Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . , ... L 800 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 ■ tel. 3177 Letna naročnina . . . ... L 1.500 PODUREDNIŠTVO: Letna inozemstvo . . ... L 2.500 T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 Leto XIV. - Štev. 44 (715) Gorica - četrtek 1. novembra 1962 - Trst Posamezna številka L 35 Poziv sv. oče V ponedeljek 22. oktobra je ameriški gajanji se vse lahko reši, z vojno se lahko Razjasnitev nad Kubo predsednik Kennedy proglasil zaporo Kube zaradi oporišč za raketne izstrelke, ki so jih tam začeli postavljati Sovjeti. Mednarodno ozračje, ki je zaradi Berlina in kitajskega napada na Indijo že itak bilo napeto kot nebo pred nevihto, je takoj postalo nevzdržno. Vsakdo se je takoj zavedel, da en sam neprimeren korak lahko povzroči eksplozijo nove vojne med obema velikanoma, ZDA in Rusijo. Zato smo videli, kako je svetovna diplomacija šla takoj na delo, da prepreči najhujše. Diplomatski razgovori so se osredotočili na ZN v Nevv Yorku, kjer je vzel pobudo v roke generalni tajnik U Tant. V tem skrajno razgretem ozračju je v četrtek 25. oktobra opoldne spregovoril sv. oče Janez XXIII. Po vatikanskem radiu je prebral svojo poslanico miru, ki so jo takoj oddale tudi druge radijske postaje in objavili številni časopisi. Poslanico je papež prebral v francoskem jeziku. Glasi se: »Gospod, naj posluša tvoje uho molitve tvojega hlapca in molitev tvojih hlapcev, ki se hočejo bati tvojega imena.« (Neh 1,11). Ta stara svetopisemska molitev Nam prihaja danes na trepetajoče ustnice iz globočine Našega presunjenega in žalostnega srca. Komaj se je začel II. vatikanski vesoljni cerkveni zbor med veselimi upi vseh ljudi, ki so dobre volje, že znova vstajajo grozeči oblaki na mednarodnem obzorju in sejejo strah med toliko milijonov družin. Kot smo dejali že ob sprejemu 86 posebnih odposlanstev, navzočih ob odprtju koncila, ni Cerkvi ničesar bolj pri srcu kakor mir in bratstvo med ljudmi; da se to uresniči, ona neutrudno dela. Spomnili smo glede tega na težko dolžnost vse tiste, ki imajo oblast. In smo pristavili: "Roko na srce in naj poslušajo zaskrbljeni klic, ki se z vseh strani sveta od nedolžnih otrok do starcev, od posameznikov do skupnosti, dviga k nebu: Mir, mir!" Danes ponavljamo to slovesno prošnjo in rotimo vse voditelje držav, naj ne bodo gluhi pred tem klicem človeštva. Naj poskusijo vse, kar je v njih moči, da rešijo mir. Tako bodo rešili svet pred grozotami vojne, o kateri nihče ne more predvideti, kakšne strašne posledice bo imela. Naj nadaljujejo s pogajanji, kajti lojalna in odkrita pogajanja so vredno pričanje za vest in za zgodovino. Pripraviti, pospeševati in sprejeti pogajanja na vsaki ravni in v vsakem času, to je modrost in previdnost, ki pripravlja blagoslov nebes in zemlje. Vsi naši otroci, vsi tisti, ki nosijo znamenje krsta in ki jih poživlja krščansko upanje, vsi tisti, ki so z Nami združeni z vezjo vere v Boga, vsi naj združijo svoje molitve z Našo molitvijo, da izprosimo iz. Nebes dar miru: miru, ki ne bo pravi in trajen, če ne bo zgrajen na pravici in poštenju. Nad vse tvorce takega miru in nad vse, ki se odkrito prizadevajo za resnično blaginjo ljudi, naj pride veliki blagoslov, ki jim ga z ljubeznijo podeljujemo v imenu Tistega, ki je hotel, da ga imenujemo: Kneza miru!« (Iz 9,6). * To so besede sv. očeta Janeza XXIII. Svet Jih je poslušal zaksrbljeno ln obenem zaupno. S skrbjo jih je poslušal, saj so pričale, v kako resni nevarnosti je svetovni mir; z zaupanjem pa, ker je vsakdo bil prepričan, da odgovorni državni voditelji ne bodo mogli kar tako mimo tega Poziva ln da bo tudi to pomagalo, da sedejo k mizi in nadaljujejo s pogajanji, spominjajoč sc opomina Plja XII.: »S po- vse izgubi,« ki ga je ta papež izrekel v sličnih okoliščinah, ko se je Hitler pripravljal na invazijo Poljske in na začetek druge svetovne vojne. Poziv Janeza XXIII. so vsi odgovorni sprejeli z zadovoljstvom na znanje in ni bilo slišati kakega nasprotnega glasu. Prav gotovo je tudi beseda papeževa in molitev vseh dobrih pomagala, da se je proti koncu preteklega tedna napetost zaradi Kube nekoliko polegla in da je zrastlo upanje na pogajanja in na mirno poravnavo spora. Nevaren politično-vojaški spor med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo zaradi napadalnih raketnih odstrelišč na Kubi se je po petih dneh skrajne napetosti obrnil na bolje. Sovjetski ministrski predsednik Nikita Hruščev je v nedeljo nepričakovano naznanil, da sprejema ameriške predloge o mirnih pogajanjih za rešitev težkega kubanskega spora. V ta namen je naznanil, da je čen predsednik senata Monerville, ki je med drugim tudi obtožil vlado raznih nerednosti in pristranosti v volivni propagandi. S po-dobobnimi obtožbami prihajajo na dan tudi politične stranke. O vseh teh pa bo moral še razpravljati ustavni svet, kar se bo pa zgodilo šele okoli 6. novembra. Nedeljske volitve prinašajo na vsak način nekaj novega na francoski politični pozornici. Predvsem De Gaulle ne more več računati na plebiscitarno podporo francoskega naroda, kar bodo seveda skušale izrabiti stare politične stranke, ki jim De Gaullovo negativno zadržanje do parlamentarnega režima ni prav nič pogodu. Vidi se, da tudi kubanska kriza ni mogla v večji merii vplivati na zadržanje francoskih volivcev in jih zdramiti iz njih že tradicionalne apatije do političnega dogajanja v lastni državi. Šibka De Gaullova zmaga Izidi nedeljskega referendumavoljna. Med temi je bil zlasti odlo za ustavno preosnovo v Franciji so pravzaprav nekoliko presenetili vse politične opazovalce in svetovno javnost, čeprav se je to ljudsko glasovanje vršilo prav v teku najbolj napetega razvoja kubanske krize. Sedanji referendum, četrti po vrstnem redu, odkar je general De Gaulle prišel na oblast, je imel za cilj utrditi predsedniško oblast v peti republiki. Volivci so morali odgovoriti z »da« ali »ne« na vprašanje, ali hočejo odslej naprej, da bo predsednik republike izvoljen neposredno od naroda, in ne več od parlamentarcev in drugih izvoljenih predstavnikom. Gen. De Gaulle je namreč vedel, da lahko edino pri širokem volivnem zboru, kot je ljudstvo, išče zaslombe, saj so mu jo vse