\ Uredništvo in upravnistvo: Kolodvorske ulico štev. 15. Z urodnikom ao moro govoriti VBak dau od 11. do 12. uro. Rokopisi go no vračajo. Inserati: Šeatatopna petit-vtata 4 kr.. pri vookratnom navijanji dajo a0 Fopoat. Velja večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja, vsalt dan razen nedelj in praznikov ot> £5. uri zvečer. za Iodi si v širni mogočni naravi spregledamo, naj so kolikor pomenljivi — baš ker so vsakdanji. prvo vrsto svojega programa. V letošnjem boji imenujejo se najprej gospodarstvene razmere, namreč carinske in davčne zadeve. Velika republika severo - amerikanska ima namreč silno ugodno, rekli bi skoro idealno stanje svojih financ. Kar se evropejskemu denarnemu ministru v najslajših sanjah ne pokaže, to je tam prijetna istina: leto za letom znašajo dohodki kacih 100 milijonov dolarjev več nego se pričakuje vsled proračuna! In ta ogromna svota dela tamošnjim državnikom preglavico! Zad nja leta so jo porabljali za izkupe dolžnih papirjev — a sedaj to ne bode več mogoče, ker bodo prihodnji papirji še le koncem tega stoletja stopili v stadij izkupa. Zato sta nastali dve mnenji o porabi omenjenih milijonov, oziroma o zmanjšanji dohodkov; republikanska stranka hoče dohodke zmanjšati z vpeljavo zaščitne carine (Schutzzott), demo-kratje pa so odločni nasprotniki te sisteme. Oni hočejo carino sploh znižati in urediti, zaščitno carino odpraviti in k večjemu tako-zvano finančno carino pridržati. Gledč na ta program je republikanska stranka posebno v milosti pri ogromni množici delavcev, ki se še vedno ogrevajo za velike zaščitne carine, češ, da se z njimi brani delo domačih rok in pospešuje domača obrtnija. Razen carinskega vprašanja prišel je še drug važen faktor na dnevni red, namreč poštenost tekmujočih strank. Znano je,da so republikanci marsikaj pregrešili v zadnjem času, odkar biva njihov privrženec v beli hiši v Vašingtonu. Podkupljivost in potrata, velikanska korupcija, neštevilna izneverjenja in tatvine, preočitno pospeševanje posameznih železniških zadrug in čudno gospodarstvo z javnim ozemljem vzelo je nekedaj slavni stranki dokaj bleska in dokaj privržencev. To „Ahilejevo peto" republikanske stranke prav pridno uporabljajo demokratični politiki in brezdvojbeno privabijo s tem agitacijskim sredstvom obilo pristašev v svoj tabor. Posebno pa jim vgaja kandidat nasprotne stranke, Neprimerna zadovoljnost polni sicer samozavest, ako smo razgledali le jeden čin skrito delujočih sil prirode, in slaven pesnik pravi: „Kaj more človek več v življenji pridobiti, ko, da se božja mu narava razodene", ali okolnosti v „boji za bitje" je zadosti, ki nas odtezajo kontemplativnemu opazovanju prirode. Saj stanc pa tudi razodetev kateregakoli naravinega zakona neverjetno svoto duševnega dela, in tudi naravi nasproti mora človek vsako pridobitev poplačati, slično kakor v družbenem življenji slehrno pravo nalaga dolžnosti. —In resnica je vsekdar jednovita ter jasna, a pot do nje je vijugasta, čestokrat zaprečena. Kadar pa v resnici počnemo zamotane skrivnosti prirode razodevati, ne manjša — množi se nam strmenje nad nepričakovanim veriženjem vzrokov in učinkov. Stopnjevanje pojavov življenjskih močij, in sicer njih števila in krepostij, ki se vrši v preobraženji jajčeca v metulja, predočuje nam tako čudovito vrsto. Jajčece, gosenica, buba, metulj — to so dozdevno tolike protivne razlike po obliki zmožnostih in tvarini, da si na prvi pogled James G. Blaine, mož, ki ima v sebi združene vse one lastnostni, ki so na tako malo laskavi način postale karakteristične za republikanske kolovodje. O njem se trdi, da jo svoje dostojanstvo porabil za nabiranje bogastva, da si je pustil plačevati svoj glas v zbornici in da je s svojim znanjem na nepošten način pomagal prijateljem delati nereelne banke in nabirati milijone — same »čednosti,“ ki škodujejo republikanski stranki. Na drugi strani pa se kuje v nebo poštenost in zna-čajnost kandidata demokratične stranke, Clevelanda, guvernerja nevjorške države; on je baje mož čudovite zmernosti in izvan-rednega poštenja; prikazen na političnem bojišči, kakeršnih je žalibog od dntS do dn6 menj v Severnih državah! Vsled tega sklepajo, da bode pri sedanji volitvi zmaga na strani demokratov — ako se v zadnjem tronotku situacija nagloma ne spremeni, kar ni ravno nemogoče. Praktični