. , „ Danska ; ZDA 0:3 (1). ReehevsKf je na prvi deski v prav lepem stolr v kratkem času premagal Enevold*" na. Kramar Kupfersticha, mnogo ob®’ ta joči mladi mojster Evan6 pa N1*’ sena, Steiner in Petersen sta Pr?, nila partijo, ki se bo najbrž končal remi. , Belgija : Avstrija 2:1 (1). Na deski 6ta se 0’Kelly in Beni z® 6rednji igri sporazumela za remi. baut je po živahni igri v e redila ji® Erišel v prednost in premagal La#' erta. Partija Busek : Dunkelblu® 4 je končala remi. Devoa in. Palda P® sta igro prekinila v izenačenem P0-loža ju. Finska : Peru in pol : pol (2). Pat' tija Book i Canal je sprva obetal® ostro igro, ki pa je kmalu prešla * končnico, kjer sta se nasprotnika sp°' razumela za remi- Niemela je Pre’ magal Zapato, partiji Ojanen : Sum®.' in Helle : Pinzon pa sta bili prek1' njeni. Nemčija : Francija 2:1 (1). Borbe; ni igralci' Nemčije so se zelo trudil1* da bi ne zaostli za našo reprezent811! co. Mladi Unzicker je odlično i P?. proti Tartakowerju ter v končuid kmetov, dveh težkih figur in lo**? spretno izkoristil materialno ^ p7f no&t enega kmeta in zmagal. Na °tU' gi deski je Schmid remiziral z R045*’ limojem. Tudi' Rellstab in Kesten jj** delila točko, medtem ko sta in Hugot partijo prekinila v nejasne® položaju, kjer ima Pfeifer nekaj up8’ nja na zmago- Norveška i Grčija 1:0 (3). Na trti deski je Kongshavn prema?" Othoneosa, partije Mybre : Maftick1' adis Zagrafatis : "Vetsol in Morcken j Boulachani pa so bile prekinjene nejasnem položaju. Stanje po četrtem kolu je nasl®“j nje: Jugoslavija 12 točk, Nemčija 1 (1), ZDA 10 in pol (1), Nizozemsk* Belgija 9 in pol (2), Finska 8, itd. obveitilaT") ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE NA GOLCAJU Krajevna edinica ZB Blagovica obvešča vse člane ZB in ostale organizacije, da bo v nedeljo 27. avgusta odkritje spominske plošče padlim borcem na Golčaju pri Bla-govicL — Spored je naslednji: 1. Otvoritev. 2. Godba — narodna himna. 3. Govor sekretarja OKKP tov. Žen Jakoba. 4. Odkritje plošče (tov. Pirš Ivan). 5. Recitacija mladine Blagovica. 6. Govor sekretarja OF Blagovica. S tem se zaključi proslava na Gol-č^ju ji ato sledi prosta zabava v Blago- i. ci- -DNEVNE VESTI« Zapora ceste. Zaradi dirke, ki jo priredi avtomotociklistlčmo društvo »Janko Premrl -.-Vojko«, Postojna bo v nedeljo 27. avgusta v času od 9—12 in 14—17 zaprt za vsa volila odsek Kačja vas—Ravbarkonjanda zvezne ceste Maribor—Trst. Promet se usmeri po cesti Planina — Unec — Ravbarkomanda. — MLP Glavna nprava za ceste. 4636 MARIBOR PARTIZAN: amer. film »Ljubav- - - _ ur------- Združenje obrtnikov v Ljubljani poziva vse obrtnike s področja Ljubljane, da dvignejo zanesljivo v dnph 28. do 31 avgusta vici. Za jedačo in pijačo je poskrbljeno, sti dobiček je namenjen za plačilo plošče. Vabimo k obilni udeležbi. GORSKE DIRKE NA ČATEŽ Opozarjamo ljubitelje ljudske tehnike in izletnike na II. gorske avto-dirke na Čatež, ki bodo v nedeljo 27. t. m Start dirke je na Veliki Loki s pričetkom ob 14. uri za posamezne kategorije vozačev. Železniška izstopna postaja je Velika Loka, tako za dirko kako tudi za izletnike na priljubljeno dolenjsko izletniško točko Čatež. Ugodne 6o vlakovne zveZe. Priporoča se obisk dirke in Čateža že z jutranjimi vlaki. Za preskrbo gledalcev-inletnikov je dobro