politične stranke z bivšimi prvaki četrte republike odklonile. Izidi sedanjega referendumo pa verjetno niso povsem zadovoljili francoskega predsednika. Volivnih upravičencev je bilo nad 27 milijonov, glasovalo pa jih je le nekaj nad 21 milijonov. Za IDe Gaulla je od teh glasovalo dobrih 12 milijonov, proti pa nekaj manj od 8 milijonov Francozov. V odstotkih bi torej predstavljali pristaši preosnove nekaj nad 62 odstotkov oddanih glasov ali 46 odstotkov celotnih vpisanih v volivne sezname, kajti sem moramo šteti več kot 22 odst. vzdržanih glasov. Zanimiva je v tem oziru geografska porazdelitev prejetih glasov. V severovzhodnih pokrajinah so bili večinoma oddani glasovi za De Gaulla, medtem ko so južni departmaji glasovali na splošno proti ustavni preosnovi. Sem moramo tudi šteti one volivce, ki so se na jug priselili iz Alžirije in gotovo ne gojijo prevelikih simpatij do zagonetnega predsednika. Prvi komentarji in uradne izjave razodevajo neko nejasnost. Kot znano, je še v svojem zadnjem propagandnem govoru De Gaulle zagrozil z odstopom, če ne bo prejel dovolj močnega števila glaso-sov. Delno izjavo je takoj po izidih dal le vladni predsednik Pom-pidou, ki je dejal, da ne vidi vzroka za predsednikov odstop. Mnogi tolmačijo to izjavo za stališče samega De Gaulla. Notranji minister Frey je dal istotako vrsto optimističnih izjav. Tudi vplivno pariško časopisje je mnenja, da se De Gaulle ne misli umakniti iz političnega življenja. In pripominjajo še, da je treba šteti nasprotne glasove zlasti med komunisti, s čimer bi hoteli zmanjšati vpliv demokratičnih političnih strank. Seveda se tudi nasprotniki referenduma ne mislijo še vdati. Znano je namreč, da se je cela vrsta vplivnih francoskih političnih o-sebnosti izrekla že od vsega začetka proti De Gaullovi preosnovi, češ da je protiustavna in samo- dal sovjetskemu osebju na Kubi ukaz, naj odstrani s kubanskih oporišč rakete in druge napadalne izstrelke ter jih prepelje zopet v Sovjetsko zvezo. Vse to, je rekel Hruščev, se bo izvršilo pod nadzorstvom opazovavcev Združenih narodov. Vsem sovjetskim ladjam, ki so bile na poti proti Kubi in so prevažale raketne izstrelke, je prav tako ukazal, naj se obrnejo ter vrnejo domov. Do tega naglega sovjetskega u-mika je, kot rečeno, prišlo do dramatičnih dneh vojne napetosti v karaibskem področju, kjer bi lahko vsak čas prišlo do nepredvidenih zapetljajev, ki bi v skrajnem slučaju utegnili zanetiti svetovni požar. Kot znano je ameriški predsednik Kennedy sprejel pretekli ponedeljek tako energičen in odločilen ukrep, da z vsemi sredstvi prepreči dovažanje sovjetskih raketnih izstrelkov na srednji in dolgi domet. Sovjetsko zvezo je tako rekoč postavil pred neizbežno alternativo: ali sprejme preiskavo svojih ladij ter se na ta način odpove nadaljnjemu dovažanju napadalnega orožja na Kubo ali pa se preiskavi upre in s tem tvega oborožen spopad z ZDA. Oči-vidno postavljena pred to izbiro se je Sovjetska zveza odločila za umik s Kube in s tem v bistvu sprejela ameriško zahtevo po odpravi vseh napadalnih objektov na otoku. To zahtevo je predsednik Kennedy stavil kot nujen predpo- Predsednik ENI inž. Nlattei tragično umrl Vso Italijo je pretresla tragična smrt inž. Enrica Matteia, predsednika ENI in vodilnega italijanskega gospodarstvenika. Vračal se je z letalom iz Catanije v Milan. Pri Paviji pa je letalo nenadoma strmoglavilo in se vnelo. Poleg inženirja Matteia sta bila na letalu še pilot Bertuzzi Irmerio in ameriški časnikar Mc Hale William iz New Yorka. Trupla treh ponesrečencev so najprej prenesli v pavijsko polikliniko, nato pa v milansko cerkev sv. Barbare. Na tisoče in tisoče Milančanov se je tako poslovilo od pokojnega inženirja in sam milanski škof je trupla blagoslovil. Inženirja Enrica Matteia so nato prepeljali v Rim, kjer so se v torek izvršile pogrebne svečanosti na državne stroške. Imel je 57 let. Pokojni inženir je spadal med vodilne italijanske gospodarstvenike. Iz revne družine, njegov oče je bil orožniški brigadir, je moral v mladosti delati kot pleskar. Nato je prišel v službo v neko strojarno. V tem času je kot privatist položil izpite, na tehnični šoli za računovodje. Preselil se je v Milan in dobil zastopstvo pri nekem kemičnem podjetju. Kmalu je pa odprl lastno tovarno za usnje. Med drugo svetovno vojno je šel v partizane. Postal je poveljnik demokrščanskih partizanskih oddelkov za severno Italijo. Po vojni je bil izvoljen za poslanca v parlament na listi KD. Toda izbral si je drugo pot, ne politiko, temveč gospodarstvo. Že leta 1945 mu je tedanji ministrski predsednik Parri poveril nalogo, naj likvidira državno petrolejsko družbo AGIP. Toda Mattei je spoznal, da bi to bilo nespametno. Zato je družbo ohranil in kmalu, 1. 1947 odkril prva ležišča metana pri Piacenzi, dve leti nato pa prvi petrolej. Leta 1953 mu je uspelo, da je vlada ustanovila družbo ENI in njega postavila za predsednika. V manj kot enem desetletju je ta družba, pod njegovim vodstvom po- stala ena najpomembnejših petrolejskih družb na svetu, saj črpa nafto ne samo v Italiji, nego tudi na Srednjem Vzhodu, v Maroku, Tuniziji. Kitajsko-indijski spor Združene države obsojajo »kitajsko napadalno akcijo« na škodo Indije in so pripravljene sprejeti morebitne prošnje za vojaško pomoč s strani vlade iz Novega Delhija. To je javil uradni glasnik državnega tajništva, Lincen White, in povedal, da sta dva Nehrujeva emisarja že dospela v ameriško prestolnico, da navežeta stike z washingtonsko vlado glede možnosti, da bi Združene države zalagale Indijo z vojaškim materialom. Kolikor je pojasnil White v tej zvezi, so Indijci vedno vztrajali na tem, da orožje plačajo in je verjetno, da se bodo tega kriterija držali tudi v tej okoliščini. Senat je sprejel zakon o naši deželi V rimskem senatu se je končno zaključila dolga razprava o avtonomni deželi Furlanija - Julijska Benečija. Senatorji so zakon sprejeli z veliko večino, saj so zanj glasovali tudi vsi socialisti in komunisti poleg vladnih strank. Senat je odobril zakon v istem besedilu kot poslanska zbornica. Sedaj bodo morali zakon še enkrat sprejeti poslanci, kar se bo zgodilo v decembru, in nato ponovno senat. To bo v februarju. Na ta način je upati, da