Amerikanci podali so uže čestokrat strmeči Evropi take poskuse, ki so v direktnem protislovji z vsemi logičnimi sklepi in z vsem doslednim modrovanjem. Posebno moramo v poštev vzeti ogromne svote novcev, ki se pretakajo vsled volilne agitacije po deželi in ki pridobe marsikoga za ono stran, kjer je kaj cvenka. Tam, kjer volijo velike mase naroda, je kaj tacega lahko mogoče in zato ne smemo pretrdno računati na zmago te ali one stranke. Katera stranka pa bi bila bolj ugodna prospehu Zjedinjenih držav, o tem so mnenja različna. Črne pregrehe, ki se pripisujejo sedaj tej, sedaj oni, morajo se pač deloma smatrati kot agitatorna sredstva, katerih ravno nobena stranka ne izbira. A naj si bode republikanska ali pa demokratična zmagovalka, težko ji ne bode prijeti krmila: letnih 100 milijonov ostanka je velik in odločilen temelj, na katerem se zamore krepko postopati po poti blagostanja dalje! kar misliti ne moremo, da imajo kaj skupnega. Izvedenec bi nas sicer koj drugače poučil. Vsak kemik nam povd, da je lupina jajčeca, ki ga varuje raznih nezgod, bistveno tista tvarina, kakor ona kožica gosenice, kojo pri levljenji sleče, in da ima metulj tudi tisto obleko na telesu, da so iz iste tvarine hlačice na njegovih nogah, da v istem ovoji tiče tipalnice in celo lehke pisane kreljuti niso iz druge tkanine. Saj tudi barva in noša obleke otroka in odraščenega ne zahteva bistveno druzega sukna! — In ako najkočljiveji kemik preiskuje mehke dele, metulja in gosenice bledo meso in bledo kri ali pa mehko vsebino jajčeca, poistinil bo le načelno jednakost ter vskliknil bo: Vsaj iste tvarine najdem v kateremkoli živalskem in človeškem telesu, in tudi mehki deli rastline ne spadajo v drugo kategorijo kemijskih spojin ! — Nenadna eno-terost stvarne podloge vsem živečim bitjem! Za koliko nam uže ta vest ugloboči nazore o naravi! Bistveno ista tvarina je torej, ki čuti v živalih in v človeku zlo in blagor, žalost in veselje! Ne razumemo li sedaj bolje pesnika, ki govori o rodnih bratih: Bruder im stillen Busch und Waldl Kako velikansko stopnje- Kmetstvo nekedaj in sedaj. (Konec.) Koliko je napredovalo dalje obdelovanje poljskih in vseh kmetskih opravil. Neizmerno pripomočkov ustvarilo se je za vspešno delo in ročno ter zlajšalo kmetovalcu telesen trud. Omeniti hočemo tu umetnega kmetskega orodja, ki prihrani toliko časa in stroškov umnemu gospodarju. Prazen in ničev je izgovor: tako orodje je drago, toliko ne zmorem sam. Ako si ne more omisliti jeden gospodar umetne mlatilnice, umetnega pluga itd., moreta ga dva in trije in vsi uživajo z malimi troški dobroto človeškega uma. Vender čemu to? Naš kmet raje cel dan s slabim orodjem slabo orje svoje dobro polje, mestu da bi poslušal svoje učitelje, raje rabi slabo živino za pleme, da si prihrani nekaj grošev ali mali pot, kakor toliko boljših po-nudeb, meneč: v prejšnjih časih vseh takih neumnostij ni bilo in vender se je živelo dobro. Kako ugodna je dalje slovenska dežela kupčiji in obrti vsake vrste. Gladke ceste križajo na vse strani našo premilo domovino, gromeče reke in peneči potoki se prelivajo po njenih klancih in ravninah, železnice, pošte in brzojavi vabijo s svojimi izvrstnimi uredbami. Vsi pripomočki so pri rokah za obilo kupčijo in izdelovanje toliko stvarij, ki obetajo najboljši in gotovi zaslužek, le domačih ljudij, našega kmetstva, je malo ali nič, ki bi segalo po taki priliki. Tujec mora biti, ki rabi darove naše domovine v lastno korist, in domačini, ki ga sovražijo, ker je pobral na potu tak6 rekoč, kar so oni zavrgli, ali se zanimati niso hoteli zanje, saj njihovi dedje tudi niso bili kupci in fabrikantje in so dobro živeli. Koliko žalostnih izgledov take vrste imamo pač na Slovenskem. Omenjati nočemo slamarije, žrebljarije in velike kupčije, ki je po polnem v tujih rokah, domačinec le njen hlapec. Tudi najmanjša kupčija na deželi in v najbolj oddaljenih okrajih je navadno v tujih rokah, domačinec je ne ume ali umeti noče. In vender lahko trdimo, da je ni na Slovenskem skoro imovite hiše, ki bi si bila pridobila svoje premoženje le s kmetijstvom. Živinoreja in kupčija sta bili gotovo nekedaj ondi doma. Poslednji dve sta v resnici jedini, ki morete pomoči našemu kmetstvu iz jako žalostnih okoliščin, v katere jih je zapeljala večinoma prirojena revščina in neomika. Ugovarja se