poskrbljeno. Nadalje opozarjamo lastnike prometnih vozil da bo cesta Velika Loka—Čatež zaprta v nedeljo 27. t. m. od 14. do 17. ure, v soboto 26. t m. pa od 15. do 17. ure za vse vste vozil. Možen je prehod preko Skovca. DIRKE PO SLAVONIJI _Na_ prvi etapi mladinske kolesarske dlake • Po Slavoniji« od Osijeka do Podravske s; tine, dolgi 97 km je zmaga! Lulik (Železničar) iz Nove Gorice. Drugi je bil Stanko (Jedinstvo) iz Zagreba, 8. pa Tot (Spartak) iz Subotico. Na čil j druge etape v D aru varu je prvi prispel zmagovalec prve etape Lulik, 6iede mu pa Stipčevjč (Zadar). Ješič (Miliciouar) ____________ iz Beogradg. Hrvoj (Osijek) in drugL V i no. Vabljeni! skupnem plasmaju vodi po drugi etapi za-ocš-fjivo Lulik (Železničar) iz. Nove Gorice Klub za konjski šport »Triglav« Radovljica, priredi v nedeljo 27. t. m ob 14. uri na novem dirkališču v Lescah pri Bledu PRVE KASASKE IN GALOPNE KONJSKE DIRKE Vodstvo teh dirk je prevzel predsednik Zveze konjskega športa za Slovenijo tov. minister Avšič. Udeležili se bodo ti-le klubi: Maribor — klub »Borec«, Ljutomer — klub »Ljutomer«, Ljubljana — Miličnik in Partizan, Krško — »Posavje« Kranj — Borec JA. Turnišče — Drž. kobilama, Zagreb. Konji: kasači: med drugim nastopajo tudi Olko, Naprej, Jerin, Lota, Ptonir itd. Dalje galoperji: Vitez, Marko, Afrodita itd. Spored: Otvoritev dirkališča, razvitje prapora, dirke. — Po dirkah bo ljudsko raja-janje. Za jedačo in pijačo obilno poskrbije- pred Stankom (jedinstvo) iz Zagreba. DVA NOVA SVETOVNA REKORDA SUVANJE KP.OGLE 17,95: 400 M — 45,8 PRESKRBA- DELITEV MESA Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO Ljubljana obvešča potrošnike, da si lahko nabavijo sveže meso v soboto dne 26. in v nedeljo dne 27., v ponedeljek dne 28. in torek, dne 29. avgusta na živilske nakaznice: R—-la jam, R—la, R—Ib, R—žl. B—12, R—^a, R—1, RS—1, D—2, D—3, SO—1. SO—2, PO za mesec avgust 1959. V soboto, dne 24. t. m. bodo delile maso Stockholm, 25, avgusta. — Na Švedskem So vedno gostujejo atleti, iz ZDA, ki so tekmovali žo na številnih mitingih Preteklo sredo sta ameriška atleta Fuchs in Rhoden porušila dva nova svetovna rekorda. Rhoden na 400 m, ki jih je pretekel v 45,8 sek (prejšnji rekord Mae Kenley, Jamaica. , fastnf6svetovni J& T Ji W 4$ I neprekinjeno od 6.-18. ure vse prodajalne kroglo 17,95 m. torej ssmo 5 cm mani od mesa. še pred nekaj leti uoalutene daljave. V nedeljo dne it. v ponedeljek, dne 28 ln v torek, dne 29. t. m. pa bodo delile meso VESLANJE | od 6,—12- in od 14. do 18. ure vse običajne Od 1 do 3. septembra bo v Milanu ev- rajonske poslovalnice in na trgu ronsko prvenstvo v veslanju. Prvenstva se : Mesa je na razpolago v zadostnih količi- bo udeležila tudi Jugoslavija in sicer v ! ufth kritje razpisane delitve, zato opozar-sciffu dvojki s krmilarjem, četvercu s kr- j jamo, da bi bodo lahko meso nabavili vsi milarjem in brez Pred začetkom prvenstva, I navedeni potrošniki v vseh zgoraj navedenih pri svojih obrtnih nabavno prodajnih zadrugah nakaznice za kurivo za ogrevanje delavnic. Nakaznice morajo dvigniti obrtniki osebno. 