bo novi zakon končnoveljavno stopil v veljavo še v tej delovni dobi parlamenta. goj za začetek kakršnihkoli pogajanj. RAZVOJ KUBANSKE KRIZE Zanimivo je, kako je prišlo do tako nenadnega preobrata v sovjetski diplomaciji. Oglejmo si zato na kratko razvoj kubanske krize. Ponedeljek 22. oktobra: pozno zvečer je ameriški predsednik Kennedy v govoru po radiu naznanil zaporo nad Kubo. Vse ladje, ki bodo peljale orožje na Kubo, bodo enote ameriške mornarice ustavile in zavrnile nazaj. Če bi kljub temu hotele naprej, jim lahko s silo to preprečijo. Torek 23. oktobra: sovjetska vlada je v protestni noti zanikala obstoj napadalnega orožja na Kubi ter obtožila vlado ZDA kršenja mednarodnega prava o svobodni plovbi. — Ob 15. uri po našem času je začela veljati uredba o zapori nad Kubo. Sreda 24. oktobra: kriza je nekoliko popustila. Hruščev je preko angleškega filozofa Bertranda Ru-sella predlagal vrhunski sestanek s Kennedyjem. Tajnik Združenih narodov U Tant je obe prizadeti strani pozval, naj skleneta premirje za petnajst dni. Hruščev je poslal osebno poslanico Kennedvju. Nekatere sovjetske ladje, namenjene na Kubo, so obrnile smer. Četrtek 25. oktobra: Hruščev je sprejel U Tantov predlog za pogajanja, Kennedy pa je še nadalje vztrajal pri brezpogojni odpravi sovjetskih raket s Kube. Sovjetski delegat Zorin je med razpravo v Varnostnem svetu OZN zanikal obstoj sovjetskih raketnih oporišč na Kubi in dejal, da je ameriška zahteva po odpravi istih neutemeljena. Slike iz zraka, ki jih je objavila ameriška vlada, je dejal so ponarejene. — Tedaj je ameriška delegacija postregla Zorinu z vrsto omenjenih slik, ki so jih prinesli v sejno dvorano na posebnih stojalih. — Papež Janez XXIII. je naslovil na državnike poziv za mir in pogajanja. Petek 26. oktobra: na obzorju ni še nobene razjasnitve na vidiku. Tajnik Združenih narodov U Tant je marljivo na delu. Ameriška vlada trdno vztraja na svoji zahtevi po uničenju sovjetskih oporišč na otoku kot pogoj za ukinitev zapore. Napovedala je še nove ukrepe, če tega ne storijo Sovjeti sami pod mednarodnim nadzorstvom. Sobota 27. oktobra: Hruščev v posebni poslanici Kennedyju zahteva v zameno za odpravo sovjetskih oporišč na Kubi odpravo ameriških baz v Turčiji. Nedelja 28. oktobra: Hruščev v posebnem govoru po radiu naznani, da je dal sovjetskim častnikom na Kubi ukaz, naj takoj začnejo z demontiranjem raketnih odstrelišč. Obenem je pozval opazovalce Združenih narodov, naj se pridejo o tem prepričati na Kubo. Kenne-dy pa se je od svoje strani obvezal, da ne bodo ZDA napadle Kube. ODMEVI V SVETU Novica o tem se je bliskovito razširila v nedeljo popoldne. Ves svet se je oddahnil po tolikih dneh kritične napetosti. S tem je kubanska kriza preživela svoje kritično obdobje ter stopila v drugo razdobje, razdobje pogajanj, in u-pajmo uspešnih pogajanj. Koncil razpravlja o liturgiji | KRŠČANSKI NAUK j Življenje po božjih zapovedih Bog je gospodar, zato moramo njegovo voljo spolnjevali. Spoznamo jo iz reda v naravi, iz božjih izrecnih zapovedi, predvsem pa iz največje zapovedi. Kaj je prav in kaj ni prav, spoznamo tudi iz svoje vesti. NARAVNI ZAKON Bog je Gospodar vsega stvarstva = vseh ustvarjenih bitij. Zato je v svoji božji modrosti in ljubezni vsemu stvarstvu predpisal postave, ki se jih stvarstvo mora držati. V stvarstvu je pa dvoje vrste bitij: a) nerazumne in b) razumne. Zato so tudi božje zapovedi dvojnega reda: A. Nerazumna bitja vršijo božjo voljo s tem, da se dajo voditi naravnim silam in nagonom, ki jih je Bog, najvišji Razum, ob stvarjenju vložil v njih naravo (ozvezdja se vedno vrtijo po istih potih, — rastline rastejo, se plodijo in odmirajo po načinu, ki jim ga je Stvarnik predpisal, — živali živijo in se razmnožujejo po njim lastnih načinih življenja idt.) Nerazumna bitja spolnjujejo ta naravni zakon slepo in prisiljeno, ker mu kljubovati niti ne morejo. Ona vedno ubogajo Boga. B . Razum n a bitja na tem svetu smo ljudje. Tudi nam velja glede našega prihoda na ta svet, našega množenja, preživljanja in odmiranja naravni zakon, kakor ga je Bog v našo naravo utisnil. A ker smo poleg tega obdarovani z razumom in prosto voljo, nam je Bog dal v našo srečo še druge postave, ki jih moremo z razumom spoznati in s prosto voljo izpolnjevati — ali se jim pa tudi upreti. O teh postavah bomo govorili v naslednjem oddelku. Vsak naravni zakon je od Boga, zato je svet. Kdor krši ta red, greši. Obletiica kronanja sv. očeta Janeza XXIII. V nedeljo 4. novembra bo 4. obletnica, odkar je bil kronan za papeža Janez XXIII, Ta dan bo pri Sv. Petru ob 10. uri slovesna pontifikalna maša, ki jo bo daroval kardinal Montini. Maša bo s posebnim dovoljenjem sv. očeta v ambrozijanskem obredu. — Slovesnost bodo oddajali po vatikanskem radiu. Voščila koncilskih očetov Na plenarni seji v soboto 27. oktobra so koncilski očetje poslali Janezu XXIII. naslednjo brzojavko s čestitkami: »Ob bližnjem srečnem dnevu, ko bo cel svet proslavljal obletnico, ko si Ti prevzel papeško oblast, tu zbrani koncilski očetje ponižno, toda z veliko vnemo dvigamo svoje molitve, naj vsemogočni Bog po posredovanju najčistejše Device Marije, njenega deviškega ženina sv. Jožefa, ki je zaščitnik tega ekumenskega koncila, ohrani Tebe, naš dragi, sveti oče in Kristusov namestnik, še dolgo pri življenju in Ti pomaga pri delu za koncil, ki se je tako srečno pričelo, da bi se tako plodovito nadaljevalo in doseglo zaželen uspeh, kot ga Ti želiš. V ta namen naj nas utrdi Tvoj apostolski blagoslov, za katerega prosimo z globoko vdanostjo, tesno povezani s Tvojim sedežem resnice.