nam, za živinorejo in kupčijo in domačo obrt potrebuje se vsaj v začetku gotov denar, in tega naš kmet nima. Vanje življenjske moči, ako pregledamo dolgo Vrsto živih bitij: brezčutne rastline, najniže živalice, v katerih sta zavest in čut odeta v temen mrak, in kako se vedno mogočneje povzdigujeta v viših živalih, kjer so pojavi življenja vedno krepkeji, raznoličneji. Razvidno je, kako širna obzorja naravoslovcu odpira na videz malenkostna prikazen. Vsled rečenega smo nagueni, ne polagati več tolike važnosti na razliko vnanje podobe omenjenih oblik v preobraženji metulja. A tu nam prihaja drug izvedenec naproti — oni, ki z mikroskopom zasleduje prostemu očesu nedogledne skrivnosti in povč nam, da je truplo gosenic, bube, metulja zgrajeno iz istih gradnih delov: malih živih grudic, ki kakor kamen pri kamenu v zidu združene sestavljajo živo stavbo živalskega telesa. Vsaka teh Stanič — to jim je znanstveno ime — ima v sebi nekoliko življenjske moči, a njih vzajemnost stvarja čudovite pojave žive živali. Tudi jajčece je taka staniea, se vč da v razmeri z onimi, katere drobnogled v metuljevem telesu kaže, velikanska. Torej je — to ko slutimo — razvoj do metulja dejanjstveno razpad jajčeca v veliko množico stanic in silni razloček med velikostjo Resnica je, da s praznimi rokami si človek ne more opomoči v nobeni stroki. A pomislimo, da se tudi tuji bogati narodi niso rodili v zlati zibeli, da je bil povsod začetek težaven, da je le vztrajnost in dobra volja zmagovala vse zapreke. Kar smo uže omenili o umnem poljedelstvu in potrebnem umnem orodji, to ponavljamo tudi tu o potrebi gotovega denarja za zboljšanje našega kmetstva. česar ne zamore jeden, zamoreta dva in trije, cela vas, soseska ali ustanovljena zadruga. V mislih so nam tu v novejšem času s tako izvrstnim vspehom osnovane kmetske posojilnice in hranilnice. Žalibože, da je teh tako važnih zadrug v primeri s kmetsko bedo mnogo premalo. Najti bi se ne smel večji slovenski okraj brez tacega zavoda. Ondi bi si izposojal poštenjak v uri sile brez posebnega truda in troškov za male obresti za marsikatero podjetje potrebne novce, ondi bi hranil varno srečneji sosed svoje premoženje in koristil s tem tudi svojemu okraju, sosedu in celi domovini. Po takem potu bi ne padal krvavo pri-služen denar kmetskih rok v tuje žepe, iz katerih se vrača zopet z velikim trudom in za visoke obresti izposojujočemu kmetovalcu in obrtniku, čisti dobiček pa se izteka mnogokrat v podporo domačinom sovražnim tujim družbam in zavodom. Omenili smo v kratkem tu glavne napake in bždo slovenskega kmetstva, ki izvira večinoma iz prvih in njegove neomike in precejšnje trmoglavosti proti vsakemu napredku v narodnem umnem gospodarstvu. Še jeden pot ponavljamo, da kedor bi vstvaril slovenskemu kmetstvu veselje do pouka, mu podaril primerne učilnice ter ga prepričal, da le v zboljšanem gospodarstvu, v živinoreji, sadjereji, v umnem poljedelstvu, v kupčiji in obrtniji in v domačih zadrugah, je zagotovljen njegov blagostan, postal bi njegov pravi rešitelj iz sedanje najbolj žalostne bede. Pregovor: „Pomagaj si sam in pom6re ti božja previdnost" kličemo našemu kmetstvu v spomin in pa izrek : „Kedor ne uboga, ga tepe nadloga!" JK . . . Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Ogerski časniki pečali so se zadnje dni mnogo z vprašanjem o oživotvorjenji bivše Josipove akademije za vzgojo vojaških zdravnikov. V vojnem ministerstvu se namreč želi, da se zaradi pomanjkanja vojaških leč-nikov zopet otvori omenjena akademija. Po iz- telesa krilate žuželke in nje neznatnim po-četkom je pač večinoma posledek obilne hrane, katero si je usvojila gosenica. Kolikor zaniinljivo pa je zasledovati način tega množenja stanic, toliko težkoč se radovednežu stavlja. Čudoviti dogodki preobraženja žuželk izvabili so preiskavanje mnogih učenjakov, in da med njimi razen nemških, francoskih in amerikanskih nahajemo tudi ruske (Kovalevski, Mečnikov, Gamin Uljanin), to je iznenadno le ouemu, ki ne vč, da ima de-našnja Rusija v vseh strokah vSde, v jeziko-znanstvu, zemljepisji, narodoznanstvu, v po-vestnici in v vseh oddelkih uaravoslovja domače učenjake, ki se morejo meriti z velikani inozemske vfide. Kaj, prvih učenjakov sveta je treba, da razgledajo one premembe, s kojimi žuželkino jajčece stopnjuje življenjsko moč svojo, dokler