4629 Od 1. septembra 1950 dalje bo pošta St. Lenart pri Vel, Nedelji poslovala pod novim nazivocn Podgorci. -SOISTV«- UDELEŽENCEM STROKOVNO PEDAGOŠKEGA TEČAJA PREDAVATELJEV SREDNJIH IN NIŽJIH STROKOVNIH SOL Strokovni pedagoški tečaj predavateljev srednjih in nižjih strokovnih šol se bo začel v ponedeljek 28. avgusta ob 10. pri dopoldne v vel*ki predavalnici Gospodarske fakultete v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27 (Trgovski dom). Tečaj bo trajal do vključno sobote 2. septembra 1950. Udeleženci tečaja, ki bivajo izven Ljubljane, naj se pripeljejo v Ljubljano v ponedeljek 28. avgusta 1950 s prvim jutranjim vlakom, tako da bodo lahko prišli do 9. ure dopoldne pred veliko predavalnico Gospodarske fakultete, kjer bodo prejeli vsa potrebna navodila glede predavanj, hrane, prenočišča itd. Po možnosti naj udeleženci potujejo v 6kupinah najmanj 5 oseb, da lahko izkoristijo 60*/« popust na železnici. Ministrstvo za prosveto LRS. RAZPIS za sprejem v Delavski tehnikom — Maribor V času od 25. do 28. avgusta t I. se bodo na zavodu, Leninov trg 1 soba 82, vhod iz Krekove ali Gregorčičeve ulice, sprejemale prijave zamudnikov za vpis v I. letnik strojnega in elektro odaaka. Poznejših prijav ne bomo ».prejemali. Pogoji za sprejem: 1. Kvalifikacija ene navedenih strok in da je kandidat zaposlen kot kvalificiran delavec najmanj eno leto. 2. Dovršena nižja srednja ali njej enaka šola z maturo. 3. Da kandidat ni mlajši od 17 let 4. Da kandidat, ki nima dovršene nižje srednje ali njej enake šole z uspehom opravi sprejemni izpit iz slovenščine, zgodovine, zemljepisa, matematike, fizike in kemije. 5. Da ima kandidat vse pogoje za poseča-nje pouka. Prijavi za vpis v strokovne šole je treb3 priložiti: i. Spričevalo o strokovni kvalifikaciji. 2. Zadnje šolsko spričevalo. 3. Rojstni list. 4. Kratek .življenjepis. 5. Napotilo podjetja za vpis. Originalni dokumenti bodo pri vpisu takoj vrnjeni. Ponovno opozarjamo, da letošnjih absolventov industrijskih šol ne bomo sprejemali, razen v izrednih primerih (na primer kandidat v tem letu dovrši 20. leto starosti, na izredno priporočilo podjetja in upravnika Industrijske šole). — Ravnateljstvo. -KIIO- od 29.' do 31. avgusta, bo v Milanu kongres mednarodne veslaške zveze (FIS-a). MOTO ŠPORT Trst — Na tržaškem hipodromu Monte-bello bodo hitri mednarodne moto-, tako monovane Dirt-Trak dirke, katerih se bosta r.oleg italijanskih in avstrijskih tekmoval ov udeležila tudi brata Mrak iz Ljubljano Napoved za soboto, dne 26. avgusta: Sončno s rahlo blsčooMjo. Temperatura bTez spremembe. dnevih. Na odrezke, razpisane za ribe bo mogoče nabaviti izključno samo ribe za mesec avgust- DELITEV SVEŽIH MORSKIH RIB Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO Ljubljana obvešča potrošnike, da si lahko nabavijo sveže morske ribe v soboto dne 26 avgusta od 6. do 12. ln od 14. do 16. ure na vse delavske živilske nakaznice za meeec ' Ribe bodo delila vie običajne rajonske poslovalnice in Ribarnica na trgn. LJUBLJANA UNION: Italijanski film: »Seviljski brivec«, 1 maj 1950. Predstave ob 16.15, 19,15 in 20.15. — MOŠKA: angl. film •Daj nam dane3*. Filmske novosti 18. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. - SLOGA: ameriški film »Večna Eva«, Srbski mes 28. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.16. -TIVOLI: angl. film: »Ljubavna zgodba-. Tednik. Pred predstavo nov zabaven spored. Predstava ob 20. uri. — TRIGLAV: amer. film »Gentlemen Jim«, Obzornik 42 Predstava ob 18. in 20. — SISKA: amer. film »Sestri iz Bostona« Pionir 8. Predstava ob 20. — LITOSTROJ: sosr. barvni film »Zgubljena račka«, kratki film Prekmurja. na pesem«, Obzornik 46. - UDARNIK: eorj. film »Boksarji«, kratki film Branilci domovine. — SČLA LETNI: sovj. film »Nasredin v Buhari«, mesečnik JA 12. — ROTOVŽ: franc, film »Boj za progo«, film. nov. 186. CELJE METROPOL: amer. film »Večna Eva«, srbski mes. 25. — LETNI: holandski film »Blagoslov«, mesečnik JA 15. KAMNIK: angl. barvni film »Blanche Fil-rjr < kratki film Kurentovanje. JESENICE MESTNI: angl. barvni film film »Sarabanda za umrla ljubimce«. Obzornik 41. KRANJ: angl. film »Niklaus Niklebv«, tednik. — RADOVLJICA: amer. film »Draga moja Klementina«, Fizkultura 9. BLED: amer. film »Večna Eva«, srbski mesečnik 23. VRHNIKA: nemški film »Oorona«, srbski mesečnik 25. DOMŽALE: amer. film »Tarzan zmaguje«, kratki film Vode nam bodo pokorne. ŠOŠTANJ: amer. film »Draga moja Clemen-tina«, Obzornik 44. PTUJ: angl. film »No zapusti me«. Obzornik 44. SEŽANA: amer. film »Njen obraz«, Obzornik 42. KOČEVJE: nemški film »Rudnik Jutranja zarja«, srbski mesečnik 26. ROG. SLATINA: holandski film »Blagoslov« mesečnik JA 15. NOVO MESTO: amer. film »Sedmi križ«, filmske novosti 10. RADIO- Dnevni spored za soboto 26. avgusta 1959. Poročila ob 5.15, 6. 12.80, 15. 19, 22, in 23.30 5. Jutranji pozdrav. — 5.80 Zabavna solistična glasba — 5.50 Jutranja telovadba. — 6.10— 7. Jutranji koncert. — 12. Opoldanski koncert. — 12.40 Pisan 6pored jugoslovanske narodne in umetne glasbe. —* 13.00—13.15 Mladinska oddaja. — 14.00 Novejša lahka glasba. — 14.30 Tečaj inozemskih slavistov na Bledu. — 14.40 Klavirske skladbe L, M. Škerjanca. — 15.10 Glasbena medigra. — 15.15 Fizkultumi pregled. — 18.00 Oddaja za pionirje: Sesti čut. — 18-30 Zabavna glasba (Prenos iz Zagreba) — 19.15. Novosti iz naša diskoteke. — 20.00 Tedeniki zunanjerpolitični pregled. — 20.15 Glasbona medigra. — 20.20 Slovenska narodna glasba (Prenos v Zagreb) — 20.50 Mark Twain: Potovanje kapitana Storafilda in njegovi prvi vtisi na onem svetu. — 21.30 Nekaj veselih in okroglih. — 22.15 Za ples in razvedrilo. — 28.80 Poročila. 23.35 Konce oddaje. v . r —VESTI IZ MARIBDRA- Upokojenl učitelji in učiteljice ter drugi upokojeni prosvetni delavci imajo v soboto 9. septembra 1950 ob 10. uri letni sestanek v restavraciji »Novi svet« v Mariboru, Jurčičeva 7. Na dnevnem redu so poročila zastopnikov »Samopomoči prosvetnih delavcev LRS« in »Društva upokojencev LRS« o važ- nih vprašanjih, ki se tičejo upokojenih pro- ' fh ' ' - - ................... svetnih delavcev. Pridite in prijavite udeležbo najdalje do 1. septembra tov. Mirku Lešniku, Maribor, Prešernova 11. Po poročilih skupno kosilo in tov. razgovor. — Sklicatelji. 4521 DEŽURSTVO LEKARN V MARIBORU Sobota 26. avgusta I. mestna lekarna. Partizanska cesta 1. Nedelja, 27. avgusta VI. mestna lekarna. Glavni trg 20. ZAHVALA V letu 1941 je bil žrtev fašizma NEŽMAH AVGUST, vazduhoplovnl kapetan. Njegove posmrtne ostanke smo prepeljali iz Sarajeva in bo pogreb dragega pogojnika v nedeljo 27. avgusta 1950 ob 15. uri iz Žal. Jožefove mrliške vežice "na pokopališče. — Žalujoča -gledališCe- LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Gostovanje Zabavnega gledališča iz MaribjJ Nedelja 27. avgust* ob 18: Veseli spoJTj (Obsega solistične komične in pevske to»p ter duete in baletne točke). ,, Prodaja vstopnio pri blagajni Ljudsk«, gledališča dnovno od 16—18. Za sindika11 podružnice od 14—15. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ^ .| Nedelja 27 avgusta ob 9 dopoldjae: »Vwv, — — |AUvl 9 v večer«. Gostovanje na Borlu v okviru^ reditve okrajnega odbora Zvezo bori' Ptuj. Nedelja 27. avgusta ob 15: »Veseli Gostovanje v Muretinoih (Zadružni -OGLASI- KLAVIR, prvovrsten, a angleško mehanik® kupim takoj. Naslov v oglasnem oddejij »Ljudske pravice«. 'r. ENOSOBNO STANOVANJE z vsemi prit** nami na Reki zamenjam za enako v Lj\, ljani. Naslov v oglasnem odd. »Ljuč% pravice«, Ljubljana Kopitarjeva 2. DVOSOBNO STANOVANJE e kopalnic« £ vsemi pritiklinami_v Novem Sadu .,zaSJ,j njam za enako v Ljubljani. Ponudbo A nkslov: Ahel Josip, vojna pošta 6099-6, -h vi Sad ** LEPO TRISOBNO STANOVANJE z verah" in vrtom v Mariboru, Cankarjeva 33, s® ,; menja za enako ali dvosobno v Ljubu®:,, Naslov v oglasnem oddelku »Ljudske vice* ZAMENJAM dobro stanovanj« na RfKjc* stanovanjem v Ljubljani. Kovačič A. U&4 P 1. maja št 8, Reka. ZAMENJAM enosobno ali dvosobno vanje v Kranju na enosobno v LjubH?jji Naslov: Samuh Alojz, Klano 65. Eranj- MENJAM eno ln polsobno sončno stsr.c.jjj nje v centru Maribora za enako v Vr.i iljo v LOU14U LUUi d BUHU - - ljani. Naslov v oglasnem oddelku ,wgjl pravice«. M REZERVNO KOLO AVTOMOBILA je #j( izgubljeno dne 22. avgusta od Bitni* *f škofje Loke. — Najditelja prosim, d* j, vrne proti nagradi: Okrajno avtoprevoZfh štvo, Kranj. V NOCI od 19. na 20, t. m. je bila izgubMLj, na postaji Ljubljana ali v nočnem J wm p > namlco r. dokumenti na upravo »LiaV< pravice« ah na naslov, naveden v l«gllI,jt! cijah. Denar naj obdrži na nagrado. ŽENSKA VOLNENA JOPICA, modrord$ je bila izgubljena v petek 18. avgust* ? i* čer. od kavarne Evrope, po Tavčarie^tr Kolodvorski do Slomškove l.ia prosim, da se javi Grohar. Gabrščkov* 10. Vič, , r 23. AVGUSTA je bila pozabljena v TlakV -»ve ulice. N»3vS moti nagrad1 M Vič J Javornika do Jesenic aktovka, rjav« dlje z vsebino: moške hlače ženska črna bfhj tri vretena bombaža. Ker sem ■ prosim najditelja, da ml najdeno vrO®'jj! Urh Janez. Begunje 57 pri Lescah- ;( NAJDITELJA 5 živilskih ter obl"*V kart. na ime Lah Ivan, premogovni* -r ško. izgubljenih 21. avgusta v Celjd* M sim. da jih pToti nagradi vrne na * d1 naslov. 1 OBLEKO IN NEKAJ PERILA sem »»Eli Kapiteljski ulic! v petek 25. t. m. D°D((. v Kapiteljski ulici št. 11-IIT. Ji PREKLICUJEM žaljivko, ki som ,ih ISri Kotar Mariji. Peterlin Jožefa Dol. ” t mik PREKLIC. Istanič Alojzija iz Planine'1^ pri Rakoku. preklicujem besede, ki jih govorila proti Ostanek Antonu 1? $ nine št. 12 pri Rakeku, kot neresničo®^ uiniSAi na pOKOp«.llst c. (vuiujov« ume bi, pri u jadku. soi nt?rea*ijjv. soproga in hčerka, rodbino Nežmah, Uzar, se mu zahvaljujem, da je odstopil «° f' Martinovič, Boskič in ostalo sorodstvo. I dalinieiro nosioDkn. daljnjega postopka. s«!: Ureja uredniški odbor — Odgovorni ureduik Dušan Bolo — Naslov areAst‘‘ Štva: Koprtajrieva 6 — Uprava: Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva in upr„et> 52-61 do 52-65 — Telefon naročninskega oddelka 30-30 — Telefon oglAS® oddelka 36-85 - Stev. ček. računa 604-90321-0