« Naša voščila Voščilom koncilskih očetov in vsega krščanskega sveta pridružujemo svoja voščila in molitve tudi mi, katoliški Slovenci v zamejstvu, z željami, naj Vsemogočni vodi in razsvetljuje sv. očeta Janeza XXIII., da bo v sej modrosti vodil izročeno mu čredo po stopinjah vedno večje svetosti in zglednega krščanskega življenja. Govori na prvem vatikanskem koncilu Prvega vatikanskega cerkvenega zbora se je udeležilo 700 koncilskih očetov. Na zasedanjih se je oglasilo k besedi 195 koncilskih očetov. Od teh jih je 99 govorilo enkrat, 47 dvakrat, 17 trikrat in 15 štirikrat. Katoliške univerze po svetu Na svetu je 37 katoliških univerz, ki jih obiskuje 150.000 dijakov. V Evropi jih je 13, v Južni Ameriki prav toliko, v Se verni Ameriki 7, v Aziji tri in v Afriki ena Novi misali za cerkev sv. Petra Ameriški katoličani so poklonili vatikanski baziliki 50 novih mašnih knjig. Prejšnje so bile že zelo izrabljene in nič kaj primerne za glavno cerkev sveta. Reforme za volitev papeža Papež je izdal Motu Proprio Summi Pon-tificis Electio, s katerim izpreminja nekatera določila konstitucije Pija XII. Va-cantis Apostolicae Sediš, ki vsebuje predpise, ki veljajo za čas med smrtjo enega papeža in izvolitvijo njegovega naslednika. Na podlagi novih predpisov papeža Janeza XXIII. v času agonije in smrti ne sme papeža nihče ne fotografirat ne izvesti kakršnihkoli registracij. Izredno do-voljnje za fotografiranje da kardinal ka-merlengo, toda slikati se sme mrtvi papež le v papeškem ornatu. Po pogrebnih svečanostih odneso truplo papeža skozi vrata sv. Marte v vatikanske grobnice. Spremljajo ga trije kardinali, papežev tajnik, kardinal-kamerlengo, predstojnik vatikanske bazilike, in nekateri kanoniki te bazilike. Pri zapečatenju krste v grobnicah smejo biti navzoči samo omenjeni kardinali in za to dodeljeni uslužbenci ter papeževi sorodniki. Če ob papeževi smrti ni kardinala kamerlenga, ga morajo takoj izvoliti, medtem opravlja vse nujne posle kardinal dekan. Do pričetka konklava nihče ne sme stanovati v papeževem stanovanju. Papež je pa ukinil izobčenje za kardinale, ki po tretjem zvonjenju ne glasujejo v konklavu. Za izvolitev novega papeža sta potrebni 2/3 glasov. Ce število navzočih ni deljivo s tri, je potreben še en glas več. Vse listine o izvršenem glasovanju morajo izročiti kardinalu-kamerlengu ali kardinalom, predstojnikom treh redov. Ti zberejo vse spise in jih zapečatijo. Nato vse shranijo v arhivu. Papež Pij XII. je v svoji konstituciji nasprotno predpisal, da jih sežgo. Slovensko slavje v kriki V župniji Brezmadežne v New Torontu v Ameriki so Slovenci začeli jesen z odkritjem in blagoslovitvijo kipov štirih velikih slovenskih škofov. Dvorano so za to slavje okrasili po zamisli akademskega kiparja gospoda Franceta Goršeta, ki je prišel iz Clevelanda k tej slovesnosti. Na zadnji steni nasproti odru so namestili glave škofa Barage, Slomška, Jegliča in Rožmana. Postavke je izdelal gospod France Ostronič. Ob obeh podolžnih stenah pod stropom so nalepili polno belih golobov, ki jih je kipar Gorše narezal iz belega papirja. Vsi so bili obrnjeni proti glavam škofov kot simboli miru in napovedovalci boljših časov. Pod glavami škofov so bili pripeti lepi slovenski pušelci; na balo pogrnjenih mizah so bile vaze z rožami. Na stenah ob obeh straneh odra je bilo pripravljeno mesto za slovensko in kanadsko zastavo. Tako je bila lepo okrašena dvorana živa zunanja priča, kako spoštujemo Slovenci te štiri zaslužne slovenske škofe. Msgr. Fulton Sheen časnikarjem Med sveto mašo, ki jo je daroval za časnikarje v cerkvi sv. Iva v nedeljo 21. oktobra, je newyorški pomožni škof msgr. Fulton Sheen imel na navzoče govor, v katerem je poudaril dolžnost, pisati resnico pri poročanju. Omenil je, da je Jezus pri zadnji večerji dejal apostolom, da jih je vzel iz sveta, toda pri tem naš Odrešenik ni mislil na fizični svet, v katerem je ustanovil svojo Cerkev, marveč na duh sveta, ki pomeni neprijateljstvo do Kristusa. škof je poudaril, da je duh sveta duh napetosti, sporov, odpora in zgražanja pred resnico. Ta duh sveta se ne briga za aktivno resnico, marveč samo za nasprotje med idejami in nasprotnimi vidiki. Ta duh, tako je nadaljeval govornik, je v Heglovem im Markosovem dialektičnem materializmu. Omenil je dejstvo, da je ravnatelj nekega ameriškega časopisa želel od svojega dopisnika v Rimu, naj da svojim poročilom o koncilu čim bolj politično barvo. Msgr. Sheen je pripomnil, kakšni bi lahko bili v tem duhu časnikarski dopisi o koncilu, ki so ga imeli apostoli v Jeruzalemu. Nato je primerjal takšne umišljene dopise s pristnim pripovedovanjem Apostolskih del. New-yorški škof je nato podal nekatera druga razmišljanja v zvezi s časnikarskim poklicem. Dva nadaljna škofa umrla V nedeljo 21. oktobra je umrl v Rimu, kjer se je udeleževal koncilskih del, zadet od kapi škof iz Alatrija v Italiji, msgr. Facchini. Star je bil 76 let. — 24. oktobra pa je na poti k seji pri Sv. Petru izdihnil nadškof iz Velebusolo v Rodeziji msgr. Chicherter. Bil je star 83 let. Shema o sveti liturgiji Z Motu Proprio Superno Dei N.utu z dne 5. junija 1960 je papež Janez XXIII. ustanovil 10 komisij in tri tajništva za pripravo drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora. Šesta med njimi je bila komisija za liturgijo, katere predsednik je bil kardinal Cicognani. Po njegovi smrti dne 5. februarja lani je papež imenoval za predsednika komisije kardinala Larra-ona. Kot člani komisije so bili imenovani najboljši liturgisti iz vsega sveta. Komisija je uporabila posebno delavno metodo: namesto velikih plenarnih zasedanj je u-stanovila 13 podkomisij in dala vsaki posebno temo, o kateri je morala razpravljati. Podkomisije so delovale ločeno in so bili v stiku s pomočjo dopisovanja. Pripravljalna komisija je imela samo tri plenarna zasedanja: eno 1. 1960, drugo leta 1961 in tretjo letos meseca januarja. Material so zbrali v snopič 250 strani in ga poslali vsem članom, ki so ga vrnili z nad 1000 pripombami. Nato so material zbrali v nov snopič 110 strani, pri čemer so mu dali bolj shematično obliko. Ko je komisija za sveto liturgijo predložila svoje delo glavni komisiji, je to predstavljalo shemo, ki je bila razdeljena v tale poglavja: evharistična skrivnost, zakramenti, sveta maša, zakra-mentali, liturgično leto, cerkvena glasba in umetnost, liturgične knjige, liturgično gibanje in potreba po zdravi vzgoji k liturgični pobožnosti. O teh točkah so pričeli pretekli teden razpravljati koncilski očetje. Prve seje za liturgijo Prva seja je bila v ponedeljek 22. oktobra. Sveto mašo je daroval nadškof iz Paderboma v Nemčiji msgr. Jaeger, predsedstvo je prevzel kardinal Gilroy, nadškof iz Sydneya v Avstraliji. Najprej je kardinal Larraona dal nekaj izjav in nato naprosil tajnika komisije sv. liturgije patra Antonellija, naj