doseže popolni razvitek? Da, da, vsaj je iz stotisočin stanic sestavljeno malo truplo žuželkino podobno najzamotanejšemu labyrinthu, čegar umetno stvorbo ne moremo izpoznati, ne da bi preučili mnogo prerezov povprek in po dolženi. In res naravoslovec prereze podlaga pod povekšalno steklo, da iz njih v duhu sestavi vso stvorbo. Iz mehkega živalskega javah ogerskih listov vlada v ogerskih parla-mentnih krogih mnenje, da vprašanje o Josipovi akademiji ni še dovelj temeljito razprav-ljeno. Zaradi tega se potrebna svota za to akademijo ne bode še letos stavila v proračun, ampak se bode ta zadeva odložila do prihodnjega leta. Stajarski deželni zbor izrazil je v včerajšnji seji zahvalo Nj. veličanstvu cesarju za previšnje darove v svrho zidanja novih šol na Štajarskem. Dolenje-avstrijskemu deželnemu zboru predložil se je nasvet, naj se vstvori zakon, vsled katerega državni poslanec avstrijski ne more biti ob jednem deželni odbornik. Poslanec Lienbacher stavil je včeraj v sol nog raškem deželnem zboru predlog, naj se otvori v Solnogradu katoliško vseučilišče. Ta predlog izročil se je posebnemu odboru v pretresanje. V ogerskem državnem zboru dogodil seje predvčerajšnjem komičen prizor. Verifikacijski odbor razpravljal je o odobrenju volitev posameznih poslancev. Med dokumenti o volitvi poslanca Rotha ni bilo najti volilnega zapisnika, pač pa je bil priložen račun za pojedino, katero je Roth priredil svojim volilcem. Opozicija je predložila, da se vsled tega volitev Ilothova ovrže. Po daljšej burnej debati sprejel se je nasvet, da se ima volitev poslanca Rotha smatrati tako dolgo kot neveri-ficirana, dokler se ne bode predložil volitveni zapisnik verifikacijskemu odboru v presojo. Tuje dežele. Nemški zvezni sovet začel bode prihodnji teden svoje delovanje. Najprej bavil so bode z načrtom budgeta za leto 1885. Proračun za nemško mornarico bode v prihodnjem letu znatno višji, ker stane ekspedicija v za-padno Afriko mnogo denarja. Državni zbor bavil se bode pred novim letom samo s proračunsko razpravo. V iztočni Rumeliji vršile se bodo juti i volitve za sobranije, katero obstoji iz 36 voljenih in deset od glavnega guvernSrja imenovanih poslancev ter deset virilistov. Dopisnik „Nordd. allg. Ztg.“ tvrdi, da bode novo sobranije imelo pe polnem drug političen značaj, nego prejšnje, v katerem so radikalci kaj samovoljno gospodarili. Proračunski odbor francoske zbornice začel je 1. oktobra razpravljat o načrtu proračuna za 1885. V proračunu nahaja se tudi stavka dveh milijonov, kateri se imajo upo-trebiti za javne gradnje v Lyouu, kjer vlada vsled kolere med delavci silno pomanjkanje. yLovorike, katere si je nabral Gladstone na Škotskem, niso dale počitka njegovemu rivalu Salisburyu; vsled tega sklical je ta konservativni lord pretečeno nedeljo veliki meeting trupla pa z najostrejšim nožem ne moremo izrezati potrebnih teukih pločic, ne da bi kočljivega stvora predrobnih stanic neusmiljeno ne razrušili. Tedaj se mora mehko truplo v raznih tekočinah strditi, da se potem njega delca ne razmaknejo pred ostrino anatomij-skega noža. Vpliv onih otrpnečih sredstev pa večinoma povzročuje drugo neugodnost: motne, neprozorne stori meje in vsebino stanic! Treba je torej pomočkov, ki prereze razbistrijo, treba je nadalje barvil, izmed katerih jedna vsrkajo v b6 tenke kožice stanic, druga pobarvajo njih jedra itd. Vsled tolikih kemijskih vplivov se zopet prvotno stanje iz trupla izrezane ploščice mnogokrat tako predrugači, da ta naravoslovec nje stvorbo tako, oni drugače tolmači, in ako pridejo razna me-nenja v javnost med učenjake, unamejo se dostikrat ne manj ognjeviti boji, kakor jo bil oni za letošnjo volitev na Notranjskem! Vsaj se tudi odločujo za resnico, načela, ugled osebe! Da ne bi takega boja raznela tudi naša razprava, bodi kritičnemu strokovnjaku kar naravnost povedano, da moremo v naslednjem le poglavitne poteze nekako po idealnem obrazcu omeniti. (Konec prihodnji«.) v 01asgow, kateremu je prisovstvovalo okolo 15000 ljudij. Sprejela se je naposled resolucija, katera odobrava postopanje konservativne stranke v gorenji zbornici angleškega parlamenta. h Londona se poroča važna v6st, da je Gordon zopet osvojil Berber ter Mabdijeve čete po polnem razbil. Razne vesti. — (Hans Maka rt,) slavni dunajski slikar, jo uže dalj časa bololial. Razno govorice o neki duševni bolezni gonijalnega moža vznemirjale 80 občinstvo, a pozneje so jo zopet trdilo, da mu gre boljo in da mu je v kratkem pričakovati popolnega ozdravljenja. Tem bolj hudo nas jo torej nadela najnovejša vdst, da umotnik leži uže dva dui nozavoston in da skoro ni več upanja za zdravjo. Vnola so mu je možjanska koža, in po s°dbi zdravnikov se jo bolezen obrnila na jako slabo stran. Ako okreva, bodo mesece in mesece trajalo, dokler bode zopet zamogel prijeti za čopič, ki je vstvaril toliko krasnih del! — (Teorija o Kochovih bacilah.) Angleški zdravnik dr. Klein, ki na povelje svojo vlado dela študije o koleri v Indiji, ima tako malo zaupanja v Kochovo theorijo o bacilih, da jo pred desetimi dnevi izvršil ne čuven praktičen dokaz o ničevosti bacil. Spravil jih je namreč lepo porcijo skup od za kolero bolnih pacijentov in jih je — povžil! Do danes še ni obolel in počuti se vodno izvrstno. Kako uže pravi nemški pregovor? — JEin S—magen vcrtrdgt alles! — (Dva otoka zginila.) Listi poročajo iz Batavijo, da jo morje požrlo otoka Stoors in Gal mo y or, katera sta so bila lansko loto vzdignila vslod izbruha podmorskega vulkana Krakatoa. Čez loto in dan sta zopet zginila v globino! — (Naj si bog sam izbore,..) Kitajski vojaki do novojške dobo niso imoli uniforme, in kot ločivno znamenje nosil jo vsak vojak na prsih samo čotverovoglato tablico, na katori jo bilo zapisano slovo „King“ (vojak). Tudi vojni bog Kitajcev, čegar podoba stoji v svetišči v Pekingu, nosil jo samo tako meščansko opravo s tablico. Zdaj pa se upelje tudi v kitajski vojni uniforma in vsako čete dobijo drugačo nošo. Med duhovščino omenjenega svetišča nastalo je torej vprašanje, katero uniformo naj bi nosil vojni bog in gospodjo obrnili so se do ministra za bogočastjo s prošnjo, naj on razloči. In minister za bogočastje odredjujo v svojem odloku, naj vojni bog nosi še na daljo staro opravo, obesijo pa naj se v njegovo svetišče tudi novo uniforme, da si potem po iz-volji izbere, katero hoče nositi. To je gotovo modra naredba! — (Amerikanska novotarija.) Ameri-kanski listi poročajo, da domuje blizu Novega Jorka roparska druhal, katora vselej mod godbo ulomi v prodajalnice. Dva izmed njih igrata srce-topečo melodije, drugi lopovi pa todaj „po taktu “ ulomijo v hiše. To je gotovo napredno. Domače stvari. — (Slovesno sv. maše) danes dopoludne ob 10. uri v praznovanje imondana Nj. veličanstva cesarja v stolni cerkvi udeležili so so gosp. dožolni prodsodnik baron Winklor, dež. glavar grof Th ur n, deželni poslanci, predstojniki vseh uradov, učnih zavodov in mnogo druzoga odličnega občinstva. — (Mrtvaški sprevod vit. Schneida) včeraj ob 2. popoludnd bil je tako veličasten, da smemo roči, da mu jednacega ni bilo, odkar smo k večnemu počitku spremili očeta Bleiweisa. ^ prvi vrsti sprovoda nosila so jo črna zastava Pogrobnoga društva, ob stranoh pa so nosili služabniki vonco. Potom jo stopala trojica deputacijo „Sokola" s krasnim vencom. Za temi prišli so ljubljanski čitalnični pevci s svojo zastavo Potom jo bila dolga vrsta oo. frančiškanov s križem in bogoslovci, kateri so pevali žalostinko. Za temi premikal so je mrtvaški voz, ves v krasnih vencih. Sprevodno obrede opravljal je čestiti g. župnik Rozman. Sprovoda udoložili so so gospod doželni prodsodnik baron Winkler, deželni glavar grof Thurn z vsemi deželnimi poslanci, predstojniki vsoh uradov s svojim osebjem, mostni župan Grasselli in mnogo mestnih odbornikov, dvorni svetnik grof Chorinskj, stolni prošt J. Z upan, generalni vikar pl. Pavker, vladni svetnik pl. W u r z b a c h, deželno sodnije predsednik K a p r e t z itd. ter deputacija iz Kranja, Kamenika, Idrijo, z Vrhnike, iz Rudolfovega itd., vseh omenjati nam ni možno, kajti število bilo je nobrojno. Sprovoda udeležilo so je tudi izredno mnogo najodličnejših gospij. Sploh, sprevoda se jo udeležila vsa inte-ligencija ljubljanska, vsi odličnjaki in dostojanstveniki. Število vencev bilo je toliko, da nam je ne-možno vseh našteti, omenimo naj lo nekatere: Dem verehrtcn Freunde der Landesprasident, „Narodni poslanci vzornemu tovarišu11, „Kamenik blagemu someščanu", ,, Deželni zbor kranjski svojemu nopozabljivoinu udu“, „Rodovina Kersnikova", „Nopozabljivomu prijatelju rodbina Blohveis-Trsto-niSka“, „Slovenski štajarski poslanci pravičnemu