prebere predlagani osnutek. Izbira sheme o sveti liturgiji za prvi predmet razpravljanja na koncilskih sejah je verjetno narekoval večji interes za cilje koncila, ki so predvsem v notranji obnovitvi katoliške Cerkve, kakor je to navedel papež Janez XXIII. in je bilo objavljeno v poslanici koncilskih očetov vsemu človeštvu. Po branju osnutka je govorilo 20 koncilskih očetov, ki so obravnavali celotno shemo: eni so jo branili, drugi pa pobijali. Naslednja seja za liturgijo je bila v torek 23. oktobra. Sv. mašo je daroval filadelfijski nadškof msgr. Krol. Navzočih je bilo 2.363 koncilskih očetov. Predsedstvo seje je prevzel ne\vyorški nadškof katdinal Spellman, ki je molil obredno molitev Adsumus. Pred pričetkom razprave je go> voril glavni tajnik Felici. Prvi govorniki so razpravljali o shemi v njeni celoti. Do nje so zavzeli različna stališča, vendar se je v vseh kazala ista težnja, uveljaviti pristno vrednost liturgije in jo napraviti živ in stvaren izraz bogočastja, ki ga vesoljna Cerkev nudi Bogu. Namen, ki ga imajo koncilski očetje v teku razprav o liturgiji, je čim bolj pospeševati pri duhovnikih in vernikih vzgojo resnične liturgične pobožnosti, da postane liturgija v resnici vir milosti in odrešenja. Problem liturgije je danes v središču vedno večje pozornosti. Že okrožnica Mediator Dei je v tem pogledu ločila v liturgiji človeški in božji element. Prvega, jasno, ljudje ne morejo izpremeniti. Drugi, človeški element pa lahko spremene po zahtevah časa, stvari in duš. Pij XII. je v tej okrožnici zato vabil vse, naj se varujejo slepe navezanosti kakor tudi popolnega prezira. V teku razprave je govorilo 8 koncilskih očetov. Po splošnem uvodu so pričeli razpravljati o različnih členih prvega poglavja. Tudi sedaj je govorilo 8 koncilskih očetov. Z deli so končali nekaj minut po 12. uri. Na seji 24. X. so nadaljevali z razpravljanjem o uvodu in različnih členih prvega poglavja sheme o sveti liturgiji. V uvodu je navedeno, da spada naloga, pospeševati liturgijo, med cilje koncila. Ne gre za izdajanje novih dogmatičnih določb, marveč za sprejem nekaterih splošnih načelnih predpisov. Strokovnjaki vsega sveta pa naj bi z odobritvijo svete stolice prevzeli nalogo proučiti konkretna izvajanja Dalje omenja uvod dvojni značaj liturgije, božji in človeški, vidni in nevidni, duhovni in pravni in posebej poudarja primernost priznati in pospeševati vse o-brede, ki so sedaj v veljavi v katoliški Cerkvi. V prvem poglavju sheme, ki o-bravnava splošna načela liturgije, je navedena narava liturgije same. Delo odrešenja, ki je bilo napovedano v stari zavezi, ki ga je izvršil Kristus v novi in ga vrši dalje katoliška Cerkev, se ne vrši samo z oznanjanjem evangelija, marveč predvsem s pomočjo zakramentov, katerim je posvečena vsa liturgija. V razpravo je poseglo pet kardinalov in deset nadškofov, med njimi zagrebški nadškof šeper. Konferenca p. Schmidta V četrtek dne 25. oktobra ni bilo koncilske seje. Pač pa je imel profesor na gregorijanski univerzi pater Schmidt tiskovno konferenco v prostorih tiskovnega koncilskega urada, v teku katere je prikazal časnikarjem probleme liturgije, o katerih razpravljajo koncilski očetje. Koncil, tako je dejal govornik, bo izdal splošne in načelne predpise, ki jih bodo tisti, ki bodo poklicani za to, v imenu koncila konkretno izvedli. Liturgični problem, ta ko je nadaljeval pater Schmidt, je dobil v modernem svetu zelo obsežen pomen. Če namreč liturgija, kljub priznanju njene lepote, ostane izven moderne omike in sodobne socialne družbene stvarnosti, bi ne izvajala več nobenega vpliva na večino prebivalstva. Koncilski očetje, ki so v stalnem stiku s temi težavami, so v stanu rešiti vprašanje s kriterijem zdravega realizma. Liturgijo obravnavajo na koncilu z vesoljnega vidika. Krščanska liturgija mora biti na vsej zemlji istočasno ena in mnogolična. Tako je bilo v prvih časih katoliške Cerkve, ko je prišlo do različnih liturgičnih družin, ki še danes obstajajo. Med kulturo in kultom obstaja tesna notranja vez. V današnjem stoletju, ko sta zatonila kolonializem in zapadna nadoblast, se še bolj vidno postavlja problem kar najširšega prevzema različnih liturgičnih obreden'. Ta problem je težak in ga ni mogoče z lahkoto rešiti. Po eni strani številni žele nove liturgije posebno v misijonih in nastopajo proti zapadnjaštvu, po drugi pa povsod prevzemajo zapadno kulturo. Gremo skozi dobo zmed in razvoja. Zato moramo napredovati previdno. Smemo pa upati, da bo koncil v tem pogledu dal nekatera načela. Tako bo mogla Cerkev pronikniti v vse pokrajine sveta m ne bo ostala samo na površju in v zunanjerr) okviru pobožnosti. Koncil s tem, da obravnava liturgijo, odgovarja želji, ki jo je papež Janez XXIII. izrazil v začetku svojega pontifikata, ko je govoril predvsem mladini: sveto pismo in kelih morata biti v središču krščanskega življenja. Seje se nadaljujejo — O liturgičnem jeziku V petek 26. oktobra so imeli koncilski očetje sedmo sejo. Sveto mašo je daroval škof iz Koupela v Visokem Voltu msgr. Yougbare. Navzočih je bilo 2.323 koncilskih očetov. Pri razpravi je govorilo 21 koncilskih očetov, ki so vsi v smislu člena 33 pravilnika izročili svoje pripombe in predloge pismeno glavnemu tajništvu. Predvsem so govorili različni benediktinski opati, ker benediktinci posebej goje ljubezen do liturgije in so bile številne opatije velika središča liturgičnega življenja. Na prvem vatikanskem koncilu je imel, na primer, veliko vlogo benediktinski opat Dom Gueranger, opat iz Solesmesa. Govorniki so obravnavali na splošno skoro vse člene osnutka. Posebno važnost so posvetili namenom, ki naj jih ima liturgija za povečanje krščanskega življenja vernikov. Res je, da liturgija ne zajema vsega duhovnega življenja vernikov, ker ti tudi zasebno lahko molijo, toda je dobro, da se vsa individualna in kolektivna pobožnost vrši v skladu z liturgijo, ki je po svoji naravi nad vsemi drugimi oblikami pobožnosti. Druga točka, o kateri so govorili očetje, je vprašanje rabe latinščine. Zanjo govori dejstvo, da ima resnično enotno funkcijo, da je logična in precizna in juridično konkretna. Zaradi svoje logičnosti latinščina preprečuje nekoristno sentimentalnost in romantičnost