Nemcu “, „Dr. Vošnjak in V. Pfeifer vselej zvestemu prijatelju", »Ljubljana svojemu bivšemu poslancu", potem venci iz Kamenika, iz Idrije, iz Maribora, od sorodnikov i. t. d. — Ljubljanski čitalniški povski zbor pel jo žalostinke pri stanovanji in na kolodvoru, od koder se jo krsta odpeljala v Poče. Tako Sloven časti moža, po rodu tujca, kateri jo pravičen njegovim težnjam ter ima srce zanj. Blag spomin naj živi na veke v Slovenili blagemu možu! — (Pogreba pokojnega korarja čast. gosp. Josipa Pavšlerja) včeraj popoludne udeležili so so gg. deželni predsednik baron Win ki or, deželni glavar grof Thurn, dež. sodnije predsednik Kapretz, mestni župan Grasselli in mnogo družili dostojanstvenikov in odličnjakov ter obilo priprostega ljubljanskega občinstva. Pri sprevodu, katoroga je vodil stolni prošt čast. gospod Zupan, nosilo se je mnogo lepih vencev. — (Iz Dolenjega Logatca) se nam z dno 3. t. m. poroča: Kljunjači (Scolopax rusticola) so lotos pri nas jako zgodnji; prvoga vidol jo tukajšnji lovski varuh užo dnd 23. septembra, danes jo pa g. P. Z. jednega ustrelil. Naši vremonslci proroki sklepajo iz tega zgodnjo zimo; vederemol Iz kranjskega deželnega zbora. (VII. seja dnd 3. oktobra t. 1.) Seje začetek bil jo ob 9. uri dopoludno. Prva točka dnevnega reda bilo je čitanje zapisnika slednje seje. Zapisnik se potrdi. Vložilo se je več peticij, katere se izročijo raznim odsekom. Gospod deželni predsednik baron Winkler naznanja visokemu zboru, da je Nj. veličanstvo izvolilo premilostno vzprejeti čestilko visokega zbora k Najvišjemu imendanu ter izraz neomahljive uda-nosti in zvestobe, in da je Nj. veličanstvo blagovolilo izreči za ta pojav visokega zbora Najvišjo svojo zahvalo. (Živio! živio!) Posl. Svotec poroča v imenu gospodarskega odseka o agrarnih razmerah na Kranjskem, in sicer 1.) o dednem pravu na kmetih in o kmetskih domovih in 2.) o pristojbinah. Poročilo se glasi: „ Zastran dednega prava in kmetskih domov dožolni zbor za zdaj šo ne moro nič ukreniti dotlej, dokler vladni načrt zakona za kmetska posestva srodnje velikosti, ki ga je državna vlada v IX. sesiji predložila državnemu zboru, ne postano zakon. Še le tedaj bo deželnemu zboru možno v okviru, ki mu ga odkaže državni zakon, izdolati doželni zakon, s katerim bi so določila posestva, katera bi spadala pod omenjeno dodno pravo in katora bi so mogla ustanoviti za kmetske domove. Za zdaj pa ni druzega, ko željo izreči, da bi omonjoni načrt o dednem pravu kmalu postal državni zakon, in to tako, da bi so dala deželnim zborom prilika, na njega podlagi osnovati tudi kmotsko domovo, kar bi bilo možno, ako § 16. načrta tako ostane, kakor jo prodložen. Opirajo se na razloge, iz katerih jo agrarna onketa jo za omonjeno dedno pravo in za kmotsko domove, katerim tudi upravni odsok pritrjuje, stavi ta naslednji predlog: „Slavni deželni zbor naj sklene: Deželni zbor izreka, da je načrt državnega zakona o dednem pravu za kmotska posestva srednjo velikosti kranjski dežoli primeren. Deželnemu odboru so torej naroča, da pošlje peticijo do vis. državnoga zbora, da bi ta blagovolil še v tej sesiji skleniti omenjeni državni zakon po načrtu vis. c. kr. državne vlade, zlasti tudi § 16. tega načrta. Glodd pristojbin je upravni odsek sklenil, od resolucij, ki jih je v tem oziru sklenila kmetijska enketa, priporočati naslednji dve: 1.) Preblagorodni gosp. deželni predsednik se prosi, naj on blagovoli posredovati pri finančnih uradih, ako troba pri vis. finančnem ministerstvu, da so bo odstotna pristojba od izročitev, ki so narode med stariši in otroci v življenji, merila ravno tako, kakor od teh izročitev, kadar se zgodo zaradi smrti. Deželnemu odboru pa se nalaga, da izroči to prošnjo g. c. kr. deželnemu predsedniku. 