in vabi h konkretnosti izraza in življenja. Po drugi strani pa ne smemo prezreti razlogov, ki priporočajo rabo domačega jezika pri liturgičnih funkcijah. Prvi razlog za uporabo domačih jezikov je, da so za skupnost vernikov liturgični obredi v domačem jeziku mnogo bolj dojemljivi kot v latinščini. Uporaba domačih narodnih jezikov bi tudi še bolj poudarila ve-soljnost katoliške Cerkve. V debati ne gre za nasprotovanja, marveč za skupno bratsko iskanje najboljših rešitev. Za sodelovanje vernikov pri liturgiji V soboto 27. oktobra se je vršila osma koncilska seja. V teku te seje so obravnavali prve paragrafe prvega poglavja sheme o liturgiji. Prvo poglavje namreč obsega tretjino celotne sheme. Smernice splošnega značaja, ki so navedene v prvem poglavju, se tičejo vseh ostalih poglavij. Zato zahtevajo poglobljeno razpravo; Vsem govornikom je predsedstvo priporočalo, da so kratki (največ 10 minut) in zgoščeni. Poleg rabe jezika v liturgiji so obravnavali ta dan tudi problem, kako olajšati aktivno udeležbo vernikov pri liturgiji zlasti v misijonskih deželah. Koncilski očetje so poudarjali, da morajo biti obredi preprosti’in kratki in taki, da jih lahko takoj vsi razumejo, tudi kar se tiče jezika. Javna in hierarhična narava liturgije zahteva, da so verski obredi če le mogoče javni.. Za večjo aktivno udeležbo vernikov bi bilo primerno, da ti sodelujejo pri liturgiji z molitvami, pesmimi in podobnim. Liturgično življenje ima svoje naravno središče v škofiji in v župnijah. Zato je jasno, da je treba skrbeti z vso marljivostjo za funkcije, ki se više v stolnici v navzočnosti škofa in v župnijah, kjer je župnik njegov namestnik. V teku debate je govorilo 24 koncilskih očetov. Pred zaključkom del so koncilski očetje poslali papežu za 4. obletnico izvolitve poseben brzojav s čestitkami. S tem je bil končan prvi teden koncilskih del, ki je bil ves posvečen razpravi o liturgiji. O tej bodo razpravljali še prihodnje tedne, ker je število govornikov, ki so se prijavili zelo visoko. Vatikan II. V nekaterih slovenskih časopisih sem bral, da sedanji ves. cerkv. zbor imenujejo na kratko »Vatikan II.«, KG ga redno imenuje »Vatikanski II.«. Kdo ima prav? Bralec Vesoljne cerkvene zbore poimenujemo po mestu ali pa po sedežu, kjer so se vršili. Prvi, ki je bil v mestu Niceji, se imenuje »nicejski«; tisti v Kalcedonu je »kal-cedonski« itd. Tisti v Rimu se pa imenujejo po sedežu, kjer so se zborovanja vršila. Tako imamo »lateranske« koncile, ker so se koncilski očetje zbirali v lateranski palači. Zadnji je bil v Vatikanu prod 93 leti, zato mu pravimo »vatikanski«, sedanju ki se vrši v baziliki sv. Petra, torej v Vatikanu, je »vatikanski II.«, da ga razlikujemo od prejšnjega, ki je dobil naziv »vatikanski I.«. Naziv »vatikan I.« in »vatikan II.« je Pa verjetno nastal zaradi italijanščine, ki pra* vi »vaticano I«, vaticano II«. Toda ta »v&' ticano« ni samostalnik, temveč pridevnik iz latinščine »concilium Vatlcanum pri' mum« in »concilium Vaticanum sectin-dum«. Zato bomo pravilno rekli vatikanski I. in vatikanski II. in ne »Vatikan in »Valikan II.«, kajti Vatikan je sam0 eden. Kako je Ljubljana slavila petstoletnico škofije (II. nadaljevanje) Osma skladba je bila Kimovčev Oče naš ^ zbor z orglami. Sedanji apostolski pro-tonotar in stolni prošt dr. Franc Kimovec (rojen 1878) je letos biseromašnik, pa še Ves živ in delaven; vsestransko zaslužen je v glasbi: pod njegovim vodstvom in po njegovih dispozicijah je mojster Jenko napravil celo vrsto orgel v naši nadškofiji in zunaj nje po vsej Jugoslaviji; nje-SOva zasluga je, da se je poživilo pri nas ljudsko petje; veliko je pisal o cerkveni glasbi in bil med najboljšimi pevovodji s posebno tankim čutom za vokal. Spada Pa tudi med vodilne in plodovite cerkvene komponiste z velikim številom skladb. Njegov Oče naš razodeva dober čut za arhitekturo in poudarek na polifoniji, kar Je značilno za njegovo kompozicijo. Deveta skladba je bil velikonočni stop-niški spev (gradual) Haec dies s cerkveno Sekvenco za zbor in orgle msgr. Stanka Premrla (r. 1880), častnega kanonika, ki Je' bil trideset let regens ehori v ljubljanski stolnici in ves ta čas tudi urednik Cerkvenega glasbenika in ravnatelj orglarske šole. Od 1910 je vodilni cerkveni komponist, tako da vsa cerkvena glasba °d tega časa naprej nosi njegov pečat. Komponiral je oratorij sv. Jožefa in dolgo Vrsto latinskih maš, rekviemov, gradua-lov, ofertorijev, motetov, različnih pesmi ■n enajst zbirk orgelskih skladb — skupaj nad dva tisoč. Med njegova najboljša dela sPada velikonočni gradual s sekvenco Haec dies, ki kaže nagnjenje k drznim harmonskim tvorbam; čudovito je znal naslikati dramatični dvoboj med življenjem in smrtjo, ki mu sledi prelepo lirično nasprotje v besedah: Povej nam, barija... (Dic nobis, Maria...). Deseta skladba je odlomek iz kantate barija, Slovencev kraljica — Gospa sveta bariton solo in zbor z orglami Matija Tomca (r. 1899), ki je dobil visoko ©asbeaio izobrazbo na Dima ju in sodi danes med prve slovenske skladatelje. Odlikuje se po velikem tehničnem znanju, ki mu omogoča tudi daljše oblike, kakor je npr. celovečerna kantata Križev pot za mešani zbor, soliste, orgle in orkester. Gospa sveta je zaključni spev kantate, v kateri opeva slovenska božja pota. Enajsta skladba je bila priljubljena Daj-te mi zlatih strun za tenor solo in zbor z orglami Alojzija Mava (r. 1898); skladatelj je zelo plodovit in nadarjen ljudski skladatelj, ki mu je zelo pri srcu čustvena melodija. Prav zato je ljubljenec naših cerkvenih zborov; nekatere pesmi so prešle med resnično ljudske pesmi. Posebno rad opeva Marijo, ki ji veljajo najlepše melodije, kakor priča tudi pričujoča pesem. Solo je zapel Dermota tako toplo in občuteno, da je vse poslušavce prevzelo, da jim je zastal dih. Menim, da so zelo redki primeri, da tisočglava množica tako napeto in zbrano uživa in doživlja lepoto I*-‘smi, glasu in vsebine — molitve. Zadnja v vrsti skladb je bila Klemenčičeva velikonočna pesem za orgle in zbor ^oglejte, duše. Skladatelj Klemenčič (r. 1892) je v naši cerkveni glasbi čisto svoje vrste osebnost: ne hodi po izhojenih potih, temveč je vedno izviren, v izrazu jasen in niočan. Njegova velikonočna