2.) Deželnemu odboru se nalaga, da pošljo peticijo do državnega zbora, da se v pristojbinski noveli sklenejo polajšila za kmetska posestva, in to: a) pri izročitvah med živimi jednako, kakor pri onih zaradi smrti; b) da se štempeljske pristojbe za zneske, ki niso nad 50 gld., tudi v neprepirnih in zemlje-knjižnih rečeh znižajo na 12 kr. od vlog in na 10 kr. od prilog in rubrik. “ Prvi prosi besede potem v generalni debati poslanec Deschmann ter omenja, da so došla o tej zadevi od raznih župnij zel<5 žalostna poročila, temno je slikano stanje slovenskega kmeta, povsodi so posestva zadolžena, razkosana, ljudstvo jo revno in širi se žganjepitje. Kako odpraviti to in pomagati kmetu? Govornik pravi, da so narodni poslanci nekdaj trdili, da se bode blagostanje naroda povzdignilo, kadar se uvede v šole in uradni je slovenščina (burni ugovori na levici; Vošnjak: Govorite o stvari!) Govornik pravi, da se bode kmetu pomagalo še le tedaj, kadar so bode duševno povzdignil, kadar se mu bode v šoli dala prilika pridobiti si potrebno znanjo, da bodo mogel občevati z vnanjim svetom. Govornik dolži, kakor je njegova navada, narodno stranko, da hoče Kranjsko izolirati od družili dežel, od vsega sveta, vendor, meni govornik, prinaša promet mnogo denarja v deželo, s čemer so povzdigne blagostanje narodovo. Govornik trdi, da slovenski listi navlašč ne hote o tem prometu nečesar omenjati, vse zamolčijo. Prometa da je treba Kranjski, kupčijske zveze, osebito z nemškimi deželami, potem bode bolje šlo kmetu. Iz Kranjske, pravi govornik, gre vsako leto 50 000 ljudij na tuje iskat dela, služit si bruha; da ne bode troba tem ljudem vedno služiti le kot navadnim delavcem, naj se jim da prilika, da se izobrazijo, da se v šolah več naučijo kakor do zdaj. Daljo meni govornik, da dandenes preveč fantov študira. V Ljubljani da se je letos oglasilo na gimnaziji 600 učencev (klici: 800!), kateri pa težko da bi dobiti mogli primerno službo; nadlegovali bodo kmeta, deželo. Govornik pravi dalje, da more ljudstvo si zboljšati stan le z delom, štedljivostjo in varčnostjo. Skrbeti pa morajo zanj tudi poklicane osebe; kmetijske podružnice morajo delati na blagostan kmeta, a spijo. Naš kmet da slabo ravna s časom in denarjem, osebito ja trati z mnogim romanjem, od semnja do semnja hodi ljudstvo ter zapravlja po nopotrobnom čas in denar; časi troši tudi za druge nepotrebno stvari, za cerkvene zvonove, denar. Za to da ima ljudstvo razum in veselje, za občino pa se ne briga, ni mu mari občinsko gospodarstvo, nihče se ne briga za občinske račune. Torej: Šolstvo je treba preustro-jiti, troba mu dati drugo mer, ljudstvu pomoči do samosvesti, dati mu priliko, da more stopiti v do-tiko z vnanjim svetom. Dalje govornik trdi, da so predloženi predlogi, o katerih so danes obravnava, jako površni. Tudi kmetsko ljudstvo bi ne vzpre-jelo prijazno toh naprav in naredb o kmetskih domovih. Gleda naj se toroj, da so s to napravo no bodo tako zgodilo, kakor z uredbo velikih občin, (Konec prihodnjič.) Št. X. prinaša te spise: 1.) Gor&zd: Pesnil, 2, 3.— 2.) Dr. Iv. Tavčar: Mrtva srca. Povest. (Dalje.) — 3.) Jan Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 21. Peter in Pavel. (Dalje.) — 4.) Gregor Jereb: Josip Pod-milšak, slovenski pisatelj. — 5.) S. Rutar: Akvileja. VI. — 6.) J. Starč: VinkoV. — 7.1 Svoj-mir: Tožen spomin. P6sen. — 8.) J. K.: Usmfev. PGsen. — 9.) J. K.: Obup. P6sen. — 10.) L. Pesjakova: Popotni spomini. V. — 11.) J. Trdina: Vinska modrost. 18 do 20. — 12.) J. Kersnik: Gospod Janez. (Dalje.) — 13.) A. Fekonja: Književna zgodovina slovenskega Štajerja. — 14.) J. Cimperman: Sendnus redivivus. — 15.) Slovenski glasnik. ,,Ljubljanski Zvon“ izhaja v mesečnih, po 4 tiskane pole velike osmerke obsežnih zvezkih ter stoji za pol leta 2 gld. 30 kr,, za četrt leta 1 gld. 15 kr. Telegrami »Ljubljanskemu Listu “ Dunaj, 4. oktobra. Povodom cesarjevega imendana vršile so se svečano službe božje po cerkvah vseb veroizpovedanj. V votivni cerkvi bili so prisotni nadvojvodje, generaliteta, vojni minister-, v hramu sv. Štefana drugi ministri a predstojniki oblastev. Po vseh deželnih stolnicah obdržavali so isto tako cerkvene slavnosti. Dunaj, 4. oktobra. „Wiener Zeitung" objavlja naslednja imenovanja za Kranjsko: Sodnijski pristav Janez Kuralt gre na lastno prošnjo iz Ribnice v Radeče; na njegovo mesto za Ribnico pa je imenovan avskultant Emil Rizzoli. Dunaj, 4. oktobra. Slikar Makart je včeraj zvečer ob 9. uri umrl. Pariz, 4. oktobra. Tri francoske kanonske ladije napali so kitajski vojaki vzdolž reke Loch-Nan; ubit jeden častnik, 30 mož lehko ranjenih. London, 4. oktobra. Gordon si je zopet osvojil Berber; ustaši so zbežali. Kodanj, 4. oktobra. V gradu Christians-borg je nastal včeraj popoludnč ogenj ; državnozborsko poslopje je najbrže zgubljeno, zbirko slik bodo skoro gotovo rešili. Kodanj, 4. oktobra. Rezidenčni grad Christiansborg je vsled