pesem kaže Prelom z našo dotodanjo udomačeno obliko takih pesmi. Njegova glasba se z vso niočjo krije z vsebino besede in najsil-neje izraža veličino praznika. Kristus živi ni le ugotovitev, marveč ekstatični krik navdušenja in zmagoslavja. Koncert je trajal dve uri. Ljudje so po velikanski večini stali v hudi gneči in vroči cerkvi, pa so le vztrajali v napeti pazljivosti in se je včasih zazdelo, kakor da jim pesem kar sapo jemlje od prevzetosti. Koncert nikakor ni učinkoval samo glasbeno, marveč je segel z vsebino pesmi mnogo globlje. Zbranega občutja nikakor ni razbilo ob koncu divje ploskanje, ki bi bilo tako neskladno s tem koncertom, svetost kraja je zavarovala tudi svetost občutja. Najiepši zaključek take zbranosti je bdi pač blagoslov, ki ga je ob koncu vsem .zbranim podelil s svojega prestola ljubljanski nadškof. Ko so visoki hierarhi in duhovščina odhajali iz cerkve, je V. Snoj igral na orgle Handlov orgelski koncert v g-molu, razgibano, pa težko in zahtevno skladbo. NEDELJSKE SLOVESNOSTI Nedelja 9. septembra je bila po vsej nadškofiji posvečena spominu petstoletnice. Po vseh župnijah je bilo naročeno slovesno zvonjenje že večer prej in na nedeljo pred velikim opravilom. Povsod so bile ukazane kar najslovesnejše službe božje z zahvalno pesmijo na koncu. Namesto pridige pa naj se ta dan prebere vernikom posebno pismo, ki ga je sv. oče papež Janez XXIII. pisal ljubljanskemu nadškofu prav posebej za priložnost tega praznovanja. PAPEŽEVO PISMO V Slovenskem prevodu se glasi takole: »Častitljivemu bratu ANTONU VOVKU, ljubljanskemu nadškofu. Ob petstoletnici, kar je Naš prednik Pij II. ustanovil ljubljansko škofijo, si v srečno spominsko počastitev slavnega dogodka odločil, da se opravijo pobožne prireditve in svete slovesnosti. Sklep, za katerega si se, častitljivi brat, odločil, zelo odobravamo in hvalimo; zakaj, če se je božjih dobrot treba zmeraj spominjati, se moramo zanje še prav posebej zahvaljevati, ko nam je pred očmi ne le ena, še tako odlična dobrota, marveč z nazaj obrnjenimi duhovnimi očmi gledamo vir in začetek dobrot najvišje cene. Taka dobrota je, kakor pač vsakdo vidi, začetek škofije, če dobro premislimo, da iz nje izvira množica, cele reke nadnaravnih darov resnice in svetosti za ta ai oni del Kristusove črede. Ljubljanska škofija je res vredna, da ji damo spričevalo Naše pohvale; skozi vsa stoletja vdana apostolskemu sedežu v zvesti poslušnosti, je steber prave vere ohranila trden in neomajen, in po pravici slavna po delih, opravljenih za krščansko ime, je cvetela v moči verskega življenja. Ko se bo ob tej priložnosti razgrinjala pred vami svetla zgodovina vaše krsčan-ske preteklosti, bodo vsi, ki se pri vas prištevajo katoliški izpovedi vere, iz nje dobili spodbudo, da ne krenejo s poti svojih prednikov, in jih bo navdala s čisto in trdno stanovitnostjo. Ko bodo torej sprejemali tolažbo od Boga, »ki nas tolaži v vsaki nadlogi« (2 Kor 1,14), se bodo z vso močjo oklenili vrednosti krščanstva, da zaklade duhovne dediščine nepoškodovane izroče tudi prihodnjim rodovom do poznih vekov. Z dobrohotno naklonjenostjo, s katero te spremljamo, želimo, da bi stoletne slovesnosti srečno potekle, zapustile za se- boj dolgotrajen spomin in bile tvojemu pastirskemu prizadevanju v tolažbo in zaslugo. Da bodo pa stoletne slovesnosti ljubljanske škofije obrodile obilnejši duhovni sad, ti damo pravico, da — kateri dan hočeš — zbranim vernikom v Našem imenu in z Našo oblastjo podeliš blagoslov, združen s popolnim odpustkom. Slednjič nam ostane le še to, da tebi, častitljivi brat, in vsej tebi izročeni čredi srčno radi podelimo apostolski blagoslov.« Pismo je bilo poslano koj, ko so dobili iz Ljubljane sporočilo, kako bo nadškofija praznovala petstoletnico; tako je biio podpisano že 15. mesca aprila leta 1962. SLOVESNA PONTIFIKALNA MAŠA Tudi v ljubljanski stolnici je pritrkavanje od poldevetih do devetih oznanilo slovesno škofovo mašo. Ko je ob devetih zapel veliki šenklavški zvon, je vedela Ljubljana in velikanska množica, zbrana okoli stolnice, da gre veliki duhovnik v svojo cerkev: dolga vrsta cerkvenih dostojanstvenikov v sijajnih omatih — pridružila sta se od prejšnjega večera še stiski opat p. Avguštin Kostelec in novomeški prošt Alojzij Štrukelj — se je pomikala v nabito polno cerkev, s kora je pa mogočno donela pozdravna pesem Ecce sacerdos magnus — Glej veliki duhovnik... Ko se je duhovščina razmestila v prezbiteriju, se je koj začela proslava. Najprej je generalni vikar dr. Jože Pogačnik prebral papeževo pismo. LJUBLJANSKI ŠKOF GOVORI Takoj nato se je vzdignil ljubljanski nadškof na svojem prestolu in spregovoril: »Troedinemu Bogu; Mariji, vedno devici in Slovencev kraljici; sv. Jožefu, zaščitniku sv. Cerkve in zavetniku slovenskih dežel; sv. Mohorju in Fortunatu, dosedanjima zavetnikoma ljubljanske škofije; sv. Cirilu in Metodu, slovanskima blagovestnikoma in poslej zavetnikoma ljubljanske nadškofije; sv. Nikolaju, patronu ljubljanske stolnice; vsem božjim svetnikom, katerih svetinje hranijo cerkve naše nadško- fije >in katerih imena nosijo verniki; vsem našim angelom varuhom — HVALA, TISOČERA IN PRISRČNA ZAHVALA ZA DANAŠNJI PRAZNIK. Brez božje milosti bi ga ne bili doživeli. Vam, prevzvišeni in prečastiti gospodje nadškofje in škofje, apostolski administratorji in zastopniki redov, dušni pastirji Ljubljane in dežele, posebej pa vam, dragi verniki, iskren pozdrav in zahvala, da ste prihiteli v takem številu v našo lepo ob-novljeno stolnico proslavljat visoki jubilej. V posebno čast nam je, da so prišli nekateri naši bratje in sestre po veri in krvi tudi iz tujine, celo iz daljne Amerike.« Zaradi bolezni je naprej nagovor pre-vzvišenega ljubljanskega nadškofa prebral generalni vikar dr. Jože Pogačnik. (Glavni del tega govora smo že objavili v uvodniku dne 4. oktobra. Ured.) V popolni tišini je množica vernikov poslušala besede svojega nadpastirja, kakor da si jih hoče za zmeraj vdolbsti v spomin po glasu in vsebini. Čutil si lahko, kako vsem iz ljubezni porojeno sočutje stiska grlo zaradi nadškofove bolezni. (Se nadaljuje) Preureditev univerze v Salzburgu Na podlagi federalnega zakona bodo v Salzburgu v jeseni 1963 odprli novo univerzo. Prva, ki jo bodo odprli bo filozofska fakulteta z 18 katedrami. Leta 1966 imajo v načrtu še otvoritev medicinske in pravne fakultete. Nova univerza bo nosila ime prvega ustanovitelja, nadškofa Pariš Lodrona, ki jo je ustanovil leta 1619. Delovala je do leta 1810, nakar so jo zaprli. Leta 1928 pa so ponovno odprli, a le fakulteto teologije. ZA DOBRO VOLJO Dva sokola letita po zraku in srečata reakcijsko letalo. »Za zlomka, kakšna naglica!« pravi prvi sokol. Drugi mu odgovori: »Mislim, da bi se tudi tebi mudilo, če bi ti gorelo v repu.« Vatikanski II. in celibat Večkrat zaidem v znano goriško kavarno. Tam sem zadnjič slišal, razne naše ljudi, kako so živo debatirali, o čem bo razpravljal sedanji koncil. Nekateri so trdili, da bo razpravljal tudi o duhovniškem celibatu. Ali bo to res? „ ,X1 . Goriški Slovenec O tem, da bo sedanji ves. cerkv. zbor razpravljal o odpravi duhovniškega celibata, se sliši že, odkar je sv. oče napovedal koncil pred tremi leti. Vendar imamo o tem najbolj avtentično izjavo samega papeža, da se o tem ne bo razpravljalo. Zato... »lasciate ogni speranza voi che spe-rate«. O duhovniškem celibatu ne bodo niti razpravljali, kaj. šele da bi o tem kaj spreminjali. Vatikanski II. ima namen cerkveno življenje izboljšati in ne poslabšati. Literarna novost v Celovcu Na Koroškem so v zadnjih letih dobili skupino študentov, ki veliko obetajo. Gre za število kakih 20 mladih ljudi, ki so se začeli uveljavljati na raznih kulturnih poljih: eni v politiki, drugi v pesništvu, tretji v dramatiki in pesnikovanjui Oglašajo se v Našem vestniku - Kroniki, v Veri in domu, v reviji Mladje in še kje drugje. Zadnjič smo nekaj njih prispevkov brali tudi v Mladiki. Med temi študenti je vstala tudi posebna dramatska skupina, ki si je zastavila za cilj, da hoče v Celovcu ustvariti slovensko dramatsko skupino, ki bo mogla postaviti na oder tudi zahtevnejša dela iz sodobne in pretekle literature, posebno še samostojna, med njimi nastala dela. To je gotovo visok cilj, ki so se mu pa že približali. V nedeljo 14. oktobra so namreč uprizorili v Celovcu v Modri dvorani Doma glasbe prvo tako samostojno delo enega izmed njih, in sicer Mrtvo oznanilo Bora Kostaneka. Naš tednik - Kronika prinaša o predstavi daljše poročilo. Iz tega poročila izvemo, da je nova drama svojevrsten ''MnilllliiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiinillllllHIIIMIIHIIIIIIIIIIItlllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIinilllHIIIIIIIIIIIH poskus sodobne drame, ki se razvija predvsem v dialogu in se poslužuje simbolov. Tematično pa gre za narodnostni problem Slovencev na Koroškem, ki se bojujejo za svoj obstoj zoper zunanje sovražnike in notranjo brezbrižnost ljudstva samega »Fant, ki si je zastavil cilj, da bo rešil svoj rod letargije, bije povsod na mogočna kamnita vrata. Vsepovsod vidi letargijo, brezbrižnost, apatijo, nedolžno umiranje vseh ob očevidni krivici. Vsi sedijo na zatožni klopi: Cerkev, država, narodni voditelji, narod sam, ki je zaspal, da ne bi videl, kaj se dogaja okoli njega...« Drama izveni v neki pesimizem in brez-močje. Izvedba je bila dobra in v nekih ozirih drzna. Igralci so posrečeno izvedii svoje zahtevne vloge. * * * Bor Kostanek je študent, rojen leta 1937. Po ljudski šoli je obiskoval srednjo šolo na Plešivcu, nato je stopil v celovško bogoslovje. Po tretjem letniku je izstopil, se vpisal na univerzo v Ljubljani in nato v Gradcu. Radio Trst A Teden od 4. do 10. novembra 1962 Nedelja: 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 11.30 Oddaja za najmlajše: »Pravljica o bedaku, morsiki kraljici in letečem konju«. — 12.15 Vera in naš čas. — 14.45 Kmečki ansambel »Veseli Planšarji«. — 17.00 »Soča 1915-1918« izbor iz italijanske in slovenske književnosti. — 19.30 Izbor iz operet »Havajska roža« in »Ptičar«. — 21.00 Iz slovenske folklore: »Pratika«. — 21.30 Sodobna simfonična glasba. Ponedeljek: V odmoru ob 12.00 uri: Iz slovenske folklore »Pratika«. — 18.00 Piai-nistka Jeni Srebot-Komar: Karol Pahor: »Istrijanka« - 15 miniatur. — 19.00 Radijska univerza: »Spoznavajmo naša živila« (6) »Vino«. — 20.30 Jules Massenet: Manon, opera v štirih dejanjih in petih slikah. Torek: V odmoru ob 12.00 uri: Pomenek s poslušavkami. — 18.00 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj: 31. lekcija. — 18.30 Orkester v preteklih stoletjih. — 19.00 Pisani balončki. — 21.00 Roman v nadaljevanjih: Ivan Pregelj »Tolminci« - II. oddaja. — 22.00 Znanost in tehnika: »Po mostu in predoru čez morski zaliv Chesa-peake«. Sreda: 18.30 Julijski in furlanski skladatelji. — 19.00 Higiena in zdravje s posvetovalnico. — 20.30 »Vohunka v tovarni Farben«, radijska drama. četrtek: V odmoru ob 12.00 uri: Roman v nadaljevanjih: Ivan Pregelj: »Tolminci«. — 18.00 Italijanščina po radiu: Spopolnje-valni tečaj - 31. lekcija. — 18.30 Koncert tria »Ars Nova«. — 19.00 širimo obzorja. — 20.30 Simfonični koncert. Petek: V odmoru ob 12.00 uri: Pomenek s poslušavkami. — 18.30 O glasbeni interpretaciji (6) »Virtuoznost«. — 19.00 Radijska univerza: Iz arabskega sveta: (3) »Ustanovitev arabskega imperija«. — 21.00 Koncert operne glasbe. — 22.00 Novele in črtice: »Zapuščina«. Sobota: 12.00 Zgodovinske zanimivosti. — 13.30 Dopisovanje in poštna služba v lahki glasbi. — 15.30 »Labod ga je odnesel«, kriminalna igra v treh dejanjih in petih slikah. — 17.20 II. vatikanski koncil -poročila in komentarji o Vesoljnem cerkvenem zboru. — 18.00 Današnja slovenščina. — 19.00 Družinski obzornik. — 21.00 Za smeh in dobro voljo. *IERRE L’ERMITTE 44 (5Iajl>o(j*a i^tlca POVEST DOBRIH LJUDI 111111111111 ■ 11111111111111111111 j 111 imun »Naj pride gospa,« je ukazal župnik. »Oprostite, gospa, če moram jesti tu ^red vami!« “Oprostite vi meni, gospod župnik, da vas motim.« Začela je pripovedovati o zadevi, župnik je pazljivo poslušal, a predno je konča- la. jo je vprašal: “In cena?« “Trideset tisoč frankov.« “Potom pa ni za nas.« "Pomislite, g. župnik, vredna je šestdeset tisoč!« “Že razumem, gospa, a župnijska blagajna je na suhem. Vse, kar imamo, vzdr-*ujenio samo s pomočjo bližnjih in dalj-nih dobrotnikov. Kje naj vzamem tako Svoto?« “Pa če bi objavili poziv v župnijskem °siniku?« je predlagal Mijo.