včeraj popoludnd nastalega požara po polnem razdejan. Zbirka slik je rešena. Praga, 3. oktobra. Deželni zbor je predlog deželnega odbora o sezidanji muzeja na deželne troške izročil odseku 15 članov. Bremen, 3. oktobra. Zastopnik v Angri Pequeni jo dobil du<5 9. avgusta od nemškega kapitana Ravena poročilo, da se je nabrežno ozemlje Angre Pequene delo pod nemško varstvo, da se je razobesila nemška zastava in se nastavili nemški mejniki. Rim, 3. oktobra. Car je podelil Manciniju včliki križ Aleksandrovega Nevskega reda. Giers je pisal Manciniju, da mu je car hotel izkazati priznanje za njegove zasluge v pravoslovji ter za vzdržanje in utrditev prijaznih razmer med obema državama. London, 3. oktobra. Reuterjevo poročilo z denašnjega dn<5 iz Kabire pravi: Kedive dobil je telegram, kateri poroča, da se je Berber zopet nazaj pridobil; ustašem se je vender posrečilo, odnesti vojno blagajno. Telegrafično borzno poročilo z dnš 4. oktobra. Jednotni drž. dolg v bankovcih . » > » > srebru . . Zlata renta........................... 5% avstr, renta....................... Delnice narodne banke . . . . Kreditne delnice...................... London 10 lir sterling................ 20 frankovec.......................... Cekini c. kr.......................... 100 drž. mark........................ gld. 80-90 81-95 102-90 95-95 859-286-70 121-75 9-67 5-77 59-75 Uradni glasnik z dnž 4. oktobra. Eks. javne dražbe: V Krškem zemljišče Jos. Koprivnika iz Velike Vasi (1415 gld.) dnš 11. okt.. 12. nov. in 13. dec.; zemljišča Martina Verčka iz Dolge Rake (565 gld.) dn6 11. okt., 12. nov. in lii. dec. — V Kranji posestvo Antona Jenka iz Kranja (1700 gld.) dnč 22. okt., 22. nov. in 22. dec. — V Ložu posestvo Ant. Pirmana iz Bočkovega (600 gld.) dn6 22. okt., 22. nov. in 22. dec. — V Ljubljani zemljišča Jan. Comollija iz Podpeči (400 gld.) d ne 11. okt., 12. nov. in 10. dec.; graščina Raitenburg Jul. pl. Valmaginijeva (32 875 gld.) v dan 15. decembra ob 10. uri C3. narok). — V 11. Bistrici posestvo Martina Jagodnika iz To-minja d n6 7. novembra. Tujci. Dn6 2. oktobra. Pri Maliči: Schack, superintendent; dr. Jarisch, zasebnik; Quapil, Goldmann in Karplas, trgovci, z Dunaja. — Karplus, trgovec, iz Judenburga. — Pl. Fabretti in Venerandi. zasebnici, viz Rovinja. — — Loy, zasebnik, iz Kočevja. — Šurc, trgovec, iz Nov. Mesta. — Germ, graščakinja, in pl. lleller z rodbino iz VVeinhofa. — Fuchs, zasebnik, iz Goričanov. Pri Slonu: Saus, trgovec, z Dunaja. — Premoli, zasebnica, s sinom iz Tržiča (Ital.) — Schneller, zasebnica, iz Dobre. — Kapus, kaplan, iz Dola. Pri Avstr, carji: Tujetsch, gostilničarica, iz Idrije. Pri Južnem kolodvoru: Wohralik, učitelj, iz Hrudima. — Jurischovitz, trgovec, iz Gradca. — Gredulovič, trgovec, iz Spijeta. — Keršlin, trgovec, z Reke. — Geč, lesotržec, iz Ptuja.___________________________ __________ trioma Diva % A- Mayerjeva I o ♦ ❖ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ❖ ♦ iz pivovarne bratov Koslerjev 4t> v zabojčkih po ‘25 in 50 steklenic. ♦ Cena 7/10 lit. steklenici ... 16 kr. ♦ * V,o * » ... 12 » Zabojčki in steklenice franco nazaj ali se P pa najceneje vračunavajo. (66) 7 ♦♦♦♦❖♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦O* v steklenicah v Ljubljani priporoča izborno O ra >o o Sh O O Pl >o ■ r-4 ■oo O r—H O u O 0-00 Nebo A A O Vetrovi svzh. sl. » bzv. 00 00 bb HCOO H * +++ i Stanje i baro-! metra i v ram C5 03 -f cc co co »O CJD »O co cc co l'- L'- L'" Čas opazovanja 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer llBd T2.l((0]5{0 *£ *o -c r r a — •— M (M co 52 -n tu .g »■* - »o g * o S i; I Ž •Slg-f ■a jfs? § O« & N s I ^ I ^ cJ ^ O ^ M N O O) a c x/i rt a rQ « I orscIi) olje najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožno izpustke in bez-gavne otekline. 1 steklenica 60 kr. Salicilna nstna voda, najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 50 kr. Kri čistilne kroglice, c. kr. priv., ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatuljah Ji 21 kr.; jeden zavoj s 6. škatuijami 1 gold. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj. Naročila iz dežele izvrše se tekoj v lekarni pri,.Samorogu" Jul. pl. TRNKOCZY-ja na Mestnem trgu v Ljubljani. Odgovorni urednik prof. Fr. Šuk 1 jo Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fod. Baroborg r Ljubljani.